Celo LXVII
PoStnlna plačana t gotovini.
V LTubljanT, v sredo, 3ne 1 januarja 1939
Slev. 3 a
Cena 1.50 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte Sarajevo štv. 7563. Zugreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. b.
Gospodarske fronte
Svetovnopolitična borba med velesilami, ki se je raztegnila na vseh pet celin, je v najnovejšem času zavzela bolj obliko gospodarskega boja. V zadnjih dveh letih to še ni tako jasno prišlo do izraza. Niti o zavojevanju Abesinije, niti o nemškem razmahu v srednjo Evropo ne moremo trditi, da so ju vodili prvenstveno gospodarski vidiki. Šlo je bolj za politične težnje, ki sta jih obe imenovani velesili hoteli uresničiti, da bi njuna politična veljava dosegla ali celo nadkrilila politično moč oetalih velesil. Prav tako se je odpor Francije, Anglije in Amerike gibal bolj na političnem področju, ker so imenovane tiri velesile — o Rusiji ne govorimo — hotele s političnimi sredstvi zadržati Italijo, Nemčijo in Japonsko pri zasledovanju njihovih ciljev. Danes pa je ta borba, o kateri smemo reči, da je zavzela že zelo široke meje, prešla na gospodarsko polje in nasprotujoče si velesile čedalje bolj uporabljajo gospodarska orožja v borbi druga proti drugi. Nekaj zgledov nam bo to še bolj pojasnilo.
Na Daljnem vzhodu, kjer nobeno politično sredstvo ni moglo zaustaviti japonskega prodiranja na Kitajsko, pripravljata Anglija in Zedinjene države severne Amerike širokopotezno denarno ofenzivo proti japonski protivniei. Amerika in Anglija hočeta Kitajsko denarno podpreti, da bi vzdržala naval japonskega nasprotnika. O Zedi-njenih državah vemo, da so neki kitajski trgovski skupini izročile 25 milijonov dolarjev, da z njimi vzdržuje trgovinsko zvezo med Singapurjem in za-padno Kitajsko. Prav tako je zadnje dni prišlo v javnost, da je neka angleška denarna skupina posodila Kitajski okrog ene milijarde dinarjev v iste namene. To so sicer sorazmerno majhne vsote, a so dejansko le prve, začetne podpore, ki jim bodo sierlili mnogo večji zneski. Japonska vlada je obe posojili javno ožigosala kot napram njej naperjena sovražna dejanja ter zagrozila, da bo Angliji i« Ameriki napovedala boj z gospodarskimi protiukrepi. Anglija in Amerika se te grožnje nista ustrašili, ker dobro vesta, kaj ju čaka, ako pustita, da Japonec zasede še ostali del Kitajske. Iz onega dela, ki ga je že podjarmil, je Anglijo in Ameriko dejansko že pognal. Ista usoda ju čaka v srednji in južni Kini, če se kitajski cfdpor zruši. Anglija in Amerika sta torej v borbi proti japonskemu imperiju vzeli v roke gospodarsko orožje, da v nekoliko zapozneli, a že vedno ne prepozni samoobrambi ohranita to, kar jima je na Kitajskem še ostalo, od n os no da zagrenita Japonski uživanje tega, kar misli, da je že njena last. Gospodarsko orožje je na tem bojišču med velesilami prevzelo vodilno vlogo.
Nekaj podobnega opažamo v nasprotju med Japonsko in sovjetsko Rusijo glede izkoriščanja ribolovskih pravic na obalah Sahalina. Sovjetska Rusija dela Japoncem neprestane težave in so Japonci to tako resno vzeli, da zbirajo vojaštvo na sovjetski meji in da so kar naenkrat ponižani Kitajski ponudili sorazmerno blage mirovne pogoje, samo da bi bili pripravljeni za nastop proti 60vjetoni. Tudi tukaj je gospodarsko orožje nevarno dregnilo v delovanje japonskega imperija in ogroža razmah njegovih teženj.
Mnogo bolj jasno pa se kažejo obrisi gospodarske vojne na torišču, kjer si stojijo nasproti Anglija in Amerika na eni, ter Nemčija in Italija na drugi strani. Napetost, ki je poslednje dni izbruhnila med Nemčijo in Zedinjenimi državami severne Amerike in ki je dovedla do dejanske prekinitve diplomatskih odnošajev, ima zelo resna in zelo stvarna gospodarska ozadja. Široke plasti ameriškega ljudstva bojkotirajo nemško dzvozno blago že več let. Nasprotstvo je zadnje mesece prešlo tudi že v področje službene politike, tako da smemo danes trditi, da stojita Amerika in Nemčija v odprtem gospodarskem dvoboju velikega obsega. Trgovinska pogodba, ki jo je Amerika lani dne 15. novembra sklenila z AngLijo in Kanado, spada v okvir te borbe in je samo v tem okviru razumljiva. Če stojijo ameriški Judje v ozadju tega boja, na stvari ničesar ne spreminja in daje le večjo verjetnost, da bodo Zedinjene države tudi v svoji uradni politiki šle do skrajnostnih meja in da bodo pristale na velike žrtve, samo da bodo z gospodarskim orožjem dosegle politične uspehe, ki jih hočejo doseči. Obseg te borbe dokazujejo mrzle številke. V 1. 1937 je imela Nemčija v trgovinskih odnošajiih z Ameriko 422 milijonov mark čistega prebitka, medtem ko ima v letu 1938 ze 205 milijonov čiste izgube. Padec znaša torej nad 000 milijonov mark ali v našem denarju 9 milijard dinarjev. To so pretresljive številke! Zedinjene države severne Amerike se sedaj trudijo, da bi gospodarsko bojno polje razširile še na ostalo Ameriko in je imela vseameriška konferenca v Limi, ki se je zaključila 24. decembra 1938, predvsem ta namen, organizirati vse ameriške države za gospodarsko borbo proti Nemčiji. Tega cilja sicer ni dosegla, toda že dejstvo samo, da se je 6estala in da je skoraj v celoti sprejela severnoameriške predloge, dokazuje, kako neizprosna postane lahko gospodarska borba, ki bo narekovala pot zunanji politiki v bodočih meseoih.
Če zapustimo zdaj izven evropska tržišča, na katerih se trenutno križa orožje med obema skupinama velesil, in ostanemo v Evropi, bomo opazili, da se je tudi tukaj fronta zelo ostro začrtala. Tukaj se Amerika ne udejstvuje, pač pa ima vodilno besedo njena gospodarska zaveznica Anglija. V angleški vladi sta ministra Stanley in Hudson voditelja v borbi za južnovzhodne trge, medtem ko je na nemški strani organizator nemške ofenzive gospodarski minister dr. Funk kot pooblaščenec nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. ki mu poveljuje maršal Goring. V tem pogled} i smo v najnovejšem času bili priča zani-jniViii dogodkom. Anglija je na primer Turčiji
Daladier v Tuniziji
Francija poudarja, da bo vso svojo posest branila Dve značitni izjavi generala in diplomata
Bizerta, 3. jan. b. Francoski ministrski predsednik Daladier se je izkrcal danes dopoldne s križarke »Foch«, s katere* se je pripeljal iz Korzike. Križarka je zaplula v luko na izredno svečan način. Vse obalne baterije so izkazale čast predsedniku francoske vlade, prav tako pa so ga pozdravile vse vojne francoske ladje v luki. Dala' dier je izstopil iz križarke »Foch« na motorni čoln, 6 katerim se je odpeljal na obalo. Tam sen ga uradno pozdravili številni predstavniki Francije, civilni in vojni in pa poveljnik vojnih ladij, ki so se v zadnjih dneh zbrale v luki. Daladiera je pozdravila ogromna množica naroda in mu priredila burne ovacije. Daladiera je najprej pozdravil guverner Tunisa, na kar se je razvil sprevod skozi tuniške ulice, ki sq bile lepo okrašene. Z obeh strani ulic je množica prirejala predsedniku francoske vlade ovacije. Daladier je pregledal obrambne naprave v luki in okolici me6ta.
Pri tunišhemu beju
Nato je obiskal tuniškega beja in ga nagovoril taikole: Francija in Tunizija sta nerazdružljij vo zvezani po dogovorjenih pravicah in te vezi postajajo iz dneva v dan tesneje zaradi sloge, medsebojne pomoči in stalnega napredka, ki sta ga doživeli. Nekdaj je Tunizija znala odgovoriti na poziv požrtvovalnemu delu. Prav tako je znala pokazati svojo hladnokrvnost ter se umakniti v tišino. Vaši visokosti izjavljam, da je vsa Francija pripravljena prispevati k razvoju Tunisa ter mu izkazati svojo zaščito. Francija je to zaščito manifestirala v preteklosti. Francija ne bo niti trenutka zanemarila svoje svete dolžnosti, da izvršuje zgodovinsko poslanstvo, ki ji ga nalaga njen genij.
Na ta odgovor je tu niš ki bej odgovoril tako-le: Francija ima pravico do brezmejne hvaležnosti tuniškega naroda za dela, ki jih je ona ustvarila. Tudi Tunis, ki sodeluje pri istem delu za gospodarski in moralni napredek, bo znal v vsaki priliki maniiestirati svojo hvaležnost in svojo zvestobo. Lahko ste prepričani, da bodo Tuničani, če se bo pokazala potreba, znali stopiti na stran Francije. O tem, vas zagotavljam.
General Orly:
„S stavo bomo branili svoje kolonije . .
Marseille, 3. jan. TG. Ob priliki, ko je bil v Marseilleu vkrcan bataljon Senegalcev, ki so poslani v Džibuti, da tamkaj okrepijo francosko posadko, je imel general Orly, ki je poveljnik 15 vojnega okrožja nagovor na častnike in moštvo odhajajočega bataljona, v katerem je med drugim dejal:
»Danes slišamo o nekih grožnjah, ki so naperjene proti enemu delu naše kolonijalne posesti. Vi boste odgovorili na to grožnjo. Ta odgovor ni samo diplomatičen. Prepričan sem, da bo ta odgovor imel svoj učinek, kajti mnogi med nami so se v
svetovni vojni borili na vseh frontah različnih narodov, proti katerim bi se lahko nekega dne mogli boriti. Vsi dobro vedo, kaj pomeni cn francoski bataljon dobrih strelcev. Vaš odhod v Džibuti je dejanje moči. To dejanje je značilno za dobo, v kateri narodi ubogajo samo grožnjam in nasilju. Potrebno je mnogo batoljonov, pa naj pridejo od koderkoli, da bi dosegli vrednost senegalskega bataljona. Vaša dolžnost bo, da na somalijski obali pomirite prebivalstvo, ki ga vznemirjajo razne grožnje, in da tamkaj potrdite pravico, ki jo Francija ima do tega kotička, ki so ga njeni sinovi kupili s svojo lastno krvjo. Francoska kolonijalna armada je kolonije s slavo zavojevala. S slavo jih bo znala tudi braniti.«
Poslfltiih Poncett
„Svojega mira ne bomo kupili za vsako ceno"
Rim, 3. jan. TG. Francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet je na novega leta dan sprejel francosko kolonijo, ki mu je čestitala. Pri tej priložnosti je imel nagovor, v katerem je med drugim dejal sledeče:
»Ne bi bil iskren, če bi trdil, da je doba političnih kriz končana. Francija mora na znotraj odstraniti še mnogo ovir. Na zunaj pa so se na obzorju prikazali temni oblaki. Zatrjujem vam, da ne bomo -odstopili od začetnega dela, marveč ga bomo nadaljevali in vi mi boste pri tem delu pomagali. Toda rad bi iskreno izjavil, da naj nikdo
ne zaide tako daleč, da bi špekuliral na našo slabost. Kajti Francija svojega miru nc bo kupila za vsako ceno. Francija bo svojo lastnino branila, svojo lastnino in svoje premoženje, ki ga je sprejela od davnih rodov in ki ga mora predati neokrnjenega svojim otrokom. To premoženje je sad žrtev in trpljenja mnogih francoskih rodov. To Sem vam hotel povedati, preprosto in brez zavijanja, v najbolj pomirljivem tonu, toda tudi jasno in nedvoumno.«
Pariški »Ternps« komentira ta govor in pravi, da je le besede mogel reči samo opolno,močeni predstavnik francoskc republike v Rimu, kjer se vodi že več tednov proti Franciji razbuljiv boj. Preveč je jasno, da zahteve, ki se nanašajo na ozemlje francoskega imperija, nimajo drugega cilja, kakor moralno in materialno oslabitev Francije. Pri tem se neumno upa na dediščino, ki naj bi obstojala v francoskem kolonialnem imperiju. Vsa ta upanja so neumnost, ki mora kmalu prenehati. Račun je napravljen brez krčmarja. (AA).
Odmev v Rimu:
„Zmedene vesti iz Tunizije"
Rim, 3. jan. c. Današnja izdaja dnevnika »Te-lcgrafo« v Livornu, ki je glasilo zunanjega ministra grofa Ciana, zelo ostro napada angleške radijske postaje, češ da preveč podrobno in ten-denčno poročajo o Daladierovem potovanju v Tunizijo. List piše, da je francoski tisk v svojih poročilih dovolj zmeren, pač pa hoče angleški radio sedaj vsemu svetu dokazati, da hoče Italija izzvati sovražnosti v Sredozemskem morju.
99
Chambertain o obisku v Rimu:
Leto 1939 ~ leto miru
a
Italija bo oškodovana s priznanjem generala Franca
London, 3. t januarja. Tukajšnji diplomatični krogi nikakor niso mnenja pesimistov, ki slikajo spričo francosko-italijanskega spora v Sredozemskem morju zopet na steno bodočo vojno, marveč so nasprotno trdno prepričani, da bo leto 1939 pomenilo velik korak naprej k ureditvi tistih evropskih in kolonialnih vprašanj, katerih ureditev se po zlomu versaillske- pogodbe ne da več zavlačevati. V tem oziru je zelo značilen uvodnik >Times'a«, ki piše, da bo leto 193!» leto miru, v katerem se bodo razblinili najhujši strahovi iz leta 193S in da se bodo vsaj najbolj resni vzroki napetosti med štirimi velesilami, če ne popolnoma odstranili, pa vsaj zmanjšali in približali harmonični rešitvi. Res da je začetek težaven, toda če bodo voditelji štirih evropskih velesil načeli ta problem s sporazumom in s požrtvovalno odloč-
Upori po sovjetski Ukrajtnt
Zagonetna smrt generala Mirkoviča
nostjo, smemo upati, da se bo lelo 1939 zaključilo z odstranitvijo najhujših nevarnosti za mir. Tudi ostali listi pišejo, v tem duhu in tisti, ki se izključujejo iz tega mirovnega zbora, pripadajo očitno levičarskemu bloku, ki napenja vse sile, da bi preprečil možnosti sporazuma med velesilami.
Najbolj pa so komentira izjava ministrskega predsednika C! h a m b e r I a i n a. ki se je podal 2. t. m. na obisk k svojemu prijatelju lordu ^vo-nu in je časnikarjem, ki so vprašali, kaj sodi o novem letu, izjavil, da je prepričan, da bo leto 1939 leto miru in da bo brez dvoma veliko bolj mirno kot leto 1938.
Angleška javnost se je zato popolnoma pomirila in sporu med Italijo in Francijo ne pripisuje več takega značaja, da bi so bilo treba zaradi njega razburjati. Diplomatski krogi pa pravijo, da ho obravnaval Chamberlain z Miissolinijcm v Rimu v prvi vrsti špansko vprašanje, glede katerega sta oba državnika odločno mnenja, da se mora v letu 1939 dokončno likvidirati. K tem vprašanjem je namreč zvezano vprašanje vseli pogodb, ki veljajo v Sredozemskem morju in ki sn itilc sklenjene v 19., deloma pa tudi že v 18. stoletju, kakor na primer posest Gibraltarja, potem sueško v p ra *a n j e in mogoče pride nn vrsto tudi vprašanje M e s i n s k c ožine in vprašanje S i c i I s k e ožine, ki jo danes zapira
Sovjetski časopisi poročajo tudi o mnogih sabo-tažnih činih v Ukrajini, katerih so krivi ukrajinski kmetje in delavci. Najhujši je bil požar v Slavuti v okraju Vinica, kjer so zažgali reservo-arje nafte. Po Ukrajini strašijo tudi posamezne vstaške tolpe, ki razstreljujejo železniške proge in v Balikleji so celo napadli vojašnico obsovražene GPU. V Goltvi v poltavski guberniji so vstaši začasno zasedli radio-postajo, po kateri so širili hujskaške govore, ki poživljajo ljudstvo k odpadu od sovjetske velikoruske tiranije in k ustanovitvi svobodne Ukrajine. Po vsej sovjetski Ukrajini so razširjene celice tajne ukrajinske iredentistične organizacije in režim je mobiliziral vso GPU ter jo zelo okrepil. Po Ukrajini je skritega veliko orožja, zlasti v obsežnih gozdovih in centralna vlada je tako rekoč zaprla vse meje okoli Ukrajine, da prepreči zvezo vstaških tolp z ostalo Rusijo. Na čelu vstašev so i>o poročilih iz Moskve mnogi duhovniki in redovniki, ki so se bili do zdaj potuhnili, pa so se zdaj postavili na čelo po-
sina, ki sta oba častnika nekega polka made v Kijevu. V Sibiriji so ustanovili več koncentracijskih taborov za ukrajinske revolucionarje v mestu Tjura Kurgan, v uzbekistanski republiki je tabor poln Ukrajincev iz Vinice, Poltave in
llarkova.	..,
V Ostrogu, ki leži v poljskem ozemlju tik sovjetske meje, so našli te dni ubitega bivšega cari-stičnega generala Mirkoviča, čigar ime je znano iz rusko-japonske vojne. Od začetka so mislili, da se je Mirkovič sam ustrelil, toda izvedenci so dokazali, da je umrl nasilne smrti. Obenem so izginili važni dokumenti, o katerih poljska policijska oblast ve, da so bili v njegovih rokah. Sklepajo, da je Mirkovič podobno kakor generala Kutjepov in Miiller poslal žrlev tajne sovjetske policije. Tudi so vaščani izpovedali, da se je že nekaj dni sukalo okoli Mirkovičeve hiše več sumljivih oseb. Mirkovič je bil velik prijatelj Kutjepova m je imel tajen arhiv, iz katerega so izginili imenovani dokumenti.
Litva — nevtralna
Posvet baltskih držav
Kovno, 3. januarja. AA. (Havas.) Ministrski svet je objavil zakon o nevtralnosti lilvansko države. Besedilo tega zakona jo istovetno z besedilom zakona o nevtralnosti, ki sta ga v zadnjem času proglasili estonska in letonskn vlada. Sprejetje zakona o nevtralnosti od strani treh baltiških držav, jo dokaz njihovega trajnega sodelovanja.
Kovno, 3. januarja. AA. (DNB.) Zunanji ministri baltiških držav se bodo sestali na svojo deveto konferenco od 1.—(i. februarja v Kovuu.
dovolila veliko posojilo. Dovolila je nekoliko manjšega Romuniji, a istočasno izjavila svojo pripravljenost, da v Romuniji odkupi večji del odvisne žetve.,Tudi druge južnovzhodne države so prišle v krvni obtok angleškega gospodarstva, ki hoče z denarnimi doplačili pomagati angleškemu izvozu, da izpodrine nemškega. Nasprotno pa je tudi Nemčija 6ilno delavna in nudi jugovzhodu izredne ugodnosti. Razen tega pa ima sedaj po rešitvi avstrijskega in češkoslovaškega vprašanja možnost, da z gospodarskimi žilami, kot so kanali in velike avtomobilske ceste, srednjo in južnovzhodno Evropo odpre razmahu 6vojega gospodarstva. Angleški liorec ima pa spet to neprecenljivo premoč, da plačuje za vsak nakup zlati denar, medtem ko nudi Nemčija namesto denarja lp svoje blago.
Tudi v Sredozemskem morju, kjer se je zadnji mesec razvila nova resna napetost med Francijo in J Italijo, bomo v ozadju zahtev čisto političnega
značaja našli gospodarske gonilne sile. Težnja Italije za Tunizijo, za Sueškim preko|K>ni, za francosko kolonijo Džibuti ima predvsem gospodarsko vsebino ne pa kakšni politični imperializem.
Gospodarstvo torej za enkrat pri vseh velikih mednarodnih političnih prepirih, ki so izbruhnili med obema talioroma velesil in za katere se včasih zelo razburljivo išče poravnava, igra prvenstveno vlogo Včasih gospodarski interesi hočejo, da se politične napetosti ublažijo, včasih pa dosežejo, da se politična nasprotstva le še zaostrijo. Evropa se vrti v nekem zakletem krogu med gospodarstvom in politiko. Včasih veruje v premoč kanonov, včasih v premoč zlata. Toda zadnje čase še vedno l>olj v moč zlata. Kadar se bodo narodi zavedli, da ne eno ne drugo ni prvenstvena vrednota, marveč da so nad njima še višje vrednote, ki so v skupno korist vesoljnega človeštva, bodo napetosti odjonjale. Ali bomo to doživeli v 1. 1939?
Italija s pomočjo otoka P a n t e 11 c r i a. Sicer se francoska diplomacija slej ko prej odločno protivi takemu programu, toda v Londonu pravijo, da so bo ravno na podlagi koncesij, ki jih je Anglija pripravljena priznati Italiji z o z i r o in n a $ p a n i j o, kjer naj bi se po priznanju pravic vojskujočo se države dala generalu Francu popolna možnost do zmage, mogla najti pot iz zagate francosko-italijanskega spora do novega položaja, ki ho zadovoljil tako Italijo in Francijo, posebno pa Italijo, ki se bo potem gotovo odrekla nekaterim svojim predaleč idočim teritorialnim zahtevani na škodo Francije.
Da je tudi Francija pripravljena na tako ali podobno mirno rešitev, dokazuje novoletni govor francoskega poslanika v Rimu, Ponceta, ki je v popolnem nasprotju s francoskim levičarskim časopisjem izjavil, da se mora spor med Francijo in Italijo rešiti na podlagi tistega prijateljskega kontakta, ki se jc bil lansko lelo ustvaril v Monako-vem.	.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem in snegom. Nekoliko se bo ohladilo.
t Kardinal Kakowski
Varšava, 3. januarja. V petek, 80. decembra je umrl (kot je »Slovenect že poročal) varšavski kardinal Aleksander K u k n w « k I, nadškof varšavski ter prinins poljskega kraljestva, regent i.ove Poljske, doktor bogoslovja in tirava, kakor se glase njegovi uradni naslovi. Vsa Poljska se je odela v žalost ter žaluje za svojim visokim cerkvenim predstavnikom.
Hodil se je pokojni kardinal 5. februarja 1862 v Denbinah iz plemiške rodbine Ossovvskih. Srednjo Šolo je končal v Varšavi ter stopil 1. 1878 v bogoslovje. Po končanem bogoslovju so ga poslali na učenje v bogoslovno akademijo v Petrograd, nato pa še na Gregorijansko univerzo v Rim, kjer je končal pravni oddelek. L. 1918, tik pred vojno, pa ga je papež Pij X. Imenoval za škofa v Varšavi, kjer je ostal do zadnjega časa. L. 1917, v času nemške okupacije Poljske je z dovoljenjem papeža Benedikta XIII. postal član regentske vlade poljskega kraljestva ter je ludi ta urad obenem z dvema drugima členoma po osvobojenju izročil v roke maršala Pilsudskega 1. 1918. Dne 28. oktobra I. 1918 je kardinal Kakowski posvetil v Varšavi v škofa tedanjega nuncija msgr. Ahlla Rattija, sedanjega papeža Pija XI.
I.. 1919 je bil imenovan za kardinala. Pokojni kardinal je imel najvišja poljska odlikovanja ter je bil tudi kancler najvišjega poljskega reda Itelega orla. L. 1936 je slovesno praznoval 50-letnico mašništva, v preteklem letu pa 25 letnico škofovanja.
Pokojni kardinal je imel veliko nalogo, reše- J vati katoliško Poljsko v ruskem pritisku, še bolj pa pozneje za časa najrazličnejših okupacij ter je kot regent porušeno Poljsko gradil in dvigal iz razvaline. Poskrbel je za katoliške visoke šole, ustanovil bogoslovno univerzo, še posebej 1. 1930 najvišjo akademijo za katoliške vede ter katoliško univerzo v Lublinu. Znani so njegovi pastirski listi zn časa nemške okupacije, kjer bodri poljski narod v vztrajnosti. Ustanovil je tudi več novih škofij ter upeljal najvišji red v cerkvenih zadevali in potrebno enotnost poljske duhovščine. Unul je za gripo in za pljučnico, ki se ga je prijela nato. Od nedelje 25. novembra je bilo njegovo stanje brezupno, toda pri njegovi življenjski sili je agonija nastopila 30. preteklega meseca. Tik pred smrtjo ga je obiskal papeški nuncij, kalerega je pokojni kardinal lepo pozdravil v laškem jeziku ter imel na vse prisotne še lep nagovor o ljubezni do Cerkve in zvestobi do papeža, tako, da ti stavki veljajo kot poslednji testament pokojnika, ki je nekoliko ur po tem po novem srčnem napadu umrl. Pogreb pokojnega kardinala poljskega se Je vršil v torek 3. januarja v vsej svečanosti v Varšavi ter ga bodo pokopali začasno v kripti nadškofijske katedrale, dokler ne bo pripravljen grob na brodzinskem pokopališču, kjer je želel pokojnik počivati.
Nad 1000 mrtvih
Ogromno špansko municijsko skladišče zletelo v zrak
Hendaf, 8. Januarja. V noff novega lefa je sredi Madrida v jutranjih urah eksplodiralo ogromne skladišče munlclje, ki ga je vrhovno vodstvo nakopiiilo uredi Madrida. Najhri gre la sabotažo, kef je malo prej t neposredni bližini izbruhnil polar. Eksplozija je bila fako strašna, da je več
kot 100 m naokrog zračni pritisk popolnoma de-moliral v§e hiše, tako da ni o njih nobene sledi. Poškodovano je bilo crlo središče Madrida. Računajo, da je smrtnih irtev nad 1000. Oblasti so pričele « obširnimi aretacijami, da doienejo krivca.
Že nad 16.000 ujetnikov
General Franco zmagovito napreduje v Kataloniji
ncnday, 3. jan. dl. Po došlili poročilih z.bo-bojišč je general Franco vrgel veliko mnotlno svojih čet rez reko Ebro in sicer pri mestu Asco. Kljub temu, da je zaradi deževja in topečega se snega Ebro narastel skoraj za 5 m, se Je prehod čez reko posrečil. Te Francove čete napadajo sedaj katalonske postojanke v gorovju Llena oziroma so katalonski vojski, ki stoji na tem gorovju, podle v hrbet. Cilj te vojaške kolone je zasesti Taragono, od katere so sedaj kakih 40 km -oddaljene, obenem pa je velika nevarnost, da bodo katalonske čete, ki stoje v trlkotu Taragona-Tor-toia-Mora de Ebro, odrezane nd osfale katalonske armade in ujete. Položaj rdečih čet je na tem delu bojišča kritičen.
Iz osrednjega bojišča pri Valenciji poročajo tudi o novih sunkih Francovlh čet prt mestu Sagunto. Ti boji Imajo očitno le namen vezati čete generala Mlaje, da ne bi započel s kako nenadno ofenzivo in razbremenil katalonsko armado, ki Je v slUki.
Burgos, 3. jan. A A. Havas: Nacionalistični radio javlja uradno vest, da že čez 10 dni besni bitka na katalonskem bojišču. Od začetka te borbe do danes so nacionalisti zavzeli v severni zoni 1750 kv. km zemlje ter več tisoč kv. km na južnem bojišču ob reki Segre. Francove čete so v tem času zasedle 50 vasi v provinca Lerida in Ta-ragona. Sestreljenih Je bilo 79 sovražnih letal, usoda nadaljnjih 18 letal pa nI znana. Ujetih jc bilo v zadnjih 10 dneh 16.200 sovražnikov.
Bllbao, 2. jan. AA. Na katalonskem bojišču'4Se vedno traja ofenziva, ki je zelo uspešna. Desno krilo, ki mu poveljuje general Solchaga, napreduje v smeri ceste Mora de Ebro-Taragona in je oddal jeno samo 5 km od Falseta, ki ga Francovo topništvo že obstreljuje. Vzdolž leve obale reko Ebra je nacionalistična konjenica pregnala sovražnika z vsega ozemlja med Kinebre in Garcio.
Kaj bodo storili Hrvati 1.1939
»Hrvatski liste, ki izhaja v Osijeku, je za novo leto napisal članek, ki v njem na koncu veli: -Zlasti v dandanašnjih razmerah morajo narodi bistro paziti na svoje življenje, ravnanje in dogajanje okoli sebe. Zmote, ki jih zagrešo narodi, se še nikdar niso tako maščevale, kakor se mašču-jrjo dandanes. Velika, najtežja zmota bi bila, ko bi hrvatski narod izgubil enotno voljo in enotni cilj, ki 111n za njim hrepeni duša in ki je zanj do sedaj žrtvoval ogromno truda in doprinesel dragocene žrtve. Leta 1939 ne smemo pozabiti, da je pozitivne uspehe mogoče doseči samo s .odelo-vanjem vseh slojev hrvatskega naroda.c
Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd< je v Članku »Staro in novo leto« zapisal med drugim tudi tole misel: »Za nas južne Slovane, zlasti pa za Hrvate, je potrebno, da že enkrat prenehamo trmasto gledati v preteklost in da svojo tradicionalno pasivno odpornost spremenimo v aktivno silo, ki bodo s Srbi in Slovenci mogle ustvariti novo zgodovino liste širše skupnosti, ki ji je ime kraljevina Jugoslavija. «
»Hrvatski borac«, ki 6mo ga v volivnem boju večkrat navajali, ker je nastopal kot glasilo radikalnih Hrvatov za abstinenco, se je oglasil tudi sedaj po volitvah. V zadnji številki piše: »Hrvatsko vprašanje ni zgolj politično vprašanje, marveč je tudi gospodarsko in socialno ter psihološko. Če pretresemo vse te elemente in če vzporedimo še politične, gospodarske, socialne in psihološke kom-petente, zanesljivo dobimo konkretni temelj, na katerem se to vprašanje lahko reši v zadovoljivost bodisi Hrvatov bodisi Srliov. Dr. Maček je s svoje strani že postavil svoje zahteve. Dr. Stojadinovič je podal svoje protipredtoge... Ce je pri enem in drugem islirenost ter želja po soglasju, bo sporazum prišel, če pa te želje ni, tedaj tudi soglasja ne bo, ne sporazuma, torej tudi ne rešitvo tega vprašanja. Prepričani pa smo, da je zgodovinska in državna zahteva, da se to vprašanje reši. Rešitve in sporazuma hrez pogajanj ni, pogajanj pa lii brez popuščanja in dobre volje.c
Najbolj značilno pa je pisanje pokrajinskega lista »Varaždinskc novice«, kjer je novo izvoljeni poslanec dr. Hinko Krizman s svojim podpisom
napisal članek o politiki, ki naj se vodi za naprej. Dr. Krizman pravi med drugim tako: »Mi vsi bi radi uspehov. Toda vsi uspehi so sestavljeni Iz neštevllnih malih naporov. In največja so tista dela, ki so plod malega, drobnega dela, ki nepretrgano stremi za gyojhu stalnim in velikem ciljem. Moti se, kdor hoče vse doseči naenkraf,* Še bolj pa se moti tisti, ki pravi: vse ali niči Tak ne bo nikdar nič dosegel! Njihovi upi so veliki iii prevzetni... Bodisi posamezniki, liodisi narodi zahtevajo izboljšanje svojega življenja, več svobode in več zadovoljnosti. Ta težnja je glavna sila vsakega napredka in političnega gibanja .., Politična težnja mora biti razumna, mora imeti svojo pravično vsebino in svoje mogoče cilje. Ne sme biti le zgolj prazna beseda, neuresničljiva, želja in slabotna zahteva.«
Te Krizmanove besede so take, da bi jih človek lahko smatral za nekako kritiko dosedanje hrvatske mačkovske politike, kar bi bilo veliko čudo, ker je Krizman sam eden izmed prvakov tiste koalicije, ki skupaj z Mačkovo seljačko stranko vodi vse politično življenje na Hrvatskem. Zato bi skoraj rajši videli, da bi bile te besede le nekaka napoved spremenjene politike hrvatskega narodnega vodstva, s čemer bi bilo i Hrvatom, i Slovencem, i Srbom, torej tudi državi mnogo služeno.
Navedli smo v teh stavkih nazore nekaterih hrvatskih listov, iz katerih lahko vsakdo razvidi, da se vsa hrvatska javnost te dni globoko bavi z vprašanjem: Kaj pa sedaj? Naj bi to razmišljanje, ki je brez dvoma odsev raznih struj In misli v hrvatskem narodu, rodilo ta uspeh, da bi se negativna politika umaknila pozitivni. Slovenci bomo to z veseljem pozdraviii. In prepričani smo, da bi tudi večina Hrvatov to pozdravila. Vsekakor je čas kreniti na polje pozitivnega dela, ker sicer grozi nevarnost, da se IkkIo prav v tem vprašanju hrvatske vrste vendar le omajale, s čemur bi hrvatski strani bila storjena velika škoda. In od le škode bi tudi skupna državna stvar ne imela posebne koristi.
Napisali smo te vrste v informacijo i željo, da bi se razmere skoraj razbistrile.
Klub dveh poslancev
»Samouprava* se iz izvoljenih članov glavnega odbora radikalne stranke takole norčuje: Po decemberskih volitvah je bilo srečanje ali sestanek novoizvoljenih poslancev, ki so pristaši glavnega odbora narodne radiknlne stranke. Te konference so se udeležili vsi izvoljeni poslanci te skupine, to je Laza Markovič in g. Stamenko Stošič. Več jih ni prišlo, ker jih več ni bilo izvoljenih. Obravnavala sta vprašanje ustanoviti poslanski klub »glavnega odbora«, pa sta se takoj sprla, ker je g. Stošič zahteval, da predsedniško mesto pripada njemu, ki je dobil mnogo več glasov ko g. dr. Lazar Markovič. Ta bi po njegovem liicgel postati le tajnik tega kluba. Brez ozira na to formalnost pa vse kaže. da ta klub sploh ne bo ustanovljen, ker bi se inoglo kaj lahko zgoditi, da g. dr. Laza Markovič kmalu ostane sam, uakar bo rešen vsake skrbi za la klub.«
Združena opozicija v razsulu
Nobeno čudo ni, če se tako imenovana združena opozicija sedaj po volitvah skoraj razhaja. Kakor poročajo listi, se je v vrstah voditeljev združene opozicije na znotraj začelo trenje, ki nikakor ne krepi že itak Šibkih sil te politične organizacije. V vrstah demokratov se tareta med seboj dve strujf, ena odvetnika Dukanca, druga pa (irolova in Vlnjičeva. V vrstah nekdanjih radikalov sta sprta Miša Trifunovič in Lazica Markovič. Med zemljoradniki se prepirata skupina Joče Jovanoviča s skupino Milana Oavriloviča, ki je pri volitvah propadel. Stari Ljuba Davidovič hudo zameri Joči Jovanoviču, ker ga ni pustil kandidirati v zanesljivem kraju Topola ter ga je pustil pasti v Mačvi. Poleg tega je še skupina
Ivana Ribara, ki Je edini od vseh sestavil za opozicijo nekak skupni program, ki je bil podoben programu ljudske fronte, pa ga tedaj niso poslušali. Razpad te politične tvorbe je torej že na zunaj precej očividen.
Kakor poroča belgrajska »Samouprava« se je zaradi teh in takih neuspehov združene srbijan-ske opozicije tudi stališče dr. Mačka do teh zaveznikov močno ohladilo. Ta razpad je najboljši dokaz, da brez programa ne more živeli nobena politična tvorba. In združena opozicija je živela samo še od bleska imen svojih voditeljev, ki je med njimi brez dvoma nekaj res časti vrednih mož, ki pa so svoje politično življenje zaključili, dasi bi si ga s to tvorbo radi podaljšali.
S človeškega stališča je to tragično, za ljudstvo in državo pa je koristno.
Kakšna bo nova narodna skupščina
»Zetski dnevnik« piše: »Obraz nove narodne skupščine, ki snu. za njene predsednike pravkar glasovali, bo popolnoma spremenjen: bodisi v osebah svojih sestavnih delov, marveč tudi v njihovem naziranju o državnem in narodnem edinslvu, gospodarskem, socialnem In kulturnem dograjevanju naše skupne države. Narodna skupščina kot miselni aparat parlamentarne državp ne sme biti istovetna z navadnim vplivnim področjem, kjer se bolj brani osebnost tega ali onega kandidata, kakor vodilno načelo moderne države, ki zahteva svoj prostor v civilizirani družbi.«
Belgrad, 8. jan. m. 7. redom sv. Save III. stop. je odlikovan dr. Balduln Sar i a, vseuč. profesor v Ljubljani. — Upokojen je vlakovodja H 1 a d n i k Martin na področju ljubljanskega žel. ravnateljstva.
Na severnem odseku so Francove čete osvojile cesto, ki vodi Iz Benaventa v Arteso de Segre. Hud mraz in sneg otežkočata vojaške operacije.
Snragosa, 3. jan. A A. Reuter: Po vesteh, ki jih je objavila nacionalistična vrhovna komanda, nacionalisti z največjim optimizmom spremljajo opcracije na vseh bojiščih. Navarska divizija je napredovala 3 milje od južnega roba Siera de llena v provinci Tnragona.
Salamanca, 3. jan. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Nacionalisti so dosegli v Katnlonijl svoje nadaljnje uspelie in nadaljevali z ofenzivo. Na severnem odseku so čete generala Mlnos Grand zasedle mesta Val de I.evrera, Alentorno, Rubio de Abaho in Rubio de Emedio. Na jugu so čete generala Solchaga zasedle Juncoso, Tore de Spanol in nekatere druge sovražne postojanke. V času, ko to poročamo, naše čete na vseh bojiščih napredujejo. Sovražne izgube so bile včeraj še večje kot pretekle dni. Na bojišču je obležalo 500 republikancev, nacionalisti pa so ujeli še 2624 sovražnih vojakov. Med bogatim vojnim plenom je tudi 100 strojnic in 8 skladišča orožja. Nacionalistična letala so bombardirala vojaške objekte v Tara-goni, Barceloni in Kartageni ter železniško postajo v Taragoni. Sestreljeno je bilo eno republikansko letalo, verjetno pa je, da je padlo na tla še neko lovsko letalo, če ne več.
Francova vlada zaprla angleškega konzula
London, 3. januarja. AA. Štefani: Foreign Office je izdal ukaz, da se uvede nujno preiskava o vzroku aretacije angleškega konzularnega agenta v San Sebastianu Eruesta Goldinga in njegove soproge. Jud Golding je bil v službi angleškega vicekonzula v San Sebastianu. Golding je bil po prvi preiskavi spuščen na svobodo kot nekriv. Toda na podlagi poznejše preiskave, ki so jo uvedle narodno socialistične oblasti, se je ugotovilo, da je med inkriminiranimi dokumenti tudi neko pismo, s katerim so marksistični špijoni dobili ukaz, naj se prizadevajo »preko Goldinga« priti v zvezo z Barcelono. Prav tako jim je bilo zapovedano, da se pri pisanju poslužujejo nevidnega črnila.
Olavnl volivni odbor
Belgrad, 8. Jan. m. Glavni volivni odbor ja dopoldne nadaljeval »voje delo. Na seji so podali poročila referati, ki so proučevali volivne rezul-tete za vrbasko, drinsko, vardarsko In primorska banovino. Referat za vardarsko in primorsko ba« novino je podal Rusonilr Jankovlč, jtorofevalec za drinsko in vrbasko banovino pa je bil Tanasija lkonič.
Glavni volivni odbor je ugotovil, da je v vrba« ski banovini glasovalo 2i8.184 volivcev (72.25%), od tega je dobila JRZ 108.068 (50.69%) dr. Maček 103.911 (48.74%) in Ljotič 1205 (0.57%).
V	drinski banovini je glasovalo 335.141 (78.36 odstot.), od tega za JRZ 193.059 (57.61%), za dr. Mačka 188.820 (41.27%) ln za LjoMČa 8762 (1.12%),
V	vardarski banovini je pa glasovalo 803.4"7 (67.16%), od tega je dobila JRZ 228.095 (75.15%), dr. Maček 75.682 (24.79%) in Ljotič 130 (0.4%),
V	primorski banovini je glasovalo 213.080 volivcev. od tega 42.854 (20.0(1%) za JRZ, 168.349 (78.8%) za dr. Mačka in 2427 (1.14%) za Ljotiea.
Glavni volivni odbor jutri nadaljuje svoje delo ter bo razpravljal o poročilih, ki jih bodo podnli posamezni jx>ro?evalc.i, ki eo pregledali volivne rezultate iz savske, llioravske, zetske in donavske banovine.
JRZ v Zagrebu
Zagreb, 3. jan. AA. Seja banovinskega odbora JRZ za savsko banovino v Zagrebu. Danes zjutraj je bila seja banovinskega odbora za savsko banovino. Po seji Je bilo izdano tole poročilo:
Danes, 3. januarja 1939, je bila seja banovinskega odbora JRZ za savsko banovino pod pred-sedništvom bivšega ministra in senatorja dr. Mile Miškulina. Seji so prisostvovali poleg ministra Ni-kole Kabalina tudi poslanci in senatorji JRZ iz savske banovine. Na konferenci so pretresali vsa aktualna vprašanja, ki so v zvezi s strankinim političnim delom v savski banovini. Debate so se udeležili vsi narodni poslanci in senatorji. Sprejeta je bila resolucija, ki bo izročena po soglasnem sklepu senatorjev in poslancev predsedniku vlada ln zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Izročil jo bo minister Kahalin. Po končanem delu banovinskega odbora JRZ za savsko banovino Je bila na predlog predsednika dr. Mile Miškulina poslana pozdravna brzojavka predsedniku JRZ dr. Milanu Stojadinoviču in predsedniku banovinskega odbora JRZ za savsko banovino, finančnemu ministru Dušanu Letici. Ob 13.30 je bila seja končana, nakar je bilo prirejeno skupno kosilo.
Predsednik narodne skupščine o jugoslovanstvu
Predsednik narodne skupščine g. Štefan ČiriS je te dni v Novem Sadu med drugim takole dejal: »Mi nočemo jugoslovanstva, ki bi nasprotovalo srb-etvu, hrvatstvu ali slovenstvu. Privrženost srbstvu, oziroma hrvatstvu in slovenstvu mora biti tako močna kakor privrženost jugoslovanstvu. To je smisel politike JRZ, Ln mislim, da smo pogodili pravo pot.«
Grozni viharji v črnem morju
Veliko večjih in manjših ladij je morje pogoltnilo
nikakih vesti. Vremenoslovei pravijo, da bi se vreme moglo še bolj poslabšati. Med prebivalstvom ob obrežjih ter na ladjah vlada silen strah. Telegrafski in telefonski promet je na več krajih prekinjen.
Šanghaj, 3. januarja. AA. Reuter: Rumena reka je ponovno silovito narasla. Ves sistem kanalov v pokrajinah Anhlej in Hiangsi je preplavljen. Voda se čedalje b«lj bliža morski obali. Devet tisoč Kitajcev je ostale brez strehe.
Carigrad, 3. januarja. A A. Havas: Strašen vihar je zajel vse področje Črnega morja. Poročajo o mnogoštevilnih nesrečah in žrtvah, ki jih je zahteval ta vihar. Ladjo »Milijet« je vrglo na obalo, kjer jo "je spet zajelo valovje in jo odneslo seboj. Ladja se je že potopila, okoli 20 članov posadke pa je utonilo. Prav lako ae je potopilo še okoli 20 drugih ladij raznih tonaž ter več motornih čolnov. Za veliko število manjših ladij še ni znano, kakšna je njihova usoda. O njih že nekaj Časa ni
Inozemski časnikarji pri kneginji Olgi
Belgrad, 3. januarja. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je sprejela danes v avdienco v Belem dvoru na Dedinju delegacijo predsedništva združenja tujega časopisja v Jugoslaviji. Pri tej priliki je kue-ginja Olga kakor tudi že prejšnja leta sprejela pokroviteljstvo nad tretjim plesom, ki ga prireja združenje tujega časopisja v korist zimske pomoči v soboto 18. februarja.
Proti špekulantom s pravicami v prostovoljcev
Belgrad, 3. januarja. AA. Ko je bila izdana uredba o dajanju državnih obveznic namesto agrarne zemlje prostovoljcem, so se v zadnjem času pojavili primeri, da pasamezne osebe, verjetno z namenom špekulacije, kupujejo od siromašnih prostovoljcev njihove pravice do teh obveznic, včasih celo za izredno majhen denar. V zvezi s tem kmetijsko ministrstvo opozarja V6e osebje, ki se bavi z nedovoljeno trgovino, da ne bo moglo v imenu prostovoljcev niti zahtevati niti prejemati državnih obveznic, pač pa bodo imeli to pravico le prostovoljci, oziroma njihovi nasledniki, kakor to določa zakon o prostovoljcih. Celo sam pravilnik s svojo odredbo, ki je v zvezi s tem bila sprejeta, izključuje tudi polnomočja glede priznanja obveznic ter določa izplačilo obvezric neposredno prostovoljcem, oziroma njihovim naslednikom. (Iz oddelka za agrarno reformo in agrarnopravne posle v kmetijskem ministrstvu.)
Seja Glavne zadružne zvezo
Belgrad, 8 jan. m. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila danes j>rva seja glavnega odbora GZZ in vseh zadružnih organizacij v oržavi. Na dnevnem redu je bilo več važnih vprašanj, tako razprava glede uporabe sredstev fonda za podpiranje zadružništva, dalje razprava o pravilniku o izvrševanju revizije zadrug in zadružnih zvez in pravilnik o brezplačnih jiotovanjih za zadružne revizorje. Poleg tega je bila na dnevnem redu še cela vrsta tekočih vprašanj. Pravilnik o uporabi sredstev iz fonda za podpiranje zadružništva je bil sprejet z manjšimi spremembami. Pravilnik o izvrševanju revizije zadrug in zadružnih zvez bo o sklepu seje upravni odbor poslal v proučevanje vsem zadružnim zvezani. O tem se bo eklrpalo Še na prihodnjih sejah. Pravilnik o brezplačnem potovanju zadružnih revizorjev je bil sprejet ter bo dostavljen v nadaljnji pretres pristojnim ministrom.
Za sprejem v Članstvo 0ZZ ee je nanovo pri-
javilo pet zadružnih zrvoz. V članstvo je bil sprejet samo Osrednji zavod češkoslovaških kmečkih zadrug iz Novega Sada. Za ostale zadružne zveze je bilo sklonjeno, nabaviti še nekatere potrebne dokumente.
Nato so razpravljali tudi o pravilniku za zadružno knjigovodstvo, o ustanovitvi Zadružne banke, o kreditiranju nekreditnih zadružnih zvez. Sklenjeno je bilo, da se ta vprašanja podrobneje
Prouče ter se pripravijo referati za prihodnjo sejo. rav tako je bilo sklenjeno, da se natisnejo nova pravila GZZ in da se čimprej vrši revizijski kurz za zadružne revizorje. Končno je bilo sklenjeno, da se ukrene vse potrebno za spremembo pravilnika o likvidaciji kmečkih dolgov.
Seja je trajala od 9 do pol 8 popoldne. Od 83 odbornikov jih je sodelovalo 29. Slovenske zadružne »veze so zastopali gradbeni minister dr. M. Krek, dr. Basaj, Trčec in Rakovec. Prihodnja seja bo v začetku februarja.
Poštni minister o avtonomiji Južne Srbije
»Južna Srbija«, glasilo JRZ v Skoplju, piše, kako je g. Panta JovanoviČ na volivnih 6hodih govoril o avtonomiji južne Srbije. Dejal je: »Slišali ste, kako nekateri politiki govore in zahtevajo nekake avtonomije. Take zahteve morejo postavljati drugi, nikdar pa ne mi, Južnosrbijanci. Srbija je le ena kamrica v 6rcu, ki se imenuje Jugoslavija. Zločinec je tisti, ki se drzne ljudstvo južne Srbije poživljati v tisto smer.«
Znižane voznine
Belgrad, 8. jan. AA. Prometni minister je odobril četrtinsko voznino vsem zastopnikom Jadranske straže, ki se bodo udeležili glavne Skupščine v Zagrebu 11. 12. in 13. februarja. Ta vozna olajšava velja za odhod od 9. do 13., za vrnitev pa od 11. do 15. februarja.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. januarja. AA. Nova jugoslovansko-bolgarska železniška tarifa za prevoz blaga bo stopila v veljavo 1. februarja.
Belgrad, 8. januarja. AA. Po poročilu osrednjih carinskih blagajn so v drugi tretjini meseca decembra 1988 znašali carinski dohodki 25,983.608 dinarjev. Od 1. aprila do 20. decembra 1938 je bilo vplačanih 740,806.245 dinarjev. Za isli čas je določenih po proračunu za leto 1938-39 729,039.166 dinarjev, kar pomeni, da Je bilo vplačanih 10 milijonov 867.079 din več.
Belgrad. 8. jan. A A. Jugoslovansko - nei\Ški zvezni tarifi za prevoz blaga po želpznicah se jiio-daljšuje veljavnost, in sicer za tarifo za avtomobile, železo in ležezne proizvode do preklica.
Na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano visi črna zastava in naznanja, da je zopet posegla smrt s svojo mrzlo roko po njegovem članu. Dne 3. januarja ob četrt na eno zjutraj je po skoraj triletnem bolehanju umrl dr. Anton Rata-jec, ravnatelj v pokoju. Z njim je preminul eden najodličnejših profesorjev škofijske klasične gimnazije. Imel je velike telesne in duševne darove. Bil je zale zunanjosti, lepe in gibčne postave, okretnega duha, duhovit in vesel in je združeval z vojaško odločno kretnjo srčno plemenitost,
Njegovi dijaki ga opisujejo kot profesorja, ki je pri nižješolcih vzbujaj še strah, v višjih razredih pa so dijaki lahko spoznali, da se za njegovo rezko vnanjostjo skriva mehko srce, ki je dostopno toplemu čustvovanju in vidi v dijaku mladeniča, ki ga je treba s strogostjo in usmiljenjem vzgajati. Odhajajočim dijakom je ostal svetal spomin na moža, ki se je izrazito izživljal v svojem matematičnem poklicu in vneto gojil /.nanosi, imel pa tudi obzir do manj nadarjenih. Kot učitelj je zahteval stalno in vestno učenje, popolno pozornost za predmet, uril je učence v spretnosti matematičnega mišljenja in hotel, da je dijak ob njegovi uri odmrl za ves zunanji svet. Matematična doslednost, razvidnost in preprosta jasnost ie dr. Ra-tajcu prešla v meso in kri. Cel matematik je bil tudi pozneje kot ravnatelj. Vedno je imel prazno mizo, vse na določenem mestu, vedno pripravljeno, kar je kdo iskal. Zato je prejel od nadzi-rajočih nadzornikov in ministrskih odposlancev vedno najbolj pohvalno priznanje.
Rodil se je 29. decembra 1873 na Bučki nad Krško dolino. Ker je pokazal že v ljudski šoli ve-
like darove, so ga starši poslali v Novo mesto v srodnjo šolo, ki jo je leta 1894 dovreil z odličnim uspehom. Po maturi je bil enoletni prostovoljec, nato je po častniškem izpitu 6topil v ljubljansko semenišče in je leta 1898 pel novo mašo. Po l>ogo-slovnih naukih je dobil poziv od škofa dr. Jegliča, naj gre za njegovo gimnazijo študirat na dunajsko vseučilišče matematiko in fiziko. Leta 190(3 je napravil profesorske izpite, kjer je posebno v matematiki pokazal odlično znanje. »Pripravnik je precej obsežno in težko literaturo svoje naloge temeljito in s pridom študiral. Pridobljeno znanje ga usposablja, da je nalogo izčrpno in z jasno preglednostjo rešil, red: izvrstno«, tako stoji v profesorskem izpričevalu. Nekaj časa je bil prefekt v Alojzijevišču, poskusno učiteljsko leto je opravil na državni gimnaziji v III. okraju na Dunaju. Od leta 1908 dalje je bil profesor na škofijski klasični gimnaziji. V šolskem letu 1930/31 je bil, ko je imel ravnatelj Koritnik zaradi bolehnosti dopust, vršilec dolžnosti ravnatelja. Po odhcxlu tnsgr. A. Koritnika iz zavoda je bil imenovan leta 1933 za ravnatelja gimnazije. V začetku šolskega leta 1936/37 se je zaradi bolehnosti odpovedal službi in je prosil za pokoj.
Velik ugled si je pridobil tudi zunaj gimna-aije. Dr. Janez Ev. Krek je bil zraven drugih vplivnih mož med njegovimi najbližjimi prijatelji. Ob prevratu je prevzel občinsko gerentstvo v Št. Vidu in je posegal kot moder svetovalec v delo gospodarskih organizacij. Bil je član načelstva posojilnice v Št. Vidu. Bil je osebni prijatelj g. notranjega ministra dr. Antona Korošca in je iz sjioštovanja do njega šel še dne 11. decembra na volišče; tedaj je šel zadnjič iz hiše.
Poleg svojega predmeta 6e je zanimal zlasti za leposlovno slovstvo in je mnogo bral. Prav tako ljub mu je bil vedno študij francoščine, 6ad njegovih jezikovnih vaj je med drugim prevod »Carskega sla< Julesa Verna, ki ga je izdala Mohorjeva družba v dveh knjigah. S književnim delom se je ukvarjal že kot dijak in bogoslovec. Uredil je 9. zvezek Pomladnih glasov (Ljubljana 1899), ki so jih izdajali več let ljubljanski bogoslovci za slovensko mladino. V tem letniku je opisal življenje češkega svetnika Klemena Marije Dvoraka. Za sodelavca je pridobil tudi svojega bratranca o. Ve-selka Kovača, jK»znejšega slovečega kitajskega misijonarja, ki je napisal v tem zvezku povest: Pomoč v stiski. Za »Slovenčev« podlistek je napisal leta 1905 več člankov iz astronomije. S tovarišem prof. Pengovom je napisal za Mohorjevo družbo »Poljudno kemijo*.
Slovensko šolstvo je izgubilo z njim odličnega vzgojitelja.
Za pravni doktorat predpisana disertacija
Kakor smo že poročali, je izšla nova uredba o vseh pravnih fakultetah v naši državi. Naredba določa, da se bo v bodoče pridobil doktorat na pravnih fakultetah v Zagrebu in Ljubljani na isti način, kakor je doslej bilo na helgrajski pravni fakulteti. To pomeni, da bo doktorat obstojal iz enega ustmenega izpita in doktorske disertacije. Na fakultetah se bodo tfr&a^tSltali jV>*eMt tFP&«.ji-' Za doktorat bo ustanovljenih pet posebnih doktorskih tečajev, in sicer: zgodovinsko-pravni, zasebno-pravni, javno-pravni, kazensko-pravni in gospo-darsko-finančna skupina. Posebno pozornost bodo polagali po duhu uredbe na diserlacijsko delo, ki bo moralo biti strogo znanstveno in brez katerega v bodoče ne bo mogoče dohiti doktorskega naslova.
Uredba uvaja tudi nove fakultativne predmete, e katerimi bo dijakom dana možinost, da se po-globe tudi v agrarno in zadružno pravo, v delavsko, avtorsko in javno pravo, v pravo industrijske lastnine in v zavarovanje. Pri izpitih je zmanjšano število predmetov Obveznih izpitov ne bo več treba delati iz diplomatske zgodovine, sodne medicine in statistike. Vsi predmeti so razdeljeni v osem izpitnih skupin, v vsaki skupini sta po dva predmeta.
Vsako leto ee bodo polagali izpiti iz dveh skupin predmetov, in sicer v pvem letu v prvi skupini: uvod v pravne in društvene nauke, zgodovina in sistem rimskega prava, v drugi skupini: narodna in sporedna zgodovina prava inv cerkveno pravo brez zakonskega prava. V drugem letu v prvi skupini: kazensko pravo in kazenski sodni p«(*toi>0kv teorija o državi in narodna ekonomija. Tretje leto v prvi skupini: upravno juravo in mednarodno javno pravo, v drugi skupini: ustavno pravo, teorija o dTŽavi, narodna ekonomija, nauk o financah in ekonomska politika. Četrto leto v prvi skupini: državljansko pravo (splošni del, stvarno pravo, obligacijsko, družinsko, dedno in zadružno pravo ter mednarodno zasebno pravo), v drugi 6kupini: civilni pravni postopek s kon-kurznim pravom ter trgovsko menično in čekovno pravo.
Nova uredba bo veljala za slušatelje, ki se bodo vpisali na univerzo šele po uveljavljenju te uredbe, dosedanjim slušateljem pa je postavljen rok do konca šolskega leta 1941/42 in bodo lahko končali svoje študije po doslej veljavnih predpisih; če pa v tem času ne bodo končali svojih študij, bodo morali delati izpite po novi uredbi.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani
Radi poteka funkcijsko dobe dosedanjega ravnateljstva in nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje razrešil dosedanje člane uprave in nadzorstva ter je imenoval navo ravnateljstvo in nadzorstvo kot sledi:
Ravnateljstvo
Delodajalci: Matko Curk, stavbenik v Ljubljani, Franc Jeglič, ravnatelj v Ljubljani, Konrad Go-Iogranc, stavbenik, Celje, Anton Rojina, tovarnar, Ljubljana, Franc Klanjšček, trgovec v Mariboru, Jože Gašperšič ravnatelj, Kropa (namestniki: Boštjan Bclcijan, stavbenik, Komenda, Rudolf Ster-mecki, trgovec, Celje, Jože Kregar, poslovod)a Vižmarje, Ivan Kurnik, Maribor, Pavle Božnar in-duetrijec Polhovgradec, Josip Wciss, trgovec, Maribor).
Delojemalci: inž. Josip Sodja, ravnatel) uprave »Slovenca«, Ljubljana, Jože Jonke, urarski pomočnik, Ljubljana, Jože Loboda, občinski tajnik, Dol, Jože Melabej zas. uradnik, Maribor, Ivan Gum po t, delavec, Mislinje, Franc Luzar, strok, tajnik, Ljubljana (namestniki: Alojzij Megla, tov. delavec, Kranj, Joško Lenarčič, delavec, Litija« Franc Novinc, delavec, Podhosta, Straža, Ernst Vr-hovec, dclavec tobačne tovarne, Ljubljana, Jože Pirnat, strojni stavec Radomlje Slavko Verbančič, brivski pomočnik, Ljubljana).
Nadzorstvo
Delodajalci: Kremžar Franc, Ljubljana, inž. Miklavc Franc, ravnatelj KDE (namestnika: Weixl Vilko, trgovec, Maribor, in Humer Štefan, avto-mehanik, Ljubljana)
Delojemalci: Stanko Golob, usl. Splošne trg. družbe, Št Vid nad Ljubljano in Peter Kotnik, delavec, Ljubljana (namestnika Franc Novak, strokovni tajnik, Murska Sobota, in Vinko Žvokelj, Dražgoše).
Nova uprava Bolniške blagajne TBPD
Minister socialno politike in narodnega zdravja je 28. decembra 1938 razrešil dosedanje člane ravnateljstva in nadzorstva Bolniške blagajne TBPD v Ljubljani in istočasno imenoval novo upravo.
Za redne tlnne ravnateljstva so imenovani: n) h delodajalske skupine: llladin Valentin, trgovec iz Celja, Kocmur Alojzij, ravnatelj I. del. kons. društva v Ljubljani, Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, Martelanc Ivan, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljub-
ljani, dr. Žiitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani; b) iz nameiienske skupine: Andoljšek Janez, uradnik Vzajemne posojilnice, Ljubljana, inž. Košir Vinko, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana, Ko-vačič Anton, vodja podružnice Karitas, Maribor, Kunstek Štefan, knjigovodja tt. Štora, Št. Vid nad Ljubljano, Oman Martin, uradnik tt. šešir, Škofja Loka, Sitar Alojzij, trg. sotrudnik tt. Mayer, Ljubljana. Za redne tlane nadzorstva so imenovani: a) iz delodajalske skupine: Stupica Leon, trgovec, Ljubljana, Zabret Joško, industrijec, Britof pri Kranju; b) iz namehienske skupine: Globočnik Rajko, tajnik Ljudske posojilnice, Ljubljana, Hvale Jože, uradnik Zadružne gospod, banke, Ljubljana.
Velika povodenj v Komendi
Ko,menda, 3. januarja.
Hudournik Pšata je nevarno narastel in poplavlja vse od izvira do izliva. V Mostah je voda na cestah čez koleno in je vsak promet nemogoč. Voda je razlita po travnikih in cestah, križišč ccst sploh ni spoznati. Kernava žaga je v veliki nevarnosti. Rake je voda že odnesla. Verjetno je, da bo naraščajoče vodovje ponoči odneslo tudi žago. Po votdi namreč plavajo po 25 cm debele ledene plošče, ki ne poznajo ovir. Kjer se nagromadijo, vse podero in odnesejo 6 6eboj. Tudi potok Brnk se je razlil po travnikih. Če boda vode še naraščale, bo škoda ogromna.

Posebno pazite, kaj bolnik pije I
Če Vam je le mognčč dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdeti m I srci.
Če sami bolehate ali se ne počutile dobro, zalite vajle naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Slovesna otvoritev zgradbe narodnega gledališča in kirurškega paviljona v Nišu L januarja I1I30. Slovesnosti so prisostvovali odposlanec Nj. kr. Vi s. kneza namestnika Pavla, ministra Cvelkovič in Simonovič ter bana Krasnjcvič in Ivanišcvif.
iz pekla
Izredno napeto in dramatično delo v stilu velikih kriminalnih 1 ilmov, odlične režije in duhovite inscenacije Premiera danes v KINU SLOGA, tel. 27-30 ob 16. 19. in 21. uri ''^^atmmmeramtMmmmjmmmmmammmmmmtmBmmimmmm
V glavni vlogi /nameniti filmski umetniki: Viktor Mi Laglen, Peter Lorre in June Lang, ki igrajo v tem filmu čuvstveno ter z vso toplino srca in globoko inteligenco.
Ljubljanske župnije v letu 1938
Frančiškanska župnija
I
Župnija Marijinega Oznanjenja beleži letos predvsem izredno ugoden .^bračun o prosvetnem delu. Župnijska prosveta je napredovala, kakor izlepa ne prosvetno delo v kakšni drugi župniji. Frančiškansko prosveto vodi glavni odbor s tesnim sodelovanjem župnijskega zastopnika. Če omenimo, da je frančiškanska prosveta imela letos 62 prosvetnih večerov, in sicer med temi 31 skioptičnih predavanj, na katerih so bila obravnavana vsa za človeško dušo in telo važna vprašanja, bo jasno slehernemu, koliko je frančiškanska pt-osV^ta riapfavila dobtega na prosvetnem polju. Prosveta je priredila tudi več dramskih priredit^v.^jjedaj ftejo, ?00 rednih članov in 32 ustanovnih. Ima skioptichi' aparat', glasbila in knjižnico, zlasti pa je lepa nova dvorana, kjer so redne prireditve. Župnija je v tesnem sodelovanju z Vincencijevo in Elizabetno konferenco ter je delo usmiljenja v tej župniji zelo živo. Samo kartoteka papirnice v tej župniji presega 2000.
V preteklem letu je bilo v frančiškanski župniji poročenih 272 parov, Rojenih je bilo doma 34 dečkov in deklic, precejšnje število pa tudi v bolnišnici. Umrlo je doma 59 ljudi, v bolnišnici pa 19. V katoliško cerkev je bilo sprejetih 26 novih vernikov. Obhajil je bilo 336.000, kar kaže lepo duhovno življenje župnije.
Župnija ima težko skrb zaradi dvorane, ki Jo je zgradila za svojo prosveto, ki pa jo mora že sedanji rod jioravnati, čeprav je namenjena tudi za prihodnje rodove. Seveda je tudi cerkev potrebna zunanje obnove, kar opaža vsak Ljubljančan, to pa se bo zgodilo, kadar bodo sredstva na razpolago. Frančiškanski župniji je treba kot eni najbolj osrednjih ljubljanskih župnij čestitati k lepemu duhovnemu življenju.
2upnija Vič
Župnijske matične knjige za leto 1938 nudijo v gibanju prebivalstva sledeče zanimivosti: Oklic-na in poročna knjiga izkazuje kar nizke številke v primeri s prejšnjimi leti. Za zakon oklicanih je bilo 87, fioročeiiih pa 60 parov; ml teh 55 doma 5 pa drugod. Najmlajši ženin je bil star 20 let, najmlajša nevesta pa 18 let.
Zelo je padlo to leto število rojstev. Prejšnje leto so Vičani nosili zastavo v rojstvih v Ljubljani, to leto pa so jo najbrž izgubili. Doma je bilo ro-
Zmrzal in brozga v Ljubljani
Za
Ljubljana, 3. januarja, naravni vremenski pojav, kakršnega smo snoči v najhujši obliki doživeli v Ljubljani, so pred leti neki slovenski leposlovci, ki imajo bore malo pojma o duhu slovenskega jezika, iznašli izraz poledica Ta izraz je umeten in ga ljudje nikjer na deželi nc govore. Pač pa pravijo temu pojavu, ko tla zmrznejo tako, da človek ne more prestopiti niti par korakov brez nevarnosti, da ne pade: zmrzal.
Taka zmrzal je nastopila v ponedeljek zvečer. Popoldne je rosil droben in strupeno mrzel dež, zvečer pa že prav na gosto pravi dež. Bilo je mrzlo in dež se je spajal na tleh s snegom ter se spreminjal v gosto iedeno ploščo, to je v pravo zmrzal.
Kaj naglo so zginili z ljubljanskih ulic kolesarji. Proti 6. se jih je nekaj prekucnilo in ti so imeli za novo leto dovolj izkušenj, da se ni šaliti z zimskim vremenom. Niso pa mogli izginiti pešci, ki so se pač vračali z dela proti domu. Saj je bilo nevarno napraviti že dva koraka. Reveži so bili zlasti tisti, ki so morali v večernih urah iz sredine mesta na svoje domove v predmestjih. Ljudje so si pomagali na vse načine. Najbolj prebrisani so bili mesarski pomočniki, ki so si ovili svoje čevlje 7. žakljevlno in so zato pogumno stopali po cestali. Reveži so bili tisti, ki so imeli na nogah samo čevlje. Pomagale tudi niso gojzerice, pa naj bi bile še tako kovane. Edina pomoč bi bila za hojo, da so se ljudje prijeli pod pazduho ter skupaj korakali. Če je enemu spodrselo, ga je drugi še utegnil ujeti. Premožnejši pa so si privoščili vožnjo z avtotaksijem. čeprav samo za 100 m razdalje, samo da so varno prišli na dom. Težavno pa je bilo prekoračenje nekaj metrov čez pločnik.
Policijski stražniki so imeli v noči na danes obilo dela, ko so morali pobirali in reševati ljudi, katerim je kar naenkrat zdrknilo ter so padli na pločniku ali na cesti. Zgodili so se tudi primeri, da je stražnik sredi mesta pobral uglednega gospoda ali damo, toda takoj, ko je napravil svoje človekoljubno delo, je sam padel in ga je morala nato njegova »rešena« žrtev pobirati. In še vrč: ko sta se oba pobrala, sta padla zopet na tla. Vendar so ljubljanski policijski stražniki napravili v tej nevarni noči pešcem toliko uslug, da bi zaslužili vsi po vrsti priznanje, število ponesrečencev 7. zlomljenimi nogami in rokami je sicer znatno, med temi pa ni nobenega stražnika, kar je res čudno in dokazuje, da so stražniki tudi v tem poslu izvežbani.
Snoči okoli 6. pa so se dogajali tudi mnogi mučni dogodki Vpreženi konji so namreč padali na zamrzlih tleh kar po vrsti. Nekateri vozniki, ki so bili sami reveži, ker so mogli po stekleno ledenih tleh komaj koračiti, so se trudili, da bi rešili svoje živalice, drugi vozniki pa so bili neusmiljeni. Niso razumeji, da konji niso krivi, če popadajo ter so jih neusmiljeno pretepali.
Čez noč pn se je vreme znatno spremenilo. Nič več ni zmrzali, dasi ponekod še drsi. Dežuje še vedno — od Jasa do časa tudi sneži —, toda ta dež spreminja ledena in snežena tla v brozgo. Sedaj, ko ima že skoraj vsaka ženska snežke in skoraj sleherni moški galoše, ni to nobena nesreča. V brozgi, prvi v letošnji zimi, se hodi bolj varno, kakor po zmrzali in je tudi manj nesreč. Grozi pa nam nevarnost, da zopet pritisne hud mraz in gorje nam bo. če vsa ta brozga zamrzne. Potem bomo šele uadalii
jenih samo 48 otrok, v bolnišnici pa 80, skupaj 128; od teh je dečkov 05, deklic pa 03.
Smrt je to lelo kruto gospodarila. Doma jih je umrlo 55, v ..bolnišnici 31, 8 je bilo pokopanih na župrnem pokopališču iz drugih ljubljanskih župnij. Skupno je, bilo pokopanih na župnem pokopališču 94 oseb,'od teh 57 moških in 37 žensk. Nad 80 let starih je umrlo 8 oseb. od teh 4 moški (najstarejši 87 let), in 4 ženske (najstarejša 84 let). Žalostna postavka v letošnji mrliški knjigi so sa-inoumori. katerih je bilo 6.
Iz riniokatoliške cerkve je izslopilo 5 oseb, od teh dva še ne eno leto stara. Eden je celo prestopil v muslimansko v^ro
Versko življenje v župniji je lepo razvito. Vsako nedel jo in vsak . praznik liajiolnijo župljani pri vseh štirih službah božjih od 5 do 10 prostorno župno cerkev. Sv. obhajil je bilo v tem letu 70.300.
Vincencijeva konferenca in Mladinsko zavetišče, ki v zimskih mesecih oskrbujeta vsak dan pod svojo streho nad 100 revnih otrok, skušata lajšati bedo v župniji, vendar pa vsa karitas ni v stanu odpraviti pomanjkanja, ki še vedno gospodari v lolikerih družinah.
Župnija sv. Družine v Mostah
Župnija sv. Družine stopa lotos jirvič v vrsto drugih ljubljanskih župnij, da napravi bilanco izgube in dobička — pregled verskega življenja in gibanja ljudstva.
Prav leto dni jo minilo danes, odkar obstoji naša nova župnija s svojo družino 6500 ljudi, ki so vežejo skupaj v vezi farnega občestva. Imamo sicer leseno farno cerkev, Iti dolgo ne bo mogla ustrezati svojemu namenu, a v njej se vsako nedeljo in zapovedan praznik opravlja 5 kratna do-jH)ldanska božja služba in vsak delavnik trikrat, mnogokrat tudi štirikrat. To je mogoče le na ta način, ker nekateri gg. duhovniki iz samega idealizma radi pomagajo tamkajšnjemu župniku, ki še do sedaj nima kaplana, a ga bo v kratkem času dobil, kakor nam je znano.
Razumljivo je, da je ob veliki lagodnosti udeležiti se božje službe naraslo v tem letu tudi prejemanje sv. obhajila od 30.000 na 41.500. Mnogo sv. obhajil pa je bilo razdeljenih tudi v karnieli-čanski cerkvi in v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami.
Živahno je bilo tudi prosvetno delo. Marljivo je tudi delovanje na karitativnem polju. Zlasti živahno je udejstvovanje Vincencijeve konference. Letos v jeseni se ji je pridružila tudi še na novo ustanovljena Elizabetna konferenca s svojim plemenitim sodelovanjem.
Poročenih je bilo 60 parov. Od teh so šli trije pari k poroki drugam, 7 parov pa jih je prišlo od drugod poročit se k oltarju svete Družine v Moste. Najstarejši ženin je imel 71 let, najmlajši pa 19 let. Najstarejša nevesta 57 let, najmlajša nevesta pa 18 iet. Povprečna starost poročencev znaša pri moških 31 let, pri ženskah 28 let.
Vseh naših župljanov je bilo rojenih 00. Od teh je bilo doma rojenih in krščenih 23, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 6, v bolnišnici rojenih in istotam krščenih 51. Moških je bilo rojenih 45, ženskih pa 45, zakonskih 7(1, nezakonskih 14, mrtvo rojen nobeden.
Umrlo jih je v naši fari 44, od teh 22 moških in 22 žensk. Neprevideni so umrli 3.
Gospod župnik Jenko je živahno naglasil, da jo hilo letos v novi meščanski fari vse na pare. Rodilo se je natančno 45 parov (45 fantkov in 45 punčk), umrlo je natančno 22 parov (22 moških in 22 žensk), poročilo se je 60 parov.
Najstarejši je umrl v starosti 85 let, najmlajši takoj po roistvu. V dolinski dobi jih jo umrlo 6. mnogi so umrli v razmeroma najlepših lotih. 0 jih je pokosila smrt v starosti od 16 do 25 let.
Skoraj največ jih je pokosila jetika in sicer 0. 6 jih je umrlo za življenjsko slaliosljo, za rakom 2, za kapjo 4, zaradi starosti 3, zaradi drugih bolezni in sicer zaradi srčne napako, pljučnice, poapnenja žil skupno 19. Eden je umrl kol samomorilec, ki pa je bil iz tuje fare.
Povprečna umrljivost pri moških 58, pri ženskah 52 let.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josef« grenčice.
Drobne novice
I Prvikrat v življenju boni«	y | | ||/l||l|«i»n.Ail	PREMIERA	I
videli pravo dvojno lice	»0161 nOliyWOOQ	K|N0 MATICA 21-24	1
Hnllywooda, svet. filmske	v glavni vlogi:	,„ . „. ..	■
metropolo, v velikem filmu	DI«K POWll - »OMIMrl« 'H lOl« lin«	Ob 16., 19. m 21. url !	g
Koledar
Sreda, 4. januarja: Tit, škof; Angela Folinj-ska, vdova.
Četrtek, B. januarja: Telefor, mučenec; Emili-jana, devica, Sčip ob 22.30. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je
umrla 73-letna posestnica Ivana Leskova r. — Pokojnica je bila teta mariborskega prof. Gregorja Zafošnika in tašča orožniškega narednika g. Gvidona Zorenča. Naj v ntiru počiva! Sorodnikom naše sožaljel
Osebne novice
= Izpit za specialista is ginekologijo in porodništva sta opravila z odličnim uspehom dr. Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
= Iz hanovinske službo. Za zdravnika sekurir darija v VIII. pol. skupini je postavljen dr. Žitnik Jožef v banovinski bolnišnici v Mariboru. — Premeščena sta dr. Spacapan Avgust iz hanovinske bolnišnice v Novent mestu k banovinski bolnišnici v Celju in dr. Bregant Marija iz hanovinske bolnišnice v Celju k bolnišnici v Novem mestu. Za banovinskega arh. uradnika v X. položajni skupini je postavljen Kranjc Stanislav pri banski upravi v Ljubljani. Premeščeni so bili: banovin-ska administrativna uradnica Počivalnik Danica od okrajnega cestnega odbora v Ljubljani k banski upravi v Ljubljani, zvaničnik Tretjak Ivan od okrajnega načelstva v Črnomlju k okrajnemu na-čelstvu v Ptuju in zvaničnik Berdon Ivan od okrajnega načelstva v Ptuju k okrajnemu načel-stvu v Črnomlju. Premeščena sta bila: policijski stražnik Klorjančič Ivan od policijskega komisari-jata na Jesenicah k predstojništvu mestne policije v Mariboru, policijski stražnik Kacijan Rudolf od predstojništva mestne policije v Mariboru k policijskemu komisarijatu na Jesenicah.
—	Ravnateljstvo šk. klas. gimn. v St. Vidu nad Ljubljano, prosi dijake iz bližnje okolice, da se udeleže v četrtek, .5, januarja ob 9 pogreba bivšega ravnatelja g. dr. A. Ratajca.
—	Bivši minister čvrkič ni umrl, pač pa njegov brat bivši poslanec radikalne stranke Mihajlo čvrkič.
—	Vreme. Jugoslavija : Toplejše vreme po vsej kraljevini. Oblačno z dežjem v zahodnih krajih, pretežno jasno v zhodnih krajih, deloma oblačno v oslalih predelih. Najnižja toplota Skop-Ije —10, najvišja Omišalj 12 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno z dežjem in snegom; nastopilo ho hladnejše vreme.
—	Redni letni živinski in kramarski sejem v Smartnem pri Litiji na dan po sv. Treh kraljih, t. j. v soboto, 7. januarja.
—	Smrtna železniška nesreča. Nekaj kilometrov daleč orl Varaždina se je na novega leta zvečer zgodila huda železniška nesreča. Tovorni vlak je stal na odprti progi, ker se je stroj nekaj pokvaril. Kmalu jo privozil brzi tovorni vlak in za-vozll v prvi vlak. Trk je bil zelo hud. Štirje vagoni
popolnoma razbiti, enako službeni vagon. V enem izmed razbitih vagonov se je vozil spremljevalec žive kuretine Muharem Kambelovič, ki je bil na mestu mrtev. Železniška uprava ima okrog 300.000 dinarjev škode. _
—	Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-JoseJovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br 30474/35._
—	V Bosni še vedno ugrabljajo dekleta. Iz
Rrčkega v Bosni poročajo, da se je te dni v vasi stanovih odigrala ugrabitev dekleta, ki je zbudila po vsem okraju veliko pozornost. Milo Ganič je prišelo ponoči ob 1 z «0 fanti, ki so bili oboroženi z noži, puškami in koli, pred hišo Sitne Zi-niiča. Razbili so hišna vrata in ugrabili Zimičevo hčerko Maro. Ko so starši videli, kaj se dogaja fi hčerko, so jo začeli braniti. Tudi deklica sama ni hotela iti z Ganičem, ker se ji ni dopadel, zato je klicala na pomoč. Fantje pa so zvezali starše, odnesli dekle na sani in jo odpeljali v Ganičevo hišo. Drugi dan je vsiljeni ženin šel popoldne v vas, Mara pa je v tem času zbežala in tekla bosa po snegu štiri kilometre daleč do domače hiše
i'*™Kino Kodelievo te/.41-64^*^
Danes in jutri ob 8. uri	B
Osveta Je sladka 1
iKen Maynard)	I
—	Strašen konec silvestrovanja. V vasi Otoku pri Vinkovcih je Hrvatska čitalnica priredila silvestrovanje. Veselo razpoloženje je trajalo do 3 zjutraj, ko sla prišla na veselico stara sovražnika in pretepača Filip Justus in Mate Bošnjak. Justus je sklenil, da se ho to noč rešil svojega sovražnika. Medtem ko se je Bošnjak zabaval pri mizi, je šel luslus na dvorišče, kjer je našel sekiro, jo skril pod suknjo in se vrnil v sobo. Ko je prišel za Bošnjaka, je z obema rokama prijel za sekiro in udaril Bošnjaka s sekiro po glavi e tako silo. da mu io popolnoma razbil zadnji del glave. Bošnjak se je zrušil mrtev na tla. Hitro došli orožniki so are-'irali Jiistusa. Bošnjak je bil znan vaški pretepač, ki je ubil že dva človeka pa je bil obakrat zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zadnji čas ■e je lolil vaških deklet in jih je začel napadati. Sprva so bili ljudje zaradi tega groznega umora razburjeni, pa so se kmalu pomirili, češ saj smo rešeni dveh nevarnih prelepačev in izzivačev, od katerih eden je šel v ječo. drugi pa v grob.
—	Da boste stalno zdravi. |e potrebno, da -•dno pi|ete Radensko ki delti je proti boleznim ■■dvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni ki-
-lini In sllčno. Radenska vam ohrani zdravje tn mladostno svežo«!
—	Zaloigra dekiice, ki so jo S mesecev munn. Poročali smo, kako sta v Gornji Gračanici pri Zenici oče Čarnil in mačeha Raliima imela skozi
osem mesecev zaprto v temni sobi in tam skoraj do smrti izstradala malo sedemletno Diko. Zdravnik dr. Hasan Muminagič je o tem primeru obvestil profesorja belgrajske ot/oške klinike dr. Matija Ambrožič in mu primer opisal z medican-skega gledišča; |>oslal mu je tudi sliko male deklice. Dr. Ambrožič je takoj odgovoril dr. Mumi-nagiču, se mu zahvalil za obvestilo in mu sporočil, da je na svoji kliniki rezerviral posteljo za malo Diko. Če zdravstveno stanje deklice dopušča, naj jo takoj pošljejo v Belgrad in njemu prepuste nadaljnjo skrb, če pa prevoz ni mogoče, pa prosi dr. Ambrožič, da ga stalno obvešča o stanju bolezni, ker ga ta primer silno zanima. Skoraj gotovo pa želji dr. Ambrožiča ne bo mogoče ustreči, ker mala Dika še vedno niha med življenjem in smrtjo.
Ljubljana
1 Mesečna rekolekcija xa duhovnike bo danes ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj.
1 Pogreb prof. dr. Albina Belarja bo zaradi zaprek 4 t. m. ob 4 iz kapelice pri Sv. Križu.
1 Voda na cestah in hišni posestniki. Ko je nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je sneznica poplavila vse hodnike in ulice zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje ob robnikih polne snega. Tudi s streh lije votla, ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa tem nedostakom gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni posestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snažiti te kadunje in hodnike, prav tako pa morajo skrbeti tudi, da so strešni žlebovi popolnoma v redu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob sedanjem mehkem in mokrem vremenu se jasno vidijo nedostatki, ki so jih zakrivili hišni posestniki z zanemarjanjem hodnikov in odtočnih kadunj ob robnikih ter žlebov in s preziranjem cestno-policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve,
da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša javnost razumela tudi posledice § 90 zakona o mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno kaznovani.
1 Nesreče zaradi zamrzali. Na glavni pošti je na zamrzlih tleh padla poštna uradnica Hilda Vrtovec ter dobila hude poškodbe na kolku. — Včeraj popoldne je na Tržaški cesti na Viču padel železniški čuvaj v p. Jože Grimšič ter si iz-pahnil ramo. — Na poledenelih tleh se je ponesrečila 40-letna žena niagistratnega sluge Marija Matjašič, ki si je zlomila nogo. — Na oglu Ma-sarykove ceste in Majstrove ulice se je ponesrečila 58-letna zasehnica Ana Pliševnik, ki je dobila hude poškodbe. — Vse polno pa je bilo manjših poškodb, ko so se ljudje poškodovali, pa niso iskali pomoči na reševalni postaji in ne v bolnišnici.
V dežju in snegu
gumlfasfe pelerlnice!
od Din 15-— dalje
v roto-drogeriji „fiERMES"
Miklošičeva cesta št. 30, Ljubljana
1 Trgovska prireditev. Združenje trgovcev in trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani opozarjata naše občinstvo, osobito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto, dne 7. jan. 1939 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples, ki ga priredi klub absolviranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno zabavo. Vabimo na številno udeležbo.
1 V okviru umetniškega programa na trgovski prireditvi nastopita gdč. V. Heybalova in gdč. L. Wisiakova. Za veselo razpoloženje pripravljata Jožek in Ježek, ljubljenca poslušalcev radia, originalne parodije. Sodelujejo tri godbe. Posebnost francoski harmonikar in gitarist.
1 Nov škropilni avtomobil nabavi mestno poglavarstvo in je v ta namen razpisana licitacij«" v »Službenem listu«.
1 Za mestne reveže je daroval gosp. AdolI Mcrgenthaler, tovarnar usnja v Ljubljani, 1000 dinarjev, prav tako g. Jakot> Zalaznik, zasebnik na Prulah šl. 9, 150 din. Velikodušnima darovalcema izreka mestno poglav. najlepšo zahvalo.
1 Napad s kislino. Do razburljivega dogodka je prišlo včeraj dopoldne okoli poj lt v Gledališki ulici 14. Napadena je bila skladiščnica, 24« letna Frančiška Grabnarjeva iz Hrenove ulice 5. Neka oseba ji je vrgla žgočo kislino v obraz, ki ji bo po vsej verjetnosti za vse življenje skažen, Oblasti bodo še preiskale ozadje tega napada.
1 Privaja motornih vozil in voznikov za leto 1939 se mora izvršiti po določbah t. p. 100 zak. o taksah do 28. febr. Obenem se mora plačati tudi davščina za državni cestni sklad (»SI. list« štev. 335/55 z dne 9. 7. 1938) in banovinsko trošarino na pneumatiko Da se prihrani strankam pot, bodo policijski organi te dni dostavili: prijave, poštne položnice in tozadevna navodila; vozačem vozil tudi obrazec za prijavo vozniške izkaznice. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike in vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo po navodilih in tako preprečijo nepotreben naval pri uradu. IzroČitelju se mora plačati za prijavni tiskovini 5 din za vsak avtomobil in 3 din za vsak motocikel. Vsa motorna vozila, ki so na področju mesta Ljubljane, je treba prijaviti tudi računovodstvu mestnega poglavarstva zaradi odmere občinske takse. Vozii, ki so pod plombo, ni treba prijaviti.
Gledallšie
Drama: Sreda, 4. jan.: Dobrudža 1916. Red A. — Četrtek.5 . jan.: Hollywood. Red B. — Petek, B. jan. ob 15: Kralj z neba. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. - Ob 20: Žene na Niska-vuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda, 4. jan.: Gioconda. Red Sreda. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. — Četrtek, 5. januarja: Roxy. Red Četrtek. — Petek, 6. jan. ob 15: Prodana nevesta. Izven Znižane cene od 30, din navzdol. - Ob 20: Pod to goro zeleno.. Izv. Znižane cene od 30 din navzdol.
Rokodelski oder
Na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja ,ob pol 5 popoldne, in v nedeljo, 8. januarja, ob pol 8 zvečer bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili igro »Cvrček za pečjo«. Igro je spisal najpopularnejši angleški pisatelj Dickens. Igra je prepletena z ljubeznivim humorjem in je izmed najbolj priljubljenih ljudskih iger svetovnega slovstva. Režijo ima v rokah g. Franc Gajeta.
Slovenske gospodinje
perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo
PERION
ki je odličen in reslepo opere.
Prireditve in zabave
Ko je lani nastopila mlada Viktorija Svihli-kova na samostojnem klavirskem večeru v mali Filharmonični dvorani, si je na mah osvojila koncertno občinstvo in kritiko. Mlada umetnica bo letos nastopila v veliki Filharmonični dvorani, in sicer v ponedeljek 9. januarja ob 20. Izvajala bo posebno zanimiv koncertni program, na katerem so zastopani skladatelji: Bach, Liszt, Debussy, Ravel, Novak in Smetana.
Na praznik sv. Treh kraljev uprizori Prosvetno društvo Bežigrad ob pol 8 zvečer v društveni dvorani Vonibergerjevo božično igro »Vrnitev«.
Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Vse članstvo opozarjamo na Nučičevo veseloigro »Svet«, ki jo uprizori naša igralska družina na praznik sv. Treh kraljev ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na sedmem prosvetnem večeru bo imel zanimivo in
aktualno skioptično predavanje o Ukrajini in Ukrajincih župnik g. Janko Cegnar.
Sentpetersko Prosvetno društvo. Drevi ob 8 bo predaval v društvenih prostorih o tisku g. inž. Sodja.
Sestanki
Barjansko okrožje Z. F. O. ima drevi redno sejo ob pol 7 v škofijskem dvorcu. Odborniki, pridite točno in polnoštevilno!
Šmarnngorsko okrožje ima danes sejo v samostanski dvorani v Sp. Šiški.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela jutri v Uršulinski cerkvi svojo mesečno pobožnost. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žiye in rajne člane Bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evhari-stične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Celje
c Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri Celju bo uprizorila v nedeljo 8. januarja ob 4 popoldne v Narodem domu ljudsko igro »Razvalina življenja«.
c Katoliško prosvetno društvo v Prekorju pri Celju se zahvaljuje vsem trgovcem iz Celja in celjske okolice za darila v prid revnim otrokom.
c Davčna uprava v Celju razglaša, da je rok za vlaganje davčnih prijav za rentnino od 1. do 31. jan. Točno izpolnjene prijave naj davčni zavezanci vložijo v tem roku pri davčni upravi v Celju, od-nosno pri pristojni upravni občini. Prepozno ali nevložene slučaje zadene kazen po določilih čl. 138. z. o neposrednih davkih.
c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu v Samostanski ulici svoj redni sestanek.
c Savinja je zaradi dežja in južnega vremena včeraj precej naraslla in vali velike množine umazane vode s snegom ter ledom.
Vodice
Na praznik sv. Treh kraljev ab 3 popoldne ponovc v Domu tretjič Grcgarinovo božično igro v sedmih slikah »Kralj z neba«.
\
Šmartno pri Litiji
»Kralj z neba«. To veličastno Gregorinovo božično igro vprizori naše Prosvetno društvo na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 8. januarja, obakrat ob 3 popoldne v Domu.
Kranj
Zmrzal, dež, luže, sneg... V ponedeljek pop. je začela najprej rositi, zvečer pa jc že močno deževalo. V dobri uri se je sneg po ulicah spremenil v zmrzal, ki je povzročila nemalo težavne hoje, posebno starejšim ljudem. Posebno veliko preglavic je dajal voznikom strmi Jelenov klanec. Več avtomobilov 6e je ustavilo in delavci so jh morali potiskati naprej. Na noben način pa ni60 mogli spraviti vrh Jelenovega klanca Kovačev tovorni avto, ki je v ponedeljek zvečer nameraval iz Ljubljane v Tržič. Šoler je najel nekaj delavcev, da so posuli cesto s drobnim kamenjem in da bi ga nato potisnili vrh klanca. Ker iim to ni uspelo, je najel dva avtomobila, vendar brez uspeha, avtomobil je bil do torka opoldne sredi Jelenovega klanca. V torek popoldne je spet močno snežilo. Avtobusne zveze na vse kraje so prekinjene.
70 letnico rojstva je tiho obhajala v torek, 3. januarja hišna posestnica Marija Benedik na Cojzovi cesti v Kranju. Jubilantinja je bila poročena z lesnim manipulantom in mu je v zakonu rodila 13 otrok, od katerih živijo sedaj le še štirje. Njen mož je umrl leta 1918 in ji zapustil nepreskrbljene otroke. Toda dobro krščanska mati se ni ustrašila trudov, hotela je oskrbeti svoje otroke. Posebno vesela je, da se jc eden izmed sinov posvetil duhovskemu stanu. Bog jo ohrani zdravo in veselo še dolgo vrsto let.
Maribor
m Profesorski izpit sta opravila v Ljubljani suplenta na tukajšnji klasični gimnaziji France Štrukelj in Marjan Ažbe. — Čestitamo!
m Mariborsko poverjenlštvo kluba železničarjev .TRZ vabi člane na sestanek v četrtek, 5. januarja, ob 19. Na dnevnem redu volitve odbora.
m PoverjeniStvo kluba železničarjev JRZ v Studencih je imelo svoj redni letni sestanek, na katerem so poročali o poteku poslovnega leta predsednik, tajnik in blagajnik. Nato se je izvolil sledeči odbor: predsednik A. Kristoviči njegov namestnik F. Petek, tajnik F. Teržan in blagajnik K. Raner.
m »Prodana nevesta« sopet na mariborskem
odru. Mariborska opera pripravlja po preteku šestih let zopet slovečo Smetanovo opero »Prodano nevesto«, v kateri nastopi v naslovni vlogi Jelka Igličeva, Janka pa poje Manoševski.
m Pri tovorni oddajni blagajni v tovornem skladišču na mariborskem glavnem kolodvoru se ob 5. januarja zopet uvedejo prejšnje uradne ure od 8 do 12 in od 14 do 18.
m Grozotne posledice svetovne vojne boste nazorno videli v božični igri »Vrnitev«, katero bo ponovil Ljudski oder na praznik sv. Treh kraljev ob 17 v dvorani na Aleksandrovi 6.
m Kongregacija za gospe ima sestanek v četrtek ob 16 v kapelici Srca Jezusovega.
m Koncert slovanske glasbe, ki ga priredi Glasbena Matica v Mariboru, bo prihodnjo sredo, 11. t. m., ob 20 v veliki dvorani Uniona. Koncert bo dirigiral priznani kapelnik ljubljanskega Radio-orkestra Drago Mario Šijanec, ki se bo tokrat prvič predstavil mariborskemu glasbenemu občinstvu. Program izvajata matični pevski zbor in društveni orkester, pomnožen z godbeniki 45. pp.
m Iz mestnega disciplinskega sodišča. Gospod ban je imenoval v disciplinsko sodišče za mestne uslužbence v Mariboru za leto 1939 sledeče člane: predsednik okrajnik načelnik dr. Janko Šiška, namestnik okr. načelnik Leopold Eiletz, sodnika: magistrat. direktor Franjo Rodošek in sodnik okrožnega sodišča dr. Alojzij Lešnik, sodniška namestnika okr. načelnik v p. dr. Viher Friderik in okr. podnačelnik Boris Modrijan, dva člana in dva namestnika disciplinskega sodišča pa bo imenoval mariborski občinski svet na svoji prihodnji seji.
m Iz mariborskega obrtnega življenja. V preteklem letu je bilo v Mariboru na novo izdanih 164 obrtnih pravic, črtanih pa je bilo 157 obrti iz obrtnega registra. Premestitev obrti je bilo lani 38, začasno je ustavilo obratovanje za dobo enega leta 38 obrtnikov, polletni rok se je podaljšal za 7, začasno obustavljenih obrti, nadaljevalo pa je obrt 7 obrtnikov, ki so lani začasno obustavili svoje delo. Pomožnih lokalov je bilo prijavljenih 23, odjavi jenih pa 10, 10 vdov je nadaljevalo obrt po umrlem možu, poslovodij pa je bilo prijavljenih 18. Kakor je iz naslednjih številk razvidno, se je kretalo obrtno življenje v mariborskem mestu lansko leto v povsem normalnem toku, kar je dokaz za stalnost gospodarskih razmer.
m Novo vodstvo društva gluhonemih. Kakor smo že na kratko v »Ponedeljskem Slovencu* poročali, je bilo v Mariboru na Silvestrovo zborovanje društva gluhonemih, ki ima svoje člane po vsem Spodnjem Štajerskem. Z zborovanjem je bila zvezana tudi božičnica, pri kateri je bilo obdaro-vanih veliko število gluhonemih otrok. Občnega zbora se je udeležilo 75 gluhonemih, med njimi so bili tudi delegati iz Gradca, Ljubljane in Zagreba. Poročali so predsednik Sagaj, tajnik Svenšek in blagajnih Hochvvald V novo vodstvo so bili izvoljeni: predsednik Sagaj, njegova namestnica gdč. K ra jne, tajnik Vršič, blagajnik Hochwald, odbornika Goričan in Kokot.
m Umrla je v mariborski bolnišnici zasehnica gospa Alojzija Blassutto, stara 66 let. Na jpočiva v miru.
m Povečanje poslovnih prostorov za nemško carinarnico in nemško obmejno policijo na mariborskem glavnem kolodvoru bo potrebno, ker zahtevajo to nemške obmejne oblasti. Vprašanje prostorov je bilo tudi glavna vsebina zadnjih razgovorov, ki so bili v Mariboru med našo in nemško delegacijo. Naša delegacija je na nemške zahteve pristala. Sedaj se proučuje vprašanje, ali bo treba na kolodvoru zaradi tega izvršiti kakšne dozidave, ali pa bo mogoče najti prostore v okviru sedanjih kolodvorskih zgradb.
m Dva mlada ponesrečenca so zapeljali včeraj mariborski reševalci v bolnišnico. 11 letni dijak Karel Ulčnik si je pri sankanju na Piramidi zlomil levo roko, na 14 letnega pekovskega vajenca Ivana Novaka pa so se na dvorišču pekarne n jegovega mojstra sesula drva ter ga pokopala pod seboj. Novak ima zlomljeno desno nogo.
m Razprava proti roparskemu morilcu Silvestru Kranjcu se prične danes ob pol devetih dopoldne pred mariiiorskim okrožnim sodiščem v sobi št. 53. Kranjc je, kakor znano. 23. septembra lanskega leta usmrtil in oropal 73 letnega pre-vžitkarja Petra Korošo iz Volinjaka pri Mežici. S Kranjcem sta soobtožena rudar Ivan Kolar iz Mežice zaradi zasnove k roparskemu umoru in Kranjčeva žena Amalija, ki je od morilca vzela oropani denar in ga skrila.
Gledališče
Sreda, 4. jan.: Zaprto. — Četrtek, 5. jan., ob 20: »Vse za šalo«. Red C. — Petek, 6. jan.j ob 15: »Pokojnik«. Znižane cene; ob 20: »Aida«.
Litija
Na Novega leta dan je bil v dvorani Ljudskega doma občni zbor Prosvetnega društva. Ob obilni udeležbi članstva s<o podali odborniki poročila o delovanju. Prav tako so podali poročila tudi zastopniki posameznih odsekov. Iz V6eh poročil je bilo razvidno, da je društvo v letu, kar je v svojih lastnih prostorih, lepo napredovalo, V domu so se izvršile razne adaptacije, gradi se letno telovadi-šče ob Savi. Fantovski odsek je dobil pri tekmah veliko diplomo, Dekliški krožek lepo napreduje, dramatični odsek nam je v pretekli sezoni dal celo vreto lepo uspelih predstav; z delom sta začela tudi godbeni in pevski odsek. Odbor s predsednikom g. Mahkovcem je pokazal toliko resnega stremljenja in dela za napredek društva, da je bil izvoljen ponovno Po občnem zboru se je razvil družabni večer.
Dramatični odsek Prosvetnega društva v Litiji vprizori dne 5. t. m. ob 8 zvečer in na praznik sv. Treh kraljev popoldne ob 3 v dvorani Ljudskega doma igTo »Čez deset let«. Vsa tri dejanja se vrše na sveti večer leta 1925.
Siare in nove naročnike »Slovenca« obveča-mo, da lahko poravnajo naročnino za leto 1939. pri zastopniku v mežnariji.
Romantična llubnvna romanca po prekrasni noiell nesmrtnega rnskega lirika
ABllf Ifina Pretresljiva ljubezen mlade pofitnrjeve hčerke ln postavnega • rualtllla cvirskeirn oficir.lR. Film je izdelan v režiji velikega ruskega
umetnika V. Turlansksgs. ■ ■_____ Bslav Jeanine Crispin, Georges
V glavnih vlogah veliki nOriJ Dalll Rigaud in Gina Mane«
POSTARJEVA HCI
Silno napeti dramatični prizori in krasni fotografski posnetki
Predstave cK> 16.^19? in 21 uri KINO UNION tel. 22'21
Štev. 3.
»SLOVENEC«, dne 4. januarja 1939.
Stran 5
Delo Kmetijske zbornice
2e leto dni dela z uspehom naša Kmetijska zbornica v Ljubljani. Dne 3. januarja letos se je začelo njeno četrto redno zasedanje, na katerem so bila podana številna strokovna in druga poročila o položaju našega kmetijstva in o dosedanjem delu te naše najmlajše zbornice, ki ne razpolaga z znatnimi denarnimi sredstvi kot druge zbornice, pa se je vendar zaradi svojega strokovnega vodstva prav lepo uveljavila.
Obširno poročilo o delu zbornice je podal na plenarni seji predsednik g. Steblovnik. Iz njegovega poročila posnemamo, da so bile ovire za uveljavljenje Kmetijske zbornice znatne, vendar je upati, da bodo zaradi pospešenega in povečanega dela same zbornice te ovire kaj kmalu odpadle, saj je Kmetijska zbornica ena naših najvažnejših institucij. Delo zbornice je bilo od zadnjega zasedanja sem zelo živahno. Zlasti je razgibala našo javnost kmetijska anketa v dnevih od 30. maja do 3. junija 1938, ki je dala zborničnemu uradu precej dela. Predsedstvo zbornice je imelo dve seji, na katerih je obravnavalo tekoče zadeve in pokrenilo več pomembnih akcij. Tudi izvrševalni odbor zbornice je imel dve seji, na katerih je mnogo razpravljal tudi o internih stvareh zbornice. Mnogo dela so izvršili tudi stalni in posebni strokovni odbori, katerih je sedem: 1. za poljedelstvo, vrtnarstvo in hmeljarstva, '2. za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, pašništvo in melioracije, 3. za vrtnarstvo in sadjarstvo, 4. za gozdarstvo, 5. za kmetijsko trgovinsko politiko, 6. za pravna, finančna, carinska in prometna vprašanja in 7. za kmetijsko organizacijo, zadružništvo, kmetijsko zavarovanje in vaško higieno.
V sestavi zborničnega sveta je prišlo do nekaterih izprememb. Tako je bil po Združenju jugoslovanskih agronomov delegiran v zbornico ravnatelj g. inž. Rado Lah, dosedanji zastopnik združenja g. inž. Matija Absec pa je bil v namen njegovega nadaljnjega strokovnega sodelovanja ko-optiran v zbornični svet. Priznano je bilo zastopstvo v Zbornici Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za Slovenijo, zastopnik je predsednik g. Martin Humek. Za opravljanje nadzorstva in vzdrževanje zveze s Km. zbornico je g. ban postavil svojega stalnega delegata v osebi g. inž. Lamberta Murija, šefa kmet. odseka. Zbornični urad šteje sedaj osem moči. Zbornični urad je izdal številne predloge za izpremembo važnih zakonov, uredb, pravilnikov in naredb, podajal strokovna mnenja glede njih, izdelal pa tudi iniciativne predloge za marsikatero gospodarsko in kmetijsko vprašanje. Končno je zbral tudi mnogo statističnih podatkov in sodeloval pri raznih anketah in drugih akcijah.
Končno navaja predsedniško poročilo še podatke o finančnem položaju zbornice. Zbornica je prejela na dokladah do konca leta 1938 677.445 dinarjev, ali 61.5% proračunske vsote. Izdatki so bili nekoliko manjši. Del proračunske doklade bo zbornica še prejela. Gotovo pa je, da ne v 100% proračunske vsote. Zbornica je vzdrževala stalne stike s sorodnimi ustanovami.
Svetovni in naš gospodarski položaj
Na plenarni seji Kmetijske zbornice dne 3. januarja je podal glavni tajnik zbornice g. dr. .Jože Lavrič obsežno in dokumentirano poročijo o splošnem gospodarskem položaju. Iz tega poročila posnemamo naslednje ugotovitve:
Svetovno gospodarstvo se je nahajalo že od leta 1933 dalje na potu zboljšanja. Pri nas pa ,so se začeli kazati številnejši znaki znatnega izboljšanja šele leta 1935, ko je pognala Stojadinovič-Koroščeva vlada tudi naše zarjavele gospodarske stroje v obrat. Že v letu 1937 smo se nekoliko bali za trajnost konjunkture, ki pa je bila še dokaj stalna in je pokazala le v nekaterih državah nekaj večje zmanjšanje. Oslabitev ni bila v vseh državah enaka. Za nas je najvažnejše vprašanje, ali je ta oslabitev le trenuten, prehoden pojav, ali pa je znak krize, ki bi dalj časa trajala in zajela vse države.
Glavni gospodarski barometri kažejo naslednje: Mednarodna trgovina je zabeležila v letu 1938 znatno zmanjšanje. Cene na veliko v splošnem padajo. Zaposlitev delavstva ter stanje industrijske proizvodnje sta se v letu 1938 tudi zmanjšali. (Poročilo podrobno analizira gibanje teh barometrov v najvažnejših državah na svetu). Skratka: leto 1937 pomeni višek v razvoju po krizi leta 1929. L. 1938 opažamo padanje tako v cenah kot v produkciji, ki ni enotno in proti koncu leta 1938 skoraj povsod splošno popravljanje v produkciji in ponekod na nekaterih področjih imamo še celo napredovanje ali vsaj ne nazadovanje. Hud padec pa je v največji industrijski državi, Ameriki, kjer pa se je zadnje mesece vendarle nekako ujel in kaže znake izboljšanja.
Splošni razvoj svetovnega gospodarstva ni ostal brez vpliva na našo državo. Občutno je n. pr.
nazadoval v primeri z lanskim letom naš izvoz. Ta padec ni zadel samo kmetijskih proizvodov, ampak tudi v isti meri proizvode našega rudarstva. Tudi popuščanje cen je prišlo do izraza v naši državi, kar kažejo indeksne številke. Ugoden je razvoj zaposlitve delavstva, naše rudarske in topilniške proizvodnje ter državnih financ, denarnega trga in denarnih zavodov, posebno pa v naši kreditni organizaciji. Poštna hranilnica je dala v Sloveniji okoli 123 milijonov dinarjev posojil za odstopljene kmetske dolgove in pozna se tudi ugoden vpliv 63 milij. posojila za Zadružno zvezo. Skupno je naše zadružništvo prejelo okoli 186 milijonov gotovine, kar pomeni 13% njegovih vlog.
Glede gibanja cen povzroča največ skrbi gibanje cen pšenice na svetovnih trgih, ki so zelo padle, vendar je pričakovati, da ta padec cen na svetovnih trgih ne bo imel tako poraznih posledic za vse kmetijstvo in gospodarstvo, kot jih je imel leta 1929 in 1930. V naših razmerah je važno vprašanje cen in pšenice in referent je mnenja, da je v naši državi celo več interesentov, ki so interesirani na nižjih cenah pšenice kot na visokih. Nadalje opažamo, da so nekateri kmetijski proizvodi pri nas nad cenami svetovnega trga (vino, maslo, sir).
Stanje kmetijstva v Sloveniji je bilo v splošnem povoljno, kjer niso bile povzročene škode po ujmah. Ozimine so dobro prezimile, aprila in v prvi polovici maja pa je bilo vreme manj ugodno. V drugi polovici maja in junija se je vreme nekaj izboljšalo, vendar so povodnji v nekaterih
okrajih prinesle znatno škodo. Tudi junija in julija je bilo vreme povoljno razen v nekaterih okrajih, kjer je vladala suša. V juliju so bile številne nevihte s točo. V prvi polovici septembra jo v nekaterih nižjih legah že nastopila slana z občutno škodo.
Poročilo nato navaja cenitve pridelka posameznih vrst pridelkov, žita, sena in krmnih rastlin, sadja in vina.
Stanje živine je bilo razmeroma dobro, vendar ne v krajih, kjer je vladala slinavka. Zanimanje za konjerejo se je v zadnjih letih močno dvignilo. Letos je bilo iz naše banovine prodanih v vrba-sko in drinsko banovino 25 plemenskih krav in 50 plemenskih bikov. Kakovost svinjereje se izboljšuje.
Lesni trg
Dolgoletna lesna kriza je proti koncu leta
1936	nehala in zaloge so se začele krčiti in tudi cene so se izboljšale. Tako je narasla cena za trda nežagana drva v Ljubljani od 77 din dne 1. oktobra 1935 na 110 din dne I. oktobra 1938. Cena mehkega izvoznega lesa franko vagon nakladalna postaja je narasla od 1. oktobra 1935 do 1. oktobra 1938 od 268 na 320 (dne 1. oktobra
1937	je znašala celo 370 din) za povprečno srednjo kakovost in sortiment kakršen gre od običajne žage.
Zbornica je sestavila tudi statistiko o Izvozu lesa in vseh drugih kmetijskih pridelkov iz Slovenije. Ta je znašal 1936 69.000 in 224.000 ton, 1937 pa 200.000 in 336.000 ton. Izvoz je torej skupno narastel iz Slovenije od 293.000 na 536.000 ton. Izredno škodo so napravile v lesni stroki po nekaterih okrajih povodnji.
Pomnite:
Stanje naših 'kliringov
Dne 31. decembra 1938 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. december):
Aktivni kliringi: Italija 33,133.000 (—9 milijonov 516.000) din, Nemčija 27,039.000 (+ 3 milijone 907.000) mark, Bolgarija (redni račun) 1 milijon 842.000 (—2000) din, Poljska 2,990.000 din (-348.000 din), Turčija 18,560.000 (—228.000) dinarjev in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 2,470.000 (+ 63.000) belg, Bolgarija (turizem) 41.000 (+ 41.000) din, Madžarska 21,279.000 (+ 1,941.000) din, Romunija 10,742.000 (+ 1,969.000) din, Češkoslovaška 142 milijonov 475.000 (+ 345.000) kron in Švica 3,622.000 (—65.000) frankov.
Naslednja tabela nam kaže stanje naših kliringov na koncu leta 1938 in 1937:
Aktivni kliringi:	1938	1937
Nemčija (mark)	27,039.000 12,663.000
Italija, novi (din)	33,133.000	—
Italija, stari (lir)	—	32,409.000
Italija, stari (lir)	—	51,535.000
Poljska (din)	2,990.000 16,143.000
Turčija (din)	18,560.000 9,693.000
Bolgarija (din)	1,842.000	—
Španija (pezet)	2,935.000 2,774.000
Pasivni kliringi: Češkoslovaška (kron) 142,475.000 137,319.000 Švica (frankov)	3,622.000 2,160.000
Belgija (belg)	2,470.000 4,821.000
Madžarska (din)	21,279.000 13,720.000
Romunija (din)	10,742.000 30,101.000
Francija (frankov)	—	13,487.000
Razvoj in pomen petrolejske industrije
Pod tem naslovom smo v novoletni številki »Slovenca« prinesli članek, ki je bil opremljen tudi z več slikami o napravih petrolejske industrije v Jugoslaviji. Med temi so bile slike, ki predstavljajo posamezne dele velike rafinerije znane družbe »Jugoslovenska Standard Vaeuum Oil Cie d. d.«, po pomoti ozračene samo s kraticami (SVOK), ki pa v širši javnosti niso znane. Dotične tri slike so predstavljale posamezne dele rafinerije, ki jo je zgradila »Jugoslovenska Standard Vaeuum Oil Cie, d. d.« v Bosanskem Brodu. *
Osebne spremembe pri Vzaj. zavarovalnici. Za
ravnatelje oddelkov pri centrali Vzaj, zavarovalnice v Ljubljani so bili te dni imenovani gg. Marte-lanc Ivan (življenjski oddelki), Novak Avgust (ii-nančni oddelek) in Sušnik Stanko (elementarni oddelki). Mesta generalnega ravnatelja obdrži g. Josip Pehanl. Istočasno je bil dosedanji ravnatelj g. Peter Bergant na lastno prošnjo vpokojen.
Licitacije. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani bo dne 11. januarja licitacija za dobavo vulkanskega zimskega olja; dne i2. januarja licitacija za dobavo lesa za železniške delavnice: dne 24. januarja pa bo licitacija za dobavo držajev dvodelnih zavornih cokelj. — Pri štabu dravske
diviz. oblasti v Ljubljani bo dne 13. januarja licitacija za dobavo gumijastih in drugih revi. — Pri upravi sinodnišknice Kamnik v Kamniku bo dne 25. januarja ofertna licitacija za dobavo lesenih krogljic in olja za kamniktit.
Arhiv ministrstva za kmetijstvo. Prejeli smo 12. zvezek 5. letnika te znanstvene revije našega kmetijskega ministrstva, ki ima zelo bogato znanstveno vsebino. Poleg drugih strokovnih^ člankov nam je posebej omeniti razpravo g. inž. Ma-ksima Goranovida o profesionalni in socialni strukturi vasi v Jugoslaviji na osnovi podatkov ljudskih štetij 1921 in 1931.
Borza
Dne 3. januarja 1939.
Denar
Narodna banka je danes povečala maržo pri tečajih Londona na vseh naših borzah. Dočim je znašala do včeraj na eno stran 0.80 din, znaša sedaj po novem 1.90 din na eno stran, dočim je srednji tečaj ostal neizpremenjen na 238. Tako je bila danes na vseh naših borzah notica za angleški funt 236.10—239.90, dočim je bila včeraj 237.20-238.80.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.22—14.42, v Zagrebu na 14.21—14.41, v Belgradu pa so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37.40—38.10, v Belgradu 37.45—38.15.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3 milij. 660.483 din, v Belgradu 6.557.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 824.000 din.
V	SOBOTO 7. JANUARJA
TRGOVSKA PRIREDITEV
V	TRGOVSKEM DOMU
ODLIČEN UMETNIŠKI PROGRAM!
Ljubljana — Tečaii * prtmora.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2898.00-2431.00
Berlin 100 mark...... 1768.62—1786.38
Bruselj 100 belg...... 741.25— 753.25
Curili' 100 frankov..... 995.00—1005.00
London 1 funt.......204.20- 207.40
Newyork 100 dolarjev .... 4383.00—4443.00
Pariz 100 frankov..... 115 30— 117.60
Praga 100 kron...... 151.00— 152.50
Trst 100 lir........ 231.70- 234.80
Belgrad. 10.—, Pariz 11.615, London 20.515, No\vyork 442.75, Bruselj 74.63, Milan 23.30, Amsterdam 2-10.80, Berlin 177.62, Stockholm 105.62, Oslo 108.10, Kopenhagen 91.60, Praga 15.15, Varšava 83.75, Budimpešta 87.50. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.05, Bu-enos Airea 100.125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 99.50—101, agrarji 59.50—62.50, voj. šk. promptna
467—470,	begi obv. 88.50—90.50, dalm. agr 87.50 do 80.50, Hr/n Bler. pos. 96—97, 7% Bler. |x>s. 89 do 90, 7% pos. Drž. hip. hanke 99—100, 7% stabilizacijsko pos. 97—99. — Delnice: Narodna banka 7.600—'7.800. Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 100, agrarji 61.50—62.50, voj. šk. promptna
468—471	(466, 471), begi. obv. 89 50 denar, dalm. agr. 88.25 denar, 4% sev. agr. 58.50-59, 8% BI. pos. 96 denar, 7% Bler. pos. 89.62 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 99 denar, 7% štab. pos. 97 do 98 (98). — Delnice : Nar. banka 7.500 den., Priv. agr banka 225 den., Trboveljska 181—182 (181), Nar. šumska 20 bi., Našice 500 bi., Gutmann 40 den., isis 31—40, Tov. sladk. Bečkerek 630 bi., Osj. sladk. tov. 98-103, Osj. liv. 180 denr., Jadranska plovba '350—390. Oceania 300—320.
Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100 do 101, agrarji 60-61, voj. šk. promptna 472 do 472.50 (472), begi. obv. 90.50-91 (90.50). dalm. agr. 89.50—89.75 (89.25), 4% sev. agr. 58.50 do 59.50, 8% Bler. pos. 97 —98.50 (98). Bler. pos. 00.50—91.25 (91), 7% slab. pos. 99.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7.700-7.800 (7.750). Priv. agr. banka 223 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi sad. Pšenica: bač. srem. slav 185 do 159, ban. 157—159. — Rž: bač. 72 kg 2% 136 do 138. — Ječmen: bač. srem. 64—65 kg
149—151.	— Otrobi : bač. srem. ban. juta vreče 93—102. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. bač. okolica Novi Sad 158—160, bač. okolica Sombor, srem., slav., južna bač., gornja bač. in gornja banaš. 158—160; srem. ladja Dunav 153—155, srem. ladja Sava
150—152,	srednja bač. 158—160. — Rž: bač. 137 do 140. — Koruza: bač. prompt. 102—104, za januar nič, bač sušena 112—114. — Moka, otrobi, fižol neizi>remenjeno. — Tendenca mirna. — Promet 3-1 vag.
življenjska bilanca Slovenije 1937
Po podatkih Hihienskega zavoda v Ljubljani I je število porok v Sloveniji od leta 1936 na 1937 nt.raslo od 8.449 na 9.432, torej za skoraj en tisoč. Istočasno pa se je zmanjšalo število živorojenih otrok od 27.626 na 26.499. Tudi drugi del slovenske življenjske bilance izkazuje v letu 1937 neugodnejšo sliko kot 1936: kajti število smrtnih primerov je naraslo od 17.023 na 17.758 od 1936 na 1937. Tako vidimo, da je znašal naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji leta 1936 še 10.603 osebe, leta 1937 pa samo še 8.741 oseb in je to najmanjši naravni prirastek po vojni (razen leta 1921 s 8.710). Pripominjamo, da je znašal naravni prirastek v najboljšem letu po vojni celih 14.279 prebivalcev, in sicer leta 1930.
Zaradi tega tudi prebivalstvo Slovenije ne narašča v tako hitrem tempu kot prebivalstvo drugih pokrajin države in tako zaostajamo po številu prebivalstva za njimi, kakor smo to dokazovali s podatki Splošne državne statistike. Tako se je prebivalstvo Slovenije povečalo do konca leta
1936	na 1,187.513, do konca leta 1937 pa na 1,187.513 (?) Od skupnega prebivalstva na koncu
1937	jih je štela Ljubljana-mesto 86.209 prebivalcev (če računamo po ljudskem štetju 1931 in prištejemo naravni prirastek prebivalstva brez ozira
na izseljevanje in doseljevanje, za kar nimamo podatkov), Maribor 34.679, Celje 7.508 in Ptuj 4.149. Največji okraj v Sloveniji je ptujski (brez mesta Ptuja), ki je štel na koncu 1937 po tej metodi 72.159 prebivalcev, nadalje imajo okraji: Ljubljana-okoliea 64.605 prebivalcev, Celje-okoli-ca 62.366, Maribor-levi breg 59.982, Maribor-desni breg 59.745, Krško 56.491, Novo mesto 53.224 itd. Najmanjši okraj je gornjegrajski s 18.508 prebivalci, kateremu sledi škofjeloški s 22.996 preb.
Higienski zavod je izdelal ludi vitalni indeks za posamezne okraje. Ta indeks nam kaže, koliko novorojenih pride, na 100 smrtnih primerov. Za nekatera mesta je zavod posehej izračunal vitalni indeks za domače prebivalstvo in skupni vitalni indeks (skupno s tujci). To so kraji z bolnišnicami, kamor prihajajo ljudje po zdravje in kjer umirajo ali se rode.
Največjo vitalnost izkazuje okraj Maribor levi breg, kjer pride na 100 mrtvih 212.87 porodov, nadalje Novo mesto z 200, Škofja Loka 187.75 itd. Najmanjši je prirastek v mestih. Zanimivo je, da znaša v tako izrazitem kmečkem okraju, kot je Murska Sobota, vitalni indeks samo 99.35, kar zaostaja daleč za povprečjem za vso Slovenijo, ki znaša za 1937 152.64 (1936 je znašal 165.19).
KULTURNI OBZORNIK
deški katoliški dnevniki o K. Capku
Ob smrti največjega češkega pisatelja sedanjega časa, ki je znan v vseh delih sveta ter ga igrajo prav tako v Avstraliji kakor v 1'etrogradu in na Japonskem, smo že poročali, kakor ludi o njegovem katoliškem pogrebu na vyšehrads"kem pokopališču. Zanimalo pa bo koga, kako na pr. o njem poročata katoliška dnevnika, kakor sta praški *Lidov6 Ustij« ali pa olomuški »Na&incc*. Kulturni urednik praškega lista Miloš Krejza je poudarjal v svojem nekrologu pomembnost Karla Capka kot najizrazitejše pisateljske osebnosti zadnjih dvajsetih let, njegov začetni ekspresionizem, neposredno narodno preprostost, odkrivanje navadnih malih stvari, njegove utopistične romane itd. »tapkovo iskreno prijateljstvo s predsednikom Ma-sarykom je dajalo smer tudi njegovim državljanskim lastnostim, tako njegov humanizem, nebor-beno socialno izravnavanje in liberalno občutje, kar ga je vodilo med obema češkima umetniškima taboroma, med levico in desnico. Toda kot filozof pragmatist ni spadal K. Capek k nam, nikdar ga pa tudi nismo smatrali za svojega nasprotnika. Kot je že njegova mlada knjiga »Božja muka« kazala, se ni Capek izogibal verskim problemom sveta in življenja, toda tudi v tem pogledu je v svojem življenju in' svojem delu obstal nekje na sredi poti, zanimajoč se sicer za Boga, toda bolj kot filozofskim problemom kakor pa s stvarnostjo, Izvorom in Napolnjevalcem vsega.«
Olomuški *Naiinpc« pa je napisal naprej kratko osmrtnico, kjer je poudaril, »da je bil po filozofskem nazoru realistični pragmatist, s katerim je včasih prišel v razpor s predstavniki katoliškega nazora. Veliko je pripomogel k razširitvi Masary-kovih misii med najširše vrste. Njegova umetnost je bila skoraj državna umetnost.« Toda po pogrebu je isti dnevnik prinesel skoraj kratko studijo nekega dr. A. U. o Capku kot antipodu Otokarja
Brezina, kjer izhaja člankar iz teze, da je Capek vedel dobro »kdaj se roditi, kako živeti in kdaj umreti. Najuspešnejši, najbolj priznani in najslavnejši pisatelj prve republike, prijatelj njenih predstavnikov ter sam najizrazitejši duhovni predstavnik dvajsetletja obnovljene samostojnosti republike, odhaja v trenutku, ko duhovna zgradba te republike pada v potresu geopolitičnega okvirja dosedanje države. Problem transcendentnega, pred katerim so se zgrozili vsi češki pesniki od Mache do Bfezine in Durycha ln Ilore, se sicer dotika tudi Čapkove snovi, toda zanj to ni nerazložljiv problem, ni vprašanje, vredno himne ali pokleka na kolena, temveč priložnost k hladni zmagi; ne sicer izbojevani, temveč dani in sprejemam z ironičnim nasmehom, včasih tudi prijaznim. Capek je bil kot zemski človek naravnost harmonična osebnost, ki harmonijo išče in jo tudi daje. Njegov pragmatizem, ki uči, da je vse dobro, kar je koristno, je bil zlata sreda povojne dobe, zbregane od socializma in komunizma. Jaroslav Durych je zelo bistro pokazal na to še v času, ko to za Čapka ni moglo biti očitek da je nepopolnejši tip tega pragmatičnega ideala Haškov »Vojak Švejk«. Karel f'apek ni bil donkihotski duh: z absolutnostjo se ni bojeval, — tako trdna je bila njegova nevera vanjo — samo kazal jo je ukročeno. Vodil je medveda na slabotni nitki ter pripovedoval, kako slaba je vera v grozo in strah medveda. Delal pa je vse to z veliko nobleso, vljudno. On, ki ni nikdar zrastel trdneje s kosom češke zemlje, da bi ga mogel imenovati svoj dom, ki se nI skoraj nikdar s svojo umetnostjo zasidral v postave, o katerih bi lahko rekli, da so češke, je postal s to amorfnostjo in narodno brezbarvnostjo — kakšen paradoks — tipični predstavnik vodilne vrsta svojega naroda v dobi, ki ni bila na zunaj nikakor najmanj pomembna. Odtod njegov literarni uspeh doma in v tujini, katerega hvaležna domovina svojemu duhovnemu upodobitelju ni pozabila olajšati. Nekronana, toda priznana glava češkega literarnega sveta je bil Capek in kot tak merilo za vrednote češke tvorbe Ni ga bilo in ga morda tudi ne bo pisatelja ki bi imel tako monopolizirano mesto. Pot Čapkove umetnosti se je od začetka do konca samo dvigala, če že ne umetniško, pa vaaj
po zunanji prosperiteti.« V nadaljnjem pravi sicer kritik, da je imela češka žurnalistika v njem najlepšega in najpopolnejšega predstavnika. Zadnji njegovi drami »Bela bolezen« in »Mati« pa imenuje »velikolepe kiče za potrebo mase«. Najvišji pa je bil Capek v potopisih ter nimajo Čehi nič bolj svežega postaviti ob stran njegovim pismom iz Anglije. Dalje spominja članek na pnsus v Italijanskih pismih, kjer se Capek navdušuje nad renesanso in antiko, vse drugo pa odkloni z motivacijo: »vse drugo pa je barok«. In prav barok se smatra danes za pristno češko religiozno in narodno problematiko. »Pragmatizem Čapkov je nežen, toda zato bolj nevaren za klinično odstranjevanje absolutnih vrednot.« »Capku je duša metafora in Rog je čulnoslovec. Pred svojo smrtjo jo mogel reči prav nasprotno kakor svoj čas Brezina, namreč: »Moje delo ni katoliško.«
O tem poročamo samo kot kronisti.	td
Geografski vestnik
»Geografski vestnik 1. 1938«. Ta letnik »Geografskega vestnika«, ki je izšel v enem zvezku, vsebujoč tiri sešitke, obsega naslednje razprave: Ivan Rakovec: K nastanku Ijubljancskega barja, Ivo Rubič: Gravitacija Jugoslavije k susjednim mo-rima (s karto v besedilu). Jože Rtisj Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta, Svetozar Ilešič: Škofjeloško hribovje (geografski opis Poljanske in Selške dolino), Valter Bohinc: Postgla-cialno Korenško jezera (s kartico in profili), Reya Oskar! Učinek nočnika na meteorološke elemente (s štirimi diagrami v besedilu) ter Anton Melik: Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije (s serijo kart v prilogi), — Med temi razpravami je naj-obšmejša razprava dr. Ilešiča o škofjeloškem hribovju, ki je prava monografija tega geografskega predela od vseh strani, s katerimi se peča geograf. — Posebni oddelek tega letnika tvori »Šolska geografija«, v kateri je napisal prof. Vazaz članek o matematični geografiji v prvem razredu srednjih iol ter g. prof. Kranje o seminarskih vajah ter geografiji. V »Obzorniku« so prispevali doneske o manjših geograskih problemih inž. Stojan Guzelj, R. Badjura, Ivo Rubič, I, Rakovec, Svetozar Ilešič
in V. Finžgar. Bogat je predvsem bibliografski del, kjer skoraj vsi naši geografi ocenjujejo domače in tuje geografske publikacije in tudi periodične revije. Geografski vestnik, časopis za geografijo in sorodne vede izhaja v Ljubljani, geografski institut univerza, ter stane letno za člane 50 din in sicer pa 70 din.
Cerkveni vestnik
V zvezku zadnjih dveh številk (11, 12) je lepo zaključen 61 letnik Cerkvenega Glasbenika, ki ga je uredil msgr. Stanko Premrl. Uvodno mesto književnega dela je izpolnjeno z nekrologoin, ki ga je t Emilu Hochreiterju napisal Stanko Premrl in počastil spomin ter delo pokojnega skladatelja, ki je večino svoje umetniške duše izživel na polju cerkvene glasbe. — S praktičnim cerkvenim petjem se bavi v preprostih besedah Jan. Kalan, ki skuša z druge — enostavno stvarne in neposredne strani zajeti vprašanje z zdravimi mislimi. — Fran Fer jančič, ki so rad peča z življenjepisi, je v tem zvezku popisal piti a Angelika Hribarja in njegovo, glasbeni umetnosti naklonjeno življenje. — Glasbeno znanstven donesek pomepja razpravica dr. Čerina, Id dokazuje povezanost starega že v/ Trubarjeve pesmarice poznanega napeva »Oj dete je rojeno nam« z nemško božično pesmijo 14. stol
—	V naslednjem :e zaključeni Spomini na p. Hu-golina Sattnerja, ki jih je dokončal še E. Hoch reiter. — Po daljšem času se je oglasil zopet A. GrObming s svojimi »poglavji iz fiziologije in fonetike«, ki so za našo pevsko vedo prepotrebna
—	Sledi zapisnik o značaju novih orgel v Slovenjem Gradcu, — nato pa nadaljevalna razprava S. Koporca o nov' gla>-beni gradbi. — Organistov-ske zadeve, koncertna poročila in dopisi zaključujejo list.
Glasbena priloga je bolj skromna in vsebuje tri skladbe: Mavovo »Pridite molit«, mešan zbor z orglami v slogu podobnih poznanih pesmi; Arni-čevo »Angelski klic o polnoči« za orgle, zbor in
solo sopran, _ petem, ki Ima bogatejša sredstva.
a ne zatajuje vzora starega mojstra Riharja; p. Ač-kova »Počivaj, milo detece«, ki je nekoliko samosvoja, vendar pa šolana ob Sattnerju. V. U.
Stran 3
>SLOVENEC<, dne 4. januarja 1939.
Štev. 3.
Geel v Belgiji - mesto slaboumnih
Med 15.000 normalnimi se svobodno giblje do 5000 slaboumnih, ki žive po meščanskih družinah
Geel živi samo od »tujskega prometa« slaboumnih
Menda nobena bolezen človeku ne prizadeva toliko skrbi in tudi gorja, kakor slaboumnost. Poleg pravega zdravljenja s strani zdravnikov je cela vrsta teorij, kako je treba v splošnem s slaboumnim ravnati, da ne- bo škodljiv družbi in da bi čim prej prišel »k- pameti«.
Belgijsko mesto Goel pa se že stoletja peča samo s slaboumnimi in tudi živi od njih. Nekak tujski promet« s slaboumnimi, ki mu nikjer drugod po vsem svetu ni enakega. Tu so vsi meščani po poklicu varuhi in nogovatelji slaboumnih, vsi jih sprejemajo k sebi na stanovanje. Pri vsaki mizi poleg pametnih sedi tudi po eden ali kvečjemu dva slaboumna, pod vsako streho spijo med pametnimi tudi slaboumni — ne moreš iti ne v gostilno, ne v kavarno, ne v kino, ne k zobozdravniku, ne na kolodvor, da ne bi bil v družbi slaboumnih, na vsak korak imaš opraviti z njimi. Tu so slaboumni doma, ljudje med ljudmi, ne zvezani, ne v kletkah, ne za visokimi zidovi, ampak se gibljejo svobodno, kakor ostali meščani.
To življenje živi mesto Geel že stoletja. Vsi meščani od otrok do starčkov so vajeni ravnanja s slaboumnimi. Vsak otrok zraste v svoji družini poleg enega ali dveh slaboumnih in prva vzgoja je, da ga odrasli navadijo na slaboumnega gosta, ki je pri njih v oskrbi. To življenje je meščanom vtisnilo poseben pečat v njihov značaj, da so nedovzetni za šale in burke, pač pa imajo potrpežljivosti v takih merah, da je slaboumni s svojim obnašanjem nikoli ne izčrpajo. So silno čuječi, ker vsi rodovi vse življenje samo obzirno in večinoma neopazno pazijo na slaboumne, da preprečujejo škodo, ki bi mogla nastati iz napadov slaboumnih — drugega poklica meščani večinoma nimajo, razen uradništva in nekaj prometnega osebja, ki vzdržuje red v tem izredno mirnem in treznem mestu. Dan na dan imajo meščani vseh stanov in vseh starosti pred seboj slaboumne z vsemi s tem zvezanimi pojavi, zato vedo ceniti »pravo um in pamet« in hvalijo Boga za te darove in molijo za zdravje svojih gostov. Vse mesto živi kot nekak tih samostan, v katerem naši bratje v Kristusu, ki jih je življenje udarilo in vrglo iz normalnega tira, žive kot ljudje med ljudmi in jih obdaja sama ljubezen, ki jo slaboumni tedkokdaj vračajo. Če ozdravijo, se le medlo spominjajo, kje so bili in s kolikšno potrpežljivostjo svojih varuhov v Geelu jim je duševno življenje spet prišlo v red.
Danes ima mesto Geel okrog 20.000 prebivalcev, 15.000 duševno zdravih domačinov in stalno okrog 5000 slaboumnih z vseh delov sveta, obojega spola. Kdaj je mesto postalo zatočišče slaboumnih, se s točnostjo ne da dognati, preteklost se izgublja tam nekje okrog 1. 1000. Sv. Dimfna, hči nekega irskega kralja, je pribežala sem pred svojim rodoskrunskim očetom. Oče pa je pridivjal za njo in ji na trgu, kjer stoji danes njej posvečena cerkev, odsekal glavo. Nekako do I. 1.100 so slaboumne vodili v to cerkev in molili nad njimi, potem pa so jih kmalu začeli sprejemati v družine, sprva samo začasno, dokler ni prišla vrsta nanje, da so jih peljali v cerkev; tako je prišlo do lega, da so nekateri slaboumni živeli med družinami po več let in kmalu je skoro vsaka družina imela kakega slaboumnega gosta.
Danes — že nekaj stoletij sem — sme vsaka družina sprejeti po enega, če ima več članov, tudi po dva slaboumna gosta. V mestu je tudi zdravniški zavod za zdravljenje slaboumnosti — »kolonija« mu pravijo — ki dvakrat na mesec pregleduje po hišah, kako so slaboumni obskrbljeni in kako se ravna z njimi in ki tudi vodi ves pregled nad slaboumnimi in jih razdeljuje po dru-
Po mabkprndt — n viteiki opremi. »Mislim, da boš morala iti po »francoza«, sicer ne bom prišel ven iz tega železja.c
Za božične praznike je sneg presenetil tudi severno Italijo. V Milanu ga je padlo kar precej in Italijanom je bila bela preproga tako všeč in tako nenavadna. Ha so ga po trgu pred milansko katedralo ponietii v kupčke in jih razvrstili t orna-mentalno sliko
žinah. »Kolonija« je tudi zadnja rešitev, kadar kakega slaboumnega v družini nikakor ni mogoče ukrotiti ali se izogniti njegovim napadom, ga oddajo v to »kolonijo«, kjer je red in zdravljenje kakor po drugih norišnicah po svetu; kakor hitro pa se mu zdravje spet izboljša, gre pa spet »med ljudi«. In meščani, ki imajo slaboumne od mladih nog neprestano pred očmi, so se že tako izurili, da slutijo, kdaj bo prišel nad slaboumnega prehud napad in se le redkokdaj zgodi, da bi koga prijeli prepozno.
Bolniki so z ozironi na oskrbovalnino razdeljeni v tri razrede: 1. Taki, ki še nekoliko delajo, 2. težje bolni, 3. izredno težko bolni. Meščani od tega žive in seveda tudi nekolike »letajo za bolniki«, kakor pri vsaki konkurenci. Toda konec koncev so pa na boljšem le bolniki: čim večja je konkurenca, tembolj se vsak potrudi, da svojemu slaboumnemu gostu nudi čini več in da je pri vodstvu »kolonije« in sploh v mestu na glasu kot dober »nourricier« slaboumnih. Vse pa preveva neka pobožnost in angelsko sočutje, ker je delo s slaboumnimi pač tako, da ne dopušča, da bi se razvili kaki nelepi nameni. Če bi tega svojevrstnega ozračja ne bilo, bi tudi mesto kmalu izgubilo svoj sloves in svojevrstni »poklic«.
Tu se zbirajo slaboumni z vseh delov sveta. Sedaj je tam tudi en zamorec, dva Kitajca, en Arabec, eden iz sovjetske Rusije, Belgijci, Angleži, Nemci — v vseh jezikih vpijejo po ulicah. Tu je edini košček sveia, kjer razni pojavi slaboumnosti, divji ali smešni, ne vzbude nobene pozornost^ pa naj se zgode kjerkoli, na ulici ali ,v hiši pri družini, za mizo pri kosilu ali na vrtu pri zabavi. Za slaboumnega, ki z odprtim nožem divja po ulicah in rjove, se nihče ne meni, nihče ne beži pred njim, nihče ne kliče na pomoč in tako duševni napad iz odziva na ulici ne dobiva nobene nove hrane in slaboumnež se mora nekje ustaviti. Po nekaj takih brezuspešnih poskusih, da bi izzval velik hrup in paniko, slaboumnež počasi izprevideva, da 'ga bije« ravnanje, nad katerim bi bil imel tako veselje, če bi ga vezali in krotili, se mu počasi začne zdeti »neumno« in prazno. Seveda pa vsa ulica v hipu ve, zakaj gre in je vse neopazno pripravljeno, če bi slaboumnež res hotel zamahniti — sicer je pa njegov varuh, »nourricier«, nekaj korakov za njim in sosed tudi ni prišel na ulico po nobenem drugem opravku, kakor da spremlja in pazi na prav take-
ga svojega gosta, ki pa ima samo druge »navade«. V Geelu ne moreš napraviti nobene senzacije: če kdo sredi ulice hiti obleko metati s sebe, naj bo moški ali ženska, ljudje nič ne drve skupaj — samo »nourricier«, oče ali pa mogoče še sin, ki se počasi uvaja v ta poklic, stoji ob strani in čaka, da slaboumneža mine prvo veselje, potem ga pa ogrne, da se ne prehladi in stvar je opravljena ,do druge podobne prilike, dokler se slaboumnež ne naveliča, Geelani se ne naveličajo. Pred govornikom, ki stoji na kakem vzvišenem mestu in govori visok diplomatski govor in psuje vse veličine sveta, se ljudje nič ne zbirajo, čeprav se govornik ves peni in mu pot lije po obrazu. Ko zadosti svoji zmedeni duševni potrebi, gre »nourricier« spet mirno za njim, kamorkoli ga vleče njegova posebna »muha«. Če se kdo vleže pred tramvajske tračnice, se tranivanj samo tik pred njim ustavi, vozač in sprevodnik izstopita in ga mirno položita h kraju, nato tramvaj spet odpelje naprej, potniki niti glav niso dvignili — pametni zato ne, ker vedo, kaj se dogaja, slaboumni pa zato ne, ker tega ne vedo. če bivši ladijski kapitan sredi ulice vpije: »Rešite se, potapljamo se% ulica ne pokaže niti sledu zbeganosti. Če bivši ravnatelj carinskega oddelka maha pred tovornim avtomobilom, se ta ustavi, »ravnatelj« pregleda tovor, ga ocarini, zaznamuje, odmeri carino, izda potrdilo itd. — potem pa gre avto svojo pot. V Geelu nikdar ne zamudiš, tu ni zamere zaradi netočnosti. ker tempo življenja narekujejo — slaboumni. Vrata hiš se nikdar ne zapirajo, ne ponoči ne podnevi, da slaboumni morejo svobodno ven in notri, kakor jih je volja. Tu imajo popolnoma vtis, da imajo lastno voljo in da so svobodni. Resnično trpe le tisti, ki čutijo', da so — slaboumni. Meščani v Geelu so mirni in tihi, kakor angeli varuhi, ki bde nad svojimi gosti. Če bi jim te vzeli, bi mesto obstalo mrtvo in prazno v Campine. Kljub temu, da je mesto tako posebno in je v njem videti toliko »senzacij« v banalnem smislu, se običajen tujski promet ne razvije. Le iz 50 km oddaljenega Anversa tu in tam pridejo kaki avtomobilski izletniki, pa nobeden ne strpi več kot nekaj ur. Poleg tega pa je vodstvo »kolonije« prepovedalo izrabljanje te posebnosti za tujski promet in zlasti oh nedeljah in praznikih pred mestom radovedneže obračajo nazaj. Pa teh sploh ni veliko, ker vsa Belgija ve, kaj je Geel — mesto za slaboumne.
BOŽIČNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BRAZILIJI Ob povečanem prometu za božično praznike sta v Braziliji blizu mesta Barbarsena trčila ekspresni in tovorni vlak. Posledice so bilo strašne: izpod razbitih voz so dtislcj potegnili 31 mrtvih, vsi iz ekspresnega vlaka. Na tovornem vlaku človeških žrtev nMiilo, materialna škoda pa je tudi vel.ka
V Sahari leži največji meteor sveta
Francoske ekspedicije ga zaman iščejo, ker ga je puščavski pesek zasul
L. 1916 je iz vsemirja padel v puščavo Saharo velik meteor, ki bo najbrž največji izmed vseh, kar jih je kdaj priletelo na našo zemljo. Evropski svet je zanj sicer izvedel že takrat, toda sredi vojne vihre za take stvari ni bilo časa, medtem pa so puščavski viharji tudi opravili svoje in so meteor že tako pokrili s peskom, da ga bo danes težko najti. Takrat je bil neki francoski kapitan, ki je služboval na meji francoskega Tunisa in Sahare, opozorjen, da domačini skrivajo med seboj neko tajnost o neki »železni gori«. Šele po dolgih ovinkih in mnogih obljubah se mu je posrečilo, da je izvlekel iz njih, za kaj gre. Bil pa je dovolj poučen tudi o geoloških in astronomskih vprašanjih, da se je za stvar zanimal bolj podrobno in docela strokovno. Voditelj Arabcev v mestu Chinguetti mu je odkril, da je 45 km od mesta Adrar v puščavi našel to goro. Kapitan je takoj sestavil ekspedicijo, ki je v nekaj dneh res prišla na naznareno mesto. Sredi neskončne peščene plasti o tej »železni goric zato niso marali takoj iz-
Ta pa ni rojen :n politiko. » . .. tako!? Važna seja, danes zvečer? Da mo-ram biti brezpogojno zraven? ... Kako bridko je to, niti enega večera ne morem preživeti doma!«
dati, ker so že sami imeli svoje posebne namene s tem^ darilom iz neba-. S preprostim orodjem so se že lotili velikega železnega kupa in ga drobili in odnašali posamezne kose, kolikor so jih pač mogli odbiti. Okrog meteorja je takrat kapitan našel še manjše kosce železa, ki so se oddro-bili od glavnega ali ob padcu na zemljo, ali pa že v ozračju. Meteor je preiskal še nek francoski geologo, ki je ugotovil, da je to največji doslej znani meteor na svetu. Njegova snov je 90% iz čistega železa in 10% iz nikla. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi ležišče meteorja označil na kakem zemljevidu, ker so vsi računali, da se bodo kmalu spel vrnili k njemu in ga natančneje premerili in proučili. Bila pa je vojna vihra, za take ekspedicije ni bilo denarja, ne časa, kapitan je bil kmalu prestavljen drugam in je v teh dvajsetih letih že umrl in danes je meteor že tako pokrit s peskom, da ga nova francoska ekspcdicija, ki je bila nalašč za lo sestavljena,
	m
	m
■ ■ v-	
.-i	
i ■ v ^	
	
	
I . ' IS	


- ^	v	•

■>Mm -


sam
LEDOLOMILEC JE OBTIČAL V LEDU Neki ledolomilec družbe »Bangor« v Severni Ameriki jo skušal skozi led ladjam napraviti gaz, pa je sam obtičal \ ledu, v katerega je popolnoma zamrznil. Z dinamitom so morali razstreliti mrzli oklep okrog njega in ga osvoboditi
PALESTINE FOR THE ARASSI
ARABSKA PROPAGANDA NA ZNAMKAH Arabri v Palestini so izdali posebne znamke i arabskim in angleškim napisom: »Palestino Arabcem!«
pri prvem poskusu ni mogla več najti. Brez uspeha se je morala vrniti iz puščave, kjer seveda ni nobenih poti ne kakega drugega znamenja, po katerem bi se bilo mogoče ravnati. Peščenih gričev njave je ležala velika železna kepa, dolga kakih 100 m in visoka do 40 m. Puščavski pesek jo je že precej zasul in jo na eni strani že skoraj popolnoma prekril, da kapitan ob prvi ekspediciji kepe niti ni mogel natančneje izmeriti. Takoj pa se je videlo, da v resnici gre za meteor, ki je padel na zemljo pred nedolgim časom. Ocenil je da bi bil težak milijon ton. Arabci skrivno-je polna puščavska planjava in nihče ne ve, v katerem je sam pesek, pod katerim pa se skriva največji in najtežji meteor sveta. Ekspedicija bo sicer še poskušala svojo srečo, najverjetneje pa je, da bo moral priti na pomoč spet veter, ki ga bo odkril, kakor ga je pokril.
Ta meteor bi bil v resnici največji orjak med doslej znanimi meteorji. Po muzejih imajo meteorje, ki pa večinoma ne presegajo 100 kg. L. 1908 je v Sibiriji padel meteor, ki je bil težak 130 ton Ko je telebnil na zemljo je v gozdu napravil velikansko praznino, po kateri je vse drevje podrl. Tresljaj zemlje so aparati potresomerskih postaj zabeležili nad 1500 km daleč. Ozračje je tako vzvalovalo, da so celo v Londonu čutili vetrovni sunek.
Pojav meteorjev nad Nemčijo pojasnjen
Nemškemu zavodu za raziskovanje planetov v Frankfurtu se je posrečilo pojasniti pojav meteorjev, ki so jih opazovali nad Nemčijo dne 20. novembra preteklega leta, o katerem smo tudi v našem listu poročali. Iz 300 opazovanj in poročil ostalih nemških zvezdam je dobil precej popolno sliko tega nebesnega pojava. Na nebu ee je pojavila velika, žareča krogla, ki pa se je ljudem večinoma videla le kot silna svetloba brez jasnih meja. Na nekatere je ta izredna svetloba tako vplivala, da jih je popadla neka trenutna ohromelost in se niso mogli premakniti: obstali so na mestu in se tresli po vsem telesu. Opazovanja 60 ugotovila, da je žareča krogla švignila po nebu v smeri od Dortmunda proti Vienvaldstatskem jezeru. Najmočneje je zažarel v ozračju nad izviri Rena, nato pa je izgubljal na svetlobi in hitrosti. Ko je bil v največji hitrosti, je na sekundo preletel 80 km! Strokovnjaki še zelo dvomijo, ali je sploh dosegel zemljo, če se ni že prej v ozračju razpršil. Gotovo pa je, da se je nad Nemčijo delil. Tri dni za prvini se ie nekako na isti poti pojavil drug meteor enake svetlosti, ki ga pa ni videlo toliko ljudi. Zvezdoslovci domnevajo, da sta oba meteorja prišla iz vsemirskih pokrajin Leonidov v ozvezdju Leva. Ni izključeno, da sta oba iz repa Leonidov, pa sta se pod vplivom drugih planetov odtrgala od svoje poti in zašla v območje zemeljske privlačnosti. Izmed vseh meteorjev, kar so jih v zadnjih desetletjih v Nemčiji opazovali, sta bila ta dva najsvetlejša in največja.
r............... --- j			—^
ff^-fll^t- if"		•	
	MMHr	- _	
			
			
			
;; , „ ' i ,	VSMB		
			
			
			
Afriška Maginotova obrambna črta. Francoski časopisi objavljajo te dni noročila o fakn imcn"van< .afriiki mag:notovi crti«, ob tuniško-libijski meji, ki je bila v najnovejšem času zgrajena. Poročevalci trdijo d"a"teh utrdb ne bo mogoče zavzeti. Obrambno črto je že zasedlo 100.000 francoskih vojakov '
' • BIOLOŠKI TONIKUM M LASE
Ukradena železna blagajna s 35.000 dinarji
Maribor, 8. januarja.
Danes popoldne je bila izvržena v Tovarniški ulici 12 v Mariboru velika tatvina, ki je povzročila veliko razburjenja. V omenjeni ulici stanuje v pryem nadstropju tkalski mojster v tovarni Doctor in drug Šer 6 svojo ženo. Svoje prihranke je shranjeval doma v železni točni blagajni, ki jo je imel spravljeno v umivalhi omarici. Tu Je imel 35.000 din v gotovini in hranilno knjižico, glasečo se na 18.000 din. Še pred božičnimi prazniki je odprl blagajno, ko je vzel iz nje 800 din, ter našel vse v redu. Shranil jo je spet na staro mesto ter je do danes ni kontroliral.
Danes popoldne je njegova žena hotela nekaj
Roparski napad pri Treh ribnikih
Maribor* 3. januarja.
Danes okrog pol 12 je prišla v mestnem parku k službujočemu stražniku 13 letna učenka šestega razreda osnovne šole, Dora Vrhanlč, stanujoča na Pobrežju, ter izjavila, da jo je pravkar neki moški nad Tremi ribniki napadel in ji odvzel 24 din. Deklica Je izpovedala, da jo je danes okrog 10 dopoldne poslala njena stanodajalka Cuček v mesto in ji dala 24 din, da nakupi in plača nekaj stvari. Pri železniškem mostu v, bližini gostilne Mirtič jo je vprašal nek moški, kam gre. Dejal ii je, naj gre z njim, da bo nesla jabolka iz nekega vinotoea in dobila 10 din. Deklica je privolila in sta odšla. V Mlinski ulici mu je rekla, da bo spotoma plačal nekaj dinarjev, kakor ji je naročila gospodinja, nakar ji je ncznanec dejal, da bo plačala pozneje, ko se vrne. Ko sta prišla do Treh ribnikov, ga Je deklica vprašala, kje je tisti vino-loč, kamor gresta po jabolka. Odgovoril ji je, da je za hribom,,ter jo je gnal v hrib, Neznanec se je nalašč spotajuiil in vrgel pod sebe dekletče. V istem hipu ji je zamašil usta s smrdljivo cunjo in jo tako dfnamil. Ko se je prebudila iz omotice, je pogrešila denar, ki ga Je imela prej v roki. V žc-pu plašča jo ,liuela..tudi steklenico z neko tekočino, zdaj pa .je Ia steklenica ležala kraj nje. Moškega ni bilo nik jer več, pač pa so se videle sveže stopinje po hribu navzdol. Po dekličinem pripovedovanju je moški moral imeti okrog 25 let. Bil je velike postave, gladko obrit in oblečen, v rjavo obleko. Na glavi je imel rjav klobuk. Policija in orožništvo 'preiskujeta zadevo.
Cigani ukradli dragocenosti v Slovenj Gradcu
Maribor, 3. januarja.
Nenavadno hitro se je posrečilo pojasniti veliko tatvino, ki je bila izvršena 28. decembra v Slovenjem Gradcu. Kako emo že poročali, je prišla-na obisk k svojemu svaku, industrijcu Lobeju ga., Angela Margareteli, soproga italijanskega inženirja, ki je zaposlen v Abesiniji. S seboj je prinesla tudi nekaj dragocenosti, kakor broše, zapestnice, uhane, vse okrašeno z briljanti, v vrednosti 35.000 din. Dragocenosti je imela shranjene v nogavici med perilom v zaklenjeni omari. Ko je 28. decembra za hip odšla v mesto, je bila izvršena v omaro na nepojasnjen način tatvina. Tat je odnesel vse, dragocenosti-, Nogavico je spet skupaj zvil in položil med perilo na isto mesto ter omaro za seboj zaklenil. Sedaj pa je tatvina pojasnjena.
Na starega leta dftn So" prijeli Varnostni 6fg4nl'; v Celju 18 letnega ciganskega godbenika, ki je skušal pri celjskem zlatarju prodati dragoceno zapestnico. Obveščena je bila tudi mariborska poli-cijfi. Mariborski policisti so zasumili, da izvira ta zapestnica iz znane tatvine v sanatorlju dr. Ipavica v Mariboru. Zaradi tega je prosila mariborska policija celjsko policijo, naj pošlje cigana z zapestnico Vred v Maribor. Tu pa so ugotovili, da zapestnica ni bila ukradena v sanatoriju, pač pa so se spomnili varnostni organi, da utegne biti zapestnica v zveži s tatvino dragocenosti v Slovenjem Gradcu.
Davi se je odpeljal policijski nadzornik Med-vešček s ciganom v Slovenj Gradec. Tam je ga. Margareteli takoj prepoznala zapestnico za svojo. 18 letni ciganski godbenik Aleksander Gartner, rojen v Vidmu v Italiji in pristojen v Št. Janž na Vinski gori, je trdil, da mu je zapestnico izročila njegova teta, ciganka Gartner iz Velenja, naj bi jo v Celju prodal. Sedaj v tej smeri poizvedujpjo, da se rešijo tudi druge dragocenosti.
Smrt blagega moža
Včeraj je umrl v Mariboru v starosti 51 let šoter Nabavi j a In e zadruge Matija Ule. Blagi pokojnik je bil pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen. Pogreb bo jutri ob treh popoldne na po-breško pokopališče. Naj mu sveti večna luč, preostalim naše iskreno sožalje!
vzeti iz te omarice. Komaj pa je omarico odprla, je prestrašena opazila, da ni nikjer blagajne. V zgornjem predalu omarice je bila shranjena zlata moška ura, zlati uhani in zlata zapestnica ter 1000 dinarjev gotovine. Storilec se tega ni dotaiknil. Gosna je takoj obvestila o tatvini moža in policijo, ki je začela s preiskavo. Tatvina je videti zelo skrivnostna, ker nihče ni vedel, da Šer hrani doma prihranke ter da jih ima v umivalniku. Ser, ki je bolehen, je ves prosti čas doma. Kadar pa prešla z ženo za kratek čas od doma, zavarujeta ključavnico z zavarovalnim klinom. Tatvina je bila najbrž storjena med prazniki, ko 6ta zakonca šla večkrat v mesto.
Iz Julijske krajine
Vinko Vodopivec v zagrebškem »Radiju.« Hrvatski tamburašk arkceter »Zaje« je v nedeljo 18. decembra od 8 do pol 9 zvečer izvajal v zagrebškem »Radiju« izključno samo skladbe našega znanega goriškega mojstra g. Vinka Vodopivca. Informativni tednik »Radio Zagreb« je za to priliko priobčil kratek životopis našega priljubljenega skladatelja z navedbq njegovih najvažnejših del. Ta životpis je bil pred začetkom koncerta prebran po radiju. Veseli nas, da se bratje Hrvatje zanimajo za našega goriškega slavčka. Prav in vspod-budno je, da 6e širi glasba, ki se ie rodila ob zeleni Soči, tudi tam doli po lepem Hrvatskem, kjer je toliko ljubiteljev narodne in umetne pesmi. G. Vinku k uspehu čestitamo!
Nov grob. V četrtek, 29. decembra zvečer je na svojem stanovanju v Gorici zaspal g. Peter Ju-
llf Kogoj, šolski vodja v pokoju, star 66 let. Po- I
greb jc bil v soboto. Pokojnega so prepeljali v Tol- I
min, kjer na tamošnjem pokopališču počivajo že njegovi starji. Na goriški mrtvaški njivi ob Miren-ski cesti ni hotel počivati, kajti »neprestana kroženje in rapot letal bi ga motilo v njegovem miru«. Rajnki se je rodil v Tolminu in tolminskim hribom jc bilo posvečeno tudi njegovo delo in življenje. Služboval jc po številnih tolminskih vaseh, tako v Smasti, v Cerknem, na Bukovem, v Podbrdu in dolgo let v Poljubinju. Od tu je moral v notranjost države, kjer je v bližini Avellina prebil eno leto. Potem je stopil v pokoj in se je najtalil v Gorici, kjer preživlja zasluženi počitek vrsta njegovih stanovskih tovarišev. Bil je mirnega značaja in tudi. v mladih letih ni ljubil hrupne družbe, Ves je bil zavzet za svoj poklic, kateremu je mimo svoje družine posvečal vse svoje trude in skrbi. Kjer je služboval, si je znal pridobiti ljubezen otrok in njihovih staršev ter ga povsod po Tolminskem hranijo v lepem, hvaležnem spominu. Bil je zaveden, pošten in značajen mož, ki si ie pridobil za podvig ljudske šale in za porast Učiteljske časti v naših gorah mnogo zaslug. S svojim mirnim delom si je med našimi hribovci izklesal trajen spomenik. Naj mu bo lahka tolminska ruša, katero je ljubil, za katero je delal in tudi trpel! Njegovi razžaloščehi družini naše iskreno sožalje!
Iz konfinacije se je pred kratkim vrnil gojspod Branko S a ti c r z Tolmina.
»Svetogorska Kraljica«. Prva številka tega svetogorskega mesečnika za 1. 1939 je izšla že za božične praznike. Ima novo, prikupnejšo naslovno glavo. Med drugim prinaša »Dve božični o Jagnje-tu božjem« in črtico »Božična dogodbica«, ki jih je spisal prerano umrli kanalsk dekan Vcnceslav Belč, ki je bil vnet sotrudnik in podpornik tega skromnega, vendar potrebnega lista.
Spori
'J
Hokej na ledu:
Tekme za državno prvenstvo
Nenaden preobrat še ni ogrozil državnega prvenstva v Jiockeyu na ledu, ter izgleda, da je le prehodnega značaja. Včerajšnji dež in sneg ledene plošče na drsališču Ilirije še ni pokvaril ter je v takem stanju, da bo ob nastopu mraza takoj uporabna. Padec temperature se pričakuje od ure do ure. Vse priprave za prvenstveni turnir so v polnem teku ter ostane že objavljeni program za enkrat neizpremenjen. Vsa prijavljena moštva so pripravljena za nastop in čakajo samo poziva na start. Prvenstveni turnir se začne v četrtek zvečer z dvema tekmama, in slfcer: ob 10.30 HAŠK : ILIRIJA oh 20.30 ZDK : MARAT110N.
Zagrebški Gradjanski v Ljubljani
Na dan Sv. Treh kraljev se bo odigrala v Ljubljani pokalna tekma za Ziipski, pokal. Ta dan nastopi proti naši Ljubljani zagrebški Gradjanski, eden naših najboljših klubov.
Na novega leta dan so se končala predtekmo-vanja med raznimi podzveznimi klubi, ki so bili pripuščeni k temu tekmovanju. V petek se začne ples mod kvalificiranci iz predtekmovmija in li-gaši. V tem prvem kolu se bo pomerila naša Ljubljana z zagrebškim Oradjaiiskim, ki ima zelo močno enajslorico, najboljšo med najboljšimi liga-škimi. Zato bodo imeli naši fantje trdo in težko delo, vendar z voljo iu elaiiom bodo mogoče le uspeli.
Tekma se bo pričela ob 14, in sicer ob Vsakem -vremenu. SK Ljubljana bo za to tekmo uredila igrišče, da bo možno izvesti na njem normalno igro.
Smuška postojanka SK Planine na Gorjušah
Na Gorjušah kjer so snežne priliki Izredno ugodne in podnebje najbolj zdravo, je sedaj vse živo. Ob božiča do novega leta je bilo v teh prijaznih krajih nad 80 dijakov ljubljanskih srednjih šol, ki so imeli pod vodstvom srednješolskih telovadnih profesorjev smučarske tečaje in smučarske tekme.
SK Planina ima na Gorjušah bvojo in lepo urejeno smučarsko postojanko z lepo opremljenimi in zakurjenimi sobami. V vsaki 6obi sta po dve postelji, tako da se more utrujen smučar kar najbolje odpočiti. Kuhinja je prvovrstna in tudi za alkoholne in brezalkoholne pijače je preskrbljeno. Celotni penzion z vso oskrbo in prenočiščem
V petek se turnir nadaljuje dopoldne ob 9. Kot prvi par nastopita premaganca, za njima pa zmagovalca prejšnjega večera v športni borbi za ponosni naslov držnvnega prvaka. Kot nekak zaključek se vrši isti dan zvečer ob 19.30 medmestna tekma
Zagreb : Ljubljana
Glede popularizacije najlepše in najhitrejše športne igro so prireditelji določili minimalno vstopnino, in sirer: dijaki 4 din, ostali 0 din. — športno občinstvo so vljudno vabi, da poseti tekme v_ Jim večjem številu.
z zakurnjeno sobo slane za osebo in dan 35 din, otrOci do 10. leta imajo [x>]ovično ceno.
"Za rezerviranje sob in za vse potrebne in-Pormacijg^^.je, obriii.lL n« osk^tuiico .Marijo Zajec,
GofjUse št. 41, pošta Btjhmjska Bistrica.
Novateiesnovzgojna centrala v Nemčiji
Z odlokom državnega kanclerja Hitlerja jo bila osnovana v Nemčiji nova nac.-socialistična zveza za telesno vzgojo, v katero spadajo odslej vse športne organizacije v Nemčiji, izvzem.ški vojaškega, avtomobilskega, zrakoplovnega in konjskega športa. V vsfih športnih zadevah z inozemstvom bo imela stike samo omenjena državna Športna zveza, katero vodi v. Tchaninier u. Osten.
Zmaga Norvežanov nad Švedi
Na novega leta so 6e pomerili slavni norveški skakalci iz Kongsberga s švedsko elito »Friska Vjlor« v skokih pri katerih so na celi črti zmagali Norvežani. Kangsbcržani do dosegli 905.2 točki, Švedi pa 853,1. Pri juniorjih je zmagal mladi Ab-sjorn Ruud (Kongsberg) s 48,51.5 in 52 m. V drugem razredu je na prvem mestu Myrha (Kongsberg) s 53,5.55 in 55,5 m. Birger Rtiud je tu zasedel drugo mesto. V drugi konkurenci pa se je plasiral Birger Ruud na prvo mesto s 153 točkami in je Myrha zasedel drugo mesto s 151,6 točkami.
Basketbala ne bo na prihodnjih olimpijskih igrah
Organizacijski odbor za olimpijske igre v Helsinkih je ponovni predlog za uvedbo olimpjskega basketbalturnirja na prihodnji olimpijadi leta 1940 končnoveljavno odklonil.
z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in Izpadanju las.
mjSltv -MASTEN
vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase.
0. §i0ysbi
MASTEN IN BREZ MASTI
Bradi zopet skače
Na olimpijski skakalnici v Ga-Pa «o bile na navega leta skakalne tekme, katerih se je udeležil tudi svetovni rekorder Bradi, ki si je v zadnji zimi zlomil nogo. Zmagal je odlični skakalec, ki ga tudi mi dobro poznamo iz naše Planice, kjer je dosegel na naši veliki skakalnici uspehe,- kakršnih doslej še nihče drugi na svetu. V Ga-Pa jc Brodi skočil na veliki olimpijski skakalnici 67 in 68 m daleč t cr je z 222 točkami zasedel prvo mesto pred Eisgruberjem iz Parlenkirchena
»štanglov smuk«
Tekmovalci, ki so se in ki se še bodo prijavili za »Štanglov smuk« se opozarjajo, naj zasledujejo športna poročila v sobotnem »Slovencu«, ker bi se utegnilo zgoditi, da bo prireditelj prima-ran tekme zaradi neugodnega vremena odpovedat.
Razpis
sk Ilirija razpisuj« za s. januarja 1s3b klubsko prvenstvo za loto JHIHI. Tekmuje se v tokih, skokih, klasični in četvorni kombinaciji za genlorje, juniorje, naraščaj in mladino. Prijave do 8 zjutraj na dan prirodltva. Zrehajijo pol ure pred startom. 81art. za teko oh !l pri dpniu v Planici. —, DoUine prog: seni-prska 1« km, juniorska H km, naraščaj 5 km, iuladiya !l km. — Skoki se vršijo za mladino, naraščaj in tumorje na a met. -skakalrilci ob lil.nflt za seniorje ob Ki na 4(1 met.. skakalnici. Vsjik tekmovalec ima tri skoke, Oh java rezultatov ob 17 v doma KJ\ Ilirilo. Klubsko prvenstvo' za smuk i>n slalom rc vrSi 4. in S. februarja lfl.Tl, in to samo za juniorje in seniorje. — sk Ilirija, mlinska sekcija.
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromrtnlh svet v Ljubljani in Mariboru, SPU in J Z S/, t dne 3. januarja J935:
pt «n Q.	.. 1 tj •■■
HnhtnJ, Sr. Jam i, i;«) m: TI, sne?.!, 85 cih finega, JnJ.on. Ilohbij, Zlatoroii. SS</ »/.- O, sneži, 85 cm snega, juiml. Dom na Krvavcu, trnu mi —2, zelo oblačno, Sli cm enega, južen. •■ ' -........../- r " f
Polževo, M0 m: —5, dežuje, .Tfl em snega, južen. Mariborska l.iiia in Pohorski dom, 10M m; O, Sfl c,m »netfT. Južen.
Rimski vrelec, 530 m: —1, zelo oblač., 45 cm snetra, Juž.
Do višine Mfl) in temperatura okoli O. tu In taui dež. Nad 0110 m sneži, moker, južen siiec.
K(ira.di motonj v teloirrafskcui prometu nismo dobili poročil za ostale krajo.
Rok s sekcija SK Slovana prične v januarju npst. z rednim treningom Zaradi tega vabi članstvo in tiste, ki se mislijo udeležiti treningov, da pridejo v sredo, 4. t. in. na informativni sestanek, ki se bo vršil ob S zvečer v mali sobi restavracije -Gajev brain>, Gajeva ulica.
SK Planina, Lfnbliana. Prevt oh 18 se vrši se stauek smučarjev - tekmovalcev v »Starešinski sobi Akademskega doma. —t Načelnik.
V D K
Telovadni odbor Zveze dekliških krožkov v Ljubljani priredi za svoje članice smučarski tečaj, ki bo v četrtek in petek, dne 5. in fi. januarja 1939 v Dolnicah pri Ljubljani.
Ta tečaj je pripravljalni za smuške tekme članic, ki bodo na Črnem vrhu nad Jesenicami v začetku februarja t. 1. Zbirališče je v Šiški pri stari cerkvi, in sicer v četrtek popoldne od 14.45 do 15 ter v petek od 9.45 do 10 dopoldne. Tečaj so bo vršil pod strokovnim vodstvom.
Pozivamo vse članice-smučarke, da se tečaja gotovo Udeleže. Vaditeljice telovadnih odsekov skrbite za točno udeležim vseh čianic-smučark svojega krožka! — Bog živi!
Dolores Vieser:	,	16
Podkrnoški gospod
Roman. — Poslovenil Janez Pucelj.
Pod neko tiso Kališnik nenadoma postoji:
»Čestokrut sem mislil na vas zadnje čase,« reče prostodušno in toplo.
Lenart ga presenečen pogleda.
»Zakaj,« m 11 uide.
»Ker bi rad kdaj govoril z vami,« odgovori častitljivi stari mož.
Zda j je tudi Lenartu kar nenadoma, kakor da si je tudi sam že čestokrat želel, da bi srečal Gosposvetskega. Pa tega mu vendar ne more povedati?
•Gresta dalje do ovinka, kjer stojita nenadoma pred podkrnoško proštijo. Vlažnozelen-kasto se dviga zidovje iz gozdnih tal. Malu okenca so črna in ozka. Samo iz dveh mrli motim luč, druga strme mrtvo in temno.
»Moi-a vam biti samotno,« reče Jakob Kališnik pomisliv in nogleda vstran od mrke hiše spremljevalcu v mlado, plavolaso obličje.
Lenart silno strese z glavo, vendar se Kališnik nasmehne temu. Reče mu vljudno:
»Seveda, našli ste dosti dela. Ni vam lahko. Pa kadar prihajam sem od Svaten. sem vselej vesel, ker sc je zdaj že dosti izboljšalo v primeri z lanskim letom. Dosti več obdelanega / sveta in vas ima tudi vse drugo licc.«
Lenart je vesel pohvale. Todn meni pošteno:
»Ne vem, kakšno je bilo lansko leto. M e n i
se zdi, da je ves trud zastonj---. Nemara
da tudi napak popriincm.t
»Zastonj ni nič, kar začne človek z dobro voljo,« reče kanonikus.
»Kadar boste potrebovali kakega sveta ali pomoči, pridite k meni. Pri sedem in šestdesetih ietih morn človek vendar mnogo več vedeti kakor pri tri in dvajsetih.«
Malce oklovaje, vendar v srcu osrečen, prime Lenart za ponudeno roko.
»Mi je marsikaj še tako tuje,« prizna skoraj proti volji. Mu je, kakor da bi bila pred neskončno plemenito dobroto tega obličja skoraj smešna vsaka ohola zapetost.
»Vem,« reče Kališnik in se nasmehija tako vedro, da Lenart še ni videl nobenega človeka se tako nasmehljati. »Mi je pravil gospod Se-bastijan, da ste kanili vse kaj drugega, kakor da bi postali podkrnoški prošt.«
»Saj,« reče Lenart in vzdihne. Tako rad bi pristavil: »Biio bi tudi bolje, če bi ne bil postali« Vendar se mu zdi strahopetno, da bi rekel še kaj takega.
Starec pa je po dozdevi uganil njegove misli. Krepko položi roko proštu na rame.
»Za vas — mogoče — da bi bilo bolje. Toda mi ne vemo, kaj še vse hoče Bog od vas! Morda imate tu večjo in svetlejšo dolžnost, kakor je jahati nad Turke. Kajti — tukaj gre za domovino in ne za slavo.« Lenart bi pač rad rekel: »V vojski gre tudi za domovino,« toda ta trenutek ve, da bi za njega ne bilo popolnoma res. In nekaj novega se mu znsVita v duši: da slava in čast niste tisto najvišje, kar si naj pribori človek.
V gozdu šelesti skrivnostno. Mimo ob visokem zidu, s katerim se proštlja upira ob strmi breg, vidita oba moža daleč tja ven čez dežel. V dežel, tako polno zastrte lepote in smehljajoče se ottižnosti, da prevzame 3rce kakor zmagovita muzika. Mrak že straši iz daljnih dolin, toda oba moža, ki tu počasi korakata do obrambnega zidu, vesta za zlate luči nad gozdovi, za modro, stekleno prozorne gore in za oblakertežke od hrepenenja, ki slikajo nad to deželo prelepo bleščeče sanjske podobe. In oba poznata ono strastno ljubezen do zemlje, ki spreminja pot čez poije v skrivno nežnost in prestvarja pogled v daljo v zanosito razodetje. Vesta, da ju je Rog upodobil iz te zemlje in da sta ji dolžnika.
Težki belec Kališnikov se pase po prosti j-skem dvorišču: zdaj prerivka mehki, topli smrček med oba moža.
»Domov bi rad,« sc zasmeje starec in pogleda po jermenju, »Pa kadar pridem spet h Kastelbarku, tedaj pogledam tudi k vam. Ali pa vi pridite k menil«
Šlavčki nojo zdaj sleherni večer v leščevju. Staro hišo obevetnjo njihove iliteče pesmi. Dom Silvester stopi k oknu svoje učenjuške sobe in grebe mrzlo četrt ure dolgo o tem, zakaj pač gnezdi prav v teli senčnatih, negostoljubnih, skalnatih rebreh toliko teli ljubeznivih pevcev.
Janez Rutar pa, kajielanus — kadar se ta vrne zvečer s svojih dolgih dušnopastirskih potov, tedaj hiti mirno njih kakor mimo skušnjave. Sladki, jasni spev bi ga premamil, da bi začel sanjariti in tratiti čas, pa najsi bo samo tudi, da lii mislil na ljubeznivo in milo nebeško Kraljico, ki prestoluje nad zvezdami in se ji smili trudni tnož. Zato hiti Rutar mimo; išče si odrešenja v neugnanem delu, ki se da prijeti. Vse drugo mu je igračkanje. In prav je tako. Kaj bi sicer postalo iz njegovih tako na daleč raztresenih ovčic?
Spodaj pa v lesenem prilepku, ki jc prilepljen med rebrijo in pod/.idjem, poseda zdaj Lenart večkrat s starim Kališnikom in sc resno pogovarjata.
Nocoj je ijoč polna lepote in pokoja. Vsa širna dežel je bela od mesečine. Daljne gore so kakor iz bledega opala zidane, enake zidovju večnega Siona in vse zemeljske luči so ugasnile.
Lenart spoštljivo prisluškuje besedam svojega gosta, ki hoče nocoj, kakor že tolikokrat prenočiti pri njem. Kajti kanonikus je mladega Pndkrnoškegn iz srca vzljubil in povrh tega mu postaja ježa v Svatne čim dalje mučnejša. Ni bolan. Le čuti, kako vedno bolj slabi, kakor da mu použiva skriven ogenj zadnjo moč. Zato mu je tolikokrat, kukor da mora pohiteti, da
bo mlademu prijatelju zaupal vse, kar si jc priboril sam v dolgih in trdih bojih.
»Saj bi človek mislil, da bi bilo najbolje, da se odpoveste prošt i j i,« reče pravkar tino Lenartu, ki sedi tiho in sam vase /.gruden v temnem kotu mostovža. »Kajti, če hočein govorili po pravici, tako moram tudi nocoj reči, (IA je bila nespamet, da so vas postuvili Pod Krnos. Poleg tega krivico ccrkvi in tudi vam, kukor vidim sedaj. Pa zdaj se je pač zgodilo — in vsaj jaz menim, tla jc zato več, če vztrajate. Verjemite -mi: nič ni tako hudega na svetu, da bi sc ne dalo posvetiti' z ljubeznijo. Ali sto zdaj samotar v puščavi ali kralj, na prestolu — povsod lahko ljubite Boga — prav v tem, kar vam jc bilo dodeljenega.«
»Ne rnžlimcm vfls,< de Lenart nemirno, »saj ste rekli pravkar, da je kriviea, da sem tukaj.«
»No vaša,« reče Kališnik živo.-»Vaša krivica bi bila samo tedaj, če bi sc drage volje vdali, J c bi bili v resnici to, za kar vas inorrlu imajo. Tiida vi ste-močni, da morete biti junak v vsej tej čudni zbroji.«
»Lefiart zmaje z glavo:
»Če sem dober, se smejejo iri pravijo, da sem uboten, in, da mislim pošteno, tega mi ne verjamejo.«
»To naj vas ne boli preveč! Polagoma bodo /e spoznali, da imate dobro voljo. Vidite,« reče tiše, ijaz sem bil majhen kuplanček, rudarjev sin. Zmeraj sem bil kmečki kaplan okrog pO beraških Vaseh in sc ni nihče zmenil, ali delam dobro ali še malo več. šele ko so prišli Ogri in sem Branil našo. l jubo Gospo — in ko so ni nihče vce ti pni ne svetovati ne govoriti razen mene — jaz sem govoril, ker nisem imel ničesar, kar bi se bal izgubiti. Knr so zdajci začeli prihajati k meni ljudje, zdaj, ko mi ni bilo nič več mnr. ali me srnmntč ali hvalijo. O, zMHj iranra inhko življrnje! Vi sic Seveda mladi in jaz sem star — torln nrav privoščil bi vam, da bi tudi vi tja prišli, kjer sem zdaj jaz, vam in deželi bi privoščil.«
Konfi Ahattč:
27
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Od samega veselja gre mesar na polič vina. Ko se pa vrne, ni prašiča nikjer. Kam, ilodja, je zginil? Saj ni nikjer žive duše. Le daleč na trgu žene razcapan deček suho kozo. Da je prav ta koza ravnokar kupljeni prašič — kdo bi to vedel!
—7 / "v-
ICa /&1
DrugI programi:
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltnvanjski oglasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas IS din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. • Pri oglasih reklamnega znataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Zs pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Prodajalka
mešane stroke, nad 22 let stara, pridna, poštena — se sprejme takoj ali pozneje. Predpogoj tfekaj nemščine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba v trgu« št. 53.
Kolarski pomočnik
vajen dela h Htrojl ln v Izdelovanju smučI ln njih popravila - Išče službo. -Ponudbe nasloviti : Franc Straunik, Muta.	(a)
Službodpbe
Krojaškega mojstra
ln mojstrico sprejmem za takoj. - »Ekspres«. LJubljana, Emonska 2. (b)
Krojača
dobro izurjenega za sej-marska dela in rezanja, sprejmem. Plača dobra. Stanovanje In hrana po dogovoru. Polzve se v trgovini: Kopitarjeva ul. št. 4.	(b)
Izvežbana knjigovodkinja
In korespomlentlnja-, z znanjem nemščine, po možnosti s poznanjem papirne stroke, se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 54,
Razno
Knjige o kozmetiki
Slava Grll,_ Mestni trg št. 3-1X1. "	(r)
Jaka seže v žep po mesarjev novčič — in glej: spremenil se je v težak zlatnik. Jaka ga takoj zamenja, se vrne k mesarju in kupi kos mesa. Slabo meso mu da mesar, a Jaka mu veselo da 10 dinarjev več, kakor je zahteval. Ves ostali denar pa da mamici. Od tedaj so bili Spakovi blagoslovljeni. Lonci niso bili nikdar več prazni in Mekica se je razmnožila tako; da je Jaka imel kmalu celo čredo lepih koz.
Programi radio Ljubljana:
Sred«. 4. januarja. 12 Oilinevi 17, Češke (plošfe). J2.4S Poročila. 1.1 Napovedi. 13.2(1 H. Magister Ivnn igra na harmoniko. 14 Napovedi. 18 Mladinska ura: a) Opazuj in poskuša;i (g. prof. Miroslav Adlešič); b) Ročna dela (g. Mirostav Zor). 18.40 Gradovi na Dolenjskem. Hi del (g. Leo Pettauer). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac... ura. 19.3(1 Uvod v prenos. 20 Prenos 17. opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). V 11. odmoru: Napovedi, poročila.
Srrria. t. januarja: Bctarad: 20 Humor, 21 Vokalni Vo-ncert, 22.2(1 Plošče — Zaprcb: 2(1 Plošče. 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna glanba — Vrnem: 19.35 Spevoigra, 11.10 Pisa.n koncert — 1'aršava: 19 Orkester in solisti, 21 Chopi nove skladbe — Snfijti: 19.311 Verdijeva opera opera Rigolet.to.-. — Budimpešta: 19.50 Opera, 22.45 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra, 22.15 Kvartet — Rim-Rari: 21 Melodrama Mn-sečnica« — Dunaj: 19.35 Koncert društva ljubiteljev glasbe, 22.30 Dunajske melodije — Hcrlin: 2(1.45 Simfonični koncert — Kanigsbcrg: 20.10 Orkesler in solisti — Vrafinlava: 20.10 Narodna glasba — Lipsko; 19 Pihala, 20.10 Plesni večer.
četrtek. .5. januarja: Brlgrad-7.agrrb: 30 Arije, 20.30 Tamburice, 21 Orkester in solisti — Prana: 19.25 Slovaške pesmi, 20.05 Orknster in solisti, 21.10 Igra — Snfija: 19.15 Kvartet, 30.55 Orkestralni koncert — 1'aršava: 19 Pisan koncert, 21.30 Igra, 23 Poljska glasba — Budimpešta: 20 Opereta »Elizabeta- — Trst-Mitan: 17.15 Brazilski koncert, 21 Opera Kraljeva h6i» — Rim-Rari: 21 Simfonični -koncert — Dunaj: 20.10 Pisan večer — Berlin: 19 Rih. Straussove melodije, 20.10 Plesni večer — Kdnigsbrrg-IApskn: 20.10 fiegerjev večer — Monakom: 20.1(1 Opereta .Noč ob Hos|K>rut — Rrrnmiinstrr: 19.55 Opera Mighon« — Strasbourg: 20.30 Pariški fil-harmonični orkester.
Visoko nagrado
dobi, kdor mi naznani onega, ki bi ponujal, prodajal ali kupoval nakit, ki je bil ukraden 29. dec. 1938 iz moje hiše v Slovenj Gradcu. Ukradeni nakit obstoja iz 1 platinaste broše (v obliki metuljčaste pentlje) z 1 velikim briljantom; dva uhana »bontona« v platinasti, z zlatom obrobljeni izdelavi, v sredini z velikim briljantom; okrog šest manjših, nad srednjim 1 večji briljant; ena zlata zapestnica, vezana z dvojnimi členki. Vsaka sled za ukradenim nakitom naj se takoj sporoči na naslov:
FRANC L0BE, Slovenj Gradec
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Javna zahvala
Podpisani sem utrpel 19. decembra pr. 1. požarno škodo na svoji hiši in mizarski delavnici. Družba »Jugoslavija«, pri kateri sem bil zavarovan, je škodo takoj ocenila in mi odškodnino odmerila v moje največje zadovoljstvo. Štejem si torej v prijetno dolžnost, da ta domači zavod vsakomur toplo priporočam.
Ivan Praznik
lastnik strojnega mizarstva Ljubljana, Za vrti 9
■■■
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
MATIJA ULE
šoier Nabavljalne zadruge
po kratki in mučni bolezni v 51. letu starosti boguvdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo 5. januarja 1939 ob 3 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana pri Sv. Magdaleni v soboto, dne 7. januarja ob 7 zjutraj.
Maribor, 3. januarja 1939.
Žalujoči rodbini Ule in Merhar
ter ostalo sorodstvo
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobrosrčna in iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, teta, gospa
Marija Mesar roj. Ferjan
posestnica
v torek, dne 3. januarja 1939, ob 3 zjutraj po daljši bolezni, previdena
s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 5. januarja 1939, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Jesenice, dne 3. januarja 1939
Žalujoči otroci: Marija, Franc, Fanica, in ostalo sorodstvo
STROOI
Shaping stroj
300 mm liuba, tovarniško nov, takoj ugodno naprodaj. - Ludvik I 1 e r š i č , Ljubljana, Rimska 13. (1
IG53EEBB
Razno pohištvo
klavir Itd., razprodajam. Kimska cesta 20-11., od 2—4.	(š)
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
bres praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohoričeva S Telaion 20-59
Mcdarna
Ljubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	(l)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim 11 slabotnim osebam
Zmleti deteljni odpadki
vsebujejo 37"/« beljakovin in tolšče ter bo lanenim tropinam enakovredno močno krmilo, 100 kg 90 din. — Sever & Komp., LJubljana, Gosposvetska cesta 5.	(1)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
^ Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-1E
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
II
Glasba
Gramofonske ploHe
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo Din 80'—
stare vzamem v račun.

Denar
Prvovrstno podjetje
dobro idoče. se odda. -Potreben kapital fiOOO din. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takoj« št. S7. (p)
mrsm iihh	
i Stanovanjska hiša enonadstropna, zelo donosna, 6 minut od (javnega trga, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov« v Mariboru pod »Maribor« št 6-39 kr. 72	i Dvosobno stanovanje v Ulici Staro pravde 1, )n enosobno poleg magistrata, oddam. — Polzve se: Strojanšek, trgovina, Pred škofijo 21. (č)
	Šestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma separlrano - takoj oddam v najem. Vprašati: Maribor, Livada 5, pritličje. ' (č) SOBE ODDAJO: Opremljen kabinet oddam. Dr. Kodre. Sta-ničeva ulica 3 a. - Ogled od 3—4. (s)
V Brežicah in okolici so naprodaj niše. krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Ulklau Otmar, Brežice. <p)	
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!	
Vzajemna posojilnico
r, z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Kot žrtev materinstva je danes umrla naša dobra soproga in mati, gospa
Berla Demšar
soproga zobozdravnika
Dan in uro pogreba bomo objavili pozneje. Kranj, dne 3. januarja 1939.
Dr, Demšar Dragotin, zobozdravnik hčerka Majda in ostalo sorodstvo
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
naznanja žalostno vest, da je umrl njegov zaslužni član, gospod
dr. Anton Ratajec
ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu v pokoju Pogreb bo v četrtek, dne 5. januarja 1939, ob 9 dopoldne v Št. Vidu Bog mu bodi pravičen plačnik za vsa dobra dela!

PROFESORSKI ZBOR ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMNAZIJE
V ŽALOSTI NAZNANJA, DA JE PRECASTITI GOSPOD
DR. ANTON RATAJEC
RAVNATELJ V POK., ČASTNI KONZISTORIALNI SVETNIK
PO DOLGI BOLEZNI, VEČKRAT PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI, DANES, DNE 3. JANUARJA 1939, V 66. LETU STAROSTI UMRL.
POGREB BO V ČETRTEK, 5. JANUARJA 1939, OB 9 DOPOLDNE.
GIMNAZIJA BO OHRANILA BIVŠEGA ZASLUŽNEGA RAVNATELJA IN DOLGOLETNEGA ZGLEDNEGA PROFESORJA V ČASTNEM SPOMINU.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO 3. JANUARJA 1939
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžiž
t Dr. Anton Ratajec
Na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano visi črna zastava in naznanja, da je zopet posegla smrt s svojo mrzlo roko po njegovem članu. Dne 3. januarja ob četrt na eno zjutraj je po skoraj triletnem bolehanju umrl dr. Anton Ratajec, ravnatelj v pokoju. Z njim je preminul eden najodličnejših profesorjev škofijske klasične gimnazije. Imel je velike telesne in duševne darove. Bil je zalo zunanjosti, lepe in gibčne postave, okretnega duha, duhovit in vesel in je združeval z vojaško odločno kretnjo srčno plemenitost.
Njegovi dijaki ga opisujejo kot profesorja, ki je pri nižješolcih vzbujal še strah, v višjih razredih pa so dijaki lahko spoznali, da 6e za njegovo rezko vnanjostjo skriva mehko srce, ki je dostopno toplemu čustvovanju in vidi v dijaku mladeniča, ki ga je treba s strogostjo in usmiljenjem vzgajati. Odhajajočim dijakom je ostal svetal spomin na moža, ki se je izrazito izživljal v svojem matematičnem poklicu in vneto gojil znanosi, imel pa tudi obzir do manj nadarjenih. Kot učitelj je zahteval stalno in vestno učenje, popolno pozornost za predmet, uril je učence v spretnosti matematičnega mišljenja in hotel, da je dijak ob njegovi uri odmrl za ves zunanji svet. Matematična doslednost, razvidnost in preprosta jasnost ie dr. Ra-tajcu prešla v meso in kri. Cel matematik je bil tudi pozneje kot ravnatelj. Vedno je imel prazno mizo, vse na določenem mestu, vedno pripravljeno, kar je kdo iskal. Zato je prejel od nadzi-rajočih .nadzornikov in ministrskih odposlancev vedno najbolj pohvalno priznanje.
Rodil se je 29. decembra 1873 na Bučki nad Krško dolino. Ker je pokazal že v ljudski šoli ve-
like darove, so ga starši poslali v Novo mesto v srednjo šolo, ki jo je leta 1894 dovršil z odličnim uspehom. Po maturi je bil enoletni prostovoljec, nato je po častniškem izpitu stopil v ljubljansko semenišče in je leta 1898 pel novo mašo. Po bogoslovnih naukih je dobil poziv od škofa dr. Jegliča, naj gre za njegovo gimnazijo študirat na dunajsko vseučilišče matematiko in fiziko. Leta 1906 je napravil profesorske izpite, kjer je posebno v matematiki pokazal odlično znanje. »Pripravnik jc precej obsežno in težko literaturo svoje naloge temeljito in s pridom študiral. Pridobljeno znanje ga usposablja, da je nalogo izčrpno in z jasno preglednostjo rešil, red: izvrstno«, tako stoji v profesorskem izpričevalu. Nekaj časa je bil prefekt v Alo.jzijevišču, poskusno učiteljsko leto je opravil na državni gimnaziji v III. okraju na Dunaju. Od leta 1908 dalje jo bil profesor na škofijski klasični gimnaziji. V šolskem letu 1930/31 je bil, ko je imel_ ravnatelj Koritnik zaradi bolehnosti dopust, vršilec dolžnosti ravnatelja. Po odhodu msgr. A. Koritnika iz zavoda je bil imenovan leta 1933 za ravnatelja gimnazije. V začetku šolskega leta 1936/37 se je zaradi bolehnosti odpovedal službi in je prosil za pokoj.
Velik ugled si je pridobil tudi zunaj gimnazije. Dr. Janez Ev. Krek je bil zraven drugih vplivnih mož med njegovimi najbližjimi prijatelji. Ob prevratu je prevzel občinsko gerentstvo v Št. Vidu in je j>osegal kot moder svetovalec v delo gosjKKlarskih organizacij. Bil je član načelstva I>osojiinice v Št. Vidu. Bil je osebni prijatelj g. notranjega ministra dr. Antona Korošca in je iz spoštovanja do njega šel še dne 11. decembra na volišče; tedaj je šel zadnjič iz hiše.
Poleg svojega predmeta se je zanimal zlasti za lejioslovno slovstvo in je mnogo bral. Prav tako ljub mu je bil vedno študij francoščine, sad njegovih jezikovnih vaj je med drugim prevod »Carskega sla« Julesa Verna, ki ga je izdala Mohorjeva družba v dveh knjigah. S književnim delom se je ukvarjal že kot dijak in bogoslovec. Uredil je 9. zvezek Pomladnih glasov (Ljubljana 1899), ki so jih izdajali več let ljubljanski bogoslovci za slovensko mladino. V tem letniku je opisal življenje češkega svetnika Klemena Marije Dvofaka. Za sodelavca je pridobil tudi svojega bratranca o. Ve-selka Kovača, poznejšega slovečega kitajskega misijonarja, ki je napisal v tem zvezku povest: Pomoč v stiski. Za »Slovenčev« podlistek je napisal leta 1905 več člankov iz astronomije. S tovarišem prof. Pengovom je nafrisal za Mohorjevo družbo »Poljudno kemijo«.
Slovensko šolstvo je izgubilo z njim odličnega vzgojitelja.
Za pravni doktorat predpisana disertacija
Kakor smo že poročali, je izšla nova uredba O vseh pravnih fakultelah v naši državi. Naredba določa, da se bo v bodočo pridobil doktorat na pravnih fakultetah v Zagrebu in Ljubljani na isti način, kakor je doslej bilo na belgrajski pravni fakulteti. To pomeni, da bo doktorat olistojal iz enega ustmenega izpita in doktorske disertacije. Na fakultetah se bodo organizirali posebni tečaji. Za doktorat bo ustanovljenih pet posebnih doktorskih tečajev, in sicer: zgodovinsko-pravni, zasebno-pravni, javno-pravni, kazensko-pravni in gosjx>-darsko-finančna skupina. Posebno pozornost bodo polagali po duhu uredbe na disertacijsko delo, ki bo moralo biti strogo znanstveno in brez katerega v bodoče ne bo mogoče dobiti doktorskega naslova.
Uredba uvaja tudi nove fakultativne predmete, s katerimi bo dijakom dana možnost, da se po-globe tudi v agrarno in zadružno pravo, v delavsko, avtorsko in javno pravo, v pravo industrijske lastnine in v zavarovanje. Pri izpitih je zmanjšano število predmetov Obveznih izpitov ne bo več treba delati iz diplomatske zgodovine, sodne medicine in statistike. Vsi predmeti so razdeljeni v osem izpitnih skupin, v vsaki skupini sta po dva predmeta.
Vsako leto se bodo polagali izpiti iz dveh skupin predmetov, in sicer v pvem letu v prvi skupini: uvod v pravne in društvene nauke, zgodovina in sistem rimskega prava, v drugi skupini: narodna in sporedna zgodovina prava in cerkveno pravo brez zakonskega prava. V drugem letu v prvi skupini: kazensko pravo in kazenski sodni jiostopek, teorija o državi in narodna ekonomija. Tretje leto v prvi skupini: upravno pravo in mednarodno javno pravo, v drugi skupini: ustavno pravo, teorija o državi, narodna ekonomija, nauk o financah in ekonomska politika. Četrto leto v prvi skupini: državljansko pravo (splošni del, stvarno pravo, obligacijsko, družinsko, dedno in zadružno pravo ter mednarodno zasebno pravo), v drugi skupini: civilni pravni r>ostopek s kon-kurznim pravom ter trgovsko menično in čekovno pravo.
Nova uredba bo veljala za slušatelje, ki se bodo vpisali na univerzo šele jx> uveljavljenju te uredbe, dosedanjim slušateljem pa je jiostavljen rok do konca šolskega leta 1941/42 in bodo lahko končali svoje študije po doslej veljavnih predpisih; če pa v tem času ne bodo končali svojih študij, bodo morali delati izpite po novi uredbi.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani
Radi poteka funkcijske dobe dosedanjega ravnateljstva in nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje razrešil dosedanje člane uprave in nadzorstva ter je imenoval novo ravnateljstvo in nadzorstvo kot sledi:
Ravnateljstvo
Delodajalci: Matko Curk, stavbenik v Ljubljani, Franc Jeglič, ravnatelj v Ljubljani, Konrad Go-logranc, stavbenik, Celje, Anton Rojina, tovarnar, Ljubljana, Franc Klanjščck, trgovec v Mariboru, Joiže Gašperšič ravnatelj, Kropa (namestniki: Boštjan Belcijan, stavbenik, Komenda, Rudo f Ster-mecki, trgovec, Celje, Jože Kregar, poslovodja Vižmarje, Ivan Kurnik, Maribor, Pavle Božnar. in-dustrijec Polhovgradec, Josip Weiss, trgovec, Maribor).
Delojemalci: inž. Jo,sip Sodja, ravnateb uprave »Slovenca«, Ljubljana, Jože Jonke, urarski pomočnik, Ljubljana, Jože Loboda, občinski tajnik, Dol, Jože Melabej zas. uradnik, Maribor, Ivan G um pot, delavec, Mislinje, Franc Luzar, strok, tajnik, Ljubljana (namestniki: Alojzij Megla, tav. delavec, Kranj, Joško Lenarčič, delavcc, Litija, Franc Novinc, delavec, Podhosta, Straža, Ernst Vr-hovec, delavec tobačne tovarne, Ljubljana, Jože Pirnat, strojni stavec Radomlje Slavko Verbančič, brivski pomočnik, Ljubljana).
Nadzorstvo
Delodajalci: Kremžar Franc, Ljubljana, inž. Miklavc Franc, ravnatelj KDE (namestnika: Weixl Vilko, trgovec, Maribor, in Humer Štefan, avto-mehanik, Ljubljana)
Delojemalci: Stanko Golob, tisi. Splošne trg. družbe, St Vid nad Ljubljano in Peter Kotnik, delavec, Ljubljana (namestnika Franc Novak, strokovni tajnik, Murska Sobota, in Vinko Žvokelj, Dražgoše).
Nova uprava Bolniške blagajne TBPD
Minister socialne politike in narodnega zdravja je 28. decembra 1938. razrešil dosedanje člane ravnateljstva in nadzorstva Bolniške blagajne TBPD v Ljubljani in istočasno imenoval novo upravo.
Za redne (lave rivmltljtlvn so imenovani: a) iz delodajahke skupine: Hladin Valentin, trgovec iz Celja. Kocmur Alojzij, ravnatelj I. del. kons. društva v Ljubljani, Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Kralj Anion, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, Martelanr Ivan,- ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljub-
Velika povodenj v Komendi
Komenda, 3. januarja.
Hudournik Pšata je nevarno narastel in poplavlja vse od izvira do izliva. V Mostah je voda na cestah čez koleno in je vsak promet nemogoč. Voda je razlita po travnikih in cestah, križišč cest sploh ni spoznati. Kcmava žaga je v veliki nevarnosti. Rake je voda že odnesla. Verjetno je, da bo naraščajoče vodovje ponoči odneslo tudi žago. Po vc»di namreč plavajo po 25 cm debele ledene plošče, ki ne poznajo ovir. Kjer sc nagromadijo, vse podero in odnesejo 6 seboj. Tudi potok Brnk se je razlil po travnikih. Če bodo vode šc naraščale, bo škoda ogromna.
V
Posebno pazite, kaj bolnik pljel
Če Vam je le mogočč. dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdeCIml srci.
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Slovesna otvoritev zgradbe narodnega gledališča in kirurškega paviljona v Ništi I. januarja 193!). Slovesnosti so prisostvovali odposlanec Nj. kr. Vi s. kneza namestnika Pavla, ministra Cvotkovič in Simoiiovič ter bana Krasojevič in lvaniševič.
■JP f\v W Sf O 1f 5 *W	1	V glavni vlogi znameniti filmski
r ^ * «-» ■	* ^	*	umetniki: Viktor Mc Laglen. Peter
Izredno napeto in dramatično delo v stilu velikih kriminalnih Loire in June Lang, ki igrajo v
i ilmov. odlične režije in duhovite inscenacije	tem filmu čuvstveno ter z vso to-
Premlera danes » KINU SLOGO, tel. 27-30 ob 16. 19. in 21. uri	plinosrca in globoko inteligenco.
Ljubljanske župnije v letu 1938
Frančiškanska župnija
ljani, dr. Žitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani; b) is nameičenshe skupine: Andoljšek Janez, uradnik Vzajemne posojilnice, Ljubljana, inž. Košir Vinko, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana, Ko-vačič Anton, vodja jx>družnice Karitas, Maribor, Kunstek Štefan, knjigovodja tt. Štora, Št. Vid nad Ljubljano, Oman Martin, uradnik tt. šešir, Škofja Loka, Sitar Alojzij, trg. sotrudnik tt. Mayer, Ljubljana. Za redne člane radznrslva so imenovani: a) iz delodajalske skupine: Stupica Leon, trgovec, Ljubljana, Zabret Joško, industrijec, Britof pri Kranju; Is) is nameiienske skupine: Globočnik Rajko, tajnik Ljudske posojilnice, Ljubljana, Hvale Jože, uradnik Zadružne gospod, banke, Ljubljana.
Župnija Marijinega Oznanjenja beleži letos predvsem izredno ugoden obračun o prosvetnem delu. Župnijska prosveta je napredovala, kakor izlepa ne prosvetno delo v kakšni drugi župniji. Frančiškansko prosvelo vodi glavni odbor s tesnim sodelovanjem župnijskega zastopnika. Če omenimo, da je frančiškanska prosveta imela letos 02 prosvetnih večerov, in sicer med temi 31 skioptičnih predavanj, na katerih so bila obravnavana vsa za človeško dušo in telo važna vprašanja, bo jasno slehernemu, koliko je frančiškan-
Iska prosveta napravila dobrega na prosvetnem jxilju. Prosveta je priredila tudi več dramskih prireditev. Sedaj šteje 300 rednih članov in 32 ustanovnih. Ima skiojitični aparat, glasbila in knjižnico, zlasti pa je lejia nova dvorana, kjer so redne prireditve. Župnija je v tesnem sodelovanju z Vincencijevo in Elizabetno konferenco ter je delo usmiljenja v tej župniji zelo živo. Samo kartoteka papirnice v tej župniji presega 2000.
V preteklem letu je bilo v frančiškanski župniji |x>ročenih 272 |>arov, Rojenih je bilo doma 34 dečkov in deklic, precejšnje število pa tudi v bolnišnici. Umrlo je doma 59 ljudi, v bolnišnici pa 19. V katoliško cerkev je bilo sprejetih 20 novih vernikov. Obhajil je bilo 336.(XX), kar kaže lepo duhovno življenje župnije.
Župnija ima težko skrb zaradi dvorane, ki jo je zgradila za svojo prosveto, ki pa jo mora že sedanji rod poravnati, čeprav je namenjena tudi za prihodnje rodove. Seveda je tudi cerkev potrebna zunanje obnove, kar opaža vsak Ljubljančan. to pa se bo zgodilo, kadar bodo sredstva na razpolago. Frančiškanski župniji je treba kot eni najbolj osrednjih ljubljanskih župnij čestitati k lepemu duhovnemu življenju.
Župnija Vič
Župnijske matične knjige za leto 1938 nudijo v gibanju prebivalstva sledeče zanimivosti: Oklic-na in poročna knjiga izkazuje kar nizke številko v primeri s prejšnjimi leti. Ža zakon oklicanih je bilo 87, poročenih pa 60 parov; od teh 55 doma, 5 pa drugod. Najmlajši ženin je bil star 20 let, najmlajša nevesta pa 18 let.
Zelo je padlo to leto število rojstev. Prejšnjo leto so Vičatii nosili zastavo v rojstvih v Ljubljani, to leto pa so jo najbrž izgubili. Doma je bilo ro-
Zmrzal in brozga v Ljubljani
Ljubljana, 3. januarja.
Za naravni vremenski pojav, kakršnega smo snoči v najhujši obliki doživeli v Ljubljani, so pred leti neki slovenski leposlovci, ki imajo bore malo pojma o duhu slovenskega jezika, iznašli izraz poledica Ta izraz je umeten in ga ljudje nikjer na deželi nr govore. Pač pa pravijo temu pojavu, ko tla zmrznejo tako, da človek ne more prestopiti niti par korakov brez nevarnosti, da ne pade: zmrzal.
Taka zmrzal je nastopila v ponedeljek zvečer. Popoldne je rosil droben in strupeno mrzel dež, zvečer pa že prav na gosto pravi dež. Bilo je mrzlo in dež se je spajal na tleh s snegom ter se spreminjal v gosto ledeno ploščo, to je v pravo zmrzal.
Kaj naglo so zginili z ljubljanskih ulic kolesarji. Proti 6. se jih je nekaj prekucnilo in ti so imeli za novo leto dovolj izkušenj, da se ni šaliti 7. zimskim vremenom. Niso j>a mogli izginiti pešci, ki so sc pač vračali z dela proti domu. Saj je bilo nevarno napraviti že dva koraka. Reveži so bili zlasti tisti, ki so morali v večernih urah iz sredine mesta na svoje domove v predmestjih. Ljudje so si pomagali na vse načine. Najbolj prebrisani so bili mesarski |)oniočniki, ki so si ovili svoje čevlje z žakljevino in so zato pogumno stopali po cestah. Reveži so bili tisti, ki so imeli na nogah samo čevlje. Pomagale tudi niso gojzerice, pa naj bi bile še tako kovane. Edina pomoč bi bila za hojo, da so se ljudje prijeli pod pazduho ter skupaj korakali. Če je enemu spodrselo, ga je drugi še utegnil ujeti. Premožnejši pa so si privoščili vožnjo z avtotaksijem. čeprav samo za 100 m razdalje, samo da so varno prišli na dom. Težavno pa je bilo prekoračenje nekaj metrov čez pločnik.
Policijski stražniki so imeli v noči na danes obilo dela, ko so morali pobirati in reševati ljudi, katerim je kar naenkrat zdrknilo ter so padli na pločniku ali na cesti Zgodili so se tudi primeri, da je stražnik sredi mesta pobral uglednega gospoda ali damo, toda takoj, ko je napravil svoje človekoljubno delo, je sam padel in ga je morala nato njegova »rešena«1 žrtev pobirati. In še več: ko sta so oba pobrala, sta padla zojiet na tla. Vendar so ljubljanski policijski stražniki naprbvili v tej nevarni noči jiešcein toliko uslug, da bi zaslužili vsi po vrsti priznanje. Število ponesrečencev z zlomljenimi nogami in rokami je sicer znatno, med temi pa ni nobenega stražnika, kar je res čudno in dokazuje, da so stražniki tudi v tem poslu izvežbani.
Snoči okoli 6 pa so se dogajali tudi mnogi mučni dogodki Vpreženi konji so namreč padali na zamrzlih tleh kar jio vrsti. Nekateri vozniki, ki so bili sami reveži, ker so mogli po stekleno ledenih tleli komaj koračitl, so se trudili, da bi rešili svoje živalice, drugi vozniki pa so bili neusmiljeni. Niso razumeli, da konji niso krivi, če popadajo ter so jih neusmiljeno pretepali.
Čez noč pa =e je vreme znatno spremenilo. Nič več ni zmrzali, dasi |ionekod šo drsi. Dežuje še vedno — od časa do Časa tudi sneži —, toda ta dež spreminja ledena in snežena tla v brozgo. Sedaj, ko ima že skoraj vsaka ženska snežke in skoraj sleherni moški galoše, ni to nobena nesreča. V brozgi, prvi v letošnji zimi, se hodi bolj varno, kakor po zmrzali in je tudi manj nesreč. Grozi pa nam nevarnost, da zopet pritisne hud mraz in gorje nam bo. če vsa la brozga zamrzne. Potem bomo šele padali I
jenih samo 48 otrok, v bolnišnici pa 80, skupaj 128; od teli je dečkov 65, deklic pa 63.
Smrt je to leto kruto gospodarila. Doma jih je umrlo 55, v bolnišnici 31, 8 je bilo j>oko[>aiiih na župnem [>oko|)ali?6u iz drugih ljubljanskih župnij. Skupno je bilo pokopanih na župnem jioko-jiališču 94 oseb, od teh 57 moških in 37 žensk. Nad 80 let starih je umrlo 8 oseb. od teli 4 moški (najstarejši S7 let) in 4 ženske (najstarejša 8-1 let). Žalostna [>ostavka v letošnji mrliški knjigi so sa-moumori, katerih je bilo 6.
Iz rimokatoliške cerkve je izstopilo 5 oseb, od leh dva še ne eno leto stara. Eden je celo prestopil v muslimansko vero
Versko življenje v župniji je lej>o razvito. Vsako nedeljo in vsak praznik najiolnijo župl.jami |>ri vseh štirih službah božjih od 5 do 10 [iros!orno župno cerkev. Sv. obhajil je bilo v tem letu 70.300.
Vincencijeva konferenca in Mladinsko zavetišče, ki v zimskih mesecih oskrbujeta vsak dan pod svojo streho nad 100 revnih otrok, skušata lajšati bedo v župniji, vendar pa vsa karitas ni v stanu odpraviti pomanjkanja, ki še vedno gospodari v tolikerih družinah.
Župnija sv. Družine v Mostah
Župnija sv. Družine stopa letos prvič v vrsto drugih ljubljanskih župnij, da napravi bilanco izgube in dobička — pregled verskega življenja in gibanja ljudstva.
Prav leto dni je minilo danes, odkar ohstoji naša nova župnija s svojo družino 0500 ljudi, ki se vežejo skupaj v vezi farnega občestva. Imamo sicer leseno farno cerkev, ki dolgo 110 bo mogla ustrezati svojemu namenu, a v njej se vsako nedeljo in zajiovedan praznik opravlja 5 kratim dopoldanska božja služba in vsak delavnik trikrat, mnogokrat tudi štirikrat. To je mogoče le na ta način, ker nekateri gg. duhovniki iz samega idealizma radi pomagajo tamkajšnjemu župniku, ki še do sedaj nima kaplana, a ga bo v kratkem času dobil, kakor nam je znano.
Razumljivo je, da je ob veliki lagodnosti udeležiti se božje službe naraslo v tem letu tudi prejemanje sv. obhajila od 36.000 na 41.5(X). Mnogo sv. obhajil pa je bilo razdeljenih tudi v karmeli-čanski cerkvi in v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami.
Živahno je bilo tudi prosvetno delo. Marljivo je tudi delovanje na karitalivnem polju. Zlasti živahno je udejstvovanje Vincencijeve konference. Letos v jeseni so ji je pridružila tudi še na novo ustanovljena Elizabetna konferenca s svojim plemenitim sodelovanjem.
Poročenih je bilo 60 parov. Od teh so šli trije pari k poroki drugam, 7 parov pa jih je prišlo od drugod poročit se k oltarju svele Družine v Moste. Najstarejši ženin je imel 71 let, najmlajši pa 19 let. Najstarejša nevesta 57 let, najmlajša nevesta pa 18 let. Povprečna starost jKiročencev znaša pri moških 31 let, pri ženskah 28 let.
Vseli naših župljanov je bilo rojenih 90. Od teh je bilo doma rojenih in krščenih 23, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 6, v bolnišnici rojenih in istotam krščenih 51. Moških je bilo rojenih 45, ženskih pa 45, zakonskih 76, nezakonskih 14, mrtvo rojen nobeden.
Umrlo jih je v naši fari 44, od teh 22 moških in 22 žensk. Neprevideni so umrli 3.
Gosjiod župnik Jenko je živahno naglasi), da jo bilo letos v novi moščanski fari vse na pare. Rodilo se je natančno 4"> jiarov (45 fantkov in 45 punčk), umrlo .je natančno 22 parov (22 moških in 22 žensk), pioročilo se je 60 parov.
Najstarejši je umrl v starosti 85 let, najmlajši takoj |x> roistvu. V detinski dobi jih je umrlo (i. mnogi so umrli v razmeroma najlepših letih. 6 jih je pokosila smrt v starosti od 16 do 25 let.
Skoraj največ jih je pokosila jetika in sicer 9. 0 jih je umrlo za življenjsko slaliostjo, za rakom 2, za kapjo 4, zaradi starosti 3, zaradi drugih lw-lezni in sicer zaradi srčne napake, pljučnice, po-apnenja žil skupno 19. Eden je umrl kot samomorilec, ki pa je bil iz tuje fare.
Povprečna umrljivost pri moških 58, pri ženskah 52 let.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-JušeU grenčiee.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 4. Januarja: Tit, škof; Angela Folinj-ska, vdova.
Četrtek, 5. januarja: Telefor, mučenec; Emili-jana, devica, ščip ob 22.30. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je
umrla 73-letna posestnica Ivana Leskova r. — Pokojnica je bila teta marihorskega prof. Gre-20rja Zafošnika in tašča orožniškega narednika C! Gvidona Zorenča. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožaljel
Osebne novice
= Izpit ta specialista iz ginekologije in porodništva sta opravila z odličnim uspehom dr. Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
= Iz banovinske službe. Za zdravnika sekun-darija v VIII. pol. skupini je postavljen dr. Žitnik Jožef v banovinski bolnišnici v Mariboru. — Premeščena sta dr. Spacapan Avgust iz banovinske bolnišnice v Novem mestu k banovinski bol nišnici v Celju in dr. Bregant Marija iz banovinske bolnišnice v Celju k bolnišnici v Novem me-slu. Za banovinskega arh. uradnika v X. položajni skupini je postavljen Kranjr Stanislav pri banski upravi v Ljubljani. Premeščeni so bili: banovin-ska administrativna uradnica Počivalnik Danica od okrajnega cestnega odbora v Ljubljani k banski upravi v Ljubljani, zvnničnik Tretjak Ivan od okrajnega načelstva v Črnomlju k okrajnemu na-čelstvu v Ptuju in zvaničnik Berdon Ivan od okrajnega načelstva v Ptuju k okrajnemu načel-stvu v Črnomlju. Premeščena sta bila: policijski stražnik FTorjančič Ivan od policijskega komisari-jata na Jesenicah k predstojni.Mvu mestne policije v Mariboru, policijski stražnik K.irijan Rudolf od predstojništva mestne policije v Mnrlboru k policijskemu komisarijatu na Jesenicah.
osem mesecev zaprto v temni sobi in tam skoraj do smrti izstradala malo sedemletno Diko. Zdravnik dr. Ilasan Muminagič jo o leni primeru ob-vostil profesorja belgrajske otroške klinike dr. Matija Ambrožič in mu primer opisal z medican-skogu gledišča; poslal mu je tudi sliko male deklice. Dr. Ambrožič je takoj odgovoril dr. Mumi-nagiču, se mu zahvalil za obvestilo in mu sporočil, da je na svoji kliniki rezerviral posteljo za malo Diko. Če zdravstveno stanje deklice dopušča, naj jo takoj pošljejo v Belgrad in njemu prepuste nadaljnjo skrb, če pa prevoz ni mogoče, pa prosi dr. Ambrožič, da ga stalno obvešča o stanju bolezni, ker ga ta primer silno zanima. Skoraj gotovo pa želji dr. Ambrožiča ne bo mogoče ustreči, ker mala Dika še vedno niha med življenjem in smrtjo.
Ljubljana
1 Mesečna rekolekcija za duhovnike bo danes ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj.
1 Pogreb prof. dr. Albina Belarja bo zaradi zaprek 4 t. m. ob 4 iz kapelice pri Sv. Križu.
1 Voda na ccstah in hišni posestniki. Ko je nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je snežnica poplavila vse hodnike in ulice zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje ob robnikih polne snega. Tudi s streh lije voda, ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa tem nedosiakom gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni ]x>sestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snnžiti te kadunie in hodnike. Jirav tako pa morajo skrbeti tudi da so strešni žlebovi popolnoma v rodu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob sedanjem mehkem in mokrem vremenu se jasno vidijo neiiostatki ki so- jih zakrivili hišni posestniki 7 zanemarjanjem hodnikov in odtočnih kn-duni ol> robnikih ter žlebov in s prezirali jem ce>tno-policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve,
f
1'rvikrat v življtnju boste videli pravo dvojno lice Hollywooda. svet filmske metropole, v velikem filmu
Hotel Hollywood
Olck Pow«ll
v glavni vlogi-
— Rotamarle n lota lana
PREMIERA KINO MATICA 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri 1
1
Rokodelski oder
Na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja ,ob |X)1 5 popoldne, in v nedeljo, 8. januarja, ob pol 8 zvečer bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili igro »Cvrček za pečjo«. Igro je spisal najpopula--nejši angleški pisatelj Dickens. Igra je prepletena z ljubeznivim humorjem in je izmed najbolj priljubljenih ljudskih iger svetovnega slovstva. Režijo ima v rokah g. Franc Gajeta.
Slovenske gospodinje
perejo s slovenskimi izdelki. Uporabliajo
PER ION
ki ie odličen in reslepo opere.
Prireditve in zabave
Ko jo lani nastopila mladu Viktorija Švihli-kovn na samostojnem klavirskem večeru v mali Filharmonični dvorani, si je na mah osvojila koncertno občinstvo in kritiko Mlada umetnica bo letos nastopila v veliki Filharmonični dvorani, in sicer v ponedeljek 9. lanuarja oh 20, Izvajala bo jiosebno zanimiv koncertni program, na katerem so zastopani skladatelji: Bach, Liszt, Debussy, Ravel, Novak in Smetana
Na praznik sv. Treh kraljev uprizori Prosvetno društvo Bežigrad ob pol 8 zvečer v društveni dvorani Vonihergerjevo božično igro »Vrnitev«
Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Vse članstvo opozarjamo na Nučičevo veseloigro »Svet«, ki jo uprizori naša igralska družina na praznik sv. Treh Kraljev ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na sedmem prosvetnem večeru bo imel zanimivo in
Romantična llutuvn« romanci po prekrasni no eli nesmrtnem ruskega lirika
ADllSkina Pretresljiva 1 i ti bežen mlade poštarje ve hčerke In postavnega • rlOMIIu orikega oficirja. Film ie izdelan v režiji velik« ga ruskega umetnimi ». furlanskega. Il	Jeanine Crisnin, Ge.,rKeH
V glavnih vlogah veliki norijf DOUl K gaud In Ginu Mane«
HMmHHHBt
m POŠTARJEVA HČI
tični prizori in krasni fotografski posnetki	H
KINO UNION tel,22-21 g
Silno nape'1 dramatični prizori in krasni fotografski posnet Danes premiera! Predstave on ■ 6.. l'i. in uri
—	Ravnateljstvo šk. klas. gimn. v Št. Vidu nad Ljubljano, prosi dijake iz bližnje okolice, da se udeleže v četrtek, 5. januarja ob 9 pogreba bivšega ravnatelja g. dr. A. Ratajca.
—	Bivši minister Čvrkič ni umrl, pač pa njegov brat bivši poslanec radikalne stranke Mihajlo Čvrkič.
—	Vreme. Jugoslavija : Toplejše vreme po vsej kraljevini. Oblačno z dežjem v zahodnih krajih, pretežno jasno v zliodnih krajih, deloma oblačno v ostalih predelih. Najnižja toplota Skop-Ije —10, najvišja Omišalj 12 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno z dežjem in snegom: nastopilo l>o hladnejše vreme
—	Redni letni živinski in kraniarski sejem v Šmartneni pri Litiji na dan po sv. Treh kraljih U j. v soboto, 7. januarja.
—	Smrtna železniška nesreča. Nekaj kilometrov daleč od Varaždina se je na ,nav«ga Jf4a zvečer zgodila huda železniška nesreča. Tovorni vlak je stal na odprti progi, ker se je stroj nekaj pokvaril. Kmalu je pri vozil brzi tovorni vlak in za-vozil v prvi vlak. Trk je bil zelo hud. Štirje vagoni
popolnoma razbiti, enako službeni vagon. V enem izmed razbitih vagonov se je vozil spremljevalec žive ktireline Muharem Kambelovič, ki je bil na mestu mrtev. Železniška uprava ima okrog 300.000 dinarjev škode.
—	Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl reg S br 30474/35
— V Bosni še vedno ugrahljajo dekleta. Iz
Brčkega v Bosni poročajo, da =e je te dni v vasi Stanovih odigrala ugrabitev dekleta, ki je zbu-lila po vsem okraju veliko pozornost. Milo Ganič ie prišelo ponoči ob 1 z 80 fanti, ki so bili ogroženi z noži. puškami in koli. pred hišo Sime Zi-miča. Razbili so hišna vrata in ugrabili Zimičevo hčerko Maro. Ko so starši videli, kaj se dogaja s hčerko, so jo začeli braniti. Tudi deklica sama ni liotela iti z Ganičem, ker se ji ni dopndel. zato je klicala na pomoč. Fantje pa so zvezali starše, odnesli dekle na sani in jo odpeljali v GaniČevo hišo. Drugi dan je vsiljeni ženin šel popoldne v vas. Mara pa je v tem času zbežala in tekla bosa IX) snegu štiri kilometre daleč do domače hiše
mKtno Kodeijevo te/.4i-64m
Danes m iutri ob 8. uri
Os veta je sladka
'Ken Maynard)
—	Strašen konec silvestrovanja. V vasi Otoku >ri Vinkovcih je Hrvatska čitalnira priredila silvestrovanje. Veselo razpoloženje je trajalo do 3 zjutraj, ko sta prišla na veselico stara sovražnika in pretepača Filip Justus in Mate Bošnjak Justus ie sklenil, da se bo to noč rešil svojega sovražnika. Medtem ko se je Bošnjak zabaval pri mizi, je šel lustus na dvorišče, kjer |e na!el sekiro, io skril nod suknjo in se vrnil v sobo. Ko |e prišel za Bošnjaka. je z obema rokama prijel za sekiro m udaril Bošnjaka s sekiro po glavi s tr.ko silo. da mu je popolnoma razbil zadnji del glave. Bmšnjnk se ie zrušil mrtev na tla. Hitro došli orožniki so are-'irali Jusiusa. Bošnjak je hi) znap vaški pretepač, ki je ubil že dva človeka pa je bil obakrat zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zadnji Čas e je lotil vaških deklet in jih je začel napadati.
-Sprva so bili ljudje zaradi tega groznega umora razburjeni, pa so se kmalu pomirili, češ saj smo rešeni dveh nevarnih pretepačev in Izzlvačev. od katerih eden je šel v ječo. drugi p« v grob.
—	Da boste stalno zdravi. |e potrebno da redno piiete Radensko ki deluie proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni ki--lini in alično Radenska vam ohrani zdravte tn mladostno svnžost
—	Kalofgra deklice, ki so jo H mesecev mučili. Poročali smo. kako sta v Gornji Gračanici pri Zenici oče Camil in mačeha Rahima imeia skozi
da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša javnost razumela tudi posledice g 90 zakona o mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno kaznovani.
1 Nesreče zaradi zamrzali. Na glavni pošti je na zamrzllh tleh padla poštna uradnica Hilda Vrtovec ter dobila hude poškodbe na kolku. — Včeraj popoldne je na Tržaški cesti na Viču padel železniški čuvaj v p. Jože Grimšič ter si iz-ps hnil ramo, — Na poledenelih tleh se je ponesrečila 40-letna žena magistralnega sluge Marija Matjašič, ki si je zlomila nogo. — Na oglu Ma-•saryl<ove ceste in Majstrove ulice se je ponesrečila 58-letna zasebnica Ana Pliševnik, ki je dobila hude poškodhe. — Vse polno pa je bilo manjših poškodb, ko so se ljudje poškodovali, pa niso iskali pomoči na reševalni postaji in ne v bolnišnici.
1 Trgovska prireditev. Združenje trgovcev in trgovsko društvo »Merkurt v Ljubljani opozarjata naše občinstvo, osobito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto, dne 7. jan 1039 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples. ki ga priredi klub ahsolviranih tigovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki ho nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno zabavo. Vabimo na številno udeležbo
I V okviru umetniškega programa na trgovski prireditvi nastopita gdč. V. Heylialova in gdč. L. NVisiakova. Za veselo razpoloženje pripravljata Jožek in Ježek, ljubljenca poslušalcev radia, originalne parodije. Sodelujejo tri godbe. Posebnost francoski harmonikar in gitarist.
1 Nov škropilni avtomobil nabavi mestno poglavarstvo in je v ta namen razpisana licitacija v »Službenem listu<
I Za mestne reveže je daroval gosp Adolf Mergenthaler. iovarnhr usnja v Ljubljani, 1000 dinarjev, prav tako g. Jakob Zalažnik, zasebnik na 1'rulah št. 9, 150 din. Velikodušnima darovalcema izreka mestno poclav. najlepšo zalivalo
I Napad s kislino. Do razburljivega dogodka je prišlo včeraj dopoldne okoli pol 11 v Gledališki ulici 14 Napadena je liila skladiščnica, 24-letna Frančiška Grabnarjeva iz Hrenove ulice 5. Neka oseba ji je vrgla žgočo kislino v obraz, ki ji bo po vsej verjetnosti za vse življenje skažen. Oblasti hodo še preiskale ozadje tega napada.
I Privaja motornih vozil in voznikov za leto 19311 se mora izvršiti po določbah t p. 100 zak. o taksah do 28 febr Obenem se mora plačati tudi davščina za državni cestni sklad (»SI. list« štev. 335/55 z dne 9. 7. 1938) in banovinsko trošarino na pneumatiko Da se prihrani strankam pot, bodo policijski organi te dni dostavili: prijave, poštne položnice in tozadevna navodila; vozačem vozil tudi obrazec za prijavo vozniške izkaznice. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike in vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo f>o navodilih in lako preprečijo nepotreben naval pri uradu. IzroČltelju se mora plačati za prijavni tiskovini 5 din za vsak avtomobil in 3 din za vsak motocikel. Vsa motorna vozila, ki so na področju mesta Ljubljane, je treha prijavili tudi računovodstvu mestnega jioglavarstva zaradi odmere občinske takse. Vozil, ki so pod plombo, ni treba prijaviti.
aktual no skioptično predavanje o Ukrajini in Ukrajincih župnik g. Janko Cegnar
ftentpetersku Prosvetno društvo. Drevi ob 8 bo predaval v društvenih prostorih o tisku g. inž, Sodja
Sestanki
Bmjansko okrožje Z. F. O. ima drevi redno sejo ob pol 7 v škofijskem dvorcu. Odborniki, pridite točna in polnoštevilnol
Smarnogorsko okrožje ima danes sejo v samostanski dvorani v Sp Šiški
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. ftešnjega Telesa bo imela jutri v Uršulinski cerkvi svojo mesečno pobožnost. Zjutraj ol> 5 ho prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane Bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnje-ga Telesa, da se v obilnem številu udeleže evhari-stične pohožnosti v uršulinski cerkvi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Litija
Na Novega leta dan je bil v dvorani Ljudskega doma občni zbor Prosvetnega društva. Ob obilni udeležbi članstva so podali odborniki poročila o delovanju Prav tako so podali poročila tudi zastopniki posameznih odsekov. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je društvo v letu, kar je v svojih lastnih prostorih, lepo napredovalo. V domu so se izvršile razne adaptaciie, gradi se letno telovadi-šče ob Savi. Fantovski odsek je dobil pri tekmah veliko diplomo, Dekliški krožek lepo napreduje, dramatični odsek nam ie v pretekli sezoni dal celo vrsto lepo uspelih predstav; z delom sta začela tudi godbeni in pevski odsek. Odbor s predsednikom g Mahkovcem je pokazal toliko resnega stremljenja m dela za napredek društva, da ie bil izvoljen ponovno Po občnem zboru «e je razvil družabni večer
Dramatični odsek Prosvetnega društva v Litiji vprizori dne 5. t. m ob 8 zvečer in na praznik sv Treh kraljev popoldne ob 3 v dvorani Ljudskega doma igra »Čez deset let«, Vsa tri dejanja se vrše na sveti večer leta 1925.
Stare in nove naročnike »Slovenca« obveča-mo, da lahko poravnajo naročnino za leto 1939. pri zastopniku v mežnariji.
Šmartno pri Litiji
»Kralj z neba«. Ta veličastno Gregorinovo božično igro vprizori naše Prosvetno društvo na praznik sv Treh kraljev in v nedeljo 8. januarja, obakrat ob 3 popoldne v Domu.
Kranj
Zmrzal, dež, luže, sneg... V ponedeljek pop. je začela najprej rositi, zvečer pa je že močno deževalo V dobri uri se ie sneg po ulicah spremenil v zmrzal, ki ie povzročila nemalo težavne hoje, posebno starejšim ljudem. Posebno veliko preglavic je dajal voznikom strmi Jelenov klanec. Več avtomobilov se je ustavilo in delavci so jh morali potiskati naprej. Na noben način pa niso mogli spraviti vrh Jelenovega klanca Kovačev tovorni avto, ki ie v ponedeljek zvečer nameraval iz Ljubljane v Tržič. Šofer je najel nekaj delavcev, da so posuli cesto s drobnim kamenjem in da bi ga nato potisnili vrh klanca Ker lim to ni uspelo, je najel dva avto.mobila, vendar brez uspeha, avtomobil je bil do torka opoldne sredi Jelenovega klanca. V torek po,poldne je spet močno snežilo. Avtob usne zveze na vse kraje so prekinjene,
70 letnico rojstva je tiho obhajala v torek, 3 januarja hišna posestnica Marija Benedik na Cojzovi cesti v Kranju Jubilantinja ie bila poročena z lesnim manipulantom in mu je v zakonu rodila 13 atrok, od katerih živijo sedaj le še štirje. Njen mož ie umrl leta 1918 in ji zapustil nepreskrbljene otroke. Toda dobro krščanska mati se ni ustrašila trudov, hotela je oskrbeti svoje otroke, Posebno vesela je, da se ie eden izmed sinov posvetil duhovskemu stanu. Bog jo ohrani zdravo in veselo še dolgo vrsto let.
Vodice
Na praznik sv. Treh kraljev ab 3 popoldne ponove v Domu tretjič Gregorinovo božično igro v sedmih slikah »Kralj z neba«.
»
aneija je danes nepremagljiva«
(Iz Baladisrovega govora na banketu v Tunisu)
zenici, so se lahko prepričali o tem. da živi v Tuniziji svobodno ljudstvo, ki je zvesto in vdano Franciji. Mi ne prinašamo v Tunizijo samo načela pravice ampak tudi načela bratstva in enakosti. Pred poldrugim stoletjem smo s temi svojimi načeli vdarili pečat evropski civilizaciji. Sedaj pa bomo na ves naš imperij razširili ta načela svobode. bratstva iu enakosti. Vse naše delo tukaj pri vas je zasnovano na načelu, da bo samo »svoboda rodila novega človeka.« Med svojim imperijem in Francijo moramo samo doseči tisto povezanost, ki danes obstoja med Francijo in njenimi pokrajinami. Francija pa vam prinaša rod in disciplino, kajti samo red in disciplina vam bosta največja zaščita pred tiranijo. Vse to lahko Francija stori, ker je močna. Francija je danes nepremagljiva in nezlomljiva, ker je močna. Med Francijo in vsem njenim imperijem pa se mora zvariti povezanost in skupnost. ki pa naj sloni predvsem na spoštovanju vseh duhovnih in moralnih vrednot.
Tunis, 3. jan. c. Nocoj oh 20 je bil velik banket v dvorani liolela -Majestic« na čast Daladieru. Na banketu sta bili izrečeni dve zdravici, in sicer je prvi govoril francoski rezident I.abone, nato pa predsednik francoske vlade Daladier sani. Na banketu so bili še predsednik bejev§ vlade, vodilmi francoski uradniki in najuglednejši domačini iz cele Tunizije.
Za Lalioneom je govoril Daladier, ki so ga vsi navzoči burno pozdravljali in ga večkrat prekinili z dolgotrajnim ploskanjem. Daladier je najprej ugotovil, s kakšnimi izrazi zvestobe in lojalnosti je bil sprejet v Tunisu. V zadnjih mesecih je iz Tmrzije prihajalo v Pariz in v Francijo toliko dokazov zvestobe in povezanosti Tunisa s Francijo, da je Tunizija zaslužila ta obisk predsednika vlade kot odgovor na te izraze zvestobe. Kot predsednik francoske vlade prinaša pozdrave Francije Tuniziji, ki jo na pragu vseh francoskih posesti v Severni Afriki. Vsi. ki me spremljajo na tem potovanju, domačini in tujci. Francozi in ino-
V dežtu in snegu
gumijaste pelerlnice?
od Din 15"— dalje
v roto-drogeri|i »ncnncs"
Miklošičeva resta št. 30, Ljubljana
Gledalište
Drama: Sreda, 4. jan.: Dobrudža 1916. Red A. — Četrtek,5 jan.: Hollywood. Red B. — Petek, 6. jan ob 15: Kralj z neha Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. - Ob 20: Žene na Niska-vuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda 4. jan." (rloconda Red Sreda! Gostovanje gdč. Vere Mnjdičeve. — četrtek. 5. januarja: f?oxy. Red Četrtek — Petek. 6. ian oh 15: Prodana nevesta, lrven Znižane cene od 30 din navzdol. - Oh 20: Pod to goro zeleno.. Izv Znižane cene od 30 din navzdol.
Belgrad, 3. januarja. AA. Pred nekaj dnevi je Nj. V is. knez namestnik Pavle podaril muzeju im-pozantno zbirko znanstveno delo iz umetnostne zgodovine, zdaj je pa Nj. Vis. knez namestnik vnovič do!<a7,-tl svoie neprestano stremljenje zn napredek ustanove, ki ja je on ustanovil in ki zanjo skrbi. Poslal je namreč muzeju kneza Pavla v dar dragoceno sliko uglednega francoskega slikarja iz druge polovice 19 stoletja Leona Lermita. Slika je izdelana v pastelnih barvah in kaže prizor iz kmečkega življenja. Izvira iz največje dobe velikega umetnika, čigar dela so spravljena v mnogih svetovnih muzejih, med drugim v Louvru v Parizu in v Newvarku in Bostonu. Po zaslugi te ple-menUc geste Nj. Vis. kneza namestnika je francoski oddelak muzeja kneza Pavla obogatel z novim delom neminljive vrednosti.
Dr. KorošeG v Atenah
Atene. 3 jan. A A. Dr. Korošca, ministra na razpoloženju, ki jo v Atenah prebil božične praznike in pričakoval novo leti. jo vferaj sprejela v posebno avdienco velika knpginja Helena, mati Nj. kr. Ms knpginje Olge. Dr. Korošec jo ostal v avdionci dalj časa. I»r. Korošec porablja svoj obisk v Atenah da si ogleda znamenitosti mesta m njegove okolice Danes je t spremstvu poslanika Lazareviča napravil izlet do Maratonskega jezera, kjer je občudoval visoke marmornate jezove. ki omogočajo oskrbo Aten z vodo.
Guverner Narodne banke pri dr. Stojadinoviču
Curih, 3 januarja. AA. Guverner Narodne banke Milan Radosavljevič se je na vožnji iz Pariza ustavil za en dan v Švici, da obvesti predsednika vlade dr. Stojadinoviča o razgovorih, ki jih je imel s francosko vlado glede plačila kuponov jugoslovanskih državnih posojil na Francoskem. Dogovor o teh posojilih poteče konec t. 1. in je imel Radosavl evič naloga, da v Parizu obrazloži stališče jugoslovanske vlade v tem vprašanju za bodoče. Po sestanku s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem bo Radosavljevič danes zapustil Švico in se odpeljal naravnost v Belgrad.
Jugoslavija na smučarskih tekmah v Zakopanih
Belgrad, 3. januarja. AA Od 11 do 19. februarja t 1. bodo mednarodne smučarske tekme v Zakopane na Poljskem. Na tekme pošlje mnogo držav svoja moštva, med njimi tudi Jugoslavija. Tekmovalni program bo zelo zanimiv. Glede na veliki po.pust na poljskih železnicah'(75?n) v vseh smereh če se kdo mudi vsaj tri dni v Zakopanem, priredi poljsko-jugoslovanska liga v Belgradu v č™' l,eh lekem izlet na Poljsko. Stroški znašajo 2000 do 2500 din za osebo (tretji razred brzega vlaka, soliden pension, vizum itd.) za 10 dni tra-
!?i?eo4,cl,JP«'avi,i se ie P^isko -jugoslovanski ligi, Belgrad, Uzunmtrkova 5, najkasneje do 25. januarja. Tam se dobe vise podrobne informacije.
Osfo, 3. januarja. AA. Norveška ladja »Pool« se je potopila « posadko vred, ki je štela sedem Članov. Do nesreče jf prišlo zaradi tega. ker se je ladja ponoči zaletela v skalo.