Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 8. maja 1956 Štev. 105. Leto X. (XVII,) MARIBORSKI Cena 1 Dki VECERNIK Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. 1t / lelefon uredništva 2440, uprav« 246L Uhaja rasen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po caniku * Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Postni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA n hma #mtUM Mo \AJ UAU„el. ^ • Stalni svet Male antante je včeraj ave-Cer končal svoja posvetovanja. Ves kotn-^eks težkih vprajanj, ki so se obravna-Yala, se v jasni opredelitvi stališč odraca v sledečem komunikeju, ki ga je prestal včeraj zvečer predsednik vlade in Vnanji minister dr. M. Stojadinovič kot Predsednik stalnega sveta Male antante zastopnikom časopisja: 1- 16 let si države Male antante prizadevajo, da branijo s požrtvovalnostjo v °kviru Društva narodov mir in spošto-V*nie do mednarodnih obvezanosti ter T^šajo doseči v Evropi miroljubno sodelovanje med uarodi v duhu medsebojna razumevanja. -• Želeč ohraniti mir, so se z največjo '"Uergijo uprle vsemu, kar bi bilo moglo kaliti sedanji red v srednji Evropi. Zato *° vedno podpirale politiko zahodnih aržav. ki je podpirala neodvisnost Av-strtie; zato se upirajo izpremembi meja z revizionizmom, kakor tudi povratku na firestol dinastije, katere navzočnost bi 'Jeizogibno povzročila najtežji spor v posavski kotlini. Svečano izjavljamo danes v posebno davnem trenotku za evropsko politiko, a nimajo države Male antante nobenega ^Zfoka kakorkoli izpremeniti to politiko, J so jo vršile v duhu popolnoma neoinaj-^zroka kakorkoli izpremeniti te politike, ■- grajajo danes bolj kakor kdajkoli prej. • Iz tega razloga s prav posebnim r udarkom, da jih življenjski interesi in ^umevanje zgodovinskih nujnosti od ^eraj, danes in jutri silijo, da ostanejo ? vselej neločljivo druga z drugo. To ,l bilo nikoli tako resnično kakor danes, J]° utegnejo iz mednarodnega položaja astati velike težkoče in celo resne grož-za mir v Evropi. , lz teh razlogov tudi podčrtavajo jstvo popolne in totalne enotnosti vse niiK16 niednarodne politike. Naj gre za lovo stališče do DN. do tieodvisnosti Dr Strije a'* do Povratka habsburške di-scohk ’ sP°štovania mednarodnih po-cU b! ^ naj gre za njihovo razmerje PpSMfShfA lltitiut RIM, 8. maja. Kakor se govori, bo jutrišnja sobota v Italiji dan važnih dogodkov in odločitev. Ministrski predsednik Mussolini ho v noči od sobote na nedeljo z balkona beneške palače razglasil konec vojske in definitivno aneksijo Abesinije. Nato se sestane vrhovni fašistični svet, da sklepa o Sj:>remembah italijanskih teritorij alnih mej. Tudi bo vrhovni fašistični svet na Mussolinijev predlog sklenil, da se spričo zaključka abesinske vojne proglasi kralj Viktor Emanuel za ce sarja novega rimskega imperija. Italija bo torej od sobote naprej cesarstvo in se bodo omenjenega dne po vsej državi vršile velike manifestacije. RIM, 8. maja. Ministrski preds e.dnik Mussolini je včeraj z balkona beneške palače sprejel poklonitev okoli 100.000 žena, deklic in vdov in se jim zahvalil za požrtvovalnost. ^WV PIV lir VpVVflrnf LONDON, 8. maja. Abesinski poslanik v Londonu je izdal službeno obvestilo, da obstoja navzlic neguševem odhodu in zasedbi Addis Abebe še vedno pravomočna abesinska vlada, ki izvršuje jurisdikcijo v dveh tretjinah etiopsko države. Abesinska vlada se je preselila v neko južno mesto, ki se radi tega drži v strogi tajnosti, da ga ne bi Italijani nadlegovali z letali. Haate: nosita adm... LONDON, 8. maja. Senzačno je vplival včerajšnji govor bivšega zunanjega ministra lioaroa v spodnji zbornici, v katerem je med drugim izrekel sledeče pomembne besede: »Mi ne hi bili smeli jirevzeti na sebe nikakšne obveznosti, ki je nismo mogli izpolniti. Nikakor ne sme Velika Britanija ustvarjati vtisa, da je pripravljena povsod sc boriti za interese, ki se nje ne tičejo. Interesira jia nas še vedno integriteta Nizozemske, kar velja tudi za Dalnji vzhod. Na vsak način je Velika Britanija jireslaba, da bi mogla pomirjevalno delovati v Evropi in na vsem svetu«. Sodeč po vtisu včerajšnje spodnje zbornice, je Anglija pripravljena do možnosti spraviti v sklad svoje interese z italijanskimi Vsa krivda za neuspeh, se ho skušala zvaliti na Društvo narodov. raneije in Anglije, do Italije in Nem-Madžarske, Bolgarije, Avstrije ali e Jske, do držav Balkanske zveze ali .............. Do>v^ke unije, njihova politika ostane - °'nonia ista, temelječa na istih na- bili na istih čustvih in na istih skupnih 'dresih. Vaj' ^ržave Male antante bodo nadalje-e P°litiko Društva narodov v največji trdno upajoč, da se bo tej poli-kri Prečilo premagati težko sedanjo ^lek- ^nc so I:)r*sta^ »ačela učinkovite delo V'lc varnosti 'll s0 pripravljene so to nV?t' in v Praksi učinkovito izvajati Dret^e*°' * °da tak°, kakor so storile v z ^klosti, bodo znale dati v bodočnosti tr0i UR'n>i sredstvi prav tako moč in podov'10 Mčinkovitost politiki svojih uaro- Uosi X V|’rašanju lokarnske pogodbe in n s0 liasta'c zaradi odpovedi brjD°ROclbe. žele, da bi sc hitro končali Morningpost«, je izročil včeraj italijanski poslanih Grandi britanskemu zunanjemu ministru noto, v kateri (»redlaga Italija angleški vladi pogajanja glede statuta Tanskega jezera. V noti pa se povdarja, da ne sme Anglija graditi že davno projektiranega jeza ob Tanskein jezeru, ker da je to sedaj predpravo Italije. Tudi ne bo Italija rekrutirala Abesincev, ampak bo le j>ritegnila nekaj tisoč Abesincev v policijske, svrhe. Italija je pripravljena na Ir koncesije pod pogojem, da priznata Anglija in Francija izvršeno dejstvo okupacije in aneksije Abesi-ui je. tiemmeSmvski vadiieCf ua Dunaju imoiifett DUNAJ, 8. maja. V noči na 8. maja je bil izvršen na Dunaju političen umor. V stanovanju so našli ustreljenega znanega političnega heimvveh-rovskega voditelja Kurama Bertholda. Za storilcem manjka vsaka sled. DUNAJ, 8. maja. Tukaj je bil aretiran znani književnik in dramatik Oto Emcrik Groh radi nacionalno-socialisticne [>roj)agande. Tudi se je izvršila aretacija velikega števila drugih književnikov, ki so skupno z njim vršili nacionalno-socialistično propagando. V Linču pa so aretirali iz istega razloga slikarja Ericha Avgusta barona Mandelsloha. VODSTVO JNS je imelo včeraj v Beogradu svojo s*3jo. m ji je predsedoval radi obolelosti preds. Uzunoviča podpredsednik akcijskega odbora senator Banjanin ir# o kateri se je izdal sledeči komunike: »Akcijski odbor JNS je na svoji seji dne 7. maja zaključil redakcijo proglasa, ki se bo izdal pristašem in prijateljem JNS. Ker so sedaj rešena tudi tehnična vprašanja glede delovanja stranke v Beogradu, je akcijski odbor sklenil, da se prihodnjič sestanejo v Beogradu v začetku meseca junija. Do takrat se imajo organizirati banovinski odbori, ki bodo pomagali pri delu za p organizacijo stranke.« DOVOLJENO POSOJILO. Državna Hipotekarna banka je odobrila »Rečni plovidbi« posojilo 80 milijonov Din za gradnjo beograjske ga pristanišča in ladjedelnice. Gradbena dela se bod'> pričela v najkrajšem času. AFERA THURN - TAXIS. Beograjska »Pravda« obširno poroča o znani aferi Thurn-Taxis, pri kateri gre za celo vrsto državnih uradnikov, ki jim je ravnatelj posestev kneza Thurn-Taxisa Rudolf Bergan izplačal večje ali manjše vsote denarja. Nekatera imena uradnikov se v interesu preiskave držijo v strogi tajnosti. O teni, kako se je zgodilo, da se je dvignil sekvester nad posestvi Thurn-Iaxisa je Bergan pri uvedenem zasliševanju zvalil krivdo na dr. Oelebonoviča, ki je baje te posle vršil samostojno. Pri zaslišanju, ki je bilo zelo dolgo, ni hotel dr. Celebotiovič podati v tem oziru ni-kakšnega pojasnila in je priznal edino to, da je izročil dr. Danilu Diniovlču v Zagrebu 12 milijonov dinarjev in da je za sebe pridržal okoli 6 milijonov dinarjev. Or. Dimovič priznava, da je .sprejel honorar, ni pa hotel pojasniti, zakaj in kako je delal na tem, da se dvigne sekvester nad omenjeni posestvi. UBHBmmmMmmmmmmKmBumnm Odkritje starokrščanske bazilike v Ptuiu Ptuj je znano kot zgodovinsko mesto, ki li rani svojo bogato zbirko v mestnem muzeju. Nepričakovano pa je prišel Ptuj kakor nam poroča ptujski dopisnik do ve-leznamenite pridobitve in sicer so odkrili v sredo 6. t. m. ostanke starokrščanske cerkve v centrumu mesta. — Trgovec Rudolf Havelka je namreč kupil zraven svoje hiše na Tyrševem trgu staro hišo, ki jo je do temelja porušil in zida sedaj novo moderno hišo. Ko so delavci prišli s kopanjem dva metra pod zemljo, so naleteli na krasno izdelane in dobro ohranjene podobe in na trdo kamenito zidovje. Strokovnjaki, ki so bili pozvani na kraj najdbe, so ugotovili, da izvirajo podobe kakor tudi zidovje ter tloris nedvomno od starokrščanske bazilike, ki je stala na tem mestu. Vse najdbe so prenesli v mestni muzej, kjer se bodo natančneje pregledale. S pomočjo mestne občine se izkopavanje nadaljuje in je pričakovati, da pridejo na dan še večje najdbe in druge znamenitosti. Med prebivalstvom je ta najdba povzročila veliko pozornost in to tembolj, ker so bili arheologi različnega mnenja, ali je bazilika stala na levem ali na desnem bregu Drave. Več arheologov iz tu- in inozemstva se pričakuje radi te nove najdbe v Ptuju. fcsfemtecska iMjekje Žeife m potrebe sadjarjev ptujskega sreza Preteklo nedeljo se je po nalogu Sadjarskega društva vršilo v Ormožu zborovanje vseh sadjarjev ptujskega sreza. V ptujskem srezu je 14 sadjarskih podružnic, od katerih je bilo na zborovanju zastopanih po delegatih 11 podružnic. Prav dobro obiskano zborovanje je vodil član glavnega odbora Sadjarskega društva Ljudevik Sagadin iz Ptuja. Zborovanji; je prisostvoval tudi okrajni kmet. referent Zorčič iz Ptuja, ki je dami potrebna pojasnila in imel kratko predavanje glede škropljenja, obrezovanja m pomlajevanja sadnega drevja. Sadjarji so sklepali o sledečih zadevah: dvig delavnosti podružnic, ustanovitev novih sadjarskih podružnic, priprava sadja za sadno trgovino in organizacija sadne trgovine ter domača poraba sadja. Med predlogi, ki so jih stavili vneti sadjarji, je omeniti sledeče: sadjarska podružnica naj skupno z drugimi gospodarskimi društvi prireja poučne tečaje po vzornih sadovnjakih in kmetijah ter da se zakonito določi obvezno škropljenje sadnega drevja in zatiranje škodljivcev, obvezno naj se izvrši tudi precepljenje sadnih sort in posadijo samo takšne sorte v ptujskem srezu, ki so sprejete v sadni izbor, in to šarlamovski. pisani kardinal, kanadka. boskop. mošancelj, lond. pepink, onta-rio, baumanca, krivopecelj ali bobovec in prinčevo jabolko. Za Dravsko polje se sprejme v sadni izbor dobra domača sorta vivanka, ker dobro uspeva in je za trgovino sposobna. Vsaka občina naj ima vsaj tri do štiri škropilnice, ki bodo na razpolago samo tistim, ki s škropilnicami dobro ravnajo. Da bo naš kmečki živelj dobro poučen o vseh gospodarskih panogah, naj se po osnovnih šolah nastavijo absolventi srednje kmetijske šole kot učne moči, ki bi prevzeli šolski pouk in o kmetijstvu organizirali vsakoletne šolske razstave, vodili nadaljevalne kmetijske tečaje in bili vedno s svojini strokovnim nasvetom v pomoč kmetovalcem. Poročevalska služba o stanju letine naj se obvezno uvede po vseh občinah, za sedaj pa naj šolska vodstva, sadjarske podružnice prostovoljno prevzamejo poročevalsko službo za Sadjarsko društvo, ki bo potem naše izvoznike, inozemske kupce in druge interesente lahko obveščala o vsakoletni množini sadja. Obvezno naj se določijo tudi termini za obiranje sadja, da se ne bo prezgodaj in nezrelo spravljalo in prodajalo na škodo poštenega kupca in sadjarja. HUusiSetski iu g&glfčfef Komunalni problemi koiaike obline Poravnalne in konkurzne zadeve. Odobril se je preračun prispevkov, ki ga je predložil konkurzni upravitelj glede kon-kurza Izvozne zadruge jugoslovenskih vin v Mariboru. Upniki in zadružniki %mo-rcjo vpogledati preračun pri sodišču, kon kurznem upravitelju in pri likvidatorju zadruge. — Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Jonasa Janeza, ker se je sklenila prisilna poravnava. — Nadalje je odpravljen konkurz Darinke Žma-vec, ker ni kritja za stroške postopanja. — Potrjuje se prisilna poravnava, sklenjena med trgovcem in posestnikom Al. Poholejem v Peklu pri Poljčanah in njegovimi upniki. Dolžnik plača 50% kvoto v enakih 15 mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 90 dni po sprejemu poravnave. Uradni tečaji za mesec maj. 1 napo-leondor Din 303, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 250, 1 ameriški dolar 43.50, 1 kanadski dolar 43.20. 1 nemška zlata marka 15.50. 1 zlat zlot 8.2U, 1 avstrijski šiling 9.15. 1 belg 7.40, l pengo 8.85, 1 braziljski milreis 2.25, 1 egiptovski funt 216. 1 uruguajski pezos 18.50, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 34.70, KM) albanskih frankov 1404 100 francoskih frankov 288, 100 švicar- skih frankov 1427.50, 100 italijanskih lir 315, 100 nizozemskih goldinarjev 2970, 100 romunskih lejev 29, 100 bolgarskih levov 46, 100 danskih kron 958, 100 Šved škili kron 1106.50. 100 norveških kron 620. 100 pezet 600, 100 drahem 42, 100 češkoslovaških kron 180, 100 finskih mark 94.50, 100 letonskih lat 1043. Razen gospodarskih socialnih zadev, ki tarejo danes posamezne občine, seje morala občina Košaki v zadnjem času boriti še z vprašanjem odcepitve bivše samostojne občine Sv. Pteer in z vprašanjem priključitve k mestu. Akcija in-korporacije, ki je vznemirjala okoliške občine, spi zaenkrat spanje pravičnega, vendar se je samostojna občina Košaki z ostalimi vpoštev prihajajočimi občinami solidarno izrekla proti priključitvi, ker ji tako, kakor se zatrjuje, narekuje gospodarski interes občine. Prav tako je košaška občina iz gospodarskih interesov odločno nastopila proti odcepitvi bivše občine Sv. Peter. Gospodarsko škodo, ki bi s tem nastala, je uvidela tudi pristojna oblast, ki se je mogla obenem prepričati, da je bila to želja neznatne manjšine. Sedanja občinska uprava z županom g. Ce-rinškom na čelu si je svesta, da je postopala pri reševanju obeh perečih problemov v popolno zadovoljstvo ogromne večine občanov. Novega občinskega proračuna banska uprava še ni potrdila. Potrdila pa ga bo nespremenjena, saj ga je občina sestavila v znamenju skrajne slednje in najnujnejših potreb. Kakor prejšnje leto, bo občinska uprava tudi v bodoče posvečala vso skrb ureditvi cest. V načrtu je ureditev ceste, ki vodi iz mestnega parka mimo Treh ribnikov v Vinarje. Nova cesta bo od mestnega parka do Treh ribnikov'- široka 15 metrov in bo imela obstranske široke pešpoti. Od Treh ribnikov do Kalušnikovega križa pa bo cesta široka 8 metrov. Popravile' pa se bodo tudi ostale ceste in poti, v kolikor bodo to dopuščale finance. Prav hvalevredna pa je skrb košaške občine za ureditev in olepšavo okolice Treh ribnikov. Trije ribniki služijo za zabavišče predvsem mestu. Košaška občina ima od tega zelo malo »haska«, ali prav nič. Vendar pa bo pod vsakim po-pogojem realizirala svoj načrt im skušala najti primeren aranžma z mestno občino mariborsko. Prepričana je, da bo vsaj 'r tem pogledu naletela na popolno razumevanje. Načrt elektrifikacije je košaška občina '/.vršila. Lani je bil elektrificiran ves se-verozapadni del in je ostalo samo 7 hiš brez električne luči. Toda tudi tem sedmim posestnikom je dana možnost pri* klopitve, če le to želijo. Možnost priklopa na omrežje se .nudi tudi vsemu ostal«' mu delu in sosedin okolici proti malenkostni odškodnini. Gradbena podjetnost utegne biti letos živahnejša od lanske. V katastralni občini Počekovi bo zraslo več novih ličnih stanovanjskih hišic. Kmalu bo zazidan tudi del ceste proti Trem ribnikom, kakor je že zazidan skoro ves krčevinski del Tomšičevega drevoreda. Pod pira* t mido pa je zadnja leta nastalo povsem j novo in lepo naselje. Ko bo urejena o-kolica Treh ribnikov in nova široka cesta z javno razsvetljavo, se bo tod odprl nov de! za novo stanovanjsko četrt takorekoč v neposredni bližini mesta med gozdovi in zelenimi travniki stran od mestnega prahu in ropota. Nekako v »zadregi« je bila košaška občina, ko jo je soseda mestna občina popolnoma prezrla pri ureditvi Tomšičevega drevoreda. Košačani so z veseljem pozdravili podjetnost mestnega gradbenega urada, saj je doslej marsjkatera pikra padla na njihov račun zaradi zanemarjenosti in zapuščenosti tega najlep-šega javnega nasada. Čudno pa se le ven dar zdi košaški občini, ki je na ureditvi precej zainteresirana, in to radi kanala in pešpoti ob Tomšičevi cesti na severu1 strani, da ni mestna občina sporočila svojega sklepa košaški občinski upravi-Izgleda namreč, da bo mestna občina uredila samo drevored in Tomšičev« ulico, dočim bo Tomšičeva cesta ostala takšna, kakršna je, poraščena s travo W zanemarjena. Izdane in izbrisane obrtne pravice V mesecu aprilu je obrtna oblast izdala sledeče nove obrtne pravice: Wastl Marija, restavracija. Slovenska ul. 12, Gračner Rudolf, gostilna, Frankopanova c. 29, Javna kuhinja v Mariboru, ljudska kuhinja, Slomškov trg 6, Pogačnik Terezija, gostilna, Tržaška c. 8, Makovec Karolina, šivilja. Aleksandrova c. 28, Gradišnik Karl. klobučar. Rotovžki trg 5, Bauman Hedvika, trgovina malega obsega s papirjem in galanterijo v smislu § 19/3 obrtnega zakona. Rotovžki trg 5, Weiss Franc, brivec, Koroška c. 52, Pinterič Pavel, elektroinštalater, Vetrinjska ul. 22. Gol Gabrijela, branjarija v smislu S 19^3 obrtnega zakona, Trstenjakova ul. 22, Merdaus Ivan, gostilna, Koroška c 172, Nekrep Josip, pek, Smetanova ul 51. Suppanz Terezija, izvoj in trgovina z živo in zaklano živino in mastjo. Ašker- Hwm fH&ecka! Ko se je popolnoma zdanilo, sem zbral vse njegove spomine. Vse stvari, ki jih je imel v svoji obleki, sem zamotal v robec in se odločil, da to vse predam neki lepi Madridkinji, o kateri mi je nekoč s solznimi očmi pripovedoval. Nato sem poleg reke izkopal plitvi grob in pokopal nepozabnega prijatelja. Iz dveh vej sem napravil rakev in premagan od mge sem se vrgel nad gomilo. »Človek nikoli ne v>», kam more seči njegova bol in njegova želja, da se oddolži onim. ki so ga ljubili.« Nikoli nisem obžaloval, da sem si prerezal žilo na roki in s krvjo namočenim prstom napisal na kos kamna: »Ako pridete mimo, pokleknite in molite za tovariša Josija!« Nisem se še oddaljil petdeset korakov in že so strašne zveri trgale truplo mojega tovariša Joseja in se borile za nekdanje tako močno telo. Obrnil sem glavo. Vedel sem. da ga moje roke ne bi mogle nikoli tako globoko zakopati, da bi ostalo nedotaknjeno od krempljev hijen in šakalov. Ostal sem sam. Žalost za prijateljem in strahovita samota v tem neznano pustem in nevarnem kraju, vse to je tako delovalo name, da nisem več mislil na svoje življenje in niti na to, kar bi se morebiti lahko zgodilo. OSMO POGLAVJI:. Prvo srečanje z ljudmj na obali močvirne reke Mulaye. Dolgo sem okleval razmišljajoč, kam krenem. Pred seboj sem imel široko reko Mulayo, njena močvirja in nevarne globine, v katerih je že mnogo pustolovcev zapravilo svoje življenje. Vendar sem se odločil, da skupno z mulami in s tovorom prebredeni in preidem v carstvo Riffa, kjer se nise-m smel ničesar dobrega nadejati. Vzel sem iz tovora nepremočljivo platno in vanj zavil svojo obleko in nato še pokril ostalo breme, da ga ne bi zajela voda. Najprej sem preko reke pognal mule, in nato sem sam popolnoma gol skočil v reko in zaplaval v nasprotno stran. — Deroča stroja me je takoj zajela in me zavlekla s .seboj. Od mladosti sem že bil dober plavač itn se nisem toliko bal brzic in vrtincev kakor svoje lastne predrznosti. Toliki dnevi napora in trpljenja v puščavi so popolnoma oslabeli moje mišice. — Mnogo moči sem uporabil, da sem dosegel drugi breg. Medtem, ko so se živali borile proti toku in priplavale na nasprotno stran dokaj ravno, sem jaz pri spel tja nekoliko kilometrov doli od mesta. kjer sem skočil v vodo. Moral sem se vrniti in poiskati svoje mule. ker sem se bal, da jih kdo na tej strani ne ugrabi in me okrade ne le obleke, temveč tudi hrane, vode in orožja. — Imel sem srečo in sem kmalu našel mule ter ves tovor in se brez oklevanja podal na dalnjo pot. V globini duše nisem več imel usmiljenja s seboj, niti nisem občutil, da mi je življenje tako potrebno. Razen tega sem hrepenel, da po 50 dnevnem tavanju po puščavi zopet zagledam kakega človeka. Vseeno mi je bilo, če naletim na arabski nož ali na francosko zasledovanje, ki mi prinaša kot beguncu gotovo smrt. čeva ul. 1, Della Pietra Matilda, modisti" nja, Gosposka ul. 33, Klampfer Bogom11'* klepar, Frankopanova c. 15, Sučevič B-trgovina mineralnih olj, parfumerija, ke^ mičnih in kozmetičnih izdelkov in tel stroki pripadajočih predmetov, Slovensk3 ul. 8, Mirtič Ludvik, slikar in pleskat-Slovenska ul. 31, Gomilar Alojz, čevljar-Delavska ul. 6, Splošna uradniška menza-ljudska kuhinja, Orožnova ul. 6. Izbrisala pa je: Cofou Henrik, sh-kar, pleskar, ličar in črkoslikar, Ob jarku 6, Kamenik Neža, branjarija ter prodaj11 piva in sadjevca v zaprtih steklenic®1’ Ob bregu 16, Durjava Anica, izdelovanj perila, Gregoričečeva ul. 24, Gottlich h" trg. s sadjem, sočivjem, perutnino, krompirjem, fižolom in jajci, Koroška c. Gumze Karl, pek, Smetanova ul. 51, Hrvatin Milan, prevažanje tovoroA', Vrba-nova ul. 10. Kotu. fUfjdeHta? Sokolsko društvo Maribor matica Poredi izlet v neznano! Bratje in \sestre' Društvo priredi v nedeljo, dne 10. maP izlet v neznano. Obleka turistovska. Hra 110 za en dan vzemite s seboj. Javite s do sobote popoldne pri bratu tajniku P Potniku, in naj vsak položi Din 28.50 vožnjo,' državni uradniki, ki pa imajo * gitimacije plačajo le Din 18.75. (Legithb ^ cije se mora vzeti s seboj.) Odhod glavnega kolodvora ob 5. uri zjutraj, P* , hod v Maribor ob 22.16. Bratje insestr • Udeležite se tega izleta, ki bo nad v zanimiv. Kdor ima glasbene ins-trunie11 -■ naj jih vzame s seboj, ostali pa dobro r položenjc. Zdravo! Grajska klet. Ciganski orkester, dne^ 110 ob 20. uri. Sodeluje znana Prvoraf na pjevačica -Božena Kos-tič, ki je do prvo nagrado na fekmj v Beogradu- Kino kavarna in restavracija, vrstni spored dnevi*} od 20. ure koncert. Izvrstna jedila, izborno i najboljši sladoled. Prvovrstna P°strt;' solidne cene! v Mariboru, dne S. V. 1936. KSiSL . ~- Velika kavarna dnevno spored in kabaret. Slavnostni zaključek čeških tečajev na tukajšnjih srednjih šolali priredi jutri ob 16. uri Jugoslovensko-češkoslo vaška li-<&• Po nagovoru gospoda predsednika ministra dr. Vekoslava Kukovca in po Programu, ki ga izvajajo tečajniki, obdari češkoslovaški konzul St. Minovsky tečajnike s knjigami ,na kar priredi še čajanko. Proslava materinega dne v Studencih. Podmladek Rdečega križa počasti spo-rnin vseli mater povodom materinskega dne z uprizoritvijo mladinske igre »Prin-cezka in pastirček« v soboto dne 9. in v nedeljo dne 10. maja v prostorih dekliške narodne šole v Studencih, obakrat s pričetkom ob 19. uri. Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. g. Radi vremenskih neprilik, smo preložili naš javni nastop na 10. maja 1936. Prosimo za mnogoštevilni obisk. 0 k** in gu&h Sresko načelstvo Maribor levi breg °bjavlja: Ob priliki službenega obiska mesta Maribora in srezov Maribor levi ‘n desni breg bo g. ban dr. M. Natlačan ^Prejemal v prostorih sreskega načelstva Maribor levi breg dne 13. maja od 10. čo 13. ure predstavnike državnih in samoupravnih oblastev ter deputacije in Posamezne stranke. Ob smrti inoža, ki je ustrelil roparja Gozeja. V starosti 83 let je preminil v Mariboru upokojeni orožniški narednik Marko Grizold iz Smolnika. Grizold je kot orožnik slovel v našem podeželju kot Neustrašen mož, ki je tudi 1. 18S0 v vro-ci bitki ustrelil zloglasnega roparja Guruja, kj, je takrat rokal in moril na bivši stajerski-hrvaški meji. Guzej je, kakor znauo, polnih 15 let strahoval prebivalce tamkajšnjega okoliša. Popravila se bodo izvršila v vojašnici 'P. topniškega polka. Zadevna dela so že razpisana, informacije pri mestnem vojaškem uradu. Ljudska univerza. Danes v petek ob -0.15 se predvaja kuitunrt film »NašeKo-*°v0« x uvodnim predavanjem g. prof. Baša. Ob 16. uri popoldne je posebna rnla činska predstava. Opozarja se na zelo jeP in izredno interesanten film, ki nam kaže v treh dejanjih vse pokrajine, zgodovinske pomembnosti kakor tudi narodovo življenje te za nastanek Jugosiavi-,e tako velepomembne pokrajine. Literarni večer v proslavo materinske-Sa dne, napovedan za ponedeljek, dne 11. Gaja, se iz nepredvidenih razlogov pre-°žj na torek, dne 12. maja. Tuji državljani naj se zglasijo. Poziva- 10 se tuji državljani, da se zglasijo v ine-Secu maju 1936 pri predstojništvu mestne Policije v Mariboru z dovoljenjem o za-P°slenju, izdanim za nedoločen čas, ozi-:°ma z izkaznico o poklicu in 25 Din ko-tekoni. Mučno je gledati po najlepših ulicah Maribora, koder so nasadili nove drevo-redc, da bujno raste okrog drevesc tra-^a- Cestni pometači se jo izogibljejo. ne daj, da bi izrul tam ležeči šop rave, ker to ne spada v njegov delo-*r°S. Za temi pridejo mestni delavci, ki Potijo odvodne kanale; tudi ti se travi 2°gnejo, z metlami sicer pometajo prah, *ava okrog drevesc pa le ostane. Morda Pridejo kedaj drugi »specialisti«, ki ^Pravijo ta težavni posel, katerega bi jahko spotoma izvršili mestni delavci, 11 cistijo travo po ulicah in odvodne ka-'MR- Zeleni šopi trave okoli drevesc iz-”edajo kakor oaze. In čakajo! — Majorski meščan. Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. | Prtiiiu ua Pohorju. V Počitniškem do-.ll kraljice Marije bo letos sezona v na-‘ Pdnjih terminih: 1. skupina od 12. VI. v« 11. VII. 2. skupina od 12. VII. do 10. y • 3. skupina od 11. Vlil . do 9. IX. *etT1enske razmere so najugodnejše, po ravs-tvenih vplivih pa za otroke v naši pr1,n?v'n'i "> najti boljšega letovišča. Za ljeGS otr()L le vsestransko preskrb-itjJM- Heca je pod čuječim nadzorstvom ^ “alnih 'mladinoljubov - nadzirateljcv. — . . ravstven° zaščito dajeta sestra in *vnik, ki sta stalno na koloniji. Počit-?,v !e. naprave so se znatno povečale. — deč^en° ie ('rUK° glavno poslopje za Postavljen je lep bolniški paviljon. Kopalni bazen je higijenično preurejen s sedimentacijo, povečan (10X20 m), tako da bodo prišli tudi plavači na svoj račun. Vse objekte bo razsvetljevala električna luč. Vkljub vsemu komfortu, katerega nudf Počitniški dom našim malčkom, je društvo znižalo oskrbnino za dobo 30 dni od 540 Din na Din 480.—. Vse informacije za sprejem otrok daje društveno tajništvo v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 30/1. banovinski dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker se radi znižane o-skrbnine obeta mnogo reflektantov. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Konigova in Maverjeva, jutri v soboto Sirakova in Savostova lekarna. 62345 bfskpz bfskpz bfskpz bfskpz skp Na današnjem ribjem trgu so prodajali: azijale po 22, volpi 10, postrvi 36, očade 16, obice 5, škombre 20, linije 20 Din. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Večinoma oblačno, od časa do časa dež. Pomladanska vzrejna tekma ptičarjev. Tukajšnja podružnica Društva ljubiteljev ptičarjev je priredila preteklo nedeljo v loviščih g. dr. Kupnika in g. Zemljiča v občinskih loviščih Zcrkovcj in Dogoše pomladansko vzrejno tekmo, v letu 1935 poleženih psov, h kateri je bilo prijavljenih 10 tekmovalcev. Tekma se je za pse vršila pod zelo neugodnimi prilikami z ozirom na zgodno letošnjo pomlad, vendar je pa prirediteljica z uspehom tekme lahko zadovoljna. Vodstvo tekme jo bilo v veščih rokah trgovca Josip Pi-rich-a, dočim šo ocenjevanje prevzeli predsednik Društva ljubiteljev ptičarjev Urbanc, nadalje inšpektor Justin in trgovec Schuster, vsi iz Ljubljane. Ocenjevanje je trajalo do 14. ure popoldne. V gostilni Vrus, Sv. Miklavž, so se po tekmi razglasili uspehi posameznih psov in razdelila darila. Tekmi je prisostvoval med drugimi tudi vladni svetnik Er-hardt z Dunaja. Na tekmi so bili doseženi sledeči uspehi: I. oceno s 104 točkami (srebrna plaketa in diploma) »Dita-Dravska«; kratkodlakarica, posestnik Paul Pirich, Ptuj. Vodnik Ivan Regu! iz Hajdine. II. oceno s 96 točkami (srebrna plaketa in diploma) »Droll-Dravski«, kratkodlakar, posestnik Paul Pirich, Ptuj. Vodnik Ivan Regul iz Hajdine. III. a oceno s 96 točkami (diploma) »Bolli«, kratkodlakarica. Posestnik in vodnik Paul Skoberne iz Braslovšč. III. b oceno s 87 točkami (diploma) »Dago-Dravski«, kratkodlakar. Posestnik in vodnik Ivan Zaff; Pobrežje. IH. c oceno s 84 točkami (diploma) »Iric«-Poljanska, kratkodlakarica. Lastnik T. Brajkovič, Čakovec, vodnik Fric Wal!and. Hajdina. III. d oceno s 84 točkami (diploma) Abe (Treff, Kriški), kratkodlakar. Lastnik notar Anton Koder, Murska Sobota. Vodnik Blaž Toplak. Bukovci pri Ptuju. Pohvalno priznanje so dosegli nadalje »Aga-Kriška« s 63 točkami, lastnik primarij dr. Dernov-šek, Maribor, vodnik Fric Walland, Hajdina; Dora-Dravska z 58 točkami, lastnik Gustav Ozmec, Ormož, vodnik Fric Wal!and, Hajdina in »Astor-Kriški« z 68 točkami, lastnik in vodnik Georg Vračar, Ponikva. Prijavljena deseta psica jo radi bolezni vodnika odstopila. V zlato svobodo... Iz mariborske moške kaznilnice je bilo danes dopoldne pogojno odpuščenih 31 kaznjencev iz raznih krajev države, ker so se v kaznilnici lepo obnašali in se izkazali vredno pomilostitve. Vseh 31 odpuščenih kaznjencev je bilo obsojenih skupno na 177 let ječe, pre sedili pa so skupno 120 let. »Najtežji« med njimi je bil neki Karavanovič iz Za-bojnice v dunavski banovini. Dopoldne »o vse odpuščene kaznjence fotografirali in daktiloskopirali, popoldne pa jih bodo odpravili v njihove domovinske občine. Krvav pretep. V Hrastju so se v nekem vinotoču krvavo stepli fantje. Po pretepu pa je neki Velimir J. napadel 24-letnega delavca Ju.r Godec in ga nevarno poškodoval z nožem. Godec je moral iska ti zdravniške pomoči v bolnišnici. Kaj vse kradejo. Posestniku Andreju Kristaniču v Vrbanovj ulici je preteklo noč heznan tat odnesel iz kokošnjaka 8 štajerskih kokoši in petelina. Trgovcu Birgmajerjiu v Trdinovi ulici so neznani storilci odpeljali 18 bal sena, vrednega 900 Din. Zapestna ura, vredna 150 Din je zmankala delavki Alojziji Krelsovi, stanujoči na Betnavskj cesti. Učenki Mariji VVenigerholcovi iz Vegove ulice pa j-nekdo ukradel 400 Din vredno kolo. Gori! Posestniku Francu Cofu v Co-getincih je ogenj vpepelil do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje in trpi Cof radi požara okoli 20.000 dinarjev škode. Ogenj je nastal radi pokvarjenega dimnika. Kleptoman. Mali kazenski senat je danes dopoldne v tajni razpravi obsodil komaj 21 letnega litografa F. K. iz Maribora. ki je bil obtožen, da je letos v februarju, ko je bil uslužben kot sluga pri mariborski Studijski knjižnici, vlomil v pisalno mizo ravnatelja Janka Gla-serja ter ukradel okoli 150 dinarjev. Nekaj dni za tem je ukradel iz zaprte omare v stanovanju magistralnega sluge A. Kolarja na Pristanu nad 4000 dinarjev gotovine. Z denarjem je pobegnil ter ga v Cankovcu in Zagrebu zapravil. Ko se je zopet vrnil v Maribor, je ukradel iz automobila trgovca Zupanca v Villierjevi ulici iz kovčega obleke in perilo, kar je potem prodal. F. K., ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine, je bil obsojen lia 16 mesecev strogega zapora. Kaj izgubljajo Mariborčani? V mesecu aprilu 1936 so bili v tukajšnjem uradu oddani in prijavljeni sledeči predmeti: 1 mala žepna svetilka, 1 ženski dežnik s posrebrenim držajem, 1 papiga, 1 mala denarnica z 1.50 Din, 1 mala dnarnica z 21 Din, 1 zlat uhan, 1 zlat in en umeten zob, 1 zračna sesalka, 1. zavitek masla, 1 denarnica z 20 Din. 1 sveženj ključev, 1 moški star rjav površnik, 1 par starih moških hlač. 1 ročna torbica, 1 črna usnjata rokavica, 1 žepni nož, 1 mlada psica, 1 ženska srebrna ura, 1 povečalno steklo in 1 kozliček. tkiSLfta*a0 OOLNP Maribor, službeno. Nogometni spored za nedeljo 10. t. m.: V Mariboru: 14. uri SK Rapid mlad.:SK Celje mlad. prii. 15.15 SK Rapid mlad:SJ< Celje 1. p rij. V Čakovcu 15.30 SK čakovec:SK Železničar prv. V Ptuju 15.30 SK Ptuj : SK Lendava prv. V M. Soboti 15.15 SK Mura:SK Gradjanski prv. Službujoči odborniki v Mariboru g. Franki, v Čakovcu g. Majerščak. V Ptuju g. Vuga, v Miur. Soboti g. Peterka. Tajnik. REPERTOAR. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 20. uri': »Tuje dete«. Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Znižane cene. Ob 20. uri >Tuje dete . Za penzijski sklad gled. igralcev. GRAJSKI KINO. Od danes pa do vključno ponedeljka izborna komedija »NE IGRAJ SE Z OGNJEM«. Paul Hdrbiger, Trude Mariču. Pride »Zasledovanje« (Policijski avto 99). MM— ...............................m■ MiMIIIIII III ■ Kino Union. Danes sijajna dunajska muzikalična veseloigra »Ljubezen ni jazz«, Liane Haid. Hermann Thimmig. »Črna knjiga« našega gospodarstva. O t v o r j e n i k o n k u r z i : V Dravski banovini 1, v Savski 2, v Vrbaski 2, v Primorski. 0, v Drinski 1, v Zetski 0, v Dunavski 0, v Moravski 0, v Vardarski 0, Beograd, Zemun, Pančevo 1. — Razglašene prisilne porav- nave izven ko n kurza: v Drav- ski banovini 4, v Savski 6, v Vrbaski 1, v Primorski 1, v Drinski 2, v Zetski 1. v Dunavski 1, v Moravski 0, v Vardarski 0, Beograd, Zemun, Pančevo 0. — Končana k o n k u r z n a postopanja: v Dravski banovini 1, v Savski 0, v Vrbaski 0, v Primorski 1, v Drinski 3, v Zetski 1. v Dunavski 4, v Moravski 3, v Vardarski 4, Beograd, Zemun, Pančevo 4. — Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 4, v Savski 2, v Vrbaski 0, v Primorski 1, v Drinski 0, v Zetski 0, v Dunavski 2, v Moravski 0, v Vardarski 0, Beograd, Zemun, Pančevo 2. Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 5. t. m., je bil — kar se tiče dogona — prav dobro založen, in tudi kupčija je bila živahna. Prignali so 69 volov, 273 krav, 13 bikov, 68 juncev, 94 telic, 5 telet in 143 konjev, skupaj 667 glav živine: od teh so prodali 202 komada. Cene od zadnjega sejma so v bistvu ostale neizpremenjene in so bile sledeče: voli 2.50 do 3.50, krave 1.25—3.30, biki 2.14—4, junci 2.75 do 3, telice 2.75—4, teleta 4.74—5 Din za kg žive teže; cene konjem so nekoliko poskočile, in sicer so jih prodajali po kakovosti od 300—4000 Din, žrebeta pa od 100—1800 Din komad. Vagon konjev je bil prodan v sosedno Avstrijo. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 19. t. m. Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 6. t. m., je bil prav dobro založen in tudi kupčija je bila razmeroma dobra. Prignali so 119 velikih svinj in 273 prascev, skupaj 192 ščetinarjev. Od teh so prodali 124 komadov. Cene so ostale neizprcmeujenc, in sicer so prodajali peršutarje po 5.50, debele po 6 Din, plemene pa od 4.50—5 Din za kg žive teže: prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 50—100 Din komad. dogodki f$g svetu NEGUŠ SOVRAŽNIK KARIKATUR. Neguš, ki ga jo doletela tako grenka usoda, je velik sovražnik karikatur. Ko so mu nekoč pokazali neki francoski humoristični list, v katerem je bila priobčena karikatura, kako podi Mussolini neguša iz Abesinije. ga je besen raztrgal in pohodil. Zelo rad pa .ie neguš študiral geografske karte. ODISEJA GOLOBA-P1SMONOŠE. Pred devetimi leti so izpustili goloba-pismonošo v mestecu Greeru v ameriški državici Karolina, ki bi bil moral odleteti v 600 milj oddaljeni kraj Wil-inington. Tu so ga zaman čakali dolgih devet let. Bili so prepričani, da je golob našel med potjo smrt. Nepričakovano pa se je golob-pisinonoša te dni vrnil v Greer. Kje se je potikal in kaj se mu je pripetilo, da ga devet let ni bilo na spregled, bo verjetno ostala tajnost. ROMUNSKO ŠOLSTVO. V Temišvaru je bil kongres romunskih srednješolskih profesorjev, na katerem se je sprejela značilna resolucija, za šolske prilike v Romuniji. V resoluciji naglasa jo profesorji, da merodajni činitelji niso doslej posvečali dovolj pažnje nacionalni vzgoji romunske srednješolske mladine. Nadalje zahtevajo v resoluciji, da pride v srednjo šole čim več dijaštva z dežele, ki ga mora pri šolanju podpirati država, da se zapro vse privatne srednje šole narodnih manjšin, da se zgrade internati za dijake, da se onemogoči vstop dijakov narodnih manjšin v učit. šole, da se ne smejo nastaviti nove učne moči na manjšinskih šolali in da se morajo upokojiti vsi, ki so za pokoj »zreli«. STRUPENE KAČE V POŠTNIH POŠILJKAH. Sedem uglednih oseb v Buenos Airesu je pred dnevi prejelo po pošti pošiljke iz raznih krajev. V vseh pošiljkah so bile strupene kače, ki so se jih prejemniki silno ustrašili. Zadevo preiskuje policija, ki pa doslej še ni mogla razkrinkati skrivnostnih pošiljateljev strupenih kač. Menijo, ga gre za zaroto in politično maščevanje. BELI TIGER. Čudno se igra včasih narava s svojim stvarstvom. V indijski pokrajini Changpur se je pojavila tolpa popolnoma belih tigrov, pred katerimi ima lahkoverno indijsko ljudstvo velik strah. Lovci si ne upajo streljati belih tigrov ki napadajo črede na pašnikih. Ameriške skrbi. Edvard Hoover ,član federalnega odseka za pravosodje v Washing!onu, je izjavil, da obstoja nevarnost, da bo kriminalnost zrušila osnovo ameriške civilizacije. Lani je bilo v ameriških državah izvršenih 1,445.581 zločinstev. Med zločinci je bilo 20 odst. mladoletnikov, kar smatra Hoover kot posledico padca avtoritete. EVGENIJ S A BANOV; ROMAN Zakaj bi bilo nemogoče?« »Zakaj? Zato, ker ako bi moja hči res ljubila vašega sorodnika, bi mi bila to nedvomno zaupala. Ne, to ni res, ne more biti res. In da bi me, ko me je'zapustila, še izdala?« »Da. zapustila in izdala. Nov dokaz, da ga ljubi; kajti hči zapusti očeta in ga izda samo, kadar je zaljubljena v moškega, kateremu hoče pripadati vsa. Njej je ta moški več kakor oče. Oče je tisto, kar odpada od nje, odmira, ljubi pa je ono, kar se z njo zrašča in jo vodi v bodočnost življenja ...« »In vendar je bila moja Apolonija preveč tesno navezana na mene, da bi to storila.« »Potem ga zelo ljubi; z vsem telesom in z vso dušo. Ta ljubezen mora biti že starejša. Morda izvira iz samega njenega prihoda, prvega svidenja?« »Vi me preveč strašite, doktor,« je vzkliknil profesor zbegano, »Jaz pa vam pravim, to se mora popraviti. Razumete?« »Kako?« »Po njo pojdem.« »Vi?« »Da.« »Ne; nikamor ne pojdete.<, »Moram jo vendar rešiti iz njegovih rok in spet pripeljati v svoje naročje.« »Tega vam nikoli ne dovolim.« »Kaj naj to pomeni? Svoboden človek sem.« »Ste bili.« »In?« »Od danes niste več.« »Ampak?« »Moj ujetnik: moj talec.« »Doktor.« »To je moj nespremenljivi sklep.« »Na katerega vam odgovarjam s svojim: nikoli. Zahtevam, da me takoj prepeljete v glavno mesto.« »Ha-ha-ha...« se je sirovo, a obenem skoro blazno zakrohotal dr. Evarist. »Doktor, ne žalite me!« Profesor si je nervozno popravil naočnike, stopil k doktorju, se ustopil predenj in ga srdito premeril od vriia do tal. »Saj vendar vidite, da se ne šalim,« je dejal mirno dr. Evarist. »Tudi položaj ni za šale. Govorim resno: vi ostanete tu!« »Ne ostanem, je zarjul profesor. »Odpotovati moram takoj. Takoj, razumete! K njej moram, da se rešim vašega malopridnega sorodnika, ki jo je zapeljal in — da jo rešim pogina...« »Kakšnega pogina?« »Mar mislite, da bom kdaj dovolil, da požro pošasti, ki sem jih sam vzgojil, še njo, mojega otroka, moje edino?« »Tako torej!« je kriknil dr. Evarist divje, kakor še nikoli. »Vi tudi sami niste pripravljeni izvršiti dogovora, ki sva ga sklenila? Po tem dogovoru mora izginiti vse človeštvo, brez izjeme. Razumete, brez izjeme! Tudi vaša hči, vi in jaz nismo izjeme!« »Nikoli!« je odgovoril profesor prav tako trdo in odločno. »Jaz in vi lahko pogineva, ako želite; nič mi ni več do življenja: ona pa mora živeti. Živeti tno-radi tudi moj narod: njega ne izročim zverem.« »To je izdaja.« »Imenujte kakor hočete. Sedaj mi ie i dovolj. Ne, nikoli ne dovolim, da se morija nadaljuje. Dovolj je blaznih zločinov. Sedaj sem zopet prebujen. Zdi se mi, so se mi spet vrnile v glavo jasne nnsj' po dolgi nezavesti. Zapuščam vas, vi. vi... norec ...« Profesor se je s tresočo se roko vzrav nal pred dr. Servacijent Evaristoin. k1 se je pa čudovito premagal in obvladal Nenadoma ga je zapustila vsa prejšnja jeza in okoli usten se mu je pojavil zagoneten smehljaj. »Pripravite mi letalo!« je zahteval pr° fesor. Dr. Servacij Evarist mu je odgovoril! smehljal se je dalje kakor neživa mumija. v »Ste razumeli?« je zakričal profesor Kabaj in se hotel z dvignjeno pestjo vreči na graščaka, toda ta je segel v žep i11 — profesor se je onemogel zgrudil na tla. V medli nezavesti so se iztegale njegove roke proti vratu, ko da love od-beglo sapo. Dr. Servacij Evarist je zažvižgal, i" hip nato sta se prikazala iz hangarja sluga Damaz in mehanik Manert. »Dvignita profesorja in ga odnesita ,ž3 menoj!« je ukazal graščak. deta iu usfteiu Mfstatejše^a slovenske^ slednega (duša u fkati&atu Najstarejši in najuspešnejši slovenski športni klub v našem mestu, ISSK Maribor, je imel sinoči v lovski sobi hotela »Orel« svoj 17. redni letni občni zbor. Za zborovanje je vladalo zlasti v nogomet- nih krogih veliko zanimanje. Zborovanje je otvoril in vodil požrtvovalni predsednik g. dr. Stainol. ki je uvodoma pozdravil številno članstvo, ter zastopnike drugih sorodnih organizacij, nato pa v kratkih obrisih očrtal klubovo delovanje v preteklem letu. Sledilo je nato tajniško poiočilo, 'ki ga je podal agilni tajnik g. Josip Konic. V svojem poročilu se je g. Konič predvsem bavil z vprašanjem novega športnega igrišča, kjer mora ISSK Maribor dne 15. maja definitivno prepustiti svoje športne naprave v Ljudskem vrtu Sokolu Maribor matica. GOSPODARSKO STANJE KLUBA. Nato je poročal g. ravnatelj Loos o gospodarskem in finančnem stanju kluba. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: Mestna občina je bila najpreje pripravljena prispevati za novo igrišče Din 250.000 v letnih obrokih po Din 50.000, je pa v teku pogajanj to svoje prvotno stališče spremenila in se ni hotela več ve- zati na pomoč, ki bi bila številično izražena, temveč je izjavila pripravljenost pomagafi pri ureditvi novega igrišča po predložitvi načrtov ter je le zagotovila klubu prvenstveno pravico za gramozno jamo na Teznem. Damski odsek je priredil tradicionalno otroško olimpijado, ki je moralno in gmotno dobro uspela. Izvedbo rokoborb je tudi v preteklem letu uprava prepustila nogometnemu odseku, ki je s pomočjo svojih požrtvovalnih funkcionarjev tekme kljub vsem težavam uspešno izvedel; radi visoke davčne o-breinenitve in splošne krize, ki onemogoča širokim masam obisk športnih prireditev, je bil finančni uspeh zelo skromen ter namerava klub v letošnjem letu opustHi organizacijo te prireditve. Nogometni odsek je preteklo leto zelo dobro zaključil ter je centralna blagajna prispevala za njegove potrebe le okoli 900 dinarjev. Tudi teniška sekcija drži svoje teniške naprave v vzornem stanju in predstavljajo te naprave brezdvomno eno najbolj privlačnih točk Maribora. Sekcija je kljub večjim investicijam preteklo leto zelo dobro zaključila in izkazuje pribitek Din 5.522.50. Zimskošportni odsek, ki se ie v preteklem letu živahno udejstvoval, je kril svoje potrebe iz lastnih dohodkov ter ne izkazuje ne izgube ne dobička. Tabletniškemu odseku je klub prispeval za razne prireditve 900 Din. Efektivni dolg kluba, ki je znašal lansko leto okrog Din 157.000, znaša trenutno le okrog 43.000. Klub je izdal v zadnjih šestili letih za nogomet 94.167.44 dinarjev, za vodni šport 1.550.05 Din, za lahkoatletiko 7.142.35, za zimski šport Din 3.695.04 za obresti pa 45.103.59 Din. Skupni znesek glavnih izdatkov znaša torej Din 151.658.47. Odbor si je zelo prizadeval. kako najti kritja, kar mu je tudi uspelo in to s pomočjo prijateljev in podpornikov kluba. DELOVANJE ODSEKOV. Sledila so nato poročila teniškega odseka, ki ga je podal g. Konič, tableteni-škega odseka, lahkoatletskega, zimskošportnega in nogometnega odseka. Za tableteniški odsek je poročal g. Konič, za lahkoatletski g. Stanko Koštomaj, za zimskošportni g. Vekoslav Golubovič, za nogometni odsek g. Konič. Vsa poročila so pričala o delavnosti posameznih odsekov. NOVA UPRAVA. Po poročilu nadzorstva je sledila obširna debata glede delovanja kluba v preteklem letu. Debate, ki je bila mestoma zelo zanimiva in živahna, so se udeležili gg. Filipančič, dr. Stamol ravnatelj Loos, Koštomaj, Seni' ca, Konič in drugi. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se je soglasno iz* volila naslednja nova uprava: predsednik dr. Fran Stamol. upravni odbor: ravnatelj F. Rodošek, Julij Guštin. Josip Konta ravnatelj J. Loos, Radovan Šepcc, Adal-bert Koser, Stanko Koštomaj, Vekoslav Golubovič. Peter Škofič, ga. Zora Ra\' uikova; odborniki: ravnatelj F. inž. J. Baran, Miloš Oset, Alfonz GillV* dr. Stanko Lutman, prof. M. Sevnik, Drago Roglič, dr. M. Vauhnik, inž. Miro Vodeb in Srečko Voglar. Namestniki: Brodar, J. Hutter. Maks Kant', ravnati A. Krejči. dr. Marinič, major Maslač. F-Preac, Jus. Šerec. ravnatelj F. Zupanc-Razsodišče: dr. Ravnik, dr. Štor in dr-Tominšek. Nadzorni odbor: ravnate') j Barle, ravnatelj Pogačnik in F. MasteK; ■ Odbor se bo konstituiral na svoji Prx’ I seji. Pri raznoterosti^ so se obravnaval2 razne interne khtbove zadeve, predvsem vprašanje novega »portiiega igrišča. obširni debati se je naposled sklenilo, bo klub vzel v najem igrišče bivše - ^ Svobode, kjer se bodo do nadalnjega 'r' šili treningi. Po štiriurnem trajanju je dr. Stamol zaključil uspeli zbor. Darujte za azMni sklad Ift giMfcjititfl iu NaihogateiSi narod sveta Premoženje ameriikih Indijancev je precenjeno na 20 milijard dolarjev Malokdo bi verjel, da so ameriški Indijanci najbogatejši narod na svetu. Njih skupno premoženje je precenjeno na 20 milijard dolarjev, tako da odpade na vsakega Indijanca v Ameriki povprečno 60.000 dolarjev. Vendar pa niso vsi Indijanci tako srečni, da bi se kopali v premoženju. V velikih ameriških mestih jih živi na tisoče, ki se morajo t;-do boriti za svoje vsakdanje življenje. Zanimivo pa je, kako so se dokopali Indijanci do tako ogromnega premože-tela Amerika približno pred 30 leti popolnoma uničiti in iztrebiti. Takrat so bili Indijanci popolnoma potisnjeni v ozadje. Odvzete so jim bile vse pravice in so kot naseljenci in pregnanci živeli v zapuščenih pokrajinah zelo revno življenje. Američani so bili prepričani, da bo na ta način popolnoma izumrl divii indijanski rod. Ko pa so pričeli Indijanci v svoji novi domovini, v Oklahatni, Novi Meksiki in v južni Dakoti, kamor so bili pregnani, obdelovati zemljo, so pri kopanju naleteli na bogate petrolejske vrelce. Njih gmotni položaj se je kmalu spremenil. Američani niso imeli vzroka in povoda, da bi jili ponovno pregnali in tako so se medsebojni od-nošaji konsolidirali. Bogate petrolejske vrelce so osvojili Američani, vendar pa so Indijanci pri kopanju vrelcev in pri peobdelavi sirovega petroleja dobro zaslužili. Nekateri Indijanci so postali celo delničarji velikih petrolejskih družb In si na ta način nakopičili ogromno premoženje. S svojim hogastvom pa Indijanci niso smeli svobodno razpolagati, ker je nad njimi čuvalo strogo oko tako zvanega »indijanskega urada«. Ko so Indijanci pridobivali s časom na veljavi in moči, so se pričeli boriti proti varuštvu. Zahtevah so odpravo »indijanskega urada« in enake pravice, ki jih imajo belokožci. Njih pokret je pričel dobivati ostrejše oblike Leta 1929, se je zglasila močna deputa-cija rdečega naroda pri ameriškem pic-zidentu, ki jo je sicer ljubeznivo sprejel ni pa ugodil njenim zahtevam. Leto dni pozneje pa se je vršil v Dc-noru vselndijanski kongres, na katerem se je zgrnil skoro ves indijanski narod in vsi lndijanci-intelektualci. S kongresa so bile poslane ameriški vladi odločne zahteve po enakopravnosti, pravicah in svobodi indijanskega naroda. Vodil Pa |L kongres odvetnik dr. Harold Davis Eme' sori, potomec indijanskega rodu »ra6' volk« in sin indijanskega duhovnika. ima za ženo najbogatejšo in najiepšo dijansko princeso Noemi. V teku začinjale t je indijansko gibanje zavzelo že ta velik obseg, da bo morala z njim nati že v najkrajšem času ameriška vl' Mali oglasi Razno Službo dobi Sprejmem takoj prvovrstno PLAČILNO NATAKARICO za restavracijo v Mariboru. Ponudbe pod ^Ccdna t na upravo vVcčcrnika... 2270 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Studenci, \K ksandrova c. 5. 220*’ Spomnite se CMD! Sobo odda Solnčno, opremljeno SOBO oddam v najem z vso oskrbo solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Večernika<. 2257 BRZOJAVKA! SanPier Danes večerja: iiu>' asia, brancini, skombi i, . dahnatiO9" Kotoj" •>271 . ir;. PRISTEN po Din 13.- lzdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAK SO KORF.N. Za predstavnik STANKO DL inserafni del odgovarja SLAVKO TLLA, vsi v Mariboru. le ribice, pristna vina. Gostilna Vicel, ški trg S. DIN 6.— svilene hlačke dobite Pr' plim. Vetrinjska 15- AJDOV ME» za kc in «4a lični med oddaja pri družba. Meljska c. *-• ! večjem odjemu popust. MORSKI: HIBE ■V/.iali, barboni, branži'1’’ dl, kalamari, sanpiero. idevoli. rižoto, bak^u Isalata, ribja marinada. .,55 racija Novi svet . —- d* F J A. liska Mariborska tiskarna d. or-1' rj-a*1"