;(
it
<»
J
e<
č'
.tf
9
t#’
it
'ti
?’
l5t.
i*
e',;
, i #
te«
ret'
a*
f
1 t
E
E
<e
9
,4
✓
I
I.
10
>!■
:8
El
it-
il
!0
J
V
Z9
aD'
ilo«
rza
ipe.
iri«
IS
E

/£»
3
tl
,1.
GOSPODARSTVO
I RGOVI NA » FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
Leto x st. 215	sobota, 17. decembra 1955	trst, ul, geppa 9 - tel. 38-933
»Ofenziva z rubljem* se opira na zlato
Sovjetske zlate rezerve so velike — Proizvodnja zlata narašča
REORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE MORNARICE
Izjave predsednika sovjetske vlade Bulganina in glavnega tajnika komunistične stranke Hruščeva na potovanju Po Indiji in drugih južnoazijskih državah niso nobene države tako osupnile kakor Anglijo. To velja tudi glede .zadnjega napada Hruščeva proti Pakistanu, ki vodi bolj prijateljsko politiko nasproti zahodnim državam kakor Indija, ki je V tem pogledu nevtralna.
Sonetna privlačnost
naše meje
Pred dobrimi 14 dnevi sta nas obiskala ameriški admiral .Parker in angleški poslanik v Rimu Ashley Clarke-V našem zadnjem poročilu smo se ob tej priložnosti vprašali, kaj pomenila ta dva obiska v našem mestu, ki je tik ob meji Predavanje, ki ga je še potem itnel g. Clarke v tržaški trgovinski zbornici, je povsem potrdilo našo dom-nevo, da ima obisk teh dveh predstavnikov zahodnih sil, ki sta sicer do konca oktobra lanskega leta vladali v Trstu, svoj politični namen.
Mr. Clarke je namreč limel v tržaški trgovinski zbornici, to je v povsem gospodarski ustanovi, politično predavanje. Dejal je, da so nade, ki jih je gojilo človeštvo po zadnji svetovni vojni, spuhtele, ker je Rusija vsilila svetu ideološko vojno. Zahodni svet ni te-Ša takoj razumel. Pozneje so zahodne države doumele, da se je mednarodno ravnotežje nenadoma menjalo, ko so Husi prodrli čez polovico Evrope. Ako ne bi na Zahodu ustvarili protiutež! z organizacijo OEEC, Evropskega sveta, Skupnosti za jeklo in premog in Zahodnoevropske zveze, bi tretja vojna že izbruhnila. Po eksploziji vodikovih bomb je zdaj nastal nov položaj. Svet j® treba zopet spraviti v ravnovesje lako, da bo Zahod bolj strnjen in P<>-jačan; nevtralen ne sme biti. Ako bodo iahodne sile vztrajno delale, se bo ravnotežje sil vzpostavilo in bo trajalo lahko 100 lali 200 let.
Mi se seveda v politično obračunavanje z Rusi ne bomo mešali. Opozorili bi radi samo pa govornikovo uvodno ugotovitev, s katero se popolnoma strinjamo. Dejal je namreč: »Ako hočemo doseči in zavarovati mir, moramo Predvsem ustvariti pogoje, v katerih bi mir cvetel«. Skoda, da Mr. Clarke ni hotel podrobneje razplesti te svoje Pametne misli in oblastnikom na Tržaškem razložiti, kakšni so 'tu pogoji v resničnem gospodarskem .in politic-* nem življenju, v katerih mir lahko u-speva.
T0 je tržaška javnost toliko bolj pričakovala od njega, ker predstavlja Mr. Clarke državo, ki je sopodpisnica londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju. Mr. Clarke bi bil lahko pripomnil, da bi izvrševanje londonske Spo-nienice iv vseh njenih določbah prav Sotovo ustvarilo na Tržaškem ozračje, v katerem bi se mir utrdil. Priznanje Popolne enakopravnosti vsem državljanom bi blagodejno vplivalo na pomir-ienje na vseh področjih, na političnem, kulturnem in gospodarskem. Takšno
Priporočilo angleškega predstavnika bi bilo najboljše voščilo k božičnim praznikom, praznikom miru in sprave.
i Pella v vzgojnem zavodu
Na Opčinah so na prazpik Marijine-■ Sa brezmadežnega spočetja y zavodu ‘Villaggio del fapciullo« (deškem pase-Iju), ki ga vodijo italijanski duhovniki-ndprli nov paviljon. Ta zavod je bil grajen z državnimi prispevki še za časa anglo-ameriške vojaške- uprave. Tudi v proračun Tržaškega svobodnega ozemlja so hkrati vnesli 50 milijonov Ur y ta namen. Danes se v zavodu vžgaja okoli 120 dečkov in fantov, nova 2§radba, ki -nos.i ime bivšega italijap-skega ministrskega predsednika Vitto-ria Emanuela Orlanda, pa bo sprejela nadaljnjih 150 fantov. Hči pokojnega Predsednika Orlanda, Carla Carabelli k k otvoritvi- povabila samega pred-?ndpika republike Gronchija, ki pa se in za vabilo zahvalil z ljubeznivim pis-•nom. Pač pa sta prispela pomočnik nUnistra za državno obrambe/ g. Bovet-H in bivši predsednik italijanske vlade pella.
. G. Pella, ki je predsednik skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, in v svojem govoru poveličeval zaslu-pokojnega Orlanda kot družinskega Savaa-ja in državnika. Govornik se je 2nvze] za1 socialno pravičnost in demo-hraoijo, ki jo je treba braniti pred mednarodnim pa tudj nacionalnim komunizmom, ki ga Evropa pogosto kaj ra-ha boža. Nato je pozval Italijane k družitvi. Iz Trsta naj gre poziv k klružitvi na vse Italijane. Vsakdo lah-sledi svojemu političnemu prepri-cUnju. »Toda gorje nam«, je zaključil S- Pella, »ako bi se naše ideološke bitne ne pomirile in združile v višji sin-tezi v korist domovine. Vsaka politična skupina predstavlja polk. Ce je že Vsakdo ponosen, da pripada k svojemu Polku, ne smemo pozabiti, da imajo Polki, divizije ir; armade svoj smisel satno, ako so sestavni deli ene same vojske«.
Gospod Pella pripada k desnemu kri-u italijanske krščanske demokratične stranke, ki ruši sedanjo Segnijevo vla-9°’ in je načeloval italijanski vladi za časa odprte tržaške krize, ko so stale Pa obeh straneh naše meje čete. Kljub temu niso Tržačani pričakovali, da bo “bel tak političen govor v vzgojnem 2avodu; vsaj takrat, ko so razlaščali Proti nizkim odškodninam zemljo za zavod, so njegovi ustanovitelji kmetom dopovedovali, da gre za kulturno, dobrodelno in neP°litično ustanovo.
Indija kakor tudi Pakistan sta še vedno članici Britanske skupnosti (Ccm-montvelth).
Angleži presojajo obljube, ki jih dajejo sovjetski državniki pa svojem potovanju, da bodo namreč gospodarsko podprli zaostale države, povsem realistično. S sovjetskimi državniki po.ujejo tudi sovjetski gospodarstveniki in finančniki, da bi proučili gospodarske potrebe držav. Angleški listi napovedujejo sovjetsko »ofenzivo z rubljem«, ki naj podpre politična prizadevanja Sovjetske zveze y Aziji. Ta »ofenziva z rubljem« se opira pa sovjetsko zlato. Tako meni »Sunday Times«, da ima Sovjetska zveza v rokah ogromne količine zlata, s katerim lahko manevrira. Zadnja raziskovanja so dognala, da proizvaja dones Sovjetska zveza skoraj toliko zlata kakor Južna Afrika, morda celo več. Domnevajo, da doteže proizvodnja zlata v Sovjetski zvezi okoli 12 milijonov unč na leto, medtem ko proizvede Južna Afrika 14 milijonov unč. Verjetno doseže proizvodnja zlata v Sovjetski zvezi okoli eno tretjino svetovne proizvodnje.
V zunanji trgovini uporablja Sovjetska zveza razmeroma malo zlata za poravnavo uvoza. Danes cenijo v zahodnih državah sovjetske zlate- zaloge na okoli 200 milijonov unč. Zaloge vsega ostalega sveta so znašale junija meseca tega leta 1.050 milijonov upč; od tega imajo 620 milijonov Združene ameriške države. Sovjetske zaloge so večje kakor skupne rezerve Belgije, Francije, Nemčije, Holandije, Švice in Vel. Britanije. Njihovo vredonst ceni o na 2.500 milijonov funtov šterlingov d funt šterling velja okoli 1680 lir).
Del sovjetske proizvodnje zlata je javen, drugi pa -tajen. Pred vojno je mesečnik »Sovjetska industrija zlata« objavil podrobne podatke o proizvodnji zlata in ugotovila, da je ta velika. Za časa Stalina so jo še bolj razvili. Podatki, ki jih navajajo sami sovjetski Viri o javni proizvodnji, dokazujejo, da je proizvodnja res napredovala. V letu 1927 je znašala 800.000 unč, medtem ko je leta 1933 dosegla 2,670.000 unč; leta 1937 je dosegla pred vojno vrhunec s 5,360.000 unčami. Med vo;po je verjetno nazadovala. Po letu .1945 se je gotovo dvignila, ker se' je razvila proizvodnja v Kazakstanu.
Omenjena sovjetska revija je priznala, -da so v Sovjetski zvezi leta 1933 proizvedli več zlata kakor v Kanadi in Združenih državah skupaj. Tedaj je proizvodnja v teh državah dosegla
5,200.000	unč in je bila torej prbližno dvakrat večja kakor javno priznana proizvodnja v Sovjetski zvezi.
TAJNA PROIZVODNJA V SIBIRIJI
Znano je, da pridobivajo v Sovje skl zvezi mnogo zlata v -severovzhodni Sibiriji, ob reki Kolima. Tu posluje »Dal-stroj«, ki so ga ustanovili leta 1931-32. Sovjetska vlada uradno prikriva poda -ke o proizvodnji na tem področju, vendar se količina na tem sektorju pridobljenega zlata da izračunati na podlagi mnogih delavcev, ki delajo v teh rudnikih kazensko in jih pozneje osvobodijo. Znano je, da je ob reki Kolima v letih 1939-40 obratovalo kar 66 rudnikov zlata, in to vzhodno od ustja reke. Po izjavah ljudi, ki so delali v teh rudnikih leta 1947, so tedaj v teh rudnikih pridobivali najmanj 16 do 18 mpijonov unč na leto.
Kakšna na| bo ameriška oleaziva
Priprave za sestavo ameriškega državnega proračuna gredo proti koncu. Gospodarski publicisti ugo'avljajo, da vključujejo stroški za obrambo, to je za vojsko tudi stroške za vojaško in gospodarsko pomoč’ tujini. Izdatki za pomoč tujini predstavljajo osrednjo o-brambo Združenih ameriških držav.
Ernest K. L.indley piše v »News-weeku«, da so mnenja v ameriški vladi glede višine pomoči tujini deljena. Razlike so bile mogoče, dokler se ni na obzorju pojavila Sovjetska zveza, ki je zdaj javno povedala, da se njena finančna pomoč ne bo omejila na države s komunistično vladavino, temveč, da je sovjetska vlada pripravljena, gospodarsko pomagati tudi drugim državam. Tako nastopa zdaj v tujini Sovjetska zveza kot tekmec Združenih a-meriških držav.
Iz Trsta V
Priznali boste, da je treba precej poguma, da se v kislem novembrskem vremenu odločiš na potovanje iz Trsta V Dubrovnik, čeprav papoluradno; in vendar nam je bila sreča vso pot mila —• vreme lepo, morje mirno. »Kosta Racin« se nam ni hotel pošteno zagu-gati niti na odprtem morju med Puljem in Lošinjem.
Na pomolu ob ribarnici nam k sreči ni bilo treba izbirati: snežno beli »Kosta Racin«, ki odplove v zimski sezoni vsak petek ob 7. zjutraj iz Trsfa proti Zadru, se je y lepem jutru že zibal ob pomolu tik pred nami. Mi smo namreč bili namenjeni v Dalmacijo. Izbirati so morali tisti potniki, ki so z obmejnimi propustnicami potovali v Istro, in sicer med »Racinom« in »Monfal onom«, ki je z vso svojo praznino vabil potnike z druge strani pomola. Obe ladji odploveta ob istem času ip sprejemata potnike v obmejnem promet. Ko so obmejni potniki stopili iz carinarnice in prispeli do višine obeh ladij, je nastopil zanje kritični trenutek: Na katero ladjo? Na desno ali na levo? Mar mislite, da je bilo lahko odločiti se? To je bila vendar stvar patriotizma — skoraj problem državljanske opcije: na epi strani jugoslovanski »Racin«, pa drugi italijanski »Monfakone«, a na pomolu policija vseh vrst. Ubogi Tržača-
Lindley poziva predsednika Združenih ameriških držav, naj pomoč tujim nerazvitim državam poveča. Dejavnost Mednarodne banke za obnovo ip zasebne naložbe ne zadostujejo, da bi dovolj pripomogle k razvoju nerazvitih držav. Ameriška vlada -ne sme podcenjeva'j gospodarske moči Sovjetske zveze. Zato je treba načrt za ameriško pomoč nerazvitim državam postaviti pa širšo osnovo. Ta načrt mora biti bolj dinamičen. Posojila je treba dajati po nižjih obrestih m rok za vračanje čimbolj podaljšati.
Takšen dinamičen program na daljši rok bi Ameriške združene države s^al morda nekaj stotin milijonov dolarjev pa leto več, toda bil bi gotovo učinkovit. Ker je ameriška vojaška pomoč evropskim državam že presegla vrhunec, bo za pomoč nerazvitim državam na razpolago več denarja.
AVSTRIJSKA VLADA BO SPREJELA SOVJETSKO POSOJILO
Sovjetska vlada je ponudila Avstriji posojilo v znesku 800 milijonov šilingov (1 šiling velja okolj 23 lir) pod pogojem, da ga dežela Spodnja Avstrija uporabi za graditev hidro "entrale na Donavi v bližini avstrijsko-češkoslova-ške ip avstrijsko-madžarske meje. Avstrija bi posojilo vrnila v 20 letih, plačevala pa bi 3% obresti.
Po ameriških poročilih z Dunaja je avstrijska vlada pripravljena sprejeti sovjetsko posojilo, toda pod pogojem, da ga uporabi po lastni uvidevnosti in ne prav pa Spodnjem..Avstrijskem. To je izjavil avstrijski zunanji minister Figi.
na Bližnji vzhod
Navajamo pajnovejše podatke, ki so jih zbrali Američani o razvoju trgovinske izmenjave med sovjetskim blokom in državami pa Bližnjem vzhodu:
Kitajska bo dobavila Egiptu 60.003 top železa v zameno za bombaž. Po’eg tega je izjavila, da je pripravljena dobavljati Egipčanom proti zarrepjavi z bombažem tudi pšenico. Egipčani bi radi uvozili 300.000 top pšenice.
Delegacija desetih kitajskih odposlancev se je odpravila na pot y Libanon. Kitajska je pripravljena dobavljaj zdravila, žito in keramiko v zameno za libanonsko olivno olje, usnje in sladkor.
Egipt bo izvažal bombažni sukanec v Romunijo v zamdno za nafto. Z Madžarsko j,e- podpisal pogodbo za dobavo 20 Dieslovih lokomotiv ip 40 železniških vozov. Egipt bo plačal z izvoze-m poljedelskih izdelkov. Izvoz se bo pričel prihodnje leto.
Rusija je Libanonu ponudila pogodbo, na podlagi katere bi odkup la tobačne presežke v prihodnjih petih letih. Med tema državama že velja pogodba, po kateri Sovjetska zveza uvaža tobak ip sadje.
pi vedno morajo izbirati ali med cesarji ip kralji, ali med demokracijami in fašizmom, zdaj pa še med ladjami dveh zastav. Ce se na tej strani odločiš za italijansko ladjo, si za to stran prav diplomatsko rešil problem. Toda za o-no? Ce na italijanski ladji prijadraš v jugoslovansko luko, ko bi se lahko v i-stem času pripeljal na jugoslovanski, ki je poleg vsega udobnejša! Neki potnik je rešil vprašanje prav salomonsko: >(P'ojdem na tisto ladjo, ki odplove prva.«
»Monfalcone« je res odplul prej, vendar je imel malo potnikov. Predaleč bi prišli, ko bi hoteli preiskovati še vzroke, zakaj je bil Pozeidon bolj naklonjen »Racinu«. Se tisti, ki so se odločili za »Monfalcone«, ker je prej odplul, so bili med potjo razočarani, ker smo jih z »Racipom«, ki je pova motorna ladja, prehiteli. V Umag pa je prej prispel »Monfalcone«, ker so »Racina« zaradi pregleda potnih listov zadržali delj časa v Kopru. Tako se je torej tekma zaključila v Umagu v zadovoljstvo potnikov pa obeh ladjah.
Sreča, da morajo Tržačani izbirati samo enkrat na teden med ladjama. Vprašanje obmejnega potovanja z avtobusi (tudi dveh zastav!) pustimo ob strani, ker ne .sodi v tako komplicirane pomorske probleme. K sreči pe dajejo
Mijska iroovina
z vzhodnimi državami
Kmalu potem ko je avtsrijski trgovinski minister Illig odpotoval v Brno na razstavo strojne industrije in je ob tej priložnosti tudi izmenjal misM o možnosti nadaljnj ega razvoj a trgovinske izmenjave s Češkoslovaško, so bili objavljeni na Dunaju podatki o današnji trgovini Avstrije z vzhodnimi državami. Ta je danes s Poljsko', Madžarsko', Bolgarijo', Romunijo, Rusijo in češkoslovaško' neprimerno manjša kakor leta 1937. Uvoz iz o-menjenih držav v Avstrijo je pred vojno predstavljal 31,8% vsega uvoza, danes pa komaj 7,7%, izvoz v te države pa je nazadoval od 27,5% predvojnega izvoza na 7% sedanjega celotnega avstrijskega izvoza. Vsekakor obstoji zdaj upanje, da se bo trgovina med Avstrijo iln vzhodnimi državami razvila, odkar je bila priznana Avstriji neodvisnost.
Računaj oi, da bo primapkljaj avn strijske zunanje trgovine v vsem letošnjem letu dosegel kar 4 milijarde šilingov. To zgubo bodo deloma krili s prilivom deviz iz turizma, ki je bil letos izredno' živahen.
VELIK PRIMANJKLJAJ V AVSTRIJSKI ZUNANJI TRGOVINI
V prvih devetih mesecih tega leta je avstrijski uvoz iz tujine dosegel
16.8	milijarde šilingov, vrednost izvoza pa 13 milijard šilingov. Primanjkljaj znaša torej 3,3 milijarde, To nazadovanje zunanje trgovine je toliko bolj značilno, ker je bila avstrijska trgovina lansko leto v prvih devetih mesecih aktivna. Tedaj je znašal uvoz 11 milijard šilingov, izvoz pa 11,6 milijarde. Samo iz Zahodne Nemčije je letos Avstrija uvozila za
5.8	milijarde šilingov blaga (lansko leto v istem razdobju 4 milijarde); izvozila pa je v Zahodno Nemčijo za 3,4 milijarde (lani 2,6). Primanjkljaj nasproti Zahodni Nemčiji se je torej od lanskega leta dvignil od 1,4 na 2,4 milijarde šilingov.
Nemšiki poročevalci z Dunaja računajo z možnostjo', da se bo avstrijska trgovina z vzhodnimi državami razvila kljub temu, da bo Avstrija morala na račun odškodnine izvažati velike količine petroleja v Sovjetsko zvezo. Trgovinska pogodba z ZSSR predvideva izmenjavo v vsaki smeri v vrednosti 650 milijonov šilingov. Avstrija bo iz vzhodnih držav tudi u-važala več premoga, k:r primanjkuje premoga iz Porurjo.. Lansko leto je uvoz premoga iz Porurja predstavljal še 54% vsega uvoza premoga in kolesa, v tretjem' četrtletju 1955 je prispelo iz Porurja v Avstrijo komaj 27% premoga in koksa. V septembru je Avstrija uvozila iz Porurja 56.000 ton premoga, medtem ko je iz ZDA prispelo 120.000 ton, iz Poljske pa
100.000	ton. Iz Sovjetske zveze bo Avstrija v enem letu uvozila 50.000 ton črnega premoga, 50.000 antracita in
50.000	ton koksa.
yeč obmejnih propustpic za potovanje po železnici, sicer bi bilo treba Tržačanom izbirati še med vagoni! To bi bila šele problematika! V obmejnih kraj h res ni lahko živeti. Zato se toliko bolj oddahneš na ladji, ko si svoje življenje izročil v varstvo kapitapu, ne da bi ga poprej sploh videl, ip ko čuješ samo še monotono ropotanje ladijskega motorja podi seboj.
Opisovanje očarujočega pogleda z ladje na Trst, proti Sv. Justu in na slovensko zemljo od tržaškega Brega tja doli do devinskih skal, ki ga obdaja, in to še v svežem jutru, bi bilo odL več; saj ste ga goiovo že vsi doživeli. A nič mapj lep ni pogled na Koper in ves zaliv z zelenim ozadjem, ki ga človeška roka še ni tako razora’a s cestami in železpicamj ter posula z belimi stavbami.
Obžalujem, da se piti v trenutku, ko so ukazovalno odjeknili udarci ladijskega zvonca in je poprorščak potegnil most z obale, nismo' mogli ločiti od politike. Zena nekega »Ameiikanca«, ki se je po dolgih letih vračal na Lošinj, je neprestano pol v italijanščini ip pol v angleščini zabavljala čez oblasti in se ni s svoje politične prižnice v udobnem naslonjaču zganila niti za trenutek, ko je carinik pričel tipati po nje-
V Upravi za pomorstvo FLR Jugoslavije je bil sestanek predstavnikov mest Kopra, Dubrovnika in Ko-tora ter posameznih jugoslovanskih plovnih podjetij, na katerem so se dogovorili, da na priporočilo Zveznega izvršnega sveta (vlade) izvršijo razdelitev dela ladjevja »Jugoli-nije« (Jugoslavenske linijske plovid-bs). »Jugoliniji«, ki razpolaga danes s 54 ladjami, ostanejo' v načelu ladje, ki plovejo na rednih progah, medtem ko si nova plovna podjetja razdelijo ladje za prosto plovbo Ctraimperje). Jugolinija ohrani več kakor polovica sedanjega ladjevja, ker se med nove družbe razdeli samo 20 ladij.
Do sedaj so znani naslednji neuradni podatki:
1.	Splošna plovba v Kopru, ki razpolaga danes s tremi ladjami s skupno tonažo okoli 12.000 ton, prejme 5 ladij;
2.	^»Jugoslovensika tankerska plo-vidba« v Zadru ladji-petrolejki »Lei? dava« in »Jajce«;
3.	»Atlantska plovidba« v Dubrovniku 7 ladij (»Banija«, »Livno«. »Ko renioa«, »Korčula«, »Kragujevac«, »Plitvice« in »Beograd«), V pogledu ladje »Livno« še ni bilo dokončno odločeno, ali pripade »Altantski plo-vidbi« ali dobi ta v zameno ladjo »Kozara« ali »Bihač«;
4.	Plovno podjetje »Jiugocjceanija« v Kotoru prejme 6 ladij.
Izročanje ledij se bo pričelo v začetku prihodnjega leta. Reorganizacija jugoslovanske 'trgovinske mornarice ne bo povzročila nikakšne motnje v plovbi, ker se je pripravljala že delj časa. Poleg tega je večina osebja, ki bo vodilo' nova podjetja, bilo že več let na praksi pri »Jugoliniji«.
NOVA POMORSKA DRUŽBA ZA TOVOilisl PROMET V ZADRU. V Zadru so ustanovili družbo MJugos'pver--ska tankerska plovidba«, ki bo prevažala tekoče tovore. Družbo so ustanovili zato, ker so pred kratkim dodelili temu mestu motorni petrolejski ladji »Lendava« (12.260 t) in »Jajce« (9.448 t), ki sta pripadali »Jugoliniji«. Ena ladja-petrolejka, ki bo last pove družbe, je še v gradnji. Nova družba je zaprosila od Narodne banke k', edit za
Pderre Poujade, organizator gibanja malih trgovcev in obrtnikov, ki se bori proti visokim davkom, nastopi tudi pri parlamentarnih volitvah, ki bodo y Franciji 2. januarja. Njegovemu gibanju očitajo, da uporablja fašistične metode med volilno agitacijo. To velja glede samih nastopov pa tudi glede govorov, ki jih imajo Poujadovi pristaši. Ali so ti očitki upravičeni ali ne, je danes še težko reči. Poujadovi nasprotniki postavljajo zdaj vprašanje, kje je Poujade zbral toliko denarja, da lahko organizira volilne nastope in vzdržuje gibanje po vsej Franciji.
O namenih njegovega gibanja navajajo zanimive podrobnosti njegovi biy-
nem svilenem perilu in njenih oblekah. Zato pa je moral toliko bolj tekati o-koli kope njenih kovčkov njen mož. Z nami je potoval iz Trsta še drugi »a-merikanski« par. Življenjska sopotnica drugega »Amerikama« je bila Italijanka iz južnih krajevi ki je k sreči pustila politične probleme daleč v zamor-ju. Njen mož je bil ves vzhičen in presrečen, ko je po tolikih letih zopet u-gledal istrsko obalo, kjer mu je tekla zibelka. Ure je stal na krovu in z daljnogledom motril naselje za naseljem, hišo za hišo, skoraj kameni za kam nom na obali in obujal spomine na mladost, ki je po šestdesetih letih vstajala pred daljnogledom v vsem svojem blesku. Vračal se je domov s šestimi kovčki ip cariniku prijavil ček za 1500 dolarjev (skoraj milijon' lir.) Nobeden izmed Amerlkapcev ni plačal niti dinarja carine, čeprav so bili vsi preobloženi z novim perilom in tkaninami vseh vrst. Prva »Amerikanka« je kljub temu godrnjala in zabavljala še naprej. Moč propagande je vsekakor silna. Ne vem, ali se da primerjati z njo niti radioaktivni atomski prah, ne po brzini ne po vztrajnosti, čeprav pravijo o tem, da samo ena atomska bomba z njim zastrupi obširnejše zemeljsko področje kakor je Anglija. Propaganda je hujša, ker prodira do srca in duše, medtem ko se radioaktivni prah usedle samo na telo.	I/- B.
(Se nadaljuje)
graditev drugih dveh petrolejskih ladij, katera bi vsaka imela 18.000 ton nosilnosti. Nova družba bo pričela delovati
1.	januarja 1956.
REŠKE LADJEDELNICE GRADIJO ZA TUJINO
Reška ladjedelnica »Treči maj« gradi oziroma ima naročenih 10 motornih ladij (tramperjev) po-10.0'00 ton nosilnosti za tuja podjetja, ip sicer 6 ladij za Švico ip 3 za Vel. Britanijo.
Motorna ladja »Silvretta«, kj se gradi za švicarsko' podjetje »Ocean Ship-ping« bo kmalu dograjena, tako da se z njo vršijo že poskušne vožnje; druga motorna ladja za isto podjetje je bila že splovljena in je zdaj v opremi. Tudi tretji tramper za družbo »Ocean Shipping« je že v gradnji; splovili ga bodo v začetku leta 1956. Po naročilu morajo reške ladjedelnice izročiti še 2 motorpi ladji Švici in eno Vel. Britaniji v letu 1957. Parafirane so bile tudi pogodbe za dobavo dveh motornih ladij (tudi tramperjev) za angleško družbo »Ocean Ship Agencv« iz Londona, ki bodo izročene leta 1958.
Kako varčujejo Italijani
V člankul »O prihrankih v Itajlij i« (v rimskem listu »H Globo«) ugotavlja Ettore Caimbi, da so se prihranki v povojnem času povišali približno 58-krat v primeri 0 višino prihrankov 1. 1938, Današnja lira seveda nima takšpe kupne moči, kakor jo je imela pred vojno, temveč je njena vrednost za okoli 60-krat manjša. Tako pridemo do zaključka, da znaša vrednori današnjih prihrankov v Italiji približno toliko kakor pred vojno. Pisec navaja naslednje podrobne podatke o prihrankih: Vloge na tekočem računu pri kreditnih zavodih, ki so znašale v letu 1938 3.802 milijonov lir, so y mesecu juniju 1955 paraštie pa 240.0'97 milijonov, se pravi za 63%. Proste vloge pri istih zavodih so parastle od 21.417 milijonov v letu 1938 na 1,045.729 v juniju 1955, to je za 49%; vezane vloge od 12.818 milijonov v letu 1938 na 1,181.910 milijonov v juniju 1955; vloge na hranilne knjižice od 8.568 na 149.843 milijonov; izdaja poštnih državnih obveznic od 20.665 v letu 1938 pa 1,287.897 mili-
ši pristaši, ki so zdaj izstopili iz gibanja. Tako je neki njegov bivši pristaš izjavil v Limogesu, da si Poujade že domišlja, da je gospodar Francije in da pripravlja mladinsko organizacijo, ki bi organizirala mladino od' 14-21 leta. Foujadu je tudi očital, da nihče pe ve, kaj dela z denarjem, ki ga zbirajo njegovi pristaši. Drugi govornik je o-menil, da je Poujade organiziral politične odbore, v katerih so matere prizadetih in drugi njegovi pristaši, z namenom, da bi proučevali afriško vprašanje.
Poujade si sistematično prizadeva, da bi zavladal v krajevnih trgovinskih zbornicah. V tem pogledu je žel že velike uspehe v Parizu, Marseju, Bor-deauxu, Montpellieru, Limogesu, Perpi-gnianu, Melunu in Borgesu. V nekaterih trgovinskih zbornicah v teh mestih so že prevladali Poujadovi pristaši. Poujadova moč se je razširila zlasti južno od Loire, ker se trgovci in obrtniki sploh ne upajo nastopiti proti njemu.
OčiteK nemških Industrijcev italijanskim
Nemški! listi (»Stuittigarter Zeitumg«) zopet objavljajo znane očitke nenr-ških industrijcev na račun italijanske tekstilne industrije v Pratu, da izvaja na nemškem trgu s svojimi cenami pravi dumping, ki se da primerjati z japonskim. Italijanska tekstilna industrija v Pratu izvaža tkanine po nizkih cenah tudi v V. Britanijo, Švico' in druge države. Nemški industrijci trdijo, da je italijansko volneno blago po zunanjosti sicer lepo, v resnici pa ni izdelano iz prave naravne volne. Volno za nove tkanine pridobiva, kakor zatrjujejo nemški industrijci, tekstilna industrija v Pratu iz starih cunj, ki jih tudi uvaža.
V 'podkreipitev svoje trditve navajajo nemiškil industrijci podatke o razvoju italijanske industrije volnenih tkanin iz časopisa '»World Wool Di-gest«, ki jih je ta prejel od Medna-rodneiga tajništva za volno. Po teh podatkih je izvoz volnenih tkanin iz Italije v prvem polletju 1954 znašal 7233 ton, v prvem polletju 1955 pa 9129 ton, se pravi, da je narastel za 26%. Računajo, da je v drugem polletju letos vnovič narastel, ker nastopa zimska sezona. Zaniimivoi je, da je italijanski izvoz volnenih tkanin na Švedsko narastel za 50%, v Zahodno' Nemčijo za 29%, v V. Britanijo pa kar za 89%, čeprav je angleška proizvodnja volnenih tkanin znana po vsem svetu. Izvoz volnenih tkanin iz Italije v druge evropske države je v omenjenem času narastel za 13%. Največ italijanskih tkanin je u-vozila Zahodna Nemčija, in sicer 2586 (lansko leto v prvem četrtletju 2010) ton, izvoz v Anglijo je dosegel letos 1897 (lani 1003) ton. Izvoz italijanskih tkanin v Zahodno Nemčijo je leto® predstavljal 28,3% (lani 27,8), izvoz v Anglijo pa 20,8 (lani 13,9)% vsega italijanskega izvoza volnenih tkanin.
Nazadoval je uvoz surove volne v Italijo, in sicer od 50.053 ton v prvem polletju 1954 na 40.056 ton v letu 1955, se pravi, da znaša nazadovanje 25%. Uvoz volnenih cunj je napredoval od 14.073 na 20.532, se pravi za 46%. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi okolnosit, da se je v Italiji razvilo tudi domače pridelovanje volne. Nemški industrijci navajajo v tej polemiki samo tekstilno industrijo v Pratu.
Novo angleško letalo ina reaktivni pogon »Comet III« je v 24 urah in po; preletelo iz Londona v Sydney v Avstraliji. Iz Londona v Sydney je 18.664 km, se pravi, da je »Comet III« letel s hitrostjo 750 km na uro. Nameraval je leteti okoli sveta, in sicer čez Združene ameriške države, toda Američani niso dovolili, da bi pristal v New Torku. Newyorške oblasti so se izgovorile, da bi ropotanje motorjev kometa šlo na živce prebivalcem New Torka. Drugi pa pišejo, da gre »Comcv III« Američanom na živce, ker so Angleži s tem letalom prehiteli Američane. A-meriški strokovnjaki so se inamreč izrekli proti uporabi letal na reaktivni pogon za prevoz potnikov, češ ida se prej vnamejo kakor letala na vijak. Prvo angleško letalo na reaktivni pogon za prevoz potnikov »Comet I« se je ponesrečilo že leta 1952. Nato je graditelj De Havilland zgradil »Comet II«. toda tudi ta je strmoglavil s potniki vred. Sele »Comet III« je končno uspel. Stroga preiskava je dognala, da je (bila nesreče prvih dveh letal kriva utrujenost (premajhna odpornost) materiala. »Comet III« leti v višini 13.00» metrov. V gradnji je zdaj »Comet IV«, ki bo lahko sprejel 76 potnikov. Redni promet s tem letalom se bo pričel 1. 1958.
Dubrovnik kjub Vsemu
jonov v juniju 1955.
KDO PODPIRA POUJADA?
Ob tem voščilu gre naša misel tudi tisočem in tisočem naših ljudi, ki bodo praznovali božične praznike daleč od svoje domače zemlje, od svojih staršev in žena, bratov in sester — v Avstraliji ali drugod, kamor jih je zanesel trdi boj za obstanek, želimo jim, da bi se čimprej vrnili v svoj domači kraj, po katerem prav gotovo hrepenijo zlasti ob božičnih praznikih.
Uredništvo in uprava \	t»Gasppdatrsitva«
nn
nase
MII
mm
2g/'iadm(} uifiacs utloual
Na enem izmed vrhov Antitaurusa, severovzhodno od današnje Sirije in ob gornjem toku Evfrata, so neumorni raziskovalci starin odkrili velikansko grobnico. V živo skalo 2150 metrov nad morjem si jo je dal vsekati kralj Antiohos I. Nad njo so zgradili nekakšno piramido 50 metrov visoko. Sem gori je kralj Kamagene — tako se je imenovala njegova dežela, sestavni del asirskega] kraljlsstva — kaj rad zahajal, še ko je razpadlo to kraljestvo, da bi s te višine zrl na prekrasno pokrajino, ki je ležala pod njim in so jo poleg naravnih lepot krasili še viseči vrtovii.
Ce se povzpeš na Socerbski grad, se ti odpre prelep pogled na vinograde in njive, ki se od Boljunca in Doline razprostirajo pratii Miljskemu zalivu. Malo je še te zemlje, ki jo čedalje bolj razjeda graditev industrijskega pristanišča. (Po ceni 200 lir za kv. meter so jo prisilno razlaščali.) še nekaj vinogradov v Bregu, sicer kamor seže oko, sam kamen — kamen tovarn in tržaških hiš ali kraške planote, ki stiska Trst k morju.
še z zemlje pri Orehu sistematično izpodrivajo našega kmeta istrski begunci, ki jih že leta naseljuje Ente Tre Venezie. Zemlje ni več toliko, da bi redila domačine.
Vendar je »Unita« v neka izmed svojih tržaških izdaj protestirala, ker namerava zavod Ente Tre Venezie, ki je nedavno prejel iz državne blagajne 5 milijard lir za naseljevanje istrskih beguncev, graditi za istrske begunce več naselij v spodnji Furlaniji, a samo nekaj denarja še porabiti za begunska naselja v Silvanu pri Devinu in pri Orehu. Naselili bodo 400 večjih družin in 300 ribiških družin. nUnitav. meni, da bii bilo treba ves ta denar investirati na Tržaškem in lu naseliti Istrane.
Po našem mnenju bi se dalo to narediti edino, ako bi nad ravnino od Miljskega zaliva do kraškega grebena zgradili sodobne viseče vrtove, na katere bi naselili begunce. Konstrukcija bi seveda morala biti sodobna. O-slanjala bi se na trdnih stebrih iz betona. Spodaj bi potem slovenski kmetje lahko še dalje orali svoje njive in gojili trte. Namesto sonca bi kulture ogrevate radioaktivne snovi. To bi bil višek politične modrosti in tehničnega napredka. Kako čudovit bi bil potem pogled od Sv. Socerba na viseče vrtove, ki bit se razprostirali od Miljskih hribov čez grič Sv. Pan-taleona, ob škorklji tja nekam do Sv. Križa. Morda bi tako pridobili tudi prostor za tržaško letališče...
Clmichilloua dakouMoM
'Churchill je te dni praznoval 81-rojstni dan. Ob tej priložnosti prinašajo listi poročila o značilnih dogodkih iz njegovega političnega delovanja, pri katerih se je posebno pokazala njegova duhovitost:
Churchill je nekoč kot predsednik vlade s svojim govorom y poslanski zbornici silno razburil nekega poslanca. Ta je nenadoma skočil na noge, da bi protestiral. Bil je pa tako razburjen, da je komaj zajecljal nekaj besed.
»Dragi prijatelj,« je izjavil tedaj Churchill, »vi bi se- ne smeli bolj razburjati, kakor lahko to izrazite.«
Sir William Joynson-Hicks je bil notranji minister v Churchillovi yiadj. Med svojim govorom v poslanski zbornici je opazil, da je Churchill močno majal z glavo in gledal proti opoziciji, Notranji minister je tedaj prekinil svoj govor in se obrnil proti Churchillu s temi besedami: »Vidim, da moj'prijatelj maja z glavo. Rad) bi mu zagotovil, da izražam samo svoje lastno mnenje.«
»Ip jaz« — je odgovoril Churchill, »bi rad zagotovil govorniku, da majam samo z lastno glavo.«
Med razpravo v poslanski zbornici leta 1948 sta se ostro spopadli laburistična in konservativna stranka. Poslanci so si vzajemno očitali, kaj so v preteklosti storili ip kaj so opustili. Tedaj'se je Churchill dvignil in dejal: »Jaz sam mislim, da bi bilo bolje, da bi stranki svojo preteklost prepustili zgodovini.« Tedaj je za trenutek postal in jiato hudomušno dodal: »Posebno zato, ker nameravam spisati to zgodovino.«
Stran 2
GOSPODARSTVO
17. decembra
m to s/hm
PREDSEDNIK REPUBLIKE POJDE NA POTOVANJE. Predsednik Francoske republike Coty je povabil predsednika Italijanske republike Gronchija, naj obišče Francijo. Do tega obiska bi moralo priti že v januarju. Ker pa so v Franciji 2. januarja volitve v parlament, pojde predsednik Gronchi v Pariz šele februarja. Meseca marca obišče predsednik Gronchi Združene ameriške države. Ze pred božičem odpotuje a ;:e-riška poslanica Clara Boothe Luče v Ameriko, kjer ostane en meseč. Sestala se bo tudi s predsednikom Eisenhower-jem, ki živi zdaj na kmetiji na svojem posestvu. V Ameriki bo pripravila vse potrebno za obisk g- Gronchija. Hkrati bo tudi razpravljala o gospodarskem sodelovanju med Ameriko in Italijo. Zdaj se pripravlja ameriški državni proračun, v katerega bi bilo treba vnesti tudi razne postavke glede gospodarske in vojaške pomoči Italiji. O teh zadevah je razpravljal nedavno v Ameriki tudi pomočnik ministra Taviani.
POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA V ETIOPIJO. Predsednik Tito je
2.	decembra na ladji »Galeb«, ki jo spremljata dva rušilca, odpo-toval iz Šibenika proti Etiopiji (Abesdniji), da bi vrnil obisk etiopskemu cesarju Halle Selasiju. Spremlja ga njegov generalni tajnik dr. Jože Vilfan, zunanji minister Koča Popovič in več drugih državnikov. Po povratku iz E-tiopije, kjer ostane 14 dni, obišče tudi Egipt. Dopisnik nemškega lista »Stuttgarter Zeitung« iz Beograda Woafganig Horlacher meni, da je potovanje predsednika Tita svetovno političnega pomena. Ameriški zunanji minister Dulles ni odsvetoval predsedniku Titu tega potovanja, temveč vse kaže, da ga je spodbudil k temu koraku. Tito je po svojem položaju ugodna osebnost za posredovanje med Izraelom in Egiptom. On je v imenu Jugoslavije vselej naglašal potrebo po miru in spravi med narodi ter je bil nasprotnik ustvarjanja blokov med narodi. — Tito je 13. decembra prispel v Adis Ababo.
NOVE ČLtANTOE OZN. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je sprejel 16 držav v OZN, med njimi tudi Italijo. Prvotno se je predlog glasil na sprejem 18 držav, vendar J aponska in Ziunanjja Mongolija nista bili še sprejeti. Poleg Italije so nove članice Albanija, Irska, Jordanija, IPortugaUska, Madžarska, 'Avstrija, Rcbnunifla, Bolgarija, Finska, C«tj!an, Nepal, Libija, KamjbJdi-dža, Laos in Španija.
TUDI ITALIJA IMA SVOJE RADIKALCE. Levo krilo italijanske liberalne stranke se je odcepilo in tik pred kongresom stranke ustanovilo »radikalno stranko italijanskih liberalcev in demokratov«. Verjetno se bo stranka kratko imenovala radikalna stranka. Med ustanovitelji nove stranke so znana imena, kakor Villabruna, Arangio-Ruiz, Carandini, Mario Ferrara, Pajrmunzio, Catami itd. Gre za pristaše, ki izdajajo znani rimski politični tednik »H Mondo« in ki očitajo dosedanjemu vodstvu stranke — ta je že več let v rokah poslanca Ma-lagodia — da je preveč konservativno. Nova stranka namerava sodelovati z republikanci, in1 ako mogoče tudi s socialisti vseh barv. Vse kaže, da namerava Malagodi kreniti še bolj na desno in pridobiti zase tudi monarhiste.
POGAJANJA ZARADI CIPRA NA MRTVI TOČKI. Na Cipru je okoli 12 tisoč angleških vojakov. Njihovo življenje je težko, ker jih pogosto napadajo Iz zasede grški uporniki. Do zdaj je bilo ubitih že okoli 15 angleških vojakov. Tajna pogajanja med Grki in Angleži so zašla na mrtvo točko. Grška vlada sl prizadeva, da bi čimprej prišlo do sporazuma. Grški zunanji minister se namerava sestati z angleškim zunanjim ministrom v Parizu na konferenci državnikov zahodnih držav in NATO. Angleška vlada je priznala prebivalcem Cipra pravico do samoodločbe, ki jo bodo lahko izvajali y »določenem času«. Grki zahtevajo zdaj, da se ta čas takoj določi.
ZAKAJ NOČEJO TURKI SPORAZUMA O CIPRU. Poleg 400 OOt Grkov, živi na Cipru okoli 90.000 Turkov. Turška vlada se boji, da bi se položaj turškega prebivalstva poslabšal, ako bi na Cipru zavladali Grki namesto Angležev. Turki bi sprejeli sporazum o Cipru, ako bj hkrati Združene ameriške države sprejele jamstvo za pravično u-pravo Cipra. Nekateri Apgleži predlagajo, naj Združene ameriške države pristopijo k bagdadski zvezi, v kateri so Turčija, Irak, Perzija, Pakistan in Vel. Britanija. Tako bi posredno ta zveza prevzela jamstvo za razmere na Cipru.
KDO PRIDE ZA ATTLEEJEM? G.
Attlee je vodil angleško delavsko stranko okoli 20 let. Naveličal se je tega mesta in odstopil. Vprašanje je, kdo ga bo nasledil:	Gaitskell, bivši finančni
minister, Morrison, ki se bavi z županjo politiko, ali Bevan, ki predstavlja levo krilo delavske stranke. Tudi konservativni listi hvalijo Attleeja, češ da je vedno ostal patriot, čeprav je vodil revolucionarno socialistično stranko. Attlee je bil na vladi tudi tedaj, ko so se države pogajale za mirovno pogodbo. Njegovo vlado je tedaj predstavljal zunanji minister Ernest Bevin. V zunanji politiki se Attlee v bistvu ni razlikoval od Churchilla — tako je bil za organizacijo Atlantske zveze (NATO) in oborožitev Nemčije; le Bevan skuša spraviti delavsko stranko na pot bolj spravljive angleške politike nasproti Sovjetske zvezi.
BULGANIN IN HRUSCEV RAZBURJATA ANGLEŠKE DUHOVE. Na svojem potovanju po Indiji in sosednih državah je Hruščev, glavpi tajnik sovjetske komunistične stranke, v Srinagarju napadel politiko pakistanske vlade. Očital ji je,' da bo dovolila Američanom, da bodo v Pakistanu postavili svoja o-porišča. To bo storila, ker je pristopila k bagdadski zvezi, ki je delo Američanov. Hruščev je tudi dejal, da dežela Kašmir pripada Indiji. (Ze 8 let traja spor med Indijo in Pakistanom zaradi te dežele). Hruščev je dodal, da je delitev Indije (na Indijo in Pakistan) delo tujih sil. (Pri tem je mislil na Anglijo). Ta delitev se na žalost ne da več menjati, ker je izprememba meja združena s krvjo. Tudi Bulganjn je dejal, da pripada Kašmir Indiji. Kašmir sta obiskala oba sovjetska državnika.
Zaradi teh izjav sovjetskih državnikov se razburjajo zlasti Angleži, ker pripadata Indija ip Pakistan k Britanski držaynl skupnosti.
ME® ITAEIJO	TUJI A®
Spremembe tabele •»Esport«
Z okrožnico šit. 1-483466 z dne 14. novembra t. 1. je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo številne popolnitve in spremembe v tabeli »Esport«, t. j. v seznamu artiklov, katerih izvoz je podvržen izvoznemu dovoljenju ministrstva.
Na novo so uvrščeni v ta seznam naslednji artikli: sveža, deloma tudi posušena ali soljena čreva, mehurji in želodci, vse smrekovo, macesnovo in jelovo semenje, litij, organske sestavine litija — amonijev in kalcijev nitrat, di-tri-tetranitronaftalin, aluminijeve soli, sirMa., nitroceCulcza z nad 12,2% dušika, prožne gumijaste cevi za preizkušanje tlaka 210 ali več kg na kv. cm, premična pristajališča za letala, aparati za klimatiziranje stisnjenega zraka za letala, stroji za izdelovnje večdelnih kablov za telekomunikacije, spreminjalniki tekočega kisika za letala, podmorski kabli in nekateri drugi kabli za telekomunikacije, nekateri električni aparati za telegrafijo in telefonsko službo, radarski aparati, obdelani umetni mo-nokristali litijevega ali kalijevega fluori ta, jeklene vojaške čelade, o-klepni vlaki in sestavni deli, avtomobili vojaškega tipa in amfibijska vozila, priklopniki za prevoz streliva, sestavni deli periskopov in vojaških daljnogledov, vojaških daljina- in ko-tomerov, mikrofotografski aparati za vojaško rabo in njih sestavni deli, stranski artikli za mikrofotografijo in ultrarapidno kinematografijo ter razen drugi vojaški material, obsežen v uvodu k poglaju XCIII car. tar.
Izločeno iz tabele »Esport« in potemtakem sproščeno za izvoz je naslednje blago: primesi za masivna o-Ija in maščobe in za gorivna Dieslo-va olja, primesi za lažje .vžiganje Dieslovih olj, surove svinjske koze, železne in jeklene cevi razen tistih jeklenih, ki vsebujejo 6 ali več odstotkov niklja ali 22 ali več odstotkov niklovega kroma; silicij, razen če i-ma 99,8 ali več odstotkov čistine; o-rodni stroji za preizkušanje in kontrolo orožja, streliva ali drugega vojnega materiala, vrtalni stroji-svedrl, kablovSke spojnice (obojke) in nekateri artikli za gospodinjske električne naprave, nekateri artikli iz radio-telegrafske, radiotelefonske in televizijske stroke (oddajniki s frekvenco pod 30 megaciklov); notranje antene za stanovanjske sprejemnike.
Vse spremembe Veljajo za oba seznama, A in B, tako za izvoz proti plačilu v prosti valuti, kakor proti plačilu v kliringu.
Okrožnica predpisuje tudi posebne formalnosti za izvoz harmonik, pri čemer se priznavajo olajšave za izvoz franko valuta t darilni paketi) in za nakup po turistih.
IZVOZ CEMENTA ČEZ CARINARNICO
Ministrstvo za zunanjo trgovino je z ukrepom z dne 29. novembra pooblastilo carinarnice, da same dovolijo izvoz cementa v države, za katere velja seznam B tabele Esport, in sicer 60.000 ton do 31. marca 1956 ali
15.000	ton na mesec. V ta namen so pooblaščene carinarnice v Trstu, Genovi, Livornu, Neaplju, Civitavecchia, Cataniji in Augusti (z možnostjo medsebojne zamenjave), vendar je 10%, torej 6000 ton, rezerviranih za dodelitev drugim carinarnicam.
Poravna ilolgov med prebivalci bivše Jabiske krape
Italijansko-jugosllovanski sporazum z dne 18. dec. 1954 o ureditvi medsebojnih obveznosti gospodarske in finančne narave, izhajajočih, iz mirovne pogodbe in poznejših sporazumov, ima med drugim tudi predpise o tem, kako naj se poravnajo dolgovi izpred 15. septembra 1947, ki jih imajo v Italiji bivajoče osebe nasproti osebam, ki imajo bivališče na o-zemlju, ki je bilo z mirovno pogodbo odstopljeno Jugoslaviji, m obratno. Z omenjenim sporazumom sta se italijanska in jugoslovanska vlada zavezali, da bosta izplačali upravičencem na lastnem ozemlju take terjatve, pod pogojem seveda, da bo dolžnik, ki prebiva na ozemlju druge pogod-nice, to terjatev dejansko poravnal. Po drugi strani je bilo s sporazumom določeno, da bo dolžnik svoji obveznosti zadostil in dolg plačal, če bo u-strszni znesek položil na poseben račun, in sicer v Italiji pri italijanskem deviznem uradu (Cambitalu, UlC-u), v Jugoslaviji pa pri Narodni banki FLRJ.
V zvezi s tem je italijanski devizni urad izdal 21. novembra t. 1. naslednja navodila: Osebe, ki prebivajo v Italiji in želijo poravnati svoj dolg, ki ga imajo izpred 16. septembra 1947
ZAHODNA NEMČIJA 'NOČE PRIZNATI Vahodne. v glavnem mestu Zahodne Nemčije Bonnu je kancler A-denauer sklical sestanek 24 nemških diplomatov v tujini. Na sestapku so bile določene smernice, nemške zunapje politike. Dogovorjeno je bilo, da bo Nemčija prekinila diplomatske odnose z vsako tujo državo, ki bi priznala vlado Vzhodne Nemčije. Zahodnonemška vlada odbija vsak stik z vzhodno vlado. Pravtako odbija razne posredne predloge iz zahodnih držav zlasti iz Amerike, da bi se vprašanje združitve Nemčije rešilo z neposrednimi pogajanji med zahodponemško ip vzhodnonemško vlado. Zahodna nemška vlada je obnovila diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, a za sovjetskega poslanika v Bonnu je bil imenovan Zorin. Zahodna Nemčija noče vzpostaviti diplomatskih zvez z zaveznicami Sovjetske zveze (sateliti), kakor so Poljska, CSR, Romunija, Madžarska in Bolgarija, ker so zaveznice Vzhodne Nemčije.
SMRT V JUGOSLAVIJI. V Ljubljani so 28. novembra pokopali Edvarda Kardelja, očeta podpredsednika (Zveznega izvršnega sveta). V Beogradu je L decembra umrl znani novinar Vladislav Ribnikar, ravnatelj »Politike«. Njegov oče dr. Slobodan Ribnikar je bil ustanovitelj tega lista. Ribnikarji so po rodu iz Slovenije. Vladislav Ribnikar je dokončal fakultete za arhitekturo, a se je kljub temu posvetil novinarstvu. Med vojno so ga Nemci večkrat zaprli, dokler m šel v partizane. Leta 1945 je postal minister za prosveto v zvezni vladi. Pozneje je bil član prezidija zvezne ljudske skupščine. Zanimal se je zlasti za prosveto ter je večkrat predstavljal Jugoslavijo na sestankih OZN in UNESCO. Pokopan je bil svečano na državne stroške. Dan pred njim je v Beogradu umrl Josip Slavenski, eden izmed najpomembnejših jugoslovanskih skladateljev v novejši dobi.
do oseb, živečih na ozemlju, ki je bilo z mirovno pogodbo odstopljeno Jugoslaviji, vplačajo ustrezni znesek pri Italijanski banki (Banca dTtalia) bodisi neposredno' ali pa posredno preko kaike druge banke; hkrati je treba predložiti listine, iz katerih se vidi, da dolg obstoji in kako je nastal. O izivršenem plačilu bo poslano obvestilo Narodni banki FLRJ.
Osebe pa, ki prebivajo na jugoslovanski strani omenjenega ozemlja, bodo morale vplačati svoj dolg pri podružnici Narodne banke FLRJ na Raki na račun »34690 — likvidacija zasebnih jugoslovansko-itallijanskih terjatev«; Narodna banka bo o izvršenem plačilu olbvestiliai italijanski devizni urad, le-ta pa zakladno ministrstvo; ko bo ministrstvo ugotovilo, da ustrezna terjatev na italijanski strani zares obstoji, bO' pooblastilo devizni urad za izplačilo denarja na roke upravičenca.
Iz prakse zonaeielrpovinsi odborov
Pri odborih za uvoz, izvoz in za devize so bile v konkretnih primerih zavrnjene prošnje:
—	za izvoz surovega vinskega kamna na Madžarsko, češ da gre za blago, ki ga po večjem delu absorbira domača industrija; kontingenti za izvoz tega artikla iz Italije so predvideni samo v trgovinskih sporazumih z Zahodno Nemčijo, Vel. Britanijo in Poljsko;
—	za uvoz svltanine, ker je v konkretnem primeru šlo za omote s težo nad 15 kg, v nasprotju z ustreznimi italijanskimi predpisi, ki veljajo za uvoz sultamine;
—	za izvoz očiščenega toluola v Jugoslavijo, češ da gre za prosto, čez carinarnico uvozno blago, ki ga v veliki meri rabi domača industrija;
—	za izvoz tungstena v prahu v Zahodno Nemčijo, ker gre za blago, ki je zaradi pomanjkanja na evropskem tržišču celo z dolarskega področja uvozno čez carinarnico, torej za u-voz v Italijo liberalizirano;
—■ za uvoz tunine, konservirane v olju iz bombaževega semena, iz Japonske v zasebni kompenzaciji proti izvozu zajčje dlake, in to z utemeljitvijo, da gre po eni strani za izvoz surovine, ki jo v veliki meri uporablja domača tekstilna in klobučarska industrija, po drugi strani pa za izvoz artikla, ki je uvožen iz evropskih držav (n. pr. Francije, Španije, Portugalske) proti plačilu v kliringu in vrh tega kontingentiran z namenom, da bi se do mogoče mere zaščitila domača industrija te vrste, ki uporablja za to olivno in ne olje iz bombaževega semena.
500.000	STOTOV ITALIJANSKEGA K1ZA ZA INDONEZIJO. Italijanska u-stanova za riž (Ente Nazionale Risi) je v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo izdala dovoljenje za izvoz velike količine riža v Indonezijo. Gre za
500.000	s'otov predelanega riža. Prve pošiljke bodo odposlali že v tem mesecu; izvoz naslednjih pošiljk se bo nadaljeval do februarja.
Davki na motorna vozila
Finančno ministrstvo je določilo način plačevanja davkov na vozila za leto 1956. Določbe se razlikujejo od lanskih le v tem, da lahko lastniki vozli plačajo davke za leto 1956 že od 20. decembra dalje. Pri plačilu bodo prejeli značko z letnico 1956.
Glede na dejstvo, da so davki na motorje za malenkost nižji od davkov na avtomobile, so določili, da smejo tudi lastniki motorjev plačati davek v obrokih.
Po zadnjem povišanju v letu 1955 plačujejo lastniki motorjev z več kot 6 konjskih sil višji davek kakor lastniki avtomobilov prvih štirih kategorij. Zato bodo za vse motorje (tudi za skuterje) lahko plačali davek za leto 1956 v treh obrokih (1. januarja, 1. maja, 1. septembra) ali vsak drugi mesec.
Prizadeti ugovarjajo, da bi bilo u-mestno dovoliti plačilo davkov za kolesa z motorjem, ki znaša 1500 Ur, vsaj v dveh obrokih; lastnikom motorjev je namreč dovoljeno plačevat nje davka, ki znaša 4200 lir, v obrokih pb 700 lir.
ZLATNIKI KOT BOŽIČNI DAR
Zlatnik 20 mark je pred nekaj meseci stal 39 nemških mark v papirju, danes stane že 41 nemških mark. Zlatniki so pribUžno 15% dražji kakor je vreden denar v papirju. Zlatnik desetih mark stane celo 28 nemških mark. Pravijo, da je cena nemških zlatnikov v zadnjem času tako narasla, ker so nekatera podjetja pričela dajati svojim sodelavcem zlatnike za božični dar. Sodijo, da bo cena nemških zlatnikov popustila, ker so predragi v primeri z napoleo-ni.
Strah pred
Finančni ministri nekateri zahodnih držav so postali v svoji denarni politiki zelo previdni. V eni izmed zadnjih številk smo omeniU ukrepe angleškega finančnega ministra But-lerja, da bi skrčil denarni obtok in omejil notranjo potrošnjo, da bi ostalo več blaga na razpolago za izvoz. Danes omenjamo podobne ukrepe v Združenih ameriških državah in Avstriji, ki gredo za tem, da bi privabili v denarne zavode več denarja o-ziroma, da bi ga v njih čim več zadržali. Denar se je v teh državah podražil.
POVIŠANJE DISKONTNE MERE V AVSTRIJI. Avstrijska narodna banka je 17. novembra povišala diskontno mero od 4,50 na 5 odstotkov. Dne 29. maja je banka povišala diskontno mero od 3,50 na 4,50%. Po novem u-krepu so avstrijski denarni zavodi dolžni do- 1. novembra naložiti 5% svojih vlog pri Narodni banki.
ZVIŠANJE DISKONTA TUDI V ZDA. Dne 17. novembra je 6 ameriških zveznih bank (Federal Reserve Banks), in sicer v New Yorku, Chicagu, Filadelfiji, Atlanti, San Franciscu in Clevelandu dvignilo diskontne mero od 2,25 na 2,50%. To je četrto zvišanje diskontne mere v letu. Taka je diskontna mera dosegla najvišjo raven po letu 1934. Računajo, da bodo v kratkem še ostale ameriške zvezne banke, in sicer v St. Louisu, Richmondu, Kansas Cityju, Minneapoli-su, Dallasu in Bostonu sledile temu zgledu. Povišanje diskontne mere je iznenadilo ameriške poslovne kroge. Industrijski vrednostni papirji so za trenutek padli, vendar so se pozneje
Ko je francoska poslanska zbornica izglasovala nezaupnico vladi pod predsedstvom Eidgara Faura, je ta izkoristila posebne izjemne določbe ustave in razpustila poslansko zbornico. S tem je Faure javno napovedal boj svojemu tekmecu za oblast — bivšemu predsedniku francoske vlade Mendes-Franceu. Ta je kot najvplivnejši voditelj v radikalni stranki zahteval, naj sedanja zbornica, ki bi se izživela prihodnje leto, ostane pri življenju, dokler se ne izvede volilna preobrazba, se pravi, dokler se ne sprejme novega volilnega zakona, ki bi zagotovil poslanski zbornici trdnejšo večino in s tem Franciji močnejšo vlado. Tega mnenja so bile poleg večine radikalne socialistične stranke tudi razne levičarske skupine.
S tem, da je Faure razpustil zbornico, je bolj ustregel desničarskim skupinam, kakor bivšim De Gaullovim pristašem in desnemu krilu republikanskega (katoliškega) ljudskega gibanja. Mendes-France je zaradi tega zahteval izključitev iz stranke Edgara Faura in to tudi dosegel. Medtem se je Edgar Faure, ki je znan po svoji e-lastičnosti in zvitosti, zatekel pod okrilje »Gibanja za zbiranje republikanskih levic« (RGR), ki se je pričelo po razpustu poslanske zbornice. To gibanje je imelo glavno zaslombo v radikalni stranki. Mendes-France je nato kot podpredsednik radikalne socialistične stran ke postavil Gibanju za zbiranje republikanskih levic ultimatum, in sicer, da bo radikalna stranka odpovedala podporo temu gibanju, ako ne izključi Edgara Faura. Gibanje mora odgovoriti, tako je zahteval Mendes-France, do 16. decembra. Tako nastaja nevarnost, da se radikalna socialistična stranka raz)-cepi y dve skupini, ki se bosta med seboj pobijali. Mendes-France se je medtem spri tudi z znanim radikalcem Ma-yerjem.
Mendes-France je sklenil volilno zvezo s socialisti in s socialnimi republikanci. Te skupine pojdejo na volišče pod skupnim imenom »republikanske fronte«. Socialisti so odbili predlog komunistov, da bi šli skupno na volišče.
Na naši podobi vidimo Edgara Faura. ki mu je zdaj 47 let. Dve letj in pol je bil Edgar Faure finančni minister, Po poklicu je pravnik. Zanimivo je da je stopil v radikalno stranko na priporočilo svojega sedanjega največjega nasprotnika Mendes-Francea in da je zasedel prvo visoko mesto v državni službi — v ministrstvu za narodno gospodarstvo leta 1944, ko ga je vodil tudi Mendes-France. Med vojno se je Faure pridružil De Gaullovemu gibanju v tujini. Edgar Faure je uspešno vodil francoske finance dve leti jn pol in mnogo pripomogel k obnovi francoskega gospodarstva. Danes napreduje proizvodnja franesoke industrije povprečno za 10% na leto, zboljšana je bila tudi francoska plačilna bilanca. Kot ministrski predsednik je vzdržal na vladi skoraj eno leto. Odgovornosti za politično napetost in upore v Severni Afriki ne mečejo politični kritiki nanj osebno, ker čedalje bolj prodira mnenje, da je vstajenje afriških narodov nezadržno in skoraj fatalno.
Edgar Faure in Mendes-France se v zunanji politiki splošno strinjata, in sicer glede Nemčije, glede Zahodne evropske zveze, prav tako glede franco-sko-sovjetskih odnosov; njuni načrti se križajo le na notranjem političnena področju. Mendes-France očita Fauru, da bi se rad naslonil na desničarje (dego-lovce in republikansko ljudsko gibanje). Faurov tekmec je ustanovil lasten list »LTEKpress«, ki se je iz tednika izpremenil v dnevnik. Nasprotrnkom nevarna je Faurova pomočnica — njegova žena Lucija, hčerka židovskega bančnika, pri kateri se zbirajo ugledni francoski politiki.
LIRA IN DINAR V NEW YORKU.
»Newsweek« navaja naseldnje podatke o vrednosti lire in dinarja nasproti dolarju, ki jih je zbrala banka Deak and Co., Inc. New York. Tečaji na prosti borzi 2. decembra 1 dolar velja 632 italijanskih lir (uradni tečaj 624,84 lire); 1 dolar 592 dinarjev (uradni tečaj 300 dinarjev).
inflacijo se
zopet okrepili. Ameriški industrijski krogi gledajo z optimizmom v bodočnost. Njihovi investicijski načrti prekašajo po obsežnosti vse dosedanje. Računajo, da bodo v prihodnjem letu v Ameriških združenih državah vložili v industrijske obrate 33,4 milijarde dolarjev, to je 13% več kakor lansko leto. Ameriški industrij ci so prepričani, da bo sedanja splošna konjunktura trajala še dalje. To velja tudi glede gradbene dejavnosti. Investicije v tej panogi bodo za 5% večje kakor letos ter bodo dosegle okoli 42 milijonov. Pri vsem tem bo neka liko popustila gradnja stanovanj, dvignila pa se bo graditev industrijskih podjetij, javnih naprav in dela na cestah. Ameriški minister državne zakladnice Georg Humphrey je v San Franciscu govoril proti inflaciji. Poudaril je, da je inflacija največji sovražnik gospodarskega napredka; seveda mora denarna politika ostati kljub temu elastična in ne sme zapreti možnosti kreditiranja.
ŠVEDSKA SE OTEPA INFLACIJE. Na švedskem so lansko leto ustano. vili Urad za ustalitev, že tedaj so švedski finančniki postali pozorni na naraščanje cen in denarnega obtoka. Dolgo so se upirali politiki skrčenja kreditov in povišanja obrestne mere, ki bi imela za posledico skrčenje denarnega obtoka. Toda letošnjega a-prila so se vendar odločili za močno zvišanje diskontne mere, in sicer od 2 3/4 na 3 3/4%. Pozneje je država razpisala veliko notranje posojilo proti 4 1/2% obrestim, da bi tako spravila iz obtoka čimveč denarja. Poleg tega je vlada povišala davek na dobiček družb od 40 na 50%. Kupna moč
Split se razvija v veliko luko
Med jadranskimi pristanišči se poleg Reke v povojnem času razvija tudi Split. O tem razvoju govori primerjava med povojnim in predvojnim pristaniškim prometom v Splitu. Tako je letos v prvih treh četrtletjih desegel celotni promet skozi splitsko luko že 933.969 ton, se pravi, da je skoraj dosegel celoletni promet v letu 1953, ki je znašal 977.895 ton. V letu 1954 je promet v splitskem prislanišču znašal 1,148.734 ton.
Zanimivo je, da vlada približno ravnotežje med izvozom in uvozom, kar predstavlja veliko prednost v pomorstvu; saj je tako ladjam, ki dovažajo blago zagotovljen tovor za povratek-Tržaška luka n. pr. je pretežno uvozna luka, ker uvoz daleč prekaša izvoz.
Podatki o prometu y splitskem pristanišču navajajo posebej notranji promet in tuji promet. To vsekakor olajšava ocenjevanje prometa sploh. Tako je notranji promet V prvih treh četrtletjih letošnjega leta dosegel 394 704 t. (173.175 izkrcanega in 221.529 vkrcanega blaga); v vsem letu 1954 je notranji promet znašal 486.913 top (226.942 izkrcanega in 259.271 vkrcanega blaga); v letu 1953 skupno 450.291 ton (196.661 izkrcanega in 253.630 vkrcanega blaga). Promet s tujino: v prvih treh četrtletjih 1955 539.265 ton (304.288 ton uvoza in 234.977 ton izvoza); leta 1954 661.821 top (354.258 ton uvoza in 307.563 ton izvoza); leta 1953: 527,604 ton (306.428 ton uvoza in 221.176 ton izvoza).
Ako razdelimo promet po blagu, dobimo za prva tri četrtletja 1955 naslednji pregled: uvoz premoga (iz Italije, ZDA, Sovjetske zveze in Cipra) 136.295; nafte 13.845 (iz Holandije in Sovjetske zveze); kovinskih izdelkov 5.428 ton (iz Holandije, Japonske, Grčije, Anglije, Belgije, Norveške, Sirije in ZDA); ži'a 132.693 top (iz ZDA); rudpin 1.258 ton (iz Italije) In lesa 60 ton (iz Egipta) ter ostalega blaga 10.709 ton (iz Belgije, Anglije, Egipta, Grčije, Holandije, Italije, ZDA, Turčije, Indije, Japonske, Sirije, Francije in Nemčije).
Navajamo še podatke o izvozu blaga po posameznih vrstah: izvoz v treh -prvih četrtletjih 1955: premoga 1.200 ton (na Ciper), rudnin 6.074 (v Holandijo. ZDA, Anglijo in Francijo), nekovin 8.694 ton (v Arabijo Brazilijo, na C -per, v Čile, Egipt, Kanadb in ZDA); metalurških proizvodov 25.230 ton (v Dansko, Anglijo, Egipt, Holandijo, Nemčijo, ZDA, Belgijo, Ciper, Palijo, Kanado. Sirijo, Libapop in Brazilijo); lesa in lesnih izdeklov 2.057 ton (v Italijo in Sirijo); čemerna 187.515 ton (v Arabijo, Burmo, Brazilijo, Ciper, Etiopijo, Libijo, Malto, Tripolitanijo, Turčijo, ZDA Sirijo, Anglijo, Cejlon in Francijo); ostalega blaga 4.027 ton (v Arabi-
jo, Brazilijo, Belgijo, Ciper, Čile, Anglijo, Turčijo, Grčijo, Italijo, Kanado, Libijo, Nemčijo, Malto jn iZDA).
Končno še nekaj podatkov o potniškem prometu; Notranji potniški premet je v prvih treh četrtletjih leta 1955 dosegel 788.484 potnikov (407.344 prispelo in 381.140 odpotovalo); leta 1954: skupen promet 889.057	(446.184
prispelo in 422.873 odpotovalo); leta 1953: skupno 865.970 (145.673 prispelo in 420.297 odpotovalo). Potniški promet s tujino je še skromen. Tako je znašal v prvih treh četrtletjih 1955: 657 potnikov (387 prispelo in 270 odpotovalo); 1954 792 potnikov (205 prispelo in 587 odpotovalo) ter leta 1953: 1.248 potnikov (767 prispelo in 381 odpotovalo). Neposredni tujski promet je torej majhen, ker potujejo tujci v Split navadno čez Reko in so tako v statistiki navedeni kot potnikj iz domačih luk.
Ladijski promet se je po tonaži razvijal takole: v prvih treh četrtletjih 1955: 1,244.051 neto registrskih ton (prihod in odhod); leta 1954 1,635.219 nrt in leta 1953 1,543.770 nrt.
Tranzitni promel čez Beko narašča
V	preteklih desetih mesecih tega leta je promet skozi reško pristanišče dosegel skoraj 3 milijone ton. Zanimivo je, da zavzema tranzitni promet razmeroma velik delež v primeri s prejšnjimi letj; saj je dosegel skoraj pol milijona ton. Za tranzitni promet čez Reko prihajajo v poštev Madžarska, Avstrija in Cehoslovaška. Jugoslovanski listi ugotavljajo, da predstavlja razvoj tranzitnega prometa čez Reko toliko večji uspeh, ker konkurirajo Reki v tem pogledu Trst in severna pristanišča, kakor Hamburg in Bremen, Rotterdam, Amsterdam jn Anvres.
V	prvih devetih mesecih tega leta je avstrijski tranzit čez Reko dosegel 212 tisoč ton, Madžarski 105.000 ton in Češkoslovaški 100.00 ton. Blago v tranzitu je bilo namenjeno na Bližnji, Srednji in Daljni vzhod, pa tudi uvoženo blago je prihajalo iz teh predelov. Naraščanje tranzitnega prometa je povezano z okrepitvijo rednih pomorskih prog. Na Reko prihaja čedalje več tujih ladij. Nedavno so z Reke uvedli novo progo, ki bo vezala Reko z lukami Srednjega vzhoda.
NOV GLAVNI RAVNATELJ ZADRUŽNIŠTVA. Ministrski svet je imenoval Alberta Benoglia za novega ravnatelja zadružništva v Italiji pri ministrstvu za socialno skrbstvo. Imenovani je bil že delj časa glavni inšpektor ministrstva za delo, in sicer pri ravnateljstvu za zadružništvo.
Za radikalne ukrep proti draginji
Cene življenjskih potrebščin v z3' cn<jih mesecih neprestano marašftv K temu splošnemu pojavu se je P' družil še slab pridelek olivnega 0^' o katerem smo že večkrat poročali naših tržnih pregledih. Slaba letj? ni .povzročila skoka cene samo ^ nega olja, temveč tudi semenske^ ki se danes prodaja v Trtsiu po l lir draže in stane že okoli 50F boljše vrste, slabše pa 440-460 lir liter. Vlada se bori prati podraži' s tem, da je vrgla na trg večje žage semenskega olja. Toda vse 1^; da to ne pomaga, že prej so v vli? nih krogih bili zaskrbljeni zar*1 naraščanja življenjskih stroškov, ^ sti na področrju prehraine. Inde’ prehranjevalnih artiklov je bil po ? datkih Osrednjega statističnega ^ da v prvih sedmih mesecih tega 70,43, v letu 1954 je znašal povp1^ no 68,75 in leta 1953 66,80. Cene ^ do torej navzgor.
V vladnih krogih proučujejo Pr' log, da bi uredili prodajo živil6? skih potrebščin tako, da bi prepih li skakanje cen. Po tem predlogu trgovine razdelili \ več kategorij bi določili za vsako trgovino d0*' ček, ki ga lahko doseže pri prod1 Nato bi uvedli strogo nadzorstvo ^ cenami, ki bi ga izvajali finančni ^ meščenci in občinska policija. Ta naj bi se v gospodarstvu zagotovi večja stalnost cen, hkrati pa zaval; vala vrednost denarja. Zagovori1*' tega predloga so mnenja, da m«3 vlada nastopiti odločno, ker revo1" cionarne stranke čedalje bolj izk0' ščajo nezadovoljstvo, ki nastaja p radi stalnega naraščanja cen.
Napoveiluie se znalno zvišali
železniških tarif
Prometno ministrstvo je predel8; besedilo predloga, po katerem naj se z januarjem 1956 povišale železni* , tarife. Medtem ko so se tarife za P; voz blaga zvišale v primerjavi z P1,? 1938 za 68 krat, je razlika med tari? mj za prevoz potnikov ostala nekd* manjša. To je pripisati veliko yečjc" številu potnikov, ki potujejo po žel® n;ci, medtem ko je ostala količina f' voznega blaga skoraj ista kot pred f no, stroški pa so se povečali.
Sedaj nameravajo dvigniti tarif0 prevoz blaga za približno 10% in s*?, največ lažjemu blagu: za ekspedF* do 5 ton bodo povišali tarifo za 1? do 10 top za 13%, do 15 ton za 7,5/o za pošiljke težje kot 15 top za 5°o
Povišanje tarif bo najbolj priza-prevoz sadja in zelenjave. Temu bi8;
%
so v respici prizanesli poviški iz 1952 jn 1953, pri čemer je država »Z-Ijala« 4 milijarde letno. Naravno tot? da bo sedaj to blago najbolj občlltl povišek.
Za dobro polovico nameravajo s* čiti olajšave, ki jih je deležno izv03? blago. S tem in z zgornjim predl°=! bo država, če ga bodo sprejeli, inka' rala 11 milijard letno več.
Tudi za potnike predvidevajo P1 šanje tarif in sicer za 5-6%. Znižali' bodo nekoliko cene izkaznicam za lavce, uradnike itd. ter listkom v vih dveh razredih, saj se vozi da**; v Italiji na 100 potnikov kar 85 V razredu.

NOVA ZVEZA REKE S SREDNJIM VZHODOM. Ladje znane egiptovske plovne družbe iz Aleksandrije »Societe Misr de Navigation maritime«, ki plujejo na progi proti Srednjemu vzhodi), pristajajo razen v Trstu in Benetkah tudi na Reki. Tako je bil promet med Jugosalvijo in Pakistanom znatno zboljšan. Ladje »Jugolinije« namreč ne pristajajo v Karakaju in so tovor za Pakistan morali prekrcevatj na druge ladje v Fort Saldu.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.l.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
čedalje širi
prebivalstva je v začetku tega leta narasla, ko je prišlo med predstavniki podjetij in sindikatov do sporazuma glede povišanja plač za 5—6%; računajo, da se bo do konca tega leta dvignia za novih 8 -10%. Toda narodni dohodek se ne bo povečal več kakor za 5%. V prvem polletju letošnjega leta so se življenjski stroški dvignili za 4 točke; ni znamenja, da bi se naraščanje življenjskih stroškov ustavilo. Guverner Narodne banke je v svojem zadnjem govoru opozoril, da so zaloge deviz prešibke. Uvoz je v prvem letošnjem polletju narastel od 4395 na 5109 milijonov kron, izvoz pa samo od 3795 na 4124 milijonov kron. Trgovinska bilanca je stalno pasivna. Uvoz je narastel predvsem zaradi uvoza avtomobilov.
TIHA INFLACIJA TUDI V ITALIJI G. M. Simone se bavi v rimskem »II Globo« z vprašanjem inflacije v Italiji pod naslovom »Strah pred inflacijo«. Razumljivo je, da si vsakdo postavlja vprašanje, kaj bo z denarjem, ako poj demo v inflacijo ali ne. Pisec je mnenja, da se vprašanje ne sme tako ostro postavljati. Izvedba 10-letnega Vanonijevega načrta za o-krepitev italijanskega gospodarstva bo državo vsekakor bolj približala nevarnosti, da bi zašla v inflacijo. Pisec tudi opozarja, da narašča primanjkljaj v državnem gospodarstvu. Davčni pritisk jemlje varčevalcem pogum, da bi štedili in nalagali denar. Prebivalstvo čuti v vsakdanjem življenju, da cene naraščajo, in se boji, da zaidemo v inflacijo. Pisec zaključuje, da je ta strah nekoliko pretiran, kajti podražitev življenja za 2-3% še ne predstavlja inflacije.
t e n n idejne
100 lel Jessemerjeve hruške"
Pred 100 leti je pričela za jeklarsko industrijo noya doba. Dne 17. oktobra 1855. leta je pamreč angleški plavžar Henry Bessemer pa entlral svoj postopek za žilavenje jekla.
Surovo železo, ali kakor mu tudi pravimo grodelj, vsebuje poleg precejšnjih količin ogljika še neke druge prvine, ki z ogljikom vred povzročajo, da je grodelj krhek in tako neprimeren, da bi neposredno iz njega izdelovali razne železarske izdelke, ki bi jih lahko kovali.
Vse te snovi izločimo iz grodlja s postopkom, ki mu pravimo žilavenje. V talino grodlja dovajamo kisik, ki tvori z njim žlindro. Nekdaj so dobivali kovno železo s »pudlanjem« na preprostih ognjiščih: tako je nastalo železo v testastem stanju, ki mu pravimo varjeno železo.
2e od pričetka 1855. leta je dokončal Bessemer poskuse, da bi izboljšal postopke, ki so bili do tedaj v rabi za pridobivanje kovnega železa. Končno je uspel z zamislijo, da bi odstranil iz grodlja odvečni ogljik z vpihavanjem zraka ter tako dobil jeklo v tekočem stanju. Ko je naslednje leto objavil javnosti svoj izum, ki ga je opisal kot »Dobava železa jn jekla brez ognja«, so vsi železarji spoznali ogromni pomen njegovega postopka; saj se je po njegovi metodi delovni čas epega in pol dneva skrajšal na 20 minut! Ker pa ni mogoče po Bessemerjevem postopku predelovati grodlja, ki je bogat s fosforjem, se je prvi val navdušenja kaj hitro polegel; vendar je z vztrajnim delom Šved Federik GSranssop kmalu dokazal izreden pomen Bessemerjeve-ga odkritja. Pričela je doba plavljenega jekla.
Naj v kratkih obrisih opišemo Bes-semerjev postopek!
Žilavenje izvršimo v posodi hruškaste oblike, ki je zunaj obdana z železnim plaščem, notranja slepa pa je obložena s krepienčevo opeko. Zgoraj se ta naprava, imenovana konvertor oziroma Bessemerjeva hruška, zoži v o-kroglo odprtino. Spodaj pa je zračna skrinja, skozi katero dovajamo stisnjeni zrak. V Bessemerjevi hruški lahko

Raztaljeni grodelj vlijemo v žr* konvertorja, iz zračne skrinje pa v:l, potiskamo komprimirap zrak. KisiK’1 je v zraku oksidira del železa, pred''* se pa spaja z ogljikom, silicijem in $ gimi prvinami, ki nastopijo v grod? Pri zgorevanju teh prvin nastaja t°?!
šna toplola, da ostane vsa snov v
taljenem stanju. Sl.varja se žlindra'
vsebuje mnogo kremenice. Končno ramo železno talino korigirati, da bimo jeklo zaželenih Jas'nosti. V ta men vržemo v talino preračunano . ličipo zrcalovine. Nastalo talino Pr‘ jemo v livarske lopce, v katerih se površju nabira žlindra. Raztaljeno J lo pa iz njih vlijepio v kalupe.
KAKO SO PRIŠLI DO TOMAŽEVE ŽLINDRE
Bessemerjev postopek je leta 1879' boljšal S. Gilchrist Thomas, ki je delal takoimenovani bazični postd1! žilavenja. Od prejšnjega se razlikuF; tem, da je hruška obložena z mag11? jevim oksidom ali pa z žarjenim d0 milom ip žganim apnom, ne pa s ?! menom. Z bazičnim postopkom J®1 predelujemo v jeklo tudi tisti grod( ki je bogat s fosforjem. To pa ni )Jv no po Bessemerjevem načinu. Pri ^ masovem postopku je poleg jekla T' važen proizvod žlindra, ki je sp10’ znana pod imenom Thomasova, ali kor ji po domače rečemo, Toma^ žlindra. Ta je namreč izredno poine,# no fosforjevo umetno gnojilo.
Ing. M- Y
REVOLUCIONAREN JUGOSLOVANSKI IZUM
Stojan Bjelapovič, ki študira na 'c[ grajski tehniki je konstruiral vijal1! kloidne oBIlke, ki se razlikuje od; danjih in ki omogoča gibanje in b18! vriranje ladje brez uporabe krmila-bi svoj izum podprl tudi teoretičn0', mladi izumitelj vztrajno delal 1® * Nekateri jugoslovanski listi trdil0', bo ta izum verjetno izzval revo!1*/ narne spremembe v ladjedelstvu, P', bodo nič manjše kakor tiste, ki ) -pred 75 leti povzročil Anglež Trb? kraft, kateri je dal končno oblik0 danjemu vijaku.
HOTEL COLUMBIA
♦	TEKOČA TOPLA IN HLADNA VODA
♦	CENTRALNA KURJAVA
♦	KOPALNICE, DVIGALO
♦	TELEFON V VSEH SOBAH
TRST-ULICA D E L L A GEPPA ŠTEV. 18 — T R S T
ZA PRENOTALIJE POKLIČI!h TELEFON 23,741 / 31-0S3
Lastnik: LIPANJE FRANC
GOSPODARSTVO
Stran 1
ep
v
■M je 'ial ,a oU, očali leti*' o ol*1 nsfcef P° , SOtH-
lir 1
Iražil ie Z»::
> k-,
v vl>! zai^
lV’ j! ind«f
P° „ a «*!
?a ^ DVptP
ne ^
> Pr' ivlje* •ept^ ogu arij do1' .rod*. /O' ^ :ni ** Ta* ototi; »va*; rorP*1
mer
revol*
Izid)1;
ja
VAStle*	ŽeUfo
KURIVO
Bernard Pangus
»AimilŽIBIJl ■ KAMNOLOMI
želi vesel božič vsem odjemalcem I

SOSSI (SOSIČ)
RADIOTELEVIZIJA OPČINE — Trg Monte Re 4
Tel. trgovina 21-155, izven urnika 21-154
ZASTOPSTVO „LIQUIGAS” UGODNI PLAČILNI POGOJI „GRUNDIG” radioaparati delujejo na vseh frekvencah brez motenj
GRUNDIG — MOD. 2035 W/3D J
tvrdka
lUhMe
USTANOVLJENA L. 1800
trst
P. m za S. Glovannl, 1 Talefon 35-019
Emajlirani štedilniki iji pedi najmodernejših oblik na vsa goriva - Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla itd. - Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala - Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in modeme oblike.
ide!3; pai ;zn :a
P*
let«1 tari* *oJi> ičje" žel' ia ed ^
lifo
a 3it'
edi'
3 15;
,5%
5$'
Z3ii‘
blai iz K »zž1. tod očal*
o
'VO2*!
Iložt*
;nlt3';
po'v
M
za vf dar; y
jel1
žr'1
v’:
1K-
ivs'
id*:
odi,
tol
ra-
311>'
Vese/e božične praznike cenjenim odjemalcem in prijateljen Zeli tvrdka
UVOZ-IZVOZ
JA/BAR STANISLAV
Vseh vrst blaga zastavbeništvo Vezane plošče vseh vrst
TRST
Urad in skladišče: Scalo legnami - Tel. 44-552
ključavničarska mehanična delavnica
Trst - Dl. Crispi, 15 - Telef. 95-214
hll vesele božične praznike In srečno novo letol
Batič Franc
Lekarna
ZAFRED DARIJ
TRST - ČAMPO BELVEOERE, 2 - TEL. 23-148
Cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike!
„LA VINICOLA TRIESTINA"
dl ALBERTO URŠIČ
Trst - Ul. Cec. Rlttmover, 20 - Telefon 38-380
Imamo bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska, in vipavska vina ter kraški teran
Želimo vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike!
Vesele božične praznike želi;
trgovina in pekarna
ž^Č OK
0 P C I N E Narodna ul. 61 'Telefone 21-046
VSE ZA
kmetovalce EDVARD FCRLMII
TRST - Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169
Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d.

*®rn odjemalcem želimo vesele božične pra
.znike I
Zaloga papirja
d1WT¥
TRST, Ul, Fm Severa, 10 Telefon 30-463
V.om - Izvoz papirja tor grafičnih potrebščin
želi vesele božične praznike!
ČEPAR PETER PAVEL
Trst , UL. UD INEf 36 , TEL. 28,296
Želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto /
KMEČKA BANKA
r. z. z. o. J.
GORICA
UL. MORELLI, 14 - TELEF. 22-06 USTANOVLJENA LETA 1900
GORICA- UL. DON BOSCO, 46 - Tel. 26-08
lloiči uiem cenjenim odjemalcem in posebno Svojim članom ueiele Božične plainikel
TRGOVINA IN DELA VNIGA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST - Piazza Tra i Rivi 2 - Tel. 31-198
Oglejte st našo zalogo damskih, moških in otroških čevljev za zimsko sezono
CENE UOODNE
Cicli COTTUR
MOTO - MOTOLFGGERE M. V.
UVOZ - IZVOZ TRST
VSA CRISPI 8-9 TELEF. »3-982
P-tecUtavnu-tva suetoum teuuuA
utamk:
BI AN CHI, BOTTECCHIA, WILIER, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata salo-ga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za jugoslovanske kupce. Odpošiljamo direktno večje količine In posamezne komade. Trasmisijski jermeni trapecaste oblike.
Vesele božične praznike želi avtoprevozniško podjetje
bj^atje DOLJAK
Gorica — Ulica Donizetti §7 — Tel. 20/97
TRGOV IN JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE .NARODNA UL. 42 - TELEFON 21-026
želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto !
KMEČKA IN OBBTNA POSOJILNICA
NABREŽINA
želi vsem svojim članom in poslovnim prijateljem vesel božič!
BU FE T
«PRI JOŠKOTU»
TRST - ULICA GREGA ŠT. 5
Prvovrstna istrska in briška vina. - Dober prigrizek in pristna domača kuhinja
„AL BISPABMIO" - Mikulus Karmela
velika, izbira pletenin, moškega in ženskega perila, drobnarij itd.
GORICA — ULICA OBERDAN 6/12
PROIZVODI GENERAL MOTORS
Predstavništvo: CI. LE. RA. Soc. a r. I.
T K I E S T E
VI. C o r o n e o St. 3 Telefon št. 37-014
Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa-rivalci za industrijo in trgovino
,/TRANS - TRIESTE" s. c,
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
S. I. L. L. A.
COSSI ALFONZ
uvoz uje s a
GORICA
Ulica Duca d’Aosta 17
TEL. 34-36
želi cenj. odjemalcem in vsem poslovnim prijateljem vesel božič!
UVOZ - IZVOZ
IVAN VETRIH
GORICA
ulica Lantieri št. 5
TELEFON 25-27
Zaloga goriva na Mno in delieln
Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem Želi vesel božič in s?'eČno novo leto !
MELIGLO AEFJREDO
Trieste-Trst - ViaA. GacciaR - Tel.»6-039
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA MOTOCIKLE »PARILLA" in „BIANCHI“. Zastopstvo in zaloga koles znamke „ MELILLO " - „ BENOTTO " . „BIANCHI". Zaloga specialnih dirkalnih koles, nadomestnih delov za motorna kolesa in kolesa
MEHANIČNA DELAVNICA za popravila, revizijo in obnovo avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna
4
kolesa in motoskuterje.
dvtogaraža: ,,S. Iiiustn“ V. Antonio Uaccia 10 - Tel. 90 159
uham cei/ijmim odjemalcem
ieli uehele Bozime piaznike l
/J' ITAUANE %
MILANO
ŽIČNE KRIfl „TECI“
VSEH VRST IN PREMEROV
IZDELAVA PO AMERIŠKEM NAČINU SEALE IN NORMALNA
Repi. BOSCOLO & Go.
TRST — RIVA GRUMULA ŠT. 10
Tel.: 36-JU — 23-BB7
Oglašajte v »»Gospodarstvu*4 !
POIZNANI) MEDNABOONO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
E.A. O O 5* IXI AN A
GOMZI« - VIA OVCA D AOSTA N. 88 ■ TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
jA&to&adiict
IMPORT - EXPORT
d. d.
Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev zn lesno industrijo
TKST - Sedež : ul. Cicci-one 8/II - Telefon: ul. Clcerono 30214 - Scalo Legnami 00710
Zoldha
uvoz
JOŽEF
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
JUGOLINIJA
RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami :	Telefoni:
JUGOLINIJA - RUEKA	29-51, 26-52, 29 53
Teleprinter i JUGOLINE 92526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOUNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trstu: “N O R D-A DR I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
Prodaja krme in zaloga pira
ŠTOKA* ANTON
PROSEK - DEVINŠČINA
želi vesel božič vsem svojim cenjenim odjemalcem !
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
GORICA - Ulica Croce št. 4
5™”™07
Želi cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike l
GKtfERALNO ZASTOPSTVO
ADAMIČ JOSIP
Trst - Trieste, Via Valdirivo 13/1
Tel. 28-44», 31-996
zasiopfls
„DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
„FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo.
„COOPERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
,,RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
,,RIB1Č“, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
,,D. D. SPLOŠNA TRGOVSKA" uvoz-izvoz, Koper.
UGO MARGON
ZALOGA IN PREDELAVA VREČ IN JUTE
IRSI, UL. F0N0ERIA10-TEL. 90-720
PEKARNA IN TRGOVINA
ŠIRCA
Strada vecchia per ristria štev. 16 Telefon 93-425
Vesel božič in srečno novo leto želi cenj, odjemalcem in prijateljem
0^Ifi5r<fie
ft Q t*!>!>{•	!
MIHO SPONZA
TRST, ULIC4 IMBRIMI 14 - TEL. 37B6G GORICA, ULICA MAZZI1V1I 1 - TEL. 2937
VELIKA IZBIRA TELEVIZIJSKIH IN RADIOAPARA-TOV, HLADILNIKOV TER PRALNIH STROJEV NAJBOLJŠIH INOZEMSKIH IN DOMAČIH ZNAMK
UGODNI PLAČILNI POGOJI
G. M. COLOffilN G FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
PJL.UTOVIXE
in IZDELKOV
Trst, Ulica I. dellaCroced
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
	
-siCma^-	
IMPORT EXPORT	TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 T a l e f o n i Uradi št. 94-252 privatno 26-384
TELEGRAM :	SIC MAMARE
DROGERIJA Izidor Vižiu
JDORO
Gorica — Corso Italia 32
Droge
Barvo
Čopiči
Parfumi
llemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA
Potrebščine za slikarje, umetnike itd.
Telefon 26-83
Zaloga stavbnega materiala in lesa
Daneu Frančiška
Opčine, Narodna ulica 77
želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike!
_„V I S T
TRST. UL CMDIICC115 - TEL. 29-656
Bogata izbira naotnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Provzemamo vsakoi/rstne prevoze za lu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
MAGAZZINI del CORSO
Trieste - Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043
B -------------------
q dežnih plaščev A površnikov J j'op in hlač montgomerjev I za MOŠKE, ŽENSKE | in OTROKE I po najnižjih cenah
A ___________________
Oglejte bi miSe izloiSe l
ZANESLJIVA TRGOVINA
-SPADflRO-
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-783 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96-847
SCALO LEGNAMI - PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADGPEDIT
GOSAD
PROIZVODNO TflGOVHO PODJETJE
Ljubljana, Prečna k. tel. 30-329
PROIZVAJA: odlično čajno mešanico ..Planinski čaj", razne zdravilne čaje, dišavice za kuho in kuhinjsko začimbe, krmilni prašek REDISOL, razne mešanice za kozmetično in prehranjevalno industrijo. Dobavlja razne droge farmacevtski industriji mlekarnam
IZVAŽA: suhe in sveže gobe zdravilna zelišča in eterična olja
BAZZANELLA UMBEBTO
TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tol. 24-197
Zaslopoik za Trst, Videm, Gorico In FLBJ
SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin.
VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki.
CINGANO - Tovarna vinarskih strojev.
NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI-
Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAM BELLI na nafto in sanitarni predmeti.
te
PRIEIKOM VAŠEG D O LASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU

MAGAZIN ENGIESKIH ŠTOFDEA
TRST - CLP SAM IlICOLO, BR03 22 - TELEFORI 31-138 - TRST
PRODAJA MA l/ELIRO I MALO ORIGIHALHIH EUGLESRIH ŠTUEOVA ZA MOŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA CZ NAJNIŽE C1JENE.
ZIMA V
Od Soče pri Gorici pa jugozahodu pa do rejce Drave pri Mariboru pa severovzhodu prerezajo Slovenijo visoka skalna gorovja, prostrane planote, sredogorja in nižja hribovja. V zimskem času jih pokrije debela plast snega in spremeni polja ip travpike, pašnike in goličave v pravi smučarski raj. Bližina morja in visoka lega pospešujeta o-bilico padavin. Sneg leži v teh krajih od srede decembra pa do pomladi, v višjih legah tudi še v aprilu in maju. Ni čudno torej, da se je v Sloveniji že zgodaj razvilo smučanje in to popolnoma neodvisno od nordijskega. Na Blokah v osrčju Slovenije so uporabljali kmetje smuči že v XVI. veku. Prvi zapiski o tem so pam ohranjeni v knjigi zgodovinarja J. V. Valvazorja »Slava Vojvodine Kranjske« iz leta 1689. Prav množično pa se je razvil zimski šport, kot povsod v Srednji Evropi, v prvih desetletjih tega stoletja.
Bližina, medsebojna povezanost in dobre zveze so bile vzrok, da so Tržačani in Goričani že pred prvo svetovno vojno radi zahajali v Bohinj, kot enega prvih zimskošportnih ceptrov Slovenije. Med obema vojnama se je, v zimskošportnem smislu, posebno razvila Zgornja Savska dolina, s središčem v Kranjski gori in Planici. Tudi Bled, znapo alpsko klimatsko letovišče, je pritegnilo večino dovolj navdušenih smučarjev; predvsem pa bližnja visoka planota Pokljuka s svojimi prostranimi smučišči. Najobširnejša so smučišča na Komni nad Bohinjem, ki se raztezajo do izpod Triglava in Krna nad Soško dolino.
Na drugi strapj Save vabijo prekrasna smučišča v podnožju in na vrhovih Karavank ip Kamniških Alp. Okolica Tržiča je znana po svojih visokogorskih smučiščih, tu je domovina najboljših jugoslovanskih smučarjev v alpskih disciplinah. Bolj proti vzhodu leži letovišče Jezersko, tudi V zimi zelo čislano zimskošportno središče. Vrhovi okrog Krvavca in Veljke planine pa so dobro obiskovani še dolgo potem, ko je dolina že v polnem cvetju. Isto velja tudi za smučišča pa Mozirski planini, Raduhi ip na Okrešlju ter Korošici. _Na vseh teh vrhovih, ki dosegajo višino od' 1500 do 2000 m so planinske postojanke, ki nudijo smučarju dobro oskrbo in prijazno zatočišče.
Kot svojevrstno in odlično smučarsko področje je znano Pohorje. To približno 50 km dolgo sredogorje med reko Dravo in pritoki Savinje, južno od Maribora, se je že zgodaj razvilo v turistični center, privlačen v letni in zimski dobi. Številni planinski hoteli in koče so cilj turistov. Za smučarje so posebno zanimivi kopasti goli vrhovi zahodnega Pohorja, z najvišiima vzpetinama Crpim vrhom ip Veliko Kopo, ki dosezata višino 1540 m.
V BLIŽINI GOBICE je smučarjem znana izletniška točka Lokve v Trnovskem gozdu. V razmeroma kratkem času pripelje turista avtobus iz Solkapa do hotela »Poldanovec«, kjer se lahko preda beli opojnosti sredi najlepše zimske narave.
Nešteto je še krajev v Sloveniji, ki so znani po stalnem snegu, lepih smučiščih ip prijetnih gostiščih; da omenimo samo Polževo na Dolenjskem, Dom pod Tolstim vrhoni pri Celju, Kotulj-sko Slatino na Koroškem, vepdlar bi se za zdaj omejili pri podrobnejšern opisu sanio na važnejše.
PLANICA je visoka alpska dolina na skrajnem severozapadu Slovenije ob meji z Italijo. Leži v višini 900 do 1100 m, v osrčju Julijskih Alp. Ima smučarsko sezono do začetka aprila. Znapa je posebno po svojih petih skakalnicah. Na največji so bili doseženi prvi poleti na svetu čez 100 m dolžine. Ima smučarski ijft, drsališče, sankališče. Hotel »Dom v Planici« ima 100 postelj. Dostop z železnico preko Ljubljane in Jesenic do postaje Planica ali iz Gorice preko Jesenic.
KHANJSKA GOBA (810 m) in PODKOREN (847 m). Kranjska gora je središče zimskega športa v Zgornji Savski dolini. Obiskovalcem so na razpolago smučarski lift, 2 skakalnici, drsališče, prekrasna vežbališča s pro“o za slalom ip smuk pod Vitrapcem. (Nešteto krajših izletpih točk in visokoalp-skih tur. Posebno znan je prelaz Vršič s planinskimi kočami v višini 1600 m. V dolini so znani hoteli »Erika« (100
Jesenice, novembra 1955
Več kot 60 let je že minulo, odkar se je tedanja uprava bivše Kranjske industrijske družbe, ki je imela svoj sedež v 'Ljubljani, svoje železarske obrate pa pa Jesenicah in pa Javorniku, pričela baviti z mislijo, da bi ob obali Severnega Jadrana — v bližini Trsta ali Reke — zgradila veliko sodobno železarno s plavži in Martinovimi pečmi, morda tudi s konverterji, obrate na Gorenjskem pa da bd preuredila zgolj za predelavo surovega železa in polizdelkov ter jih premestila v bližino Žirovnice. Tak načrt je prvikrat bil v načelni razpravi na Jesenicah na seji u-pravnega sveta dne 25. novembra 1894.
Izvedbo označene zamisli so nekoliko zavrle težkoče zaradK finapeiranja, toda uprava je vztrajala pri svojem namenu in zagotovila postopoma vsaj za izgradnjo železarne ob morski obali vsa potrebna finančna sredstva, dočim je v obratih na Jesenicah in Javorniku pač investirala mnogo denarja za njihovo preustrojitev in piodemizacijo; ni pa izvršila zamisli, da bi jih iz ozke doline med Mežakljo in Karavankami pre mestila na Breg pri Žirovnici, torej pa široko odprto polje, kjer bi bila podana možnost skoraj poljubne razširitve tovarniških naprav in tudi boljšega izkoriščanja vodne sile Save Dolinke.
Vprašanje izgradnje železarne ob morju in preureditve gorenjskih železarskih obratov je postalo takrat aktualno zaradi napredujočega razvoja železarske industrije v Podonavju ip zaradi pojemanja zalog železne rude v rudiščih pa Gorenjskem. Proizvodnja surovega železa v mejah tedanje av-stro-ogrske monarhije ni zadostovala več, da bi se z pjo mogle kriti naraščajoče potrebe industrije. Surovo železo se je že moralo uvažati, v glavnem iz Nemčije, a njegova cena je bila razmeroma visoka.
V tem položaju se je pri vodstvu Kranjske industrijske družbe porodila zamisel, da bi se s postavitvijo velikih plavžev ob morski obali, ki bi izkoriščali možnosti dovažanja rude in premoga v ladijskih tovorih in po ugodnejših cenah, mogla zagotoviti dobra
SLOVENIJI VASI!
postelj), »Razor« in »Slavec« (55 postelj). V bližini je Podkoren (2% km) s hotelom »Vitranc« (32 postelj). Tudi za ta kraj velja, v pogledu zimskošportne ureditve, isto kakor za Kranjsko goro. Dostop z železnico isti kot za Planico. Oba kraja imata svojo želez-* niško postajo.
BLED (501 m). Okolica in jezero dajejo številne možnosti za smučanje, sankanje, drsanje in druge igre na ledu. Na hrib Stražo je speljana vzpenjača sedežnica. Razen pa jezeru ima Bled tudi umetno drsališče. Pozimi se vrste razne zimskošportne in družabne prireditve. Predvsem pa je Bled zpap kot izhodišče za Pokljuko, obširno visokogorsko planoto s smučišči do 2000 m
POHORJE doseže v svojem vzhodnem delu višine do 1300 m, proti zahodu pa se dvigpe do 1543 m. Vzhodho Pohorje se je razvilo v pravi turistični center s številnimi planinskimi hoteli in kočami. Dostop olajša cesta, ki se pri Hočah (7 km pred Mariborom) cepi od glavne ceste Ljubljana-Celje-Maribor. Do Poštarskega doma vozi tudi pozimi avtobus (iz Maribora). Smučanje olajša vzpenjača sedežnica. Na razpolago je tudi manjša skakalnica. Prekrasne so smučarske ture po vsem grebepu do najvišjih vrhov na zahodu. Ob vsej poti so hoteli in planinske koče, ki so tudi pozimi odprte, n. pr. počitniški domovi »Miloša Zidanška«, »Mi-hajla Grbiča«, »Železničarski dom«, »Jelka«, »Planinka«, »Zarja« in Mari-
Avtomobil postaja vsakdanja potreba^
Kaj je novega v nemški avtomobilski industriji
Motiv i<& Sloučva^e
višine. Hoteli na Bledu: »Jelovica« (234 postelj), »Lovec« (26 postelj), na Pokljuki »Sporthotel« (117 postelj, 1250 m). Dostop: postaja Lesce-Bled na progi Ljubljapa-Jesenice ali Bled-jezero na progi Gorica-Jesepice. S> postaje Lesce vozi avtobus (4 km). Na Pokljuko je z Bleda še 16 km.
BOHINJ (523 m), privabi s svojim alpskim jezerom tudi pozimi številne turiste. Okoli 2 km dolgo sankališče pri Bohinjski Bistrici je znano še izpred prve vojne. Smuška skakalnica v Polju pomeni začetek tega šporla pri Slovencih. Okolica jezera daje mpogo možnosti za krajše in daljše smučarske izlete. Jezero pa omogoča drsalni šport, balinanje na ledu (curling) itd. Predvsem pa je zpana bližnja Komna kot eldorado smučarjev. Ta tipična alpska vjsoka planota leži že nad gozdnini pasom, v višini od 1500 do 2000 m. Njene odprte planotice, doline, vzpetine in vrhovi so pozimi lepo zaliti z debelo plastjo snega. Ker tu ni nikoli megle, stori višinsko sonce svoje, da se smučarji vedno zadovoljni in rjavi vračajo v dolino z željo, d& se kmalu zopet vrnejo. Komna nudi brez števila lažjih in zahtevnejših tur, do najtežjih v soseščini Triglava.
Goste vabijo v svoje okrilje sledeči hoteli in gostišča: V Bohinjski Bistrici gostišče »Črna prst« s 14 posteljami. Ob jezeru hoteli »Zlatorog« (113 postelj), HoteJ pod »Voglom« (117 postelj), »Jezero« in »Bellevue« (112 postelj). Na Komni »Dom na Komni« (ca 100 postelj, višina 1520 m) ip koče »Koča pod Bogatinom« (1513 m) ter »Koča pri Sedmerih triglavskih jezerih« (1683). Dostop: Postaja Bohinjska Bistrica na progi Ljubljana-Jesenice-Bohinj, ali pa ista postaja pa progi Se-žana-Nova Gorica-Bohinj-Jesenice. Od te postaje do jezera vozi avtobus (do hotela Zlatorog 10 km). Od tam do Doma na Komni je 3 in pol ure peš hoje. Na razpolago so nosači.
borska, Ruška ter Ribniška koča. Dostop: z železnico do Hoč ali Maribora, nato z avtobusom ali peš pa vzhodpo Pohorje (3 ure). Za Ribniško kočo pa z lokalno progo Maribor-Dravograd do postaje Podvelka, nato z avtobusom do Ribnice (.12 km), pato peš 3 ure.
V vseh omenjenih zimskošportnih središčih Slovenije je turist prijazno sprejet, najde dobro oskrbo in hrano za zmerno ceno. Življenje sicer ni tako bučpo kot v mondenih mednarodnih zimskih centrih, vendar to bogato odtehta prikupna domačnost ter predvsem nedotaknjena narava slovenskih gora. Zato se vsak, ki je enkrat prebil svoj dopust v Sloveniji v zimskem času, rad zopet vrača.	G. Z.
Uspeh razstave radia in telekomunikacij
Podjetja, kj so razstavljala na II. mednarodni razstavi radia ■ ip telekomunikacij v Ljubljani, so zaključila za 6 milijard 186 milijonov dinarjev kuP-čij. Od tega odpadejo na tuje razstav-Ijalce 4 milijarde 396,600.000 dinarjev, in sicer največ pa DIA-Berlin. KOVO-Praga, SDA-Pariz in Stapdard-Stuttga' t Tuja predstavništva so zaključila za 178 milijonov 226.000 dinarjev kupčij, domači razstavljale! pa za eno milijardo 610 milijonov. Najboljše poslovne u-spehe so imela podjetja Telekomunika-cije-Ljubljana, Pržanj, Institut za elek-trozveze-Ljpbljana, Iskra-Kranj in Ra-diocenter-Ljubljana. Med razstavo je Društvo inženirjev in tehnikov FLRJ priredilo več strokovnih predavanj domačih in tujih strokovnjakov s področja šibkega toka.
(NOVA ČISTILNICA NAFTE V ALBANIJI. V Ceniku v Albaniji gradijo že tretje leto novo veliko čistilnico nafte. Zdaj. montirajo naprave za čiščenje petroleja.
Zadnja mednarodna avtomobilska razstava v Frankfurtu, ki spada po svojem obsegu med najvažnejše v Evropi, je doživela velik uspeh. Ni nam sicer prinesla ničesar čisto, novega, a je vendar pokazala precejšen napredek v razvoju dosedanjih tipov vozil. Kot pričakovano, je nemška avtomobilska industrija imela na razstavi glavno besedo v vseh panogah, tako v razstavi o-sebnih in tovornih avtomobilov, kakor tudi v razstavi avtomobilskega pribora in gum.
ski modeli imajo odslej isti enotni motor tako za izvoz, kot za notranji trg. Največja hitrost se je povečala pa 122 km/h pri 4460 obr./min. V prodaji so nova vozila od avgusta 1955. Cepa je ostala nespremenjena.
»OPEL - KAPITAEN 1956«
Delniška družba Adam Opel iz Riis-selsheima je prvič razstavila novi osebni avto »Opel-Kapitap 1956«, ki kaže nove, elegantne obrise. Oblika in zunanjost vozila sledita najmodernejši liniji. Pri nespremenjenih merah je vozilo postalo še nižje. Motorni zakrov, ki je sedaj bojj raven, ima spredaj hladilnik nove oblike z nizko modeliranim pokro-manim okvirom ip gosto razčlenjeno hladi.lnikovo zaščitno mrežo. Voznikov vidik je s tem znatno izboljšan. Daleč, skoraj premočrtno naprej potegnjena blatnika sta kot sestavna dela ločena od karoserije in ju je zato pri morebitnih poškodbah lahko zamenjati. Razen tega pokrivata sedaj blatnika kot streha oba žarometa ip ščitita tako Voznika pred slepljenjem. Stransko delovanje signalnih luči je bilo še razširjeno. Popolnoma gladek odbijalnik, sedaj brez rogov, se skladno prilega novemu obrazu vozila. S povišanjem čelnega stekla za 8% so. prav tako izboljšali vidik spredaj navzgor. Na novo streho, ki je nekoliko nižja in daje avtomobilu na videz daljšo linijo, je priključeno zadnje okno, ki je sedaj enodelno, brez pregradkov, ovire, ki jih pri povem vozilu predstavljajo stebri in okenski okviri, so tako neznatne, da ima voznik s svojega sedišča 92% pregled okoli sebe.
Pri notranji opremi je omeniti izboljšanje blazin, ki so sicer dobile tudi nove barve. V nova vozila je serijsko vgrajena tudi nova svetlobna hupa troblja). Nadaljnje prednosti novega vozila so: boljša drža ceste, manjši pritisk na nožne pedale pri sklopki in zavorah, izboljšano upravljanje (prevzeto s »Kapitan-a 1955«), Poleg tega je novi »Kapitan« tudi prvo nemško osebno vozilo serijske izdelave, ki je opremljeno z gumami brez zračnic.
S številnimi manjšimi, izboljšanji so izpopolnili tudi motor novega vozila, ki se je povzpel s prejšnjih 71 na sedanjih 75 KS pri 3900 obr./min. Prav tako je pri povem vozilu normalna poraba goriva znižana od 9,8 na 9,5 litrov za vsakih 100 km.
Pro.izvdonja »Kapitan-a 1956« se je začela pred nekaj meseci in že septembra t. 1. so se prva vozila te vrste pojavila na trgu. Tudi v Trstu smo jih že videli. Novo vozilo dobavljajo po želji tudi v dveh barvah. Pri tem je novi »Kapitan 1956« nekoliko dražji od tipa 1955.
KOMBINIRANA VOZILA
Ako se je na mednarodni avtomobilski razstavi v Frankfurtu množina razstavljenih osebnih avtomobilov dala še nekam pregledati, je bila obilica in raznovrstnost razstavljenih tovornih avtomobilov, kombiniranih vozil in avtobusov, kot tudi raznih karoserij ter posebnih tovornikov, od tovornika za smetj in za gasilstvo do čistilcev blata, tolikšna, da si človek ni mogel u-stvariti prave slike o vsem tem, kar se je tu dalo videti.
Tu so bila »štacijska« vozila, ali kombinirana vozila, ki med tednom prevažajo razne manjše tovore, v soboto zvečer in v nedeljo pa postanejo družinski avto. K tem spadajo vozila DKW, ISA-BELLA, FORD TAUNUS, GOLIATH, LLOYD, OPEL-CARAVAN.
MAJHNA TOVORNA VOZILA
Za njimi se vrste mala tovorna vozila, prav tako neka vrsta kombiniranih avtomobilov, med katerimi so: VW-prevoznik, DKW-30, FORD-1000, GO-LIATH-ENPRESS, TEMPO-WIKING, MATADOR. Ta vozila nosijo lahko do približno 1000 kg tovora, medtem ko prevažajo od osebnih avtomobilov izvedeni štacijski avtomobili od 400 do 560 kg koristnega tovora.
Sledi skupina vozil za manjše dobave. Takih je cela vrsta, na tri in na štiri kolesa. GOLIATH ip TEMPO imata za svoja vozila pa tri kolesa roj stalnih odjemalcev. Kljub večnemu in glasnemu kritiziranju se ta vrsta vozil čedalje bolj uveljavlja. Primamljiva je njihova nizka cena in njihovo ceneno vzdrževanje.
V naslednji večji skupini nastopajo hitri tovorniki. Tu je omepiti najprej 1,5-litrska vozila. 1,5-tonski BORG-WARD vozi hitro in varno s svojim strojem ISABELLA, medtem ko je OPEL-BLITZ s svojim motorjem KA-PITEN povsem zanesljiv. Nov je tovornik MERCEDES L-319, opremljen z motorjem Diesel 180.
»OLVMPIA REKORD 1956«
Hkrati z novim »Kapitan-om« so razstavili v Frapkfutru tudi vozila »Ulyni-pia Rekord 1956«, ki skupaj s stranskimi tipi OIympia, Ca ravan in vozilom za dobave kažejo prav tako celo vrsto izboljšanj. Zunanjost vozila je spremenjena zaradi nove oblike hladilnika, ki v glavnem ustreza »Kapitan-ovem« primeru, toda zaradi nespremenjenih blat-nikovih kril in celotne karoserije sprememba ni tako vidna. Hladilnikov zaklon ima novo, s širokim pokromanim robom opremljeno mrežo. Prejšnje signalne luči so zamenjali s štirioglatimi, ki se kot pri »Kapitan-u« s strani bolje vidijo. Okrasna letva sredi motornega zakrova je odpadla, zato pa sta prednja blatnika dobila nove pokroma-ne letve. Odbijalniki so podobni povim »Kapitan-ovim«, medtem ko sta zadnja blatnika opremljena s širšo zaščito proti kamenčkom. V notranjosti so barve blazin živahnejše. Tudi pri »OIympia Rekordu« je zabeležiti razna manjša izboljšanja in novosti: časovna ura je sedaj razsvetljena, zavore so izboljšane, svetilna naprava je nova in ima 160 W, bencinski hranilnik drž; sedaj 35 litrov namesto prejšnjih 31. Vsi 1,5-litr-
DIESLOV MOTOR PREVLADUJE
V	»višjih sferah«, t. j. pri vozilih z nad 2 tonama koristnega tovora, prevladuje nesporno Dieslov motor. Tu je treba na prvem mestu omeniti tovornik FORD, katji ta tovarna iz Kolna je svoj celotni program izdelave tovornih avtomobilov osredotočila na 3 tipe tovornikov z brezventilnimi dvotaktnimi Dieslovimi motorji. Najznamenitejši med njimi je novi FK 4500, s šast-cilin.drskjm dvotaktnim Dieslovim motorjem, ki razvija 120 Kg. Prevaža lahko 4 in pol tone tovora. Sledita mu brata FK 3500' in FK 2500. Vsi trije so hitri in imajo veliko vjačilno moč. Zaradi tega jim bo uveljavljenje kaj lahko.
V	to kategorijo sodijo še znani 3-toh-ski HANOMAG, HENSCHEL in BUS-9MG z novim motorjem, postavljenim v sredini, pod vozilom. Častno so zastopane tovarne MANN, KRUPP, EGONOM, FAUN, KALBLE, ki zavzemajo vodilna mesta v proizvodnji nemških težkih tovornikih.
Nemški proizvajalci težkih tovornikov se borijo z velikimi težavami. Največjo oviro imajo v nemškem prometnem zakonu, ki se naslanja na mednarodne dogovore in ki, kljub odločnim zahtevam prizadetih tovarnarjev še vedno ni odpravljen. Ta zakon omejuje dolžino tovornikov na 18 metrov, a največjo dopustno težo na posamezno osovnico na 10 top.
Nemška proizvodnja tovornikov si kljub vsem težavam uspešno u'ira pot naprej.
NOVOSTI NA RAZSTAVI V FRANKFURTU
Priprave proti slepilni svetlobi žarometov so bile razstavljene v velikem številu, toda Kolumbovega jajca, ki bi napako dokončno odstranilo, še niso odkrili. V
POGLED V ZGODOVINO ŽELEZARNE V SKEDNJU
Kako jejtranjska industrijska družba pripravljala njeno ustanovitev
surovinska baza ne samo železarski industriji na Gorenjskem, temveč tudi širšem zaledju severnojadranskih pristanišč.
V	izbiri med Trstom ip Reko je kmalu bila dana prednost Trstu, katerega boljša železniška zveza z zaledjem je zagotavljala avstrijski železarski industriji ugodnejše pogoje za dovoz surovega železa in polizdelkov. Kot najpri-pravnejši kraj pa je po mnenju tedanjega ravnateljstva podjetja: prihajala V poštev obala pri Skednju.
V	številnih sejah upravnega sveta v letu 1895 je bilo obravnavano vprašanje financiranja pačrtov in nakupa potrebnih zemljišč. Izredna skupščina delničarjev je v ta namen dne 10. junija v Ljubljani odobrila prodajo večjega dela družbinih gozdov in posestev na Bledu in v Bohinju Verskemu zakladu, kateremu so pristojna dunajska ministrstva že poprej bila dala dovoljenje za nakup teh nepremičnin za 1,400.000 goldinarjev. Dne 15. februarja 1896 je druga izredna skupščina delničarjev sklenila povišati delniško glavnico druž be od 2,700.000 na 5,000.000 goldinarjev z emisijo nadaljnjih 4.600 prioritetnih delnic (k dosedanjim 2000) po 500 goldinarjev nominalne vrednosti. Dne 18. maja 1896 je tretja izredna skupščina sklenila, da se nove prioritetne delnice, ki naj bi se izdale po sklepih prejšnje skupščine, oddajo po višjem emisijskem tečaju, po 600 goldinarjev, ter da se tako doseženi prebitek nad nominalno vrednostjo po odbitku emisijskih stroškov preodkaže rezervnemu skladu in uporabi v prvi vrsti za nakup stav-bišč ter za gradnjo delavskih stanovanjskih hiš. Ze .prej, z odločbo z dne 17. januarja 1896, je pa avstrijsko finančno ministrstvo za projektirane naprave na tržaškem ozemlju in sicer za napravo za proizvodnjo koksa in pridobivanje postranskih produktov, za dve ali
tri visoke peči, za več Martinovih peči ip za progo za valjanje blokov pogojno odobrilo davčne jn pristojbinske ugodnosti po zakonu z dne 10. avgusta 1895, ki je bil izdan v ta namen, da se z njim pospeši razvoj industrije na tržaškem ozemlju.
Posebno intenzivno se je bavjla u-prava družbe s škedenjskim projektom meseca maja 1896. Poleg že omenjene tretje izredne skupščine delničarjev je imel tedaj upravni svet v Ljubljani kar tri dpi zaporedoma, dne 16., 17. in 18. maja, svoje seje, v katerih je obravnaval vprašanja v zvezi s sklenjenimi investicijami. Odobren je bil proračun, ki je znašal 3,510.000 goldinarjev izdatkov za gradbene investicije in za začetni obratni kapital. Sprejet je bil sklep, da se najprej postavi samo epa visoka peč, ki paj bi proizvajala približno 150 ton sivega ali 200 do 250 ton belega surovega železa na dan. Gradnja naj bi se pa tako uredila, da bi se kasneje k tej prvi visoki peči lahko postavili še nadaljnji dve. Poleg tehničnega osebja, ki je že prej bilo nameščeno zaradi nadziranja že započetih del, je bil tedaj sprejet v službo tudi že prvi vodilni štab za ureditev obratovapja v nastajajoči železarni.
Na nadaljnjih sejah, dne 15. junija, 11. julija, 25. julija ip 8. avgusta 1896, so bili odobreni nekateri nakupi nepremičnin v katastrskih občinah Skedenj in Sv. M. Magdaleni, razni dogovori z železniško upravo zaradi železniške proge in tovornega kolodvora, pogajanja s tržaško občino zaradi izgradnje nove ceste k železarni, načrti za izgradnjo tovarniških objektov in za zasipanje morja in razne nabave naprav, ki naj bi se instalirale v železarni. Odobrene so bile na primer nabave vetril pTi tvrdki E, P. Allis, Mihvauke (Amerika) in parnih kotlov pri podjetju Alpina MontangeseLlschaft na Dupaju,
naročila črpalk pa so bila oddana tvrdkama Skoda v Plznu in Rustoni v Pragi. Dne 3. aprila 1897 je ravnateljstvo na seji upravnega sveta že lahko poročalo o dobreni napredovanju gradbenih del, o prvih nakupih koksa in rude za visoko peč in o pogodbah, sklenjenih zaradi dovoza teh s.urovip z Avstrijskim Lloydom in z londonsko tvrdko Schenker Walford & Co. Toda izvajanje sklepov ni šlo brez težav ip nesreč. Iz poročila, ki ga je ravnateljstvo predložilo dne 21. septembra 1897, je razvidno, da je dne 12. istega meseca hud ciklon pri nastajajočem plavžu povzročil veliko škodo, zaradi katere se je pričetek obratovanja zakasnil. V isti seji je pa bilo sklenjeno, naj se ške-denjski plavž vpiše v rudarsko knjigo, tako da bi bil pod nadzorstvom rudarske oblasti in bi pri njem zaposleni delavci bili včlanjeni pri bratovski sklad-nici in deležni rudarskega starostnega zavarovanja. Na seji upravnega sveta, ki je bila v Ljubljani dne 28. decembra 1897, je končno bilo podapo poročilo, da je visoka peč v Skednju dograjena in da ,se je obratovanje z zadovoljivim uspehom dne 24. novembra 1897 že pričelo.
'Sistematično in načrtno je potem Kranjska industrijska družba nadaljevala svoje investicije. Izvajanje celotnega investicijskega programa in dobe obratovapja do konca prve svetovne vojne lahko razdelimo v štiri obdobja.
Prvo obdobje obsega deset let (1896 do 1905). V tem času so bile izvršene prve že opisane priprave za realizacijo projekta. Družba je kupila potrebna stavbišča; zgradila prvi plavž z vsemi za njegovo obratovanje potrebnimi napravami; izvršila prvo ureditev nabrežja in postavila na njem prve razklad&l-ne naprave za rudo jn koks in zgradila nato prvo koksarno (1900). V naslednjih letih je povečala koksarno in podaljšala zidano nabrežje ob železarni.
V drugem obdobju, ki obsega leta 1906 do 1911, je bil postavljen drugi plavž (1906-1907). Napravljene so bile nove razkladalne naprave za povečani dovoz rude, premoga in koksa; zgrajena je bila opekarna za izkoriščanje žlindre iz visoke peči; koksarna je bila na novo povečana in preurejena za zadostno proizvodnjo koksa za oba plavža (1907-1908) in ponovno povečana z napravami za oddajo svetilnega plina tržaški plinarni (1911).
Tretje obdobje obsega leta 1911 do 1914. V skladu s projektiranimi novimi investicijami v Skednju je tedaj fa-brjkacijski proces v železarnah pa Jesenicah in na Javorniku bil znatno preurejen. .V škedenjski železarni je pa bila zgrajena martinarna z valjarno za polizdelke in za debelo pločevino in postavljene so bile naprave za čiščenje plina iz visokih peči in za njegovo uporabo zaradi pridobivanja toplote in energije (1911-1912). Nato je sledila po-•stavitev tretjega plavža, novo povečanje koksarne, izgradnja novega nabrežja in postavitev novih razkladalnih naprav (.1912-1913)". Investicijski program tega razdobja je bil dovršen neposredno pred izbruhom vojne. Poročilo o njegovi dovršitvi je bilo podano upravnemu svetu na seji, ki je bila na Dunaju dne 25. julija 1914, istega dne, ko je potekel ultimat, ki je bil izročen s strani avstro-ogrskega ministrstva za zunanje zadeve vladi kraljevine Srbije in ki je sprožil prvo svetovno vojno.
Zaradi izvedbe svojega investicijskega programa v letih 1896 do 1914 je Kranjska industrijska družba povečala svoja lastna finančna sredstva — s trikratnim povišanjem delniške glavnice ter z emisijskim pribitkom in drugimi doplačili s strani svojih delničarjev — za skoraj 20 milijonov kron. V isti namen je uporabila izkupiček za prodano gozdno posest na Gorenjskem, a razen tega je finansirala investicije še iz tekočega donosa obratov ter jih deloma kot investicije tudi izkazala, deloma pa sproti odpisovala. Samo vsota izkazanih investicij, dovršenih do 20. junija 1914, je znašala preko 24 milijonov zlatih krop.	Dr. O.
(Konec prihodnjič)
Škatlice za cigarete, ki se s pomočjo magnetne plošče, vdelane v škatlico, dajo »prilepiti« na katero koli železno letvo v avtomobilu, so prav lične igračke.
Gumbi pa pritisk za uravnavanje na razne oddajne postaje 50 se uveljavili sedaj tudi pri radijskih sprejemnikih v avtomobilih, ker omogočajo takojšnji sprejem zaželene postaje.
Cedila za olje spadajo k modernemu motorju prav tako kot sveča. Tu imamo sedaj že kombinirana cedila z naboji, ki se lahko vržejo stran. S tem odpade čiščenje cedila, ki se nanj v naglici pogosto pozabi.
Verige proti drsenju piso .potrebne samo pozimi pri snegu in ledu, temveč tudi spomladi in jeseni na traktorju pri obdelovanju zemlje, ako je slednja močvirnata in blatna.
Dvigala z enim do štirimi stebri za vse tipe avtovozil proizvajajo v raznih podjetjih.
Notranje ogledalo v avtomobilu je za dame prav tako potrebpo kot cestno ogledalo za voznika. Da ne bi sopotnica pri šminkanju rabila glavnega o-gledala, opremljajo sedaj vozna tudi z notranjim ogledalom.
Kot časomer je električna ura osvojila tudi avto, v katerem čedalje bolj spodrinja mehanično uro.
Merilo za prostornino pravijo aparatu, ki služi za stalno kontrolo dejansko porabljene količipe goriva.
Odbojniki za veter so potrebni, ko se hočemo voziti z odprto preklopno streho.
ma na vozilih bo morala imeti vsaj 1 mm globoke zareze, ki bodo vidne po vsej površini.
MOTOSKUTERJI TUDI NA ANGLEŠKEM
Angleški industrijci se zdaj pripravljajo na proizvodnjo motoskuterjev. Radi bi zavziSj tržišča, na katerih zdaj prevladujejo italijanski industrijci (In-nocenti in Piaggio) z vespo in lambret-to. Izdelali so 6 vzorcev motoskuterjev, ki jih bodo pričeli proizvajati v letu ' 1956.
ŠTEVILO KAMIONOV V JUGOSLAVIJI je od leta .1938 do le a 1954 naraslo od 4.286 na 24.694. Med tem časom se je število osebnih avtomobilov skrčilo od 13.561 na 10.145. V istem razdobju je število avtobusov narastlo od 943 na 1.949', število motornih koles pa od 7.101 na 12.138. Lani je prišlo na vsako motorno vozilo približno 470 pre bivalcev; v kmetijstvu pride na vsakih
100 hektarov traktor.
obdelovalne zemlje 1
Američan o italijanskih vozačih
Avtomobilske novice z vsega sveta
V Italiji imamo po 1 avtomobil na vsakih 15 oseb. Leta 1938 je v Italiji odpadel po 1 avtomobil na 80 oseb, leta 1950 pa po 1 avto na 36 oseb. V začetku t. 1. je Italija imela 3 milijone osebnih avtomobilov.
Znana nemška tovarna »Continental« je na avtomobilski razstavi v Frankfurtu nastopila s isvojo prav obsežno proizvodnjo. Razstavila je približno 300 tipov avtomobilskih gum serijske proizvodnje, ne vštevši tu posebnih dirkalnih gum, ki jih prav tako proizvaja. Prednjači guma CONTINENTAL - R. Kot gumo za posebno rabo označuje gumo R-BUS, ki je v zadnjem času prišla na nemški trg, zraven gume TITAN, ki služi za tovorne avtomobile. Gumo R-BUS proizvajajo nalašč za avtobuse z veliko hitrostjo' (90-100 km/h), ker daje veliko varnost. Gumo TITAN je mogoče rabiti tudi v gradbeni stroki.
Kanada je v I. polletju 1955 uvozila iz Evrope 2525 avtovozil, medtem ko je kanadski uvoz evropskih avtovozil znašal v istem razdobju prejšnjega leta 2595 vozil. Razen tega so razne evropske tvrdke prodale v letošnjem I. polletju v Kanado 205 tovornih avtomobilov v vrednosti 414.000 dolarjev.
Na Nizozemskem so v I. polletju t. 1. montirali 9429 osebnih avtomobilov. V istem času so uvozili 22.776 avtovozil. Od teh je bilo nemškega izvora 12.984. Sledi Belgija s 7.036 vozil.
Kot poročajo, bodo ameriške tovarne serijsko opremljale svoje modele tovornih avtomobilov za 1956 z gumami brez zračnic.
V ameriškem vojaškem listu »Starš and Stripes«, ki izhaja v Rimu, je neki ameriški oficir napisal zanimiv članek o italijanskem cestnem prometu in vozačih. Tako pravi, da je vožnja z avtomobilom v Italiji zelo nevarna zaradi nepremišljenosti italijanskih vozačev. Zato priporoča Američanom, naj bodo previdni pri vožnji in upoštevajo naslednje točke; L italijanski vozači se s svojimi majhnimi vozili vrivajo V promet in .prehitevajo avtomobile na »strašen način«; 2. prehitevati italijanska vozila je »nevarno in zelo težko«;
3.	italijanski vozači slepijo s svojimi lučmi, ko se približujejo drugemu vozilu nespametno; 4. italijanski vozači prihajajo brezbrižno na največje prometne ceste iz stranskih ulic, ker ima v Italiji prednost kdor koli pride z desne strani; 5. motoristi imajo navado prehitevati dolgo vrsto avtomobilov z desne strani.
Ameriški oficir zaključuje člapek z ugotovitjivo, da je vožnja v Italiji še bolj nevarna, ker italijanski zakop pe zahteva od vozačev motornih koles yoz-niškesa dovoljenja, čeprav je v Italiji največ teh vozil.
Italijanska vlada je že napovedala u-redbo, ,s katero namerava uvesti obvezno vozniško dovoljenje tudi za vozače motornih koles, da bi tako zmanjšala število nesreč. Toda tovarne se temu upirajo ,češ da bi se uporaba motornih koles tako zmanjšala. Na Tržaškem je anglo-ameriška uprava že u-vedla obvezne izpite tudi za vozače motornih koles (vključno motoskuterjev). Le kdor napravi izpit, lahko prejme vozniško dovoljenje, ki ga je treba vsako leto obnoviti. Za obno.vo je treba plačati pristojbino 1000 lir.
ITALIJA IZDELA 200.000 MOTORNIH KOLES NA LETO
OBVEZEN PREGLED AVTOMOBILSKIH GUM V ŠVICI. V Švici bodo u-vedli prihodnjo pomlad obvezen pregled gum na avtomobilih. Ravnateljstvo policije se je odločilo za ta pregled, ker so vzrok mnogih nesreč prav slabe avtomobilske gume. Zunanja gu-
Na pobudo ATA ip v sodelovanju Z ONCMA in FMI je bil v Milanu peti sestanek tehnikov, ki se bavijo z gradnjo motornih vozil. Poročali so ing. V. Pelagatti, ing. M. Speluzzi in ing. N. Tomasi, ravnatelj prodajnega oddelka tovarne »Innocepti«, ki izdeluje lam-brette. Ugotovili so, da je proizvodnja motornih koles v Italiji v zadnjih petih letih zelo napredovala. Zdaj proizvajajo v Italiji okoli 220.000 motornih koles pa leto, kar predstavlja vrednost 31 milijard lir.
Hoteli v slovenskih planinah
»Bom v Planici« — Rateče-Planica
33 sob z mrzlo in toplo tekočo vodo ter centralno kurjavo, kopalnice. V neposredni bližini hotela je smučarski lift in drsališče. Prvovrstna hrana in zmerne cene.
33 stame con acqua cemente calda e fredda, riscaldamento centrale, baffni. Nelle immediate viciname sciovia e pattinaggio. Ottima cucina e preszi convenienti.
Hotel »Vitranc« — Podkoren
2,5 km oddaljen od Kranjske (gore. Hotel razpolaga s 16 sobami, s toplo in mrzlo tekočo vodo, kopalnico in prhami. V sobah navadna kurjava.
Distante 2,5 km da Kranjska gora. 16 stame, acqua corrente calda e fredda, bagm e docce.
Hotel »Erika« — Kranjska tiora
Zelo udoben hotel, ima v vseh 31 sobah toplo in mrzlo tekočo vodo. Sobe kurjene. Izhodiščna točka za Vršič (1600 m). Albergo comodissimo con acqua corrente calda e fredda in tutte le 31 stame riscaldate. Punto di partema per il Vršič (1600 m).
Hotel »Jelovica« — Bled
Prvovrsten hotel s 43 sobami, od tega 22 enoposteljnih sob. V vseh sobah topla in mrzla tekoča voda ter centralna kurjava. V bližini hotela je sedežna vzpenjača na Stražo z lepimi smučišči in jezero za umetno drsanje. Izhodiščna točka za Pokljuko (1250 m).
Albergo di primo ordine con 43 stame, di cui 22 da un letto. In tutte le stame acqua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Nelle viciname seggiovia sulla Straža, bellissimi cam-pi da sci e lago per pattinaggio artistico. Punto di partema per Pokljuka (1250 m).
»Snort hotel« — Pokliuka
Udoben hotel na visokogorski planoti s prelepimi smučišči. Hotel ima 34 sob s toplo in mrzlo tekočo vodo ter CEntralno kurjavo. Prvovrstna hrana in cene zmerne.
Comodo albergo su altopiano con bellissimi campi da sci. Riscaldamento centrale. Acgua corrente calda e fredda. 34 stame. Cucina ottima e prezzi convenienti.
Hotel »Zlatoroa« — Bohini
45 sob s tekočo toplo in mrzlo vodo ter navadno kurjavo. Izhodiščna točka za Komno (1520 m).
45 stame. Acgua corrente calda per Komna (1520 m).
e fredda. Punto di partema
Hotel »Bellevue« — Bohini
Novo opremljeni hotel ob Bohinjskem jezeru s 24 sobami s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Prvovrstna postrežba in hrana.
Albergo rimesso a nuovo sul lago di Bohinj. Acgua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Ottima cucina e servizio.
Hotel »Pod Voalom« — Bohini
Nevo zgrajen hotel s 15 sobami, tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo'. Zmerne cene.
Albergo di 15 stame, nuovo. Acgua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Prezzi convenienti.
Počitniški dom »Mihailo Grbič« — Pohorie
Sodobno urejen hotel s 34 sobami s tekočo toplo in mrzlo vodo ter navadno kurjavo. V bližini lepi smučarski tereni in vzpenjača sedežnica.
Albergo arredato modernamente. 34 stame. Acgua corrente calda e fredda. Nelle vidinanze bellissimi campi da sci e seggiovia.

'■kr
N
'hi
K
80k
itV;
10,
to:
la, ■
feč
lov
stile
'h
H:
“it!
!ko
skrt
V)
stre:
sice: la .
s
ta
s
to
kej
tod:
vHn
kle,
S
8rac 'Ust te, stav širšt 'tvo toU) ■•ve Vlf to t
k*1
ki
** s h* ’
t>0 ,
B,
*5ra
Ježe
ker
(čer
teže
Sit
stve
S
tak,
S^oslo^sjii Moledlas5
31. decembra morajo trgov J na robpo, gostilničarji in krčmarji, obrt-."ri in svobodni (poklici, ki plačujejo avek na poslovni promet v povpreč-dogovorjenem iznosu, plačati če-rti obrok tega davka za leto 1954.
31. decembra morajo 'imetniki re-‘^Vraoij, gostilen, krčem, barov ka-.ar?i in drugih gostinskih obratov pla-registrskemu uradu takso za u-"Svno dovolilnico za leto 1956.
.	31. decembra morajo trgovci in
l^dustrijci, ki so pooblaščeni, da plaču-^io davek na poslovni promet ,z meseč-llh nakazilom plačati ta davek pa pro-aaje izvršene v tem mesecu.
OBVESTILO
Pred nekaj dnevi je bil v Rimu skle-sporazum med predstavniki delo-,a)alcey in sindikatov, ki bo uveljav-1. jan. 1956, in se nanaša na po-
vestnik
SEDEŽ. TRST . Ul. ICA PABIO PILZ1 ST. t o / I . ■ TELEPON ST. T».<IS
StD^TDSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA
epotenje plač za trgovinski sektor. Plače za trgovinski sektor bodo torej z novim letom spet spremenjene. Mezdno lestvico točnih prejemkov bomo objavili v epi izmed prihodnjih številk.
VPRAŠANJE ODKUPA LESA NA JUGOSLOVANSKEM TRGU
Podsekcija za lesnj promet in lesno predelavo pri Trgovinski zbornici v Zagrebu je razpravljala o vprašanjih, ki se nanašajo na čepe in odkup lesa. U-gotovila je, da s° V zadnjih dveh letih čepe lesu, ki se odkupuje od zasebnih lastnikov gozdov, stalno rastle in dosegle višino, za katero ni mogoče najti nikakega gospodarskega opravičila. Izneseno je bilo, da je na to stanje vplivalo tudi navijanje cen s strani kupcev iz drugih republik. Visoke cene so plačevala tudi nekatera lespo-mdustrijska podjetja. Visoke čepe so zakrivile tudi nepravilno uporabo lesa. Do takega stanja je v glavnem prišlo iz dveh razlo-
gov: zaradi neorganiziranega odkupa lesa ip zaradi nekoordiniranega nastopa pa lesnem trgu. Glede prvega razloga je treba naglasiti, da je bilo pred kratkim s posebnim odlokom določeno, da odkupujejo lahko neposredno od proizvajalcev odnosno lastnikov lesa ie zadruge, ter do popolnega usposoblje-nja tudi odkupne postaje trgovinskih in proizvodnih podjetij, toda le pod pogojem, da so urejene v smislu pravilnika o pogojih poslovanja odkupnih postaj. Drugo vprašanje je mogoče rešiti že na osnovi uredbe o izmenjavi in dopolnil uredbe o trgovinski dejavnosti trgovinskih podjetij. V zvezi z vprašanjem odkupa je bil postavljen predlog, naj bi se odkup lesa poveril le poljedelskim zadrugam. Da bi se pa končno ohranile dogovorjene cene lesu, ko bodo dokončno utrjene in .določene; je bilo zaključeno, da morajo podjetja obveščati Trgovinsko zbornico NR Hrvat-ske o vseh nepravilnostih v prometu z lesom.
J-DNEVNA STAVKA SREDNJEŠOLCIH PROFESORJEV. Tudi tržaški fMesorji obeh narodnosti so se od-^ali pozivu »Fronte srednješolskih jjOfesarjev«, naj v četrtek 15. dec. na-3>ijo 7-dnevno stavko, ker ni zad-va 3-dnevna stavka zalegla. Vlada je ™ročila fronti, da ne more sprejeti "Jenih zahtev, ker bii morala za to i-pti na razpolago okoli 100 milijard ?r> ima pa jih samo okoli 30. Bolj kakor samo vprašanje višine j ač je verjetno vprašanje statusa pro-fsorjev; saj ni ogromna večina učne-” osebja v Italiji sploh stalno nabavljena. Tako je n. pr. na navtični C v Trstu med 41 profesorji samo 10 jainih. Med slovenskimi profesorji je '°ložaj mnogo hujši. Vprašanje slo-.enskega šolstva poleg vsega še vedno fka na uzakonitev v smislu london-^ega sporazuma.
llJGOSLAVIJA NA TRŽAŠKEM ^LESEJMU
Jugojslavija je uradno naipovedalej Cio udeležbo na tržaškem velesej-ki se prične 24. junija 1956. To / je zgodilo na sestanku, ki je bil a dni pri upravi Tržaškega velesej-C in katerega sta se udeležila tu-dr. Premelč, gospodarski svetnik "JSoslovanskega predstavništva v Tr-in inž. Polajnar, ravnatelj »Ex-Ctprojekta« iz Ljubljane. Jugoslo-l^bska razstava bo obširnejša; za-^mala bo 350 kv. metrov (lansko 250). Poleg tega bo Jugoslavija sestavljala tudi na posebni lesni Ustavi.
sJINDREJEV SEJEM. Letošnji sejem /• Andreja v Gorici je bil izredno ži-^en, ker je prispelo z jugoslovan-:'6 strani veliko število kmečkega ™ehivalstva. To je bil namreč prvi se-i61*1, odkar so bile vpeljane obmejne ^ustnice. Goriški trgovci so seveda Zlovoljni. Kmetje z onstran meje si-/I hišo imeli na razpolago mnogo lir, pla trgovci so sprejemali tudi dinar-
'V.
s SMRT VIDEMSKEGA ŠKOFA. Dne ^decembra je v Vidmu umrl nadškof r*Useppe Nogara, ki je dosegel starost b let. Tej škofiji so podrejeni tudi ^eški Slovenci, ki se pritožujejo, da 16 njihov jezik izriva dz cerkve.
.Kongres o lanu. ih. kongres jHhstrijcev lanenih tkanin bo od 18. 1° 22. januarja, in sicer na tržaški ^ji »Vulkanija«. Zborovalci se bodo 'brcali v Genovi, pristali bodo v Neap-
lju, Palermu in Benetkah ter zaključili kongres' v Trstu.
POLOŽAJ NA ITALIJANSKIH TRGIH je te dni proučevalo v Trstu predsedstvo Državnega središča za proučevanje tržišč. Predsedoval je doktor Erancini ie Rima. Namen te organizacije je zaščititi potrošnike pred pre^-tiranimi cenami. V njej so včlanjeni tržni referenti vseh italijanskih občin, katerih prebivalstvo doseže vsaj 100 tisoč ljudi. Ta sestanek je bil toliko bolj aktualen, ker so v zadnjem času cene pričele skakati.
NOVI PREDSEDNIK JAVNIH SKLADIŠČ. Mesto predsednika Javnih skladišč, ki upravljajo tržaško prosto luko, je hiilO' po odstopu anglo-ameriške vojaške uprave izpraznjeno. Javna skladišča je tedaj vodil polkovnik Foden. Generalni komisar je na to mesto zdaj imenoval bivšega predsednika trgovinske zbornice kap. Co-sulicha.
LETOŠNJI SEJEM SV. MIKLAVŽA v Trstu ni prinesel nič novega. Tržaški trgovci ne gledajo s posebnim zadovoljstvom na sejem, ker jim krošnjarji iz tujih mest, ki navadno sploh niso obdavčeni, delajo precejšnjo konkurenco. Tudi sicer se v Trstu čedalje bolj razvija krošnjarstvo. Pogosto prihajajo krošnjarji kar na avtomobilih in prodajajo blago vseh vrst po ulicah.
MARIBORSKA POSTAJA DOGRAJENA. Dne 4. decembra so odprli novo sodobno postajo v Mariboru. Postaja je opremljena z najmodernejšimi napravami. Telefonsko centralo s 330 številkami je izdelala tovarna »Iskra« iz Kranja. Sama zgradba je dolga 180 m in ima 3 nadstropja. Stavba ima kamnito oblogo. Dohodi na perone, ki so pokriti, so podzemni,
KOLIKO STANE MODERNO SODOBNO GLEDALIŠČE. .Spomladi 1956 bodo v nemškem delavskem mes'ecu. Gelsenkirchep pričeli graditi sodobno gledališče. To bo prvo povsem na novo zgrajeno gledališče po vojni. Po o-stalih nemških mestih so gledališča samo obnovili. Gledališče bo seveda sodobno opremljeno. Imelo bo 1000 sedežev, umetniško garderobo, tehnično delavnico jn druge postranske prostore. Gledališčni dvorani bo dodana manjša dvorana s 400 sedeži, ki je namenjena prireditvam' manjšega obsega, zlasti koncertom. Graditev bo trajala dve leti in pol. Delo bo stalo 10,8 milijona za-hodnik nemških mark (okoli 1 milijardo 600 milijonov lir).
Nravstvena in socialna dejavnost v Slov. Primorju
Napori za nadomestitev Gorice in Trsta
Koper, decembra 1955 Ka pobudo Okrajnega zavoda za so-i alno zavarovanje v Kopru so v sobo-’ 3. decembra odprli razstavo, ki naj °kaže dejavnost na področju zdrav-,va in socialnega zavarovanja v dobi J let od osvoboditve Slovenskega Priorja do danes. Razstava hoče pouda-, *> da je našlo ljudstvo Slov. Primor-
Potem ko so ostali zdravstveni srepel Trst in Gorica onkraj meje, v °V1 zdravstveni organizaciji nadome-l‘o za izgubljene zdravstvene .ustano-6 Po številu in kakovosti. V novem p°žaju so oblasti z znatnimi finančni žrtvami in požrtvovalnostjo ljudi ^Sotovile ljudstvu zdravstveno pomoč, ta namen so razpredle široko terep-, ^ mrežo zdravstvenih ustanov ter po-(bbele vse potrebno za preventivno Orbo zoper obolenje; izdan j so bili u-režni zakoni in vpeljana preventivna "tavstvena služba.
(.Kazstava sama se deli na 4l dele, in Cer na uvodne zgodovinske podatke,
? zdravstvo — kurativno in preven-k*Bo —, <na socialno zavarovanje in JJaeči križ. Razstavi je priključen smo-l®0 zamišljen pregled sanitetne služ-^. ih dejavnosti za časa NOB. Pose-J obravnava razstava dejavnost na “čročju porodništva, pediatrije, pra-Pe prehrane, zdravstvene prosvete,
genološki oddelek, a v Kopru porodniškega. V Ankaranu so obnovili bolnišnico za pljučne bolezpi, medtem ko je v Valdoltri zvezni sanatorij za kostno tuberkulozo. V Sežani so zgradili sodobno bolnišnico za zdravljenje pljučnih bolezni. V Postojni so splošno bo’-nišnico spremenili V porodnišnico, v Vipavi so iz peke vojaške zgradbe napravili bolnišnico, v Ajdovščini so odprli infekcijski oddelek. V Šempetru pri Novi Gorici so zgradili pov sanatorij za zdravljenje kostne jetike z 200 posteljami. V Senožečah je bila zgrajena nova bolnišnica s 100 posteljami.
Zdaj je v načrtu zgraditev velike o-srednje bolnišnice v Kopru, v kateri bi bilo prostora za 600 postelj.
A. Berti o tržaških vprašanjih
Pred kratkim je imel tržaški publicist Alberto Berti v milanskem »Cir-colo detla Riforma« predavanje o tržaških gospodarskih vprašanjih. Njegovo predavanje je zbudilo veliko zanimanje.
Med drugim je g. Berti pobijal trditev, da Trst hira, ker je pristanišče zgubilo svoje naravno zaledje; promet nazaduje zaradi previsokih tarif in pomanjkanja hitrih in rednih pomorskih zvez. Podjetja se obračajo rajši na druga pristanišča, kjer so tarife nižje in zveze redne. V primeri s severnimi lukami je Trst mnogo dražji, zato gre avstrijsko blago čez severne luke kljub daljši progi. Druga pomanjkljivost v škodo Trsta je, da prihaja v Trst vladna pomoč razdrobljena, z zamudo in neorganskO'. Spričo tega nerazumevanja tržaških potreb gleda seveda Trst nezaupno na pripravljanje raznih vrst pomoči Rimu, Medtem ko so se v Rimu potrudili, da pridejo predstavniki Rima v Trst (vladni komisar), niso poskrbeli, da pridejo predstavniki Trsta v Rim.
Glede industrializacije Trsta je g. Berti dejal, da se ta izvaja neracionalno že od prvih podvigov s strani Američanov (Gasiini, podjetje Lueky Shce itd.); proizvodnja teh podjetij se ni mogla uveljaviti na tržiščih in podjetja so propadla. Temu bi se lahko bili izognili, če bi se tržni položaj že prej preštudiral, še zdaj pa manjka v Trstu industrijcev, ki ne bi bili posredno ali neposredno povezani z ladjedelniško industrijo.
Glede izseljevanja je dejal g. Berti, da je k njemu pripomogla Scelbova vlada, ki je povečala in podpirala nezaupanje Tržačanov v italijansko državo.
Da bi se položaj vsaj delno popravil, je predavatelj svetoval, naj se vrnejo Trstu odvzete ladje; razširijo naj se koncesije, ki1 so bile dane Avstriji, tudi na druge zaledne države, zlasti na Češkoslovaško in Madžarsko; rotacijski fond naj končno prične delovati; na javna vodilna mesta naj postavijo vsaj toliko Tržačanov, kolikor jih je bilo nameščenih za časa anglo-ameriške vojaške uprave. Končno naj se vpelje resna uprava.
POGAJANJA ZA LETALSKO ZVEZO BEOGRAD-V ARSA V A. Delegacija poljske letalske družbe »LOT« je prispela v Beograd, da bi se s predstavniki Jugoslovanskega aerotransporta JAT dogovorila o uvedbi zračne proge Varšava-Beograd. Pogajajo se na podlagi pogodbe o letalskem prometu, ki je bil y Varšavi zaključen 13. nov.
Gospodarstvo koprskega okraja se razvija ugodno
Plan za 1. 1955 povprečno prekoračen - Presežek v trgovini, kmetijstvu in turizmu
Koper, 10. dec. 1955
Novi Koprski okraj predstavlja najbližje neposredno zaledje Tržaškega o-zemlja pa jugoslovanskem področju. Okrajni teritorij obkoljuje to ozenilje z vseh strani na kopnem, z izjemo ozkega obalnega pasu, ki veže Tržaško ozemlje z Italijo. Po upravno teritorialni preureditvi, ki je v veljavi od 1. septembra 1955, tvorijo novi koprski okraj občine Divača, Herpelje, Ilirska Bistrica, Isola, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. Gospodarska problematika tega okraja mora spričo njegove lege in njegovega obsega zanimati vsakogar, kdor iz tržaške perspektive sledi razvoju gospodarstva pa samem Tržaškem ozemlju in V njeS°yi neposredni bližini.
Zanimive podatke o gospodarski strukturi področja novega koprskega o-kraja in o vrednosti proizvodnje posameznih gospodarskih panog področja nam daje poročilo ravnatelja Zavoda za gospodarsko planiranje v Kopru, ki je bilo podano na skupni seji Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev v Kopru dne 25. novembra 1955. To poročilo prikazuje za posamezne gospodarske sektorje in tudi v skupnih številkah vrednost planirane proizvodnje za tekoče leto in vrednost planiranega blagovnega .prometa ter ustrezne in novo ocenjene vrednosti, ki bodo dosežene do konca leta.
Gospodarskih enot je na področju o-kraja —• brez zasebnega sektorja v kmetijstvu — 1560, a od teh je 367 e-not V državnem sektorju, 219 enot v zadružnem sektorju in 974 enot v privatnem sektorju (brez kmetijstva). Skupna vrednost planirane proizvodnje za letošnje leto, z všteiim privatnim sektorjem v kmetijstvu, znaša 18,08 milijarde dinarjev, a od te vsote odpaf-de 75% na državni ip 23% na privatni sektor. Na zadružni sektor odpadeta le 2%. Na planiranem blagovnem prometu v skupni vrednosti 17,17 milijarde dinarjev je pa udeležen državni sektor prav tako s 75%, a zadružni sektor s 24%, privatni sektor pa le z 1%. Iz teh podatkov je razvidno, da tvorijo zadružni sektor v glavnem nabavne ip
40.000 beguncev v listu
V tržaškem časopisu »Trieste« je Nicolo Ramani ugotovil, da obstajajo natančni uradni podatki o številu Italijanov, ki so se po letu 1941 vrnili tz Afrike. Teh je bilo do 7. julija 1952 221.300. Ni mogoče pa uradno ugotoviti število Italijanov, ki so se po letu 1943 (po zlomu fašistične Italije) do danes vrnili iz krajev, ki so bili priključeni k Jugoslaviji. Edino od 10. oktobra 1953 dalije obstaja natančen popis beguncev iz bivše cone B. Zaradi tega nihče natančno ne ve, koliko je pravzaprav beguncev iz Dalmacije in Istre.
On računa, da je od leta 1943 do januarja 1947 prispelo v Italijo 80.000 »julijskih« beguncev, pretežno iz Dalmacije in Reke. Po podpisu mirovne pogodbe je prišlo iz Pulja še okoli 50 tisoč beguncev.
Od maja 1945 do oktobra 1953 naj bi prispelo v Trst okoli 17.000 beguncev iz cone B. Od 10. oktobra 1953 do 31. maja 1955 je število beguncev iz cone B doseglo drugih 11.972. K temu je 'treba prišteti še 2750 priseljencev z Miljskih hribov, z ozemlja, ki je bilo na podlagi londonskega sporazuma (5. 10. 1954) priključeno k bivši coni B. Od leta 1945 do 31. maja 1955 naj bi zapustilo cono B 28.972 beguncev. Pisec je mnenja, da znaša število »julijskih« beguncev (vštevši priseljence iz bivše cone B) do 31. maja 1955' o-koli 240.000.
Po podatkih Istrskega odbora za c-svobodjitev (Comitato di Liberazione nazionale dellTstria) se je v Trstu naselilo nad 40.000 y> julij sitih«, beguncev, in sicer 15.000 z ozemlja, ki je bilo z mirovno pogodbo priključeno k Jugoslaviji, 17.000 pa iz bivše cone B — v času od maja 1945 do oktobra 1953 (datum izjave zahodnih sil, da bodo cono A izročile Italiji); od tega datuma do 31. maja 1955 pa 11.972.
Omenjeni istrski odbor računa, da je od maja, 1945 do 30. novembra 1955 zapustilo cono B 36.502 Istrana. Nove .i-ra meseca je »pustilo ta orem ije 1636 beguncev (oktobra 1055). Novembrski izseljenci so iz Kopra 260, Izole 265, Pirana 655, Umaga 324, No-vigrada 54 itd.
Noben italijanski vir ne označuje natančno pojma »begunec«. Zato ni mogoče ugotoviti, kdaj gre za staro domače prebivalstvo in kdaj za priseljene državne nameščence ali zasebnike, ki so prispeli v Julijsko krajino po nastopu italijanske oblasti. Manjkajo tudi podatki, koliko beguncev se je zopet vrnilo.
prodajne zadruge in le y manjši meri tudi proizvajalne zadruge.
VEC ZAPOSLENIH
Zaposlenih je pa bilo v celotnem gospodarstvu pa področju okraja — brez privatnega sektorja — ob kope.u meseca marca 14.172 oseb — za 3% nad lanskim povprečjem — in od teh je bilo ženskih moči 28%, uslužbencev pa 13,2 odst. V zadružnem sektorju je bilo zaposlenih nad 1700 oseb. Do 1. oktobra se je skupno število zaposlenih zvišalo za 2069 oseb.
Poročilo navaja podrobne podatke o doseženi proizvodnji y prvih treh četrtletjih tega leta in o ocenitvi storitve y četrtem tromesečju, ip sicer po panogah gospodarstva, od katerih obravnava posebej industrijo in rudarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovino, obrt ter gostinstvo in turizem.
Podatki o industriji potrjujejo v glavnem pravilnost planiranih realizacij. Po večini je dosežena proizvodnja za nekaj odstotkov večja od pričakovane. Pri nekaterih strokah se pa planirane vrednosti iz povsem objektivnih razlogov niso mogle doseči. Tako je p. pr. zaradi letošnjih posebno neugodnih vremenskih razmer dosežena proizvodnja zaostala za planom pri pridobivanju morske soli in industriji gradbenega materiala, proizvodnja premoga je pa zaostala za planirano, ker premogovne plasti ponekod niso bile tolikšne, kot je bilo predvidevano'. V ostalem je stanje industrije zadovoljivo, toda vprašanje pomanjkanja zadostnih obratnih sredstev povzroča posameznim podjetjem precejšnje težave.
Realizacija plana v kmetijstvu bo po računih Zavoda za gospodarsko planiranje za 15% višja od pričakovane. Ta presežek je rezultat izredno dobre letine sadja v Brkinih, razmeroma dobre letine žit in vrtnin ter izboljšanje živinoreje.
Q ribištvu je rečeno, da bo realizacija plana znašala približno 230 milijonov dinarjev vrednosti, t. j. 15% več odi planirane.
V	kmetijstvu privatnega sektorja bo porast narodnega dohodka približno 400 milijonov dinarjev — znatno vplival na izboljšanje družbenega standarda na vasi.
Plan gradbenih stvaritev podjetij, ki imajo svoj sedež v Koprskem okraju bo do konca leta presežen za 12%.
V	prometu se realizacija plana do konca leta ceni na 1 milijardo 285 milijonov dinarjev, z 38% presežkom nad pričakovano vsoto. Od navedene skupne vsote odpade približno 9,7% na železniški promet, 32,2% na pomorski in 51,1 odstotka na cestni promet.
Na področju trgovine je družbeni plan prejšnjih okrajev Koper, Postojna in Sežapa predvideval za letošnje leto realizacijo v višinj 13 milijard 961 milijonov dinarjev, a po ceni zavoda bo presežen za 10,8%. Ta presežek je deloma treba pripisati porastu cen, deloma pa tudi novim predpisom o plačah uslužbencev in delavcev, ki so v trgovini vezane na določen odstotek od prometa.
Letošnja vrednost obrtne proizvodnje, ki je načrtno bila določena z 1 milijardo 551 milijoni dinarjev, bo po nepopolnih podatkih, s katerimi je zavod ob sestavi poročila razpolagaj, do konca leta zaostala pod planom za približno 90 milijonov, toda uslužnostra obrt bo svoj delež pri tem presegla za 44%, k čemer so v glavnem pripomogle novoustanovljene obrtne delavnice.
PRESEŽEK V TURIZMU
V	gostinstvu in turizmu je po planu realizacija za letošnje leto določena s približno 715 milijoni dinarjev, bo pa po oceni zavoda presežena za 32,4%; v gostinstvu bo presežek znašal 21,9%, v turizmu pa 66,7%. Visoka realizacija v turistični široki je posledica dobre propagande, zlasti v tujini, v gostinstvu je pa pripomogla k ugodnemu uspehu tudi decentralizacija gostinskih podjetij in ustanovitev manjših gostišč.
Poročilo daje v celoti zelo dober pregled strukture in razvojnih možnosti gospadarstva v novem Koprskem okraju. Želeti pa bi bilo, da bi se v bodoče v takih poročilih ribištvu in pomorstvu sploh posvečala prav posebna pozornost, saj je koprski okraj edini okraj republike Slovenije, ki razpolaga z morsko obalo; v sestavu okrajnih organov deluje tudi že poseben svet za pomorstvo in ribištvo.
NAPORI ZA DVIG KMETIJSTVA
Zaradi razlik v kakovosti tal, v nadmorski višini, y klimatskih pogojih in v drugih okolnostih. ki jih določa sama priroda, je med obalnimi predeli in kraškim področjem v povem Koprskem okraju tudi gospodarska problematika posameznih njegovih delov precej različna. Z njo se mpogo bavi tudi
dnevno časopisje, zlasti kolikor prihaja v poštev sam obalni pas. V glavnem se obravnavajo vprašanja, ki se tičejo kmetijstva. Značilnost kmetijstva pa tem področju je zlasti ta, da so tukaj podani izredno ugodni pogoji pe samo za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo, temveč tudi za vrtnarstvo in za gojitev oljk. V zadružpem in državnem sektorju se tu poklicani činitelji že več let trudijo, da hi povečali proizvodnjo vseh yrst z boljšo organizacijo dela in s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Ljudska oblast v okraju daje takim prizadevanjem izdatno materialno, zavod za podpiranje kmetijstva v Kopru pa strokovno pomoč. O obsegu izvršenih izboljšav pričajo poleg mnogih drugih zlasti naslednji primeri. Kmetijska zadruga v Izoli je samo y tem letu obnovila 24 hektarov vinogradniških površin v kombinaciji z oljkami, kmetijska zadruga Dekani je nabavila namakalno napravo, uredila 100 kv. metrov toplih gred in 16 hektarov nasadov mandeljnov, a zadruga Marezige je obnovila letos 30 hektarov vinogradov in sadovnjakov. Oljčnih nasadov je pa že lani v prejšpjem Koprskem okraju bilo obnovljenih 140 hektarov.
Razep takih obnovitev predstavlja poseben problem kmetijstva tukajšnje-
ga področja Izgradnja urejenih gnojišč in gnojničnih jam, ker je y tem pogledu stanje, podedovano iz prejšnjih časov, bilo preveč zanemarjeno. Okrajpi ljudski odbor je odobril zaradi tega potrebna sredstva za izgradnjo 100 modernih gnojišč.
Vinogradništvo je v obalnem pasu o-kraja izredno pomembno in važno, saj ima zaradi lege in klime idealne pogoje za uspevanje in poleg oljke je vinska trta edipa rastlina, ki ji sopce in suhi veter ne škodujeta. Poleg starih vinogradov nastajajo zdaj pa velikih površinah pove vinogradniške plantaže, ki bodo dajale več ip tudi mnogo boljšega vina od dosedanjih nasadov.
Odseljevanje nekaterih plasti domačega prebivalstva na podlagi opcij po določbah londonskega sporazuma ur stvarja seveda v nekaterih pogledih nezaželene trenutne težkoče, ki se jim pa posveča vsa potrebna pozornost. Lastniki nepremičnin morajo pred svojo izselitvijo imenovati za svoja posestva sposobne upravitelje, ki v sporazumu z oblastjo skrbijo, da zemljišča ne ostanejo neobdelana. Občinski ljudski odbori snujejo posebna kmetijstka podjetja, ki bodo organizirala delovne kolektive za obdelovanje in oskrbovanje takih nasadov in zemljišč. Potrebne delovne moči se pa morajo dovajati iz drugih krajev Slovenskega Primorja in iz ostalih predelov Slovenije.
Dr. O.
n/ fcriSlanisciL
Napovedane ladje
Prcga Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija Marechiaro prihod 16., odhod 17. dec.; Citta di Siraousa prih. 20., odh. 23. dec. Galatea prihod 28. dec.
Proga Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt Enotna odhod 16. dec., Skopje odh. 17. dec.; Hara prih. 16., odh. 20. dec. Irma prih. 17., odh. 19.; Letizia prih.
17.,	odh. 20.; Plotarkis Blessas prih.
18.,	odh. 2il.; Barletta prih. 20., odh. 22.; Lastovo prih. 20., odh. 20.; Chri-stina prih. 25., odh. 29.; Odemis prih.
25.,	odh. 30.; Valfiorita prih. 27., odh.
29.	; Pelješac prih. 27., odh. 27.; Enri prih. 28., odh. 30.; Enotria prih. 8., odh. 30.; Aristodimos prih. 29., odh. 31. dec.
Proga vzhodna, zahodna in južna Afrika
Teresa Cosuhch prih. 16., odh. 19. dec.; Cerboli odhod 17.; Scodattolo prih. 17., odh. 20.; Verax prih. 25., odh. 30. dec.; Europa prih. 27. dec., odh. 2. jan.;’ Galaitea odh. 2. jan. Proga Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod
Ugohno Vivaldi odh. 20. dec.; Bosna prih. 20., odh. 22. dec.; Sitar of A-lexandria prih. 21., odh. 24.; Fort Said prih. 28., odh. 30.; Triglav odh. 31. dec. Prihodi konec meseca: Onda, Sistiana, Spuma.
Prcga Avstralija
Toscanelli prih. 18., odh. 22. dec. Proga Zahodna in Severna Evropa Phrigya odh. 16. dec.; Malmo prih.
19.,	odh. 20. dec.; Wieb Boehner prih.
24.,	odh. 24. dec.; Triglav prih. 25.
dec.	v
Proga Severna Amerika SatTimia odh. 20. dec.; Exford prih.
20.,	odh. 20. dec.; Exoellemcy prih. 23., odh. 23. dec.; Hrvatska prih. 28., odh.
30.	dec.
Proga Srednja Amerika, severni Pacifik
Eugene Lykes prih. 16., odh. 16. dec.; Monginevro prih. 16., odh. 18.; Char-lotte Lykes prih. 23., odh. 23.; Mon-stella prih. 30., odh. 31. dec.
Proga Južna Amerika Rio Belgrano prih. 20., odh. 24. dec.; Rib Belen prih. 26., odh. 29. dec.
JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Dinara« je pripeljala z Daljnega vzhoda 3. dec. 3000 t tovora, vkrcala 674 t in odplula 7. dec. na Reko, »Učka« je prispela 3. dec. iz Severne Evrope s 637 t, vsocala 240 C in odplula 5. dec. na Reko. »Zagreb« je priplula 6. dec. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 430 t, vkrcala 640 t in odplula 7. dec, na Reko. »Kozara« je prispela 7. dec. iz ZDA s 7000 t premoga in odplula 11. dec. v Rašo. »Žužemberk« je priplula 8. dec. iz Turčije s 190 t blaga, vkrcala 126 t m odplula istega dne ma R)siko. »Hercegovina« je priplula 7. dec. iz Grčije z 280 t in odplula istega dne na Reko. »Titograd« je priplula 14. dec. iz Libanona z 2200 t pomaranč in bo odplula 19. dec. na Reko.
Pričakuje se prihod:	»Slovenije«
19. dec. iz ZDA, »Skopja« 20. dec. z Bližnjega vzhoda, »Rdjeke« 23. dec. z
}
Daljnega vzhoda, »Hrvatske« 26. dec. iz ZDA, »Korčule« 27. dec. iz ZDA in »Triglava« 29. dec. z Daljnega vzhoda.
Jadrolinija (Trst - Reka - Pirej). »Lastovo« je priplula 6. dec. iz Pireja s 375 t blaga, vkrcala 180 t in odplula 7. dec. na Reko. »Pelješac« je priplula 13. dec. iz Pireja s 174 t, vkrcala 164 t in odplula 14. dec. na Reko.
Pričakuje se prihod »Lastova« 20. dec. iz Pireja.
»VULKANIJA« IN »AFRIKA« NA POT IZ TRSTA. Dne 5. decembra sta »Vulkanija« in »Afrika« odpluli iz Trsta druga za drugo na svojih rednih progah. Potem ko se bedo na »A-friko« vkrcali še 90 turistov v Brindi-siju, bo vseh 460 prostorov za potnike zasedenih. »Vulkanija« pa je odplula na svoje drugo potovanje v New York z 209 potniki; število se bo povečalo v drugih pristaniščih na poti, tako da bo laidja popolnoma zasedena.
TRI LADJE IZ NEMČIJE ZA TURČIJO
Nova 6000-tonska potniška ladja »Izmir«, ki so jo zgradili v bremenskih ladjedelnicah, je odplula v Turčijo. »Izmir« je prva izmed treh ladij istega tipa, ki bodo zgrajene v Bremenu po naročilu turške vlade.
PRISTANIŠKE TARIFE V ČILU. Zaradi splošnega zvišanja cen so čilske oblasti sklenile zvišati za 100% tarife v čilskih pristaniščih.
|evalne službe in obširno dejavpost ^čega križa.
J skrbno zbranim dokumentarnim i adivom kakor tudi s smotrno in o-,Usno razpodelitvijo napravi razstava a obiskovalca kar najboljši vtis. Raz-;.\va ima splošno poučen mamep, da ‘rse množice zainteresira za zdrav-°> a hkrati je bila z njeno vsebino ^Udarjena potreba, da se ustanovita o novi večji zdravstveni središči — ^ ^ovj Gorici ip Kopru —, ki sta nuj-
0	Potrebni pamesto Gorice in Trsta. Razstava je nameščena v novi zgrad-^ aptituberkuloznega dispanzerja, ki ; sama govori o širokopotezni akciji
6vig zdravstvene službe. Razstava odprta ves december.
^VE ZDRAVSTVENE USTANOVE
1	®olpišnice v Gorici ip Trstu so bile Srajene za vso deželo. Ko je bilo po-
C
d, Jer
.6jolje ločeno od Gorice in Trsta in „r niso na mirovni konferenci v Pa-(.2u hoteli niti epe goriške bolnišnice poprav so tri čisto na meji) pustiti po-lte2e'ju, so morale jugoslovanske obla-j.1.z§raditi vrsto bolnišnic ali vsaj raz-bti ip dopolniti že obstoječe zdrav-yene objekte. Tako so piranski bol-l'j“0icj dogradili nov infekcijski odde-v Izoli so uredili kirurški in rent-
Ko nekdaj ni bilo na podeželju posojilnic, so si vaščani izposojali denar pri bogatih ljudeh svojega okraja. Ti so za posojila zahtevah obresti da bi čim več zaslužili. To odiranje majhnih kmetov je silno oviralo razvoj kmetijstva in včasih spravilo na boben premnoge 'kmetije.
Sredi 19. stoletja je stopil na plan Reifeisen z zamislijo', po kateri naj bi se -po vaseh ustanovile posojilnice, ki bi jih vodili sami vaščani; ti najbolje poznajo razmere svojih sovaščanov. Reifeisenova zamisel je imela velik odmev v Evropi: vsepovsod so pričeli 'ustanavljati zadružne kmečke posojilnice. Tako so pričele poslovati posojilnice tudi na našem Krasu. Na Tržaškem so bile med prvimi v Sloveniji.
Leta 1888. je bila ustanovljena tudi v Nabrežini »Hranilno in posojilno društvo — zadruga z omejeno zavezo«. Tej ustanovi sta se leta 1908 pridružili, še »Kmečka posojilnica z neomejenim jamstvom« v šempoJaju ter »Kmečka posojilnica z neomejenim jamstvom« v Devinu. Končno je pričela poslovati leta 1912 »Ljudska posojilnica v Nabrežini z neomejenim jamstvom«, katere prvi predsednik je bil Pertot Jernej, tajnik pa domači župnik Vodopivec. Leta 1923 je postal njen predsednik arh. Anton Radovič.
Področje teh posojilnic se je v tistih letih raztezalo na posamezne občine. Nekaj let po združitvi manjših občin v veliko devinskoetiaibrežanskoj občino so takratne oblasti razpustile razen Ljudske posojilnice v Nabrežini vse ostale posojilnice tega področ-
Preteklost in sedanjost Nabrežinske posojilnice
Ne tiščite denarja doma!
ja. Ljudske posojilnice v Nabrežini so pa preimenovali v »Cassa rurale ed artigiana, Societa cooperativa a notne collettivo«. To je bilo leta 1929.
K nabrežinski posojilnici so pristopili člani razpuščenih posojilničnih zadrug; število članov je naraslo na 282. Od njih pa je tudi prevzela vse aktive in pasive: v nabrežinski posojilnici je bilo hranilnih vlog za 300 tisoč lir, a pri Tržaški mestni hranilnici je razpolagala z odprtim kreditom 300.000 lir. Kljub temu, da se je arh. Radovič odpovedal predsedstvu, je moral zadržati to funkcijo. Za tajnika je bil postavljen g. Ivan Milič. Imenovana Nabrežinoa še vedno o-pravljata z veliko vnemo posle predsednika in tajnika te važne zadruge, ki je registrirana tudi s slovenskim imenom »Kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini, zadruga z neomejenim jamstvom«.
Zaradi vojnih dogodkov se je močno zmanjšalo število članov in njena imovina skrčila. Tako je štela leta 1945 le 120 članov, hranilnih vlog je bilo za okoli 70.000 lir, za 20.000 lir je bito' terjatev, a v blagajni je ostalo okoli 40.000 lir. Denar je izgubil na svoji vrednosti in treba je bilo misliti, kako bi oživelo poslovanje posojilnice, ki ima izreden pomen predvsem za kmete in obrtnike. Vodstvu posojilnice se je posrečilo premagati vse ovire in avgusta 1951. leta od Za-
vezniške vojaške uprave izposlovati posojilo iz Marshallovega plana v višini 10 milijonov lir po nizkih obrestih. V posojilnico se je vrnilo novo življenje. Vloge so ponovno prihajale v blagajno.
Po obračunu z dne 31. decembra- je v poslovnem letu 1954 znašala aktiva 24,152.232 lir, pasiva pa 23,910.530 lir. Potemtakem je bilo leta 1954 za 241.702 lir čistega dobička. Pa tudi število članov se je povečalo. Ob koncu je leta 1954 štela posojilnica približno 280 članov, sedaj jih pa ima okoli 330.
Področje »Kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini« obsega devin-sko-nabrežinsko in zgoniško občino. Vendar dela odbor posojilnice na tem, da bi področje razširilo tudi na Križ. Posojilo lahko prejme vsakdo, ki postane po odobritvi posojila član in plača članarino. V prošnji za posojilo mora ,prosilec navesti, čemu ga rabi. v kolikem času ga namerava, vrniti ter imena dveh garantov. Naj višje navadno posojilo znaša 200.000 lir, pol milijona pa posojilnica lahko posodi le proti vknjižbi. Na seji prouči odbor posojilnice posamezne prošnje in odborniki (iz Nabrežine, šempolaja, Ses-Ijana, Devina in Medje vasi) izrečejo o predmetu svoje mnenje.
Za posojila prosijo največ kmetje m obrtniki. V največ primerih potrebiv
jejo denar za zidanje in prezidavo hiš, za nakup strojev, zemljišč in posestev ter za potrebe gostinskih obratov; tudi za ženitev lahko prejmejo posojilo. Kakor nam je znano, ne gleda posojilnica tako strogo na rok povračila kakor n. pr. banke. Do svojih dolžnikov ima potrpljenje in vsekakor ne bo od njih s silo izterjala denar, če jih je doletela nenadna nesreča.
Dočim lahko prejme posojilo le član posojilnice, so vlagatelji lahko tudi nečlani. Prebivalci s področja nabrežinske posojilnice pridno vlagajo. Vendar vloge niso visoke, ker v teh krajih ni bogatih ljudi. So tudi taki, ki denar rajši tiščijo' doma. Včasih so nekateri drago plačali svojo nezaupljivost; požar ali tatovi so jih »olajšali« za skrite prihranke ...
Kdorkoli hrani denar v nabrežinski posojilnici, je lahko zanj brez skrbi. Posojilnica je zavarovana proti požaru in ropu. A poleg tega jamčijo za posojilnico njeni člani z vsem. premoženjem. Potemtakem je v posojilnici denar še bolje zavarovan kakor pa v banki. Nabrežinska posojilnica daje v soglasju z zakonom na vloge za 0,50% višjo obrestno mero in zahteva za posojila nižje obresti kakor banke. Naj še dodamo, da odposlanec zavoda Banca dltalia nadzira poslovanje posojilnice in ugotavlja, ali je v skladu z zakonom.	Ing. M. P.
POPRAVEK
V članku »V največjem nabrežin-skem kamnolomu« (v zadnji številki »Gospodarstva«) je pomotoma navedeno, da meri industrijska površina podjetij v Nabrežini 100.000 kv. metrov, skupna površina kamnolomov »Cave Romane« pa 120.000 kv. metrov. Pravilno se mora omenjeni stavek takole 'glasiti:	Industrijska površina
kamnoloma »Cava Romana« v Nabrežini meri 150.000 kv. metrov, industrijska površina ostalih kamnolomov tega podjetja pa 120.000 kv. metrov.
N
A
S
C
I
M
B
E
N
Luči za ev. tablice Signalne luči
UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora m nadomestnih delov ta avtomobile
- CL COKONEO, :<« Tel. S4-BHI
e ^

itavi

%#■

v ul. sv. Frančiška 20 sl luliku nabaviš kakršno koli slovensko knjigo.
Papirnica - Prodala Izvirnih okrasnih predmetov.
Najlepša In
najprimernejša darila I
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je povpraševanje povečalo, ker se bližajo božični prazniki. Cene nekaterih pridelkov so skočile. Prekupčevalci se zanimajo zlasti za vino, salamo, maslo, sir, prašiče, perutnino, o-livno olje, suho in sveže sadje.
Na trgu s pšenico je mirno. Majhno je zanimanje bodisi za mehko ali trdo pšenico. Cene koruze, ki so se v zadnjem času dvigale, so se zdjj ustalile. Cene otrobov so padle. Nizke so cene oluščenega in neolušč.n ga riža Cena krme se je znatno dvign la.
Na trgu s klavno živino je živahno. Večje je povpraševanje po teletih in juncih. Tudi po prašičkih za rejo je precejšnje povpraševanje.
Cene masla so še vedno v porastu. Za nekatere vrste sira je preče šnje povpraševanje. Nasprotno se trdi sir »grana« prodaja po ni kih cenah, ker je ponudba mnogo večja od povpraševanja.
Cene olivnega olja so ostale na visokih kvotacijah. Pričakujejo, da se bodo znižale, ker so že prispele na trg velike količine semenskega olja.
Kupčije z vinom so se znatno povečale; cene so se okrepile.
Večje je povpraševanje po svežem sadju. Cene mandeljnov so še vedno visoke.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina proizvodnje 1955 7000-7100, dobra 6700 do 6850; oves 5500-5900; inozemski oves 5300-5400; rž 5800-6000; inozemska rž 4300-4400; neoluščepi ječmen 5600-5800; inozemski ječmen 4700-5000; belo proso 5900-6200; rumeno proso 5200-5700; koruza marano 6300-6400; moka iz trde pšenice tipa »0«	9700-9900; moka iz
mehke pšenice tipa »00« 9500-10.200, tipa »0« 8800-9000; tipa »1« 8300-84000; tipa »2« 7900-8000; pšenični otrobi 3600 do 3800; koruzna moka extra 7400-7500, srednje vrste 6700-6800, navadna 6200-6300; neoluščeni riž: Arborio 6700-7100; Vialone 7100-7400; Vialone nano 6100-6400; R. B. 6400-6700; oluščeni riž: A.r-boriol4.100-14.600; Vialone 14.600-15.200; Vialone nano 13.000-13.400; >R. B. 12.2CO do 12.600; riž krajevne vrste 9800 do 10.200.
ŽIVINA
LODI Cene za kg žive teže fco hlev: klavrna živina: yoli 'I. 300-350, II. 265-290; rejene krave I. 290-375, H 240-280; biki I. 320-370, H. 280-310; junci in junice I. 310-370; II. 250-300; teleta I. 490 do 510, TI. 380-460; vprežni voli 290-330.000 lir par; vprežni junci 1-2 let starosti 250-290.000 lir glava, krave pr-vesnice 120-140.000; junice 80-90.000; telice za rejo 35-45.000; mladi biki za pleme 130-180.000; prašički do 15 kg 430-450 lir kg; ido 25 kg 410-430; mlade svinje za rejo 570-620; suhi prašiči 40-50 kg 390-410; 50-80 kg 360-380, 80-100 kg 360-370; debeli prašiči 130-150 kg 370-375, nadl 180 kg 375-380; konji za zakol
I.	220-280 lir kg, II. 140-210; žrebeta za zakol 310-350; konji za delo 120-150.000 lir glava; kobile 130-180.000 glava; žrebeta nad 1 letom starosti 80-100.000, do 1 leta starosti 30-50.000 lir glava.
PERUTNINA
MIRAN. Zaklane race 550-630 lir kg; zaklani kopuni 980-1000 lir kg; zajci 340-380, zaklani s kožo 450-480; zaklani brez kože 450-520; zaklane pegatke 925 do 975; žive kokoši 550-650; inozemske kokoši 530-570; zaklane kokoši 800-850; inozemske zmrznjene kokoši 500-600 lir; zaklane gosj 425-500; zaklani golobi 880 do 900; živi piščanci 680-730, II. 550 do 600; zaklani piščanci I. 800-830, II. 700 do 750; inozemski piščanci 550-650; zaklani purani 600-700; inozemski purani 450-500; zaklane pure 850-950; inozemske pure 500-550; sveža jaj a I. 39-41,
II.	32,50-34; navadna jajca 37,50-39; sveža inozemska jajca 33-35.
KRMA
ROVIGO. Trg je živahen, cene so v porastu. Seno iz detelje v razsutem stanju 200-2400 lir stot, stlačeno 2500 do 2600; seno majske košnje v razsutem stanju 1700-1900, slabše vrste 1200-1400; pšenična slama v razsutem stanju 400 do 480; pšenična slama stlačena 650-700 lir stot fco kamion- odhod. 1000-1100 Slot fco železniški vagon; ovsena slama v razsutem stanju 450-550; slama iz riža v razsutem stanju 100-180 lir stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Cene za kg fco sirarna: maslo iz smetane krajevne proizvodnje 880; maslo iz drugih krajev Lombardije 850; čajno maslo 950; sir grana proizvodnje 1954 560-620, proizv. 1955 440-510; sir krajevne proizvodnje 1-20 dni star 320-330, 30-60 dni star 350-360; Sbrinz svež 400-410, postan 530-560; Bm-menthaj svež 440-480, postan 520-550, Provolope svež 400-420. postap 470-490; Gorgonzola svež 260-270, po tan 400 do 430; I-talico svež 370-380, postaji 410-430; Taleggio in Quartirolo svež 300-320, postan 390-400.
OLJE
FIRENZE. Cene olivnega olja so še vedno izredno visoke. Povpraševanje je še vedno veliko vendar ni tako mrzlično. Grosisti so previdni pri nakupovanju. Nekoliko so se dvigjiile tudi kyo-tacije semenskega olja.
Olivno olje exira do največ 1% kisi. 760-790 lir kg, do pajveč 1,50% kisi. 750
do 760, do največ 2,50% kisi. 730-750, do največ 4% kisi. 720-730; dvakrat rafinirano tipa »A« 680-700, tipa »B« 640 do 650; semensko olje navadno 450-460; olje iz zemeljskih lešnikov 490-500.
KONSERVIRANE RIBE
PADOVA. Suha polenovka. 20-24.000 lir stot; tupina v olju v vazah I. vrste 75-95.000 lir stot, II. vrste 65-75.000; sardine v olju v škatlah 200 g za 100 škatel 8500-9300 lir; škombri v olju 49.000 52.000 lir stot; osoljene sardele v vazah 18-20.000 stot.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Dvakrat koncentrirapa paradižnikova mezga proizv. 1955 v škatlah 5 kg 140 lir kg, v škatlah 10 kg 135. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955 v škatlah 5 kg 155 lir kg, v škatlah 10 kg 150. Trg je miren.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 50-90 lir kg; kar-čofi 60-120 lir komad; korenje 40-70; cvetača embalirana 30-40; zelje 30-40; ohrovt 30-35; cikorija 25-35; čebula 34-40; olupljene čebulice 70-120; rožmarin 150-200; koromač 30-40; solata endivija 80-110; krompir Binthje 36-42; Majestic 33-35; paradižniki 60-100; peteršilj 80-120; repa 23-30; zelena 60-85; špinača 65-100.
Kostanj navaden 30-70; kostanj ma-roni 80-140; kaki 30-60; jabolka navadna mešana 25-40, Delicious 60-135; Jo-nathap 83-115; Morgendult' 60-80; hruške Clairgeau 65-90; navadne rnešane 40-60; Kaiser 110-145; belo grozdje 100
V	Malaji se je politični položaj zaostril. To je imelo za posledico skok cen činu, medtem ko se je cena bakru us alila. Združene ameriške države si prizadevajo, da bi potisnile ceno kave navzdol. Popušča tudi cena kavčuka. Čvrstejše so cene žitaric in volne.
ŽITARICE
V	Chicagu so zabeležili čvrstejše cene žitaric. Ta pojav pripisujejo izjavi ameriškega ministra za krnetijstyo, da si bo vlada prizadevala, da bi z novim pačjnom nagrajevanja čimbolj ustalila ceno. Indija, Japonska in Fortnoza nameravata kupiti v Ameriki 7,5 milijona bušlov žita. V tednu do 9. decembra je cena pšenici v Chicagu napredovala od 203 3/4 na 205 1/4 s^tinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; cena koruzi se je dvignila od 124 7/8 na 127 1/4 stotinke dolarja za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Ameriška vlada je objavila podatke o svetovnem pridelku kave v sezoni 1955-56. Ta naj bi dose el 46,5 milijona vreč (po 60 kg), to je 13% več kakor lansko leto. Računajo, da bo izvoz držav izvoznic dosegel 38,5 milijonov vreč, a potrošnja v državah uvoznicah naj bi znašala samo 32 milijonov vreč. V New Yorku je cena popustila od 49 na 48,95 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Kakao ne kaže posebnih sprememb; cepa je v New Yorku nazadovala od 30,42 na 30,23 stotinke dolarja za funt. Notacije ne kažejo nikakšne spremembe v ceni sladkorja, ki je ostala pri 3,13 stotinke dolarja za funt, vendar je zadnja notacija čvrstejša. Izvozniki na Kubi so se zaradi zadnjega nazadovanja cene pričeli obotavljati.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku ostala v tednu do 9. decembra neizpreme-njena pri 34 85 stolipke dolarja za funt. Najpovejša cenitev ameriškega ministrstva za kmetijstvo postavlja ameriški pridelek na 14,663.000 bal bombaža (po 500 funtov bala), medtem ko se je prejšnja cenitev glasila na 14,843.000 bal. Državna Comrrodity Cre it Corporation je že nakupila 3,8 milijona bal lansko leto v tem času samo 1,3 milijona bal. Država skuša s temi nakupi vplivati pa ceno. Egiptovska viadia je naznanila, da bo bodoči pridelek vrgel samo 8,532.000 kaptarjev, medtem ko se je cenitev pred enim mesecem glasila na 8,751.000 kantarjev. Cene volni so nekoliko čvrstejše; v New Yo(rku je cena napredovala od 128 na 129.5 za su-int proti takojšnji izročitvi; česana vol-
do 150; pomaranče navrdns 40-55; rdeče pomaranče 90-120; limone 100-145; mandarini Paterno 90-170; navadni 42-60; ananas 680-720; zemeljski lešniki praženi 270-280; olupljeni kostanj 110-120; dateljni iz Tunisa 300-320; smokve 115-120; mandeljni z lupino 320-340; lešniki 350-360; orehi navadni 190-220; Sor-rento 330-340; bosanske slive 210-230; suho grozdje 270-290.
KOŽE
RIM. Teleta in junci brez glave in parkljev db 3 kg 480 lir kg, 8-12 kg 450; 12-20 kg 420; 20-26 kg 280; 26-30 kg 240; nad 30 kg z glavo in parklji 210.
VREČE
ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800 do 830 g 290-295 lir kg; 700-730 g 290-295 lir kg, 45CČ480 g 290-295; vreče za krompir 300-330 g 310-315 lir kg, rabljene vreče za krompir 110-120 lir komad; rabljene vreče za otrobe 20-100 lir komad; papirnate vreče za umetna gnojila 52-55 lir komad, id. večjega formata 65-70 lir komad.
VINO
CASALE MONFERRATO (Alessan-dria). Crpo namizno vino 9-10 stop. novega pridelka 5570-6000 lir hi, 10-11 sto pinj starega pridelka 5860-6450; belo vino 10-11 stop. 6130-6570; Barbera 12-13 stop. 7450-8550; Barbera extra 900-955C; Freisa sladko 8750-9550; Freisa extra 8750-9600; beli moškat 9000-9450; Gri-gnolino extra 11.150-12.000; Nebiolo 12 tisoč '500-12.550; črno Malvazija 10.500-10.740.
na od 156,5 na 157,5 stotinke dolarja za funt. Prodaja volne v Argentini, Avstraliji in Južni Afriki je bila zelo živahna; prav tako v Londonu. Avstralija napoveduje izredpo dobro strižo, ki bo v sezoni 1955-56 dosegla rekordno višino 1.414 milijonov funtov Osuint).
V	Roubaixu (Francija) je cepa ostala neizpremenjena pri 1.970 frankov za kg.
V	Londonu je 9. dec. stala vrsfa 64’s B 106 1/4 penija za funt, teden poprej 105 3/4 proti izročitvi v etecernbru. Notacije bombaža v Aleksandriji 9. dec. Karpak 64,67 talarja za kantar, ki tehta 90 funtov (teden poprej 74,75); aš-muni 56,60 (teden prej 56,05).
KAVČUK
Cepa kavčuku je pričela popuščati.
V	New Yorku je padla do 9. dec. od 51,25 na 49,75 dolarja za funt; v Londonu vrsta RSS 36 5/8 penija za funt kupčeva ip 37 prodajalčeva (teden poprej 37 1/2 kupčeva ip 37 3/4 prodajalčeva). Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka navaja, da so se zaloge naravnega gumija konec oktobra zmanjšale za 2500 ton, sintetičnega pa za 5.000 ton.
KOVINE
Predsednik vlade v Sipgopuru je izjavil, da se bo to rnesto spremenilo v Ciper, ako Malaja ne postane neodvisna. Ta izjava je silpo razburila trgovce s činom. Iz Malaje prihaja čedalje manj cina v London. Računajo, da se bo ta pojav nadaljeval. Ti dogodki so vplivali na ceno cina, ki je na londonski kovinski borzi dosegla vrhunec s ceno 836 funtov šterlingov za tono. Teden poprej je znašala 797, a se je po skoku pa 836 ustavila pri 825 funtov šterlingov za tono. V New Yorku je cepa y tednu do 9. decembra napredovala od 98,50 na 107.50 stotinke dolarja za funt. Cena elektrolitičnemu bakru je nekoliko napredovala, in sicer od 48,05 pa 49,00 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 387 pa 396 funtov šterlingov za tono. Izvoz bakra iz Vel. Britanije napreduje. V Januarju 1955 je znašala vrednost izvoženega bai-kra 714.680 funtov šterlingov, oktobra pa je dosegla že 7,7 mi'i;ona funtov šterlingov. Samo izvoz iz Anglije v Sovjetsko zvezo se je povečal 16-krat. Antimon Laredo v New Yorku neizpre-menjen pri 33 stotinke dolarja .za funt; lito železo peizpremenjeno pri 59 dolarjev za tono, staro železo srednji tečaj 49,50; živo srebro peizpremepjeno pri 279 do 283 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin y Zahodni Nemčiji 9. dec.: čisti cin 1012 DM za 100 kg, svinec 144,21, cink 120,95 DM.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	19- R-
Pšenica (stot. dol. za bušel)..................... 204 Vs
Koruza (stot. dol. za bušel)......................124 V*
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)........................ 46.—
Cin (stot. dol. za funt)......................... •	96.60
Svinec (stot. dol. za funt)....................... 15.30
Cink (stot. dol. ta funt)......................... 13.—
Aluminij (stot. dol. za funt)..................... 24.40
Nikelj (stot. dol. za funt)....................... 64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)....................... 35.—
Živo srebro d«»l. za steklenico................... 284.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	............... 56. —
385,-
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) ....................
Cin (f. šter. za d. tono) . . . . :..............'°3.
Cink (f. šter. za d. tono)....................... 92.
Svinec (f. »ter. za d. tono).....................198.
29. 11 203— 123Vs
41.—
99.82
15.50 13,-24.40
64.50 34 35
284,— 55 50
367
780
97
1113/4
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
412,-	436
14 12
211‘/4
125—
43.-
109-50
15.50 13.-24.40 64.60 34 80
284.-
53.50
415-
838-
68
113, -
412.90

VALUTE V MILANU 30 11. 55 13. 12.55 Min. Maks.
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	7(1	70	—	—	30.	11.55	1312.55	Min.	Maks.
Funt šterling	4.350	6.275	6 225	6.275					
Napoleon	4.300	4.300	4.275	4.350					
Dolar	640.-	- 638	638	640	Južna železnica	1.742	1,689	1.632	1.745
Franc, frank (100) Ibb.-		- 166	165,—	166.—	Splošne zavarov.	20 900	19.800	18.500	20 900
Švicarski frank	149.50 149.—		148.75	149.50	Assicuratrice	5.000	5.200	5-000	5,200
Funt št. papir	i.BBU	l.bBU		•			»		Riun. Adr. Sic.	7.050	6,900	6.900	7.050
Avstrijski šiling	24 30	23.90	23.55	24 30	Jerolimič	8.600	8.600		
Zlato	726	726	725	727.—	»Istra-Trst«	650	640	640.-	650,—
					»Lošinj«	10,700	10.700				.	
BANKOVCI V CURIHU					Martinolič	0,000	6.000	— .			.	
	13. 11.	1955			Premuda	22 900	22.900	—.			
ZDA (1 dol.)	4 28 V, Belgija		(100 fr.)	3.53—	Tripkovič	18.700	18.700		
Anglija (1 f.št.)	11.25	Hoiand.	(100 fi.)	111.15	Openski tramvaj	2.500	2.500	—	— .	
Francija (100 ir.)	1.11	Švedska	(100 kr.)	80.'A	Terni	346.50	930, -	314	346,50
Italija (100 lir)	0.67	Izrael (1 f.št.)		1.30	ILVA	605,—	597	575	612,—
Avstrija (100 š.)	15 83	Španija (100 pez.) 9.50			Zdr. jadr. ladjedel.	452,—	450,-	450,-	452.-
Cehoslov.	13.50	Argent (100 pez.)		12.21)	Ampelea	1,400	1.400	—	—.	
Nemč. (100 DM)	101.65	Egipt (1	Lit.)	1074	Arrigoni	1.000	1.000	—		.	
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ tTRST - ULICA FABIOFILZI ŠT. 1 O. I. - TELE F ON š T. 54-58
ško »Cassa di Risparn# mnenje. To se pravi, da vprašanje lahko postavi, za to pojavi interesent s vsakem primeru šele,
Apno za očeta
KAKO SADIMO TRTE
m sina
že stari Rimljani so cenili pomen apna v zemlji.
so tudi skrbeli,
Zato da ga ji ni
Vinograde navadno sadimo na (krčevinah (posekan gozd) ali na mestih, kjer so že bili vinogradi (absolutno vino-
primanjkovalo. Iz izkušenj pa gradniška tla). Pri nas ima-
pa odstranimo. Tako pripravljeno cepljenko pomočimo v vodo, kateri smo dodali malo ilovice in tjnoja. V to raztopino dodamo tudi kakšno raz-
so spoznali njegovo svojstvo, mo 0pravka le z vinogradni- kuževalno sredstvo, če sadimo
porabili za »merinizacijo« o-vac, za znanstveno preiskovanje v 'kmetijstvu, za štipendije agronomom itd. Pretežni del financiranja za izboljšanje kmetijstva prevzamejo posamezne republike.
CENA TERANU V Dutovljah plačujejo za te-
prošnja dotičnega že v S tem še ni rečeno, da odgovorni organi to zad‘ vprašanje tudi ugodno
TVRDKA
ki so ga označili z besedami: <-kimi tlemi. Pri krčevinah jeseni* pustimo mladiko cepi- ran kmetoin 125 dinarjev za
liter. V tem času je bila lansko leto cena 100 dinarjev. Belo vino gre po 85 dinarjev. Vinska letina je bila slaba. Trta je dolgo kazala dobro, toda nekako poldrugi mesec pred trgatvijo jo je napadla peronospora (rosa), se pravi v času, ko nikdo več ni na to
»Apno očeta obogati, sina pa moramo vedno paziti, da od- ijenke neskragšano, V hlad-obuboža.« Ta njihova umesit- stranimo vse korenine in le- nih krajih naj bo spojno mena ugotovitev je malo žago- sene	se ne fcj na ^jih sto 2 cm pod zemljo. V tem
netna in jo moramo pojasniti, razvile glivice Dematophora in primeru moramo odstraniti Apno je rastlini potrebno, Armillaria, ki bi napadale tu- vse korenine, ki rastejo iz ce-kot je nam potreben vsakda- korenine trt. Na absolutno piča. Te korenine moramo od-nji kruh. če zemlji primanj- vinogradniških tleh moramo straniti, da se ne bi razvijale kuje, rastlinska rast pade; če obaviti globoko' oranje (niigo- v škodo nižjih in trta bi bila ga ni, rast preneha, pa naj bo Janje). Ko smo vinogradniška močneje podvržena vplivom v zemlji še toliko drugih nuj- ^ zrigoriiaii, jih posejemo 2 neugodnih klimatičnih činite- r^5^nal. Krompirja in fižola je no potrebnih hraniv (dušik, deteljo, katero pustimo rasti ijev.
fosfor, kalij). To se je zgo- tri leta. S tem obogatimo Zemljo okoli cepljenke treba idilo v eni izmed Združenih zemljo z dušikom. Po treh le- dobro potlačiti, da korenine držav Amerike in ondotni pre- tih deteljo podorjemo dm tako ne bi rastle v .prazno. Zemljo bivalci (kmetje) so se morali pognojimo zemlja tudi z or- v jamici moramo razporediti zaradi tega izseliti. Država se gansko maso.	kot kaže slika. Tudi lega cep-
je za ta redki pojav zanima- Ce se nam mudi, ne bomo Ijenke mora biti v skladu z la din dala zemljo kemično sejali detelje, ampak bomo tla razpoložljivo vlago na določe-preiskati. Pokazalo se je, da planirali in zakoličili mesta za nem področju, nima zemlja apna. šele ko so izkopanje jam. V položnih le-
IMPORT-EKPORT
ZASTOPSTVA IN KOMISI1
Pošiljamo DARILNE PARE' v Jugoslavijo in druge drž®11
Trst - Ul. Torrebianca
Tel. 37-839 P. 0. B. *
bilo dovolj.
zemljo apnili, so ji vrnili rod- gah, iger se rada zadržuje vo-nost.	da, bomo skrbeli tudi za dre-
Apno pa ni potrebno zemlji nažo. Pri rigolanju moramo le kot hrana, ampak opravlja biti zelo natančni. Ne smemo še drugo nalogo, da pospeši nikdar spraviti na površje razkrajanje ostalih hraniv spodnje mrtve plasti, ampak' (dušičnatih, fosfornih in o- to le rahljamo. Zgornjo plast stalih snovi). Zato je na ap- obrnemo tako, da popolnoma nu bogata zemlja čvrsta in se zadelamo travno rušo ali o-tudi naglo izčrpa. Kaj rado stanjke detjeliie-, Odstranjevati se zgodi, da ji zmanjka .pred- moramo kamenje ali ga mo-vsem apno. če ga je bilo do- ramo zakopati globoko, da volj za časa očetovega, ga ni nam služi kot drenažni mate-za sinovo gospodarjenje. Od rial. Debelo kamenje moramo tod torej prej omenjena rim- odstraniti. Pri sajenju vino-Ijanska ugotovitev.	grada se poslužujemo raznega
Kraševci na apno sploh ne materiala, mislimo, če pa nanese nanj 1. Sadimo korenjake ameri-temetijskogospodarsk i pogo- ških divjakov in nato jih ce-vor, se radi pohvalimo, češ da pimo na zeleno ali na zrelo, ga ima naša zemlja dovolj. 2. Sadimo cepljenke, ki še Končno ni to, — bolje rečeno, niso vkoreninjene (siljenke). ta zmota — nič čudnega, če 3. Sadimo vkoreninjene cep-p.a leži Kras na apnenčevi ijenke, katere smo dobili iz skorji ali na kamnu, iz kate- trsnice.
rega žgemo apno. Ne smemo Sajenje se opravi vedno, ko pa pozabiti, da je med apnen- je rastlina v stanju mirova-cem in apnom velika razlika, nja. Ta doba gre od odpada-Le velika vročina (apnenice) nja listov do zgodnje pomla-more spremeniti apnenec v dj, preden se popki napnejo, apno, in to tako, da izrine iz Pozimi, ko je močan mraz, se njega ogljikovo kislino, ki ga to delo ne more opravljati, je vezala in delala trdega, zato imamo dva roka za sadi-
1.
2.
Boljša zemlja Kompost 3. Slabša zemlja I. V SUHEM ZEMLJIŠČU II. V VLAŽNEM ZEMLJIŠČU
Cepljenke, kot je razvidno iz
Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje je raztegnil na naše področje zakon št. 949, ki je bil v Italiji uveljavljen že 25. julija 1952. Na podlagi tega zakona se podeljujejo posojila kmetom, ki nameravajo kupiti kmetijske stroje, napeljati vodovod za namakanje ali gradnjo gospodarskih poslopij. Ta zakon dovoljuje posojilo v znesku do 75% od oelptnega vlolženega kapitala. Za podelitev teh posojil morajo interesenti napraviti zadevno vlogo na Inšpektorat za kmetijstvo, Ulica Ghega 6.
Posojila se podeljujejo:
1. za gradnjo gospodarskih poslopij na podlagi vknjižbe. Vsota je plačljiva v 12 letih;
3. za postavitev namakalnih naprav proti podpisu menic, skupna vsota je plačljiva v 6 letih;
3. za nakup kmetijskih strojev, prav tako proti menicam. Skupna vsota je plačljiva v 5 letih.
Za vse tri oblike posojila se plačajo 3-odstotne obresti in stroški za vpisnino. V nobenem primeru se ne more odložiti plačevanje obrokov; za take prekrške je predviden postopek takoj po dospelosti.
V zvezi s tem vprašanjem smo stopili v stik z zavodom »Cassa di Risparmio«, ki po-
IE.iJ.AJ
m
el
import-ekpoR
Trst-Trieste - Via F. Filzi •
Tel, 29-970 Telegr. lELMAT-Tr'*'
e!®1'**
Na AHne Vil tospe fa d< 'etu
Sli
Na ^ ta ted
Kupuje: odpadke me les za predelavo in kurj®1' Prodaja: stroje in ^ nične predmete
Ivan Vetrih
izvfr
GORI
Ulica Laulief*, Telefon st. Z5 *
ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN NA DEBELO
Cenjenim odjemalcem in

teljem želi vesel božib in no vo leto l
Naša zemlja je torej bogata tev: jesen in pomlad. Preden slik, pokrijemo, da ne utrpe_______________
na apnencu, a je siromašna zaenelno s saditvijo, se mora- kakršne koli škode zaradi mra- beljuje posojila^ in poizvedena apnu, ker se apnenec pod mo odločiti za razdaljo med za ali sončne pripeke. Pokru- vali> ali je možno plačevati vplivom sonoa, vlage- in mra- vrsjami in v vrstah. Pri tem varno jih s sipko zemljo, ka- obrokov hkrati, da bi se za razkraja tako počasi, da mora.m.o upoštevati dejstvo, da teri lahko primešamo tudi za- jak0 ^iTmprcj izčrpal dolg in ne pride praktično v poštev. rastlina, ki ima na razpolago govino, da mladika laže pro- s )-em sorazmerno znižale skup-Leto za letom črpajo rast- večji življenjski prostor, tudi dre zemljino plast nad njo. ne 0,bresti. Predstavnik »Gasilne apno iz zemlje. Le s krep- V6b rodi. Ne smemo pa iti v To pokrivalo bomo redno rah- sa ^ RjSparmio« nam je spo-kim gnojenjem, z domačim skrajnosti, ker moramo tudi ijali, da prekinemo kapilare in ročil, da zato ne obstoji no-gnojem ji ga moremo vrniti, opravičiti gospodarski račun, tako preprečimo izhlapevanje ben predpis in da bi bilo tre-
a pretežno ne v zadostni me-	Razdalja	med vrstami naj	bo vode in izsuševanje zemlje.
ri. Razmeroma največ apna	da	bomo lahko šli v	vi-	_____
je v pepelu iz bukovega, ga- nograd s stroji. Edino tako brovega, hrastovega lesa. Zato iab,k0 znižamo proizvodne in tudi ker vsebuje mnogo ka- stroške. Medvrstna razdalja lija (pepelike), je ta pepel naj bi zaradi tega bila naj-dragocen.	manj 1,5 m, v vrsti pa je lahko
Od poljskih kultur je	naj-	razdalja	manjša. V vrsti	se
bolj lačna apna detelja.	Zato	navadno	držimo na razdalj:
ga ta iz zemlje najprej izčrpa. ^2 m. Tudi smer redi je zelo
Iz prej povedanega lahko važna. Ne smemo postaviti -	miliionov	mani
sklepamo, kako nevarno je to redi tak,0, da močni vetrovi T®0'ta^ z£“	J	^
za rodnost zemlje. Na to ne- pihajo bočno, ker tako se naj-	sklada bo-
varnost nas večkrat opozarja prej poškodujejo trte. če m financirali piredvsem naba-pleše na deteljiscih (m tudi druglh zahtev, bomo dah re- ^ sQ a semenai pšmice
ZA POSPEŠITEV KMETIJSTVA Jugoslovanski vladi je bil postavljen predlog, naj Zveznemu skladu za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu nakaže eno milijardo 800 milijonov dinarjev. Predlagana
ba za vsakega prosilca, ki bi nameraval plačati več obrokov ah več menic, vprašati bene-
THItDKA
KNEZ IMLTEf
NSBR EŽIMA
Vam nudi:
Šivalne stroje Singer Radioapzrate Philips Kolesa Legnano - WolsK druga
Prvovrstne štedilnike, torje in in motorna kol®5 ter nadomestne dele. 9®l-^si sprejema naročila in odpo! omenjene predmete kot ds1' za Jugoslavijo po znižani c®* IMORMaCIJB - Telefon 22 ^
m
0bsia
Jfaši
klanj
kopr;
Jonsi
klešč
»h
‘kan ‘e 01 "a ži »ako Ve z 'tata
“eia. "i d. iainj Vtku 1(1 ni to v, «i, j ha j »a° kosč: hi konj skai< svet tor »aše ha JhfSl km
kv' to p(
fžaš
šil ^go 'tal
TEC H N Ac
IIVIPORT-EXPO RT
TRST — ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN
♦♦
Zastopamo za Jugoslat'1' razne industrije stroj** orodja in tehnični1 materiala
♦ ♦
_____________________
na senožetih).
dem smer sever^jug, tako da
ta namen bi Zve-
Ponovimo že znano dejstvo, bodo trte enakomerno raz- in koruze;	*
vzhodne in zapad- za za proizvodnjo sortne pse-
da naši zemlji primanjkuje svetljene z
organskih snovi (gnoja). Z or- ne strani. Ni potrebno pose-
niicfa in fcortuzei j)rojila ono
g antskimi snovmi pa damo bej poudarjati važnosti pravil-	.ftn^etrimrskup-
zemlji tudi apno.	ne osvetlitve.	nanjev, to je tri ceirune ^
Vendar je to premalo, ker z Na globino sajenja vplivajo ne vsote. Ostali denar našim gnojem ne moremo na- v prvi vrsti dolžina cepljenk
domestiti 'primanjkljaja na ali korenjakov, vendar to dol-
aii Korenjaxov, venuai lu u-n-	.	-
žino določamo na podlagi kli- ska; bolje bo	K |L
v 'viin.Cigrad, da naun winar-
apnu, zlasti no, če zemljo z
umnim kmetovanjem močno mritiifnlh čimjtJelijeVu V vfa«-čupamo Poslužimo se še apna. nih krajih sadimo bolj plitvo,
To je posebno potrebno dete- v suhih krajih bolj globoko.
Ijiščem. Na vsakih 1000 kv. v naših krajih sadimo vsaj 60 metrov potrosimo okrog 15 q cm globoko. Cepljenke za sa-živesa apna, in to v jesen- ditev moramo pravilno pnpra-
skem ali zimskem času. Seve- viti. Višje korenine moramo	u-suvlila ila.
da zaleže to za mnogo let. Tu- odstraniti, d	J	Uporabljamo lahko mokra
di nekatera umetna gnojila skrajšamo. Pn vkoremnjemh ^ ra2kužila RaJši se (Tomaževa žlindra, -apnen: cepljenkah moramo	J služujem0 suhih razkužil
dušik) vsebujejo precejšen od- sati najmočnejšo mlad:ko	gsan-uspulun-semesan),	kate-
stoteik apna.	J- F- najmzje oko, slabse poganjke ^	ri(,lovati ŽBle v zem.
nam
ska zemlja ostane prosta za kodrasto solato berivko »Kraljica maja«. Na odprto sadimo tudi česen in čebulček. Razkuževalti moramp semena z raznimi sredstvi, ki nam jih daje trgovina na razpolago.
ali
suha razkužila. Rajši se poslužujemo suhih razkužil (ce-
F. E. R. T.
FORME E RAPPRESENEANZE TECNICHE lli BINO CONII
IMPORT- E X P O R T
Pripravni stroji — pripravno orodje — tehnični Pre* meti — električni stroji in pritikline — Diesel motorji motosesalke — motokompresorji — kovinski predmeti stroji za predelavo lesa — industrijski hladilniki i.
Uršul in izložbe:
TRST — Ulica Uella Borisa 1 —
VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
»ih ]
»feb
»t^i
st>cšl
sklo]
tono
‘hs,c
»ki,
Cl
»lili;
tota
iiifli
'V
ihgo
»tod
»im '» ji »len,
»i S|
nas
l>r.
»h i
Telefon
Sv
Kmet in vrtnar konec decembra
ra začno delovati šele v zemlji v prisotnosti vlage.
Pozimi prekopljemo in predelamo kompost. Ob prekopu dodajamo apneni prah ali ne-
to-p
Ni
NAJVEČJA SVETOVNA PROIZVODNJA MOTOSKUTERJflJj

gnojila. Zelo dobro bo, če napravimo tudi natančen načrt za setev, obdelovanje in oskrbovanje posevkov za prihodnje proizvodno leto.
Z gomoljev dalij in kan ter
Na njivi. Nadaljujemo še ti spomladi s pokvarjenimi oljena, apneni dušik. Kompost ves mesec s trošenjem gnoja škropilnicami, ampak moramo je izredno važno gnojilno sredin s podoravanjem, če nam le izkoristiti vsak trenutek, da st,vo, v vrtnarstvu še posebno, dopuščajo vremenske prilike, bomo lahko uspešno nadalje- ge nimamo na razpolago do-Mofcre težke zemlje ne more- vali z delom in z borbo proti voij gnoja. Vsled tega priprav-mo obdelovati, ker se sicer boleznim in škodljivcem. Tu- ijamo vsako leto nove kupe kvari- če je pa zemlja dovolj di gnojenje sadovnjaka pred- kOTi^osta, da nam ne bo nlk' suha ' jo čimprej obrnimo, da stavlja opravilo, ki ga ne sme- dar zmanjkalo tega cenenega io bo mraz ugodil in uničil mo zanemarjati ne glede na škodljivce. Zelo dobro je, če to, ali je bilo leto rodno ali spodnjo plast dobro zrahlja- ne.
mo, da bo delovanje mraza Vinogradništvo. Kot na vseh poseglo čim globlje. Ne sme- ostalih površinah tako tudi v mo vreči na plan mrtvico, ker vinogradu moramo opraviti s tem dosežemo prav nasprot- globoko kop ali oranje in gno- čebulic gladi j ol očistimo prst ni uspeh, kot si ga želimo. Ta jenje s hlevskim-gnojem in z jih osušimo ter spravimo v preorana' zemlja naj čaka v mineraftnimji gnojili. Hlevske-gmdah spomlad. S tem pove- ga gnoja trosimo približno 100 čarno vpojnost zemlje dn vla- stotov na hektar na leto. U-ga se zadržuje dalj časa v metnih gnojil trosimo 500 kg, zemlji na razpolago rastlinam, apnenega dušika 300 do 400 katere zaradi tega manj obču- kg, kalijeve soli in 300 do 400 tijo sušo. Sedaj je tudi prime- kg Thomasove žlindre. S tem ren čas - za preoranje travni- smo dali vinogradu približno kov in pašnikov.	100 kg dušika, 125-250 kg ka-
V sadovnjaku. Ob ugodnem lija in 50-80 kg fosforja. Pre-vremenu še lahko čistimo in skrbeti si moramo vrbje (be-škropimo sadovnjake. Zimsko ke) za vezanje vinogradov ter moramo paziti na čistočo tako škropljenje vpliva zelo ugod- moramo pripraviti tudi kole. prostorov kot posod. Ce še ni-no na bodoči sadni pridelek, Kole olupimo, dokler so še sve- smo opravili prvega pretoka ker uniči zalego škodljivcev in ži, in jih namakamo v 5-od-prezimujoče trose glivičnih bo- stotni raztopini modre galice iezni. V mrzlih dneh ne sme- (brez apna). S tem podaljšamo škropiti, 'ker nam sicer mo- trajanje kolja in tako zmrznejo popki. Škropiva, ki zmanjšamo proizvodne stro-pridejo v poštev za zimsko ške.
škropljenje, so v glavnem sle- Vrtnarstvo. Pospravljamo še deča: drevesni karbo-lineji, e- zadnjo zelenjavo, da nam jo mujtoije miineratoih olj,. dimi- mraz ne osmodi. V kleteh trokrezolni preparati, žveple- vzimljeno zelenjavo zračimo v no apnena brozga in 5% bor- lepem toplem vremenu in jo doška brozga. Nadaljujemo z večkrat pregledujemo. Za ku~ rigolanjem zemljišč in s pri- hinjo odbiramo najbolj dozo-pravljanjem jam za pomladan. rele ta razvite rastline. Proste sko saditev sadnih dreves, zemlje ne smemo pustiti ne-
DELI (t
ORIGINALNI NAD0MEST' H

H
hvi
125 cmc za
Nt
iit >
150 cmc za turizem
150 cmc za *»*
Agencija za prodaja; TRST, ul. San Francesco 46, SE 2II^1 _____________________________________________^ h i
suh, zračen prostor. Sadimo lahko čebulice tulipanov, hi-jacint in narcis. Trajnice o-kopljemo in pognojimo s kompostom. Sobne rastline varujmo pred prepihom in preveliko toploto.
V kleteh in shrambah. Pregledati moratao od časa -doi časa sadje in odstraniti gnile ali načete plodove. V kleti
vina, storimo to- čimprej, in sicer le ob lepem mirnem vremenu. Posode dobro zamašimo s plutovinastimi zamaški ali damo nad sode vrelno veho tako, da se lahko razvije tiho vrenje in pravilno zorenje vina. Sode s pretočenim vinom moraš od časa do časa dopolniti do vehe. Vino za poskušanje točimo le skozi pipi co iz trdega lesa ali pa iz ro-govine.
Ne smemo pozabiti tudi na obnovo naročnine za list r.Go-


Ulica S. Giusto
Telef. 93-609
PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KU^ IN VODOVODNIH INSTALACIJ - KLEPARSu
Naročimo že sedaj sadna dre- pregnojene in neprekopane. spodarstvo«, da se bomo tudi
vesa in jih uzimimo tako, da Nikdar ne bomo dovolj pou-jim posipamo korenine. V ko- darili ugodnega vpliva giobo-likor smo vsa zgoraj omenje- kega zimskega obdelovanja na dela že opravili, bomo pri- zemlje. V zavetnih legah še stopili k popravljanju sadjar- vedno lahko sejemo zgodnje skega orodja N^, smemo čaka- sorte graha Ekspres
ali Ala-
v prihodnjem letu lahko seznanjali z gospodarskimi novostmi in da bomo še vedno i-meli ob naši strani starega prijatelja in strokovnega svetovalca.
Gondrand
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
»l.h
JI
Z
s
l9v
Ni
z
N,
Hi
»tč;
N
!»i
ktet
HiJ
^ti
N]
Hi:
?j
lil
<ov
VC
Z
Utv
Hži
N]
N
(Jii
Htoi
PODJETJE Z POPOLNO USTREZAŠ OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVl[ KONJ, PERUTNINE, MESA IN
A
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
f«tTKST'i£,