GRADISOV ra: ^ESTBIIK Leto XXXI Ljubljana, 10. marec 1989 Številka 4?0 Poslovanje Gradisa v lanskem letu_______________ Rezultati niso najboljši — " —...—...........r1 —........ Na 6. redni seji delavskega sveta DO 9. marca so delegati obravnavali tudi rezultate poslovanja v lanskem letu in to tako v domovini kot v tujini. ' Gradis kot celota je v lanskem letu v domovini dosegel za okrog 420 milijard celotnega prihodka, porabil sredstev za 302 milijardi in dosegel 118 milijard dohodka. Večina tozdov je dosegla v planih začrtane vrednosti, z izgubo pa sta poslovno leto 1988 zaključila tozda Kovinski obrati Maribor in Lesno industrijski obrat Škofja Loka. Čistega dohodka je bilo v Gradisu lani za okrog 90 milijard dinarjev, za bruto osebne dohodke pa smo jih porabili okrog 81. Kršitelji predpisanih »meril« pri delitvi nismo bili. V rezervni sklad smo namenili nekaj nad štiri, v poslovni sklad pa nekaj nad 3 milijarde dinarjev. Podrobnejšo analizo bomo objavili prihodnjič. Podatki ne upoštevajo med letom ukinjenega tozda KO Ljubljana. G B V Podgorici pri Ljubljani smo zgradili Podpis pogodbe med predstavniki Gradisa in Progresa. Investicija vredna 80 milijonov dolarjev___ Garaže v Mariboru Zadnje dni februarja so v Mariboru na ploščadi pred hotelom Sla-vija, tik ob Titovi cesti, položili temeljni kamen za največjo investicijo v tem delu Slovenije v zadnjem času. Florijana Bohi, predsednica Izvršnega sveta Skupščine obči- Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Nekaj deset metrov od raziskovalnega reaktorja TRIGA v Podgorici pri Ljubljani je Gradbena operativa Ljubljana zgradila za Inštitut Jožef Stefan in Elektrogospodarstvo Slovenije izobraževalni center za jedrsko tehnologijo. Center je namenjen predvsem izobraževanju delavcev jedrske elektrarne Krško, pa tudi usposabljanju in izobraževanju delavcev za druge uporabnike, zlasti EGS. Ideja o gradnji centra ni nova. porodila pa se je ob spoznanju, da je varnost v jedrskih elektrarnah najbolj odvisna od ljudi. Prostori izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo obsegajo dve predavalnici, dva laboratorija za eksperimentalne vaje, študijske sobe za slušatelje, saj bodo nekateri tečaji trajali tudi leto dni, delovne prostore za osebje centra, prostore za produkcijo in skladiščenje učnih materialov ter skromno knjižnico. Skupna površina prostorov znaša 835 kvadratnih metrov. C. P. ne Maribor Rotovž, je položila v temeljni kamen listino o gradnji. Že naslednji dan so delavci mariborskega Gradisa, ki s pomočjo Konstruktorja izvajajo pripravljalna dela za gradnjo podzemnih garaž, pričeli z delom. Podpis pogodbe o pričetku pripravljalnih del za to veliko in pomembno gradnjo je bil nekaj dni prej v Rotenturnu v Slovenj Gradcu, kjer ima delovna organizacija Progres, nosilec te investicije, svoje poslovne prostore. S strani Progresa je pogodbo podpisal generalni direktor Ernest Vig, za Gradis pa direktor Gradbene enote Maribor Franc Gačnik. Več na 9. strani. p Ul mm IIMIIM Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo je zgradila Gradbena operativa Ljubljana. Iz vsebine: - Delavski svet DO 2. str. - LIO bo Splaval 4. str. - Pragovi za ŽG 7. str. - Letovanje V ČSSR 15. str. S seje odbora za standard in rekreacijo Penzion bo 55.000 din - plačilo v štirih obrokih Na začetku seje odbora za standard in rekreacijo, bila je 2. marca, so se člani odbora seznanili z lansko zasedenostjo Gradisovih počitniških domov. Ker smo o tem že poročali v decembrski številki Gradisovega vestnika, samo nekaj podatkov o letošnji zimski sezoni na Pohorju: zaradi pomanjkanja snega je bilo mnogo odjav, v domu je preljivalo le 12 družin in nekaj tujih gostov, le za Novo leto je bil doni dobro zaseden. Ustvarili pa so kar nekaj priliva iz izvenpen-zionskega prometa. Zasedenost v letu 1988 je bila 10 odstotna, leto prej pa 15 odstotna. Analiza finančnega poslovanja vseh počitniških domov v lanskem letu je pokazala, da so bili tako stroški kot prihodki nekaj nižji, kot je bilo predvideno v gospodarskem načrtu za leto 1988. Znani so že finančni rezultati za lansko leto. Dosežen je bil celotni prihodek v višini sko- raj 435 milijonov din, tozdi so združili 115 milijonov din, predvsem za pokrivanje materialnih stroškov, amortizacije in drugih poslovnih stroškov. Dodati pa je potrebno, da so nekateri tozdi ta sredstva združili šele decembra. • Pri poslovanju je bila dosežena »pozitivna nula«, saj so tozdi v celoti pokrili nastale stroške. Končni rezultati poslovanja za posamezne počitniške domove pa so sledeči: PD Ankaran je posloval najbolje, dosegel je celo pozitivni rezultat v višini skoraj 4,8 milijona din, kar je zasluga zavzetosti osebja in racionalnega dela z materiali, PD Pohorje je posloval z izgubo v višini 71 milijonov din, predvsem zaradi slabe zasedenosti, PD Poreč je izkazal izgubo v višini 6 milijonov din. PD Biograd pa v višini 43 milijonov din, od tega je skoraj polovica amortizacije, ker je dom še precej nov. Če upoštevamo, da je bila inflacija v lanskem letu precej višja od pričakovane, je bilo poslovanje počitniških domov, razen Pohorja, dejansko v skladu z ukrepi in priporočili, ki so jih dobili upravniki. Ti so imeli proste roke pri zapolnjevanju kapa- citet, kar je precej doprineslo k ugodnim finančnim rezultatom. Kljub temu pa je bila zasedenost nasploh slabša kot predlani. Glede na to je odbor ugotovil, da je bilo poslovanje domov racionalno in v skladu s planom. Sedaj, ko smo ostali brez Bio- / \ 6. seja delavskega sveta delovne organizacije Ukinjamo tozd Inženiring V zvezi z reorganizacijo Gradisa smo priče pospešenim aktivnostim, ki z obravnavo na samoupravnih organih in vsaj večinsko če že ne soglasno potrditvijo, dobivajo značaj formalno pričetih postopkov. Na seji DSDO 9. marca so delegati podprli usklajena stališča in predloge 52. konference direktorjev o ukinitvi tozda Inženiring in prenosu dejavnosti v delovno skupnost Skupne službe. Postopek sprememb in dopolnitev v ustreznih aktih se lahko prične, posamezni vodilni delavci pa so dobili ustrezna širša pooblastila, ki naj bi jim omogočila večji nadzor in učinkovitejše posege. Delegati so obravnavali še celo vrsto drugih zadev, o katerih bomo kaj več pisali kdaj drugič; tokrat smo rezervirali nekaj prostora samo za najpomembnejšo in hkrati zadnjo novico pred izidom. • Precej dela je bilo z določitvijo penzionskih cen, saj nihče ne ve, kakšni bodo stroški poleti. Delegati so se odločili, da bo stal polni penzion v sezoni 55.000 din na dan za delavce Gradisa in njihove odrasle družinske člane, za otroke 45.000 din, v pred in posezoni bo cena 45.000 din oziroma 37.000 din za otroke do 10 let. Cene bodo enake v vseh počitniških domovih. Za negradisovce bo cena seveda višja, v Ankaranu 78.000 din, v Poreču pa 88.000 din. V primerjavi z osebnimi dohodki in cenami lani (20.000 din na dan) so cene letos relativno nižje kot lani. Možno bo tudi 5-dnevno letovanje, delavci Gradisa se bodo zanj lahko dogovorili na svojem tozdu. Določili so čas sezone in pred ter posezone. Predsezona bo v vseh domovih trajala od 10. do 30. junija, posezona pa od 30. avgusta in 18. septembra. Da bi delavcem olajšali plačilo letovanja, se je odbor odločil za plačilo v štirih obrokih, da pa bi lahko zagotovili fiksno ceno in zagotovili počitniškim domovom sredstva za začetek dela, je bilo sklenjeno, da se prvi obrok plača že 15. maja, zadnji pa 15. avgusta. Obrok bodo delavcem, ki se bodo odločili za letovanje, odtrgali pri izplačilu osebnega dohodka. Da bi lahko uresničili dogovorjeno, bo razpis za letovanje izšel že 10. marca, prijave bodo zbirali do 30. marca, do 15. aprila pa naj bi že vsi dobili potrdila o letovanju. grada, nam je ostalo v počitniških domovih še 197 ležišč, od tega 22 na Pohorju, cene v hotelih pa bodo visoke, tako da odbor pričakuje velik interes za letovanje v naših domovih in s tem visoko zasedenost. Odbor se je seznanil tudi z odločitvijo Gradisa oziroma komisije za pripravo analize in predlogov organiziranosti počitniških domov v Gradisu, da se določi delavec, ki se bo celovito ukvarjal z počitniškimi domovi, od poslovanja do zasedenosti. Za to delo je zadolžen Alojz Polajnar iz Kadrovske službe na DSSS. • Odbor za standard in rekreacijo se je strinjal s predlogom komisije, da bi PD Ankaran odslej upravljala delavca (oziroma družina), ki bi tam živela, bila stalno zaposlena, opravljala pa bi še tekoča dela. Skrbela naj bi tudi, da bi bila zemlja, ki pripada domu, te je več kot 4 hektarje, kvalitetno obdelana, da bi zagotavljala zelenjavo za počitniški dom. Odbor je menil, da bi bila to finančno najugodnejša rešitev, da počitniški dom in zemlja ne bi več propadala. Odbor za standard in rekreacijo je še sprejel sklep, da se do 15. marca pripravijo pogodbe za začasno zaposlene v domovih čez sezono ter da se je potrebno še letos odločiti o statusu počitniškega doma, ki je najslabše zaseden, povzroča pa daleč najvišje stroške, to je doma na Pohorju. Odločili so se tudi, da je potrebno zbrati podatke o vseh počitniških kapacitetah v Gradisu, ki jih imajo tozdi, podatke pa bi zbirali v Kadrovsko socialni službi DSSS. To bi omogočilo, da bi zmogljivosti, predvsem gre za prikolice, zapolnili z delavci drugih tozdov, kadar za njih ne bo interesa delavcev tozda - lastnika kapacitet. m m. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! Pod drobnogledom - Gradis in slovensko gradbeništvo v obdobju 1980-1988_ Gradis v času in prostoru V Gradisovi analitsko planski službi so minuli mesec izdelali primerjalno analizo, v kateri najdemo ob podatkih o slovenskem gospodarstvu v obdobju 1980-1988 tudi ustrezne podatke veljavne za slovensko gradbeništvo ter v njem deleže večjih gradbenih organizacij združenega dela po posameznih važnejših ekonomskih kategorijah in kazalcih. Kljub »težki dosegljivosti podatkov«, kot so zapisali, ter dejstvu, da zakonski predpisi ter na podlagi teh spremenjeni ekonomski pogoji kot tudi učinki inflacije ne omogočajo povsem realne primerjave, saj na vse niso učinkovali enako, nam zbrani podatki vendarle omogočajo vpogled v stanje in dinamiko Gradisa glede na ostale gradbene OZD v obdobju večletnega upadanja gradbene aktivnosti v republiki. Analiza razvršča podatke in kazalce uspešnosti na tri osnovna poglavja in to Gradis v slovenskem gospodarskem prostoru, investicijska dejavnost v tujini in Gradis v primerjavi z ostalimi večjimi gradbenimi organiza-cijami v Sloveniji. Najvažnejše ugotovitve so tele: Leta 1980 je imel Gradis 9.8-°dstotni delež vseh zaposlenih v gradbeništvu; gradbeništvo je imelo 12-odstotni delež vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Leta 1987 se je po števi-iu zaposlenih delež Gradisa v gradbeništvu dvignil na 10.6 odstotka, delež gradbeništva v slovenskem gospodarstvu pa je uPadel na 9,6 odstotka. Absolutno število zaposlenih v gradbeništvu in Gradisu se je v zasledovanem obdobju zmanjšalo, vendar v povprečju v gradbeništvu bolj kot v Gradisu. Delež celotnega prihodka gradbeništva v gospodarstvu Slovenije se je od 7,7 odstotka v letu 1980 znižal na 6 odstotkov v letu 1987 in jc v obdobju januar-september 1988 znašal samo še •LS odstotka. Delež Gradisa v celotnem prihodku gradbeništva je v obdobju 1980/ 87 variral med okrog 10 do nad 12 odstot- ki, v času januar-september 1988 pa je znašal 10,3. Gradis beleži v omenjenem obdobju v gradbeništvu najnižjo povprečno letno stopnjo rasti celotnega prihodka. Nekoliko počasneje kot v gradbeništvu je naraščal tudi dohodek v Gradisu. 1987. leta je bil najnižji in je znašal 9,1 odstotka dohodka vsega gradbeništva (1980. leta 9,7 odstotka), v obdobju januar-september 1988 pa je pomenil Gradisov dohodek 10 odstotkov dohodka gradbeništva in 0,8 odstotka dohodka gospodarstva Slovenije (1980. leta 1 odstotek). Gradbeništvo je v letu 1980 ustvarilo 10,4 odstotka akumulacije slovenskega gospodarstva, v letu 1987. pa le še 6,6. Najnižja Gradisova akumulacija (poslovni sklad + rezervni sklad) oziroma 8,8-odstotni delež v gradbeništvu je bila evidentirana 1987. leta (dva Gradisova tozda v izgubi), delež Gradisove akumulacije v gospodarstvu (in gradbeništvu) pa se je gibal od 1,1 odstotka 1980. leta v gospodarstvu (11 odstotkov v gradbeništvu) do samo še 0,6 odstotka v gospodarstvu v obdobju januar-september 1988 (ter 11,4 odstotka v gradbeništvu). Povprečna letna stopnja rasti akumulacije je v gradbeništvu Seja delavske kontrole je odpadla Vabilo za 21. marec 3. redna seja Odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, ki bi morala biti v torek 7. marca, je zaradi nesklepčnosti odpadla. Prisotni so se dogovorili, da bodo člane ponovno vabili na sestanek v torek 21. marca ob 12. uri. dnevni red in kraj sestanka (velika sejna soba na Šmartinski 134a) pa ostaja nespremenjen. Bo mar tole javno vabilo kaj pripomoglo k zagotovitvi sklepčnosti? G. B. višja kot v Gradisu, v panogi pa nižja kot v ostalem gospodarstvu. V vsem času po 1980. letu je bila Gradisova produktivnost nižja od povprečne v gospodarstvu (dohodek na delavca), v primerjavi s panogo pa več zaporednih let višja, v 1987. letu in obdobju januar-september 1988 pa nižja od povprečne v panogi; od 1980. leta, ko je v primerjavi z gospodarstvom znašala 0,88, je do obdobja januar-september 1988 zdrsnila na 0,77, v primerjavi s povprečno letno stopnjo rasti v vsem opazovanem obdobju, pa za gospodarstvom že zaostaja za okrogle štiri indeksne točke. V primerjavi z gradbeništvom in še bolj z gospodarstvom sp za Gradis neugodni tudi podatki o ekonomičnosti (dosežen celotni prihodek glede na porabljena sredstva). V vsem opazovanem obdobju je ekonomičnost zaostajala: v gospodarstvu je znašala povprečna letna stopnja rasti minus 0,1, v gradbeništvu minus 0,3 in v Gradisu minus 0,4. Povprečna letna stopnja rasti osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca jc bila v Gradisu ves čas praktično enaka stopnji v gradbeništvu (z nihanjem v posameznih letih do +/— 5 odstotkov), vsa leta pa je krepko zaostajala za povprečjem v gospodarstvu. Od leta 1984 stalno pada tudi število v tujini zaposlenih Gradisovih delavcev ter delež vrednosti v tujini opravljenih del. Leta 1983 je Gradisov delež v primerjavi s celotnim jugoslovanskim gradbeništvom znašal 2,7 odstotka, v letu 1987 pa samo še 0,4 odstotka. Glede na srednjeročni plan 1986-90 predstavljajo dose- žene vrednosti po prvih treh letih komaj okrog 40 odstotkov plana. In tako naprej. V primerjanem obdobju je bila uspešnost gospodarjenja Gradisa (donosnost) negativna (več izgub kot skupne akumulacije) v letu 1987. Pa naj bo dovolj naštevanja! Gornji podatki sami po sebi govore o dokajšnji togosti Gradisa v omenjenem obdobju. Posamezni »korekcijski poskusi« so bili pozni ter nedosledni ali pa premalo učinkoviti, da bi preprečili tisto, kar se je potem zgodilo: Gradis je v za gradbeništvo najbolj »kisla« leta vstopil s (pre)velikim številom zaposlenih ter v leta najbolj dragega denarja s (pre)slabimi rezultati - in (pre)malo lastnega denarja. Analiza, iz katere smo povzeli navedene podatke, je bila narejena z namenom, da si »odpremo oči« in »nalijemo čistega vina« v času, ko se odločamo o razvojni strategiji in bodoči organiziranosti Gradisa. Skupina, ki jo je izdelala, je v povzetku opredelila tudi tri prednostna področja najskrbnejšega načrtovanja in spremljanja: učinkovitim proizvodnim programom, gibanju stroškov in finančnim učinkom vloženih sredstev ter kadrovski strukturi in številu zaposlenih delavcev. V Gradisu smo v zadnjem času priče pospešenim aktivnostim ter vloženim večjim naporom, da bi kar najprej in kar najbolj učinkovito presegli skrb zbujajoče zatečeno stanje. PREMIKA SE, bomo zapisali za zaključek, to vsi čutimo, pot do višjih uvrstitev na podobnih razpredelnicah pa bo še dolga in trda. G. B. LIO po prvem polčasu družbenega varstva__________ V poštev pride samo. uspeh Podobno kot smo po četrtletju, tudi zdaj po polovici enoletnega obdobja, v katerem za tozd Lesno industrijski obrat v Škofji Loki veljajo ukrepi družbenega varstva, objavljamo nekoliko širšo informacijo o poslovanju tozda in o doseženih rezultatih, ki vlivajo upanje, da bo sanacija tozda LIO uspela še pred iztekom za sanacijo določenega roka (do konca junija letos). Predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa Leopolda Ilovarja v tem času nista zapustila optimizem in vera v kolektiv. Takole pravi: »Nekaj rezultatov je bilo že doseženih, so pa še velike možnosti...«. Pa preidimo k podatkom. - Rezultati po zaključnem računu za leto 1988? »Niso ravno vzpodbudni, zlasti nc, če jih analiziramo in primerjamo le skozi obvezne kategorije ZR. Izkazana je bila pozitivna ničla. Vendar, pri tem ne smemo mimo ugotovitev, da so bile sv drugem polletju lani poravnane vse obveznosti iz naslova sredstev sklada skupne porabe za leto 1987 in prvo polletje 1988, da je bilo del sredstev razporejenih tudi za potrebe pokrivanja za leto 1989, da smo v tem času uspeli dvigniti osebne dohodke zaposlenim do poprečnih znotraj Gradisa, sozda GLG in gospodarstva v občini Škofja Loka. Prav tako nc moremo mimo ugotovitve, da smo pokrili v celoti negativne revalorizacijske razlike iz leta 1987 in prvega polletja 1988 in da smo povečali poslovni sklad iz naslova stroškov revalorizacije v višini 1,5 milijarde dinarjev. V drugem polletju 1988 nismo v dohodek vključevali tečajnih razlik iz naslova terjatve za izvršena dela v Iraku v vrednosti 602 tisoč ameriških dolarjev. Te tečajne razlike so znašale po stanju 31. decembra 1988 okrog 1,4 milijarde dinarjev, po stanju 28. februarja letos pa že 2,4 milijarde dinar- jev. Z upoštevanjem srednjega tečaja znaša dinarska protivrednost te terjatve 4,26 milijarde dinarjev... Pokritih je bilo še nekaj drugih obveznosti, del sredstev pa smo namenili za tekoče investiranje in vzdrževanje...« V tozdu LIO so v lanskem letu dosegli za 21,8 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Za letošnje leto načrtujejo, da bo telega po letošnjih cenah za okrog 57 milijard, kar predstavlja indeks 262. Po stanju 28. februarja dosegajo planirane vrednosti fizičnega in vrednostnega obsega z indeksom 93 odstotkov. Ilovar: »Tako visok planirani obseg bo težko doseči in bi že doseganje v višini okrog 80 odstotkov zagotavljalo nek povprečen poslovni rezultat. Angažiranost in že sklenjene pogodbe za domače in tuja tržišča pa nas obvezujejo in so jamstvo za doseganje dobrih poslovnih rezultatov na domačem in tujih trgih, med temi predvsem v Združenih državah Amerike.« V LIO so uspeli (tudi s prispevkom DO Gradis k sanaciji • tozda, v višini 1.4 milijarde dinarjev) bistveno izboljšati likvidnostno stanje. Še ob polletju lani je zadolženost v primerjavi z mesečno doseženim celotnim prihodkom znašala 3,2 odstotka, to razmerje pa so po novejših podatkih že zmanjšali na 1,2 do 1,4, vse ob dejstvu, da so se potrebe v absolutnih zneskih bistveno povečale. Izredno trd oreh jim še vedno predstavlja terjatev od SCT za izvršena dela v Iraku. Terjatev je z vseh pristojnih ravni priznana in potrjena na papirjih, do realizacije pa bo verjetno potrebno čakati še dolgo časa. - Kadri? »Pred in po uveljavitvi ukrepa družbenega varstva je odšlo iz kolektiva nekaj strokovnih delavcev, s prerazporeditvami in nekaj novosprejetimi delavci pa smo jih že skoraj v celoti nadomestili. Rešen, vsaj upamo tako, je tudi problem vodilnega delavca, ki naj bi po odpravi ukrepa družbenega varstva L julija letos prevzel izvrševanje nalog vodenja tozda!«. - Delo? »Na osnovi sklenjene pogodbe za izvoz hiš v ZDA je prišlo do določenega zamika predvsem zaradi krute resnice, da je gospod Bill Cassin kot pomemben državnik in naš partner z izredno avtoriteto in kapitalom zaradi neozdravljive bolezni pred nekaj dnevi umrl. Zdaj naj bi še v tem mesecu prišlo do podpisa novih pogodb za 144 hiš z drugim partnerjem ter z majhnim zamikom za dodatnih 50 hiš s firmo OG-GE. Vsa ta dela prevzemamo skupaj z Jelovico vsak po polovi-/ co in se v tem razmerju deli tudi riziko, kot izvoznik pa v vseh primerih nastopa Slovenijales, DO Trgovina. Svoje izdelke in storitve ponujamo tudi drugim, na primer, prizadevamo si za prodor na sovjetsko tržišče, kjer bi Armencem po potresu naše hiše prišle še kako prav...« - Organiziranost? »Na seji izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka 28. februarja je bilo po obravnavi poročila oziroma uresničevanja sanacijskega programa postavljeno tudi vprašanje o bodoči organiziranosti tozda LIO glede na Zakon o podjetjih. Posebej po objavi članka v Dnevniku L marca ne želim, da bi se narobe razumeli. Oblika organiziranosti v smislu določil Zakona o podjetjih je v celoti še odprta. Pri bodoči organiziranosti bomo skušali v celoti upoštevati želje in hotenja vseh tozdov združenih v DO GIP Gradis in se bomo v vsakem primeru združevali v sestavljeno ali združeno podjetje Gradis. S tem pa ni rečeno, da se ne bomo, kot smo se tudi doslej, povezovali s sporazumi, pogodbeno ali na drugačne načine tudi z ostalimi, seveda vse v okviru obojestranskih interesov. Sicer pa se že dolgo trudimo, da bi se bistveno povečal delež Gradisa pri naročilih naših tesarskih in stavbnomizarskih izdelkov.« In ko smo že omenili sozd GLG, posredujmo še naslednjo informacijo. Od večine članic je bila izražena zahteva, da se s 30. junijem ta sozd ukine. Osnovni razlog za tako stališče sta izstopa DO LIP Bled in DO Gozdno gospodarstvo Bled; obema je članstvo v sozdu prenehalo 31-decembra 1988. G. B. Slovensko narodno gledališče Maribor_____ Lep zunanji videz • Velika drevesa na Slomškovem trgu sedaj še dopuščajo pogled na pročelje novega dela Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer so pred kratkim delavci Gradisa sneli opažni oder. Tako je sedaj ta del trga dobil prijaznejšo in lepšo podobo. Franjo Štromajer Rezane granitne in bakrene plošče se lepo vklapljajo v staro okolje. Temu pripomorejo tudi balkončki nad vhodi, na katerih je kovinska ograja, kije kopija stare ograje pred Kazinsko dvorano. Gradimo na plaži Grand hotela Metropol Bazeni v Portorožu Lanskoletne slabe izkušnje z umazanim in od alg onesnaženim •norjem so prisilile prenekatero hotelsko delovno organizacijo, da so se odločili za izgradnjo bazenov. Med prvimi pri nas je tudi portoroški TOP oziroma njegov tozd hotel Metropol, kije zaupal gradnjo troh bazenov našemu tozdu iz Kopra. Koprčani so z delom začeli 6. februarja, rok za dokončanje del Pa je 31. maj. Da bi pogodbene obveznosti izpolnili, morajo delati v treh izmenah, to je 24. ur na dan, in tako bo vse do konca niaja. Da so sploh lahko z delom začeli, so morali najprej nasuti del obstoječega zaliva pod hotelom Metropol. S tem so dobili ploščad na plaži hotela Metropol na kateri bodo zgradili tri bazene s spremljajočimi objekti. Pri delu jim kot kooperant pomaga koprski Stavbenik. Največji bazen bo imel olimpijske dimenzije - dolg bo 50 in širok 25 metrov, globok pa od 1,2 do 1,6 metra. Manjša bazena bosta okrogla. Večji bo premera 20 metrov in globine od 0,6 do 0,8 metra, manjši pa 10 metrov, globok pa bo od 0,2 do 0,6 metra. Vsi bazeni, okolica bazenov in strojnica bodo stali na pilotih, ki jih je naredil Geološki zavod iz Ljubljane (gre za tako imenova- ne Benotto pilote). Ves objekt bo narejen iz vodotesnega armiranega betona. V objektih ob bazenih so predvideni prostori za sanitarije, prostor za hrambo plažnih rekvizitov, bolniška soba, točilnica in prostor za prodajo vstopnic. Bazenska školjka bo obdelana z uvoženo bazensko keramiko, bazenska terasa pa bo obložena s kvalitetno nedrsečo domačo keramiko. Pogodbena vrednost del znaša 10 milijard dinarjev. C. P. Združena strojegradnja Gradisa V pripravi program dela Začasni poslovodni odbor, ki vodi Kovinske obrate Maribor v času trajanja družbenega varstva, pripravlja program dela za to obdobje s potrebnimi ukrepi za sanacijo tozda. Program naj bi bil narejen v začetku tega meseca, vendar bo končan približno dva tedna kasneje, predvsem zaradi priključitve ljubljanske enote (nekdanjih KO Ljubljana) Kovinskim obratom Maribor. S tem je soglašala tudi skupščina občine Maribor-Tabor, ki je sprejela začasni ukrep družbenega varstva. Program dela naj bi bil izdelan kot sanacijski program po ustrezni metodologiji, ki jo zahtevajo banke za odobritev kreditov. Za uresničitev sanacijskega programa bo tozd namreč potreboval tudi določena bančna sredstva. Do zamika pri izdelavi programa pa je prišlo tudi zato, ker potrebujejo tekoče podatke iz bilance, prav tako pa ga je potrebno uskladiti z že izdelanim predhodnim programom TMF, tako da bo dostavljen izvršnemu svetu občine Maribor-Tabor in Gradisu predvidoma 20. marca 1989. • Dokončno je potrjena tudi obstoječa organizacijska oblika strojegradnje v Gradisu. To je tozd Kovinski obrati Maribor s poslovno enoto (PE) v Ljubljani. V času začasnega ukrepa družbenega varstva vodi obrat v Mariboru poslovodni odbor, njegov predsednik je Radovan Stonič. član odbora Marjan Gostinčar iz Gradisovega tozda Inženiring pa je vodja enote v Ljubljani. Sedaj, ko so že znani rezultati poslovanja v lanskem letu, delajo v KO Maribor in PE Ljubljana analize stroškovnih mest in stroškov na glavnih izdelkih. Ugotovljeno je namreč bilo, da ti v preteklosti niso bili vedno dovolj strokovno spremljani in je zato prihajalo do razlik med proizvodnimi in prodajnimi cenami. Te analize naj bi bile narejene najkasneje do 15. marca letos. Bistvo teh analiz je tudi v tem, da se dokončno opredelijo kooperacijski odnosi z nemškima firmama Wirtgen in Voegele. Pogodba s firmo Voegele je že registrirana, potrebno pa je opredeliti še višino plana za leto 1989 in za naslednjih pet let. V kolikor bodo dosežene ustrezne prodajne cene, z izvozom izdelkov Kovinskih izdelkov ne bo težav: s Sovjetsko zvezo so že sklenili pogodbo v skupni vrednosti nekaj čez 2 milijona klirinških dolarjev, v pripravi pa so še pogodbe o prodaji izdelkov v vrednosti 2,3 milijona klirinških dolarjev. • Načrtujejo še prodajo 60 malih finišerjev firmi Voegele, realizacija izvoznih poslov pa je odvisna še od prej omenjene analize lanskih cen in prodajnih cen. V pripravi je tudi registracija pogodb o sodelovanju z VVirtgenom. Po dosedanjih razgovorih naj bi v letošnjem letu dosegli realizacijo v višini 1,5 milijona mark. Prodaja v Jugoslaviji bo po pričakovanjih tudi letos bolj skromna, opaža pa se tudi določeno zapiranje srbskega trga. O prodaji doma bo mogoče več vedeti aprila, po končanih bilancah in po spomladanskem Zagrebškem velesejmu. Uresničenje omenjenih pogodb bi že pomenilo za letos zadovoljivo realizacijo. Vprašanje je samo struktura in višina lastne cene, na katero vpliva tudi tekoča zadolženost, ki je sicer še višja od dovoljene višine 3,5 milijarde dinarjev, kar močno vpliva na ceno. Težave še povečuje inflacija in dejstvo, da tudi devizni priliv in rast tujih valut ne pokriva vseh razlik v domačih cenah, predvsem repromate-riala ter nespoštovanje dobavnih rokov vgradnih delov drugih dobaviteljev. Strojegradnja v Gradisu - to je oba dela Kovinskih obratov Maribor - posluje kot celota, vendar je obračun ločen, kar pomeni, da mora tudi vsak del zase doseči že letos pozitivne finančne rezultate, ki se bodo preverjali ob periodičnih obračunih. Če se bo pokazalo, da rezultati v strojegradnji niso pozitivni, bo potrebno celotno dejavnost Gradisove s'rojegradnje ponovno pretehtati, ker v Gradisu ni več možnosti za nadaljno sanacijo te dejavnosti. Redna likvidacija Kovinskih obratov Ljubljana je v zaključni fazi, urejajo še nekatere odprte zadeve v zvezi s terjatvami preteklega poslovanja tega tozda. M. M. Varstvo pri delu V novem centru s skupno površino 703 metre je 18 lokalov. Stanovanjska soseska Nove Jarše Trgovsko-servisni center Gradnja v stanovanjski soseski Nove Jarše še ni končana, saj so spremljajoče objekte, za razliko od Novih Fužin, kjer jih gradijo vzporedno, začeli graditi (razen vrtcev, šol in trgovin) šele pred kratkim. Prvi objekt, trgovsko-servisni center je že pod streho, zgradili pa so ga v predvidenem roku delavci Gradisovega tozda Gradbena operativa Ljubljana. Center stoji na Beblerjevem trgu, zgrajen pa je do podaljšane tretje gradbene faze. Skupna površina pritličja v katerem so lokali in kleti znaša 703 kvadratna metra. Zgrajenih je 18 lokalov, neprodani pa so samo še trije. V trgovsko-servisnem centru bo v največjem lokalu pizzeria, poleg nje pa bodo še trije gostinski lokali za hitro pripravo toplih jedi in malic ter seveda pijače, moško in žensko frizerstvo, cvetličarna, servis bele tehnike, lokal v katerem bo fotokopirni-ca, prodajalna pisarniškega materiala in papirne galanterije, prodajalna revij in časopisov z manjšim bifejem, drogerija, kozmetični salon, steklopihaštvo, sadje in zelenjava, in iokal Loterije Slovenije, ki bo tudi edini v družbeni lasti. V treh neprodanih lokalih bi bodoči lastniki lahko opravljali naslednje dejavnosti: prodajo usnjene galanterije, tekstilni butik, čevljarstvo, optik in izdelava ključev. Tako so v Novih Jaršah končno le dočakali enega izmed spremljajočih objektov, ki naselju omogoča drugačno življenje, kot samo spalno, ni pa to tisto, kar bi si krajani najbolj želeli, kot je pošta, banka, lekarna in še kaj. C. P. Lani se je na gradbiščih poškodovalo 564 delavcev Dolžnost vsakega zaposlenega v Gradisu je, da naredi kar največ za zmanjšanje števila nesreč pri delu ter za zmanjšanje resnosti poškodb, za dobro varnost pred požarom, varovanje delovnega okolja in bivalnega okolja. Kljub temu s stanjem varstva pri delu ne moremo biti zadovoljni, ker je še vedno preveč nesreč pri delu, preveč je tudi težjih nesreč, sliko pa še bolj kazi smrtni primer delavca SPO v Višegradu. V letu 1988 se je v Gradisu poškodovalo 564 delavcev (vseh zaposlenih je bilo v povprečju 7011), ali dva več kot leto prej. Delavci zaradi poškodb niso delali 9402 dni ali v poprečju skoraj 17 dni na poškodbo, v primerjavi z letom prej je število izgubljenih dni manjše za 842 ali osem odstotkov. En delavec se je smrtno ponesrečil in to na gradbišču v Višegradu, kjer se je strojnik SPO z nakladalcem prevrnil po strmini v Drino. Glede na število vseh zaposlenih se je poškodoval vsak dvanajsti delavec. Iz podatkov je razvidno, da je število nesreč pri delu na ravni iz leta 1987, da pa se je zmanjšala resnost" in pogostost. Med tozdi ima najboljše rezultate na področju varstva pri delu SPO, sledi mu GE Nizke gradnje Maribor, DE Frankfurt in GE Jesenice, najslabše rezultate pa imajo v GE Koper, LIO Škofja Loka, OGP Ljubljana in GE Maribor. Lani je bilo tudi 16 nesreč na poti na delo ali iz dela, od tega je bila ena nesreča (v tozdu GE Maribor) smrtna. Na nesreče iz te skupine težko vplivamo, vzroki pa so predvsem naslednji: prometne nesreče, padci na spolzkih tleh in podobno. Za te nesreče je bilo izgubljenih 308 dni ali 46 odstotkov manj kot leto poprej. V letu 1988 v Gradisu ni bilo registriranih požarov, ki bi povzročili materialno škodo ali človeške žrtve. V tozdih se redno opravljajo protipožarni pregledi. V sklopu izobraževanja s področja varstva pri delu je tudi varstvo pred požarom. Tudi na področju varstva okolja lansko leto v Gradisu ni prišlo do prekoračenja onesnaženja okolja. Največji problemi glede onesnaževanja nastopajo v LIO Škofja Loka (lakirnica, kurilnica) in v Nizkih gradnjah Maribor (asfaltna baza). Vzroki za nesreče pri delu so enaki kot že v prejšnjih letih in sicer: nepazljivost, nespoštovanje predpisov iz varstva pri delu, slabo strokovno vodenje dela, slabo tehnično varstvo, nered, neuporaba osebnih varovalnih sredstev in še kaj. Ponovno gradimo v Luki Koper Podaljšek kontejnerskega terminala Da bi zadostili vse večjim potrebam po pretovoru kontejnerjev in da bi lahko istočasno razkladali dve večji ladji, so se v Luki Koper odločili podaljšati obstoječi kontejnerski terminal s čemer bodo pridobili še dodatnih sto metrov operativne obale. Delo so zaupali GE Koper. V začetku marca so bili trije piloti že zabiti v globino 53 metrov, vendar je bilo treba najprej narediti obremenilni preizkus. Pilote so obremenili s skoraj 600 tonami. Tak preizkus je bil nujen, saj bodo na ta del obale postavili večje in težje dvigalo za razkladanje kontejnerjev, kot ga imajo sedaj v luki. Zabiti bo treba čez sto pilotov in poleg obale v celoti urediti tudi zaledje ter zgraditi dostopni most. Vrednost del znaša 18 milijard dinarjev, obala pa mora biti zgrajena do konca novembra. C. P. I m Meritve na poizkusnih pilotih za gradnjo podaljška kontejnerskega terminala. / \ Bogata sejemska aktivnost V letošnjem letu, ko so ponovno na programu številni mednarodni gradbeni sejmi (tudi Bauma), je tudi na domačem sejemskem tržišču izredno živahno. Poleg številnih specializiranih gradbenih prireditev, bo tudi na ostalih gradbeništvu posvečena posebna pozornost. Prav zato se tudi naša delovna organizacija skrbno pripravlja na posamezne prireditve, kjer se bomo predstavili. Vsebina predstavitev je seveda različna, kljub vsemu pa bomo poskusili na vseh poiskati skupni imenovalec, tako da bo delež Gradisa ustrezal ugledu naše DO. Ker bomo predstavili tudi naše novo znanje, bodo naši prostori na prireditvah vredni ogleda. V spomladanskem delu bomo sodelovali na naslednjih prireditvah: Sejem Alpe-Adria od 20. do 25. marca v Ljubljani - predstavili bomo nove strešne predalčne nosilce po sistemu ježevk ter ostale proizvode lesnega stavbarstva in mizarstva, ki jih proizvajajo v našem obratu v Škofji Loki: Mednarodni gradbeni sejem od 3. do 7. aprila v Gornji Radgoni - sledi enaka predstavitev kot na sejmu Alpe-Adria, poleg tega pa bomo prikazali globoko fundi-ranje z vsemi meritvami - na sejmu bomo tudi praktično pokazali naš sistem, saj bomo predstavili tudi vse naše novopridobl-jene aparature. Poleg tega bo del razstavnega prostora namenjen tudi strojni opremi, medtem ko bomo delovno organizacijo predstavili na panojih in vidcu. Na radgonskem sejmu bo tudi razstava inovacij s področja gradbeništva, kjer bomo predstavili male kole, penetrometer in malo zabijalno napravo. Razstava inovacij 11. do 30. aprila v Ljubljani - na razstavi bomo na panojih predstavili novo strojno opremo za zabijanje kolov. Spomladanski zagrebški velesejem od 18. do 23. aprila v Zagrebu - ker bo poudarek na gradbeništvu šele na jesenskem mednarodnem velesejmu, se bomo na spomladanskem sejmu predstavili bolj skromno. Razstava Cigre od 8. do 12. maja na Bledu - v okviru simpozija elektroenergc-tikov Jugoslavije, se bomo predstavili na panojih in z video posnetki o naši dejavnosti v zvezi z energijo; Razstava inovacij Rast-Yu od 31. maja do 4. junija na Reki - nekaj od naših inovativnih dosežkov bomo predstavili tudi na tradicionalnem sejmu inovacij, kjer smo prejeli že vrsto priznanj. Razstava Pyhmska AC od 26. do 28. junija v Mariboru - ob 3. mednarodnem simpoziju o izgradnji avtoceste Niirnberg-binz-Graz-Maribor-Ptuj-Zagrcb. imenovano Pyhrnska avtocesta, se bomo kot aktivni udeleženci predstavili s panoji in video posnetki o naši ccstogradnji. Aktivnosti je torej veliko, upamo, da se vse strokovne službe zavedajo pomena takšnih prireditev in bodo skupno z infor-mativno-propagandnim oddelkom storile vse, da bi bila predstavitev Gradisa kar najboljša. O posameznih prireditvah pa bomo poročali v naslednjih številkah našega glasila. M. K. J Priporočilo ŽG - Natančnost brez odstopanj Novo večje naročilo železniških pragov OGP Ponovne meritve tirne širine rekonstruiranih odsekov proge pri Preserjih ter v Dobovi pri Brežicah so pokazale, da so železniški pragovi, izdelani v Gradisovem Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, v celoti zadostili strogim predpisanim normam. Še več, pokazalo ■se je, da so bili ob dopustni toleranci +/— 1 milimeter narejeni natanko na mero, brez. odstopanj. Skrbna priprava tehnološko z l)U15l)AN«r # . thufvU. r •• :>/rsHuiv*. hufjC f/} , . v*; i . r.iv Tfolijana j' gan'°Vcsncrn nagovoru pri po-ic. jc)u hmeljnega kamna in listi-lveta predsednice izvršnega o, Skupščine občine Maribor |J Florijane Bohi. spregovo-, 1 8eneralni direktor Progrc- Listino o gradnji parkirne hiše, hotela in poslovne zgradbe so vgradili v temeljni kamen. J*edišču Celja Sjfradbišče »zasedli« arheologi tj. *‘e Vaba dva tedna so tekla pripravljalna dela za gradnjo nove Že °V'vne Klila v Celju. Ker se gradbišče nahaja na območju, kjer so našli ostanke arheoloških izkopanin, je bilo delo stalno pod nad-m strokovnjakov iz spomeniškega varstva, ki so oh prvih, sicer jj . Js'h najdbah (našli so nekaj koščkov stare posode, najverjetneje ' V. n. š.), vsa gradbena dela ustavili, tako da je na gradbišče Prišla ‘‘kipa arheologov, ki sedaj izkop vrši ročno. ne, tedbišče se nahaja ob Gubčevi ulici v središču Celja na mestu Zg anjc gostilne Kruek. Na njem naj bi delavci tozda GE Celje j0 . 'n objekt v katerem bo trgovina Elita, in ki bo s svojo zunan-^1° sledil predhodno porušeni stavbi. shra Sovina bo imela klet, pritličje in mansardo. Klet bo namenjena čin1*ln'CVanju aranžerskih pripomočkov, fototemnici in spremljajo-^K.Pros,orom (sanitarije, prostor za čistila, garderobe, skladišče 'Zd lv ]' Prhličje prodajalni čevljev, mansarda pa prodaji usnjenih q °v 'n pletenin. in ^a^^cna dela so bila na gradbišču Elite ustavljena 10. februarja toj .ai se bodo ponovno nadaljevala je težko napovedati. Glede na '... lzkop, ob katerem je treba pregledati in preveriti vsako lopato Temelji za dom upokojencev v Loki pri Zidanem mostu so že narejeni. V Loki pri Zidanem mostu____________ ___________ Dom upokojencev Tabor V majhni vasici Loki med Zidanim mostom in Radečami gradijo delavci našega tozda GE Celje prizidek k obstoječem domu upokojencev. Delo, ki je vredno 2,7 milijona dinarjev, mora biti končano do konca leta. Objekt je projektiran kot jugovzhodni prizidek k obstoječemu prizidku stare graščine. Z obstoječim prizidkom bo povezan z vmesnim traktom, v katerem bo tudi vhod v novi objekt. V prvi varianti je bila predvidena le gradnja objekta namenjenega kotlovnici in novi pralnici, vendar so se kasneje, v drugi varianti. odločili za pritličen objekt nadzidan z dvema etažama. Za to so se odločili predvsem zaradi sorazmerno pičlih bivalnih površin. ki so v stari graščini tudi nefunkcionalne. V prvem in drugem nadstropju bo po osem troposteljnih sob, v tretjem nadstropju (gre pravzaprav za izzidano podstrešje) pa bo osem dvoposteljnih sob. S tem bo dom pridobil 68 novih, sodobnih ležišč. Skupni prostori, ki so v pritličju, vsebujejo tri razdeljevalnc kuhinje. prostore za sestro in negovalko, shrambo za perilo, likalnico itd. Servisni prostori, ki so v kleti, pa vsebujejo kotlovnico, pralnico in druge spremljajoče objekte. Skupna neto površina novega doma je 1947 kvadratnih metrov. C. P. V______________________________________________ J zemlje, lahko napovedujemo, da sc bodo arheologi na gradbišču zadržali še nekaj mesecev, kar pomeni, da se bo odmaknil prvotni rok za izgradnjo trgovine, ki je bil predviden za konec junija letos. Urejanje okolice novega servisnega centra..v Novih Fužinah. Prvi betoni so vgrajeni, čez nekaj mesecev bo stavba že pod streho. Servisni center in obrtna cona v Novih Fužinah ________________ Gradbena operativa Ljubljana vse več zida za trg -----------------------— —^ Šola v zamenjavo za hotel___ Nova gostinska šola Pred nekaj dnevi so delavci Gradbene operative Ljubljana pričeli s pripravami na gradnjo še enega pomembnega objekta v Novih Fužinah v Ljubljani - gostinske srednje šole. Tako bodo imeli fužinski otroci možnost nadaljevati šolanje kar v neposredni bližini osnovnih šol. Ograja okoli bodočega gradbišča že stoji, odvažajo pa že vrhnjo, rodovitno plast zemlje, tako da bodo z izkopi pričeli čez nekaj dni. Prvi učenci naj bi sedli v šolske klopi že 15. ok- • Kot del plačila je Gradis oziroma Gradbena operativa dobila hotel Bellevue s pripadajočim zemljiščem v ljubljanski občini Šiška (blizu hale Tivoli - za slabše poznavalce Ljubljane). Hotel bo lahko Gradbena operativa uporabila po želji, imela zase ali pa prodala. Upamo lahko, da nam bosta vsaj gostinstvo in turizem šla dobro od rok. tobra letos, zato bodo morali delo že od vsega začetka organizirati v dv$h izmenah. Šolo je naročil Gostinski šolski center iz Ljubljane, ki je tudi delni financer in je del gradnje plačal z avansom, del bo plačala republiška izobraževalna skupnost, del pa prispeva Gradis v obliki kreditiranja gradnje. Skupna vrednost šole je ocenjena na 25 milijard dinarjev. M. M. So koli v dovolj ravni vrsti? Dobra priprava je zlata vredna. V____________________________________________________________J Naselje Nove Fužine na vzhodnem obrobju Ljubljane, ki štejejo okoli 17.000 prebivalcev, postopoma dobivajo tudi objekte za razne vrste dejavnosti in uslug, ki jih tako veliko naselje nujno potrebuje, da lahko bolj normalno zaživi - da torej stanovalcem ni potrebno za vsako malenkost oditi v center Ljubljane. K temu je veliko pripomogel tudi Gradis, oziroma Gradbena operativa Ljubljana. Tako v teh dneh delavci Gradbene operative končujejo gradbena dela na dveh objektih v servisnem centru ob stari Zaloški cesti. Urejajo še okolico in opravljajo še nekaj drobnih del. V moderno zasnovanih stavbah si bodo svoje poslovalnice ali delovne prostore uredili ponudniki raznih storitev. Stavbi sta namreč dokončani do četrte faze, tako da si jih bodo kupci opremili po lastnih željah in potrebah. Sredi letošnjega februarja so delavci Gradbene operative Ljubljana pričeli graditi dve stavbi na zahodnem delu cone določene za obrtne storitve med novo Zaloško cesto in železniško progo blizu Fužin. Stavbi, ki jih dela Gradbena operativa za trg, bosta po 15 metrov dolgi in široki šest metrov, enonadstropni in delno podkleteni. V obeh skupaj bo devet lokalov oziroma delavnic. Projekti za stavbe so bili narejeni v Gradisovem ljubljanskem Biroju za projektiranje. Tudi ta dva objekta bosta narejena do četrte gradbene faze -narejena bo fasada, notranji grobi ometi, v lokale bodo napeljani komunalni priključki, ki jih bodo naprej po lastnih željah razpeljali uporabniki prostorov. Na gradbišču je trenutno 20 delavcev, ki bodo z gradbenimi deli končali predvidoma čez pet mesecev. Zemljišče, ki je predvideno za obrtno cono, je kupila Gradbena operativa Ljubljana in če sc bo uresničevala načrtovana politika podpore drobnemu gospodarstvu, bo na tej lokaciji gotovo kmalu zraslo še več objektov, saj jih je vseh skupaj v urbanističnem načrtu predvidenih trinajst. Tako stavbi v bodočem servisnem centru kot v obrtni coni dela Gradbena operativa za trg -torej z lastnim denarjem. Kupce je sicer vedno težje najti, prostori pač niso poceni, vendar je usmeritev za takšno gradnjo dolgoročno gotovo dobra. Bolje sc je angažirati, raziskovati tržišče in iskati kupce ter imeti delo. kot pa čakati in odgovarjati na ponudbe. Za takšne vrste poslov pa bomo v Gradisu potrebovali še komercialiste, ki se bodo sposobni spopasti tudi s takim. z!1 nas do sedaj bolj malo znanim delom. Pri tem je potrebno imeti dobre programe in čim več lastnega denarja, saj je sposojen zelo drag. Sicer je tudi res, da v teh časih, predvsem zaradi velike inflacije in nepredvidljive zakonodaje ter denarne politike, kak tak posel mogoče ne prinese za-željenih rezultatov, vendar, hočemo ostati »veliko« podjetji ne le po številu zaposlenih, mO' ramo biti tudi prodorni, angaži' rani, odprti za nove ideje in pf' stope, sicer se bomo izgubili v morju povprečnih. m. M- Elektrodelavnica Nizkih gradenj Kvalitetno delo v skromnih pogojih Med prvimi, ki pridejo na bodoče gradbišče, so tudi električarji. Brez njih se pravzaprav ne more pričeti graditi noben objekt, saj je pri gradnji elektrika nujno potrebna. Ne dosti manj pomemben je telefon, ki ga tudi napeljejo - zraven pa morajo imeti še dobre zveze na pošti, pravijo sami, da čim prej dobijo linijo. Gradbena enota Nizke gradnje iz Maribora ima skupino električarjev, ki bi jih bilo veselo ne le vsako gradbeno podjetje, ampak tudi še kakšno drugo, ki ima še več opravka z elektriko. Vodja elektrodelavnice, ki ima sedež na Pobrežju, v skromni stavbi na prostoru obrata betonskih izdelkov, je Ivan Kos, njegova pomočnika pa sta Tone Lorbek in Stanko Praznic. V elektrodelavnici je zaposle- nih 16 delavcev, ki so usposobljeni za montažo vseh vrst električnih napeljav: gradbiščne, hišne in cestne razsvetljave do frejanja začasne semaforizacije. V nekaterih drugih gradbenih Podjetjih imajo za taka dela samostojne enote, v Gradisu pa tudi večje enote nimajo take skupine. Zato velikokrat delajo tudi za druge Gradisove tozde. V pretesni in preslabo opremljeni delavnici - kaj sc hoče, tudi za to ni denarja - se lotijo tudi Popravil, ki bi jih kdo drug raje Prepustil bolj specializiranim strokovnjakom. Njihova sposobnost in iznajdljivost se pokaže tudi tedaj, ko ni pravih rezervnih delov in morajo pač malo improvizirati. Vendar so kljub širokemu obsegu del želeli znati še več. Zato Se je nekaj delavcev udeležilo seminarja za delo z visokonapetostnimi napeljavami in seminarju za plinske napeljave. Njihova osnovna naloga je vzdržcvanje in izgradnja elek- tričnih instalacij na gradbiščih Nizkih gradenj. Ker pa pri vzdrževanju ni bilo dovolj dela, so šli še v zunanje pogodbe. Za tuje naročnike delajo predvsem na gradbiščih, kjer sodeluje njihov tozd, to pa so v glavnem premostitveni objekti in elektrarne. S kvalitetno opravljenim delom so uspeli, da jim zunanji naročniki zaupajo tudi zahtevna dela. Praktično ni bilo gradbišča Nizkih gradenj, kjer ne bi bili prisotni. Uspešno so delali na primer v Mavčičah, v Solkanu, v Forminu, v Iraku. Nizkim gradnjam in drugim Gradisovim tozdom so prihranili veliko denarja, ko jim ni bilo potrebno najemati drugih delavcev. Večja gradbišča, kjer delajo, so vsi trije odseki tretje etape hitre ceste skozi Maribor (delali so tudi na 2. etapi od Ptujske ceste, do pokritega vkopa, kjer pelje cesta do dvoetažnega mostu, na samem mostu in cesti do Einspielerjeve ulice), za Gradbeno enoto Maribor delajo vso javno razsvetljavo v sklopu nove avtobusne postaje v Mariboru, kjer so že oziroma še bodo postavili 20 šestnajstmetrskih stebrov za luči in potegnili 700 Delavci elektrodelavnice Nizkih gradenj so že dokazali, da so dobri in vestni delavci, zelo spretni in iznajdljivi, ko se je potrebno spopasti s težavo. Sedaj ko tudi k nam vse bolj intenzivno prihaja doba elektronike, ki se nahaja skoraj v vsakem stroju ali napravi, se bodo gotovo počasi lotili tudi te. Upajmo da bodo uspešni, saj so popravila teh naprav zelo draga. M. M. Ivan Kos, vodja elektrodelavnice Nizkih gradenj, ob njem Tone Lorbek in Stanko Praznic. metrov raznih vodnikov. Seveda delajo tudi v Višegradu. Njihovo delo tudi ni vedno prijetno, stalno morajo biti prisotni na gradbiščih in biti vedno na razpolago, tudi čez praznike, če gre na kakšnem gradbišču kaj narobe. Njihov glavni dobavitelj materiala sta Elektronabava Ljubljana in Jeklotehna Maribor, projektant pa je v glavnem Elektro Maribor. Novice iz »totega konca« V mariborski Gradbeni enoti so bili v zadnjem času že zelo zaskrbljeni, saj kljub izredni angažiranosti delavcev v komerciali ni bilo pridobljenega kakšnega večjega dela in kazalo je, da bodo v enoti ostali brez dela. Ogorčeni so tudi nad načinom, kako so nekatera dela izgubljali. Tudi znotraj Gradisa bo potrebno, predvsem pri skupnem nastopu, postoriti še marsikaj. Ne bi se smelo dogajati, da bi morebitno že skoraj pridobljeno delo izgubili prav zaradi notranjega nesporazumevanja. Izredno dobro pripravljena ponudba za gradnjo velikih garažnih prostorov v Mariboru (pripravljajo pa tudi ponudbo za gradnjo hotela in poslovne hiše) je sicer rodila uspeh, toda na tem koncu Slovenije je »v igri« še nekaj objektov, ki zahtevajo pošten pristop. V Gradisovem centru za izobraževanje so se odločili, da pripravijo seminar izobraževanja za inštruktorje. Seminar je bil 16. in 17. februarja v počitniškem domu na Pohorju. Poleg predavateljev iz Gradisa so sodelovali tudi strokovnjaki od drugod. Zadnji takšen seminar je bil pred dvema letoma, teme letošnjega pa so bile mladostnik na gradbišču, vloga dnevnika v procesu usposabljanja učencev, vpliv subjektivnega in objektivnega ocenjevanja, varstvo pri delu in še druge. Več o seminarju pa v posebnem prispevku Ludvika Rudolfa. -------— O stresu (2) ______________________________ Človekov značaj in stres Občutljivost za stres in intenzivnost reakcije nanj sta odvisni od človekove osebnosti in telesne zgradbe. Nekateri raziskovalci so proučevali vedenje ljudi, da bi ugotovili, v kakšni meri je povezan značaj z boleznimi, ki jih lahko sproži stres. Ljudi so razdelili v dve grobi skupini. V tiste, ki trpijo zaradi nenehne časovne stiske in tiste, ki gledajo bolj stvarno na to, kaj lahko naredijo v določenem času. Pripadniki prve skupine so bolj nagnjeni k boleznim, ki jih povzroča stres. Označili bi jih kot hitre, nestrpne, so točni in ne marajo netočnosti pri drugih, morajo voditi in zmagati, imajo veliko življenjske energije, so uspešni poslovneži in hitro prezrejo simptome stresa. Ta tip ljudi se navadno ne nauči krotiti svojih lastnosti. V življenje in delo vlagajo silne napore, kar pa se konča tako, da jih napori izčrpajo, delovna učinkovitost pada, za enake rezultate morajo vložiti vedno več naporov. Znaki izčrpanosti se kažejo v obliki glavobolov, bolečin v mišicah, nenehni utrujenosti. Druga skupina ljudi pa gleda na to, kaj lahko stori, bolj stvarno, so bolj lagodni in si vsako situacijo bolj temeljito ogleda, kot prva skupina. Majhne neprijetnosti smatrajo kot malenkosti in prihodnošt jih ne skrbi toliko. Kljub temu jim navadno ne manjka energije in ni nujno, da so leni. Ta skupina ljudi ima v sebi najmočnejše orožje proti stresu - to je poznavanje realnosti. Če smo rekli, da so ljudje iz prve skupine uspešni poslovneži, so tisti iz druge skupine uspešnejši, kadar je treba odločati. Ljudi iz prve skupine tudi pogosteje srečujemo v stresnih poklicih. To so na primer poklici, ki zahtevajo stalno maksimalno koncentracijo, pogosto potovanja v časovni stiski ali na daljše razdalje, ko se v organizmu zato podira biološki ritem ipd. Vendar pa je pomembne še drugi vidik pri tem, kdaj je neko poklicno delo stresno. To pa je vedno takrat, ko svojega dela ne maramo, če mu zaradi zahtevnosti nismo kos, če delamo pod pritiskom itd. Le kadar pomeni trdo delo človeku samouresničevanje, tako delo ni neugoden bolezenski stres in je človekovemu vsestranskemu razvoju in utrjevanju v prid. Za ljudi, ki so po naravi zelo storilni, je stres življenjski napoj in pri njih se pogosto pojavi »razbremenitveni stres«, ko poklicni pritisk poneha, posebno ob odhodu v pokoj in pride do »upokojenskega zloma« ali celo smrti, saj so bili v svojem aktivnem obdobju enostranski in jih poleg dela ni zanimalo nič drugega. Vpliv stresa na naše zdravje pa je sicer v majhni meri odvisen tudi od spola. Ženska ima pred moškim namreč to prednost, da je z »estrogenimi« hormoni nekoliko zavarovana pred posledico stresa - okvare ožilja in srčnim infarktom. Vendar nam ta podatek sam po sebi še ničesar ne zagotavlja. Dokazano je, da stres ogroža vse ljudi in, da je nujno, da sc ga naučimo premagovati. Nagrajenci nagradne križanke Reševalci križank ste nam spet poslali veliko število rešitev, nekateri pa tudi nekaj pripomb, sugestij in predlogov o tem, kakšne križanke si želite, kako zahtevne naj bodo in seveda tudi, da jih objavljamo redno v vsaki številki. Naslednja križanka bo objavljena v prihodnji številki, za zadnjo, objavljeno v februarski številki Gradisovega vestnika, pa so bile nagrade razdeljene takole: 10.000 din - Marica Ranzinger, 61430 Hrastnik, Debelakova 3 8.000 din - Milan Požar, tozd GE Jesenice 7.000 din - Renata Vaš, Maribor, Studenška 102 6.000 din - Jožica Bogdanovič, tozd Nizke gradnje Maribor 5.000 din - Vojteh Pečlin, Ljubljana, Ptujska 12 Čestitamo! Uredništvo Po končanem šolanju in obveznem pripravništvu morajo vsi učenci opraviti pripravniški izpit. V lanskem letu ga je opravilo 78 štipendistov do četrte izobrazbene stopnje, letos pa že 27 in sicer v Celju, Kopru, Ravnah na Koroškem, Gradbeni operativi Ljubljana, OGP in Spo. Na pripravniškem izpitu kandidat odgovarja na vprašanja iz treh področij - splošnega, strokovnega in iz varstva pri delu. Pred teoretskim delom izpita opravi vsak kandidat praktični preizkus na gradbišču. Njegov izdelek oceni strokovna komisija. Učenci tozda GE Celje so pripravniške izpite opravljali na gradbišču stanovanjske soseske Dolgo polje L Med njimi je bil tudi Bedrudin Šljivar, zidar. Bil je uspešen, tako kot tudi drugi kandidati, zato jim je vodstvo gradbišča in tozda pripravilo skromno zakusko. Seminar inštruktorjev________________ Koristna izmenjava izkušenj Po planu izobraževanja in usposabljanja gradbenih inštruktorjev v Gradisu je februarja potekal dvodnevni seminar na Pohorju. K uspešnosti seminarja je veliko pripomogla pestra vsebina aktualnih tem, kot tudi pripravljenost predavateljev, ki so z metodo komuniciranja močno pritegnili slušatelje k sodelovanju. Predvsem zanimiva in koristna je bila izmenjava učno vzgojnih procesov in raznih delovnih izkušenj. Starejši inšturktorji in vzgojitelji v samskih domovih so nakazali zanimive izkušnje, kot metode dela z mladostniki, ob končni ugotovitvi, da mora biti inštruktor predvsem človek-člo-veku-človek. Živimo v času, ko mladi zahtevajo povsem nove metode usposabljanja, saj je z uvedbo usmerjenega izobraževanja ostalo malo časa za praktični pouk. Prihaja le čas, ko po dolgoletnem popolnem razvrednotenju gradbenih poklicev, le-ti spet pridobivajo svojo pravo mesto in ceno v naši družbi. Bile so podane tudi pripombe na prehitro rast kvalifikacije z internim izobraževanjem. Konjuktura gradbeništva je mimo, morali bomo vzgajati in izobraževati kvalitete KV kadre širokih profilov, le tako bomo lahko kvalitetni, konkurenčni in prilagodljivi potrebam gospo- darstva. Gradis je firma, ki ima najbolj urejen izobraževalni sistem v gradbeništvu Slovenije, imemo dober vzgojni kader, ki je do sedaj izobrazil množico strokovnjakov raznih poklicev; lahko smo ponosni na to. Ne moremo pa biti ponosni na to, da nočemo ali ne znamo teh kadrov zadržati v kolektivu; nam to preprečuje ali uravnilovka v nagrajevanju. Tako izobražujemo kadre za druge, ki so pripravljeni kvalitetnega strokovnjaka boljše plačati, zato večina pri nas izobraženih delavcev dela širom po Jugoslaviji, pa tudi izven. Se sploh zavedamo, da vse to veliko stane? Ne smemo se zadovoljevati samo z velikim številom KV delavcev na papirju, ampak z manjšim in večjo kvaliteto, če hočemo biti monoliten kolektiv-Tega naj bi se zavedalo naše vodstvo, predvsem pa kadrovske službe. Ludvik Rudolf Čestitke za 8. marec niso dovolj Ženski je potrebno priznati njeno mesto v družbi Biti ženska? V družbi kot je naša je to ne le sila naporno, temveč mnogokrat celo nečastno in zavrženo. Zakaj? Zato, ker so družbene usmeritve, ki veljajo pri nas že nekaj desetletij, postavile vse na glavo. V duhu enakosti, enakopravnosti in »višjih« ciljev socialistične usmeritve so žensko hudo izpostavile. Tudi uveljavljanje v družbi lahko prispeva k vsesplošno dobremu, vendar ne na škodo materinstva, njegovega velikega poslanstva, ki je za vsako zdravo dobro družbo najtdnejši temelj. Vsa čast tistim redkim uspešnim ženskam, ki jim je uspelo poleg tega ustvariti in obdržati še topel dom, napolnjen z resnično, pravo ljubeznijo, ljubečega moža in zdrave otroke. Toda uveljavljati se v družbi na škodo materinstva, je nepopravljivo dejanje za posameznika in s tem za družbo, ki tako zgublja zdrave temelje človeštva. Že dobri dve desetletji srečujem na ulicah mesta rano zjutraj matere. Oprtane s torbami in vrečkami hitijo. Dojenček v naročju, drugi komajda caplja ob mami. Buditi otroke že skoraj sredi noči, jih dan za dnem dajati v tuje roke in jih prepuščati tuji vzgoji, se potem čimbolj popolno prodajati za mesečno plačo, ob vrnitvi domov garati naprej in v par urah skušati otroku na- HUMOR Dieta — Ženi sem pred tremi meseci kupil konja, da bi shujšala... — In kakšen je uspeh? — Konj je lažji za 15 kil... Definicija — Oči. kaj je to zakon? — To je kovačija, kjer mož in žena skupaj kujeta srečo... — Aha. zdaj pa vem. zakaj je Pri naših sosedih vedno tako hrupno! Slovenščina — No. otroci. Oblikovali homo stavke z osebnimi zaimki jaz. ti. on. ona... Janezek, če tvoj °čka zvečer reče »Jaz grem zdaj atalo ven...«, kaj mu odgovori atama? — Ti boš ostal doma! domestiti zamujeno ljubezen celega dne, zame pač ni sreča. Tako rastejo naši otroci, tako odraščajo novi rodovi tako rekoč pohabljenih generacij. Tako se zmanjšujejo rojstva in ne sprašujemo se zaman, koliko- krat po sto let bo preteklo, ko bodo naši zanamci še govorili o svojih prednikih v slovenskem jeziku. Že z rojstvom bi morala ženska svoje priznano mesto v družbi dobiti prav zato, ker je ženska, ker je njeno poslanstvo matere nekaj veličastnega in ker je prav zato za sleherno zdravo družbo neprecenljivega pomena. Pri vzgoji človeka še tako vrhunska družba s svojimi institucijami ne more zamenjati matere. Vrnimo materam čast, ki jim gre in jim s spreobrnjenim odnosom do življenja priznajmo njihovo mogočno poslanstvo. Biti človek in napraviti družbo človeško, je velika obveznost in dolžnost vseh. moških in žensk, ki nas je Bog (ali narava) postavila na ta planet. Ivanka Golob Ferdo Kališnik, grad- Frane Pavlič, gradbeni Ivan Špiranec, gradbe- Muharem Mamič, beni delovodja, je bil v delovodja je bil v toz- ni delovodja je bil v strojnik gradbene tozdu od leta 1949. du od leta 1948. tozdu od leta 1949. mehanizacije, je bil v tozdu od leta 1961. Upokojenci v tozdu GE Ravne__________________________________ Veterani odhajajo Če človek preživi več kot pol svojega življenja pri eni firmi, je ta takorekoč njegov drugi dom. V pokoj odhaja generacija, ki je bila pionir Gradisa na Koroškem. Živeli in delali so v najtežjih pogojih povojnega obdobja do današnjih dni. Kljub trdemu delu in težkemu življenju, so jim ostali le lepi spomini, slabo so pozabili. Če jih človek takole posluša med pogovorom, skoraj da ne bi verjel, kaj vse so preživeli. Ob teh ugotovitvah imamo danes, kljub težavam, zlate čase. Ne da se napisati dovolj zahvalnih besed za vse vložene napore, da bi tem ljudem poplačali njihov prispevek celotnemu kolektivu Gradisa. Z njihovo pomočjo je zgrajena takorekoč celotna Koroška in še mnogo objektov širom Jugoslavije in v svetu. Kot so bili delovni v firmi, so bili tudi doma. Prav vsi so si izgradili lepe domove, ustvarili družine, tako upamo, da jim ne bo dolgčas doma, saj bo vedno kaj postoriti okoli hiše. Več časa bodo sedaj lahko posvetili svojim družinam, ker so bili dosedaj le obiskovalci svojega doma. Njihovo delovno mesto gradbenika, je bilo tam, kjer je delo - na terenu. Čas hiti, leta se naberejo, naenkrat ostaneš doma, težko je verjeti, to je najtežja prelomnica v življenju človeka. V Gradis so prišli mladi fantje, sedaj odhajajo zreli možje. Bodite trdni in obrnite svoje življenjske izkušnje še v svojo korist, za utrditev zdravja, sprostitev, oživite svoje hobije, za katere dosedaj ni bilo časa, veliko gibanja - veliko zdravja. Želimo vam že mnogo let trdnega zdravja in veselih trenutkov, pa večkrat nasvidenje. Ludvik Rudolf Milan Majžir, gradbeni delovodja je bil v tozdu od leta 1965. Viktor Felker, gradbeni delovodja je bil v tozdu od leta 1952. Karel Ficko, gradbeni Maja Stepišnik, obra-delovodja je bil v čun OD je bila v tozdu tozdu od leta 1952. od leta 1957. Let na peti kontinent (4) V spomin Življenje v Avstraliji Mazjan Kopušar Avstralija je mlada federalna država z hitrim razvojem, ki še ni dosegel vrhunca. Po podatkih neke ameriške raziskovalne organizacije je Avstralija od 150 ocenjenih držav po kvaliteti življenja na svetu tretja, za ZDA in Švico in pred Kanado, Švedsko, Francijo, Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Za ocenjevanje so vzeli naslednje osnove: gospodarstvo, kulturo, rekreacijo in okolje, stroške življenja, zdravstvo, infrastrukturo, politično stabilnost in svobodo. V Avstraliji obstaja privatna in državna lastnina. Državne so železnice, pošta, letalstvo, nekaj strateških surovin in gozdovi. Tudi šole so pretežno v pristojnosti države, predvsem tehnične in visoke. Prednosti privatnih šol, tako trdijo, je nekaj kvalitetnejši pouk, zato pa je na njih šolanje dražje. Enako je v zdravstvu. Obstojajo državne in privatne ordinacije, prav tako tudi bolnišnice. Privatne usluge v ordinacijah ali bolnišnicah so jasno dražje. Zanimivo je, da dobi vsak Avstralec po 65. letih starosti neke vrste pokojnino, ne glede na to, če je kdaj delal, ali ne. Višina te pokojnine pa je takšna, da se človek zelo skromno preživlja. Višina pokojnin tistih, ki so si jih zaslužili z delom, so sicer različne, vendar primerne za dostojno življenje. Upokojenci imajo vsepovsod popust, od 20 do 50 odstotkov. Obstaja pa še posebnost, ki bi je bilo vredno upoštevati tudi za nas. Če nekdo poseduje nepremičnine in kapital v banki, ki presega nek določeni limit, pokojnine ne dobi, ker smatrajo, se lahko preživlja z rento. Morda bi kdo pomislil, da se da kaj prikriti, kar mi radi počnemo, vendar tam te možnosti praktično ni. Čeprav nimajo osebnih izkaznic imajo dobro računalniško banko podatkov in zelo natančen in strog davčni režim. Vsak njihov državljan je re- gistriran v njihovi računalniški mreži z vsemi podatki o rojstvu, premičninah in nepremičninah ter kapitalu v banki. Davkarija ima celo večjo oblast kot policija, vedno vztraja pri čistih računih, Kakršen koli drugi način poslovanja pa se strogo kaznuje, da odvrne še tako »hrabre«, ki bi radi poslovali »po svoje«. Kljub temu, da je njihov standard visok, pa se na drugi strani pojavlja tudi že draginja. Tisti, ki imajo kapital, tega ne čutijo, čutijo pa'mlade družine, ki začenjajo na novo ob nakupu nepremičnin in premičnin. Lahko bi rekli, da je tudi tam že kriza. Velik problem Avstralije je oddaljenost, tako od drugih celin kot velike razdalje znotraj dežele. To čutijo predvsem veliki farmarji, ki živijo v notranjosti dežele, tisoč in več kilometrov oddaljeni od mest. Edina zveza z bolj naseljenimi kraji so lastna manjša letala. Velike oddaljenosti povzročajo mnogo nevšečnosti, še posebej v primeru bolezni, zaradi pouka oziroma šolanja. Za obisk teh oddaljenih bolnikov morajo tudi zdravniki uporabljati letala. Tak obisk ni poceni, pride pa v poštev le v veliki sili. , Pouk osnovnošolcev se odvija preko avdiovizualne tehnike, torej preko radia in kaset ter preko video kaset ali direktno preko TV omrežja. Konec prihodnjič. Ludvik Šnajder Igra narave ob avstralski obali - »Dvanajst apostolov«. V petek, 10. februarja 1989 smo se zadnjič poslovili od sodelavca, prijatelja in tovariša Marjana Kopušarja. Pred osemintridesetimi leti je začel svojo delovno pot v Gradisu, v Šoštanju. Leto kasneje je bil premeščen v takratni centralno planski oddelek, nato na glavno direkcijo gradbenih podjetij Slovenije, po odslužitvi vojaške obveznosti pa je ponovno delal v Gradisu, v Šoštanju. Delovne potrebe so narekovale, da je 1965. leta prevzel delo splošnd kadrovskega področja v Gradisovi enoti v Frankfurtu in nato v Miinche-nu. Po vrnitvi v matični Gradis tozd Celje, je prevzel obsežna dela vodenje samoupravnega tajništva. Svoje delo je Marjan Kopušar opravljal z vestnostjo in doslednostjo, ki ni poznala izjem. Vsi smo ga poznali kot tihega, skromnega moža, sotovariša, ki je vedno pomagal vsakomur, vedno le dajal in ni nikoli nič zahteval. Pripadnosti Gradisu ni izražal z besedami, čutila se je v njegovem delu, v vsakem njegovem koraku, v vsaki nalogi, ki jo je prevzel in opravil vedno brez oporekanja in dosledno. Svoje življenje je posvetil delu v Gradisu in skrbi za družino, za vzgojo in pripravo za življenje svojih dveh hčera, za dom, ki sta ga z ženo zgradila. Ob vsem tem je Marjan Kopušar našel čas za delo na družbenopolitičnem področju v podjetju in izven njega, pri čemer je bil predan tistim globokim in poštenim idealom, ki so danes lastni le malokateremu. Ko je pred dobrima dvema mesecema odšel iz službe, ni nihče pomis- lil, da se ne bo vrnil nikoli več. Na njegovi mizi je ostalo delo, ki bi ga naslednji dan končal. Ni mu bilo dano, da bi izpolnil cilje, ki si jih je še zadal na delovnem mestu, ter da bi dočakal upokojitev in se posvetil svojim domačim. Zdi se, ko da je njegova usoda v stihih: Na srečo nisem rojen, usodo svojo vem in znam, to znam, da sem obsojen, in čutim bolečino sam. Lahko je zamenjati delavca, človeka, kot je Marjan, se nadomestiti ne da. Za njim ostaja praznina, z nami pa bo živela njegova podoba kot lik poštenosti in pripadnosti, ki mu je vredno slediti. . R ( "N Abrahami Marec je mesec v katerem je v Gradisu najmanj Abrahamov, sodelavcev, ki so ali pa še bodo napolnili 50 let. Tako malo jih je, da se je prvič zgodilo, da imamo več 60-letnikov kot Abrahamov. Ob življenjskem jubileju slavljencem čestitamo, želimo jim vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje - Albin Pernat - Kovinski obrati Maribcr - Marjan Leon Gašparič - Biro za projektiranje Ljubljana - Alija Hodžič - GE Jesenice - Ivan Jalšovec - GE Maribor - Božidar Kramar - DSSS Ljubljana 60-letniki Kar tri 60-letnike imajo v Nizkih gradnjah, po enega pa v GE Maribor, na Ravnah in Jesenicah in sicer: - Mirko Amidžič - GE Nizke gradnje Maribor - Mičo Kozič - GE Jesenice - Josip Palir - GE Nizke gradnje Maribor - Ivo Mamič - Gradbena operativa Ljubljana - Alija Kečo - GE Nizke gradnje Maribor - Ivan Špiranec - GE Ravne na Koroškem Borisu Urbancu, najboljšemu kegljaču v letu 1988 je priznanje podelil Avgust Likovnik, nekdaj tudi sam odličen kegljač. Zgodovina kegljanja (2) Kegljanje v Jugoslaviji V zadnji številki (369) našega Vestnika sem bralce seznanil z raz-v|>jem kegljaškega športa v svetovnem merilu. Ugotovili smo, da so bili nekateri rekviziti za kegljanje najdeni v eni od starih egipčanskih grobnic iz leta 5200 pred našim štetjem in tako lahko računamo, da Poznamo kegljanje že več kot 7000 let. Povedano je bilo tudi, da so Se prve organizirane športne igre v kegljanju pričele v Nemčiji v 18. poletju in povedano je bilo tudi, da se je Jugoslavija zlasti po osvoboditvi zelo aktivno vključila v celotno dogajanje in da je danes keg-Janje šport, ki združuje vse več članov in ljubiteljev tega športa. In ker sem v prejšnji številki Vestnika obljubil, da bom o raz- v°ju kegljaškega športa v Jugo-slaviji, Sloveniji in pri Gradisu bekaj več napisal, sedaj to dblju-°° izpolnjujem. Iz raznih dokumentov je raz-v'dno, da so bila pri nas že leta .20 organizirana športna kegl-Jaška tekmovanja predvsem na Področju Zagreba in v nekaterih testih v Vojvodini. Leta 1932 na je ta šport že to-11(0 napredoval, da je bila usta-.n°vljena Kegljaška zveza Jugos-pVije s sedežem v Zagrebu, otrjena so bila pravila in pravilni, določene krogle (iz trde gu-Jbo), izvršena je bila registracija abov in tekmovalcev. Leta 29 zagrebški klubi izstopijo iz ^egljaške zveze Jugoslavije in Veza životari vse do leta 1949. Toda takoj po vojni ugotavlja-, 0 velik polet v organizaciji agljaških klubov v Hrvatski, oveniji. Vojvodini in delno tu- 1 v BiH s centrom v Sarajevu. : pogradu je bil nosilec kegl p, športa kegljaški klub t^jzan, ki je bil organiziran le- 1946. Zopet se je pokazala j reba po višji organiziranosti .. eta 1948 ie začel delovati ini- Cj ;,a 1948 je začel delovati ini-,vni odbor za ponovno ustašev Kegljaške zveze Jugosla- vije (katerega je vodil Jože Jandrlič). • Leta 1948 je v Pragi men; tor našilh keljačev Božo Kom-bal postavil najvišji rezultat na mednarodnih kegljaških tekmovanjih s 927 podrtimi keglji, kar je IBA priznala za evropski rekord. Leta 1949 je bila ustanovljena skupščina Kegljaške zveze Jugoslavi-, je, istega leta pa je na Dunaju Stanko Hlodnik osvojil kot posameznik evropsko prvenstvo s 868 podrtimi keglji. Leta 1953 je Jugoslavija na svetovnem prvenstvu v Beogradu osvojila svetovno prvenstvo moških in ženskih ekip. Na tem tekmovanju je Jelena Snicek s 417 podrtimi keglji postala svetovna rekorderka in Avgust Likovnik svetovni rekorder z 934 podrtimi keglji. Po vzorno izvedenem svetovnem prvenstvu na asfaltnih stezah in po osvojitvi zgoraj navedenih rezultatov je bil naš delegat na kongresu v Ziiri-ehu izvoljen za predsednika FIQ-a in sedež FlO-a Se je prenesel v Jugoslavijo. Pozneje je bil prenesen v ZDA (v Miltvakee), sedež asfaltne sekcije pa na Dunaj. Leta 1953 je Kegljaška zveza Jugoslavije združila republiške kegljaške zveze Hrvatške, Slovenije. Srbije, BiH in Črne gore. Znotraj zveze povezuje tudi sorodne športe, zlasti balinanje in kegljanje na ledu. F. Hočevar I I I ^ Prijaviti se je treba do 30. marca Razpis za letovanje v ČSSR ! I 1 Konferenca OOZS GIP Gradis bo tudi letos ponovno organizirala letovanje naših delavcev in njihovih svojcev v ČSSR in sicer: od 16. do 26. avgusta in tudi od 2. do 12. julija. Drugi termin bomo organizirali le v kolikor bomo imeli zadostno število prijav. Če ne bomo prejeli dovolj prijav naših delavcev oziroma njihovih družinskih članov, bomo sprejemali tudi prijave zunanjih interesentov. Za ožje družinske člane štejemo zakonce in otroke, ki živijo z delavcem Gradisa v skupnem gospodinjstvu. Planiramo, da bodo stroški letovanja na osebo znašali za zaposlene v Gradisu in družinske člane 1.060.000 din, za druge interesente pa 1.125.000 din. V ceno je vštetih II polnih penzionov, stroški prevozov, vstopnine za oglede in organizacijski stroški. Cena se lahko poveča v primeru povišanja penzionske cene v počitniških domovih Gradisa ali cene prevoza. Nudimo možnost obročnega plačila s tem, da morajo stroški biti poravnani do odhoda. Program letovanja je bil Objavljen v februarski številki Gradisovega vestnika. Prijavljeni bodo podrobnejše programe letovanja in druge potrebne napotke prejeli skupaj z obvestilom o odobritvi letovanja do 15. aprila 1989. V času bivanja v ČSSR bodo organizirani izleti in ogled nekaterih znamenitosti in seveda organiziran in prosti ogled Prage. Veliko možnosti bo seveda tudi za zabavo in ples. V planinskem domu bo možno tudi kopanje v odprtem bazenu. Prijave za letovanje bodo zbirale kadrovske službe tozdov in delovnih skupnosti. Zbrane prijave je potrebno poslati Konferenci OOZS do 30. marca 1989 na priloženih obrazcih, z vsemi zahtevanimi podatki. Prijave lahko pošljete tudi neposredno Konferenci OOZS GIP Gradis, Ljubljana, Šmartinska 134 a, tudi na obrazcu, ki ga dobite v kadrovskih službah. Ob prijavah računamo z dobršno mero resnosti, saj kasnejše odjave povzročajo nevšečnosti prijavljenim in organizatorju. Konferenca OOZS Gradis ! I Boris Urbanc na Polarnem pokalu na Švedskem I Elitni kegljaški turnir V Finspangsu na Švedskem je bil v drugi polovici februarja tradicionalni elitni kegljaški turnir za Polarni pokal. V hudi svetovni konkurenci je nastopilo tudi jugoslovansko zastopstvo v katerem je bil tudi dvakratni svetovni prvak z zadnjega svetovnega prvenstva v Budimpešti, Boris Urbanc iz KK Gradis. Na ekipnem tekmovanju -dva kegljača in ena kegljačica -je med devetimi reprezentancami zmagala Romunija z 2290,' pred Jugoslavijo, za katero so nastopali Permanova - 410 kegljev, Dragaš - 885 kegljeiv in Urbanc 929 - kegljev, ki so skupaj podrli 2224 kegljev, tretjo Avstrijo 2201 itd. Drugi dan so nastopali v posamični konkurenci za odprto prvenstvo Švedske. Med moškimi je nastopilo 70 kegljačev. zmagal pa je Romun Boariu, ki je podrl 1004 keglje in s tem za 30 kegljev izboljšal rekord kegljišča, drugi je bil trikratni svetovni prvak Madžar Csany, ki je podrl 966 kegljev, tretji naš Urbanc z 949 podrtimi keglji, četrti Dragaš - 920 kegljev itd. Tako razburljivega in kvalitetnega finala na Polarnem pokalu, kot je bilo letos, še ni bilo nikoli. Boris Urbanc je zadovoljen z doseženim. C. P. Franc Hočevar, podpredsednik KK Gradis prejema priznanje, podeljuje ga predsednik Kegljaške zveze Slovenije Avgust Likovnik, za najboljšo moško člansko ekipo v letu 1988. / ' Narava močnejša od želja_ Zimski ŠIG odpovedan Komisija za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije se je skupno s tehničnim izvajalcem letošnjih 27. zimskih športnih iger gradbincev Slovenije odločila, da tekmovanje zaradi neugodnih snežnih razmer dokončno odpove. Istočasno z odpovedjo je bil poslan razpis za letne športne igre gradbincev Slovenije, ki se bodo začele z enomesečnim zamikom, glede na pretekla leta. Prvi bodo začeli šahisti in sicer v Ljubljani v začetku aprila. Med letošnjimi organizatorji bo ponovno tudi Gradis in sicer bomo prevzeli kegljanje. Več o razpisu in posameznih organizatorjih predtekmovanj, pa v prihodnji številki. K Podeljena priznanja kegljačem za leto 1988 Lani najboljši v Sloveniji Najboljšim slovenskim kegljačicam, kegljačem in klubom v letu 1988 so v prostorih Iskre v Ljubljani, podelili zaslužena priznanja na slovesnosti, ki je bila 22. februarja, izročil pa jih je predsednik Kegljaške zveze Slovenije Avgust Likovnik. Najboljši igralki sta bili Jožica Šeško in Sonja Mikec iz celjskega EMO, najboljši igralec je bil Boris Urbanc iz KK Gradis, najboljši mladinec Boris Benedik iz kranjskega Triglava in najboljša mladinka Tončka Škafar iz SCT. Priznanja so prejeli tudi najboljši klubi KK Gradis in EMO Celje v moški in ženski članski konkurenci ter mariborski Branik in Triglav iz Kranja v mladinski konkurenci. Klub leta v Sloveniji za leto 1988 je EMO Celje. C. P. Prva zvezna kegljaška liga Še dva poraza Gradisa Drugi del prvenstva v prvi zvezni kegljaški ligi je za kegljače Gradisa manj uspešen. V prvem delu so zgubili samo dvakrat - obakrat v Zagrebu proti Medveščaku in Grmoščici, v drugem pa so doživeli že tri poraze in sicer vse tri v gosteh - proti Brodosplitu, reškemu (o tem smo že pisali v prejšnji številki), reškemu Kvarnerju in skopskemu Rabotničkem, do konca pa je še pet kol. f N je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8.800 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220 V _______________________________________________________________J V 13. kolu so doma premagali osiješki Kandit, naslednji dan pa še Zanatlijo iz Bosanske Gradiške. Na prvem srečanju je bil izid 5410 : 5261, na drugem pa 5280 : 5163. Proti Kanditu so naši metali takole: Ivačič 942, Janša 897, Urbanc 916, Zdešar 876, Juvančič 971 in Bizjak 294 - Bla-ha 514; proti Zanatliji pa: Ivačič 871, Janša 847, Blaha 888, Zdešar 850, Juvančič 881 in Urbanc 943. Sledila so tri gostovanja, s katerih so se naši kegljači vrnili dvakrat poraženi, presenetljiv pa je bil predvsem poraz s skopskim Rabotničkim. Najprej je sledil poraz s Kvar-nerjem. Izid je bil 5346 : 5221. Gradisove! so metali takole: Ivačič 867, Janša 855, Zdešar 399 -Blaha 411, Urbanc 932, Juvančič 892 in Bizjak 865. Proti ajdovski Tekstini so naši metali nekaj bolje in sicer: Urbanc 896, Ivačič 901, Juvančič 866, Blaha 872, Zdešar 867 in Bizjak 906. Izid je bil 5308 : 5130. Poraza proti Rabotničkemu skoraj nihče ni pričakoval, saj je to moštvo z dna lestvice, ki se bori za obstanek v prvi zvezni li- Tabela je pred nadaljevanjem prvenstva takšna: Medveščak 17 17 0 0 +2744 34 GrmoSčica 17 14 () 3 + 1 28 Gradis 17 12 0 5 +1271 24 Kvarner 19 12 0 7 + 958 24 Brodosplit 18 11 1 6 +2052 23 Konstruktor 17 9 0 8 + 1028 18 Kandit 18 9 0 9 -726 18 Partizan 18 6 1 11 -845 13 Rabotnički 18 6 0 12 -.3240 12 Tekstina 19 4 0 15 -1524 8 Zanatlija 18 3 0 15 -1740 6 13. maj 18 3 0 15 -1827 6 gi. Izid je bil 5293 : 5232, naši pa so dosegli naslednje rezultate: Ivačič 877, Urbanc 927, Juvančič 906, Blaha 827, Janša 829 in Bizjak 868. Do konca tekmovanj v prvi zvezni kegljaški ligi je še pet kol. o vrhu lestvice pa bo odločalo ž£ naslednje kolo, ki bo na vrsti H; in 12. marca, ko bodo kegljaj Gradisa gostili vodilni moštvi Medveščaka in Grmoščice. Čez teden dni, 18. marca, ho na našem kegljišču republiški derbi, v katerem se bodo gradi-sovci pomerili z mariborskim Konstruktorjem. V zadnjih dveh kolih gredo naši kegljači obakra1 v goste - k 13. maju v Novi Sad in k Partizanu v Beograd. Prvenstvo se bo končalo 26-marca. _ „ Igre bodo 11. marca <) s š s s ^ Letošnja »zelena zima« 'o je zagodla prirediteljem smučarskih tekmovanj. Številna so odpovedana, druga pa prestavljena na poznejše s termine. Tudi z Gradisovimi 28. š s zimskimi športnimi igrami J s \ je bilo podobno. Prvi termin, ki je bil rezerviran za 18. februar, je bilo treba prestaviti. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je na smučiščih le zapadlo nekaj snega in da bodo igre 11 • marca na Kobli. O rezultat-I; ih bomo poročali v naslednji številki, ki izide 11. aprila. C. P- >