www.demokracija.si Št. 17, leto XIII. 24. april 2008, 2,50 EUR SLOVENIJA PEČETOVA NEVERJETNA LAHKOTNOST BLATENJA POGOVOR JERNEJ PAVLIN O POZICIJI IN OPOZICIJI Demokracija Priče smo grobi zlorabi nekega v arhivu najdenega besedila, ki so ga razglasili za Jfc »Vovkovo pastirsko pismo«. Besedilo ni ne Vovkovo ne »pismo« in zato ni " nikakršna referenca za obračunavanje^: ' Cerkvijo ali škofom Rožrnanom.' f. INTERVJU Dr. Dejan lelovac mmm Ne potrebujemo instrumentaliziranih medijev Qr. Hubert Požarni k Igre z resnico 9771408049069 tednik Demokracija Samsung SGH-M300: teža:63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 ur barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio Slika je simbolična Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ brezposeln število izvodov: □ invalid □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: IDzaDDV: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 012447 204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o.. Mivka 25, Ljubljana NAGRADNA IGRA Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedani naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 30. aprila 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 Populizem brez vsebine Metod Berlec, foto: STA Predsednik SD Borut Pahor je na sobotnem shodu stranke v Celju pompozno razlagal, da je razumel spremembo oblasti leta 2004, čeprav nad njo ni bil navdušen. Sprememba naj ne bi bila posledica padca življenjskega standarda, saj so bili ekonomsko-socialni kazalniki ugodni, temveč pomanjkanja navdiha takratne oblasti. Pred volitvami leta 2004 je bilo mogoče v »zraku« čutiti spremembe. Vladajoča politika »je šla v vse pore družbenega življenja«, kar so ljudje čutili kot nenormalno stanje. »Lojalnost je bila pred strokovnostjo, znanjem in talentom. Politika je postala omejujoča, razpoloženje pa ni bilo dobro. Opozicija je napovedala spremembe, umik politike od tam, kjer je omejujoča, in za hip se je zdelo, da je Slovenija jeseni leta 2004 odprla novo politično poglavje.« Danes Pahor, ki sedanji vladi sicer priznava nekatere pozitivne premike, meni, da spremembe in obljube pod Janševo vlado niso bile uresničene, da je politika ostala v vseh porah družbe, ostale so tudi socialne razlike. Naloga SD naj bi bila dati družbi za prihodnost nov optimizem in možnost, da imajo vsi ljudje enake možnosti. SD zato pripravlja strateški program sprememb, s katerim jim bo uspelo ali pa bodo pogoreli. Prvak SD ocenjuje, da je Slovenija na križišču, ljudje niso zadovoljni, v državi vlada apatija, nekateri se čutijo izločeni, »tej vladi pa na konceptualni ravni ni uspelo«. Pahorje tako prepričan, da so Socialni demokrati sposobnejši upravljati s potrebnimi socialnimi in gospodarskimi spremembami kot aktualna ekipa. Na njegove trditve sta se na POP TV pri soočenju s Pahorjem odzvala podpredsednik SDS Milan Zver in predsednik NSi Andrej Bajuk Zver je prepričan, da je sedanja vlada pokazala svojo kompetentnost, »saj je neposredno dokazala, da lahko upravlja z viri, ki jih ima Slovenija ta hip na voljo«. V nasprotju s Pahorjem meni, da Ropova vlada ni imela takšnih rezultatov na gospodarskem in socialnem področju, kot jih ima sedanja. S tem se je strinjal tudi Bajuk in opozoril, da je vlada zmanjšala javnofinančni primanjkljaj in realno znižala davke. Ob tem je pripomnil, da »eni gradijo na podlagi obljub, drugi pa bomo predstavili svojo lastno delo«. Zver pa je dejal, da se zaveda, da samo s temi rezultati ne bo mogoče zmagati na volitvah. »Pokazati bomo morali tudi neko vizijo za nadaljnji razvoj in verjamem, da imamo toliko energije in sposobnosti, da lahko prepričamo volivce.« Nedvomno se bomo v tej predvolilni kampanji, ki so jo opozicijske stranke kljub predsedovanju Slovenije EU že začele, soočili z različnima interpretacijama stanja v državi. Za opozicijske stranke je stanje v državi slabo, za vladne dobro. Po mnenju prvih so ljudje nezadovoljni in nesproščeni, po mnenju drugih so zadovoljni in sproščeni. No, če pogledamo podatke jesenskega nacionalnega poročila javnomnenjske raziskave Eurobarometer, nam podatki za Slovenijo povedo, da smo Slovenci še naprej zelo pozitivni in optimistični, čeprav je mogoče v vseh članicah EU zaznati manjše poslabšanje razpoloženja javnosti v primerjavi s pomladanskim poročilom. 87 odstotkov anketirancev je tako zadovoljnih s svojim življenjem, pri čemer so Slovenci na prvem mestu med desetimi novimi članicami, ki so se EU pridružile v krogu širitve leta 2004. Zadovoljstvo z življenjem se je v primerjavi z zadnjim Eurobarometrom spomladi lani sicer zmanjšalo za štiri odstotne točke, a se Slovenci po zadovoljstvu še vedno uvrščajo v zgornjo polovico med članicami unije, in sicer na 11. mesto. Povprečje v sedemindvajseterici držav EU je 80 odstotkov, najbolj pa so s svojim življenjem zadovoljni Danci, Nizozemci in Švedi (po 97 odstotkov). Skratka, podatki kažejo, da zadeve niso niti približno tako črne, kot jih prikazuje opozicija, da pa seveda obstajajo težave, med katerimi je prva neugodna inflacija. Nastopi predsednika SD so tako bolj kot ne predstava za javnost, saj v praksi razen dobro naštudira-nih retoričnih nastopov ne ponuja nič novega. Tudi v ekipi, ki jo predstavlja, je videti same stare obraze - od Mitje Gasparija do Toneta Ropa, kar niti približno ne spominja na tretjo pot, ampak kvečjemu na vrnitev v preteklost. 19 Nastopi predsednika SD Boruta Pahorja so bolj kot ne predstava za javnost, saj v praksi razen dobro naštudiranih retoričnih nastopov ne ponuja nič novega. No, morda stare kadre LDS, kot sta Rop in Gaspari. Demokracija • i7/xm • 24. april 2008 3 KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Konec borznih pretresov? 70 Pogledi: Stvari so preproste 7 7 Kolumna: Igre z resnico POLITIKA_ 72 Reševanje mejnega vprašanja 75 Pretresi v političnih strankah 7 7 Pogovor z Jernejem Pavlinom 20 Utopija ali pogoj preživetja? SLOVENIJA_ 22 Pokrajine za skladnejši razvoj 25 Neskončna lahkotnost blatenja 28 Bolniki vedno potegnejo kratko 30 Obletnica velikonočnega potresa 72 Reševanje mejnega vprašanja TUJINA__Odbor DZ za zunanjo politiko je prejšnji četrtek na nujni seji obravnaval izhodišča 32 Društvo Sava - vez med Slovenci vlade za P°9aJania za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju mejnega 34 Obisk papeža Benedikta XVI. v ZDA vPrašanJa med Slovenij°in Hrvaško Pred tretjim in Jih tudi PotrdiL 36 Globus: Nafta, odkrita pred brazilsko obalo 37 Tuji tisk: Finančna kriza se širi po planetu INTERVJU_ 38 Dr. Dejan Jelovac DOMOZNANSTVO_ 42 Instrumentalizacija nekega »pisma« 46 Osebnosti: Josef Radetzky 53 Podobe in pesmi Slovenije 54 Globokarjev Angel zgodovine OGLEDALO_ 56 Film: Pozabi Saro 58 Avtomobilizem: Opel astra sedan 60 Znanost: Vpliv kave na človeka 62 Šport: Olimpijske igre nekoč in danes 64 Črna kronika: Oboroženi roparji 66 Rumeno: Kraljevske zakonske težave 68 TV Kuloar: Spomini na Kavčiča 74 Zidar pozabil na »čisto lopato«? »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: arhiv Demokracije • m % i ' I A' * a •» < m 4 25 Neskončna lahkost blatenja Predsednik stranke Lipa Sašo Peče in njen poslanec Boštjan Zagorac sta v javnosti omadeževala imena posameznikov iz Maribora, a se jim za to nista opravičila. Namesto tega seje Peče posul s pepelom. 42 Zloraba škofa Vovka Priče smo grobi zlorabi nekega v arhivu najdenega besedila, ki so ga razglasili za »Vovkovo pastirsko pismo«. Besedilo ni ne Vovkovo in ne »pismo«, zato ni nikakršna referenca za obračunavanje s Cerkvijo ali škofom Rožmanom. DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/ 24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Goste, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ i7/xm • 24. april 2008 38 Intervju: dr. Dejan Jelovac Pluralizacija je nujni pogoj, ni pa zadosten za njihovo dejansko evropeizacijo. Nobena resna država ne potrebuje instrumentaliziranih medijev, ki napadajo »na ukaz«. POGOVOR ITF je mednarodna neprofitna humanitarna organizacija, ki izvaja celostni pristop protiminskega delovanja v JV Evropi in svetu. 0 problematiki smo se pogovarjali z Goranom Gačnikom, predsednikom ITF. Kakšne so pristojnosti in naloge vaše organizacijet? Organizacijo je ustanovila slovenska vlada marca 1998 z namenom, da pomaga Bosni in Hercegovini, da se sooči z minskim problemom in socio-ekonomsko rehabilitacijo žrtev min. Namen ustanove je dobrodelen in splošno koristen. Z njo je želela slovenska vlada prispevati svoj delež k svetovnemu programu razminiranja in pomoči žrtvam min, katerega realizacija se je začela s podpisom Konvencije za prepoved protipehodnih min v Ottawi (3.-4. 12. 1997). Z zagotavljanjem sredstev za izvajanje teh aktivnosti je želela Slovenija pripomoči k socialni reinte-graciji Bosne in Hercegovine ter posledično k večji stabilnosti in dolgoročnemu miru v Bosni in Hercegovini. ITF je bila ustanovljena sprva za pomoč pri reševanju minskega problema v BiH, kasneje pa tudi v drugih državah JV Evrope (Albanija, Hrvaška, Črna gora, Makedonija in Srbija). ITF je delovanje v skladu z željami donatorjev in podporo Slovenije razširila tudi na Ciper, Afganistan in v Zakavkazje (Armenija, Azerbajdžan in Gruzija), Latinsko Ameriko in Bližnji vzhod, vendar pa težišče delovanja ostaja v JV Evropi. Donacije se zbirajo iz javnih in zasebnih virov za protiminsko delovanje, pri katerem celovito pristopa k temu problemu in podpira vse vrste protiminskega delovanja: razminiranje, pomoč žrtvam min, ozavešča-nje o nevarnosti min, podpora strukturam v protiminskem delovanju, usposabljanje strokovnjakov s področja rehabilitacije, razminiranja, vodenja in upravljanja protiminskega delovanja, podporo nacionalnim strukturam, zagovarjanje procesa o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe protipehotnih min. Dodatno ustanova spodbuja in podpira regionalno sodelovanje na področju protiminskega delovanja. Posebnost pri delovanju te ustanove je tudi t. i. mehani- zem podvajanja sredstev s strani Združenih držav Amerike. S pomočjo katerih sredstev se financirate? Ali mora država, v kateri odstranjujete mine, kriti del stroškov? Ustanova zbira donacije iz javnih in zasebnih virov za protiminsko delovanje. V obdobju od 1998 do 2008 je ITF s pomočjo donatorjev zbrala več kot 223 milijonov evrov. V donatorsko skupnost ITF je vključenih prek sto javnih in zasebnih donatorjev, med njimi Evropska unija in 27 držav. Ob tem naj posebej omenim prispevek Združenih držav Amerike, ki so samo prek ITF v mehanizmu podvajanja donacij za protiminsko delovanje do sedaj namenile več kot 94,5 milijona evrov. Z državo, v kateri se izvajajo dela razminiranja, ima ITF podpisan poseben sporazum o sodelovanju, ki ta dela sploh omogoča. ITF s svojim delovanjem v državi prejemnici tako omogoča tudi razvoj (družbeni kot ekonomski), ki posledično pripomore k temu, da so lokalne skupnosti in države prejemnice pomoči tudi same zmožne prispevati del svojih sredstev v ITF. Ta sredstva nato ZDA po posebnem sistemu podvojijo in tako še izboljšajo uspešnost razminiranja na posameznih območjih. Kako je videti delo na terenu? Kako vas sprejemajo države, v katerih delujete? ITF izvaja celostni pristop protiminskega delovanja, kar pomeni, da se na terenu izvajajo naslednje aktivnosti: razminiranje in čiščenje neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), rehabilitacija žrtev min na Inštitutu za rehabilitacijo RS, programi pomoči žrtvam min skozi nevladne organizacije, programi ozaveščanja o nevarnosti min skozi nevladne organizacije in s pomočjo izobraževalnega sistema posamezne minsko ogrožene države, podpora strukturam v protiminskem delova- DeMOKRACUA ■ 17/XIII ■ 24. april 2008 nju, usposabljanje strokovnjakov s področja rehabilitacije, razminiranja, vodenja in upravljanja protiminskega delovanja. Za katera območja bi lahko rekli, da so glede minskih polj najbolj nevarna? Kakšen napredek ste dosegli na področju razminiranja v zadnjih desetih letih? Ocenjujejo, da je več kot 2 milijona min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev ostalo v zemlji ali na njej kot smrtonosna zapuščina preteklih konfliktov v JV Evropi, medtem ko je na območju Zakavkazja teh približno 0,2 milijona. Velikost ocenjenega minsko onesnaženega območja na Balkanu primerjalno obsega približno petino, v Za-kavkazju pa desetino površine Slovenije. Med najbolj onesnažene države na področju JV Evrope spadajo Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. V zadnjih desetih letih je donatorska skupnost prek ITF omogočila razminiranje več kot 83 milijonov kvadratnih metrov ozemlja ter uničila več kot 36.600 min in 24.800 NUS. Velik napredek je razglasitev minsko čistega statusa v Makedoniji v letu 2006, v letu 2008 pa naj bi ga razglasila tudi Črna gora. Kako (na katerih območjih) je Slovenija vključena v prizadevanja za razminiranje? Vlada RS podpira delovanje ITF z rednimi letnimi donacijami v višini 375.000 evrov (ministrstva za obrambo, za zdravje in za zunanje zadeve), v letu 2007 pa je svojo donacijo celo povišala na 550.000 evrov. Hkrati na srečanjih, ki potekajo v okviru ottawske konvencije, slovenska delegacija zagotavlja ITF politično podporo predvsem z aktivnim sodelovanjem v okviru konvencije, ki je krovni univerzalni instrument na področju protiminskega delovanja. Kot sopredsedujoča Stalnemu odboru za razminiranje, tehnologijo in izobraževanje je bila Slovenija 18. septembra 2006 izbrana za podpredsednico konvencije. G) 5 Maruša Mihelčič, foto: ITF GLOSA/HUMOR Spomini na večnost Aleksander Škorc Ste kdaj že storili kaj, na kar ne bi najprej pomislili? Četudi se vam morda zdi, da ste, naj vam povem, da niste, ker ne morete. Ker je tako, vam ne bo težko sprejeti dejstva, da je miselni svet pred materialnim in da so pravzaprav misli tiste, ki oblikujejo tako vaš svet kot tudi svet širše. Vsaka misel sama po sebi teži k udejanjenju in vsaka želja bi se vam izpolnila, če ji ne bi vaše zmedene, strahov, dvomov in omejitev polne misli tega sproti ne preprečevale. Večnost je skozi preteklost nastajajoča v danem trenutku obelodanjena prihodnost. Gre torej za izpolnjeno željo. Nič posebnega, boste rekli, to se dogaja. Res je, a samo enkrat se zgodi, da se vam izpolni poslednja želja (katera to je, menda že veste). In ko se vam le-ta izpolni, si preprosto ne želite ničesar več. Občutek popolne sreče preplavi celotno vaše bitje, misli obmirujejo in ne morejo več - niti za to nimajo nobenega vzroka - zmotiti vaše sreče, ki tako traja večno. V stanju takšne sreče pa čas nima več nobenega pomena in vaše misli ga nehajo upoštevati. Tudi prostor se briše, saj vaše, takrat že mislim podrejeno telo, zmore skupaj z njimi (mislimi) biti kadarkoli in kjerkoli. Sploh se pa v mislih že sedaj lahko postavite v katerikoli čas ali prostor, kar bi vam moral biti dovolj dober dokaz, da sta prostor in čas človeška pogruntavščina, ki se vsekakor dasta preseči. V stanju vaših misli se torej zgodi prestop, nikakršnih posebnih znanj za to ne potrebujete, nikamor vam ni treba iti in nobene skrivnosti poznati. Ljubezen je vstopnica za vaš in vašega ljubljenega bitja popoln svet, svet, kjer so vse vaše želje že vnaprej izpolnjene, in to želje, o kakršnih si človek v današnjem svetu ne upa niti sanjati. Kako preprosto in kako nedosegljivo. Kako nizko je človek in kako visoko so nebesa. Naj vam spoznanje o vsesplošni pogubnosti človeškega delovanja porodi željo po ljubezni, ki vam bo poklonila ljubljeno bitje, s katerim boste zmogli stopiti na pot domov, nazaj v večnost. Če niste razumeli, znova preberite. Ne poskušajte prodreti v pomen, pustite, da vas besede zapolnijo, pozabite na vse, kar ste se do sedaj naučili o življenju, in dopustite možnost, da napisano drži. Vera v resničnost bo tako sama našla pot do vas in vam sčasoma razkrila spomin na popolnost, ki jo sleherna duša nosi v sebi. Spomin na večnost, iz katere prihajamo in v katero se moramo in hočemo vrniti. Spomin na dom. Na očeta. Na Boga. H-umor »Če je bil Mastnak za en drek, jaz še za en drek nisem bila.« (Jasna Kuljaj se spominja svojih prav nič bleščečih začetnih nastopov v oddaji Radio Ga-Ga.) »Največ, kar naredim za svoje zdravje, je delo.« (Pesnik Niko Grafenauer v skrbi za svoje zdravje prisega na deloholizem.) »... v Slovenski ljudski stranki smo jo po pomladanskem čiščenju v slovenskem političnem prostoru, ko žal sicer nič ni postalo bolj čisto - čistim lopatam navkljub, pričakali sveže in prebujeno.« (Predsednik SLS Bojan Šrot je s svojo stranko odločno zakorakal v letošnjo pomlad, očitno mu niti akcija Cista lopata ni škodovala.) »Ne bi ji pustil, da bi se fotografirala.« (Angelca Likovič je prepričana, da Urška Bačovnik tudi po zaslugi Janeza Janše ne bo šla po stopinjah žene francoskega predsednika Carle Bruni.) »... Putinje izpeljal še en politični novum: postal je predsednik Enotne Rusije, ne da bi postal njen član. Celo Drnovšek je postal predsednik LDS, ne da bi bil poprej njen član, toda za predsedniško funkcijo seje moral vseeno včlaniti v stranko.« (Politični analitik Bernard Nežmah je prepričan, da je slovenska politika vseeno še vedno normalna v primerjavi z rusko.) »Prvič, to sta bili njuni partizanski imeni. In drugič, Kocbek je večkrat omenjal to povezavo. Kidrič je dal organizacijo, energijo, prodornost, funkcionalnost, vero, zagrizenost. Kocbek je dal refleksijo. Morda res Kristusa ni bilo in sta vse naredila apostola Peter in Pavel.« (Taras Kermauner opisuje, zakaj sta bila Boris Kidrič in Edvard Kocbek slovenska Peter in Pavel.) »Če bi bil Štrovs še vedno državni sekretar, tega pisma ne bi bilo. Če pač ni več državni sekretar, ne moremo zato sklicevati izrednega kongresa.« (Poslanec NSi Alojz Sok je prepričan, da izrednega kongresa stranke pred volitvami ne bo ne glede na pismo Marka Štrovsa.) »Zdaj tiste, ki nimajo jajc peti v živo, bolje razumem, tiste, ki to počnejo, pa spoštujem.« (Radijski voditelj Jure Sešek se po nastopu v oddaji Zvezde pojejo kljub zmagi počuti bolj sproščenega, če je za radijskim mikrofonom in mu ni treba peti.) »Zaradi kozmične šale, ki je povzročila, da sem se rodil v komunistični Sloveniji, me zdaj neizobraženi in neuspešni ljudje povsem legalno ropajo skozi marksistično progresiven davčni sistem. Vrhunec žalitve pa je, da temu sistemu ropanja komunistični ideologi pravijo 'solidarnost'.« (Ekonomist Mičo Mrkaič se ne more izogniti vlogi žrtve kaznivega dejanja ropa.) »Gospod Bajuk mogoče, ja. Njem bi skinu. Potem bi ga skinu gospodu Lovru Šturmu. Potem bi ga, tretji, tretji na listi želja za odstrel so pa vsi ostali. Saj bi rafalno odstrelil, ne bi se matral z metkom.« (Kontroverzni TV-voditelj Jože Činč bi z ministri iz NSi opravil po hitrem postopku.) 6 Demokracija ■ 17/xin ■ 24. april 2008 ZGODBE Gre jim čedalje bolje Pošta Slovenije, ki jo zelo uspešno vodi Aleš Hauc, je lani s 6.643 zaposlenimi povečala število opravljenih storitev za štiri odstotke, na več kot 1,1 milijarde, medtem ko je čisti dobiček znašal 16,5 milijona evrov. To je sicer manj kot v rekordnem letu 2006, vendar za deset odstotkov nad načrtovanim. Kljub upadu prihodkov iz plačilnega prometa in trajni-kov ter prehodu na elektronsko poslovanje, upadanju storitev na rezerviranem in univerzalnem področju ter nižjemu številu priporočenih in vrednostnih pošiljk so z doseženim zadovoljni. Upad prihodkov so nadomestili s povečanjem poštnih storitev in prodaje trgovskega blaga ter z racionalizacijo stroškov. Za letos načrtujejo petodstotno skupno rast obsega opravljenih storitev, štiriodstotno rast prihodkov in šestodstotno rast poslovnih odhodkov ter s tem nižji dobiček kot v letu 2007. Po pričakovanjih vodstva se bo namreč nadaljeval trend umirjanja rasti obsega storitev v primerjavi z rastjo iz preteklih let. Sicer pa je pred pošto velik investicijski ciklus, Id bo trajal do leta 2012, prve pozitivne učinke pa naj bi prinesel po letu 2010. Potem ko so lani za investicije namenih 14,1 milijona evrov, od tega največ za zgradbe in transportna sredstva, naj bi se letos sredstva za investicije povečala Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije na 80,1 milijona evrov. Zelo dejavni so tudi na področju mednarodnega sodelovanja, kjer so lani potekala predvsem pogajanja s potencialnimi strateškimi partnerji o sodelovanju pri prenosu pisemskih, paketnih in ekspresnih pošiljk, nadaljujejo pa tudi pogajanja za razširitev poštne dejavnosti na nekatere trge jugovzhodne Evrope. Pošta je torej uspešna, vodstvo s Haucem na čelu pa je s tem ovrglo namige v zvezi njegovim imenovanjem, češ da se bodo stvari poslabšale. V. K. Modrost tedna »Slovenski zgodovinarji ne potrebujemo toliko oblasti, skrbništva, voditeljev, poklicnih piscev sintez kot novih idej, pristopov, predvsem pa skrajne zaostritve odnosa do dela in državnih sredstev, kijih trosimo.« (Zgodovinar dr. Stane Granda) »Odlično je, da je vlada v sedanjem mandatu izpeljala projekte, ki so jih začrtale že predhodne, pa naj gre za uvedbo evra, schengen in predsedovanje Evropski zvezi. In nobene škode ni, če seje uresničitvi katere tistih, ki med ljudmi ne uživajo splošne podpore, tudi odpovedala.« (Publicistka Zlata Krašovec) Peticija proti podražitvi ljubljanskih vrtcev Starši otrok v ljubljanskih vrtcih so aprila prejeli tudi do 25 odstotkov višje položnice, kljub temu pa v mestni občini pravijo, da so tudi po podražitvi ljubljanski vrtci med cenejšimi v državi. Starši otrok so zato ustanovili iniciativo Solzica podpore staršem, v kateri bodo zbirali podpise za peticijo proti podražitvi vrtcev. Prva podpisana je Tanja Drobnič, podpornik iniciative pa je Društvo Ivana Cankarja. Iniciativa je odprla tudi svojo spletno stran. Doslej se je peticijo podpisalo več tisoč ljudi. »Zupan je nerazumno povišal cene vrtcev, zato bodo starši otrok v ljubljanskih vrtcih v aprilu prejeli tudi do 25 odstotkov višje položni- ce. Prizadeti starši smo se odločili temu upreti in izraziti svoj protest. Pozivamo vse, ki nas podpirajo, da oddajo svoj glas v akciji Solzica podpore staršem,« so zapisali na spletni strani. Peticijo bodo izročili županu. Pretekli teden so opozorili tudi na odstranitev njihove stojnice za zbiranje podpisov, ki so jo postavili pred ljubljansko mestno hišo. Župan Jankovič je dejal, da je stojnico odstranila pristojna inšpekcija, saj pobudniki peticije niso imeli ustreznega dovoljenja, kar pa so v iniciativi označili za neprimerno. V. K. Starši otrok so ustanovili iniciativo Solzica podpore staršem. POPRAVEK IN ODGOVOR Na dan prihajajo podrobnosti (1) V skladu z določbami Zakona o medijih zahtevam, da objavite popravek na vaše besedilo, objavljeno v Demokraciji, 27. 3. 2008, št. 13, na strani 7 z naslovom »Na dan prihajajo podrobnosti«, in na vaše besedilo v Demokraciji dne 3.4.2008, št. 14, stran 9. Zapisali ste, naj bi v operaciji »čista lopata« kriminalisti na prisluhih direktorju Primorja Dušanu Črni-goju poskušali ujeti tudi nekdanjo državno sekretarko Andrijano Starina Kosem, ki naj bi predvidoma maja v Izoli prevzela luksuzno stanovanje s pogledom na morje. V operaciji »čista lopata« ne nastopam. To veste tako vi kot celotna slovenska javnost Kriminalisti niso poskušali ujeti mene pri prisluhih gospodu Črnigoju. Navedba je očitna laž. Ponovno me poskušate diskreditirati, kar vam ni tuje. V celoti zavračam vaše lažne in žaljive trditve in navedbe, da sem odigrala posebno vlogo pri prodaji 28-odsto-tnega kapitalskega deleža v družbi Primoije, d. d., s strani Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe ter za protiuslugo od Primorja, d. d., dobila stanovanje v Izoli, delno ali v celoti plačano, kot navajate. Najprej naj pojasnim, da so bile delnice Primorja, d. d, ki sta jih imeli Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba, prodajane na jav- nem razpisu. Po opravljenem razpisu so se nadaljevala pogajanja, postopek dostavljanja ponudb med dvema tekmecema -Konstruktorjem, d. d., iz Maribora in Primorjem, d d, iz Ajdovščine. Primorje, d. d., je dalo za 20 odstotkov višjo ponudbo kot Konstruktor, d. d Tako je uprava KAD-a delnice tudi prodala Primorju, d. d. Nadzorni svet KAD-a, katerega predsednica sem bila, se s tem ni ukvarjal in to tudi ni bila njegova pristojnost. Delnice je prodajala uprava. Res pa je, da se je govorilo, da ima Konstruktor, d. d., veliko podporo znane mariborske družine. Sama torej nimam nobenih zaslug za to, da so bile delnice, katerih imetnica je bila Kapitalska družba, izdajatelj pa Primoije, d. d, prodane najboljšemu ponudniku, zato je vaša trditev, naj bi bilo stanovanje v Izoli kupljeno z velikim popustom ali celo dobljeno v dar, groba in žaljiva laž. Popolna lažje, da sem poskušala preko predsednika uprave DZS priti do lepih apartmajev na morju. O tem bo sodišče lahko zaslišalo predsednika uprave DZS, d. d., gospoda Bojana Petana, ko bo obravnavalo tožbo, ki jo bom zaradi blatenja vložila na sodišče. Andrijana Starina Kosem Demokracija • i7/xin • 24. april 200» 7 DOGODKI Premier Janša na Japonskem V ponedeljek je slovenski premier Janez Janša na povabilo japonskega predsednika vlade Jasua Fukude v spremstvu ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in gospodarske delegacije začel uradni obisk na Japonskem. To je bil prvi obisk kakega slovenskega premierja v Deželi vzhajajočega sonca. Janša je obisk sklenil v sredo, ko je kot predsedujoči evropskemu svetu skupaj s predsednikom evropske komisije Bar-rosom vodil evropsko delegacijo na vrhu EU-Japonska. Slovenskega premierja je že v ponedeljek sprejel japonski cesar Akihito. Pogovarjala sta se predvsem o boju proti podnebnim spremembam. Cesar je ob tej priložnosti obudil spomin na svoj edini obisk v Sloveniji, ki jo je pred tremi desetietji obiskal kot prestolonaslednik. Drugi dan obiska je bilo v ospredju gospodarsko sodelovanje med obema državama. 27-članska gospodarska delegacija iz Slovenije se je udeležila poslovne konference, na kateri so predstavili slovensko avtomobilsko industrijo. Namen konference je bil spodbuditi sodelovanje med slovenskimi proizvajalci delov in japonsko avtomobilsko industrijo. Minister Vizjak se je Japonski cesar Akihito je sprejel slovenskega premierja Janeza Janšo. srečal tudi s predstavniki združenja Keidanren (najpomembnejše poslovno združenje na Japonskem, ki povezuje več kot 1.500 podjetij) ter obiskal podjetji Sony in Toyota. Japonska je za Slovenijo še vedno izredno pomembna gospodarska partnerica, še posebej v Aziji. Uvoz iz Japonske se vsako leto povečuje in je lani dosegel 90 milijard evrov, čedalje bolj pa se povečuje tudi izvoz. Največji izvozniki na japonski trg so že nekaj let Lek, Litostroj Ulitki in Elan. Od minulega obiska slo- venske gospodarske delegacije si nedvomno lahko obetamo več sodelovanja na gospodarskem področju, predvsem na področju avtomobilske industrije. Tovrstni obiski, kakršna sta bila npr. obiska Rusije in Savdske Arabije, so se že izkazali za uspešne. Na sredinem vrhu EU-Japon-ska je bilo največ pozornosti namenjene krepitvi gospodarskih vezi in skupnemu boju proti podnebnim spremembam, obe strani pa sta oblikovali tudi predlog o vzpostavitvi mednarodnega partnerstva za večjo energetsko učinkovitost in sprejeh skupno izjavo v 30 točkah, ki se nanaša predvsem na okoljska vprašanja. Japonska v svoji soseščini igra najpomembnejšo vlogo v okoljski politiki, poleg tega pa predstavlja izredno pomembno partnerico za EU na več področjih, kar ne nazadnje dokazujejo vsakoletni vrh obeh strani, akcijski načrt iz leta 2001 in predvsem čedalje tesnejše gospodarsko sodelovanje. A. M. Tradicionalni dobrodelni ples IjHj ijjN ji:.; P M .... . ■' ■] : v- -i T * "i 1 B i 1 Tone Kuntner, predsednik Sklada Ivana Cankarja, in Dušan Strnad, predsednik Ustnove Vrtnica, sprejemata goste. . . In It" w- S 7, 9 M # a. ' Ii Ml ■ 1 pij \ H V- • : if ' ■ J j j ijt--. " Na tradicionalnem plesu so zbrirali denar za dobrodelne namene. j i Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski in Sklad Ivana Grom izdelal vrhniški pirh in ga podaril najdarovalcu veče- Cankarja za štipendiranje sta v sodelovanju s Slovensko de- ra. Poseben gost večera je bil predsednik SDS in premier Ja- mokratsko stranko v soboto, 19. aprila, v Rogaški Slatini or- nez Janša, ki se je plesa udeležil v spremstvu Urške Bačovnik. ganizirala tradicionalni dobrodelni ples. Zbrani izkupiček, ki znaša 18.500 evrov, bosta ustanovi v celo- Kot vsako leto je bil ples obogaten s kulturnim ti dali v dobrodelne namene. Od ustano- programom, organizirana pa je bila tudi dražba jHf/ tt^H^L vitve leta 2000 sta obe ustanovi zbrali in umetniških izdelkov znanih umetnikov ter izde- H razdelili že 160 tisoč evrov ter pomagali lovalcev. Slikar Zmago Modic je med plesom na več kot 300 posameznikom in njihovim platno strnil utrinke s plesa, medtem ko je Franc V ' družinam. G. B. Demokracija ■ 17/xm • 24. april 2008 V SREDIŠČU Konec borznih Vida Kocjan, foto: Bor Slana Velik padec in vnovični vzpon Minuli trgovalni teden je bil za Ljubljansko borzo eden najbolj turbulentnih v njeni zgodovini, saj so tečaji delnic v začetku tedna padali kot za stavo, v sredo, četrtek in petek pa je prišlo do hitrega in krepkega preobrata, tako da so vrednosti delnic v primerjavi s tednom poprej končale pozitivno. Vlagatelji so v ponedeljek in torek, ki sta sledila za vlagatelje žalostnemu tednu, začeli obupavati. Vrednost osrednjega indeksa SBI 20 se je minuli torek znižala na najnižjo raven v zadnjih 13 mesecih, proti koncu tedna pa je sledil preobrat. Investitorji so očitno ocenili, da so vrednosti delnic na tako nizkih ravneh, da se znova splača kupovati. Po vrnitvi denarja, ki se je minuli teden in v začetku tega tedna umaknil z borze, je bilo povpraševanje tako visoko, da so v četrtek in petek posamezne delnice slovenskih najboljših podjetij (»blue chipov«) pridobile po 15 in več odstotkov. Promet je bil na tedenski ravni eden večjih v zadnjem času, saj je skupaj s svežnji dosegel skoraj 100 milijonov evrov. Delniški indeks SBI 20 je v petek trgovanje končal pri 8185,30 točke, kar je za 130,38 točke oz. 1,61 odstotka več kot teden poprej. Vrednost indeksa najboljših slovenskih podjetij SBI TOP se je zvišala za 27,24 točke oz. za 1,53 odstotka, na 1799,51 točke. Tujci kupovali Krko Največ prometa je bilo minuli teden skupaj s posli s svežnji sklenjenega z delnicami Krke, njihov tečaj pa se je zvišal za dober odstotek, na 92,02 evra. Tujci pa so že v torek, ko so tečaji tonili, kupovali delnice Krke. Naslednje so bile delnice Telekoma Slovenije, prometnejše so bile tudi delnice Pe-trola, najbolj pa so minuli teden pridobile delnice Gorenja, in sicer slabih pet odstotkov. Okrepil se je tudi tečaj delnic Luke Koper, Istrabenza in NKBM. Največ vrednosti so izgubile delnice Term Čatež, ACH, Salu-sa, Pivovarne Laško in Žita. Za nekatere od njih pa to niti ni toliko pomembno, saj se dogajanja na borznem trgu vrtijo v t. i. zaprtem krogu delničarjev (lastnikov) družb. Sicer pa delnice na prostem trgu v povprečju niso sledile rasti delnic najboljših slovenskih podjetij, kar se je poznalo tudi na indeksu investicijskih skladov PIX, ki se je znižal, nižjo vrednost pa je imel tudi indeks obveznic BIO. Ozadje dogajanja Tolikšna znižanja vrednosti delnic so seveda povzročila paniko na kapitalskem trgu. Nekateri posamezniki so bili obupani, saj so lani, ko so cene delnic nenormalno naraščale, vse svoje prihranke oziroma prihodke iz morebitne prodaje nepremičnin vložili v njihov nakup, številni pa so se za ta namen celo zadolžili. Posebno slednji so zdaj v krizi, saj je treba posojila odplačevati, vrednost delnic na trgu vrednostnih papirjev pa je padala. Ob tem je pomenljiv podatek, da se je obseg posojil podjetjem zmanjšal, obseg novih posojil pretresov? Ljubljanska borza doživlja precejšnje pretrese. Črni dnevi so za borzo očitno mimo, čeprav se je vrednost osrednjega indeksa SBI 20 pretekli teden znižala na najnižjo raven v zadnjih 13 mesecih. Proti koncu tedna je prišlo do preobrata. prebivalstvu pa povečal. Depoziti prebivalstva se umirjeno povečujejo deloma zaradi višjih obrestnih mer, še bolj pa zaradi dogajanj na borzi in finančnih trgih nasploh. Ne s posojili Borzni analitiki opozarjajo, da naložbe v delnice sicer veljajo za tvegane, vendar pa so smiselne, če denar vanje vlagamo za daljši čas oziroma za več let. Kratkoročne naložbe torej niso preveč smiselne. Kljub temu menijo, da ni razloga za preplah, opozarjajo pa, naj vsak posameznik temeljito premisli, ali se mu izplača zadolžiti za nakup delnic. E Demokracija • 17/xiii • 24. aprü 2008 9 POGLEDI Spolitizirana odlikovanja Pavel Ferluga Da imamo Slovenci zares smolo s predsedniki republike, ni treba poudarjati. Na to kažejo tudi odlikovanja. Zvrstili so se že trije, ki so tipični predstavniki titoizma in ju-gonostalgije. In vedno jih mediji kujejo v čisto zlato. Vse njihove poteze v škodo osamosvojiteljev so prozorne in vsem na očeh, a ni nobenega kritičnega odziva, le kaka opazka s strani ljudi, ki so občutljivi na polstoletno nesrečo, ki nas je doletela po vojni. In prav ti podeljujejo tudi odlikovanja. Prvi predsednik je postal sekretar nekdanjega CK KPS, ki si je hinavsko prisvajal osamosvojitvene zasluge, čeprav je oviral proces osamosvojitve na vsakem koraku. Med njegovim predsedovanjem seje marsikaj zgodilo - od političnega umora do vzpona kriminala, posebno gospodarskega, ki je oplajal izkušene kadre »vojakov revolucije« na vseh področjih in z lahkoto pripognil naivni DEMOS, da se je sam obglavil s kukavičjimi jajci. Ne pozabimo, koga je odlikoval po osamosvojitvi in kako so drugi iz protesta vrnili odlikovanja. De Michelis (odlikovani italijanski zunanji minister) je bil znan po nasprotovanju osamosvojitvi Slovenije in dober prijatelj Miloše-viča, ki je bil enako Kučanov prijatelj in ideološki brat. Medji pa nič. Kar naprej ga še danes porivajo v prve vrste z vestmi o političnem dogajanju, čeprav bi moral nezaluženo pokojnino mirno uživati in prepustiti usodo nove Slovenije demokratičnim politikom, ki so zares bili prvi in pravi akterji osamosvojitve. Nič drugačen ni bil drugi predsednik, saj je vseskozi oviral demokratizacijo, in če je le mogel, je vnašal razdor pri ključnih problemih v škodo slovenske države, tudi z ne prav inteligentnim obnašanjem, kar seveda lahko pripišemo tudi zahrbtni bolezni. Nedvomno je bil slabši in bolj nevaren v mladih, zdravih letih, saj dobro vemo, kakšno in čigavo politiko je vodil. Njegova značilnost je bila v ohranjanju vtisa, da je izkušen politik, kar je nedvomno bil, a le v totalitarizmu, nikoli v demokraciji. Mislim, da je bila njegova edina vidna pomilostitev pomilostitev gospodarskega kriminalca leve miselnosti. Tudi to je neke vrste priznanje in odlikovanje tistim, ki so škodili poosamosvojitveni Sloveniji. Nazadnje dobimo na pol neznanega titoista Danila Turka, ki se objema z veterani tuje uniforme s tujimi oznakami zadnjih okupatorjev Slovenije in tudi ta nagrajuje osebnosti, ki so nam naredile več škode kot koristi. Mislim na Franceta Bučarja, znanega ozn ovca, ki ga je lepo opisal pred leti še ugledni novinar v Magu v zvezi z majorjem Mitjo, ko je glede prepotrebne lustracije le-to preprečil z besedami: »Samo čez moje truplo.« In zares škoda, da takrat DEMOS ni šel čez njegovo truplo. Vsaj odlikovanj titoistom, sovražnikom Slovenije, ne bi podeljevali. Stvari so preproste Vida Kocjan Opozicijski veljaki Pahor, Golobic in Kresalova so se začeli združevati, očitno jim gre zelo slabo. Jejte manj riža, da bi ga pridelovalci lahko več izvozili na tuje VV trge.« Tega seveda ni izrekel predsednik slovenske vlade, saj riža v Sloveniji ne pridelujemo, pač pa je s temi besedami svoje državljane, Tajce, nagovoril njihov premier Samak Sundaravej. Poziv je po svoje zanimiv, Tajci so ga razumeli v smislu, več bomo izvozih, bolje bo gospodarstvu in državi. Ob tem se vprašajmo, kaj bi bilo, če bi nekaj podobnega izrekel slovenski premier Janez Janša. Opozicija, ki se je začela (šele) zdaj povezovati, bi ga raztrgala, mediji bi ga označili za sovražnika države številka i, v javnosti bi bil tako očrnjen, da se zlepa ne bi več pobral. Spomnimo se samo izjave o štrucah kruha v smetnjakih, ko so nekateri citat iztrgali iz konteksta in nato premierja skoraj linčali. Premier je nato svoje besede stokrat pojasnil in dokazoval, da je s tem ciljal na tone kruha, ki končajo v smetnjakih, a večina si je zapomnila prvo informacijo. Toliko o tem, kako je mogoče manipulirati s posameznimi izjavami in kakšna je večina slovenskih medijev. A vrnimo se k opoziciji oziroma njenemu strnjevanju vrst. Še pred kakšnim tednom, da o mesecih in letih ne govorimo, bi si Katarino Kresal, Gregorja Golobica in Boruta Pahorja za isto mizo lahko predstavljali le v sanjah. Še pred nekaj tedni je Kresalova na primer Golobica javno obtoževala, da stranki LDS krade ljudi (beri: članstvo). Zdaj so očitno ugotovili, da kot posamezniki ne predstavljajo nič (ali skoraj nič), da jim svoje javne podobe niti s tajkunski-mi prevzemi nekaterih medijev ni uspelo izboljšati. Javnomnenjske raziskave jim namreč kažejo slabo, nekaterim zelo slabo. Po drugi strani pa to kaže, da je zdajšnja koalicija na dobri poti. Poteze, ki jih vleče, so dobre za državljanov, kar je najpomembnejše. Pred časom je nekdo dejal, da se bo v naslednjih mesecih po ravnanju opozicije videlo, kako dobro ah slabo ravna zdajšnja vlada. Če se bo opozicija začela združevati in se bo odzivala živčno, potem je to dobro znamenje. Poudaril je, da oba prvaka opozicijskih strank in gospo zanima prihod na oblast le, če bodo vsi skupaj imeli kaj prodajati. Državno premoženje. Oblast kot takšna, predvsem pa odgovornost do državljanov naj jih ne bi niti malo zanimali. To je torej treba imeti v mislih vsakokrat, ko se oglasijo. Zdi se preprosto, a tako pač je. Stvari si je treba razlagati preprosto in na vsem razumljiv način. 10 Demokracija ■ i7/xin • 24. april 2008 KOLUMNA Igre z resnico Dr. Hubert Požarnik Večina večjih političnih strank ima svoje »politične akademije«, v katerih se izobražuje njihov politični naraščaj. Posebno važna učna predmeta sta, kako voditi volilno kampanjo in kako nastopati v javnih političnih razpravah. Predmeta vključujeta med drugim napotke, kako reagirati, če nasprotna vlada predlaga ali stori nekaj, kar je nesporno dobro in koristno za državljane in državo. Tako na primer beremo: »Če dejstva ni mogoče obiti z molkom, je treba nemudoma izraziti pomisleke in očitke.« Skratka, reči je treba na primer, da vlada s svojimi ukrepi ne rešuje vseh problemov, pač pa ustvarja nove, da je reagirala prepozno ali prezgodaj, na nepregleden ali nepotrebno drag način, opozoriti je treba državljane na možnost klientelizma in korupcije in še bi lahko naštevali. Oglejmo si dva primera tovrstne politične taktike. Prvi je odziv naših opozicijskih strank na vladno namero subvencionirati dijaško prehrano. Neurejena prehrana srednješolcev je namreč resen problem, saj se večina sedaj prehranjuje s sendviči in »hitro hrano«, kar ni samo nezdravo, ampak za mnoge starše tudi hudo finančno breme. Zato se je vlada odločila, da subvencionira en topli obrok vsak dan, ko je dijak pri pouku. Predvideno je, da bo država v prihodnje primaknila k toplemu kosilu dijakov dnevno dva evra in pol, kar znese skupaj letno okroglih 38 milijonov proračunskega denarja. Ker to ni malo, naj bi začel zakon o tem veljati 1. januarja 2010, do tedaj pa bi vlada primaknila nekaj manj. In kako so pospremili ta sklep opozicijski poslanci? Po mnenju poslanke Socialnih demokratov gre le za »ponujanje bonbonč-kov« volivcem pred volitvami, za nekdanjega šolskega ministra, ki ga zdrava prehrana srednješolcev ves čas njegovega dolgoletnega mandata ni zanimala, je sklep vlade nesoci-alen, kajti topli obrok, če ni denarja za vse, je treba najprej in takoj zagotoviti socialno šibkejšim dijakom in šele potem drugim, za tretje opozicijske poslance je sporno to, da bodo izdatke za udejanjanje zakona obremenjevali prihodnjo vlado - v primeru volilne zmage sedanje opozicijske stranke, po mnenju četrtih gre pri vsej zadevi za navadno demagogijo, ker vlada v resnici ne misli iskreno s svojim predlogom. Itd. Drug primer so oklepniki patria. Kljub že stokrat izrečenim pojasnilom in dejstvom parlamentarna preiskovalna komisija še naprej strastno, neutrudno in neutolažljivo išče nepravilnosti, v medijih pa najdemo dan za dnem ista vprašanja in iste namige, da pri nabavi ni potekalo vse tako, kot bi moralo. Da bi opozicija ugovarjala nakupu vsaj iz načelnih razlogov, Demokracija ■ i7/xm ■ 24. april 2008 Odporen na manipulacijo je samo tisti, ki jo zmore prepoznati, skratka - kdor dovolj poglobljeno misli s svojo glavo. na primer zaradi svojega pacifizma, a ker jim je ta tuj, ima njihovo početje pridih nečedne politične igre. Seveda najdemo v učnih poglavjih, namenjenih opozicijskim političnim strankam, še veliko drugih trikov. Če nastopi na primer vlada proti tajkunom v gospodarstvu, je treba to nemudoma razglasiti za napad na menedžerje, če ne nastopi, pa za pajdaštvo z njimi; poskus vlade zagotoviti pravni red v državi je treba še isti dan prikazati kot napad na temeljne državljanske pravice in svoboščine; dejstvo, da vlada ne more in ne sme izpolniti vsega, kar nekdo misli, da bi morala storiti, je treba razložiti kot dokaz njene nesposobnosti in premajhnega posluha za potrebe in želje ljudi in tako brez konca in kraja. Resnici na ljubo se tudi vlade in vladne stranke pogosto otepajo predlogov opozicije, pa naj bodo ti še tako pametni in dobronamerni, na iste načine. Prav zato je veliki nemški filozof Immanuel Kant objavil leta 1797 razpravo o resnici in laži v politiki. Njegov sklep: Tudi politiki so dolžni vedno in povsod nato-čiti državljanom čistega vina. Žal štejejo danes glasovi državljanov več kot dejstva. Posebno v predvolilnem času spominj a politika zato na gledališko predstavo, politični uspehi ali neuspehi pa so samo še plod spretnosti govorcev pripraviti državljane do tega, da nasedejo njihovim besedam. »Resnica politike,« je nedavno potožil nemški družboslovec Cla-us Offe, »se bolj in bolj spreminja v politiko z resnico.« Njena srčika postaja manipulacija. Tega pojma ni lahko definirati. Še najbliže smo, če imamo manipulacijo za hoteno vplivanje na misli in čustva ljudi s čisto določenim namenom - koristjo zase, in to tako, da ljudje tega ne opazijo. Prav v tem je vsa zahrb-tnost politične manipulacije. Zato je odporen na njo samo tisti, ki jo zmore prepoznati, skratka - kdor dovolj poglobljeno misli s svojo glavo. To je še posebno pomembno v t. i. tranzicijskih državah, kjer določene politične skupine in politične stranke zaradi svojih večdesetietnih izkušenj posebno dobro obvladajo tehnologijo oblasti in imajo na svoji strani tudi večino medijev. 19 11 Reševanje mejnega vprašanja Petra Janša, foto: Google, A. Velušček, G. Pohleven Odbor DZ za zunanjo politiko je prejšnji četrtek na nujni seji za zaprtimi vrati obravnaval izhodišča vlade za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško pred tretjim in jih tudi potrdil. Odbor je o izhodiščih razpravljal več kot tri ure. Njegov predsednik Jožef Jerovšek po seji, ki se je je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ni podrobneje govoril. Dejal je le, da je bil odbor dokaj poenoten, čeprav podpora omenjenemu sklepu ni bila popolnoma soglasna. Po poročanju TV Slovenija sklepa niso podprli štirje poslanci. Jerovšek pa je razkril, da obstajajo, kar zadeva reševanje pred tretjim, tri možnosti: Meddržavno sodišče v Haagu, stalno arbitražno sodišče ali t. i. arbitraža ad hoc. Izjave po seji Predsednik OZP je poudaril, da je šlo pri razpravi predvsem za tehnična napotila za delo pogajalske skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje. Po njegovem mnenju so bile na seji odpravljene osnovne dileme, ki so se pojavile v javnosti v zvezi z izhodišči, ki jih 12 je vlada sprejela teden pred tem. Po njegovih besedah bo namreč sedaj odpravljen strah, da se prodaja kakršen koli del slovenskega ozemlja, podrobneje pa tega ni želel pojasniti. Jerovšek je tudi zavrnil pisno izjavo za javnost poslanca Lipe Saša Pečeta. Slednji je v njej navedel, da je bilo na seji OZP onemogočeno delo poslancev. Kot je zapisal, je Jerovšek med vodenjem seje eklatantno kršil poslovnik, saj poslancem na njej ni omogočil enakopravne obravnave in sodelovanja v razpravi, s tem ko ni omogočil vpogleda v gradivo za obravnavo na seji vsem sodelujočim poslancem, članom in nečlanom odbora. Jerovšek je v odzivu poudaril, da to ne drži. Člani odbora so namreč po njegovih navedbah poimensko dobili na vpogled gradivo. Peče je že pred tem sporočil, da so predstavniki poslanske skupine Lipa k prvi točki razprave predlagali tudi svoj sklep, ki se je glasil: »Kolikor se Republika Hrvaška ne umakne z ozemlja Republike Slovenije, ki si ga preko različnih pretvez prilašča in ga s svojimi notranjimi akti spretno legalizira, bo Slovenija de facto' uporabila veto za vstop Hrvaške v EU.« Kot že rečeno, se je seje odbora udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Po njej je med drugim dejal, da je bila razprava v zvezi z reševanjem vprašanja Pred tednom dni je za zaprtimi vrati potekala nujna seja OZP. meje s Hrvaško doslej povezana »z idejami o neki resoluciji«, sedaj pa so jo preusmerili v razpravo o izhodiščih za pogajanja, »ki naj bi potem pripeljala do nekega stališča ah vprašanja, ki ga bosta Slovenija in Hrvaška skupaj zastavili bodisi Meddržavnemu sodišču v Haagu, ad hoc arbitražni komisiji ah kakšni drugi institucionalizirani varianti«. Po njegovem mnenju je bila tako storjena prva poteza, pa čeprav misli, da so nekatere zadeve še sporne in bi jih bilo treba določiti na novo. »Stvar se začenja,« je dodal in poudaril, da je bila razprava utemeljena na doslej znanih slovenskih izhodiščih, ki jih je dan pred sejo izpostavil tudi premier Janez Janša. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji in v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti. Po seji so pred novinarji govori- DeMOKRACIJA • 17/XIII • 24. april 2008 li tudi poslanci SD Aurelio Juri, SNS Zmago Jelinčič in SLS Josip Baje. Juri je izrazil zadovoljstvo, da vlada končno pristopa k arbitraži in je dala mandat ustrezni skupini strokovnjakov, da dela naprej. Jelinčič ni bil zadovoljen, saj je po njegovem mnenju dokument, ki so ga člani odbora dobili na vpogled, približno takšen, kot bi ga napisal hrvaški premier Ivo Sanader. Po njegovem mnenju so tudi slovenska izhodišča za reševanje vprašanja meje s Hrvaško slaba. Baje pa je dejal, da so prejeli vsebinsko prazen dokument; pričakoval bi vsaj informacijo o tem, v katero smer bodo šla pogajanja. Vladna izhodišča Predsednik vlade Janez Janša se je dan pred nujno sejo odbora za zunanjo politiko sešel s predsedniki in poslanci koalicijskih strank, na katerem so na predlog SLS govorili tudi o odnosih s Hrvaško. Janša je pri tem poudaril, da glede izhodišč za reševanje vprašanja meje s sosednjo državo »ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično celoten slovenski parlamentarni prostor«. Izhodišča za srečanje mešane skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo, so bila po Janševih besedah usklajena že jeseni in na neki način znova potrjena na zadnjem sestanku predsednikov vseh parlamentarnih strank. Odločitve, ki so bile sprejete v zadnjem času, so bile samo tehnične narave. Kar zadeva vsebino, pa gre za tri ključna izhodišča, je poudaril Janša. Prvo je, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991; drugo, da se odloča o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagala Hrvaška; tretje pa, »da v primeru, če ta predlog, kar pa ni edina možnost, predložimo Meddržavnemu sodišču v Haagu, izhajamo iz načela pravičnosti«. Kot je ponovil Janša, so »to tri izhodišča, okoli katerih obstaja praktično zelo velika enotnost v slovenskem političnem prostoru in na podlagi katerih so bili sprejeti vsi drugi tehnični ukrepi oz. sklepi, ki omogočajo srečanje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov«. POLITIKA Podpredsednik SLS Janez Podobnik je po srečanju izrazil zadovoljstvo in dejal, da je bila informacija, ki so jo poslanci koalicije dobili o predlogu slovenskih izhodišč za reševanje vprašanj meje s Hrvaško pred potencialnim mednarodnim pravosodnim telesom, vsebinska, poslanska skupina SLS pa jo je sprejela kot dobro izhodišče za nadaljnje delo. Podobnik je ob tem pojasnil, da je bila ta informacija nadaljevanje vsebin, kot so bile že predlagane na več srečanjih predsednikov parlamentarnih strank, govori pa o ključnih izhodiščih za pogajanja. Z vidika SLS je po Podobnikovih besedah ključno eno izhodišče, stanje 25. junija 1991, ki ga v SLS razumejo zelo neposredno. »Po našem trdnem prepričanju nihče nima mandata in ga ne nična pooblastila in da torej ne bo sprejemala nobenih vsebinskih odločitev glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Shod za pravično mejo Pred zaprto sejo odbora pa je minuli četrtek pred poslopjem DZ v organizaciji Zavoda 25. junij potekal shod, na katerem so zbrani pozivali k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja. Udeležili so se ga nekateri poslanci DZ, med drugim iz vrst SLS, SNS in Lipe, pa tudi predstavniki Civilne družbe Slovenije za pravično mejo s Hrvaško, Stranke slovenskega naroda in Zveze domoljubnih društev Hervardi. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijo na cedilu. Med zbranimi so bili starejši pa tudi mlajši udeleženci; Sestanek premierja s predsedniki in poslanci koalicijskih strank Reševanje meje s Hrvaško se začenja. more dobiti, da bi se pred mednarodnim pravosodnim telesom ali pa sam pogajal o tistem ozemlju ali morju, ki je nedvoumno slovensko«. Pojasnila v zvezi z reševanjem vprašanja meje s Hrvaško je komentiral tudi predsednik DeSUS Kari Erjavec. Izrazil je zadovoljstvo, da ima po njegovih besedah mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov samo teh- Demokracua Shod za pravično mejo pred DZ nekateri so ob zvokih narodno-zabavne glasbe vihteli slovenske zastave. Udeleženci shoda so se nato odpravili pred hrvaško veleposlaništvo, kjer so se po kakih 15 minutah mirno razšli. »Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopu na odprto morje,« je v nagovoru zbranim pred DZ poudaril Marjan Podobnik, za katerega je ključno izhodišče pri • 17/XI1I-24. april 2008 vprašanju meje s Hrvaško neomejen dostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril, da smo slovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. Danes kot vodilna članica EU in članica Nata »nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi«. Shod po njegovih besedah ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod »za«. Zavod 25. junij ima po njegovih besedah pozitiven odnos do Hrvaške in podpira njen vstop v EU. »Ne bomo pa pristali na to, da se nam jemlje ozemlje.« Če bo treba, bodo po Podobnikovih besedah zbrali potrebno število glasov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v unijo. Zbrane je med drugim nagovoril predsednik SNS Zmago Jelinčič in poudaril, da je treba sedaj stopiti skupaj, saj po njegovem mnenju vlada ni sposobna zavarovati slovenskih interesov. Predsednik Lipe Sašo Peče pa je menil, da bi lahko Slovenija kot pritisk uporabila instrument veta na vstop Hrvaške v EU. Predstavnik Civilne družbe za mejo v Istri Danijel Starman je poslance pozval, naj ne sprejmejo ničesar, saj mora Slovenija sprejeti izhodišča za jasne pogoje pred mednarodnim pravosodnim telesom. Poudaril je, da je stanje na dan 25. junija 1991 nedotakljivo, in dejal, da se je s četrtkom za civilno družbo začela predvolilna kampanja za parlamentarne volitve, saj »bomo mi odločali, kaj bo predmet predvolilne kampanje«. Kot kaže, je nerešena meja s Hrvaško spet predvolilna tema predvsem strank, ki jim na letošnjih volitvah ne kaže dobro, z izjemo SNS, ki vseskozi vodi populistično politiko glede omenjene teme. Za to imajo sicer vso pravico, a odgovornosti za dejanja na koncu ne bodo prevzeli. Glede na to, da so bih nekateri udeleženci shoda pred časom vidni člani prejšnjih koalicij, ki so imele vso pravico in možnosti za razrešitev mejnih vprašanj s Hrvaško, pa tega niso naredile, je prav smešno poslušati njihove očitke zdajšnji vladi, ki je v štirih letih stvari zagotovo premaknila z mrtve točke. E 13 POLITIKA ¡Grand Hotel Konf. in prired. Center 6H Union Bodo voditelji tranzicijske levice Gregor Golobic, Katarina KresaI in Borut Pahor tokrat združili svoje moči? Med sodelovanjem in razhajanjem Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček, Gregor Pohleven Kot kaže, selitev kadrov med strankami tranzicijske levice še ni konec. Potem ko je izbruhnila afera ob selitvi nekaterih kranjskih mestnih svetnikov iz LDS v Zares, je pred kratkim počilo še v ljubljanskem mestnem odboru LDS. Z mesta predsednika ljubljanskega odbora LDS je namreč nedavno odstopil Primož Hainz, ki je bil na to mesto izvoljen decembra 2006, ko je prišlo do množičnega osipa in izstopov iz stranke tako na državni kot na mestni ravni in ko je LDS na lokalnih volitvah v Ljubljani doživela neprijeten poraz, medtem ko je kar nekaj njenih nekdanjih članov kandidiralo na Jankovičevi Usti, ki je potem v ljubljanskem mestnem svetu dobila absolutno večino. Že tedaj se je govorilo o tem, da je Jankovičeva svetniška skupina dejansko del Golobičeve stranke Zares. Zdaj kaže, da je vstop omenjene svetniške skupine pod okrilje »oranžnih« glede na Golobičevo »snubljenje« svetnikov nekaterih občinskih neodvisnih list samo še vprašanje časa. Mnogi to primerjajo z Mercatorjem, ki je v času, ko ga je vodil Zoran Jankovič, »požrl« kar nekaj trgovskih podjetij (Živila, Loka, Emona). Vse to kaže, da sta si Jankovič in Golobic politično precej blizu, ne nazadnje oba sodita v Kučanov krog. Moteča centralizacija Primož Hainz je član LDS že od njenega nastanka leta 1994, pred tem pa ni bil član Liberalno-demokrat-ske stranke, pač pa Socialistične stranke Slovenije. Prav zato naj ne bi sodil v krog veljakov LDS, ki je posebej blizu sedanji predsednici Katarini Kresal, pač pa naj bi bil še najbolj naklonjen njenemu predhodniku Jelku Kacinu, ki zastopa bolj »socialno-liberalno« usmeritev LDS, in je zato nekoli- ko bliže Zaresu in SD. Naj ob tem spomnimo, da je iz LDS v SD prestopila Darja Lavtižar Bebler, ki je bila pred letom 1994 vplivna članica tedanjih socialistov, skupaj z njo pa so v SD odšli tudi Marko Pavliha, Anton Rop in Milan M. Cvikl. Kakor koli že, Hainz je mesto predsednika mestnega odbora LDS sprejel v nehvaležnem trenutku, saj je LDS na lokalnih volitvah dobila samo štiri svetniška mesta. Kaže, da jih bo odslej še manj, saj stranko zapušča Meta Nekdanjega predsednika ljubljanskega odbora LDS Primoža Hainza moti centralistična politika LDS. 14 Demokracija • 17/xrii • 24. april 2008 POLITIKA Med krivci za Hainzov odstop naj bi bil tudi Slavko Slak. Vesel Valentinčič, ki je prav tako Kacinov kader, prestopila pa naj bi v DeSUS, domnevno zaradi premajhne socialne občutljivosti LDS. Hainza, ki opravlja funkcijo sekretarja državnega sveta RS, ki ga vodi nekdanji poslanec LDS Blaž Kavčič, naj bi motila predvsem trenja s Slavkom Slakom, ki je še vedno vodja svetniške skupine LDS v Ljubljani. Prav zaradi Slaka naj bi že pred leti prišlo do izstopov iz svetniške skupine LDS. Večina svetnikov Jankoviče-ve liste bo na prihodnjih lokalnih volitvah najverjetneje kandidirala na listi Zaresa, najverjetneje pa bo prek te stranke tudi precej nekdanjih poslancev LDS znova sedlo v poslanske klopi. Zanimivo pa je, da je prav Slak podprl Hainza leta 2006 pri kandidaturi za predsednika mestnega odbora LDS. Protikandidata sta tedaj bila Milan M. Cvikl in Pavel Gantar, ki pa nista več člana LDS. Hainz naj bi bil tudi nezadovoljen s precej centralističnim vodenjem LDS, zaradi česar naj bi bila stranka finančno povsem odvisna od generalnega sekretarja LDS Dorijana Maršiča. Glede na to, da se Hainz tako rekoč že od izvolitve ni počutil prav dobro, ne bi presenetilo, če bi kmalu tudi on izstopil iz LDS, ni pa nujno, da bi prestopil v Zares, kamor je prestopil Janez Kopač. Slavko Slak je namreč v nasprotju s Hainzem podpiral kandidaturo Janeza Kopača na listi LDS, vendar je Kopač kasneje prestopil v Zares. Zato obstaja več možnosti, da se bodo nekdanji člani socialistične stranke selili iz LDS v SD. Po nekaterih informacijah naj bi v SD odslej delovala tudi Melita Župevc, dosedanja sodelavka predsednika države Danila Turka, ki je v SD prišla skupaj z Antonom Ropom. Sodnikov vzpon Kot so sporočili v LDS, naj bi ljubljanski mestni odbor novo vodstvo dobil predvidoma konec maja, že zdaj pa se vrstijo ugibanja o tem, kdo bo nasledil Hainza. Največkrat omenjajo Aleša Zalarja, nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča ter nekdanjega predsednika Slovenskega sodniškega društva, ki je v javnosti postal znan predvsem po konfrontaciji z ministrom za pravosodje Lovrom koalicije strank tranzicijske levice pa bi Zalar utegnil zasesti mesto ministra za pravosodje (eden od njegovih neposrednih tekmecev bi lahko bil tožilec Boštjan Pen- Zanimivo bo opazovati, kako bo javnost sprejela Pahorjeve obljube, da bo uveljavil nov način vladanja, pri katerem bo politična lojalnost v ozadju. Šturmom glede vnovičnega imenovanja za predsednika sodišča. Po neuspešnih poskusih spodbijanja ministrove odločitve je Zalar kmalu postal predsednik odbora za pravosodje v LDS, nedavno pa je v stranko vstopil tudi formalno. Njegovo morebitno imenovanje za predsednika ljubljanske LDS bi pomenilo tudi njegovo kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah, v primeru oblikovanja ko, ki naj bi letos kandidiral za poslanca na listi SD). Med Zalar-jevimi najbolj aktivnimi prišepe-tovalci naj bi bila podpredsednica LDS in nekdanja tožilka Zdenka Cerar. Bo pa v primeru oblikovanja leve koalicije zanimivo opazovati, kakšna bo razporeditev kadrov vseh treh strank tranzicijske levice. Kot kaže, poskuša Katarina Kresal, ki se je še nedavno razburjala nad vlogo Gregorja Golobica V Slovenski demokratski stranki zatrjujejo, da je stranka odprta do vseh. Demokracija • i7/xin ■ 24. april 2008 Aleš Zalar: od sodnika do strankarskega funkcionarja pri prestopu kranjskih mestnih svetnikov iz LDS v Zares, vleči bolj spravljive poteze, zato je na programski koordinaciji Mladih liberalnih demokratov 12. aprila dejala, da je »pametno sesti za mizo« z Gregorjem Golobičem in se pogovoriti o morebitnem prihodnjem političnem sodelovanju. Po njenem mnenju je namreč treba iskati skupne točke, saj so skupaj močnejši. Vendar to ne pomeni, da bi prišlo do povezovanja v predvolilno koalicijo oz. skupnega nastopa na volitvah, pač pa naj bi šlo le za programsko sodelovanje. Glavni skupni cilj je, kot pravi Kresalova, »zamenjava načina vladanja«, zato tudi izključuje vladno koalicijo med LDS in SDS. Pahorjeve obljube Podobno retoriko je že pred časom ubral Borut Pahor, ki je nedavno v oddaji TV Klub na Pop TV samozavestno pojasnjeval, da so Socialni demokrati sposobnejši izvesti potrebne socialne in gospodarske spremembe kot aktualna vladna ekipa. Pahor sicer priznava pozitivne premike, do katerih je prišlo pod sedanjo vlado. Nekateri pozitivni premiki so bili tudi pod prejšnjo, kljub temu pa je njen predsednik Anton Rop volitve izgubil, po Pahorjevem mnenju zato, ker se je njegova politika zajedala v vse pore družbenega življenja, pri čemer je bila politična lojalnost pomembnejša od strokovnosti in talenta ljudi. Po njegovih besedah sedanja vlada tega vzorca ni spremenila. Pahor je tudi ponovil, da ne bi želel sodelovati s SDS, medtem ko je podpredsednik SDS Milan Zver zagotovil, da so v SDS odprti za vse stranke v nasprotju s strankami, ki so bolj izključujoče. Na Pahorjeve obljube (ponovil jih je tudi na sobotnem shodu v Celju, kjer je predsednik tamkajšnjega mestnega odbora SD Stane Rozman presodil, da je čas za slovensko pomlad, kajti pod sedanjo vlado je v Sloveniji »zima«), da bo SD, če bo zmagala, ravnala drugače in v nasprotju s sedanjo vlado ne bo presojala ljudi po politični lojalnosti, je odgovoril ► 15 POLITIKA Med sodelovanje in razhajanjem Predsednik NSi Andrej Bajuk ► predsednik NSi Andrej Bajuk in zavrnil Pahorjeve trditve, češ da gre za pavšalne ocene, ki ne držijo. Poleg tega je dejal, da bodo eni gradili na podlagi obljub, »drugi pa bomo predstavljali lastno delo«. Zanimivo bo opazovati, kako bo javnost sprejela Pahorjeve obljube, češ da bo uveljavil takšen način vladanja, v katerem politična lojalnost ne bo imela bistvene vloge. Dosedanje izkušnje kažejo, da v času, ko je bila SD v koaliciji, ni prišlo do takšnega načina vladanja, zato je preverjanje zaupanja v Pahorjeve obljube na mestu, Pahorjeva igra pa je tudi sicer precej tvegana. Potrčevo slovo? V javnosti se že vrstijo ugibanja, kdo vse naj bi kandidiral na listi SD. Postavlja se vprašanje, ali se bo za kandidaturo odločil tudi Miran Potrč, ki ima v parlamentu najdaljšo delovno dobo (pred prvimi demokratičnimi volitvami je bil predsednik republiške skupščine) in je nedavno praznoval 70. rojstni dan. V pokoj naj bi po dosedanjih podatkih zanesljivo odšel Franc Feri Horvat. Bržkone bo sestava kandidatne liste odvisna tudi od povezav z zu-najparlamentarnimi strankami; poleg krščanskih socialistov naj bi se s SD povezali tudi Stranka ekoloških gibanj in Demokrati Slovenije, ki so nekakšen ostanek nekdanje SDZ oz. kasnejše Bavčarjeve Demokratske stranke. Tej je nekdaj pripadala tudi Danica Simšič, sedaj članica SD. 16 Marko Štrovs, član 10 Nove Slovenije Predsednik Lipe Sašo Peče Na volitve se vse bolj aktivno pripravlja tudi stranka Zares, ki naj bi predvidoma junija predstavila svoj program, čeprav naj bi ga predložili že ob registraciji stranke. Ko smo pred štirinajstimi dnevi na ministrstvo za notranje izjava. Zaresov volilni štab naj bi vodil kar Golobic sam, med glavnimi akterji pa naj bi bili sociolog Andrej Rus, eden od strankinih ideologov, ekonomist in poslanec Matej Lahovnik, morda tudi Zdenka Kovač, nekdanja mini- Ozadje Štrovsovega pisma naj bi bilo domnevno nezadovoljstvo, ker je moral zaradi izjav o matildi predčasno odstopiti z mesta državnega sekretarja. zadeve, ki je pristojno za registracijo političnih strank, vprašali, ali je Zares predložil svoj program, so iz službe za stike z javnostjo pri omenjenem ministrstvu sporočili, da je bil program priložen, kar pomeni, da je za registracijo zadostovala kratka programska strica za regionalni razvoj in predsednica društva Sončnica, ki se je nedavno povezalo z Zaresom. Na volitve se aktivno pripravlja tudi Pečetova Lipa. Volilni štab bo vodila Tanja Pahor, nekdanja občinska svetnica Stranke mladih v Sežani in kasneje predsednica Se bo dolgoletni vodja poslanske skupine prenovljenih komunistov poslovil? Demokracija • i7/xra ■ 24. april 2008 sežanskega občinskega odbora Aktivne Slovenije (slednja je zdaj del Zaresa). NSi na udaru Zanimivo pa je, da se je Lipa, ki že od svoje ustanovitve dalje nastopa precej agresivno, s slepimi naboji lotila predvsem Bajukove NSi, zaradi česar so v slednji protestirali. Poslanec NSi Ciril Testen je v posebni izjavi zapisal, da poskušajo v poslanski skupini Lipa z retoriko zastraševanja ustvariti občutek izrednih razmer. Testena motijo predvsem napadi na ministra za pravosodje Lovra Šturma, češ da privilegira Katoliško cerkev, za NSi pa so moteči tudi populi-stični napadi na Bajuka, češ da ne želi ukrepati proti upravi Palome. Napadi na NSi seveda ne presenečajo, saj se v Lipi bržkone zavedajo, da lahko pride stranka čez prag štirih odstotkov le s pomočjo populizma, usmerjenega proti NSi, ki se po javnomnenjskih raziskavah bojuje za obstanek. Zato ne preseneča samohvala Saša Pečeta, češ da je Lipa že prehitela NSi. Nemalo presenečenja je sprožilo tudi precej ostro pismo nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa, ki vidi rešitev v zamenjavi vodstva stranke še pred volitvami in preimenovanju NSi v Slovenske krščanske demokrate. Štrovs je poleg tega prepričan, da Janša načrtno uničuje najboljše člane NSi, ob tem pa presenetljivo predlaga skupno listo NSi in SDS (mnogi menijo, da je slednje bolj ali manj cinizem). Ozadje Štrovsovega pisma naj bi bilo domnevno nezadovoljstvo, ker je moral predčasno odstopiti z mesta državnega sekretarja zaradi izjav o matildi. Na to opozarja tudi poslanec NSi Alojz Sok, ki meni, da Štrovs verjetno ne bi napisal omenjenega pisma, če bi bil še vedno državni sekretar. Čeprav se je kar nekaj vidnejših predstavnikov NSi distanciralo od vsebine pisma, pa Štrovsova stališča v stranki niso osamljena in očitno se ponavlja »že videno« iz časov SKD, ko so nekateri vidnejši člani večjega sovražnika videli v Janši kot v Kučanu in levici. Kljub temu pa je še vedno zelo malo možnosti, da bi še pred volitvami prišlo do zamenjave vodstva NSi, saj je za sklic izrednega kongresa še pred volitvami dejansko prepozno. E POLITIKA Opoziciji manjka verodostojnosti Metod Berlec; foto: Gregor Pohleven Pogovarjali smo se z dipl. politologom Jernejem Pavlinom, nekdanjim predsednikom podmladka Nove Slovenije in do sredine leta 2005 glavnim tiskovnim predstavnikom v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. V teh dneh smo v medijih zasledili, da boste imenovani za nadzornika Save. Ali to pomeni, da ste se v zadnjih letih iz politike podali v bolj poslovne vode? Odločitev o sestavi nadzornega sveta delniške družbe sprejema skupščina delničarjev, zato upam, da razumete, da ne morem prejudicirati njihovih odločitev in torej komentirati prvega dela vprašanja. Res pa je, da sem večino svoje poklicne poti prehodil v poslovnem svetu. Najprej na Petrolu, v sektorju za marketinške raziskave, komuni- kacije in razvoj, sedaj pa na Telekomu Slovenije. Vmes sem bil dve leti zaposlen v javni upravi, kjer sem si nabral ogromno pozitivnih izkušenj. Zdaj ste zaposleni v Telekomu? Tako je. Od novembra 2006 sem zaposlen v sektorju za poslovne uporabnike v Telekomu Slovenije, d. d. Kako je biti zaposlen v podjetju v državni lasti? Skupina Telekom Slovenije je vodilna poslovna skupina v državi. Na podlagi vrhunskega znanja in najsodobnejših tehnologij zagotavlja svojim uporabnikom najvišjo kakovost storitev. Seveda pa je Telekom hkrati tudi velika skupina, ki se včasih počasneje prilagaja zahtevnim razmeram na trgu. Zato bi bilo najbolje, če bi imela strateškega partnerja, s katerim bi nadgradila svoje znanje in storitve. Umik države iz Telekoma je zato po moje edina prava pot. Zaradi t. i. navodila za komuniciranje ste junija 2005 odstopili kot tiskovni predstavnik vlade. Ob svojem odstopu ste dejali, da ► Podmladki se morajo ukvarjati z vsemi relevantnimi družbenimi in političnimi vprašanji in ne zgolj z mladinskimi temami. Demokracija ■ i7/xm • 24. april 2008 17 POLITIKA Opoziciji manjka verodostojnosti ► ste v določenem trenutku sprejeli »napačno odločitev« in da zanjo prevzemate odgovornost. Tony Blair je pred časom dejal: »Vedno pravim, da je javna služba velik privilegij, in če je grob odziv medijev najhujše, kar se zgodi, je to nizka cena, ki jo je treba plačati.« In to ceno sem plačal, saj je bilo moje delo v kabinetu predsednika vlade usmerjeno k transparen-tnosti in odprtosti javne uprave ter k celovitemu in nepristranskemu obveščanju javnosti o njenem delu. Orodij za pregledno in objektivno medijsko zrcalo v zelo neprijaznem in skoraj enoumnem medijskem prostoru takrat nismo imeli. Omenjeno navodilo je bila zato v naglici sprejeta napačna odločitev, ki je vrgla dvom na pregledno komunikacijo z mediji. Zato sem prevzel odgovornost in odstopil, kajti funkcija tiskovnega predstavnika vlade ne dopušča nobenega tovrstnega dvoma. Bistveno je, in to bi rad poudaril, da vsak javni uslužbenec, ki naredi napako, nosi tudi odgovornost zanjo. Javna služba je namreč privilegij. Kaj ste se naučili iz te zgodbe? Veliko. Da medijski prostor obvladuje ozek krog ljudi in kapitala, ki je povezan izključno s tranzi-cijsko levico. Da mediji večinoma niso zrcalo družbe, temveč jo vedno znova želijo spreminjati; včasih tako goreče, da lahko govorimo že o političnem aktivizmu. Naj pojasnim. 16. aprila 2005 je denimo v Sobotni prilogi Dela Mija Repovž objavila pogovor s Spomenko Hribar. Govorimo o obdobju, ko je vlada Janeza Janše delovala šele pet mesecev in ko najvišja mesta v državni upravi še niti niso bila vsa zasedena. Si predstavljate? Spomenka Hribar pa je govorila o tem, da »ima oblast željo po avtoritarnem in celo totalitarnem pregledu in kontroli vseh segmentov življenja pri nas« in da »se prisluškuje nekaterim civilno in 'politično' zanimivim osebam«. Ali ne gre za skrajno nestrpen 18 politični aktivizem? No, vseeno želim biti popolnoma jasen. Menim, da medij ne more biti neodvisen in nepristranski in je torej popolnoma prav, da ima prepoznavno programsko in uredniško politiko. Vgrajena sistemska pomanjkljivost našega medijskega prostora je v tem, da se levičarski tisk postavlja za edini zgled žur-nalizmu. To je slabo. Potrebujemo medije, ki bodo postavili pravo zrcalo družbi in ki se ne bodo več šli političnega aktivizma. Vem, da bodo v določenih levičarskih krogih moje mnenje raztrgali, vendar tudi vem, da je to treba povedati, in to sem tudi storil. Tako kot mnogi avtorji v tematski številki revije Dignitas z naslovom Medijska in človekova (ne)svoboda. Priporočam v branje. vsakega tiskovnega predstavnika vlade. Priznam, pogrešam delo v njegovem kabinetu. Kako ste takrat od blizu doživljali delovanje vlade, predsednika vlade? Vlada Janeza Janše je prva vlada, ki na svojih sejah praviloma ne odloča s preglasovanjem, kar je bila značilnost mnogih prejšnjih vlad. V mojem času se ministri koalicijskih strank tudi niso ločeno srečevali pred sejo vlade in razmišljali, kako zakonodajne predloge dopolniti ali celo blokirati. Gre za zelo dobro ekipo, ki ima odličnega vodjo. Predsednik vlade je do potankosti seznanjen z gradivi, ki jih vlada obravnava, in do vsebin ne pristopa selektivno, kot je to na primer počel premier Drnovšek. On je sejo vlade velikokrat vodil le v točkah, ki so se mu zdele najpomembnejše, nato pa je sejo zapustil in prepustil vodenje ministru Ropu. In takrat je običajno prišlo do koalicijskih trenj. Tega pri predsedniku Janši ni. Je pravi premier, ki daje pomemben ton svoji ekipi. Bili ste tudi zelo prepoznaven in prodoren predsednik podmladka Nove Slovenije. Nekako se zdi, da ta čas v podmladkih primanjkuje takšnih, kot ste bili vi, saj ste govorili o strateških vsebinskih temah, hkrati pa ste znali pritegniti pozornost »odraslih« politikov. Strinjam se z vašo kritiko. Podmladki se morajo ukvarjati z vse- morajo matične stranke mladi generaciji zagotoviti, da kandidirajo na volitvah in da torej lahko aktivno soodločajo. Spomnim se, da mi je pred leti tedanji predsednik podmladka LDS (danes je v Zaresu) potarnal, da on svojega predsednika stranke vidi morda enkrat na leto, pa še to iz druge vrste v kakšni veliki dvorani. To zanesljivo ni prava pot. Prava je recimo tista, ki jo je leta 2004 naredila SDS. Tako je danes Eva Irgl zanesljivo najprodornejša in uspešna mlada poslanka. Nekateri menijo, da mlade danes zanima samo še ekonomski status, boni za hrano in zabava. Po njihovo so bili mladi v preteklosti bolj politično angažirani, bolj revolucionarni... Moja teza je, da je odsotnost politične angažiranosti med mladimi nekaj normalnega. Še več. Kaže normalno družbeno stanje, kjer so prioriteta očitno blaginja, znanje in še kaj. Velika angažiranost je značilnost nestabilnih političnih sistemov ali sistemov, ki so na prelomnici. Take normalnosti si zanesljivo želim. Je pa prav zaradi tega toliko bolj potrebna večja angažiranost podmladkov, o kateri sva prej govorila. Nekoliko presenetljivo ste leta 2006 izstopili iz Nove Slovenije. Presenečenje je bilo verjetno za kakšnega zunanjega opazovalca, za člane vodstva, izvršilnega odbora stranke in podmladka pa ne. Ne želim kritizirati stranke in javno polemizirati z njo, lahko pa rečem, da smo se pri nekaterih bistvenih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih temeljito razlikovali. Ni pa šlo za razlike, ki jih medijski politični aktivisti vztrajno ponavljajo že vrsto let - naj bi se stranka »zgubljala, utapljala in izginjala v senci velike SDS«. To je politični aktivizem. Ta floskula je premišljeno lansirana, njen cilj pa je razbiti zavezništvo s SDS in slednjo osamiti. Se morda spomnite, da bi v preteklosti, recimo leta 2000, ko je LDS imela 34, ZLSD pa 11 poslancev, isti politični aktivisti govorili o tem, da se tedaj manjša ZLSD utaplja v senci velike LDS? Novi Sloveniji vseeno želim kar najboljše in čim boljši rezultat na letošnjih parlamentarnih voli- NSi naj bi se »zgubljala, utapljala in izginjala v senci velike SDS«. To je politični aktivizem. Ta floskula je premišljeno lansirana, njen cilj pa je razbiti zavezništvo s SDS in slednjo osamiti. Ali danes kaj pogrešate tisto adrenalinsko obdobje in začetne mesece delovanja Janševe vlade? Seveda. Delo v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše je bilo nekaj posebnega, ker je premier izjemen človek. In biti zraven od podpisa koalicijske pogodbe 23. novembra 2004 do izvolitve in prisege vlade v državnem zboru 3. decembra ter do konstitutivne seje vlade je v resnici velika zgodba in edinstvena priložnost za mi relevantnimi družbenimi in političnimi vprašanji in ne zgolj z mladinskimi temami. Refleksija, oblikovanje mnenj in sodelovanje v javnem prostoru so del temeljnega poslanstva vsakega podmladka, zato bi morali odločneje zahtevati, da se slišijo, ker sem prepričan, da imajo veliko povedati. Zakaj niso odločnejši in zakaj ne vstopajo v javni prostor, ne vem, škoda pa je, ker zamujajo veliko priložnosti. Hkrati Demokracija • 17/xin • 24. april 2008 POLITIKA tvah. Njeni ministri opravljajo veliko in pomembno delo in imajo kaj pokazati. Čas je torej za treznost in premišljenost in nikakor ne za dvomljive javne pozive. Menda vam je danes bližja SDS. Se lahko zgodi, da boste jeseni kandidirali za poslanca na njeni listi? Slovenska demokratska stranka mi je blizu, saj so mi blizu vrednote in cilji, ki jih uresničuje. O svoji angažiranosti ta čas težko govorim, ker to konec koncev ni odvisno samo od mene, temveč predvsem od stranke, njenih skoraj 30.000 članov in velikega števila simpatizerjev. Lansko leto je bilo strankarsko precej živahno. Kako nekoliko od »zunaj« vidite politično delovanje posameznih strank glede na javnomnenjske ankete? Že dalj časa lahko spremljamo oblikovanje dveh velikih strank levo in desno od sredine, kar daje slutiti, da bosta vedno tekmovali za relativno večino. Oblikuje se sistem, ki je značilen za države z daljšo demokratično tradicijo, kot je naša, in ki prinaša, vsaj upati je tako, stabilnost. Vendar bi vseeno želel opozoriti na delovanje leve sredine, ki v tem mandatu ne izbira sredstev pri nasprotovanju vladnim odločitvam. To pa je slabo. Opozicija je v tem mandatu po svojem delovanju na las podobna opoziciji iz prvega sklica parlamenta v obdobju od leta 1990 do 1992. Tako kot je takrat na vse mogoče načine ovirala osamosvojitev in prve gospodarske reforme, tako je danes podobno nedržavotvorna pri temeljnih vprašanjih. Če smo takrat poslušali, da »bomo jedli travo«, kolikor se bomo osamosvojili, lahko danes poslušamo, da je prišlo do »razgradnje socialne države, javnega zdravstva, javnega šolstva« in podobno. Seveda nič od tega ne drži, so pa taka stališča pomenljiva. Kažejo namreč hudo nestrpnost leve sredine, ki politično konkurenčnemu svetovnonazorskemu bloku očitno ne priznava kompetenc za upravljanje z državo. Medijski prostor jih pri tem stimulira, zato so nekatere stranke leve sredine za tako ravnanje v javnosti nagrajene. Se vam zdi, daje opozicija zmožna postaviti pravo alternativo sedanji vladi? Iskreno želim, da bi bila, vendar njeno dosedanje ravnanje tega ne kaže. Manjka ji temeljne verodostojnosti, saj običajno kritizira samo zaradi kritike. Ko je vlada pripravila davčno reformo, so jo avtorji stare davčne zakonodaje kritizirali, da jo je premalo spremenila. Si predstavljate? LDS je napadala vlado, ker je premalo popravila njihovo zakonodajo, za katero so pred letom govorili, da je optimalna. Poglejmo primer SD. V prejšnjem mandatu je javno podpirala ustanovitev 14 pokrajin, danes pa jim praktično brez argumentov nasprotuje. Zunanja politika? LDS je 4. januarja letos govorila o »omahljivi in popustljivi zunanji politiki do Hrvaške«, 31. januarja pa klicala na odgovornost ministra Rupla, ker naj bi »po nepotrebnem zaostroval odnose s Hrvaško«. Tako se ne da voditi vlade. Kako ocenjujete delovanje sedanje vlade? Kje vas je pozitivno presenetila, kje razočarala, če je mogoče tako reči? Delovanje vlade ocenjujem kot zelo uspešno. Na vseh področjih so bili narejeni številni premiki, morda najpomembnejši na področju liberalizacije in večje konkurenčnosti našega gospodarstva, šolstva in znanosti. Imamo evro, prvič proračunski presežek, najvišjo gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost v zgodovini. Državna uprava je prvič v ospredje postavila svojega uporabnika, poenostavila vrsto postopkov in odpravila številne nesmisle. Na zunanjepolitičnem področju smo dosegli praktično vse. Čas monopolov in zaprtosti - razen na medijskem področju - je mimo. In prav je tako. Kaj so po vaše pomembne teme, ki bi jih morale stranke izpostaviti v letošnji predvolilni tekmi? Doslednost in verodostojnost. Od česa bo odvisen izid držav-nozborskih volitev? Upam, da ne od političnih aktivistov. 19 Stavka preklicana G. B., foto: Andreja Velušček Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, Zofija Mazej Kukovič in Gregor Virant Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides je v petek, 18. aprila, preklical napovedano zdravniško stavko. Razlog za preklic je sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, ki so ga podpisali minister za javno upravo Gregor Virant, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Vsi trije so podpisali tudi poseben tarifni del pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Vlada je tako zdravnikom že v četrtek ponudila dvig plač za povprečno 15,6 odstotka v štirih obrokih, odpovedala pa se je skrajšanju dopustov. Prvič se bodo plače zdravnikov povečale 1. maja 2008, nato 1. januarja 2009, 1. septembra 2009 in 1. marca 2010. Dvig plač bo zahteval dodatnih 38,2 milijona evrov. Velik korak za zdravnike ob podpisu sporazuma so se Kuštrin, Virant in Mazej Kukoviče-va strinjali, da je doseženi kompromis velik korak, čeprav po Kuštrinovih besedah vsega želenega v pogajanjih niso dosegli. Je pa pogodba zadostna podlaga, da bodo zdravniki lahko premostili težave, ki jih še čakajo. Dejal je tudi, da je s podpisom sporazuma napovedana stavka dokončno preklicana. Ob tem se je Kuštrin zahvalil Mazej Kukovičevi, ker je po njegovih besedah prva ministrica za zdravje, ki je razumela, da so strokovni standardi in normativi nujno potrebni. Zdi se mu tudi zelo pomembno, da je zdravniški ceh razumel, da mora v kriznih in problematičnih situacijah nastopati enotno. Zato podpis sporazuma ocenjuje kot enega prvih resnih korakov k še tesnejšemu sodelovanju in zbliževanju zdravniških organizacij. Zmaga razuma Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je ocenila, da je bistveni del sporazuma določitev meril. Po njenih besedah je razlog, da normativov doslej ni bilo, v tem, da ni bilo sistemskega pristopa k reševanju problematike, s podpisom sporazuma pa so ta merila opredeljena tudi časovno. Zato jo veseli, da je zmagal razum. Z njeno oceno se je strinjal minister za javno upravo Gregor Virant, ki sicer meni, da so bila to najtežja pogajanja doslej, vendar pa je zelo zadovoljen, ker je stavka preklicana. To je po Virantovo dobro tako za uporabnike zdravstvenih storitev kot za zdravnike, med katerimi bo odslej manj nezadovoljstva. Omenil je tudi, da doseženi sporazum pomeni konec uravnilovke in boljše vrednotenje zahtevnejših delovnih mest Do 15. oz. najkasneje do konca maja namerava Virant podpisati vsaj deset kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Kljub dogovoru, ki je preprečil zdravniško stavko, pa brez stavk ne bo šlo, saj so jo že napovedali sodniki, vse bolj vroče pa je tudi med učitelji. 19 Demokracija • 17/xin ■ 24. april 2008 19 TRIBUNA Sonaravna mesta zahtevajo temeljite spremembe. Mesta kot večja strnjena naselja so temeljni globalni in lokalni vir številnih okoljskih obremenitev, zlasti odpadkov, zračnih emisij, odpadnih vod in pozidave prostora. Podatki kažejo, da povprečen meščan in prebivalec suburbanih območij bistveno bolj obremenjuje okolje in porabi več naravnih virov kot prebivalec podeželja. Planetarni ekosistem je ogrožen, urbanizacija narašča, s tem pa tudi okoljski pritiski. Utopija ali preživetje? Dr. Dušan Plut, foto: Gregor Pohleven Tudi evropska mesta se soočajo s številnimi razvojnimi, socialnimi in okoljskimi problemi, ki so predvsem: • prevladujoči procesi izseljevanja zlasti višjih socialnih skupin iz mestnih jeder v primestna območja, kar povečuje porabo prostora, prevoze in okoljske pritiske; • pomanjkanje učinkovitih in dostopnih oblik javnega prometa ter odvisnost od prevoza z osebnim avtomobilom; • pospešena graditev nakupovalnih središč in drugih oblik pozidave na mestnem obrobju; • zmanjšanje kakovosti življenja in okolja v posameznih mestnih območjih. Sonaravnost, približevanje, prilagodljivost mestnega metabolizma delovanju lokalnih naravnih ekosistemov in hkrati globalnemu ekosistemu je torej skupna, temeljna sestavina dolgoročno zasnovanih razvojnih vizij sodobnih mest. Za prilagajanje načelom so-naravnosti v mestnih strategijah so bistveni naslednji ukrepi: 1. zmanjšanje avtomobilskega mestnega prometa in večja vloga javnega prometa, kolesarjenja in pešhoje - zmanjšanje porabe energije in onesnaževanja; 2. urbana raznolikost - približevanje območij dela in bivanja zmanjšuje potrebo po prevozu; 3. pospeševanje pasivnega sončnega ogrevanja zgradb, energetsko učinkovite gradnje; 4. ozelenitev posameznih mestnih območij ter uporaba vrtov za pridelavo zelenjave in kompostiranje; 5. povečanje gostote prebivalstva zlasti v prenovljenih mestnih središčih in v bližini postajališč javnega prometa. Sonaravno zasnovana urbana izhodišča podpirajo prenovo mestnih središč, mešano rabo (bližina stanovanj in delovnih mest) urbanega prostora, ohranjanje odprtega prostora in minimizacijo vsakodnevne migracije na delo, bistveno manjšo rabo avtomobila in večji pomen javnega prometa, železnice, kolesarjenja in pešhoje. Prevoz ljudi in blaga naj bi potekal s pomočjo čim bolj uravnoteženega regionalnega razvoja in prometnega sistema s poudarkom na investicijah v učinkovitejši, okolju prijaznejši javni promet (železnica, avtobusi) in gosto, varno kolesarsko omrežje. Urbani razvoj naj bi potekal v smeri t. i. inteligentnih mest z učinkovito rabo surovin, energije in odpadkov, nove tehnologije naj ne bi povzročale propada, temveč renesanso mest. Iskanje ravnovesja Trajnostno sonaravno mesto je večplastno mesto, ekološko torej, kompaktno in policentrično, mnogovrstno, ustvarjalno, lepo, pravično in družabno. Sonaravni razvoj mestne poselitve uvodoma prepoznava trojno razsežnost zahtev. Temeljno izhodišče je iskanje ravnovesja, uravnoteženost med okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi cilji razvoja urbane poselitve. Sonaravna mesta naj bi se gospodarsko razvijala, označevala naj bi jih tudi prizadevanja za večjo socialno pravičnost in mestni razvoj v skladu z omejitvami, razmerami v okolju. Poskuša se poiskati prava pot za dolgoročno optimalen razvoj, torej minimizacija navzkrižij ciljnih dimenzij mestnega razvoja. Ekološke cilje sonaravnega mestnega razvoja (minimizacija rabe zemljišč, energije, prometnih emisij in medregionalne izmenjave surovin), gospodarske cilje (ohranjanje tržne konkurenčnosti in gospodarske atraktivnosti) in socialne (ohranjanje socialnega miru, varnosti) je treba čim bolj medsebojno uskladiti. Sonaravna mesta seveda niso gospodarsko samozadostna mesta z nezahtevnimi tehnologijami. Tudi sonaravna mesta naj bi se gospodarsko razvijala, označevala naj bi jih tudi prizadevanja za večjo socialno pravičnost in mestni razvoj v skladu z omejitvami, razmerami v okolju. Sonaravna mesta torej niso brez konfliktov interesov kapitala pa tudi ne mesta s popolnoma čistim okoljem in brez socialnih problemov. 20 Demokracija • 17/xiii • 24. april 2008 TRIBUNA O avtorju Dušan Plutje bil rojen leta 1950, osnovno šolo je obiskoval v Semiču, gimnazijo pa v Črnomlju. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za geografijo in oddelku za zgodovino. Sedaj je redni profesor, vodja katedre za varstvo okolja in raziskovalnega dela na oddelku za geografijo. V domačih in tujih strokovnih revijah je objavil več kot 250 samostojnih razprav, 13 knjig in sodeloval na več kot 30 tujih ter 60 domačih znanstvenih posvetih. V 80. letih je aktivno sodeloval v Zvezi društev za varstvo okolja, leta 1989 pa je postal ustanovni predsednik Zelenih Slovenije. Leta 1990 je bil na demokratičnih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. V letu 1996 je prejel zlati častni znak svobode, najvišje državno odlikovanje. Sklenjeno mesto - primerna usmeritev? skie- njeno, gosteje naseljeno (kompaktno) mesto je postalo vodilni princip sonaravnega urbanega razvoja, vendar nekateri raziskovalci upravičeno opozarjajo na določene omejitve z vidika kakovosti življenja, rabe zemljišč in njihove (visoke) cene. Prav tako se postavlja pod vprašaj enostransko poudarjanje dolgoročne energetske prednosti pretirano zgoščenih velikih mest, zlasti z vidika večje lokalne rabe obnovljivih virov energije. Po njihovem mnenju prevladujoča decentralizacija zaposlitve in bivanja nekatere energetske in kurativne okolj-ske prednosti zgoščenih mest izniči, saj nižja urbana gostota poselitve in delovnih mest na drugi strani omogoča večje prilagajanje samočistilnim zmogljivostim okolja. Hkrati s približevanjem delovnih mest domu (drobno podjetništvo, manjši lokalni obrati, družinska podjetja vseh vrst) se v širšem prostoru mestnih regij (predmestni ali podeželski prostor) vzpostavlja novo razmerje med naravo in urbanizacijo. Nobenega dvoma pa ni, da je v stihijski, ekstenzivni suburbanizaciji praviloma predimenzioniranih eno-stanovanjskih hiš zaradi koncentracije gospodarskih dejavnosti in prebivalstva veliko več možnosti za ekonomično uporabo daljinskega ogrevanja, vnovično rabo odpadkov in reciklažo, prav tako je cenejša energetsko varčna graditev objektov. Vendar prevelika lokalna zgostitev na hektar zaradi preseganja lokalnih samočistilnih zmogljivosti tudi onesnažuje okolje, prinaša okoljske stroške na regionalni ravni. Treba je torej upoštevati svojstvene geografske poteze mest, samočistilne zmogljivosti, možnost rabe različnih obnovljivih virov energije. Prehod k višji mestni gostoti je zaželen v kompaktnem, sklenjenem mestu, a nezaželen kot politika v celotni urbani regiji, saj ne more biti učinkovit v zelo različnih območjih mestne regije. Namesto tega je primernejši selektiven sonaravni pristop, ki poleg različne pokrajinske ranljivosti mestnih območij upošteva težo okoljskih problemov, ki se pojavljajo v različnih delih mestne regije glede na gostoto poselitve in poselitveno morfologijo (središče, notranje mesto, suburbani del, ruralno območje) ter predlaga različne tipe sonaravnih politik za vsakega od teh delov oziroma poselitvenih tipov. Ta pristop izhaja iz večje občutljivosti za lokalne razlike in potenciale ter odpira večjo prilagodljivost v izbiri posameznika glede lokacije in življenjskega sloga znotraj mesta. Mozaik mest - poti k sonaravnemu razvoju Različna velikost, oblika, geografska lega, samočistilne zmogljivosti, gostota urbanega prebivalstva, gospodarska usmerjenost in stopnja dosežene blaginje pogojujejo specifične poti in ukrepe na zahtevni ter dolgotrajni poti k sonaravnemu urbanemu razvoju. Skupni, temeljni problem v graditvi sonaravnih mest ni več pomanjkanje argumentov za podporo zeleno zasnovanih mest, temveč vprašanje oblikovanja take strategije urbanega razvoja, ki bo imela dovolj veliko javno in politično podporo za potrebni sonaravni preboj. Brez zahtevnega in vztrajnega preoblikovanja urbane sestave planeta kot celote v smeri sonaravnosti ni mogoče zmanjšati okoljskih pritiskov na planetarni ekosistem. Čim bolj se bližamo sredini 21. stoletja, tem pomembnejša postaja nujnost temeljite sonaravne preobrazbe mest in mestnih regij, novih razmerij med mestom in podeželjem, ki bodo zagotavljala dolgoročno, a nizko entropijsko delovanje mest v okviru planetarnih, regionalnih in lokalnih zmogljivosti okolja in naravnih virov. Čeprav ne poznamo vseh ključnih odgovorov, moramo odgovorno in hkrati neobremenjeno razvijati sveže, alternativne koncepte, s katerimi sooblikujemo prihodnost - nujno v smeri sonaravne ureditve mest. To velja tudi za slovenska mesta, ki so praviloma še zelo oddaljena od okolju prijaznega delovanja. Značilno je propadanje mestnih središč, pretežno stihijska suburbanizacija, povečevanje razdalje med krajem bivanja in dela, graditev nakupovalnih središč in Praviloma pa je promet ključni okoljski in prostorski problem, saj se tudi manjša slovenska mesta dobesedno dušijo zaradi čezmernega avtomobilskega prometa. Zato načrtovanje zahteva sonaravno prevetritev. podjetniških con na robovih mest, kjer ni javnega prevoza. Praviloma pa je promet ključni okoljski in prostorski problem, saj se tudi manjša slovenska mesta dobesedno dušijo zaradi čezmernega avtomobilskega prometa. Načrtovanje in razvoj naših mest prav tako zahteva temeljito sonaravno prevetritev, saj negativne okoljske posledice že predstavljajo tudi mestno razvojno oviro. E Demokracija • 17/xiii ■ 24. april 2008 POKRAJINE Pokrajine za skladnejši razvoj Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Vlada je pripravila predlog za razpis posvetovalnega referenduma na 13 območjih. T. i. pokrajinski zemljevid je usklajen z občinami, a se lahko spremeni še pred odločanjem na referendumu. Referendum bo predvidoma 22. junija. POMURSKA (PREKMURSKO-PRLI tORSKA Ukrajina Prijeli trgovce z belo smrtjo Prijeli peterico trgovcev z mamili. Obtoženi so devetnajstih kaznivih dejanj, zbirajo pa še dokaze za nadaljnjih trideset. Nekaterih očitno nič ne izuči. Možem postave so pred dnevi padli v roke štrije možakarji, ki so že njihovi stari znanci v trgovini z mamili. Četverici iz po-mursko-štajerskega konca, stari od 35 do 41 let, se je v njihovem donosnem, a tudi hudo kaznivem poslu z mamili pridružila še 63-letnica, ki doslej še ni prišla navzkriž z zakonom. No, za učenje ni nikoli prepozno, a ženska bi si za nabiranje znanja v tretjem življenjskem obdobju lahko izbrala kakšno drugo učno snov. Del blaga, očitno afganistanskega izvora, se je ustavil v rokah 40-letnika iz Slovenske Bistrice in ta je navezal stik z vrstnikom iz Murske Sobote. Bistričan je včasih mamilo sam pripeljal v Mursko Soboto, včasih pa je So-bočanec prejel mamilo v Slovenski Bistrici. Pri teh poslih ga je včasih zamenjala omenjena 63- letnica. Sobočanec je nato manjše odmerke po deset gramov prodal 3 5-letnemu someščanu in 41-letniku iz Gornje Radgone. Slednja, tudi sama odvisnika, sta nato mamilo prepakirala v manjše odmerke in jih prodajala drugim odvisnikom. V šestih mesecih so policisti zbrali dokaze in proti peterici podali kazenske ovadbe za devetnajst primerov trgovine z mamili ter nedovoljeno trgovino z orožjem. Sumijo pa jih še kakšnih tridesetih kaznivih dejanj v zvezi z mamili. Po prijetju in zaplembi približno sto gramov mamil sta se 40-letna »grosista« znašla v priporu, kjer bosta počakala na sojenje, njuni kolegi pa se bodo zagovarjali s prostosti. Za trgovino z mamili je zagrožena kazen do deset let zapora, za orožje do pet, tako da jih čaka, če jih bodo obsodili, kar nekaj let zaporniške košte. B. S. (7|/J ELEKTROPROM 40 (et z vami! EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si • elektroinstalacije • strojne instalacije lokalna televizija ETV • projektiranje za področje strojnih uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-236 in elektro instalacij • geodetske storitve http://etv.elektroprom.si • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso komerciala: trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 • kabelsko komunikacijski sistemi 03-56-57-150 • grafitne ščetke uredništvo: 03-56-57-177 • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica NE KOŠARICA, VOZIČEKTrendu predvolilnega tarnanja o rasti cen za potrošniško košarico je zapadel tudi novomeški 24-letnik, ki pa ni ostal le pri tarnanju, ampak je prešel k dejanjem. Ker se je že lotil dela, mu košarica ni bila zadosti, ampaksi jeomislil kar nakupovalni voziček. Sredi noči je tako vlomil v eno od lokalnih trgovin, v nakupovalni voziček naložil hrano, pijačo, cigarete in zaslon LCD, v žepe pa stlačil še nekaj gotovine iz pisarne. Dva tisočaka vredni plen, ki ga je nakradel v potu svojega obraza, je nato predrzno z vozičkom prevažal po pustih novomeških ulicah, dokler ga niso presenetili možje postave. Blago so vrnili lastniku, predrznež pa v priporu čaka na srečanje s sodnikom. ENOLETNIK GA JE IZTIRIL Zasluženi mir je res sveta zadeva in si ga je treba na vsak način izbojevati. Tako je najbrž razmišljal 28-letnik iz Strunjana. V zgornje stanovanje bloka, kjer prebiva, je prišla namreč na obisk mamica z enoletnim otrokom. Enoletnik se je tako divje igral, da je Strunjanča-na vrglo iz nirvane in mu odneslo pokrov. Možato se je napotil v zgornje nadstropje, izrekel nekaj krepkih obiskovalki, potem pa za finale svoje predstave še malce davil mater glasnega enoletnika. Ob prihodu piranske policije je možakar hrabro pobegnil in se nekaj ur skrival, dokler se ni sam precej manj možato pojavil na postaji in skesano vzel položnico za plačilo globe. Demokracija ■ 1 7/xiii • 24. april 2008 65 RUMENO Njen četrti »DA« Festival Slovenska polka in valček je za nami. Prenos po televiziji sije ogledalo povprečno 13,5 odstotka ali 244.900 gledalcev, starih nad 10 let, kar je 34-odsto-tni delež vseh gledalcev televizije v času oddaje. Na festivalu, ki je v petek, 4. aprila 2008, potekal v studiu 1 Televizije Slovenija, je nastopilo 12 izvajalcev, ki so se predstavili s petimi polkami in sedmimi valčki. Občinstvo je s telefonskim glasovanjem izbralo najboljšo skladbo festivala, valček Pusti mi pesmi (glasba: Brane Klavžar, besedilo: Jože Galič, Veselje zmagovalcev priredba: Smiljan Greif) ansambla Modrijani. Omenjena skladba je po mnenju strokovne komisije tudi slovenski valček 2008. Skladba Iz oči v oči (glasba: Franc Šegovc, besedilo: Metka Jauk, priredba: Franc Šegovc) je po mnenju strokovne komisije postala slovenska polka 2008 v izvedbi ansambla Tapravih 6. Med telefonskim glasovanjem sta gledalce in poslušalce zabavala ansambel Spev, lanski dobitnik nagrade slovenski valček, in ansambel Bum, dobitnik nagrade slovenska polka 2007, v uvodni plesni točki pa so nastopih plesalke in plesalci plesne šole Bolero v koreografiji Matevža Česna. Oddajo sta vodila Natalija Verboten in Andrej Hofer, ki je bil tudi urednik in scenarist festivala. Težave v zakonu Dokler nista bila poročena in nista živela skupaj, sta bila srečna in zaljubljena. Sedaj, ko sta po številnih ovirah poročena, pa naj bi se britanski prestolonaslednik princ Charles in njegova soproga Camila vse pogosteje prepirala, tako da v javnosti že krožijo ugibanja o hudih težavah v nju- Praznovala sta 3. obletnico poroke. 66 nem zakonu. »Camilla je v letih, ko si moža vse bolj želi ob sebi in pogosta Charlesova odsotnost jo zelo moti, kar je povsem razumljivo. Charles pa si na drugi strani želi še več 'službenega' delovanja. Camilla njegove želje spoštuje, vendar njej veliko bolj ustreza, da je v zavetju doma. Mislim, da imata oba tak karakter in tudi poročila sta se že malce v letih, zato je usklajevanje že utečenih navad včasih toliko težje,« je dejal neimenovani vir za britanski Mail on Sunday. Camillo naj bi motilo tudi Charlesovo neza-nimanje za njeno počutje, predvsem po lanski operaciji. »Zdi se ji, da Charles ni bil pretirano razumevajoč. Zato se večkrat zgodi, daje nekdanji soprog Andrew njen boljši zaupnik,« je dodal vir. Charles pa je zelo nezadovoljen, ker se Camilla ne posveča dovolj uradni, javni strani njunega zakona, ki vključuje predvsem sprejeme in srečanja v njuni rezidenci. Demokracija • 17/xm • 24. april 2008 Ivana Trump, 59, je spet stopila v zakonski jarem. Svetlolaska, ki se je od ameriškega mogotca Do-nalda Trumpa ločila leta 1990, je tako že četrtič stala pred oltarjem. Tokrat je njen izbranec 36-letni italijanski podjetnik Rossa-no Rubicondo. Ivana in Rossano sta se poročila na razkošnem obmorskem posestvu Donalda Trumpa v Palm Beachu. V isti graščini sta se leta 2005 poročila tudi Trump in slovenska manekenka Melanija Knaus. Dobro ohranjena nevesta je nosila poročno obleko v pastelni roza in zlati barvi. Med 600 udeleženci poroke so bili tudi Trump in njuni otroci, zakonca Rick in Kathy Hilton ter glasbenik Neil Sedaka. Ivana in Rubicondo sta se zaročila septembra lani, skupaj pa sta približno šest let, je dejala Ivanina tiskovna predstavnica Cahterine Saxton. Putina omrežila mladenka? Vladimirju Putinu, ki se je ločil od žene Ljudmile, pripisujejo razmerje s 25-letnico. Usodna ženska za razpad Putinovega zakona naj bi bila Alina Kabajeva, najuspešnejša ruska ritmična gimnastičarka vseh časov. Na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju je Poročila se je s 36-letnikom. Ogrel seje za gimna-stičarko. osvojila bronasto medaljo, leta 2004 v Atenah pa zlato. Alina velja za eno najlepših znanih Rusinj, leta 2007 pa ji je kot predstavnici Putinove stranke Enotna Rusija uspelo dobiti tudi sedež v ruski dumi. Najkrajše poti do okusnih jedi. i n J Zelena linija Vegetarijanski polpeti in zrezki Oranžna linija Francoski rogljički, cmoki, zavitki in gibanica Rdeča linija Lazanje Modra linija Svaljki, kroketi, kruhovi cmoki, štruklji in burek Vijolična linija Listnato in vlečeno testo (hlajeno, zmrznjeno) Nove! Hokusove dobrote odslej v novih barvah. www.zito.si HGkus Ustvarjalna čarovnija Sirova lazanja Jagodni Marelični cmoki cmoki Slivovi cmoki Sojini polpeti Cmoki z gozdnimi .sadeži Domače vlečeno testo Skutni zavitek Polnozrnato vlečeno testo Špinačna lazanja Kroketi Svaljki Sirov burek Polpeti 5 žit Vegeburger Gibanica Francoski rogljički Zelenjavni zrezki Jabolčni zavitek Skutni štruklji Listnato testo Zelenjavna lazanja Kruhovi cmoki Vlečeno testo Mesna lazanja TV-KULOAR Spomini na Kavčiča Magični gledalec Čeprav sem v tej rubriki že dvakrat pisal o poročanju TV Dnevnika v preteklosti, bom to naredil še tretjič. Upam, da bo tokrat zadnjič. ■ azlog je v tem, da nacionalna televizija poleg svoje petdesetletnice praznu--L. Vje tudi štirideset let slovenskega TV Dnevnika, ki je leta 1968 nadomestil tedanji jugoslovanski osrednji TV Dnevnik. Zato so televizijci jubileju osrednje televizijske informativne oddaje posvetili dokumentarno oddajo, za katero se je izkazalo, da je bila dejansko bolj dokumentarna oddaja o bojih med jugoslovanskimi centralisti in Stanetom Kavčičem, ki je nazadnje potegnil krajši konec. Svoj lonček so seveda pristavili tudi nekdanji novinarji in uredniki, ki so sodelovali pri TV Dnevniku. Od njih sem na primer izvedel, da cenzura takrat sploh ni bila tako huda (razen če je bila že samocenzura tako močna, da oblastniki niso imeli veliko dela z morebitnimi neubogljivimi televizijci). Tega mnenja očitno ni bil ideolog samoupravljanja Edvard Kardelj, ki je menda govoril, kako ga je sram zaradi vsega, kar se dogaja v Sloveniji, vključno s slovenskimi mediji. Toda Dušan Fortič je podobno kot Stane Kavčič moral oditi ne glede na to, ah je cenzura bila ali ne. Zanimivo je bilo, da je deset let po uvedbi TV Dnevnik dobil barve in tudi nov avizo, ki je spravil na noge jugoslovansko armado in obveščevalne službe, češ da javno prikazuje tajne podatke (koordinatni položaj televizijskega studia, kjer nastaja T V Dnevnik). Zaplet so elegantno rešili tako, da so prikazali napačne podatke, in volk je bil sit in koza cela. Nato so v osemdesetih letih še dvakrat menjali avizo in tudi podobo ure, ki je kazala čas (tisti dve minuti pred pol osmo zvečer). Na dan priznanja Slovenije 15. januarja 1992 TV Dnevnik spet dobi nov avizo in ga že dobro leto kasneje zamenja. Da ne bo pomote: to govorim po spominu, kajti v sami dokumentarni oddaji ni bilo mogoče slišati kaj dosti besed o zunanji podobi TV Dnev- nika, kar je po svoje velika škoda. Pogrešal sem tudi kakšno besedo o Obzorniku ali Slovenski kroniki. Lahko bi predstavili tudi več nekdanjih voditeljev TV Dnevnika. Nekaj od njih se jih je le oglasilo, na primer Matjaž Tanko, ki že kar nekaj časa deluje na Pop TV, in Janez Čuček, znan po svojem sklepnem stavku »Ostanite še naprej z nami«, ki so ga tudi tokrat predvajali. Je pa zanimivo, da so še leta 1990 osrednji TV Dnevnik vodili samo moški (le kje so zlati časi z Milanko Bavcon?), šele leto kasneje se kot voditeljici te oddaje pojavita Nada Lavrič in Danica Simšič. Znova je bila zanimiva Piramida, v kateri je zmagal Janez Turinek, dušni pastir v Arti-čah. Pač še en duhovnik, ki se je pridružil že kar legendarnemu zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu. Kar slišim, kako škripajo z zobmi tisti, ki že tako ah tako ne prenašajo »črnuhov«, še zlasti ne, če kateri od njih preseže stereotip slabega ugleda Cerkve v javnem mnenju. Žal pa v oddaji ni šlo brez škandala. Zanj je poskrbel razvpiti Jože Činč, ki bi »ski-nil vse po spisku«, kar je povezano z NSi, potem pa pojasnil, da je govoril samo v prispodobah. A kaj mu pomaga, če mu za tovrstno izražanje manjka inteligence ... IB HOROSKOP Oven 21.3.-20.4. V tem tednu bi bilo dobro, da v tistem kratkem času, ko ste skupaj z družino, prav vsakemu njenemu članu posvetite kar največ pozornosti. Pomlad vas bo razganjala in boste cveteli! Bik 21.4.-21.5. V službi boste imeli nekoliko napetosti in z nekom se boste sprli, če se ne boste zadržali pri izražanju svojega mnenja. Ker boste razburjeni, se boste morali zadrževati tudi doma. Dobro se pogovorite z domačimi. $ Dvojčka 22.5-21.6 Bodite dobre volje in pogumni, tudi če vam bo kdo očital, da ste površni in neodgovorni. Vsekakor ni tako slabo, saj se v resnici vedno zelo dobro potrudite. Očitno je, da je očitajoča oseba vstala z levo nogo. Rak 22.6.-21.7 Nekaj dni vas bodo mučile hude sanje, vendar le tiste, ki imate tudi sicer skrbi. Morali si boste priskrbeti kakšen pomirjevalni čaj in poskrbeti, da bo stresa manj. Sprehod vam bo dobro del. Lev 22.7.-21.8. Pogrešali boste kakšno družbo, zato se boste skoraj vsak večer spravili ven in se veselo družili. Prav lepo se boste imeli in nič vam ne bo manjkalo. Finančne reči vam bodo šle kot po maslu in boste zadovoljni. % Devica 22.8.-21.9. Veselilo vas bo, da se bodo nekateri spomnili na vas, ko ste to najmanj pričakovali. Druženje s sodelavci vam bo te dni manjšalo družinski stres, ki mu boste izpostavljeni. Bodite odprti! Tehtnica 22.9.-22.10. Z veseljem se boste lotili opravila, ki vam je bilo na novo zaupano. Kmalu se boste zelo dobro znašli na svojem novem področju in boste postali pravi strokovnjak. Nekdo vas bo še posebej občudoval. Škorpijon 23.10.-21.11. Škorpijoni, ki ste zaljubljeni, boste imeli občutek, da lahko spremenite svet in postavite življenje na glavo. Sicer bo tiste, ki ste imeli kakšne slabe izkušnje, nekoliko dajal strah, a brez skrbi. Strelec 22.11.-20.12 Slab spanec vam bo kodral živce in sklenili boste, da se boste razbremenili. Iz objektivnih razlogov vam to ne bo uspelo še nadaljnjih nekaj tednov. Potrpite, potem se boste zagotovo počutili bolje. sMp Kozorog 21.12-19.1. Znašli se boste v precepu, ko se boste morali odločiti, ali povedati neko informacijo naprej ali pa ne. Zdelo se vam bo, da vam vsi želijo slabo, vendar vedite, da to ni res. © Vodnar 20.1.-18.2 Tiste, ki ste redoljubni, bo močno jezilo razmetano stanovanje, ki ga zaradi pomanjkanja časa ne boste mogli sproti spravljati v red. Drugi se boste z vso dušo posvetili delovnim nalogam in se ne boste sekirali. Ribi 19.2.-20.3 Pomlad bo dajala tudi ribe, posebno tiste, ki so na sveže zaljubljene. Nov odnos bo prinesel v vaše življenje mnogo sonca in veselja. Vendar pazite, da ne bo pri tem trpelo delo. 68 Demokracija ■ i7/xm ■ 24. april 2008 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja ^jHH^. (april 1990-maj 1992) f • predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG TEN1SAC IVANISEVIC Rojstni lisi slovenske države ENOTNI V ZMAGI PREDMET, nščrn BRAZDA V VINOGRADU Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke PRIPADNIK JUŽN0-AZIJSKE RASE Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samotog.com IANEZ D0LINAR ZNAK ZA TITAN S1NJSKA VITEŠKA IGRA PRIPADNICA AVAR0V M0SK1, KI IGRA VIOLINO KONZERVIRANO MESO Z ZELENJAVO EGIPČANSKI BOG SONCA GOZD BREZ DREVJA IN GRMOVJA ALBERT EINSTEIN NASPROTJE PRAKSE IVAN LEVAR OBRAT ZA TKANJE SViLE GESLO MESTO V POLET RAČUNALNIŠKI POMNILNIK BRITANSKA FILMSKA IGRALKA VELET0K EGIPČANSKA BOGINJA NEBA BANTUJSK0 LJUDSTVO V ZAMBIJI LJUBKOVALNO ŽENSKO POKOJNI SLOVENSKI PREVAJALEC VZH0DN0-AFRIŠKI GRM ION Z NEGATIVNIM ELEKTRIČNIM MESTO V JUŽNI ŠPANIJI VERDIJEVA OPERA PEVKA ZVITEK, KOLOBAR PREHODEN PROSTOR SKUPINA ŽUŽELK KAREL OŠTIR SPOMLADI SEJ. ŽITO NEKDANJI GLEDALIŠKI IGRALEC VNETJE KOŽE IVAN POTRČ VOL, VOLIČEK PREŠERNOVA PESEM OSEBNI ZAIMEK ZG0R.DEL STOPALA CISTA TEŽA IGRALEC VOIGHT ELEMENT SRBSKA ATLETINJA (BRANISLAVA) MASTUR-BACIJA BAJESLOVNA ŽIVAL OKRASNA PTICA 7. MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA RADKO POLIČ GR. BOGINJA, ERIS SILVO TERŠEK OKRASNA CVETLICA ZAČETEK OBSTAJANJA KRADLJIVEC, ZMIKAVT STONES, TANARO, ORONIM, CONAN, KK, KIR, EH, JA, VATA, RALO, AKAD, ARISTOTEL, TA, LESKOV, AMPER, ANKA, TAT, ANAS, TIARA, KI, RAVEL, KLINAR, AGENA, GONDOLA, IZOLAT, ILIADA, PRIRODA, SAK, AN, USTAVA Nagrajenci 15. številke 1. nagrada: ZDENKA 0DAR Koritno 43,4260 Bled 2. nagrada: IVANKA GARTNER Selca 140,4227 Selca 3. nagrada: ŠTEFAN KOŠIR Šentjošt 22,1354 Horjul Dobitnikom čestitamo in jih prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade. Nagrade 1. nagrada: knj iga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi i Nagradno križanko izrežite i in najpozneje do 5. 5. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, Mivka 25, \ 1000 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija ■ 17/xni ■ 24. april 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 21.4.1896 seje rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant. Rekel je: »Ne zaupajte človeku, ki se nikoli ne smeje.« > 21.4.1910 so v Ljubljani postavili spomenik Primožu Trubarju. > 21.4.1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. > 21.4.1990 je Delo objavilo izjavo o izstopu Franka Jurija in Braca Rotarja iz Odbora za človekove pravice, ki je bil ustanovljen za obrambo četverice. > 22.4.1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. Leta 1859 je razvil prvo baterijo za shranjevanje elektrike, ki jo v izpopolnjeni obliki še vedno uporabljamo v avtomobilih. > 22.4.1861 so se v goriškem deželnem zboru poslanci odpovedali odškodninam za delo. > 22.4.1870 seje rodil Vladimir lljič Uljanov - Lenin. > 22.4.1961 je prišlo v tedanji francoski Alžiriji do upora generalov, ki je ogrozil Francijo. > 23.4.1857 se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo. >23.4.1897 seje začel na Goriškem prvi veliki bojkot italijanskih trgovcev in obrtnikov. > 23.4.1920 je bil Mustafa Kemal Atatürk izvoljen za turškega predsednika. Z vrsto reform je preobrazil državo iz fevdalno-abso-lutistične monarhije v sodobno republiko. > 24.4.1742 je francoski stotnik Rouget de Lisle zložil revolucionarno bojno pesem renske armade, ki je še isto leto dobila naziv marseljeza. > 24.4.1799 seje v Kranju rodil prvi slovenski velepodjetnik Fidelis Terpinc. > 24.4.1970 je Kitajska v krožnico okrog Zemlje utirila svoj prvi umetni satelit. > 24.4.1990 so sklenili, da bodo za predsednika izvršnega sveta predlagali Lojzeta Peterleta kot predsednika Demosove stranke, ki je na volitvah v DPZ dobila največ mest. > 25.4.1599 seje rodil angleški general in politik Oliver Cromwell. Leta 1649 je prisilil parlament, da je kralja obsodil na smrt. Tako je Anglija postala republika. > 25.4.1917 seje rodila ameriška pevka Ella Fitzgerald. > 25.4.1953 seje OF preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva - SZDL. > 25.4.1988 so v Cankarjevem domu objavili temeljna načela za ustavo Republike Slovenije, imenovano tudi pisateljska ustava. > 26.4.1986 je razgnalo reaktor JE v Černobilu (takrat SZ, kasneje Ukrajina). > 27.4.1941 so v Ljubljani ustanovili Proti-imperialistično fronto slovenskega naroda, ki seje kasneje preimenovala v OF. > 27,4.1992 je po razpadu SFR Jugoslavije nastala nova država Srbija In Črna gora. 70 POGLED NAZAJ (OD 21.4. DO 28.4.) Bastilja - simbol zatiranja Bastilja je bila nekdanja trdnjava v pariškem predmestju. Bila je velikanska štirinadstropna zgradba, ki jo je sestavljalo osem stolpov, povezanih z debelimi zidovi. Bastilja je bila prvotno splošna oznaka za francoske gradove, opremljene s stolpi ali bastioni, potem pa predvsem ime trdnjave, postavljene ob Vratih sv. Antona v Parizu. Trdnjava je pozneje postala državna jetnišnica. Graditi so jo začeli 22. aprila 1370 in so jo gradili 12 let. Zloglasna je postala, ker so vanjo zapirali nasprotnike absolutistične vladavine. Bastilja je veljala za simbol absolutistične samovolje. humor, ki je hkrati izražal tragične in komične občutke. Hašek je verjel v mednarodni uspeh svojega Švejka, a ga ni dočakal, saj je umrl januarja 1923, še preden mu je uspelo roman narekovati do konca. Ob izbruhu francoske revolucije so 14. julija leta 1789 zavzeli Bastiljo. Trdnjavo so kmalu po zavzetju porušili. Ta dan praznujejo v Franciji od leta 1880 kot svoj državni praznik. Sedaj stoji na kraju, kjer je bila nekoč Bastilja, spomenik, posvečen revolucionarjem iz let 1789 in 1830. Pokorno javljam »Pokorno javljam, gospod nadporočnik, ime mi je Švejk.« S temi besedami je Jaroslav Hašek, ki se je rodil 24. aprila 1883, predstavil v torek, 1. marca 1921, v praških gostilnah dobrega vojaka Švejka. Tri leta po koncu prve svetovne vojne je Vltava kot vedno mirno tekla pod Karlovim mostom v Pragi in na oddaljenem Dunaju je cesar že zdavnaj odstopil, monarhija pa razpadla. Čehi so uživali v Češkoslovaški republiki. Boemi so se spet zbirali po kavarnah okrog Venčeslavovega trga in vdove oficirjev niso hotele ostati same, zato so imeli trgovci s psi veliko dela. Človek, ki je poosebljal to ozračje, je bil takrat 35-letni Jaroslav Hašek. V tem tretjem letu miru je ustvaril literarno osebnost, skozi katero se je še enkrat na naivno zabaven način odvrtela celotna vojna. Švejka je naredil nesmrtnega njegov dvoumni Demokracija • i7/xm • 24. april 2008 V podrejenem položaju V drugem krogu predsedniških volitev je bil 22. aprila 1990 izvoljen nekdanji predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan z 58,6 odstotka glasov. Kandidat Demosa Jože Pučnik jih je dobil 41,4 odstotka. Novinarka TVS Rosvita Pesek je v svoji knjigi Osamosvojitev Slovenije zapisala: »Ugotovila sem, da je bil po navzočnosti v najbolj gledani oddaji TV Slovenija Milan Kučan v izraziti prednosti. V pripravah na drugi krog volitev se je odnos do kandidatov bolj izenačil, saj se je Milan Kučan v TVD 2 pojavil 13-krat, dr. Jože Pučnik pa 11-krat. Vendarle je, potem ko sem z vidika enakih možnosti opravila tudi vsebinsko analizo - predvsem komentarjev, ki so si jih v svoji gorečnosti privoščili uredniki (kar je bilo že takrat z vidika novinarske stroke in etike v času kampanje povsem nesprejemljivo, za edino televizijsko hišo v državi pa še toliko bolj), potem pa še oblikovno analizo moja ugotovitev ostala enaka ... Vodstvo informativnega programa ni ponudilo obema kandidatoma enakih možnosti, pač pa je Demosovega kandidata dr. Jožeta Pučnika postavilo v podrejen položaj.« ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti Interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 15/71 0 krizi filmske produkcije ne moremo govoriti (2) Spoštovani gospod minister dr. Vaško Simoniti! Revija »Demokracija« je dne 10. 4. 2008 objavila z Vami pogovor pod naslovom O krizi slovenskega filma ne moremo govoriti, v katerem med drugim govorite o obeh uspešnih projektih, ki sta nastala v produkciji Ar-smedie, Petelinjem zajtrku scenarista in režiserja Marka Naberšnika in Otrocih s Petrička scenarista in režiserja Mirana Zupaniča. Da ne bi dobili napačnega vtisa, da so za uspehe omenjenih dveh filmov zaslužni ljudje, ki na čelu z Igorjem Prodnikom ter ob Vaši polni politični podpori zadnjih nekaj let krojijo usodo slovenskega filma, želim javnost seznaniti z nekaj dejstvi. Petelinji zajtrk je uvrstila v program nekdanja, s prihodom Igorja Prodnika odstopljena programska komisija Filmskega sklada, pogodbo za realizacijo filma pa je podpisala pod taktirko istega gospoda Prodnika odstavljena nekdanja direktorica Filmskega sklada Irena Ostrouška. To velja tudi za večino drugih filmov, prikazanih na lanskem, 10. festivalu slovenskega filma. O krizi slovenskega filma vsaj na lanskih in letošnjih filmskih platnih in 10. festivalu slovenskega filma res še ni bilo mogoče govoriti, saj je prejšnja, odstavljena ekipa Filmska sklada očitno poskrbela za kvaliteten program. Kakšna bo kvantiteta in kvaliteta filmskega programa, ki sta ga skrojila Igor Prodnik in Stanko Malčič s pomočniki, pa se bo šele pokazalo na prihodnjih dveh nacionalnih filmskih festivalih. Kakšna bo potem bera gledalcev v kinematografih, pa bomo tudi še videli. Iz Vaših izjav bi se dalo sklepati, da ne poznate ozadja dogajanj okrog Petelinjega zajtrka, ki jih je s svojimi skrajno odklonilnimi stališči izzval trenutni veliki šef slovenskega filma Igor Prodnik. V pojasnilo Vam in javnosti sem sklenil nekatera dogajanja in dogodke javno objaviti in zapisati, kdo je onemogočal dokončanje in distribucijo Petelinjega zajtrka, ter omeniti tiste, ki so zaslužni za to, da je film sploh prišel v distribucijo ter s petimi najpomembnejšimi nacionalnimi filmskimi nagradami, Viktorjem za poseben dosežek in preseženim številom 180.000 gledalcev postal slovenski filmski hit. Začelo se je februarja 2006 z ogledom nekaj sekvenc grobo zmontiranega filma v montaži Vibe. Vaša navzočnost nam je bila v veliko čast. Takoj po vašem odhodu je dobil Igor Prodnik silovit in nepričakovan napad kritike. S pritlehnimi izrazi je žalil film, režiserja, igralko in igralce, zahteval dosnemavanja, popolno premontažo filma, ki ga sploh ni videl v celoti, ponujal pri vsem tem svoje mentorstvo in vpil, da takemu filmu ne bo odobril sredstev za promocijo in distribucijo. Navzoči dami iz Filmskega sklada sta kar tekmovali, katera mu bo bolj vneto pritrjevala. Nisem bil njegovega mnenja, verjel sem svojim občutkom in popolnoma zaupal Marku Na-beršniku, Feriju Lainščku, Saši Lošiču, Vladu Novaku in drugim soavtorjem filma in jih s Prodni-kovim izpadom nisem obremenjeval. Zanj bodo izvedeli šele iz tega pisanja. Igor Prodnik je takoj začel uresničevati svoje grožnje. Takratni v. d. direktorja Filmskega sklada Stane Malčič je bil kar sedem mesecev gluh in nem za vse pisne prošnje po spoštovanju medsebojnih pogodbenih določil, določil iz Splošnih pogojev poslovanja Filmskega sklada RS in zakonskih obveznosti v zvezi s postopki za zagotovitev dokončanja filma, zagotovitev finančnih sredstev za 93.8 m G • RENC izdelavo distribucijskih kopij in sredstev za promocijo. Bil sem že popolnoma obupan in pred tem, da odpovem distribucijo Petelinjega zajtrka, pretrgam dogovore z distributerjem in izničim vse napore strokovno zastavljene in že lep čas načrtno izvajane promocije filma. O vzrokih svoje stiske, posledične nezmožnosti zagotovitve distribucijskih kopij in promocijskih materialov sem tudi že obvestil distributerja. V odločilnem trenutku za usodo Petelinjega zajtrka pa sta se zgodila dva čudeža. Prvi je bil družba DZS, ki me je z moralno in materialno podporo (njen prispevek k filmu je financiranje agencije Odmev) odvrnil od odpovedi leto in pol vnaprej načrtovane distribucije filma. Drugi čudež je zakrivil sam Igor Prodnik z imenovanjem Denisa Miklavčiča za v. d. direktorja sklada. Njegovo direktorovanje je bilo kratko, pa vseeno dovolj dolgo, saj je za vzpostavitev opravilne sposobnosti Filmskega sklada, ki ga je prevzel v popolnem razsulu, ter izpolnitev potrebnih pogodbenih in zakonskih obveznosti sklada do distribucije Petelinjega zajtrka potreboval le borih dvajset dni. S tem je odločilno pripomogel k distribuciji tega filma v najugodnejšem, davno načrtovanem in pogodbeno dogovorjenem terminu. Prodnikovo katastrofalno mnenje o filmu je najprej popolnoma demantirala projekcija filma v ► Pomlad noj cveti, dehti in ... se SLIŠI! RADIO Da UBČB Demokracija • i7/xm • 24. april 2008 71 ODZIVI IN MNENJA ► Sarajevu, nato publika in strokovna žirija 10. festivala slovenskega filma, pa že več kot 180.000 slovenskih gledalcev ali 9 odstotkov prebivalcev Slovenije. Igor Prodnik kljub nespornim uspehom nadaljuje s sistematičnim šikaniranjem Arsmedie in Petelinjega zajtrka. Mesece že zamuja s plačili in se ne odziva na pisna opozorila o neporavnanih pogodbenih obveznostih iz naslova izdelave filmskih kopij, promocije filma in dokončne realizacije intermediatov, ki jih zahteva zakon o arhivih. Smo edina uspešna producent-ska hiša, ki ji Igor Prodnik kljub nespornim programskim in izvedbenim uspehom ni namenil realizacije filmskega projekta v letu 2007 in tudi v letu 2008 ne. Režiserja obeh nagrajenih filmov Arsmedie tudi nista bila deležna enake obravnave kot nagrajenec 9. festivala slovenskega filma. Igor Prodnik dobro pazi, da ne bi skozi njegovo cenzurno sito ušel kateri od prijavljenih projektov Arsmedie na letošnjem AV-razpisu ministrstva za kulturo kljub dejstvu, da je Arsmedia s podporo AV-sredstev med drugimi realizirala dva najuspešnejša celovečerna dokumentarna filma: Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine in Otroci s Petrička, oba nagrajena s prestižnimi Viktorji, Otroci s Petrička pa tudi z nagrado za najboljši film 10. festivala slovenskega filma. Toliko o zaslugah in hvali. Predlagam, da ob priložnosti pohvalite tudi Prodnikovo vlogo pri preprečitvi realizacije celovečernega igrano-dokumentarnega filma Primož Trubar, ki bi odmevno zazanamoval 500. obletnico Trubarjevega rojstva. Z odločbo o nadzorstveni pravici ste odpravili prvotno odločbo Filmskega sklada o realizaciji tega filma, ki bi s svojo kvaliteto in sporočilnostjo nedvomno pristal ob boku obema omenjenima nagrajencema. S spoštovanjem, Franci Zaje, ARSMEDIA št. 15/45 Zločinskost »kočevskega« procesa (1) Kočevski proces 1943 - kdo so bili obtoženci? Knjigo Kočevski proces 1943, ki je pred kratkim izšla, je napisal znani publicist in raziskovalec medvojnih in povojnih dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne Ive A. Stanič. Občudujem njegovo voljo in poštenost, da je v knjigi objektivno prikazal dogodke tega zgodovinskega obdobja, predvsem pa proces sam. Verjetno pa je to pri nekaterih zbudilo zaskrbljenost, da bi napisal kaj zgodovinsko nekorektnega oziroma napačnega. Tako je bržkone ocenil tudi anonimni pisec članka V. M. v Demokraciji z naslovom Zločinskost kočevskega procesa, ko je zapisal: »Seveda Stanič ni zgodovinar, zato tudi njegova knjiga ni natančna zgodovinopisna analiza. Je bolj zbirka različnega gradiva ter komentar samega procesa in umorov v njegovi senci!« Ko prebereš to ugotovitev, nehote pomisliš, da mora biti to oseba, ki je koče- vski proces spremljala »v živo« ali zelo dober zgodovinar. Vendar po razpredanju njegove teme in zelo posplošenih sodbah hitro ugotoviš, da je kritik tega procesa in komunizma nasploh, da pa je imel težave s spominom in z jezikom! Zakaj ta trditev? Anonimni pisec V. M. je namreč pozabil, ali je imel ali pa ima še težave z obema lapsusoma, ker je hote ali pa zaradi svoje zgodovinske nevednosti pozabil napisati, kateri vojski so pripadali obtoženci! Vsi obtoženci so bili vaški stražarji in pa vojaki Jugoslovanske vojske v domovini JVvD - četni-ki, ilegalni zavezniški vojaki torej, ki so jih zverinsko in brezpravno pobile paravojaške formacije partizanov, ki niso imeli po nobeni mednarodni konvenciji urejenega vojaškopravnega statusa. Do sporazuma Tito-Šubašič, torej do jeseni 1944, so bili partijska revolucionarna vojska. Že sam njihov napad na formacije JVvD na Gr-čaricah imamo lahko za direkten napad na zaveznike, predvsem če pomislimo še na kolaboracijo partizanov z italijanskim okupatorjem! To pa je v tem procesu bistveno v nasprotju z napadom na Turjak Namerno ali zaradi doslednega upoštevanja komunistične »resnice« se namreč v skoraj vseh primerih združuje poraz in razbitje enot JVvD - četnikov na Grčaricah s porazom in kasnejšimi obsodbami, likvidacijami in poboji pripadnikov vaških straž in drugih legaliziranih protiko-munističnih enot. To je bistvena razlika, ki pa jo nekateri krogi pri nas nekako težko sprejemajo. V čem je razlika? JVvD - četniki, ki so ohranili pravni status redne zavezniške vojske, ki ji je tudi v Sloveniji poveljeval vojni minister RADIOM 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si 0j) RADIO DM EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS emigrantske vlade v Londonu, ar-madni general Draža Mihailovič - Dragoljub, je bila del zavezniških armad, ki so se bojevale proti okupatorjem, ki so zasedli našo državo. Druge oborožene enote na Slovenskem pa so zaradi samoobrambe in pred terorjem komunizma dobile orožje, strelivo in vso drugo logistično podporo od okupatorja. Torej jih v nobenem, najmanj pa v vojaško-političnem smislu ne moremo in ne smemo enačiti! Četnik je bil ilegalni borec proti okupatorju in komunizmu, vse druge vojaške formacije - ne samo na Slovenskem, tudi drugod - pa so bile zaradi obrambe lastnega naroda proti komunističnemu terorju nehote in prisiljeno v navezi tudi z okupatorjem! Vse to je zgodovinsko dokazano in verificirano, zato se ne more in ne sme dopuščati pa-čenja zgodovinskih dejstev! Te ugotovitve anonimni pisec V. M. v Demokraciji ni objavil in zapisal, zato upravičeno menim, da je njegov prispevek k razsve-tlitvi obdobja kočevskega procesa ob izidu Staničeve knjige Kočevski proces 1943 pomanjkljiv, ne eksakten in okužen s sindromom lapsusov. Verjetno bomo v kratkem doživeli sodne obravnave pred mednarodnimi sodišči, ki bodo morala razsojati o delovanju tako imenovanega partizansko-komu-nističnega pravosodja in z njim povezanih obsodb, pobojev in množičnih likvidacij med drugo svetovno vojno ter predvsem po njej. V teh procesih bodo različni pristopi in obravnave primerov ilegalnih borcev proti okupatorjem in komunizmu ter tistim, ki so se legalizirano bojevali samo proti komunizmu. Slovenski narod si lahko samo želi več Ivetov, ki bodo pisali »ne-avtentično« zgodovino, saj bodo prav takšni polagali kamne v mozaik, zgodovinar pa jih bo ovrednotil, preveril in uvrstil v svoja zgodovinska dela. Kapetan JVvD Uroš Šušterič, četniški vojvoda triglavski Delo resnično »misli širše« Torek, 15. aprila 2008, poročila na TV Slovenija ob 15. uri: »V Združene države Amerike od- 72 Demokracija ■ 17/xin • 24. april 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM haja papež Benedikt XVI.« Nadaljevanje kratke novice je opremljeno s posnetkom papeževega slovesa z letališča. Istega dne, torej v torek, 15. aprila, okrog 16. ure vzamem v roke osrednji slovenski dnevnik Delo (jutranja 5. izdaja) in na zadnji strani, kjer je objavljena fotografija lutke v papeževi podobi, berem uvodni odstavek: »Papež Benedikt Takratni župan občine Maribor ni bil naklonjen postavitvi tega spomenika, saj nam je v dopisu napisal: »Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vaši prošnji ne moremo ugoditi.« Fotokopijo tega dopisa Vam prilagam kot dokaz. Pisno in ustno smo vabili tudi veterane junijske vojne za Slovenijo, pa so naše vabilo »hvaležno odklonili«. Žalostno! Po vseh Čas strahu! Marija Vodišek Pastirsko pismo za novo leto 1946 takratnega generalnega vikarja ljubljanske škofije Antona Vovka je bilo prebrano 5. aprila 2008 na 4. forumu za dialog med vero in kulturo. Na forumu se je zbralo kar nekaj pomembnih slušateljev in razpravljavcev. Iz časopisnih objav je razvidno, da je bilo to neobjavljeno pismo Antona Vovka tokrat prvič predstavljeno javnosti. Pismo je prebral zgodovinar dr. France Martin Dolinar. Je storil prav ali ne? Menim, da je bilo prav. Vsebina pisma je neovrgljiv dokaz o strahu, ki je vse od prevzema oblasti komunistične partije vladal v Jugoslaviji, še prav posebno pa v Sloveniji. Niso se bali samo ljudje, ki niso bili podporniki OF, temveč skoraj vsi, zaradi cesarje nastal čas ovajanja, zapiranja, pobijanja. Vladalo je splošno ozračje strahovlade. Kako tudi ne, saj je Tito z balkona slovenske univerze obljubil maščevanje. Pisatelj Tone Seliškar je v Slovenskem poročevalcu 26. maja 1945 napisal dolg članek, v katerem prav tako obljublja strašno maščevanje. Pa ne le on, razni »kulturniki« so kar tekmovali, kdo bo zavednejši in bolj prepričljiv v svojih napadih. Bil je čas, ko je bilo treba dokazati, da se strinjaš z vsem, kar bodo »zmagovalci« še storili, kajti vse je bilo povzdignjeno v absolutno pravico, da z nasprotno stranjo naredijo, kar hočejo. Prva na udaru je bila Katoliška cerkev, ki so jo imeli za največjo oviro pri popolnem obvladovanju vsega narodovega žitja in bitja. Zaradi tega je treba Vovkovo pastirsko pismo iz leta 1946 brati skupaj z njegovo knjigo V spomin in opomin, izdano leta 2003, 40 let po njegovi smrti. Škof Anton Vovk ni imel sovražnikov le v tedanji komunistični oblasti, temveč nekaj hudih nasprotnikov tudi v cerkvenih krogih, ki so se na vso moč trudili, da vsaj ohranijo svoj status quo. Med temi niso bili le prestrašeni zagovorniki nove oblasti, temveč kar navdušenci, na primer Fran S. Finžgar, Anton Trstenjak, Lampret, Šmon, Janez Oražem, profesorji teologije Košir, Cajnkar, Miklavčič in še bi jih lahko našteli. Vsi so vedeli, da je škof Anton Vovk skoraj vsakdanja tarča raznih udbovskih zashševalcev, ampak skrbeli so le zase. Da ne bi pozabil, kaj so ga na zaslišanjih spraševali, si je skrivaj zapisoval kratke notice in jih tudi skrival, kajti hišne preiskave na škofiji so bile zelo pogoste. Le redkim zanesljivim osebam je zaupal, kje so ti zapiski, in tako imamo njegovo povsem verodostojno pričevanje. Največji dokaz, da so škofa Antona Vovka ves čas zasledovali, je nasilna preprečitev birme na Jesenicah in njegov zažig na Dolenjskem. Se je še kje zgodilo kaj takega? Je za vse to, kar so mu delali in storili v letih njegovega škofovanja, kdo odgovarjal? Nihče, nagrajeni so bili vsi njegovi zasliševalci, Zdenko Roter, Zoran Polič, vsi udbovci in vsi, ki so zasedli škofijski dvorec in vohunih za njim. Pa še sram jih ni. Da so to delali novi oblastniki, sovražniki par excellence, je še razumljivo, da pa je imel v lastnih vrstah »metalce polen pod noge«, ni sprejemljivo. So se ti »služabniki božji« kdaj pokesali za svoje izdajstvo? XVI. je včeraj zvečer priletel v ameriško glavno mesto. /.../ Velikega nasprotnika vojne v Iraku je gostitelj ameriški predsednik George W Bush pričakal ob pristanku na letalskem oporišču Andrews in ga odpeljal do mesta /.../.« Ob 16.45 odprem Teletekst TV Slovenija, stran 143. Najnovejša novica: »ZDA so v polnih pripravah na obisk papeža. /.../ Prvič se bo tudi zgodilo, da bo predsednik ZDA Bush gosta sprejel ze na letališču, /saj/ je mnenja, da gre pac za velikega moza vere / .../.« Med TV oddajo Odmevi - še vedno v torek, 15. aprila - vidimo srečen papežev prihod v ZDA. Če ne bi gledal televizije in bi verjel Delu, bi menil, da je papež prispel v ZDA že v ponedeljek. Članek, ki je bil vnaprej pripravljen za objavo v sredo, 16. aprila, so v Delu objavili že dan prej. In če bi, Bog ne daj, papeževo letalo v torek strmoglavilo v Atlantik, bi v sredo doktor teologije (!), ki je odgovorni urednik Dela, v uvodniku obsodil televizijca Vla-dimirja Voduška, da mu hoče nagajati. Sapienti sat! P. S.: Napisano v noči na sredo. Jakob Setničar, Ajdovščina Odprto pismo predsedniku Spoštovani predsednik RS Danilo Tiirk! Dovolite, da Vam podarim videokaseto s proslave ob postavitvi in blagoslovitvi prvega spomenika samostojni Sloveniji na Stolnem vrhu pri Mariboru. Pri predvajanju kasete se bo videlo, kako se je tisočglava množica veselila tega dogodka. Spomenik je postavil takratni krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Košaki 5. maja 1996. 7. maja 2006 pa smo proslavili deseto obletnico njegove postavitve. V temelje je vgrajena listina o postavitvi spomenika, katere kopijo Vam prilagam. civilizacijskih normah naj bi bih veterani organizatorji, če že ne sami organizatorji proslav za dan državnosti in dan samostojnosti. Na teh proslavah naj bi govorili, da bi jih državljani spoznali. Žal v javnosti skorajda niso opazni. Ugotavljamo, da so pod vplivom nasprotnikov samostojne Slovenije in nimajo svojega »jaza«, saj jih te sile »vodijo«. Pri nas še vedno nimamo razčiščenih pojmov, kaj je bilo pred letom 1990 in kaj je sedaj. Veterani še do danes niso predlagali, da bi se kakšna ulica ali trg poimenoval po padlih veteranih junijske vojne. Tudi niso predlagali, da bi država postavila veličasten spomenik samostojni Sloveniji. Spomenik na državni ravni naj bi bil v Ljubljani in v Mariboru, saj se je v slednjem začel oboroženi odpor in vojna za samostojno Slovenijo. V Mariboru so padle tri žrtve: Josef Sim-čik, Robert Hvale in Boris Adam. Maribor bi se moral oddolžiti tem žrtvam, ki so darovale svoja življenja, da danes živimo v samostojni domovini. Že večkrat sem predlagal, da bi spomenik postavili na Trgu generala Maistra, pa to občinarjev ne zanima. Ugotavljam, da slovenska oblast ni naklonjena samostojni Sloveniji, prav tako so državljani ravnodušni do samostojne domovine, saj niti ob dnevu državnosti ne izobesijo zastav. Lani polovica srednjih in osnovnih šol v Mariboru (s pravno fakulteto na čelu) ni imela izobešenih zastav. Kako pa naj mladina ima rada svojo domovino, če se šolniki tako ležerno vedejo do nje? Ko sem potoval po svetu, sem ugotovil, da imajo vse države spomenike samostojnosti in svobodi. Ob državnih praznikih so izobešene zastave, na dan praznika so že ob zori po vaseh in trgih budnice godb na pihala. Na take praznike so proslave na pro- Demokracua stem ves dan, ljudje se veselijo in spoštujejo svojo domovino. Kje pa je pri nas državljanska in domovinska zavest? Kdo je tega kriv? Oprostite, gospod predsednik, da pišem samo o teh negativnih • 17/XIII • 24. april 2008 zadevah. Morda bomo Slovenci dobili veličasten spomenik za 20. rojstni dan naše drage samostojne Slovenije. S spoštovanjem! Alojz Senekovič, Maribor 73 LJUDJE Politični semafor i: Solidna varuhinja Varuhinja človekovih pravic Zdenka Cebašek Travnikje kritična do tolikšne pozornosti, kot jo namenjajo mediji in politiki ameriškim poročilom o človekovih pravicah, ki se dotikajo tudi Slovenije. Meni, da bi morali večjo pozornost namenjati poročilom, ki jih pripravi njen urad. No, varuhinja je v primerjavi s svojim predhodnikom Matjažem Hanžkom, ki je to funkcijo izrabljal za politični aktivizem, veliko bolj korektna in trezna. Od besed k dejanjem Nordijski center Planica dobiva vse bolj konkretno obliko. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je v Planici že podpisal prve pogodbe o odkupu zemljišč, na katerih bodo do leta 2010 v dolini pod Poncami zgradili sodoben nordijski center. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo letos uredili vso potrebno dokumentacijo, glavnina gradbenih del pa naj bi potekala v letih 2009 in 2010. V ospredju bo seveda ureditev skakalnic in tekaških prog. Površno kritična Voditeljica poslanske skupine Lipe Barbara Žgajner Tavš zatrjuje, da je slovenska država neprijazna do upokojencev in starejših oseb. Meni tudi, da je vlada zanje premalo storila, zato se zavzema za raziskavo o socialnem položaju upokojencev in vzrokih za njihovo socialno izključenost. Pri tem pozabi povedati, daje prav ta vlada poskrbela, da so se pokojnine začele usklajevati z rastjo plač, čemur je opozicija nasprotovala. O lopati in denarju Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar se je ob petkovem obisku predora Trojane, kjer poteka sanacija cestišč, odzval na afero »čista lopata«. Na prvi improvizirani tiskovni konferenci po odmevnih februarskih aretacijah gradbenikov je dejal, da sama aretacija ni vplivala na poslovanje podjetja; podjetje normalno pridobiva posle, hkrati pa dosega še boljše rezultate kot prej. Glede akcije »čista lopata« pa je zatrdil, da to zanj ni bilo nič posebnega, čeprav je bil priprt. Spomnil je, da so ga pred leti že priprli, in sicer na meji med Irakom in Kuvajtom. Takšne zadeve naj bi ga utrjevale in naj ga ne bi spravile s tira, po njegovo pa se lahko pripetijo vsakemu človeku. »Vsako zadevo jemljem profesionalno in nikomur nisem nič zameril. Kakšen je bil odziv Cerkve na moje priprtje, pa nisem dobro poslušal Kar sem delal za Cerkev, sem delal kvalitetno in v roku,« je Zidar pojasnjeval novinarjem. Hkrati je tudi dejal, da o tožbi ne razmišlja, saj ima veliko drugega dela, tako da je celotno afero že skoraj pozabil. Z drugimi priprtimi direktorji pa naj bi sodeloval normalno. Poudaril je tudi, da se ne čuti krivega za zadeve, ki mu jih tožilstvo očita, saj naj jih ne bi bil izvajal. Zidar se ni mogel izogniti niti najdbi denarja v kriminalistični preiskavi na njegovem domu, o čemer smo med prvimi poročali na naši spletni strani. Po naših podatkih je šlo za pol milijona evrov. Pisanje o denarju, ki so ga našli v hišnem trezorju, je po njegovo preseglo vse meje dobrega okusa, saj naj ne bi šlo za veliko vsoto denarja, temveč za 20.000 do 30.000 evrov. Poleg tega naj bi bil to trezor njegove žene, sam pa naj ne bi bil vedel, kaj je v njem in naj ga ne bi znal niti odpreti. Čeprav Zidar deluje precej betežno, mu je le težko verjeti. M. B. 74 Demokracija ■ i7/xm ■ 24. april 2008 -»pw k ii j i a a r n a Demokracija Naraultuai NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokrate 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi................................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki..............................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja...................................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne..........................................................23,96 EUR □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti .....................................................16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 ....................................................................28,07 EUR □ Tomaž Butkovič. Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja............................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo..................20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filiplč: Nacistična Avstrija na zatožni klopi.....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo............................................................26,95 EUR □ MIlan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor.......................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filiplč: Hitlerjeva dolga senca .......................................26,99 EUR □ Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta.....................................14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR □ !ve A- Stanič: Kočevski proces 1943 ............................................28,00 EUR X Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447 204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ ne □ da Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: r www.demokracija.si k n j i g a r n a Demokracija Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana ¡SiM§ Najmočnejše vezi so tiste ki jih ne vidimo. Ohranjajte jih z ugodnostjo Moje tri Številke in najljubše osebe kličite bistveno ceneje. -70% na številko Mobitelovega uporabnika -30% na številko drugega mobilnega ponudnika -30% na številko v stacionarnem omrežju Ob brezplačnem vklopu ugodnosti Moje tri številke (Tris) lahko naročniki Mobitel GSM/UMTS izberejo eno številko Mobitelovega uporabnika, eno številko drugega slovenskega mobilnega ponudnika in eno številko operaterja slovenskega fiksnega javnega omrežja. Velja za omrežja, v katera lahko kličejo Mobitelovi uporabniki. Za vklop ugodnosti obiščite najbližji Mobitelov center ali pa si na www.mobitel.si natisnite obrazec in ga pošljite po pošti. Pogoji uporabe in dodatne informacije na 041 700 700 in www.mobitel.si. WWW.MOBITEL.SI