Izhaja v Trstu Tsat petet ob 5. pop. *9 Rokopisi se ne Trajajo. Nefranko-nna pisma se ne sprejemno. vndilstTO li iprinlim ul. del Lavatolu it. 1,1. Telefon 18-67. 11----- Potasiezns itsv. t» prodajaj# pa • štet Inserati se računajo na milimetre ▼ Hn>-kosti na kolone, in sicer po 8 stot ae vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". „Zveze Jugosl. Železničarjev44 se vrši v nedeljo, dne 5. februarja 1911 točno ob 3. uri popoludne DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajništva. 4 Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev osrednjega upravnega odbora. 7. Izprememba glavnih pravil. 8. Samostojni predlogi. 9. Razno. V smislu § 22 glavnih pravil je za pravomočno sklepanje občnega zbora potrebno, da je navzoča najmanj četrtina rednih članov. Če pa ob določenem času, torej ob 3. uri, ni navzočih dovoljno število članov, se vrši v smislu določbe istega odstavka društvenih pravil eno uro kasneje, torej ob 4. uri popoludne, drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Za veljavno sklepanje o 7. točki dnevnega reda, »izpremembi glavnih pravil«, je treba, da glasuje za predlog dvetretjinska večina. Poživljamo članstvo, da se ude-, leži občnega zbora točno in polnoštevilno. Začetek je nastavljen ob taki uri, da se morejo občnega zbora udeležiti tudi zunanji člani pravočasno^ zato pričakujemo tem večje in točnejše udeležbe. TRST, dne 4. januarja 19 li. Osrednji upravni odbor ZJŽ. Ivan Škerjanc podpredsednik. Članom ZJŽ.! „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev1* * končuje svoje prvo upravno leto in stopa pred svoje člane s svojim I. rednim občnim zborom, da poda na njem poročilo o svojem prvoletnem delovanju. Večkrat smo že poudarjali, da bi si pred par leti človek niti pomisliti ne mogel, da bi bilo med tisoči in tisoči železničarjev vendar neka) mož, ki bi bili vzlic vladajočim razmeram — socialna demokracija je prepregla s svojo mednarodnostjo, ali pravzaprav brez-narodnostjo ves železniški ustroj — ostali zvesti svojemu narodu in svojemu jeziku. Saj je bilo splošno mnenje, da sta pojma železničar in socialni demokrat skoraj istovetna, da mora biti železničar obenem tudi pristaš socialnodemokratične železničarske organizacije in tudi pristaš socialnodemokratične politične stranke. Vladalo je to mnenje med železničarji samimi, vladalo je to mnenje sploh. A vendar je bilo drugače. Bilo je med železničarji ljudi, ki so čutili toliko ljubezni v sebi do svojega rodu in jezika, da se niso dali utopiti v mednarodni poplavi, in ti možje so se najprej združili pod okriljem NDO v Trstu v strokovno skupino železničarjev, iz katere se je v kratkem času porodila petem naša „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev11. Bilo je le treba začetka, in stvar je potem napredovala sama ob sebi vedno lepše in lepše. Resnica je, da so oni, ki so se prvi drznili upreti vsemogoči internacionali, morali pretrpeti marsikatero bridko, saj te bilo napadov, očitanj, podtikanj, ogovarjanj in obrekovanj s strani internacionalnih priganjačev, da bi bil marsikomu upadel pogum, ako bi ga ne bila vodila trdna zavest, da mora končno zmagati dobra stvar, a vsi ti napadi, vsa ta očitanja, podtikanja, ogovarjanja in obrekovanjem, ves ta socialnodemokratični terorizem se je razblinil v nič ob trdni volji in še trdnejšem prepričanju o zmagovi-tosti njihove ideje ustanoviteljev ZJŽ. ŽJŽ. se je ustanovila in izkazala že takoj ob ustanovitvi toliko moči, da so se socialnodemokratični teroristi, uvidevši brez-uspešnost svojih napadov, morali umak-n ti. Misel, da gre domačinu na domačih tleh zaslužek in to pošten zaslužek pred tujcem, je prodirala vedno zmagovitejše med našim železničarstvi m, in današnji uspehi kažejo, da se je ZJŽ postavila na pravo stališče, da ji je ob tej temeljni ideji zagotovljen najuspešnejši nadaljni razvoj. V nedeljo, dne 5. februarja t. 1., se vrši I. redni občni zbčr ZJŽ, kakor priobčujemo vabilo na uvodnem mestu. Ker bo osrednji upravni odbor podal na tem občnem zboru obširno poročalo o svojem delovanju in o delovanju »Zveze** sploh, ni naš namen, da bi že danes obširnejše razpravljali o delovanju „Zveze“ v poteklem prvem poslovnem letu, pač pa hočemo izpregovoriti par besedi o važni pre-uredbi, ki je bila sklenjena v osrednjem upravnem odboru in katera se izvrši še pred občnim zborom. Dosedaj je namreč ZJŽ dopošiljala svojim članom kot svoje strokovno glasilo list »Narodni Delavec", v katerem je imela ZJŽ svoj poseben oddelek. „Narodna Delavska Organizacija v Trstu je bila tako prijazna, da je proti primeroma majhni odškodnini prepuščala ŽJŽ svoj list za objavo „Zveznih“ poročil in testi. Za začetek je to popolnoma zadostovalo. Ob sedanjem razvoju „Zvezeu, zlasti pa, ko vse kaže, da se bo »Zveza** od dne do dne vedno lepše razvijala, pa v »Narodnem Delavcu** za »Zvezo** odločeni prostori nikakor ne zadostujejo več. Že par mesecev sem se je torej že kazala očitna potreba širših prostorov za objave ZJŽ in treba je bilo misliti nato, kako |zadostiti tej potrebi. NDO potrebuje za svoje objave, sama včasih toliko prostora, da je bila ZJŽ tupatam res prikrajšana in da so marsikaterikrat morala izostati poročila, ki bi jih bilo treba nujno objaviti. Vse to je dalo povod osrednjemu upravnemu odboru ZJŽ, da se je začel temeljito baviti z mislijo, da si ustanovi ŽJŽ svoje lastno glasilo. Dozorela pa je stvar v zadnji seji osreJnj ga uprav, odbora ZJŽ. Po tehtnem in vsestranskem razmišljanju je osrednji upravni odbor sklenil, da začne ZJŽ z mesecem februvarjem izdajati svoje lastno glasilo. Ime novemu glasilo bo — »Jugoslovanski Železničar*1. Prva številka Jugoslovanskega Že-lezničarja*1 izide dne 3. februvarja t. 1., nadalje pa bo potem list izhajal redno vsakega 5. in 20. v mesecu, enkrat na štirih, drugič pa na osmih straneh. Ako bi bila na ta dan nedelja ali praznik, pa izide list dan poprej. Prva številka izide z ozirom na I. redni občni zbor ZJŽ dva dni prej, torej dne 3. februvarja. Člani ZJŽ. bodo dobivali list, kakor doslej »Narodnega Delavca**, po pošti. Poskrbljeno bo, da se bo list redno odpošiljal Da je pa to mogoče, prosimo vse člane, ki bi izpremenili svoje bivališče, da to takoj naznanijo sedaj osrednjemu upravnemu odboru, pozneje, ko list izide, pa upravi »Jugoslovanskega Železničarja**. Naročnina za člane ostane enaka kakor doslej in je plačana obenem s članskim mesečaim prispevkom, ki ostane enak kakor doslej. Za nečlane pa je naročnina : za celo leto K 4'—, za pol leta K 2'—r za četrt leta 1 K. Posamezna številka stane 15 vinarjev. Prepričani smo, da smo z ustanovitvijo »Jugoslovanskega Železničarja** ustregli davni želji vseh članov ZJŽ in da bo Drav ta prememba pridobila ZJŽ. še marsikaterega člana. Načela, v ki jih bo zastopal »Jugoslovanski Železničar", v so načela .Zveze Jugoslovanskih Železničarjev**, kakor so začrtana v Zveznih glavnih pravilih. List bo strogo strokovno-železničarski, se bo bavil samo z železničarskimi vprašanji in se ne bo nikakor pečal s politiko kot tako, zlasti ne z domačo strankarsko politiko. Njegov namen je varovati kulturne, gospodarske in socialne interese članov ZJŽ in jugoslovanskega železničarstva sploh in stem pripomoči k zboljšanju delavskih in mezdnih razmer jugoslovanskega železničarstva sploh, zlasti pa na naših domačih jugoslovanskih tleh ; gojiti med jugoslovanskim železničarstvom stanovsko vzajemnost, in društveno, narodno-socialn ) zavest. Namen listu je, z vso odločnostjo zagovarjati in braniti vse te interese vsakega posameznega jugoslovanskega železničarja, ki je član ZJŽ, pa tudi vsega jugoslovanskega železničarstva v splošnem in to proti vsakomur, pred vsem pa proti izkoriščanju po delodajalcih, železniških upravah. List bo torej zavzemal, kakor ZJŽ, strogo razrednobojno stališče. To so torej načela, po katerih se boi urejeval »Jugoslovanski Železničar". Da pa bo mogel list vsestransko vršiti svojo nalogo, je treba, da ga članstvo podpira tudi z rednim dopisovanjem. Poživljamo torej pred vsem naše podružnice, da priobčujejo v »Jugoslovanskem Želez-ničarju** vsa svoja naznanila, namenjena članstvu, kakor shode, sestanke, seje itd., člane pa poživljamo, da nam poročajo o PO D L I S T E K. Prva krona. Snežilo je, kakor bi berače trgali zgoraj. Snežinke so padale tako veli! tako goste, da ni bilo videti niti k daleč. Pred čuvajnico št. 464 je stal t zavit v kožuh čuvaj, držal v roki i signalno svetilko in napeto gledal tja Proti jugu,v odkoder je imel priti ravn brzovlak. Čuti je bilo pač oddaljeni ri .! se je tudi žvižg, a vlaka še ni vide i. R0p0t pnhaja vedno bližje in b m ko je čuvaj že natančno čul sopi! lokomotive, 8te zabrleli skozi goste žinke tudi 1 »komotvi.i svetilki. Še par notkov, in vlak je švignil mimo čuvaj I oeasi je stopil čuvai tja v stran k i jaču in spustil v vis cestno zatvorcico Je bil gotov, je poteptal z nogami, st sneg s sebe in vstopil v čuvajnico. Ivan Podlogar še ni bil dolgo na svojem dosedanjem mestu, komaj mesecev. Prišel je z enotirne stra Proge na dvotirno glavno progo in i etka mu je nekoliko trda predla ob 'kem številu vlakov, dočim jih je Prej na stranski progi v štirindvaj urah toliko kakor tu v štirih. No, pa va, se je in sedaj mu je bila stvar po noma enostavna in celo ugajalo m na sedanjem mestu mnogo bolje, kake prej, kajti živahni promet na glavni progi mu je prinesel vsaj nekoliko več izpre-membe v njegovem vsakdanjem življenju, kakor pa prej na stranski progi, kjer večkrat ni vedel, kam bi se dejal samega dolgega časa. Poleti je pač bilo tako, toda ko je prišla zima, mnogo hujša, kakor pa je bila na stranski progi, se je stvar seveda nekoliko zasukala. Dočim je namreč imel na stranski progi po odhodu nočnega brzovlaka lep mir do jutra, je moral tu ravno v najtežavnejšem času, po polunoči, skoraj vedno stati zunaj. Edino sedaj, po odhodu brzovlaka št. 6, je bilo nekai počitka, dobre tri četrt ure, da zopet zdrkne mimo brzovlak št. 6. Poteptal je torej Podlogar z nogami, stresel sneg s kožuha in stopil v toplo čuvajnico. »Tri četrt ure, no, ni ravno dosti**, si je mislil, »a vendar. Odpočijem se nekoliko. Sedem k mizi in čitam nekoliko**. Sedel je k mizi in vzel v roko časopis. * * * Zunaj je snežilo, kakor bi trgali berače tam zgoraj, vedno bolj in bolj. Vse je tiho. — Kar se zazdi Podlogarju, da sliši stopinje zunaj, ki se pa bolj in bolj oddaljujejo od čuvajnice. Kdo neki hodi tako pozno mimo čuvajnice? Morda se mu je pa le zazdelo, da je čul korake, saj v ta- kem vremenu in ob taki pozni uri, saj gre ura že na tri po polunoči, vendar ne bo nihče zunaj ! Pa vendar! Da ne bi šel po progi! Vsak ča9 mora udariti znamenje za brzovlak! Po progi ne sme nihče, in sedaj še ta gosti sneg! Ako je šel po progi in ga zaloti brzovlak ! Kij pa če bil kak zločinec ! Saj je ravnokar čital v časopisu, da se je neki odpuščeni čuvaj hotel maščevati nad železniško upravo, stem da je odvil tračnico in tako hotel povzročiti, da bi vlak skoč 1 s tira ! Vraga ! Kaj ni bil prav tako odpuščen njegov prednik zaradi nemarnosti v službi in je potem izginil, da nihče ne ve kam. Bim, bim — bira, bim — bim, bim ! »Vraga, znamenje za brzovlak !** je skočil Podlogar pokoncu. »In če se je res kaj zgodilo na progi! Če je ta človek res bil tu in res kaj napravil na progi! * Pograbil je svetilko in vijaški ključ ter skočil k vratom. A glej, vrata se ne odpro. Ali so zaklenjena ? Ne, saj je vendar ključ znotraj in jih ni zaklenil za seboj. A odpreti se ne dajo. Podbregar je slutil nekaj groznega. Z vso silo potegne za kljuko, a vrata se ne odpro. Kaj se je vendar zgodilo ? Pa je le bil on ! Kjuko je podstavil, da se vrata ne dajo odpreti in zunaj je gotovo odvil tračnico. Mili Bog, in brzovlak je napozneje v desetih minutah tu, še prej! In potem — polom, strahovit polom. Vlak bo skočil iz tira in — — Silna groza se je polastila Podlogarja. Kakor zblaznel je trgal za kljuko, a vrata se niso odprla. Kar zagleda v kotu sekiro. Skoči tja in jo zgrabi, potem pa par krepkih udarcev in vrata so razbita. Potem pa ven. Toda kam, na katero stran je prej čul korake ? Na desno ali levo ? Da, tja na desno, tam je videti nekaj temnega na progi. Najbrž je zločinec še pri delu. Krepko je stisnil Podbregar vijaški ključ in stekel tja na desno. Od postaje sem se je že čul ropot prihajajočega brzovlaka, videti pa ga še ni bilo. Zločinec je ravno dokončal svoje delo in se sklonil po koncu, ko ga je zadel težki ključ po glavi. Sedaj pa vlaku nasproti. Debele kaplje zndja so kapale Podlogarju po čelu, ko se je obrnil proti prihajajočemu vlaku, katerega beli čelni svetilki ste se svetili že v naj bližji bližini. Visoko je dvignil Podlogar svetilko. Snežinke so se mu v rdeči svetlobi videle krvavo rdeče. Ali bo strojevodja opazil rdečo luč, ali bo mogel še ustaviti vlak, ali ne bo prepozno ? Prepozno ! ------- Zaglušljiv pisk, zavomice so sicer zaropotale, a prepozno, vlak se ni mogel ustaviti nato pa hrušč in trušč, vik in krik, najprej lokomotiva, potem pa voz za vozom, vse je treščilo z nasipa--------—. vseh važnih stanovskih stvareh točno in resnično, kratko in jedrnato. Na ta način bo mogoče list urejevati tako, da bo res odgovarjal željam in zahtevam vsakega posameznega člana ZJŽ, obenem pa tudi vsega našega železničarstva sploh. Jugoslovanski Železničar" torej izide dne 3. februarja t. 1. Naj bi izhajal vedno v blagor in korist vsega članstva ZJŽvin vsega jugoslovanskega želežničarstva ! Želimo le, da bi se naše članstvo trdno oklenilo svojega glasila, da bi ga redno čitalo in se tudi ravnalo po njegovih nasvetih in navodilih, želimo, da bi postal Jugoslovanski Železničar" res vsakdanji duševni kruh vsakega jugoslovanskega železničarja. Poudarjamo pa, da pri tem ne stojimo na stališču socialnih demokratov, ki prepovedujejo svojim pristašem čitanje nasprotni-ških listov, ne, mi celo svetujemo našemu železeničarstvu, da naj čita tudi nasprot-niške časopise, ako mu le pridejo v roke, kajti naši nameni so tako čisti in jasni, da preneso vsako kritiko, da seznam radi njih ni treba bati nikogar. Vsak odkriti napad na ZJŽ, njeno članstvo in njeno glasilo bo dobil v .Jugoslovanskem Železničarju" ravno tako odkrit odgovor, in brez strahu prepuščamo potem končno sodbo članstvu ZJZ in javnosti sploh, da razsodi, kje je pravica in resnica, kje pa krivica in hinavstvo, laž in obrekovanje. Mi se ne bojimo belega dneva, in kdor ima kaj proti nam, naj stopi javno in odkrito pred nas, da si pogledamo kakor možje z oči v oči ! Zato pa želimo našemu .Jugoslovanskemu Železničarju" ob njegovem prvem pohodu med svet: Neustrašeno naprej v bij za blagor vsega jugoslovanskega železničarstva! * • ZVEZA ■ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. zjž— I. redni občni zbor ZJŽ se vrši, kakor naznanjamo na uvodnem mestu, v nedeljo, dne 5, februarja 1911, točno ob 3, popoludne v dvorani „Konsum. društva11 v Rojanu. Ta izprememba se je zgodila le zato, da bi bila tako omogočena čim največja udeležba članom izven Trsta, ki naj bi tako mogli združiti koristno s prijetnim in si ob tej priliki, ako še niso bili v Trstu, ogledati v dopoludanskih urah tržaško mesto, ako pridejo v Trst z jutranjimi vlaki. Za odhod iz Trsta so jim po tem na razpolago večerni, oziroma nočni vlaki: brzovlak št. 502 in osebni vlak št' 20 drž. železnice Trst-Jesenice; osebni vlak št. 220 drž. žel. Trst-Herpelje ; oseb. vlak št. 96-1023 juž. žel. Trst-Nabrežina-Gorica; brzovlak št. 6 in osebni vlak št. 36 juž. žel. Trst-Dunaj. — Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora za vse ne,daljno delovanje ZJŽ poživljamo člane ZJŽ, da se občnega zbora udeleže v čim najobilnejšem številu ! Ta poziv velja ravno tako tržaškim članom, kakor tudi članom zunanjih podružnic, ki naj pcleg delegatov, ki jih morajo poslati na občni zbor, pošljejo na občni zbor tudi večje število drugih članov. Prepričani smo, da se bodo člani, ki se sicer tako zelo zanimajo za delovanje Zveze in njen vzrast in napredek, ob tej priliki pokazali, da umevajo važnost občnega zbora in da bodo to po- Nezavešten se je zgrudil Podlogar in — skočil pokoncu. * Da, pisk in trušč ! Ves zmešan je skočil Podlogar pokoncu in pogledal okrog sebe. Kaj ni zunaj na progi, ali ni skočil brzovlak iz tira ? Ven, ven ! Skočil je Podlogar skozi vrata in tu le še videl, kako so izginile rdtče luči odhajajočega brzovlaka v sneženem me-težu. — Bile so torej le sanje. V sanjah je čul znamenje za brzovlak, v sanjah se mu je zdelo, da se vrata ne dajo odpreti, da jih je razsekal s sekiro, da je pobil zločinca, ki je odstranjeval tračnico, da je ponesrečil brzovlak. In oni pisk in silni trušč ! ? Brzovlak je vozil mimo čuvajnice, in strojevodja je zapiskal, ker ni -bilo čuvaja na njegovem mestu. Podlogar je čul v spanju ta pisk in čul tudi ropot mimovo-zečega vlaka. „Zaspal sein, o, nesreča !“ je kriknil Podlogar in se popraskal za ušesi. In ko so mu prihodnjega prvega izplačali njegovo mesečno plačo, so mu odtegnili z ozirom nato, da je bil to prvi njegov službeni prestopek, samo eno krono globe. Tako je zaslužil Podregar svojo — prvo kcono. kazali tudi z najobilnejšo udeležbo na občnem zboru. Po občnem zboru se vrši, kakor obširnejše poročamo na drugem mestu, domača družinska zabava, ki bo v veseli družbi gotovo združila vse udelež-nike občnega zbora. Na svidenje torej v nedeljo dne 5. februarja na I. rednem občnem zboru ZJŽ. zjž— Rodbinski večer. V nedeljo, dne 5. februarja, popoludne, po končanem občnem zboru ZJŽ, se vrši v dvorani in ostalih prostorih »Konsumnega društva" v Rojanu »Železničarski rodbinski večer". Prireditev je namenjena pred vsem ude-ležnikom I. redffega občnega zbora ZJŽ, ravno tako pa vabi odbor ŽJŽ tem potom vse prijatelje ZJŽ in narodnega železničarstva, da se udeleže te prireditve in prežive par veselih uric v družbi naših pripadnikov okriljenega kolesa. Pred vsem vabimo tržaško narodno železničarstvo, da se udeleži rodbinskega večera v čim najobilnejšem številu in tako da priliko svojim tovarišem s proge, da se pozabavajo v veselem krogu svojih tržaških tovarišev. Prepričani pa smo, da se bo te veselice udeležilo tudi lepo število drugega narodnega občinstva in tako pokazalo, da umeva gibanje narodnega železničarstva in priznava važno nalogo organizacije jugoslovanskega železničarstva. Cisti dobiček je namenjen Zvezni blagajni, ki izplačuje teden za tednom vedno več podpor svojim članom in tako vrši svojo važno nalogo med svojim članstvom. Zato se je tudi nastavila vstopnina za moške udeležnike na 1 K; ena dama v družbi z moškim je prosta vstopnine, vsaka nadaljna dama pa plača 40 st., otroci so prosti. Vstopnina ni previsoka, zato pričakujemo čim najobilnejše udeležbe. Za vsestransko zabavo bo poskrbljeno najboljše : petje, godba in potem ples do 2. popolunoči. Kakor torej rečeno, upamo, da se bomo ta večer prav lepo po domače pozabavali. Torej dne 5. februvarja na naš železničarski rodbinski večer ! zjž— Našim naročnikom! Kakor smo že objavili v zadnji številki Narodnega Delavca11, izide prihodnja številka „Narodnega Delavca11 zopet začetkom februarja. Železničarji, člani ZJŽ, ki so do-sedaj dobivali Narodnega Delavca" kot društveno glasilo ZJŽ, bodo od meseca februarja naprej dobivali svoje lastno glasilo, ,Jugoslovanski Železničar11, ki bo izhajal vsakega 5. in 20. v mesecu. Opozarjamo torej člane ZJŽ nato, da do 3. februvarja t. 1. ne izide več Narodni Delavec11 in da bodo dobivali od tega dne dalje svoje lastno glasilo. Poudarjamo to zlasti zato, da ne bo morebiti nepotrebnih reklamacij in pritožeb, češ da ta ali oni ni dobil svojega lista. Kakor pa smo že storili to tudi na drugem v mestu, prosimo tudi tu tovariše člane ZJŽ, da nam vse eventuelne izpremembe svojega bivališča nemudoma jaVijo, da jimv moremo dopo-slati .Jugoslovanskega Želez ičarja11 ‘na njihov pravi naslov, da torej ne bo kakih neljubih pomot Člani ZJŽ torej dobe s to številko zadnjikrat Narodnega Delavca11 kot društveno glasilo in do 3. februarja, ko izide „Jugoslovanski Železničar11, ne dobe nikakega lista. Vodstva podružnic ZJŽ prosimo, da to izpremembo še posebej natančno pojasnijo članom, zlasti onim, ki , dobivajo društveno glasilo na skupni naslov podružnice ali kakega posameznega njenega člana ! zž.— Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu! Našega potrpljenja je konec! Lumparije, ki se dogajajo na c. kr. pošti z našim listom, presegajo že vse meje. In to ne pomaga prav nič. Pisali smo v listu, pritožili smo se na c. kr. poštno ravnateljstvo, natančno pojasnili celo zadevo, a vse nič. Sporočili smo c. kr. poštnemu ravnateljstvu, da' nam c. kr. pošta vrača list kot nedosta-vljiv, dasiravno smo se preverili, da do-tični naslovnik res stanuje tam, kakor je napisan naslov na ovitku, pod katerim se mu pošilja naš list. Poskusili smo to na ta način, da smo mu poslali list v kuverti z enakim naslovom, in res je prejel pismo, dočim pa lista ni prejel, kajti dobili smo ga nazaj s pripombo »slogiato." In sedaj zopet nov, enak slučaj. Iz Reke, torej od tam, kjer se dogajajo z našim listom redne nepravilnosti, smo dobili nazaj list, naslovljen na sledeči naslov: »Bizjak Anton, zapisovalec voz v drž. žel. Pulj, Via Sessana 11." Na ovitku je napisano: »retour Triest — oberni." Na zadnji strani pa stoji: »N e-primaše — Bizja k.“ Obrnili smo se na tov. Bizjaka pod istim naslovom z željo, naj nam sporoči, ali je res vrnil list, ali ne, in sprejeli smo sledeči odgovor : Na Vaše pismo z dne 15. t m. Vam odgovarjam sledeče: Lista Narodni De- lavec11 nisem prejel že več kot tri mesece. Parkrat sem ga reklamiral, pa brez uspeha, tako da sem list čisto pozabil: plačeval sem redno vsak mesec. Da bi pa poslal Jaz list nazaj, ni resi Ni moja pisava, ni tudi moj podpis ne na o medtem ko so stvarni izdatki padli v istem času od 50*79 na 39.75 °/a. Obratni prebitek je zrastel od 65 na 96 milijonov kron, kar znači, da je celi obratni koeficient zrastel od 68.64 \na 81*03 %• Ker so pa 1. 1908 izkazale državne železnice napram obrestnim in amortizacijskim potrebam do 174 milijonov kron obratnega prebitka samo 96 milijonov kron, je morala država iz splošnih državnih sredstev doplačati 78 milijonov kron napram 40*78 milijona kron v letu 1896. Obremenitev države po državnih železnicah je torej narastla za 91*4 %• Letna obremenitev države za obratno enoto (1 osebo ali 1 tono) je tvorila torej v 1. 1908 ne manj kakor 55 vinarjev, kar znači, da država plača za vsako odpravljeno osebo ali tono 55 vinarjev. V zadnjem odstavku primerja pisatelj uspehe državnih železnic avstrijskih z nemškimi in kaže nato, da je razvoj obratnih dohodkov avstrijskih državnih železnic v dobi od 1. 1896 do 1908 bil vzlic temu mnogo ugodnejši kakor pa na Pruskem ali Bavarskem. Vabilo k plesni veselici, ki jo priredi veselični odsek »Društva za pod noro rokodelcev," skupno z podružnico NDO v Ajdovščini, v nedeljo 22. t. m. v veliki dvorani g. Pr. Bratina v Ajdovščini. Pri veselici svira orkester 13 mož c. kr. 47. pešpolka iz Gorice. Začetek plesa ob 4. uri popoludne in sicer od 4. ure do 7. 20 v. komad, od 7. ure do zaključka vstopnina 2K. K obilni udeležbi vljudno vabi veselični odsek. IV. veliki ples narodnega delavstva se vrši, kakor že objavljeno, na pustni torek, dne 28. februarja, v gledališki dvorani Narodnega Doma v Trstu. To Noto pogrebno podjetje seje preselilo ¥ Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ve Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J m m g CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 V cif = S£ \a obroke 3S < CD S _ 05 05 r— M E e ° .=. o. Uelika zaloga izdelanih oblek CD ca » S- (V i * CD --=■» >o 03 o Velika Izbira zimskih oblek za gospode In dečke, sukenj, površnikov kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. - Speoljallteta v veznjl. e: ® w m ca co Adolf Kostorls, ul. L Glouannl 16, L n. zraven „BUF«*ET AUTOMATlCO“. o T A POZOR I Skladišče ni v prltil- Ifl POZOR I Skladišča ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju, g g čju, ampak v prvem nadstropju. H na Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobanschek TRST - ulica Giosuc Carducci 11. - TRST Dovoljujem si svojim c. odjemalcem kakor sl. občinstvu vij dno naznaniti, ker imam še veliko zalogo zimsk ga blaga in da bi zamo-gel isto v najkrajšem 6asu razprodati, odločil Bern se, prodajati vse blago po jako znižanih cenah namreč : 40% pod navadnimi cenami. ■V V zalogi imam še naj se bodi za moške ali dečke obleke, Palto, R»glan, Ulster, površnike zimske jopiče, jopiče, hlače, spodnje hlače, Jopice, nogavice, rokavice, čepice, itd. nadalje bogato izbiro vsakovrstnega blaga za moške, monture in hlače za delo, srajce, ovratnike, zapestnice, kravate, ščitnike, naramnice, dežniki, itd, Lastna krojočnlca. Izvršujejo se moške obleke po meri. Darilo dobi vsak, kdor kupi blaga v znesku čez K 10. — Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost z velespoštovanjem V. DOBAUSCHEK. je edina večja plesna zabava, ki jo priredi tržaško narodno delavstvo, in prav zato je pričakovati, da se bo tega plesa udeležilo narodno delavstvo v čim največjem številu, ravno tako pa tudi drugo narodno občinstvo, ki simpatizira z narodn m delavstvom, saj mu prav s svojo udeležbo pokaže, da umeva njegova stremljenja. Cisti dohodek tega plesa je namenjen dobrodelnim namenom — podpornim zakladom NDO, iz katerih dobiva potem članstvo NDO v slučaju potrebe svoje podpore. Zato pa je tudi pričakovati, da bo udeležba na tem plesu čim naj večja, da se tem bolj podprejo ti prepotrebni podporni zakladi. OdgOTornl urednik: STEFAN KOS. Lastnice in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA j Trstu. Tiske: TISKARNA ..EDINOST" v Trstu. Podružnica ZJŽ, - .Rlhemberk*. L redni ittii zbor podružnice Dl — „Riheml>erk“ se vrši na nedeljo, 12. februarja 1911 to^no ob 3. pop. y prostorih g. A taja v RitaMn. Gostilna „Pri vijolich". Ta gostilna, katera je popolnoma na novo urejena in katera se nahaja v slovenskih rokah na prejšnjem mestu v ul. S. Lazzaro št 22. Točijo sč najizbornejša vina vsake vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Zraven tega so vedno na razpolago „K0L1NE“, krvavke itd. — Za obilen obisk se toplo priporoča slav. slovenskemu občinstvu udana lastnica JULIJA VINTER. m DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila tajnika in blagajnika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Volitev odbora. 5. Razno. Poživljamo podružnično članstvo, da se udeleži občnega zbora točno in polnoštevilno. Rihemberk, dne 9. januarja 1911. ODBOR. lt=3ll= NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK11 s kavnim domači mlinčkom, s kot izvrstni izdelek. • m ■ ■ žganjarno ulica Petronto številka 1. A. B. • a • a Slovenska trgovina! »Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici"* vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Barlera vechia == št. 38. -------- dobijo se vsakovstne obuvala od najpriprostega pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. »eocueooeeeee« Somišljeniki! Širite naš list! »»eeoooeeeee« Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab Jakob Perhavc TEST — Via delle Acque — TRST Tellki Izbor vsakovrstnih naj finejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405. v kateri prodaja na malo in veliko, — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost , e „A11’Adria44 ul. Nuovn štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl44 ulici Zudeoohe štv. $ v katerih toči svoja vina I. vrst. »TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. plaza«! della Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni MSI. (Vhod po glavnih atopnjtoah). — TELEFON St 962. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4V|„ -ms Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6%, na menjice po 6%, na zastave po 5 7, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ura: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štedlti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816.004. I I Česky hostinec v Terstu Mi Meridisnale Čampo Belvtdere Češka gostilna v Trstu Delavci, zahajajte o prodajalne nate ..Konsumne zadruge'1. Josip Štolfa vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. D. O, 30 zn Žane cene. j Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sndftiforno ul. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Josip TanSar. Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K. CVENKEL TRST-Corso št. 32.-TRST z veliko zalogo klobukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel. Anton Zavadlal TRST, ul. Istria 12. (pri sv. Jakobu.) Priporoča svojo PEKARNO in SLAŠČIČARNO Večkrat na dan svež kruh in slaščice. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia). —• Cene nizke TyT A.TTE ftrez Konlturence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Velik izbor zavratnic v barvi NDO. Kupljeno blago katero slučajno ul ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nlkakili zadržkov. Poskusiti in prepričajte se. UGODNA PRILIKA [f V veliki fini botiljeriji i slaščičarni ^ | vogal ul. Ghega | ji in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in Fabrisa) ar, i§[ Bogat izbor najboljih vin in likerjev # [P prvih tovaren naše države. — Izvrstne 5 % slaščice. Cene zmerne. Asti Spumanti, Refošk, zagrebški Pe j! linkovac in Sokol. Posebne vrste: % Ruse po najzmernejših cenah. g--------FAVE po 2 K kg.-------------- [PtiifiiiPtiipaiPCiicPtjiiPiiifficPiitPfiiPf] Slovensko podjetje I CIRIL ŠUC TRST — ulica Concordia št. 4. — TRST Priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino jestvin kolonijalnega blaga. Testenine „P e k a t e t“, domače in napolitanske, trevizanske (Treviso) ter iz tovarne bratov Zatka. — Vino v steklenicah. Pošilja se tudi na dom ter po pošti. Paketi od 5 kilogramov naprej. ! Cene brez konkurence ! d|