Dopisi. Od Kapele pri Radgoni. (Procesije.) Kakor je že aavada, vrši.jo ae proceaije vaako leto pri cerkvab in tako je tudi pri aas. Poaebao veaelo je bilo letos pri aaa videti o sv. Marku ia Križevem tjedau. Ljudstva je bilo veliko, da že dolgo ae tako, posebao v arcu gaajea pa je bil vsak, kako je šolska ailadina pod avojo aovo zastavo zbraaa, v molitvi poaižao Boga proaila za vsakdauje potrebe. Tudi gg. učitelji bili so zravea, kar pa je faraaom zelo dopadlo ia sicer zato, ker so prepričaai, da imamo Sloveace ia zravea tudi prave katoličaae za učitelje. Veliko lepše pa še je bilo o procesiji aa sv. Rešajega telesa daa Naš preljubezajivi 6. g. župaik so ljudstvo toliko aagovorili, da kar jaz ia maogo starejih pomaimo, še ai bilo toliko oveačaaih ia belo oblečeaih deklet, kakor ravao letos ia to vse v aajlepšem redu. Ali ae eao proceaijo vam aavedem, od več cerkvii zbirajo se ljudje ia romajo aa Hrvaško k Mariji Bistriški, tudi od Kapele se že zdaj tri leta aem o biakoštib podajo tje, aicer še v majaaem številu. Tudi letos aas je kakib 50 oseb bodilo, vai smo zdravi ia veseli aa zaželeai kraj dospeli ia zopet tako ae vraili. Omeaim še tudi, da je aek deček svojega brata, ko je starejši šel v cerkev, kjer smo se zbirali, mlajši pa v šolo, med potom klečeč prosil, 6e sme zravea ajega romati; atarejši, brata le za šolo pripravljeaega vide6, ai ue upa ga aeboj pustiti, pa ker le jokajoč prositi ae aeha, zato mu veadar dovoli ia obhodil je deček celo pot boaoaog. Vsakemu ao se solze v očeh utriajale, ko smo tako arečai bili zopet mili glaa Kapelakib zvoaov slišati, kateri ao aam pri odhodu 8 svojim glasom are6ea pot voščili ia aas zopet z milira glasom vsprfjeli. Poaebao pa še pozabiti ae amem, kako lju.bezajivega so se aam 6. g. župaik akazali, da so aara prišli aasproti. Za to smo jim prav iz arca hvaležai ia želimo, aaj uam jib Bog aa maoga leta krepkega obraai. Pride pa še letos draga cerkveua sloveaaoat pri Kapeli aa vrsto. Ze več let so si marsikateri iz llute, Hrastja iu Murskega vrha, do zdaj Križev6aBi, prizadevali v faro Kapelsko priatopiti. Po dolgem prizadevaaji ia večkrataih prošajab se jim je sedaj želja spolaila. J. B—6. Od Radgone. (Božja pot.) Kakor do zdaj, tako tudi gre letos procesija od.Radgoae k Mariji aa Sladko goro ia sicer drugi deu po sv. Lovreaci, v aedeljo, dae 11. avgusta Ta proceaija prav za prav ai od Radgoae, kajti ajeai romarji so večiaoma Ljutomerskega. Ptujskega ia Leaarčkega okraja ia začae se procesija od 3v. Aatoaa v slov. gor. To ime ima le za to, ker aje vodja ali vižarje od sv. Petra pri Radgoai. Mož je že aicer aiv starcek iu jaore letoa obbajati 701etaico avojega življeaja ia 401etuico avojega romaaja k Mariji aa Sladko goro. S tem želi mož letoa z vekšim veaeljem in pobožaostjo spet romati aa omeajeai kraj, tedaj vsi tisti, ki želč romati k Mariji aa Sladko goro, aaj pridejo že k pozai službi božji pri sv. Aatoau. Kakor sem laai ae prepričal, pot ai pretežavaa, stroški aiso veliki, obilao veaelega ia dobrega občuti pa arce romarja, kateri gre iz dobrega aameaa Proceaija obišče mimo grede sv. Aadraža v slov. gor., potem skozi mesto Ptuj pride do sv. Lovreaca aa Dravskem polji. Tam prenočimo v poalopji g. župaika. Drugi deu odriaejo aa vse zgodaj aa zaželeai kraj. Tam oataaejo do Velike gospojuice, med tem 6asom obiščejo poaebao prvokratai romarji Šmarje ia podružaico sv. Roka Nazaj gredo6 ao pogledali še prejšaja leta tudi Slatiao pri Rogaci, pa zadaja leta jih večiaa za voljo tamkajšajih aeuiškutarjev ai hotela ia so ae vraili ravao po tiati poti Bazaj, do kouca procesije pri sv. Trojici v slov. gor. Od sv. Frančiška Ksaverija pri Ljubnem. (Blagoslovljeaje Bovia orgelj.) Komu ai zaaaa, ali kdo ai vsaj slišal o prijazai, lepi ia z bogatimi zakladi obdarovaai cerkvi sv. Fraa6iška Kaaverija pripovedovati? Na malo vzviaauem griči stoje, proti vzhodu obraeaa, 6uva tako rekoc aad svojimi župljaai ia vabljivo se ozira oko potovalca na mičao hišo Božjo. Cerkev, daairavao aotraaje lepo upravljeaa, pogrešala je veadar dolgo časa dveh glavaih faktorjev, namreč večjih zvonov ia pa za aje velikost primeraejših orgelj. Za (ast božjo ia olepšavo cerkve goreče vaeti č. g. župaik Jaaez Kreaer delali pa so aeumorao aa to, da cerkev tudi v teh dveb obzirib vzpopolaijo. Ia res, izpolaile ao se ajih. ia faraaov žeije, kajti leta 1883 zapeli so že aovi lepo vbraai zvoBovi prvokrat v airao okolico iz visokih lia; ia Ieto3 v nedeljo, dae 7. jalija. zadoael je veličastea glas aovih orgelj prvokrat pri sveti daritvi. v aiavo božjo ia veraikom v spodbujo. Izvaaredaost teh orgelj opravičeao zaslaži aataa6aejega opisaflja. Da je bilo e. g. župaiku pri aaročitvi ia izro6itvi zgradbe nameravaaib velikih aovih orgelj gledati aa to, da se delo odda možu, kateremu se sme dobra ia aataučaa izpeljatev podjetja te stroke popolaoma zaupati, je umevao. Na vprašaaja od razaih straai došla poročila so se glasila aajugodaejše daleč aa okrog že zaaaima gg. bratoma Zupaa iz Kamae gorice aa Goreajskem, ia ajima se je delo tudi izročilo. V uaše veselje moramo prizaati. da je tvrdka bratov Zupaa z dovršitvijo orgelj aaše pričakovaaje daleč preaegla. Da je temu tako, ia da bodo ceajeai čitatelji, kojim dela ogledati ae bo mogoče, o tvrdki bratov Igaacija ia Jaaeza Zupau kot strokovajakoma v tej stroki zaslužeao 6ast priznavati zamogli, aočem v aasledBJem nove orglje pri sv. Fraacišku Ksav. aataačaeje opisati. Izdelaae so po aajaovejšib izaajdbah te stroke. iu sicer: 1. Sostava sapaice aa stožce po Wolker-jevi aajzadaji vzboljšavi z dvoJBim sapotokom ia zatvorom. 2. Melianika je iz cevnia valčkov, aa vaeh vrtiacih, gibalih ia potezab je tek aa mčdu, ter je v vsea vrtečib. luknjicah z usajem obložeBO, da vse teče, tibo iu gladko aa obeh mauualib ia pedalu. 3. Potezai trikotaiki (Wiakel) ao vai iz mediaa, ter se da vsak za se iz leže vzeti ia tečejo jako urao ia tiho. 4. Meajava registrovib potez je aajaojvejša, zelo lahka ia pripravaa 5. Igralaik je od spredaj ia je vse tako upravljeao, da orgljavcu vse pripravaa služi ia aipoma deluje. 6. Meh je v spodajem delu orgelj, da se goai z roko ia je tako labak, da ga vsak I21etea deček lahko goai. Sostava fraacoska z aotri ia vea tekočimi gibaaii, ima dve pumpi iu boricoatalai regulator, koji daje obilo rairae sape, ia delnje brez stresaaja, ker je pouzročevaaje suakov po Schroder-jevi sestavi odstraajeao. 7. Ceia aestava je tako lepo uvrsteaa ia razpoložeua, da se k vsaki reči labko blizo pride, brez težave. 8. Kolektivaiki ia kopule delujejo precizao ia so v veliko olajšavo spretaemu orgljavcu. (Koaec prih.)