->   224    =-"— ANTONIJA GERMKOVA:                                           ¦                       '4
.n7i:uih                   Pot v nebesa.                             *
(SamoEovor.)
oigo že hodim, tnidna sem. Malo se odpočijeiii. pa bajdi naprej! Bog zna, koliko poti mi ie še preho-diti!
Povem vani. kdo sem in koga iščem. Verica sem in nebesa iščem! Kaj me tudi vi tako itidno gledate? Vestc. imela scni tako dobro inamico. a ic ni-niani vei, rekli so mi. da je umrla. Jaz sicer ne veni, kaj je to, a vem. da je ležala na inizi tako lepo opiav-Ijcna, in ko sem jo klicala, mi ni odgov-orila. Mo-goče ie bila name huda, ker )e nisem iasili slušala?! Potem so prišli štirje, da. da. štirje so bili, tako črui. grdi možje in so im odnesli niojo dobro nramieo. Jaz sem bila takrat tako huda pa sem zaklicala: »Kam nesete niojo dobro mainico?« In oui so mi odgovorili: »V nebesa!«
.laz pa ne morem biti brcz mamiee. zato sem se odpravila1 in šla za n}(j. A scdaj ne vem, kje so nebesa!
Povpraševala seni ljudi, ki setn iih srečala: »Prositn, kje so nebesa?« A nobeden nvi ni hotel povedali, gotovo so znali! In nefai poreden deček se i\ii ie še smejal. Seveda, on ima mamico dcma in ni mu je Ireba iskati. a iaz je ramam in morain jo najti.
Tak« grdo je doina hrez mame — jaz nočem biti brez nje! Kdo mi pove. kje jo najdem ?
»V ni?besa.« so ini rekli, »v nebesa jo nesemc!« a mi niso iK>vodali, kje so ncbcsa! Moje nogc so žc trudne. a jaz Krem še naprej in še naprcj. da pridcm do nebcs in tam porečem: »Dober dnn, kje imatc inotii ma-mico?«
ln iim se bodo zaiudili in nii rekli: »ijltj, jjlcj. tako mula deklica, pa }e znala uaiti nebcsa!«
Pa mu Iiodo gotovo še vprašali, kako mi je ime. In iaz porečeiii glasnu: »Veriua mi ie ime! ln sedaj, ko veste. kako mi Je iine, mi dajte inojo nianiico naizaj!«
l'a me gotovo zopct povprašajo: »Kakšna je in kdt> ju Ivoja mamica?«
Jaz se jini bom l>a  zasmeiala in rckla:   >Kaj. šc moje mamice nc
poznate?! Saj i« imate lukaj v nebesih! Voste, moja maiiia je tako vclika,
lepa, pa dobra je inoja niamica, dobra! ln sednj. ko veste. kakšna je. in
morate najti in nii jo dati nazai!«
In oni pojdejo in pokličejo iikjjo niamo. [n pnišla bo in k<> me bo za-glcdala. me bo nbiemčkala taiko-le — i:a tako-Ie in rekla: »Verica. Ve-rica. dolgo si hodila. da si ine zopet našlaU
____In ijoljnbčkala, oh. kako me bo polinbčkala! Jaz pa jo bom prijeki
za roko in odvedJa zoj>et domov. Tam pa liočciu biti tako pridna in nikdar več je iiečeni jezili. Sedaj pa urein, da pridem poprei v nebesa!
Zbogom ustanite. in ko se vrnenu vani iK>kužem svipjp veliko. lepo in dohro niumico!                             ¦-'         *  •'              ---¦-