Primorski SOBOTA, 19. APRILA 2008_ št. 94 (19.184) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Manjkala je samo Aida Yespica Rado Gruden Če ne bi bila zadeva tako resna, kot je v resnici, bi lahko ob novih izjavah Silvia Berlusconi-ja v zvezi z državnim letalskim prevoznikom Alitalio samo skomignili z rameni. Toda položaj je za kaj takega preresen. Predvolilna italijanska naveza, ki naj bi rešila Alitalio, o kateri pa ni bilo ne duha ne sluha, je šla hitro v pozabo in Air France je spet postal zanimiv partner. Toda samo do srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Villi Cer-tosa v Porto Rotondu na Sardiniji, kjer se je kot možni rešitelj nenadoma pojavil ruski Aeroflot. Sicer Berlusconi še vedno nima nič proti Air France, Aero-flot pa naj bi svoj prostor našel v nekakšni mednarodni navezi, ki naj bi prinesla koristi tako Alita-lii kot Aeroflotu. Ruska letalska družba je pred časom že kazala zanimanje za prevzem Alitalie, nato pa se je iz tekme za enega največjih italijanskih gospodarskih bolnikov umaknil. Zakaj bi imel zdaj, ko so zadeve še slabše, kot so bile takrat, Aeroflot spet skomine po Alitali, ni povsem jas no. Kako resno lahko te pogovore jemljemo, pa pričata vzdušje in spektakel, ki ju je svojemu ruskemu prijatelju pripravil bodoči italijanski premier. Na Sardinijo je pripeljal najlepše balerine iz gledališke družine Baga-glino, ki so posebej za Putina pripravile spektakularno plesno in komično predstavo. In po vsem tem sta se državnika lotila še resnih medržavnih zadev, pa tudi tega ali se Putin res ločuje ali ne. Da bi bila zadeva kompletna, je manjkala samo še Aida Yespica. združeni narodi - Papež Benedikt XVI. nagovoril Generalno skupščino Človekove pravice ključne za reševanje problemov sveta Papež izrazil podporo svetovni organizaciji in multilateralizmu grad dobrovo - Slovenistični dnevi Beseda Brdom Poudarek je bil včeraj tudi namenjen zanimanju za slovenski jezik pri italijanskih sosedih DOBROVO - Letošnji, 19. Slovenistični dnevi, ki so se včeraj začeli na Dobrovem, potekajo na temo Brda v slovenski književnosti in jeziku ter se jih udeležujejo tudi slovenisti iz Gorice in Trsta. Poseben poudarek je veljal Alojzu Gradniku. »Zakaj toliko Gradnika? Zato, ker je daleč najpomembnejši briški ustvarjalec, pravo mesto, ki si ga zasluži, pa mu pripa- V Brdih zbrane sloveniste je uvodoma nagovoril Ciril Zlobec fotok.m. da šele zadnjih dvajset let,« je bilo povedano. Beseda je tekla tudi o zanimanju za slovenščino pri italijanskih so se dih. Na 18. strani gorica - Pesnik predstavil zadnjo zbirko Zlobčev prodor v misterij smrti GORICA - Srečanja s Cirilom Zlobcem vselej prikličejo veliko število ljubiteljev njegove poezije. Tako je bilo tudi v četrtek v goriškem Kulturnem domu, ko je zbrano občinstvo ponovno občutilo njegovo navezanost na Goriško in zamejstvo. To krat no sre ča nje s pes ni kom je bilo nekoliko drugačno od dosedanjih. Glavno besedo je imela Zlob-čeva čustvena poezija, ki jo pesnik opredeljuje kot povabilo k notranjemu dialogu. Prišel je namreč predstavit svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom V viharjih in zavetrjih srca. V njej prevladujejo ganljivi, z ža- lostjo prepojeni stihi, saj so pesmi nastajale v času, ko se je za posledicami neozdravljive bolezni od življenja poslavljala pesnikova hči. Njej je posvetil pretežni del zbirke, ki ga lahko povzamemo s pretresljivim verzom: »ko je življenja v nas vse manj in manj«. Ostale pesmi v zbirki so posvečene rojstnemu kraju na Krasu, ženi in pa miselnim sklopom, prežetim s filozofijo življenja in smrti. O zbirki je Zlobec povedal, da je nekaka retrospektiva skozi življenje in da je ravno skozi poezijo skušal pro dre ti v mis terij smr ti. Na 17. strani politika - Stališče vodstva SKGZ Kaj čaka Slovence po teh volitvah? TRST - Za slovensko manjšino se po državnih in deželnih volitvah odpira kar nekaj neznank. V to je prepričana Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, ki je na seji izvršnega odbora čestitala Tamari Blažini za izvolitev v parlament ter Igorju Ga-brovcu in Igorju Kocijančiču za izvoli tev v de žel ni svet. Slo ven ska manj ši na, kot pra vi predsednik SKGZ Rudi Pavšič (na sliki Bumbaca), rabi učinkovito predstavništvo, ki bi bilo kos novim razmeram v času, ko je v Rimu in na Deželi na oblasti desna sredina. Na 3. strani NEW YORK - Papež Benedikt XVI. je včeraj v govoru v Generalni skupščini ZN poudaril, daje spoštovanje človekovih pravic ključno za rešitev številnih svetovnih problemov. Opo zo ril je tu di, da med na rod no so -delovanje ogrožajo "odločitve maloštevilnih". Benedikt XVI. je sicer šele tretji papež, ki je nagovoril ZN. V nagovoru GS ZN je papež izrazil podporo svetovni organizaciji, katere delo je po njegovih besedah ključnega pomena. Hkrati je izrazil zaskrbljenost, daje moč skoncentri-rana v rokah peščice držav. Na 21. strani Pri Parovelovih v Boljuncu predstavili Matos Nonet Na 4. strani Fest o abortivni tableti, mikročipih, posredovanju znanosti in »zelenem« Sepulvedi Na 7. strani Na goriških šolah ohranili stolice in pomnožili razrede Na 16. strani Med Gorico in Števerjanom utrjujejo bregove in poglabljajo strugo Grojnice Na 17. strani fidimtrnt prift ranrt z nafcupcm pri proizvajalcu* HULTIFUNKCIOMAIHE TUJ KABINE MASfilHF KOPALNE KAPI KOPALNIŠKA OPREMA TRJT ■ (.Ilir? Cglogm Ci.iliTpi 040.SJ303T "flww ilinigruup com ilma 2 Sobota, 19. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE / celovec - Ob predsedovanju Evropski uniji Glasbena promocija Slovenije v Avstriji CELOVEC - Ob predsedovanju Evropski uniji se je Slovenija konec preteklega tedna predstavila v Avstriji z vrhunskimi glasbenimi ustvarjalci. V Domu glasbe v Celovcu se je navdušeni publiki predstavil orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Christiana Madneala s 7. simfonijo Antona Brucknerja, v kongresnem centru v Gradcu pa Slovenska filharmonija pod vodstvom Georgea Pehlivaniana z 8. simfonijo slovenskega skladatelja Blaža Arniča in 5. simfonijo Sergeja Prokofjeva. Oba koncerta sta bila popol- noma razprodana in sta močno odmevala v kulturni javnosti obeh dežel. Na sliki iz Celovca član orkestra RTV Ljubljana Benjamin Ziervogel v družbi vodje Glasbenega društva Koroške Ernesta Ho-etzla, generalnega konzula RS Matjaža Longarja, predsednika pokrovitelja koncerta Kärtner Sparkasse Aloisa Hocheggerja, deželnega direktorja Ericha Obertautscha in predsednika Glasbenega društva Koroške Herberta Mosbergerja (od leve na desno). (I.L.) odprta tribuna »Cunami« z dvojezičnimi volilnimi izkaznicami Slovenski televizijski dnevnik RAI je za rezultate zadnjih parlamentarnih in deželnih volitev uporabil izraz »cunami«. Toda slovenska manjšina je doživel še hujši »cunami« v zvezi z dvojezičnimi volilnimi izkaznicami. Volilne izkaznice sta predlagala leta 1997 predsednik vlade Romano Prodi in minister za notranje zadeve Giorgio Napolitano z osnutkom zakona št. 1388. Senat je obravnaval ta osnutek od 29. januarj a 1998 do 17. marca 1999. Nato gaje obravnavala poslanska zbornica od 19. marca 1999 do 21. aprila 1999. Zaradi sprememb je bil osnutek vrnjen senatu, ki ga je obravnaval od 23. do 28. aprila 1999. Kot zakon št. 120 je bil razglašen 30. aprila 1999. V času od 22. decembra 1997 do 29. maja 2001 je bil v senatu Demetrio Volcic, ki očitno ni opazil, da gre za nekaj, kar zadeva tudi jezikovne manjšine. Ker v zakonu ni govora o jezikovnih manjšinah, mu mogoče lahko vsaj delno odpustimo nezadostno pozornost. Po razglasitvi zakona je bil 20. julija 1999 izvoljen v Evropski parlament, zaradi česar mu morda lahko odpustimo tudi nepozornost do nadaljnjega dogajanja v zvezi z volilno izkaznico. Toda Slovenci smo tudi v vsedr-žavnih strankah, kjer nas bi lahko kak somišljenik opozoril na vprašanje, ki lahko zanima vsako jezikovno manjšino. Bili so zlati časi, ko je bila Katja Bel-lillo (stranka italijanskih komunistov) ministrica za deželna vprašanja in torej tudi za manjšine (od 21.10.1998 do 25.4.2000) in je bil Luciano Caveri (Union valdotaine) podtajnik za deželna vprašanja (od 22.12.1999 do 25.4.2000). Toda vse je šlo mimo, ne da bi slovenski politiki izvedeli, da se pripravlja odlok predsednika republike o volilni izkaznici, ki je predvidel kar štiri različne obrazce: splošnega, za Dolino Aos-te, za Tridentinsko in Južno Tirolsko, za državljane drugih držav Evropske zveze, ki stalno živijo v Italijanski republiki. Za Slovence pa nič. Vsi štirje obrazci so priloženi odloku predsednika republike št. 299 z dne 8. septembra 2000, ko je bila Bellilova že ministrica za enake možnosti, Caveri pa ni bil več v vladi. Kljub temu se je vsaj po objavi odloka predsednika republike (24.10.2000) nekdo le spomnil Slovencev in 18. decembra 2000 je prefektu-ra tržaške pokrajine zaprosila občino Dolina za slovenski prevod volilne izkaznice. Toda levosredinska vlada s predsednikom Giulianom Amatom, notranjim ministrom Enzom Biancom (Marjetica), ministrom za deželna vprašanja Agaziom Loierom (Marjetica) ter pod-tajnikom za manjšine Giancarlom Bresso (Marjetica) je sklenila, da bodo dvojezično volilno izkaznico dobili samo prebivalci bantustana, ki so ga ustanovili v tržaški okolici Angloameriča-ni z ukazom št. 183 z dne 2. septembra 1949. Družbeno politično društvo Edinost je 2. januarja 2001 zaprosilo notranjega ministra Bianca za dvojezično volilno izkaznico za vse Slovence in je nato vlagalo izredne prizive na predsednika republike ter se obračalo na držav-ljanovega branilca. Toda očitno je bila odločitev levosredinske vlade po godu tudi desnosredinski vladi in prošnja SKGZ in SSO marca leta 2006 na pre-fekturo v Trstu ni imela uspeha. Člani društva Edinost so še nadalje vlagali prošnje za dvojezično volilno izkaznico in od časa poizvedovali na občini, ali je kaj blizu rešitev. Ko je stvar dozorela, si je občina Trst izmislila sledečo kolobocijo: pripadniki manjšine naj bi ustno zaprosili za izkaznico v uradu v ulici Giotto, ki nima protokola in zato ne more sprejemati pisnih vlog. Uradnica naj bi prošnjo sporočila z elektronsko pošto na občino, natisnila to sporočilo in ga izročila prosilcu kot potrdilo o prejemu ustne prošnje. Istočasno naj bi zabeležila telefonsko številko prosilca, da bi ga obvestila, kdaj bo izkaznica pripravljena. Na tisti dan in ob dogovorjeni uri bi šla tudi uradnica iz ulice Giotto na občino, da bi za- gotovila možnost rabe slovenskega jezika. Ker 3. člen odloka predsednika republike predvideva, da občina dostavi izkaznico na dom, je društvo zahtevalo, da jo vsem, ki so kdajkoli predložili pisno prošnjo zanjo, občina dostavi na dom. Gre namreč za prvo izstavitev in ne za duplikat ali kaj podobnega. Toda volitve so se naglo bližale in zato je nekaj članov društva 2. aprila 2008 odšlo kar na občino in se dogovorilo, da pridejo čez dva dni po izkaznice. Še isti večer je bilo poslano javnim občilom obvestilo, daje mogoče dobiti izkaznico neposredno na občini in da bo naslednji teden občinski volilni urad odprt tudi popoldne. Primorski dnevnik je vest objavil 4. aprila. Naslednji teden, ko je bil občinski volilni urad odprt tudi popoldne do 19. ure, je Primorski dnevnik objavil 9. aprila obvestilo z urnikom do 12. ure. Istega dne smo na goriški strani brali, da občina Gorica 8. aprila še ni razpolagala z obrazci za dvojezične volilne izkaznice. Nato je bil 10. in 11. aprila 2008 v Primorskem dnevniku poziv SKGZ brez navodil, kje in kdaj dobimo tako izkaznico, končno pa je 12. aprila izšel izčrpen članek na tržaški in na goriški strani Primorskega dnevnika. Nazadnje smo 15. aprila izvedeli na tržaški strani o skoraj podtalnem razpečevanju izkaznic v volilnem uradu tržaške občine, na goriški strani pa ne samo o razpečevanju izkaznic na goriški občini (od 11.ap rila dalje), temveč tudi o tem, da »slovenske« občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan niso pravočasno dobile računalniškega programa za tiskanje izkaznic. O občini Milje in o občinah s slovenskim prebivalstvom v videmski pokrajini verjetno ni bila objavljena nobena vest, kako je z dvojezičnimi volilnimi izkaznicami. Da gre manjšini slabo, sploh ni potrebna desnosredinska vlada, ker si znamo levosredinsko usmerjeni sami ustvarjati težave. In to kljub kakovostni organiziranosti. Samo Pahor SKLAD MITJA CUK SVETUJE Stresne situacije Družinski stres je problem, s katerim se prej ali slej soočamo vsi, ki smo si ustvarili lastno družino. Čutimo ga oboji: odrasli in otroci. Ko se otroci rodijo, se paru spremeni življenje: svoj dotedanji čas, ljubkovanje in ljubezen mora sedaj deliti z otrokom. Otroci potrebujejo, kakor vemo, vsega naštetega veliko. Za mnoge pare pomeni prav tako obdobje preizkusno desko. Delo z otrokom, ki ga je treba previjati, mu pripravljati hrano, ga hraniti, mu peti in ga tolažiti ali zabavati, starše utruja in včasih izčrpa. Velikokrat pa so težave z otrokom tudi vir stresa, posebej takrat, kadar zaradi svojih težav (ker mu raste zob, ali ker ga zvija po trebuščku) s svojim jokom »drži pokonci« čez noč vso družino. Ko je takega stresa preveč, se oče, ki je pač v službi, odloči spati v dnevni sobi, matere pa že ne vedo več, kam bi se obrnile, saj jim preutrujenost največkrat preprečuje odkriti nove tehnike, s katerimi bi pomirile malčka. Kadar se torej mlade matere prevečkrat znajdejo same s svojim otrokom, ker je očetovo delo prioriteta, se kaj lahko zgodi, da pride pri ženski do stresnega stanja oziroma do njene preobremenjenosti. Ne moremo seveda zanikati, da so tudi mnogi očetje pod pritiskom, saj morajo skrbeti za družino in prislužiti denar, ki ji je potreben. Druge skrbi morebiti negotovost v službi. Primeri, ko si oče in mati enako delita tudi domače obveznosti, ker sta oba zaposlena, so žal še vedno redkost v naši družbi, čeprav moramo priznati, da se je do danes že marsikaj spremenilo. Kakorkoli že, za celotno družino je dobro, če se vsaj nekoliko razbremeni stresa. Kakor vemo je družina zelo zapletena in dinamična vzgojna oblika. Zanjo je treba primerno skrbeti. Stresirana starša prenašata svoje preobremenitve in posledice na družinski krog, učinki pa so celo širši in lahko segajo k prijateljem ali delovnim kolegom. Za olajšanje in razbremenitev služijo sproščena prijateljska srečanja, pri katerih se lahko človek svobodno nasmeje in nakle-peta, ne da bi mu pri tem bilo treba pretirano meriti besede. Družinsko atmosfero lahko mnogokrat razbremeni tudi igriv in zabaven odnos med družinskimi člani, ki ne zaostruje težav, ali stalno dokazuje krivdo drugega. Če si lahko družinski člani dajo duška in se sprostijo, se bodo razbremenili, si nabrali novih moči za vsakdanje izzive in za rutinsko in ponavljajoče se delo, kakršno je kuhanje, pomivanje posode, brisanje prahu, čiščenje, pometanje, pranje, likanje, služenje denarja za vsakdanji kruh in podobno. Kakor pri mnogih drugih življenjskih resorjih, moramo biti tudi pri premagovanju stresa vsaj nekoliko kreativni, fleksibilni in strpni. Neka švicarska raziskava, ki so jo izvedli pred nedavnim na vzorcu švicarskih, avstrijskih in nemških prebivalcev, je pokazala, da stresno situacijo doživljajo večinoma ženske med 20. in 40. letom starosti, ki so poročene in višje izobražene. Stres pa doživlja približno ena tretjina neporočenih žensk. Obe kategoriji živita z možem ali partnerjem in otroki pod isto streho. Anketiranci so bili iz različnih družin, od katerih ena tretjina ni imela otrok, nekaj manj kot ena tretjina je imela po dva otroka, 23% družin je imelo le enega otroka in 12 % tri otroke. Najmlajši izmed otrok družin je večinoma spadal v skupino do 5 let, sledili sta skupini do 10 in do 15 let. Raziskane situacije so raziskovalci razvrstili (s tem, da je bil anketirancem dovoljen le en odgovor na vprašanje) v petindvajset kategorij, med katerimi so bile po številnosti na prvem mestu bolezen ali poškodbe, družinski konflikti, iskanje službe ali nova služba, ločitev, finančni problemi, dvojna obremenitev, smrt v družini, individualni problemi, nobenega stresa, psihične težave, konflikti s partnerjem, vzgojni problemi itd. Pri drugi kategoriji, ki navaja konflikte v družini, je šlo tako za navadno prerekanje kakor tudi za hujše primere, pri katerih je morala nastopiti policija. Te situacije so dojemali anketiranci kot najbolj obremenjujoče zase, manj obremenjujoče za partnerja in še manj obremenjujoče za otroke. Večinoma so anketiranci trdili, da največkrat skušajo situacijo aktivno rešiti, v manjši meri iščejo pogovor, v še manjši reagirajo em-patično, to se pravi skušajo razumeti čustva drugega. Večinoma torej niso večali napetosti ter so izbirali strategije za pomirjanje. In kakšne so lahko te strategije? Najlaže je, da se pri stresu družina odpelje nekam od doma. Živeti v družini je lepo, lahko pa je tudi težavno. Najboljše zdravilo proti stresnim situacijam je tisto, ko si človek da toliko časa, kolikor ga potrebuje za to, da se notranje umiri. Faktorji, ki vplivajo stresno, niso pri vseh ljudeh enaki. Vsakdo izmed nas ima svoje posebne stresne dejavnike. Lahko postanemo pozorni nanje in storimo prvi korak za odpravljanje prevelikega stresa. Navadimo se sprejemati mirno tudi situacije, ki niso take, kakršne smo si jih zamišljali. Bolj kot je družina številna, več je spremenljivk, ki vplivajo na dogodke in stanje. Ko smo pomoči potrebni, jo poiščimo in dovolimo, da nam drugi pomagajo. Vse zastonj je, da žena vztraja, da bo sama vse pra-la, likala in pospravljala, če pa enostavno ne zmore vseh nalog in bi jo te »pokopale«. Še pravočasno je treba priznati, da potrebujemo pomoč. Pomoč na domu je nedvomno tudi stvar denarja, ki ga imamo na razpolago. Tudi obiske gospe, ki bo pomagala, lahko temu primerno razredčimo in razporedimo. Tudi če ne bo prihajala vsak teden, bo njena pomoč vsekakor dragocena. Mnogi si pomagajo tudi tako, da si nudijo vzajemno pomoč: danes peljem jaz svoje in prijateljičine otroke na sprehod in prijateljica opere svoje in moje perilo, drugič ji vrnem uslugo. Sodelovanje ni dandanes potrebno le med podjetji in društvi, pač pa tudi med posamezniki. Odkrili bomo tako tudi nov pomen solidarnosti. Pomembno je tudi, da dozi-ramo svoje obveznosti, zlasti dejavnosti za otroke, ki nas velikokrat spravljajo v obup, saj poleg voženj sem in tja res ne ostane veliko časa, predvsem zase ne. Pomembno je, da razmislimo o prioritetah in ne pozabimo med njimi tudi skrb za ohranjanje kontaktov s prijatelji in znanci. Od časa do časa si podarite svobodo. Svobodo, da brez otrok in obveznosti srečate prijateljico, greste v bazen, na sprehod ali kam drugam, kamor si vaše srce želi in naj se pri tem ne oglaša slaba vest. Tudi tega se moramo priučiti. Na splošno pa skušajmo v svoj vsakdanjik natlačiti manj balasta. Pomislimo, kako je, ko se odpravimo na goro: nahrbtnik nikakor ne sme biti pretežak! Vsakdanjik v našem življenju pa največkrat ni nič manj strm kot pot po pobočju navkreber. (jec) VOLITVE 2OO8 - DEŽELA Sobota, 19. aprila 2008 3 skgz - Izvršni oddbor ocenil volilne izide SKGZ: Za Slovence se odpira obdobje, ki nosi v sebi kar nekaj neznank Manjšina se mora strniti okrog nekaterih življenjskih vprašanj - Čestitke Blazini, Gabrovcu in Kocijančiču TRST - Volilni izidi parlamentarnih in deželnih volitev so bili predmet poglobljene ocene izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Nepričakovan razplet, predvsem kar zadeva Deželo FJK, zahteva od slovenske narodnostne skupnosti poglobljeno analizo nastalega položaja. Novi scenariji tudi V «VI za naso manjšino Predsednik Rudi Pavšič je izpostavil scenarij, ki se odpira po spremembah, ki jih je prinesla volilna preizkušnja. Dejstvo, da predstavniki Mavrične levice niso dosegli praga za vstop v parlament, viden porast podpore, ki jo je Severna liga zbrala na Severu in tudi v naši deželi, predvsem pa poraz Illyjeve koalicije v deželi FJK, lahko predstavljajo drugačna izhodišča, kar zadeva odnos vsedržavnih in krajevnih inšti-tucij do naše skupnosti. Odpira se novo obdobje, ki nosi v sebi tudi določene neznanke in ustvarja upravičeno zaskrbljenost glede nadaljnjega uveljavljanja pravic za našo skupnost. SKGZ je mnenja, da bo potrebno čimprej stopiti v stik tako z novimi predstavniki rimske vlade kakor tudi z novo deželno večino in s samim predsednikom Renzom Tondom, da se nadaljuje pozitiven trend, ki ga je naša skupnost zabeležila v zadnjih dveh letih Prodijeve vlade in v petletnem vodenju Dežele FJK s strani leve sredine in predsednika Riccarda Illyja. Pravice manjšin sodijo med prioritetna vprašanja tega prostora in tudi od pravega odnosa do manjšinskih vprašanj je odvisno nadaljnje dogovarjanje in načrtovanje med državami tega strateškega območja nove Evrope. Rabimo učinkovito skupno predstavništvo Predsednik Pavšič je naglasil potrebo, da se mora naša skupnost opremiti s strategijo ob nastalem položaju, strniti svoje vrste okoli nekaterih prioritetnih vprašanj in resno analizirati razloge za nekatere volilne neuspehe. Potrebno je večje dogovarjanje med raznimi subjekti, prodornejša strategija, večji stik s teritorijem in manj konfliktnosti. Izidi volitev so še ostreje izpostavili večkrat izraženo potrebo SKGZ po manjšinskem zastopstvu, ki bi znalo strateško in prioritetno izbirati in odločati. Nastanek novih političnih subjektov zahteva tudi od naše skupnosti, da opusti stare in nekoristne delitve in da išče skozi dialog sintezo in učinkovito nastopanje. Na seji izvršnega odbora, katere se je udeležil tudi novoizvoljeni deželni svetnik Igor Gabrovec, so si bili edini v ugotovitvi, da v zdajšnjem slovenskem zastopstvo v deželnem svetu zaskrblja odsotnost slovenskega predstavnika iz vrst Demokratske stranke, to je največje stranke levosre-dinskega pola. Nastali položaj zna imeti določene posledice in zato je naloga predvsem slovenskih voditeljev te stranke, da primerno ukrepajo. Po drugi strani pa je pozitivno, da je v parlamentu zagotovljena prisotnost Slovenke v osebi Tamare Blažina, kateri SKGZ čestita, kakor tudi Igorju Gabrovcu in Igorju Kocjančiču, ki bosta sedela v deželni skupščini. Krovna organizacija ne skriva skrbi za nadaljnje uresničevanje zakonskih norm tako na vsedržavni kot tudi na deželni ravni. Čimprej tabela dvojezičnih občin V tem smislu je velikega pomena, da bi novi predsednik Dežele Tondo odobril tabelo občin, v katerih se bodo izvajale norme zaščitnega zakona. Ravno tako je pomembno, da čimprej stečejo vsi postopki, ki jih predvideva novi deželni zakon za slovensko manjšino in da se ustvarijo vsi pogoji (predvsem s finančnega vidika) za nemoteno delovanje naših ustanov in organizacij. In prav pristopi rimske in deželne vlade do teh argumentov bodo močan pokazatelj, kako de-snosredinski izvršni oblasti nameravata obravnavati manjšinsko vprašanje. Predsednik Pavšič je bil mnenja, da bosta morali prav kovni organizaciji, SSO in SKGZ, prevzeti pobudo ter ustvariti stalen in konstruktiven dialog z Rimom in našo deželo. Po drugi strani pa bosta morali še tesneje sodelovati z vsemi tistimi nam naklonjenimi politiki, v prvi vrsti z obema slovenskima deželnima svetnikoma in s senatorko Tamaro Blažina. Zahvala Budinu in drugim zastopnikom Slovenska kulturno-gospodarska zveza se zahvaljuje vladnemu podtajniku Milošu Budinu ter svetnikom Bruni Zorzini, Igorju Dolencu in preminulemu Mirku Špacapanu za njihovo stalno in konkretno pomoč, ki so jo izkazali naši narodni skupnosti. V nadaljevanju seje so se člani izvršnega sveta seznanili z delom posebne delovne skupine (Slori, SKGZ in SSO), ki je nastala z namenom, da zariše razvojne perspektive zamejskega raziskovalnega inštituta. Na seji so bili mnenja, da je treba s tem delom nadaljevati in na podlagi predlogov, ki se bodo izoblikovali, se tudi kadrovsko opremiti. Stališče o SSG in naših ustanovah Pred nedavnim je potekala skupščina SSG, na kateri so podali oceno o delu, uspehih in težavah znotraj naše osrednje gledališke ustanove. SKGZ je mnenja, da tudi spričo novih politično-upravnih scenarijev bo potrebno ustvariti vse pogoje, da naše ustanove, začenši pri tistih največjih, ne zaidejo v določene finančne težave in da delujejo na podlagi razpoložljivih sredstev. Po drugi strani pa je naloga politike, da poišče instrumente in rešitve, da je našim ustanovam zagotovljen obstoj in razvoj. Rudi Pavšič: Potrebna sta večji stik s teritorijem in manj konfliktov med nami kroma deželni svet - Nejasne politične perspektive leve sredine Demokratska zaveza brez Illyja ima najbrž zelo malo možnosti za preživetje kocijancic »Začnimo pri SKP« RIM - »Mavrična levica je plemenit projekt, pri katerem velja vztrajati, a na čisto drugačnih izhodiščih.« Igor Kocijančič je včeraj v Rimu, kjer se j e mudil na sestanku vodilnih organov Stranke komunistične prenove, ponovil svoje znane kritike na oblikovanje Mavrične levice in zlasti kako je slednja vodila nedavno deželno volilno kampanjo. »Kandidatne liste so bile enotne, vsaka komponenta pa je delala kampanjo samo za svoje kandidate, kar se je na koncu zelo negativno obrestovalo za vse,« meni Kocijančič. Po njegovem je treba nadaljevati na poti združevanja, ki pa se mora graditi na edini trdni strankarski strukturi, ki je da nes kot da nes Ko mu -nistična prenova. Spet izvoljenemu deželnemu svetniku se zdi nekoliko omejevalno, da vsi v levi sredini za Illyjev za poraz sedaj krivijo "election day', medtem ko bi se mo ra li vsi res no po -glo bi ti in za mis li ti ta ko o po ra -zu Illyja, kot koalicije Demokratske zaveze. Od treh deželnih svetnikov Mavrične levice dva pripadata SKP (Kocijančič in dosedanji odbornik Roberto Antonaz), medtem ko videmski svetnik Stefano Pustetto pripada Demokratični levici, torej nekdanji levi struji Levih demokratov. Brez predstavnikov v novem deželnem par la men tu so os ta li ze le -ni in Stranka italijanskih komunistov. Zeleno listo je v prejšnji mandatni dobi zastopal Alessan-dro Metz, SIK pa Bru na Zor zi -ni. Oba nista kandidirala. Mavrična levica je računala na vsaj štiri deželne svetnike. Veliko upanj je polagala v kandidaturo deželnega tajnika sindikalne zveze CGIL Rubena Co-lussija v Pordenonu, ki pa ni bil izvoljen. Roberto Antonaz bumbaca TRST - Vsak volilni poraz ima boleče posledice. Poraz Riccarda Illyja bo najbrž odnesel koalicijo Demokratske zaveze, ki je nastala na pobudo bivšega predsednika Dežele, Illy pa je bil vseskozi njen povezovalni člen. Demokratska zaveza je bila neke vrste predhodnica Unije, kije s porazom liderja Romana Prodija izčrpala svojo vlogo in prenehala obstajati. Na papirju je Zaveza v novem deželnem svetu razdeljena na štiri kom po nen te. Po leg De mo krat ske stranke (ima 16 svetnikov plus Igor Gabrovec-SSk) so še Mavrična levica (tri svetnike) ter Italija vrednot in Gibanje za predsednika, ki imata vsak po dva deželna poslanca. Skupaj 24 svetnikov od 59, kolikor jih šteje nova deželna skupščina. Brez Illyja, ki ne bo vstopil v deželni svet, ima koalicija ze lo ma lo ali nič mož nos ti za pre -živetje. Gianfranco Moretton arhiv Mavrična levica in Demokratska stranka bosta ustanovili svetniški skupini, ostali dve komponenti pa se bosta menda združili. Če ne drugo, ker jih bo v to pri si lil skup ščin ski pra -vilnik. Italija vrednot Antonia Di Pie tra bo ime la svo jo te žo, uso da Gi -banja za predsednika pa je zelo negotova. Gre za nekdanjo Illyjevo občansko listo, ki nima smisla brez Illyja. Demokrati bodo daleč najmoč-nej ša opo zi cij ska sku pi na in za ni mi -vo bo takoj videti, kdo bo njen voditelj. Po številu osebnih preferenc bi moral to biti podpredsednik Illyjeve-ga odbora Gianfranco Moretton, govori pa se tudi o Alessandru Tesini-ju, ki je v Illyjevem obdobju predsedoval skupščini. Skoraj ni možnosti, da bi skupino DS vodil Zvech. Prvič, ker je deželni tajnik stranke in drugič, ker je bil v pe tih le tih po li tič no zelo vezan na Illyja, z njegovim od- hodom pa bo nedvomno izgubil na vplivu. V Mavrični levici še niso razpravljali o vodji skupine. Igor Kocijančič ima za seboj petletne izkušnje z Il-lyjevim odborom, Roberto Antonaz pa je bil nekoč deželni tajnik SKP in pet let odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti. V največjem precepu so pristaši Gibanja za predsednika, ki so doživeli hud volilni poraz. Na deželi so praktično izgubili večji del svoje teže, ohranjajo pa vpliv na Tržaškem, začenši s pokrajinsko upravo. Iz vrst občanske liste je predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, dva njena somišljenika pa sedita v pokrajinskem odboru. Nekateri člani gibanja predlagajo vstop v Demokratsko stranko, dru gi so za so de lo va nje z Di Pie trom, so pa tudi tisti, ki menijo, da je mesto občanske liste v desni sredini. 4 Sobota, 19. aprila 2008 GOSPODARSTVO enologija - Predstavitev nove vinske znamke in spletne strani Matos Nonet krstil sezono letošnjih dogodkov pri Parovelu Gostoljubna družina je gostom pripravila multisenzorni sprehod z degustacijo BOLJUNEC - V imenitni Parove-lovi vinski kleti, ki bolj spominja na salonsko kot delovno okolje, so včeraj odprli sezono dogodkov Parovel Events 2008, in to z večerom, ki so ga posvetili vinu Matos Nonet. Pa to ni bila običajna degustacija sicer izvrstnega vina, ki dozoreva v posebnih sodih v kontroliranem ambientu, podprtega s posebej zanj zamišljenimi piškoti pekarne Ota, ampak je šlo za poseben večer, ki ga je bilo mogoče doživeti z vsemi čutili. Degustacija je bila namreč sklepno dejanje sprehoda po vinski kleti vse do zgornjih prostorov, med katerim so udeleženci doživljali igro luči, čar besede, poezije, zvokov flavte in ubranega petja. Besedam je vdihnil življenje Igor Pison, nežne zvoke je iz flavte zvabila Olga Sosič, Nonet iz Mačkolj pa je po Zdravljici (njeno sporočilo je v italijanščini podala Dajana Ko-čevar) spremljal pokušnjo Matos None-ta s svojo zvenko zvočno kuliso. Gostitelji, družina Parovel v polni sestavi, z očetom Zoranom, mamo, sinom Eurom in hčerko Eleno, se je na dogodek res dobro pripravila. Na tiskovni konferenci so novinarjem poleg vina predstavili tudi novo spletno stran pod naslovom www.parovelevents.com, posvečeno dogodkom, ki se bodo zvrstili v novi sezoni. Na spletni strani, ki sicer še ni dokončana (med drugim bodo italijansko in angleško besedilo dopolnili še s slovenskim), najdemo predstavitev podjetja, njegovo ponudbo, možnosti ogledov in sprehodov, sekcijo glasbe, umetnosti in kulture, kuhinjo (degusta-cije, tečaje, povezave ipd.), posebne dogodke (predstavitve, novinarske konference, zasebne slovesnosti, kot so poroke in krsti), pregled tiska in za konec še predstavitev družine, ki skupaj z vnukinjami šteje kar osem članov. Za spletno stran skrbi sodelavec Steve, ki je zadolžen tudi za oglede oziroma sprehode po posestvu, ki jih je mogoče opraviti tudi z izposojenimi kolesi. Tisti, ki si bodo želeli vodenega ogleda posestva, se bodo lahko prijavili tudi po spletu. O Matos Nonetu 2006, ki se ponaša tudi z zelo elegantno nalepko in škatljo, je podrobno govoril agronom in enolog Claudio Fabbro, ki je povedal, da je vino izdelano iz mešanice grozdnih sort istrske malvazije (60%), sauvignona (30%) in semillona (10%), ki rastejo v srednje ilovnati zemlji. Trte, ki rastejo na južnem pobočju, so bile posajene leta 1950 in 1999, trgane leta 2006, vino pa je bilo ustekleničeno avgusta lani. Da je izvrstno, pa jamči tudi avtorica teh vrstic. (vb) Euro in Eelena Parovel, druga generacija družine, ki iz zemlje črpa moč in navdih za svoje delo kroma sdgz - V torek na Koroškem Okusi Krasa se prvič predstavljajo v Avstriji TRST - Prihodnji torek bodo gostilne, ki prirejajo Okuse Krasa, to uspešno enogastronomsko pobudo prvič predstavile v Avstriji, in sicer v znani koroški gostilni Ogris - Pri Miklavžu v Bil-čovsu-Ludmannsdorfu. Na nedavnem srečanju sodelujočih gostinskih, pekarskih in trgovskih obratov na Vrhu sv. Mihaela je dozorelo spoznanje, da je treba po šestih letih počasne, a stalne rasti, tako vsebinske kot kakovostne, še bolj okrepiti marketinški del manifestacije. Odtod sklep, da se po lanski pozitivni izkušnji Okusov Krasa brez meja v Komnu, te promovira tudi v osrednji Sloveniji in Avstriji, saj se v obeh državah stopnjuje interes za nišni turizem FJK, vezan na prostor in na enogastro-nomijo. Na osnovi sodelovanja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca je padla zamisel za predstavitev kraške kulinarike in turistične ponudbe na avstrijskem Koroškem. Skupina tržaških in goriških gos- tilničarjev, ki zadnja leta tesno sodeluje, bo pripravila kraški večer z izbranimi jedmi, vini in tipičnimi proizvodi za tamkajšnjo ciljno skupino, od enogas-tronomskih revij, časnikarjev in izvedencev do turističnih agencij, predstavnikov ustanov, javnih in gospodarskih osebnosti ter seveda ljubiteljev dobre hrane in kapljice. Gostilne Devetak, Guštin, Križman, La lampara, Pri Pošti, Rosenbar in Veto bodo spremljala vina kmetij Castello di Rubbia - Rubijski grad (Nataša Černic), Edi Kante, Andrej in Rado Milič. Kraški jedilnik bodo obogatili še kruh oz. čokolada pekarne in čokoladnice Ota ter kava Primo aroma tržaškega pražarja Fabrizia Polojaza. Občina Bilčovs je pobratena z občino Repentabor, zato bosta občini pokroviteljici tega prvega koroško-kraške-ga enogastronomskega srečanja: Re-pentabrsko občino bo zastopal župan (in gostilničar) Aleksij Križman, medtem ko je sam gostitelj, gospodar gostilne Hanzi Ogris, podžupan Bilčovsa. zimski turizem - Bovec postaja Hitova strateška turistična destinacija S povezavo centrov na Kaninu in Na Žlebeh ■ • • ■ V »V«| v«v v ••• do enega najprivlačnejših smučišč v regiji Z združitvijo smučišč na Kaninu in Na Žlebeh bo nastal izredno privlačen čezmejni smučarski center BOVEC - Novogoriška družba Hit se je s kapitalskim vstopom v družbo ATC Kanin in nakupom hotela Kanin aktivno vključila v razvoj bovškega turizma. Smučišče na Kaninu bo s smučiščem Na Žlebeh (Sella Nevea) na italijanski strani povezano predvidoma decembra letos. Na nedavnem vsakoletnem srečanju z novinarji so najvidnejši predstavniki razvoja Bovca, župan občine Danijel Krivec, direktor družbe Hit Bovec Vojko Šuligoj in direktor ATC Kanin Bovec Aleš Uršič, predstavili novosti, ki jih bo Bovec deležen v letošnjem letu. Najbolj zanimiva bo prva povezava slovenskega in italijanskega smučišča v naslednji smučarski sezoni. Poleg dvakrat večjih smučarskih površin bo smučišče pridobilo dve kabinski žičnici za sto ljudi. Za povezano smučišče bo veljala enotna smučarska vozovnica, to pa bo eno največjih smučarskih središč v Sloveniji, kjer bo možna smuka pozno v pomlad. Proge se bodo razprostirale od nadmorske višine 2300 metrov na slovenski strani Kanina vse do 1100 metrov v dolino na italijanski strani. EVRO 1,5780 $ -0,58 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 18.04. 17.04. ameriški dolar japonski jen 1,5780 163,99 11 0357 1,5872 162,74 11 0847 kitajski juan ruski rubel 37,0710 74611 37,1730 74611 UC1I IJIVCI M Ulici britanski funt 0,79070 9,3940 0,80170 9,3845 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9510 25 120 7,9105 24,975 LO KCI M U1 1C1 švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At 1,6138 15,6466 253,16 34190 1,5992 15,6466 253,35 34198 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar 1,5957 1 6882 1,5896 1 6935 CIVJUCIIJM UUICII bolgarski lev fAmi in^Hi 1,9558 3,5708 1,9558 3 6118 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 32,431 3,4528 32,442 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats hr37l ICKI rAal 0,6973 2 6116 0,6971 2,6336 UICl£.IIJjpJ icai islandska krona ti lira 119,39 2 0810 117,58 2 1085 LUIJKCI lila hrvaška kuna 7,2558 7,2582 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,87375 2,9075 3,01875 3,0675 libor (eur) 4,37375 4,79188 4,79813 4,805 libor (chf) 2,52417 2,83 2,915 3,07583 euribor (eur) 4,372 4,794 4,798 4,802 ZLATO (999,99 %%) za kg is.6ia,62 € -469,23 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. aprila 2008 oljčno olje V italijanskem seznamu štirje izvedenci iz FJK PESCARA - Štirje tehniki iz Fur-lanije-Julijske krajine so bili z dekretom ministra za kmetijske dobrine imenovani v italijanski seznam izvedencev za ekstradeviško in deviško oljčno olje. Imenovanja so bila izvedena na osnovi predlogov deželnih uprav, število izvedencev pa je sorazmerno z deležem, ki ga ima področje oljkarstva v posamezni deželi. Na Aquolini tartufati sodeluje Rado Kocjančič in ne Kociancich TRST - V včerajšnjem članku o degustaciji vina in istrskega tartufa na Trgu sv. Antona v Trstu smo napačno zapisali ime vinogradnika Rada Koc-jančiča. Italijanski zapis priimka, ki si ga je družina vrnila v izvirno obliko že pred več kot tridesetimi leti, smo namreč povzeli po vabilu prirediteljev, kamor se je očitno vrinila napaka. Družba Hit je lani intenzivno stopila v razvoj turistične destinacije Bovec, saj je postala solastnica družbe ATC Bovec in Kanin, d.o.o., ki se je preimenovala v Hit Bovec. Ta družba je prevzela tudi restavracijo Prestreljenik na vrhu Kanina in zaradi širitve gostinske ponudbe povečala število zaposlenih od 27 na 37. Takoj so začeli tudi z nujno potrebnimi deli pri obnovi hotela Kanin, vse sobe je opremila s klimatskimi napravami in pridobila gradbeno dovoljenje za nov wellness center. Družba je dokapitalizirala tudi podjetje Golf, obstoječe igrišče bo tako razširjeno in posodobljeno, igrati bo mogoče na devetih luknjah. Nedaleč od hotela Kanin nastaja nov športni park s štirimi teniškimi igrišči, dvosteznim baliniščem, igriščem za odbojko na mivki in z velikim otroškim igriščem. Vsa igrišča bodo zvečer osvetljena, zraven pa bo tudi gostinski objekt. Po lanskem snemanju filma Zgodbe z Narnije so si Bovčani priborili evropsko premiero, ki bo 26. julija. Občina Bovec se je uvrstila med tri slovenske finaliste za naziv »evropska destinacija odličnosti«. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,09 IMTTIDCI IDADA 31 31: +1,50 +4 01 KRKA 1 1 IKA KOPER 92,02 +4,30 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 60,80 261,63 +1,74 +1,41 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 549,06 242,30 +6,91 -0,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 61,40 AERODROM LJUBLJANA 100,24 DELO PRODAJA -ETOL 189,50 ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 91,35 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 31,69 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A -2,54 +6,12 -0,06 +2,29 +7,86 +2,49 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 81,78 710,00 -1,11 +0,71 TERME ČATEŽ ŽITO 428,96 236,61 +5,36 +2,17 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. aprila 2008 +2,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,25 8,45 2122 +0,27 +1,40 +1 29 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,24 +5,74 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,8625 8,16 1631 +3,71 +4,16 EDISON ENEL ENI 7,11 +0,25 +1,64 +1 62 FIAT FINMECCANICA 23,84 14,05 2139 +0,41 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 27,18 +1,91 +3,35 +1 32 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 29,26 5,275 +1,21 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,84 21,1 1667 +2,02 +1,54 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,85 13 37 +3,73 +0,95 PARMALAT PIREMI e C 2,3075 +2,45 +1,29 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5205 29,54 +0,39 +2,93 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,0725 7,01 1 45 -0,57 +2,37 TENARIS TERNA 17,08 2 8125 +2,69 +3,72 UBI BANCA UNICREDITO 16,66 +0,09 +1,83 UNICREDIIO UNIPOL 4,8 2,032 +3,45 +1,96 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 116,93 $ +1,68 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.185,30 +2,99 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.799,51 6.059,94 116,72 +3,20 +1,90 +0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka 3.610,58 1.976,86 +2,58 -2,46 DII\J, Dell liaiUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.980,38 1.534,01 -0,05 +0 17 DCICA 1 -J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 845,65 4.358,23 20.790,06 5.692,42 +0,19 +1,24 +10,06 -1,17 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.849,36 1.900,28 +1,81 +3,23 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.390,33 1.488,12 6.843,08 +1,81 -0,22 +2,41 fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 6.056,50 6.056,50 4.961,69 4.061,8301 4.061,8301 +1,27 +2,05 +2,00 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.561,1 3.808,59 +1,86 +2,24 eurosi oxx 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.476,45 3.124,87 24.197,78 3.094,67 16.481,20 +0,58 -0,05 -0,25 -3,97 / ALPE-JADRAN Nedelja, 20. aprila 2008 5 dunaj - Jezikovno izobraževanje Avstrija sprejela pobudo LEPP Sveta Evrope Pozitivni odmevi pri koroških Slovencih - Poslanka socialdemokratov Ana Blatnik v SE po slovensko DUNAJ/STRASBOURG - Avstrija je sprejela pobudo Sveta Evrope (SE) o «profilu politike jezikovnega izobraževanja» (Language Education Policy Profiles -LEPP)! Korak je pozitivno odmeval tudi pri koroških Slovencih oz. njenih strokovnjakih za šolsko izobraževanje. Strokovni nadzornik za slovenščino na splošno- in poklicno izobraževalnih srednjih in višjih šolah na Koroškem Teodor Do-mej je ob tem še pristavil, da je poročilo Avstrije o jezikovnem pouku in jezikih avtohtonih narodnih skupnosti »sad poglobljenega osvetljave te pomembne tematike.« V avstrijskem poročilu Svetu Evrope ministra za pouk Claudia Schmi ed in za vi so ko šol stvo Jo han -nes Hahn izrecno poudarjata, da je avstrijska družba »večjezična in mul-tikulturna«. To ni novo dejstvo, »ker se z njim dnevno srečujemo v javnosti, na delovnem mestu, v otroških vrtcih in šolah, pa tudi na visokih šolah, univerzah in na ustanovah za izobraževanje odraslih,« pišeta ministra v četrtem poglavju, v katerem je govor o avtohtonih manjšinah. V poročilu so objavljene tudi preglednice iz šolskega leta 2004/ 2005. Poročilo Avstrije Svetu Evrope sta bistveno sooblikovala tudi deželni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo na splošnoizobraževalnih obveznih šolah pri deželnem šolskem svetu za Koroško Tomaž Ogris in Domej, strokovni nadzornik za slovenščino na splošno- in poklicno izobraževalnih srednjih in višjih šolah. Slednji je včeraj v pogovoru za slovenski radio v Celovcu poudaril, da je avstrijsko poročilo »zelo pozitivno, ker se je s tem začelo poglobljeno osvetljevanje pobude o profilu politike jezikovnega izobraževanja.« Kot je Domej nadalje izpostavil, poročilo poleg izobraževanja po zakonu o manjšinskem šolstvu vključuje tudi predšolsko vzgojo otrok. Ta- Tomaž Ogris ko je leta 2001 koroška deželna vlada sprejela zakon, ki ureja Sklad za zasebne dvo- in večjezične otroške vrtce, prav tako je omenjena Delovna skupnost zasebnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev s prizadevanji za jezikovno-pedagoški koncept. Kot strokovni nadzornik za slovenščino na splošno- in poklicno izobraževalnih srednjih in višjih šolah pa Domej namenja pozornost tudi izobraževanju vzgojiteljic na Zvezni izobraževalni ustanovi za vzgojiteljice v Celovcu in dvojezičnih učiteljev na Teodor Domej Pedagoški akademiji v Celovcu, ki je medtem postala pedagoška visoka šola. Ministra Claudia Schmied in Johannes Hahn v avstrijskem poročilu Svetu Evrope še poudarjata, da si EU, Svet Evrope in organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo UNESCO že več let prizadevajo za politiko jezikovne in kulturne raznolikosti. V tem duhu so zasnovane tudi pobude kot letošnje Evropsko leto medkulturnega dialoga ali Evropski dan jezikov 26. septembra letos. Pravtako pa EU in SE podpirata jezikovno politiko njunih držav-čla nic. V Svetu Evrope je za poseben političen znak v evropskem letu medna rod ne ga di a lo ga ta te den pos kr be -la z dvojezičnim govorom članica pododbora za človekove pravice v SE in poslanka zveznega sveta iz vrst avstrijskih socialdemokratov (SPO) Ana Blatnik iz Bilčovsa na Koroškem. V razpravi o literarnih prevodih in pomenu večjezičnosti v Evropskem letu medkulturnega dialoga je sprego-vo ri la po nem škem de lu tu di v slo -venščini. IN to kljub temu, da slovenščina uradno (še) ne velja kot govorni jezik Sveta Evrope in tega - tako Blatnikova - tudi slovenski poslanci v njem doslej baje še niso zahtevali. Blat ni ko va je pre pri ča na, da je s svo -jim dvojezičnim govorom dala tudi Svetu Evrope signal, »da priznavanje dvo- in večjezičnosti ni puhla fraza, temveč živeta realnost.« Ivan Lukan sežana - Občina Sežana in Pokrajina Trst Konkretno zanimanje obeh strani za tako imenovano »lahko« železnico MariaTeresa Bassa Poropat SEŽANA - Na Občini Sežana je bilo včeraj srečanje med predstavniki Sežane in Pokrajine Trst, na katerem je bil govor o prometnih rešitvah avtocestnih in cestnih povezav med Slovenijo in Italijo na širšem območju Fernetičev in tudi o skupnem projektu za tako imenovano »lahko« železniško povezavo med širšim tržaškim območjem, Istro, letališčem v Ronkah in Sežano. Na strani gostiteljev so za mizo sedeli župan Davorin Terčon, podžupan Božo Marinac, državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, Davorin Terčon Pokrajino Trst pa sta zastopali predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in odbor-nica za promet Ondina Barduzzi. Kot je povedala Bassa Poropat, so se pri projektu za »lahko« železnico povezali s Sežano zato, ker bodo na ta način lahko konkurirali za evropska sredstva za čez-mejne programe. Dejala je, daje na slovenski strani za ta projekt vladalo precejšnje zanimanje, tako da so se že dogovorili za ustanovitev mešane tehnične delovne skupine, ki bo v čim krajšem možnem času pripravila načrt za odsek proge med Opčinami in Sežano. Peter Verlič Govorili pa so tudi o cestnih povezavah. Tako se slovensko prevozniško podjetje Aurigo in družba Trieste Trasporti dogovarjata za okrepitev avtobusnih zvez med Trstom in Sežano, od česar bi imeli korist predvsem uporabniki, zmanjšal pa bi se tudi mestni promet. Kar zadeva cestne povezave na širšem območju Fernetičev, pa se je pokrajinska uprava, ki sicer nima pristojnosti na tem področju, obvezala, da bo na ustrezen način na zadevo opozorila vse zainteresirane, da bi izboljšali varnost na tem območju po odstranitvi mejnih kontrol. izseljeništvo - Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Na obisku pri ameriških Slovencih Obisk, ki so ga začeli že prejšnjo soboto, bo zaključila jutri, ko se bo komisija vrnila v Slovenijo CLEVELAND - Delegacija komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je v četrtek prispela v "največje slovensko mesto" v ZDA Cleveland. Delegacija je v ZDA prispela že v soboto, 12.aprila, in se najprej ustavila v New Yorku, v ZDA pa se bo mudila do jutri. Poslanci, med njimi predsednik komisije Janez Kramberger ter Miro Petek, Drago Koren, Boštjan Zagorac, Aleš Gulič, Suzana Martinez in Katja Jer man, so si v so bo to ogle da li sre diš -če zbiranja newyorških Slovencev, cerkev Sv. Cirila na Manhattnu. Srečali so se s fran čiš kan skim pa trom Mar -tinom Krizologom ter ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom, ki se j e takrat mudil v New Yorku in podpisal sporazum o sodelovanju slovenske katoliške univerze v nastajanju z jezuistično univerzo Fordham ter la-zaristično univerzo St. John's. Pater Krizolog jim je predstavil delovanje cerkve, ki služi tudi kot prostor za različne kulturne prireditve, Janez Kramberger vsako nedeljo pa poteka tudi kulturna ura z različnimi predavanji. Poslanci so se kasneje v rezidenci generalne konzulke Alenke Suhadolnik na sprejemu srečali s predstavniki newyorške slo-vensko-ameriške poslovne skupnosti. Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je predtem sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Mo o nom. Delegacija je v nedeljo odpotovala na obisk k Sloven cem v Chi ca gu, kjer so si po leg naj sta rej še ga in edi ne -ga slo ven ske ga fran čiš kan ske ga sa - mostana v ZDA ogledali še kulturni cen ter v Le mon tu. V Chi ca gu so se srečali s predstavniki Slovenske ženske zveze, med njimi Bonnie Pohar Pro-kup, ter si ogle da li se dež zve ze z mu -zejem in arhivom. Z njimi je govorila tudi urednica glasila Zarja Debbie Pro-kup. V Chicagu je potekalo tudi srečanje s predstavniki najstarejše slovenske zavarovalniške organizacije v ZDA, Kranj sko slo ven ske ka to liš ke jed no te ( KSKJ), od tam pa so po slan -ci odpotovali v Washington, kjer so si ogledali prenovljene prostore slovenske ga ve le pos la niš tva. V Pittsbur ghu so se v sre do sre ča li s pred sed ni kom Slovenske narodno podporne jednote ( SNPJ) Jo e om Eva nis hem in si ogle da -li prostore te največje slovensko ameriške zavarovalniške organizacije v Pittsburghu, kasneje v Enon Valleyju pa še naj manjšo ame riš ko sa mo stoj no občino, kjer ima SNPJ svoje letovišče in muzej. Generalni konzul Slovenije v Clevelandu Zvone Žigon je delegacijo na to po spre mil do Cle ve lan da, kjer so v četrtek obiskali državno univerzo Cle ve lan da in se se zna ni li z od pi -ranjem Centra za slovenske študije. V mestni hiši jih je sprejel mestni svetnik slovenskega rodu Joe Cimper-man, ki je zadnje čase najbolj znan kot demokrat, ki je poskrbel za hitro slovo zveznega kongresnika Dennisa Ku-ci ni cha od brez up ne pred sed niš ke kampanje. Cimperman namreč kandidira za Kucinichev sedež v zveznem kon gre su. Delegacija se je srečala tudi z drugim mestnim svetnikom slovenskega ro du Mi ke om Po len škom ter žu pa -nom mes ta Cle ve land Fran kom Jack -sonom, na koncu pa še s predstavniki slovenske skupnosti v Narodnem domu. Do nedelje si bodo med drugim ogle da li še dvo ra no slav nih pol ke in Slovenskega muzeja in arhiva v nastajanju na aveniji St. Clair in slovensko šolo pri cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. (STA) V torek v Sežani odprtje razstave del Jerneja Vilfana SEŽANA - Kulturno društvo Vile-nica in Kosovelov dom Sežana pripravljata v torek 22. aprila ob 18. uri odprtje pregledne slikarske razstave del slikarja Jerneja Vilfana. Delo slikarja bo predstavil Jože Pir-jevec, odprtje razstave pa bo popestril Mešani pevski zbor Sežana. »S svojo likovno govorico sodi Jernej Vilfan v tisto skupino evropskih in ameriških slikarjev, ki so od šestdesetih let prejšnjega stoletja načrtno gojili grotesko in novi ekspresionizem, zato da so polemično odgovorili z ene strani socialističnemu realizmu, z druge pa abstraktnemu slikarstvu. Vprašujem se, ali Jernej pozna manifest "Pandämonium', ki ga je skupina "mladih divjakov", zbranih okrog berlinske galerije Michaela Wernerja in Benjamina Katza, izdala leta 1961. V njem sta se vodilna predstavnika gibanja, Georg Baselitz in Eugen Schönebeck, uprla prevladujoči maniri in predlagala po-vratek k figurativnosti, ki je slonela na "art brut" in na psihotični umetnosti, kakršno so proizvajali mentalni bolniki in drugi družbeni marginal-ci. Ta slogovni trend, ki ga je Jernej po vsej verjetnosti odkril samodejno, se je v naslednjih desetletjih iz Nemčije razširil v Anglijo (slikar Frank Azerbach) nato pa še v Francijo (Figuration libre), Italijo (Tran-savanguardia) in vsaj delno Severno Ameriko (New Image Painting). Danes so dela njenih predstavnikov v svetovnih muzejih in zasebnih zbirkah. Jerneja Vilfana ni med njimi, ker ga nismo znali pravilno oceniti in mu pomagati, da se uveljavi. Kakor sem nekoč že zapisal o njem: zanj je Slovenija premajhna...,« je o slikarju in njegovem delu zapisal Jože Pirjevec. Jakomin: Da naj bi karkoli razkril, je popoln absurd KOPER - Nekdanji direktor koprske policijske uprave Iztok Jakomin je bil včeraj na pogovoru na koprskem tožilstvu. Kot je pojasnil, je zadeva vezana na organizacijsko enoto Policijske uprave Koper. "Gre za zadevo, vezano na organizacijsko enoto Policijske uprave Koper," je po pogovoru s tožilstvom za medije dejal Jakomin. Za kaj točno gre, ni želel povedati, dodal pa je, da se bo zadeva reševala na drugih ravneh. Ko bo čas, pa naj bi tisti, ki jih to zadeva, povedali vse. Potrdil je, da je zadeva povezana s posebno skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki v predka-zenskem postopku ne daje izjav. Po Jakominovih besedah skupina tožilcev obravnava vsako ovadbo, ki se nanaša na posameznega policista ali pooblaščeno uradno osebo, zato teče ves ta postopek, je dejal in zatrdil, da zadeva ni povezana z njegovim odstopom. Jakomin je dal konec marca odpoved iz osebnih razlogov. Na vprašanje, če je zadeva povezana, kot pišejo nekateri mediji, s tem, da naj bi koprskemu županu Borisu Po-poviču in predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu razkril, da naj bi bila v preiskavi, je Jakomin odgovoril, da je to popoln absurd. Ja-komin je na tožilstvo prišel v spremstvu odvetnika iz odvetniške pisarne Matoz (odvetnik Franci Matoz zastopa tako Popoviča kot Lovšina). Amour, amore, liebe... na trnek se lovijo ribe! danes v Sežani, jutri v Kobjeglavi SEŽANA - Danes ob 20. uri bo v Kosovelovem domu v Sežani gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo v dveh dejanjih Marca Tassare »Amour, amore, Liebe . na trnek se lovijo ribe!«. Prevod in priredba Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Prvič v slovenščini. Duhovito napisani dialogi, komične situacije, visokokalorična komedijska bomba za vse okuse!!! Komedijo bodo jutri ob 19. uri uprizorili še v Kulturnem domu v Kob-jeglavi. 6 Sobota, 19. aprila 2008 ITALIJA / obisk - Ruski predsednik na Sardiniji gost bodočega italijanskega premiera Putin in Berlusconi zlasti o gospodarskem sodelovanju Aeroflot naj bi pomagal reševati Alitalio - Eni bo sodeloval z Gazpromom CAGLIARI - Ruski predsednik Vladimir Putin in italijanski premier »in pectore« Silvio Berlusconi sta včeraj na novinarski konferenci po srečanju v Berlusconijevi vili na Sardiniji izpostavila krepitev sodelovanja med državama na gospodarskem področju, predvsem na področju energetike. Dotaknila pa sta se tudi dvostranskih vprašanj med EU in Rusijo. Putin JE Berlusconiju najprej čes-ti tal za zma go nje go ve stran ke na vo -litvah v začetku tega tedna. "Dovolil si bom izraziti upanje, da se bo dobro sodelovanje in prijateljstvo med državama nadaljevalo tudi po oblikovanju nove vlade," je še dejal Putin in dodal, da verjame, da dejstva iz srečanja kažejo na nadaljnjo krepitev partnerstva med državama. "Tako Rusija kot Italija sta ravno zaključili s svojimi volilnimi cikli in v bližnji prihodnosti bosta obe oblikovali novi vladi. Zelo pomembno je, da ta no tra nji po li tič ni pro ces ne upo čas ni našega sodelovanja, ampak vodi do še aktivnejšega razvoja rusko-italijanske-ga dialoga," je še dejal Putin. Berlusconi je ob tem izrazil tudi željo po večjem sodelovanju med italijansko energetsko družbo Eni in ruskim plinskim monopolistom Gazpro-mom. Prav ta ko je na tis kov ni kon fe -renci tudi Putin izrazil upanje, da bo Gazprom v Libiji lahko sodeloval z Eni-jem. Enijev izvršni direktor Paolo Sca-ro ni je med tem po ve dal, da se je Pu -tin v Libiji, kjer se je mudil pred obiskom v Italiji, s tamkajšnjimi voditelji morda pogovarjal tudi o prevzemu enega od Enijevih najpomembnejših plinskih polj v Libiji. Kot kaže, bi bil to lahko del dogovora o Enijevem dostopu do arktičnega plina. Sogovornika sta spregovorila tudi o možnosti ponovne vključitve ruskega Aeroflota pri reševanju težav italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. Ob tem je Berlusconi nakazal na različne možnosti reševanja Alitalie pred bankrotom. Dejal je, da možnost dogovora s francoskim letalskim prevoznikom Air France-KLM še vedno Berlusconi simbolično strelja proti novinarki, ki je Putinu postavila indiskretno vprašanje o njegovih ljubezenskih razmerjih obstaja, da pa išče tudi druge možne rešitve. Ruski Aeroflot je svoj interes v zvezi z Alitalio izrazil že oktobra lani, vendar je po pogajanjih Alitalie in Air Francea-KLM od projekta odstopil. Med drugim sta se sogovornika dotaknila tudi ruskega sodelovanja z EU. Ber lus co ni je ob tem po uda ril, da Rusija pri dogovorih z EU lahko računa na podporo Italije, ob tem pa se je zavzel tudi za odpravo vizumov med evropsko sedemindvajseterico in Rusijo. Ber lus coni je med dru gim na no -vinarski konferenci povedal tudi, da bo Italija s svojimi vojaki še naprej prisotna v Libanonu in tako državi pomagala pri utrjevanju demokracije. S 13.000 vojaki je Italija najštevilčnejše zastopana v misiji Unifil, ki nadzoruje premi-erje, ki je na območju zavladalo po kon cu več me seč ne voj ne med Iz ra e -lom in gibanjem Hezbolah na jugu Libanona. Italija je poveljstvo Unifilu februarja prevzela od Francije. obisk - Na tiskovki z Berlusconijem Putin zanikal govorice o ločitvi in vnovični poroki CAGLIARI - Ruski predsednik Vladimir Putin je na novinarski konferenci, na kateri je nastopil skupno s Silviom Berlusconijem v Porto Roton-du na Sardiniji, zanikal poročanje nekaterih tabloidov, da se je ločil od soproge Ljudmile in da se namerava poročiti s 24-letno nekdanjo prvakinjo v ritmični gimnastiki Alino Kabajevo. »Niti zrna resnice ni v tej novici. Mislim pa, da mi ne bo nihče zameril, če rečem, da osebno menim, da so ruske ženske najbolj nadarjene in najlepše. Z njimi bi se lahko morda merile samo še italijanske ženske,« je še odgovoril ruski predsednik in si ta- ko prislužil aplavz na novinarski konferenci prisotnih ruskih in italijanskih novinarjev. »Seveda, javnost ima pravico, da izve o življenju javnih osebnosti. A tudi tukaj morajo obstajati omejitve. Vedno sem preziral tiste, ki so vohljali za drugimi in s svojimi erotičnimi fantazijami posegali v življenje drugih,« je še dejal ruski predsednik. Berlusconi pa je v znak solidarnosti s svojim prijateljem na tiskovni konferenci napravil gesto, kot da bi hotel z brzostrelko pokositi rusko novinarko, ki je Putinu postavila indiskretno vprašanje. Montezemolo napadel sindikate in radikalno levico TURIN - »Napočila je ura, da sindikat odpre oči in se sooči z realnim svetom ter se med drugim odpove starim praksam, kot so obredne in nekoristne stavke, ki vsako drugo leto spremljajo obnavljanje delovnih pogodb. Gre za zastarele obrede, ki pa veliko stanejo podjetja in delavce.« Tako je povedal predsednik industrijcev Luca Cordero di Montezemolo, ko je včeraj nastopil na dvoletnem posvetu Confindrustrie. Montezemolo je dejal, da je bila na volitvah upravičeno kaznovana radikalna levica, ki je bila zadjni dve leti v vladi nosilka protipodjetniške in pro-titržne kulture. Izrazil je upanje, da se bo z novo vlado odprla resnično nova faza, sicer pa je, kot rečeno, posebno napadel sindikate in še zlasti sindikaliste, češ da so »profesionalci vetov«. Evroposlanec Tajani kandidat za naslednika Frattinija BRUSELJ - Po napovedi, da bo komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini postal zunanji minister v novi vladi Silvia Berlusconija, se v Bruslju vse bolj ugiba, kdo ga bo nasledil. Med morebitnimi kandidati se vse pogosteje omenja evropski poslanec Antonio Tajani, predstavnik stranke Forza Italia in kot tak član največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). EPP je v četrtek ocenila, da je Tajani »idealni komisar za pravosodje in notranje zadeve«. »Antonio Tajani ima bogate izkušnje. Dobro se spozna na evropske pravne zadeve in lahko okrepi vlogo Evrope v svetu. To sta ključni značilnosti, ki ju mora imeti komisar za pravosodje in notranje zadeve,« menijo v EPP. »Jasno je, da mora o imenovanju Frattinijevega naslednika odločiti novoizvoljena vlada Silvia Ber-lusconija,« poudarja tiskovni predstavnik EPP za pravne zadeve KlausHeiner Lehne. UDC prepustila volilvcem v Rimu svobodo glasovanja RIM - Krščanskodemokratska unija UDC se ne bo opredelila za nobenega od kandidatov, ki so v balotaži za mesto rimskega župana oz. za mesto predsednika rimske pokrajine. Tako so sporočili z rimskega pokrajinskega vodstva stranke. Levosredinski kandidat za rimskega župana Francesco Ru-telli je odločitev pozdravil. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev - Španski El Pais: »Če vsaka država ima oblast, ki si jo zasluži, potem je Italija absolutno skorumpirana država« Včasih slika pove več od besed. Tako International Herald Tribune, dnevnik, ki ga v Franciji izdajata New York Times in Washington Post, objavlja vinjeto, na kateri nasmejani Berlusconi zajaše staro vespo brez koles, za njim na tleh sedi razočarani Prodi, od daleč pa Italijo gleda zelo zaskrbljena Evropska unija. Zdi se mi, da gre za odlično sintezo italijanskega volilnega razpleta. Frustrirana Italija v gospodarski krizi je izbrala Berlusconija in se vrnila k edinstveni obliki osebne oblasti ek-scentričnega milijarderja, piše New York Times. Vsekakor ni povsem jasno, ali so po dveh letih majave levosre-dinske vlade volivci glasovali za desno politično opcijo ali pa za najmanj slabo varianto. Volitve so vsekakor bile najmanj razburljive v zadnjih letih, kar kaže, da Italijani niso bili prepričani, da bo en ali drug kandidat resnično uveljavil potrebne spremembe. Sicer pa je za NYT edini jasen pokazatelj ta, da so v sicer politično nestabilni državi zaradi številnih strank in strančic volivci tokrat pokazali željo po preobratu v smeri anglosaškega sistema dveh sredinskih strank. Pri tem pa NYT izpostavlja poseben pomen velikega uspeha Severne lige. Za španski El Pais bo Berlusconi vladal z absolutno večino, in to tretjič, vendar je tokrat država na kolenih in prevladuje malodušje. Veltroniju ni uspelo preseči nasprotnika, dosegel pa je častni poraz, tako da bo lahko pet let vodil opozicijo, in to brez napetosti z radikalno levico. Dejstvo, da je slednja izgubila parlamentarno predstavništvo, madridski levo usmerjeni dnevnik pripisuje volji volivcev po koristnem glasovanju in nezadovoljstvu zaradi kre-garjenja v času Prodijeve vlade. Levičarski francoski Liberation ugotavlja najprej, da je v Italiji prišlo do pravega potresa, saj prvič ne bo v parlamentu predstavnikov komunistične levice in socialistov. Po 15 letih od prvega nastopa pa se je vrnil medijski magnat, edinstveni politični pojav, v katerem se združujejo protidržavni populizem, konservatorizem in nacionalizem, ki so očitno zakoreninjeni v italijanski družbi. Zmagal je s podporo trde desnice, kot označuje Bossijevo Severno ligo, ki s svojimi 8 odstotki sicer zagotovila zmago Berlusconiju, ta pa je postal talec v rokah nestanovitnega zaveznika. Londonski Financial Times gre v podrobnosti volilnega rezultata in ugotavlja, da je tokrat Berlusconijevo zavezništvo zmagalo, ampak z manj glasovi kot na prejšnjih volitvah. Če seštejemo vse zaveznike, je Ljudstvo svobode tokrat dobilo 850 tisoč glasov manj kot leta 2006. Demokratska stranka je dobila v glavnem iste glaso- ve kot zadnjič zavezništvo Oljke, zavezništvo z radikalci pa ji ni prineslo novih glasov. Skrajna levica je izgubila približno poldrugi milijon glasov. Manjkajoča dva milijona volivcev sta se v dvotretjinski meri usmerila k Severni ligi, kar je zagotovilo zmago Ber-lusconiju. Nova vlada bo zato odvisna od podpore Bossijeve stranke, ki je na severu države podvojila svoje glasove, celo v nekdanjih »rdečih mestih, kot sta Bologna in Firence«. Po oceni FT je to bolj znak frustracije in pobitosti italijanskih volivcev, kot pa podpora ksenofobičnim stališčem Lige, in to predvsem zaradi nazadovanja ekonomije, zaskrbljenosti zaradi javnega reda in pritiska priseljencev ter negotovosti v globaliziranem svetu. V okviru splošne kritičnosti tujih medijev do Silvia Berlusconija, ki v tujini ne uživa posebnega ugleda, je tre- ba zabeležiti tudi odpiranje možnosti, da ne bo prav taka katastrofa, kot nekateri napovedujejo. V tem smislu Frankfurter Allgemeine Zeitung na primer dopušča možnost, da so obtožbe in strahovi morda neosnovani. »Če Berlusconijevi nasprotniki niso znali predstaviti alternative, če ga Milansko sodišče v 14 letih ni uspelo obsoditi, potem se je treba sprijazniti z izbiro italijanskih volivcev«, piše nemški konservativni dnevnik. Britanska BBC, ki je znana po svoji skrajni korektnosti, si privošči novega italijanskega premiera: »Enkrat se je primerjal z Jezusom Kristusom, gotovo je sedaj spet na sedlu, vprašanje pa je, ali bo znal storiti čudeže, ki jih Italija potrebuje. Morda se bo Gatto-pardo izkazal bolje v svojem tretjem mandatu. Prejšnji, ki je bil najdaljši v povojni Italiji, je bil po oceni kritikov izgubljena priložnost. Tokrat, s tako močno večino, mora doseči zastavljene rezultate. Italija si ne more privoščiti poloma,« poroča BBC. Za konec pa se povrnimo k vin-jetam. Španski El Pais objavlja karikaturo, v kateri Italijan ugotavlja, da »če ima vsaka država politično oblast, ki si jo zasluži, in če ima Berlusconi absolutno večino, potem Italija esta corrompida absolutamente - je absolutno skorumpirana.« Sergij Premru Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it fest - Včeraj v gosteh priznani pisatelj Luis Sepulveda Sobota, 19. aprila 2008 APrimorski ~ dnevnik bogat spored 7 Zapletenost politike in znanosti Danes lahko v literaturi poenostavimo ¡7a Čilski pisatelj o vlogi zelenih strank in literature - Kritično do jedrske energije »Danes vlada perverzno prepričanje, daje demokracija sinonim za volitve oziroma za pravico, da se vsake štiri ali pet let podamo na volišča in izrazimo svoj glas. Mlade generacije sploh ne vedo, da daje demokracija tudi pravico do participacije v vseh sektorjih javnega življenja. Upam, da si bo civilna družba ponovno prisvojila to svojo vlogo.« Čilski pisatelj Luis Sepulveda se je tudi Festovemu občinstvu predstavil v zanj značilni vlogi kritičnega misleca, ekologa in zaščitnika nezaščitenih. V gledališču Miela se je spustil v pogovor s pisateljem Brunom Arpaio (njuni »pogovori« so že objavljeni v knjigi Raccontare, resistere), v popoldanskih urah pa se je v hotelu na Velikem trgu srečal z novinarji. In spregovoril predvsem o okoljevarstvenih in političnih temah, na primer o tem, kakšna naj bo v tretjem tisočletju vloga Zelenih. Živimo žal v času, ko na volitvah zmagujejo podjetniki, inteligenca, ideali in poštenost nimata nobene vrednosti, je dejal Sepulveda ter spodbudil aplavz skupine novinarjev. Del svojega razgibanega življenja (kot nasprotnik Pinoche-tovega režima je bil na primer zaprt, leta 1979 pa se je pridružil mednarodnim brigadam Simona Bolivarja in se boril za revolucijo v Nikaragvi) je čilski pisatelj preživel v Nemčiji. »Sodeloval sem z Zelenimi in nasprotoval njihovi preobrazbi iz gibanja v stranko: dokler so bili gibanje, ni nihče dvomil v njihovo etično moč, če vstopiš v politiko, pa se moraš nujno podrejati njenim igricam.« Vloga zelenih strank naj bo danes moteča: njihova ekološka zavest naj javnost spodbuja k razmisleku in jo informira o ceni, ki jo svet plačuje zaradi vse hitrejšega razvoja in tržnih zakonov. Kakšen je vaš odnos do jedrske energije, je še zanimalo novinarje. »Dokler ne bomo prejeli tehtnih zagotovil glede njihove varnosti, predvsem pa, dokler ne bodo našli ustrezne rešitve za jedrske odpadke, ji bom nasprotoval. V Španiji, kjer živim, imajo na primer pet nukleark, jedrske odpadke pa izvažajo v Francijo ...Predvsem pa naj mi kdo razloži, zakaj se velika industrija ne preusmeri v alternativne načine proizvodnje energije; 96% odstotkov energije, ki jo proizvajajo na Danskem, je na primer eolskega izvora. Možnosti je nešteto, seveda pa zahtevajo znatne investicije.« Na katero pot pa naj se v danih razmerah poda literatura? »Tako kot Italo Cal-vino sem tudi jaz prepričan, da moramo "li-terarizirati" življenje: tudi zapletenost politike in znanosti lahko poenostavimo s pomočjo literature.«(pd) »Skrbi me nezdrava politika, ki danes prevladuje v naši družbi ...« kroma Ob 10. uri bodo v gledališču Miela podelili nagrado Giovanni Maria Pace za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo leta 2007, istočasno pa tudi nagrado Illy leggi la scienza, ki bo šla najboljši recenziji (pisali so jih višješolski dijaki). Na Trgu svetega Antona ob 11.30 predstavitev znanstvenega časopisa JournalFEST, pri katerem so sodelovali tudi dijakinje in dijaki liceja Slomšek. Smo ljudje ali zarodki, je naslov okrogle mize, ki se bo ob 12. uri odvijala v deželni palači na Velikem trgu. Znanstveniki vsega sveta bodo predstavili svoje raziskovalne izkušnje občinstvu Trga svetega Antona (ob 15.30). Ob 21. uri v gledališču Miela premiera filma The 11th Hour, sledi koncert dvojice Percussion Voyager. Več na www.festrieste.it znanstveni sejem fest - Pogovor z bivšim ministrom Luigijem Berlinguerjem »Znanosti ne moremo posredovati z enakim entuziazmom kot odvajalno sredstvo« »Znanstveno kulturo moramo izenačiti z neznanstveno,« je prepričan Luigi Berlinguer, bivši minister za šolstvo in znanost, eden številnih uglednih gostov včerajšnjega Festovega sporeda. »Doslej žal ni bilo tako, saj je tisti, ki ne pozna določenih literarnih ali zgodovinskih podatkov, v naši družbi ignorant, kdor pa prizna, da mu matematika ne leži, celo zelo cenjen izobraženec. Gre za razširjeno mišljenje, ki dokazuje, da znanost preveč podcenjujemo: če je ni, ni to nobena škoda. Povedal bom primer: če nepravilno uporabite glagol-ski čas, ste ignorant, nič hudega pa ni, če mislite, da je bil Einstein poljedelec. Tako mentaliteto je treba spremeniti.« Kako? Najprej se moramo prepričati, da se brez znanstvene in tehnološke kulture sodobna družba nikamor ne premakne. Pomislimo samo na ženske in pralne stroje. Tistim, ki so prepričane, da je življenje brez tehnologije možno, bi odvzel stroj in jih pozimi, v snegu, poslal v javne pralnice. Tako bo že enkrat konec sanj o svetu, ki ga ni več in dobro je, da je mimo, saj so takrat dela opravljali tlačani. Znanosti se ne smemo bati, ne gre za kemično snov, ki vse pokvari in onesnaži, ni transgensko modificirana hrana, ni onesnaženje. Egoizem lastnika, ki želi uničiti svet, povzroča onesnaženje, ne pa tehnični dosežki. Danes lahko zgradimo moderno strukturo, ki izloča dim, lahko pa tudi tako, ki ga ne. Pred sto petdesetimim leti so iznašli motor, takega kot ga uporabljamo še danes; šele sedaj pa se je porodila ideja o električnih motorjih brez izpušnih plinov. Zakaj tako pozno? Ker obstajajo egoisti, se pravi petrolejski mogotci in lastniki tovarn, ki so želeli nadaljevati po ustaljeni poti, brez odvečnega razmišljanja o boljši formuli. Luigi Berlinguer kroma Kako bi znanost približali mladim? Če se otrok znanstvene vede uči na podlagi knjig, kakor latinsko slovnico, ga ne bodo prevzele in bo o znanosti razumel bolj malo. Znanost je v prvi vrsti teorija, doktrina, temelj naravnih zakonov, ampak tudi izkustvo, brez katerega otrok nič ne razume. Če znanost predstavlajmo samo kot filozofijo, ki se je moramo učiti na pamet, ne da bi pri tem razumeli za kaj gre ali od kod izvira, izgubimo vso radovednost, začudenje in zabavo: nič nas ne spodbuja k učenju, k spoznavanju. V resnici pa je celo matematika zabavna, ne moremo pa je posredovati z enakim entuziazmom kot odvajalno sredstvo ... Kakšno vlogo lahko odigra šola? Ko otrok vstopi vanjo, ni potrebno, da takoj sede v klop, ampak gre lahko mimo laboratorija. Poglejte na primer otroke, ki se igrajo na Festu in se obenem učijo, spoznavajo in razmišljajo. Naši otroci ne znajo razmišljati, navajeni so se le učiti na pamet. Začeti je torej treba pri izobrazbi, spodbujati science centre, pobude, kot je ta, ki ne ponuja le knjig, ampak tudi eksperimente oziroma eksperimentalno znanstveno metodo. Fest vzbuja radovednost in željo po uporabi tehnoloških naprav in spoznavanju njihovih učinkov. (pd, sas) sejem fest - Srečanje z očetom abortivne tablete Baulieujem »Kemična rešitev za pravice žensk in napredek znanosti« Z legalizacijo splava se je v zadnjih tridesetih letih spremenila tehnika umetne prekinitve nosečnosti: poleg kirurških posegov se je namreč uveljavila tudi abortivna tableta RU-486. Njen izumitelj, 82-letni francoski biokemik Etienne-Emile Baulieu seje včeraj mudil na tržaškem sejmu znanosti Fest, kjer je predaval o staranju in hormonih. Leta 1983 je Baulieu v svojih laboratorijih Roussel Uclaf začel prve preizkuse z antiprogestagenom mifepristonom; pet let pozneje ga je uvedla francoska vlada, za njo pa še švedska, angleška, nemška, kitajska in izraelska. Po podatkih so v zadnjem desetletju v svetu prekinili neželeno nosečnost z abortivno tableto več kot trem milijonom žensk. Pot pa je pri nas še dolga, saj tabletka v Italiji še ni registrirana in torej ni dostopna v bolnišnicah oziroma pri ginekologih, da bi jo lahko predpisovali. Še ved- Etienne-Emile Baulieu kroma no obstajajo oporečniki tako v katoliških kot v političnih krogih, ki ovirajo svobodno odločitevžensk. Kako pa gleda oče RU-486 na današnji položaj? »Najprej moramo razumeti, da je splav nelahka odločitev tako za žensko, kot za njenega življenjskega partnerja in družino nasploh; njeno izbiro pa je treba vsekakor spoštovati. Če se namreč ženska odloči za splav, ni zaradi tega, ker nima rada otrok, ampak zaradi hudih življenjskih razmer. Posegi umetne prekinitve nosečnosti so bili doslej predvsem mehanski, nikakor pa preprosti, saj je kirurgija vedno zasedala prvo mesto v medicini. Uvedba kemične rešitve za biološke probleme, se pravi tablete za medicinski splav, pa potrebuje seveda čas; metoda pa je zelo učinkovita in varna, hkrati pa ne predvideva nobenega invazivnega kirurškega posega. Mnogi so mi že očitali, da proces preveč poenostavljam. Take izjave pa mi niso všeč, saj želimo z našim delom združiti dve zelo pomembni temi: pravice žensk in napredek znanosti. Kaže pa, da povzroča njuna združitev še vedno preplah v nekaterih konservativnih krogih. (sas) fest - Angleški znanstvenik Kevin Warwick O umetnih možganih in predvidljivi depresiji ... Realnost je včasih drznejša od domišljije in znanstvene fantastike, meja med sedanjostjo in bodočnostjo pa skoraj nevidna. Znanstvenik Kevin Warwick je Festovo občinstvo včeraj popeljal med eksperimente, ki jih je v zadnjih leti opravil na lastni koži. Ali bolje rečeno: pod kožo. Kajti raziskovalec z univerze v Readingu je kot prvi človek v zgodovini »vgradil« v svoje telo mikročip, neke vrste radiofrekvenčni identifikacijski sistem. Šlo je za znanstveni eksperiment in ne za špekulacijo, je pojasnil znanstvenik, ki pa je bil kljub temu podvržen marsikateri kritiki. S pomočjo filmskih odlomkov je predstavil, kakšna sporočila je čip pošiljal računalniku, predvsem pa, kdo ga danes uporablja. Na primer nekateri pacienti (v či-pu je njihov klinični karton), uporabljajo pa ga tudi v varnostne namene in celo ...razvedrilne: v Rotterdamu je nočni klub, v katerega lahko vstopiš samo, če nosiš pod kožo poseben čip. Tudi nekateri psi in mačke, ga imajo vgrajenega in to je eden redkih primerov, ko so napravo preizkusili prej na človeku kot na živali. Warwick se sprašuje, kakšne možnosti razvoja, lahko ima tak mikročip: če bi mu vgradili satelitsko napravo GPS, bi sicer meril kot paket cigaret, zaskrbljenost staršev pa bi bila potešena. Morda bi tako tudi vedeli kje je mala Maddy, ki je lani izginila na Portugalskem... Angleški znanstvenik, ki je tri mesece nosil pod kožo tudi sto elektrod, preko katerih je svoj živčni sistem povezal z računalnikom (in obratno), se danes posveča raziskovanju umetnih možganov: zgradili so jih iz mišjih nevronov in jih vgradili v robot. Vprašanje je, ali jih bodo kdaj pripeljali tudi do pametnega obnašanja, do tega, da bodo znali predvideti posledice in se jim torej izogniti. Podobno velja za možganske stimulatorje, ki jih uporabljajo Par-kinsonovi bolniki: ti namreč preprečujejo nadležno tresenje, pravi izziv pa je razviti tak stimulator, ki ga bo znal tudi predvideti. Kajti taka naprava bi najbrž koristila vsem: kaj če bi predvidela tudi epileptični napada ali depresijo? (pd) 8 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / policija - Obsežna preiskava pod vodstvom tržaškega letečega oddelka Mamilo je potovalo v želodcih, kovčkih in čevljih Kriminalna organizacija iz Nigerije - Aretirali 52 oseb, zasegli 40 kilogramov kokaina in 8 kilogramov heroina Mogočna kriminalna združba z bazo v Nigeriji redno pošilja velike količine čistega kokaina v Evropo, lep del snovi pa je namenjen italijanskemu trgu. Mamilo, spravljeno v z domopakom ovite plastične zavojčke, prinašajo t. i. »kurirji droge«, ki ga navadno pogoltnejo in nato skrivajo v organih prebavnega sistema. Včasih se tihotapci poslužujejo manj nevarnih, a za policiste lažje zaznavnih skrivališč, kot so kovčki in čevlji, kdaj pa kdaj se ženske odločijo celo za zavojčke v vagini. S tem zaslužijo nekaj tisoč evrov, ne veliko, če pomislimo, da vsakič tvegajo življenje, pa tudi svobodo. Na njihov račun kopičijo vrhovi kriminalne združbe milijonske zaslužke. Gram čistega kokaina stane nigerijskemu trgovcu na Nizozemskem (tam je glavni evropski center za preprodajo kokaina) okrog 30 evrov, v Italiji ga svojemu rojaku proda za 45 evrov, končni kupec pa bo za gram mešanega kokaina odštel 90 evrov. Tržaški mobilni oddelek je novembra 2006 naletel na nigerijsko prenašalko kokaina, v kupca preoblečeni agent pa je od nje kupil 200 gramov belega prahu. Ženske niso aretirali in začela se je dolga in zapletena preiskava po vsej Italiji in v tujini, ki je naposled omogočila izvedbo 52 aretacij in zaplembo 40 kilogramov kokaina ter 8 kilogramov heroina. Preiskavo so včeraj na tržaški kvesturi opisali javna tožilca Nicola Maria Pace in Giorgio Milillo, kvestor Domenico Mazzilli ter poveljnik mobilnega oddelka Mario Bo in njegov namestnik Leonardo Boido. »Velik uspeh je posledica neutrudnega in kakovostnega dela ter pravilno zasnovane preiskave,« je bil zadovoljen tožilec Pace. Kokain proizvajajo v Južni Ameriki, največ v Kolumbiji, nigerijski kriminalci pa ga uvažajo v svojo državo, kjer so po vsej verjetnosti velika skladišča. V to je prepričan tožilec Milillo, »saj si drugače ni mogoče razlagati stalnega dotoka kokaina, ki iz Afrike preplavlja Evropo«. Iz Nigerije in sosednjih držav (iz Gvineje, Slonokoščene obale in Malija) potuje droga v Španijo, Francijo, Nizozemsko, Nemčijo in Libijo, del tovora pa nadalje preusmerijo v Italijo. Spočetka so prenašalci leteli tudi direktno iz nigerijskega Lagosa na Malpenso, ko so se zaplembe in aretacije na milanskem letališču pomnožile, pa so to pot opustili. Kurirji droge so v glavnem šibki členi verige, ker jih v ta posel vodi ekonomska stiska in so močno izpostavljeni policijskim pregledom. Kurir dobi za uspešno opravljen let od tisoč do pet tisoč evrov; če pride do zapletov, ne prejme niti centa. Med aretiranimi so bile ženske in moški, državljani Nigerije, Gane, Toga, a tudi Poljske, Litve in Argentine, med 50 preiskovanimi osebami pa je tudi kak Italijan. Policija je med drugimi aretirala 21-letnega košarkarja, ki je igral v toskanski C2-ligi in se je preizkusil na treningih nekega Bl-ligaša. V želodcu je skrival 78 zavojčkov, skoraj kilogram kokaina. Za zapahi sta končali tudi osrednji osebnosti organizacije v Italiji, Nigerijca, ki sta koordinirala prihod droge v državo. Eden od dveh je celo angažiral svoje dekle, Poljakinjo v osmem mesecu nosečnosti (otrok je bil njegov): aretirali so jo z 890 grami hero- ina. Na Malpensi pa se je 20-letnik ob pristanku počutil slabo: v njegovem črevesju se je eden izmed 72 zavojčkov raztrgal. Tri dni je bil v komi v bolnišnici, doživel je dva infarkta, na koncu pa je odnesel celo kožo. Prenašalci so pred potovanji spraševali vu-dujske čarovnike, ali so duhovi prednikov na njihovi strani, večkrat pa se napovedi niso Levo tiskovna konferenca na kvesturi; desno nekaj zaplenjenih predmetov: zavojčki z mamilom, denar, mobilni telefoni in telefonske kartice kroma uresničile. Preiskava je delno potekala po tradicionalnih poteh, kot sta opazovanje in zasledovanje, ključno vlogo pa so imela telefonska prisluškovanja. V Italiji in tujini so prestregli 300 tisoč pogovorov320 uporabnikov, v povprečju pa je ekipa operaterjev poslušala po 40 pogovorov hkrati. Preisko- valci so iskali zaupanja vredne operaterje s poznavanjem afriških jezikov, kot sta npr. ibo in svahili. Ravno s prisluškovanji so prišli na sled članu združbe, ki je posloval tudi s heroinom. Slednjega proizvajajo na Tajskem, v Italijo pa prihaja preko Turčije. Odkritje je odprlo drugo vejo preiskave, ki je prav tako obrodila svoje sadove. (af) sesljan - Prerekanje zaradi otrokovega sendviča Koprskega župana in njegovo družino nagnali iz sesljanskega bara Popovič: »Nedopustno udrihanje po slovenski družini«- Upravitelj:»Žalil me je. Nisem vedel, da je Slovenec, jaz govorim slovensko« Zgoraj: Boris Popovič; desno: bar Belvedere kroma Kreganje in skoraj »diplomatski incident« lahko sproži tudi malenkost, kot je sendvič. Koprskega župana Borisa Popovi-ča in njegovo družino so včeraj dopoldne zapodili iz bara Belvedere v Sesljanu, potem ko se je med županom in upraviteljem bara vnelo prerekanje, povod za to pa je bil sendvič iz črnega kruha, ki ga je iz nahrbtnika potegnil županov sedemletni sin, sicer sladkorni bolnik. Družina Popovič je bila namenjena v Čedad, kjer naj bi se štiriletni in sedemletni otrok zabavala z avtomobilčki na dirkališču za go-kart. Lilo je, na avtocestnem odseku med Prosekom in Devinom se je zaradi prometne nesreče ustvarila dolga kolona, starejši fantek pa se je med vožnjo počutil slabo. Boris Popovič je poiskal najbližjo okrepčevalnico: devinsko počivališče je bilo zaradi zastoja nedosegljivo, najbližje naselje je bil Sesljan. Župan je parkiral sredi vasi in družina je pod nalivom stekla do najbližjega zavetišča, v bar Belvedere, med istoimenskim hotelom in banko. Otroka sta stekla k mizi na koncu bara in takoj potegnila iz nahrbtnika nekaj hrane, županova žena Eva, v osmem mesecu nosečnosti, jima je sledila, Popovič pa je po italijansko nagovoril upravitelja. »Moj sin je imel svoj sendvič iz črnega kruha, ker je pač sladkorni bolnik. Držati se mora stroge diete in vedno nosi hrano s seboj, zraven pa ima tudi ustrezen dokument, ki priča o njegovih posebnih potrebah. Ko je otrok ugriznil v sendvič, sem upravitelju dejal, da bo on to jedel, za ostale pa sem nameraval naročiti kavo, rogljičke in sokove,« je povedal Popovič. Upravitelj se ni strinjal: »Hotel sem jim razložiti, da mi zakonski predpisi prepovedujejo, da bi dopuščal strankam prinašati lastno hrano. To so pravila o higieni in varnosti, ki niso odvisna od mene, kontrole karabinjerjev so kar pogoste, odgovarjam pa jaz. Gospod mi je odvrnil, da bo on odgovarjal, žal pa ni tako«. Koprskemu županu se je vse to zdelo smešno, ton pogovora se je naglo stopnjeval in prišlo je do prerekanja, ki se je končalo tako, da je družina odšla v bar Guatemala na drugi strani ceste. Tam so Popovičevi naleteli na prijazne osebe in brez težav pomalicali, s sendvičem vred. Koprski župan je bil ogorčen: »Obnašanje upravitelja lokala je bilo nedopustno, slovensko družino je žalil in jo dejansko zapodil. Ni nas hotel postreči in rekel je, naj spoštujemo zakone te države ali pa naj se vrnemo domov«. »Kot župan se stalno trudim, da bi podpiral sožitje, nad tovrstnimi dogodki pa sem naravnost osupel,« je komentiral Popovič. Podčrtal je, da ni želel izkoristiti svojega položaja, zato se sogovorniku ni predstavil kot župan. Ko se je v dru- gem baru nekoliko umiril, je poklical svojega prijatelja Fabia Scoccimarra, bivšega predsednika tržaške pokrajinske uprave in veljaka Nacionalnega zavezništva, ki je bil nad novico presenečen, vest pa je nemudoma posredoval devinsko-nabrežinskemu županu Giorgiu Retu. Slednji je iz Rima telefoniral Popoviču in se mu osebno opravičil za neljubi dogodek. V preteklosti je bil bar Belvedere že tarča kritik zaradi ne ravno zglednega odnosa do strank, nazadnje v prejšnjem letu, ko je med kreganjem v baru neko stranko obšla huda slabost. Po mnenju upravitelja, ki je želel ostati anonimen, je najbrž prišlo do večjega nesporazuma: »Ni res, da jih nisem hotel postreči, motila me je le hrana iz njihovih torb«. Pikolovski upravitelj-barman očitno ni imel razumevanja za potrebe malega bolnega otroka. Ali je šlo poleg tega tudi za udrihanje po Slovencih? »Sploh nisem vedel, od kod prihajajo, pravzaprav sem bil skoraj prepričan, da gre za Avstrijce. Ni imelo pomena. Dejstvo je, da me je gospod začel žaliti, dejal je, da sem nor in podobno. Ostale stranke so se strinjale, da se je slabo obnašal. Po mojem sva se od vsega začetka slabo razumela,« je menil barman in pristavil, da bi bilo morda manj nesporazumov, ko bi pogovor potekal po slovensko, saj je sam obiskoval slovenske šole in ta jezik dobro obvlada. (af) Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik Zadruga Primorski dnevnik Z.O.Z sklicuje redni občni zbor, in sicer v prvem sklicu, v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 10. uri na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, v drugem sklicu, v torek, 22. aprila 2008 ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, imenovanje predsedstva, izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega Odbora in predstavitev bilance; 3. poročilo Nadzornega Odbora; 4. diskusija in odobritev bilance; 5. razno. Pet tisočink za VZS Mitja Čuk Davkoplačevalci lahko aktivno prispevajo za delovanje društev in darujejo 5 tisočink ("5 per mille") svojega dohodka iz leta 2007 (I.R.P.E.F.) neprofitni ustanovi, ki jo navedejo v svoji davčni prijavi. Če se boste odločili, da svojih 5 tisočink dodelite Vzgojno zaposlitvenemu središču Mitja Čuk Onlus, potrdite to v davčni prijavi s svojim podpisom v razdelku "Sostegno del volontariato, delle organizzazioni non lucrative di utilita sociale, delle associazioni di promozione sociale, delle associa-zioni e fondazioni', in vnesite davčno številko središča C.F. 90036060326, piše v sporočilu Sklada Mitja Čuk. Drevi v Kulturnem domu razstava Človek in čas Krožek Fotovideo Trst 80, ZSKD, SSG, ZKB in Atron vabijo drevi ob 19.30 na odprtje fotografske razstave Človek in čas v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Sledi ob 20.30 ponovitev komedije Namišljeni bolnik v režiji Janusza Kice (red T z italijanskimi nadnapisi). Razstavo si je mogoče ogledati ob predstavah SSG ter od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure do 23. maja. Balet v Rossettiju V gledališču Politeama Rossetti bo drevi in jutri popoldne nastopil balet Hubbard Street Dance iz Chicaga. Drevišnji nastop bo ob 20.30, jutrišnji pa ob 16. uri. Komedija v Ricmanjih Drevi bo v prostorih SKD Slavec v Ricmanjih ob 20. uri na sporedu komedija v tržaškem narečju Ma...quanti semo a zena???, ki jo bo odigrala gledališča skupina Proposte teatrali v okviru potujoče gledališke revije Fuoriscena, ki jo prireja združenje LArmonia. Ljudje prvega maja V razstavni dvorani Tržaškega fotografskega krožka v Ul. Zovenzoni 4 bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Ljudje prvega maja - Trideset let praznika dela v Trstu avtorjev Walterja Bohma in Umberta Laurentija. Filmi o odporništvu Kinematografski krožek Charlie Chaplin prireja v sodelovanju z odborom za mir in sožitje Danilo Dolci in s podporo Pokrajine Trst niz filmov o odporništvu ob 63. obletnici osvoboditve. Drevi bo v multikulturnem centru v Ul. Valdirivo 30 ob 20.30 predvajanje dveh dokumentarcev Danila Caracciola pod skupnim naslovom Odporništvo v spominu. Vstop je prost. Buosija pospremili v zapor Policisti so včeraj po kosilu odpeljali Fabia Buosija iz njegovega stanovanja v Ul. Schiapparelli v koronej-ski zapor. Kasacijsko sodišče je včeraj dokončno potrdilo 18-letno zaporno kazen zaradi umora taksista Bruna Giraldija. V ječi bo točneje preživel 17 let in 6 mesecev. / TRST Petek, 18. aprila 2008 1 1 DOLINSKI OBČINSKI SVET - Izredna seja o obnovi trga Gorica v Boljuncu Premolinova: Dokažite trditve! In Gombač se je začel izmikati... Gombač je trdil, da niso bili spoštovani kriteriji za pripravo predhodnega načrta, a trditve ni dokazal Potrpljenje božja mast, veleva pregovor, pisan na (včerajšnjo) kožo dolinske županje Fulvie Premolin. Med izredno občinsko sejo je Premolinova kar 23-krat (!) vprašala občinskega svetnika opozicijske liste Združeni v tradicijah Borisa Gombača, naj ji točno navede, v katerih točkah predhodni načrt za ovrednotenje boljunškega trga ne spoštuje smernic, kijih je bil nakazal občinski odbor, a ni prejela odgovora. Gombač se je izmikal, se izgovarjal z drugimi argumenti, cikal na razne pravilnike in zakonike, ki niso imeli nobene zveze z obravnavano temo, jasne potrditve tega, kar je bil napisal (skupno s svetnikoma Oltre il polo Robertom Massijem in Giorgiom Jercogom) v predloženi resoluciji o »predhodnem načrtu za ovrednotenje vaškega jedra v Boljuncu« pa ni zmogel. Zadeva »prenova Gorice« je že nekaj mesecev osrednja tema v Boljuncu. Začelo se je z idejnim natečajem in kritikami domačinov nad izbranim načrtom, ker jim »zaprt trg« ni bil prav nič po godu. Posebno lastnikom trgovin in upraviteljem javnih lokalov ne. Krajani so s 1240 podpisi podkrepili svoj »ne«, zahtevali so odprto Gorico in predvsem ohranitev parkirnih prostorov. Občinska uprava jim je prisluhnila. Slab mesec po prejemu podpisov je odobrila smernice za razpis natečaja za predhodni načrt. Ta je bil predstavljen konec marca v boljunškem gledališču Franceta Prešerna. Predvideval je odprt trg, nova drevesa na trgu in ob njih, sredi trga, parkirne prostore. Obenem je predvideval zo-ženje sedanjih širokih pločnikov na vsega poldrugi meter širine. Prisotni so tudi temu načrtu iznesli marsikatero kritiko, predvsem neposredno prizadeti lastniki trgovin in javnih lokalov. Jabolko spora so spet bili parkirni prostori, ker naj bi jih bilo premalo. Občinska uprava je prisluhnila pomislekom, županja se je srečala s skupinami krajanov in je na včerajšnji seji tudi povedala, kakšna so bila njihova mnenja: tretjina je predlagala eno, tretjina drugo, preostala tretjina pa je zaupala županji, naj pač izbere za vas in občino najboljšo rešitev. Skratka: (skoraj) popoln kaos (različnih) mnenj. Opozicija v občinski skupščini je prispevala še svoje. Gombač, Massi in Jercog so zahtevali sklicanje izredne seje občinskega sveta z eno samo točko na dnevnem redu: razpravo o resoluciji o predhodnem načrtu za ovrednotenje Gorice. Svetnikom jo je predstavil Gombač. Obnovil je potek dosedanjega postopka, omenil alternativne predloge, ki so jih julija lani posredovali »predstavniki vseh prisotnih dejavnosti ob podpori 1.240 podpisov«. Z dokumentom je zahteval, naj županja in občinski odbor »ponovno proučita predloženi predhodni načrt«. V besedilu so podpisniki zapisali tudi sledečo »ugotovitev«: »predhodni načrt ovrednotenja trga v Boljuncu, ki je bil dodeljen začasnemu združenju Cappella & C. d.o.o. ne spoštuje odobrenih smernic, kijih je sprejel občinski odbor s sklepom št. 122/g, z dne 03.08.2007«. Trditev je zbodla županjo Premoli-novo. Od Gombača je zahtevala, naj dokaže, »kateri kriteriji smernic niso bili spoštovani od projektantov«. In že se je začelo Gombačevo izmikanje. Premolinova je vztrajala, točko za točko; Gombaču je kar 23-krat ponovila, naj dokaže svojo trditev. »Marsikaj, kar vi pravite, je iz trte izvito in gre za en sam demagoški nastop,« mu je zabrusila, ko ni dobila odgovora. In še: »Dokazala sem, da to, kar ste vi trdili, je laž. Zato ni razloga, da bi sprejemali vašo resolucijo, ker so to neresnične trditve. Vprašala sem vas, naj mi pojasnite, niste znali povedati. Uprava je storila to, kar so občani predlagali. Vseh, seveda, ni mogoče zadovoljiti, delamo pa za javno korist.« Gombač ni umaknil resolucije. Na glasovanju je bila zavrnjena z glasovi levo-sredinske večine. Podprli sojo le Gombač, Jercog (ker jo je pač podpisal, je bilo slišati...) in Franco Majcev (UDC), medtem ko se je sergio Rudini (Severna liga) vzdržal. M.K. Predhodni načrt o obnovi gornjega dela boljunške Gorice. Dreves naj bi ne posadili, ker bodo črtali iz načrta prvotno predvidene parkirne prostore fernetiči Tihotapil dvesto kilogramov cigaret Dvajsetletni poljski voznik je v kombiju skrival dvesto kilogramov cigaret, ki so prihajale z vzhoda Evrope in so bile namenjene na italijansko tržišče. Pri bivšem mejnem prehodu Ferneti-či ga je v to rek po no či za sa či lo osebje davčne policije tržaških finančnih stražnikov. Izvedenci tobačnih multinacionalk bodo v teh dneh ugotavljali, ali so cigarete avtentične, mladega moškega pa so aretirali zaradi tihotapstva. Finančni stražniki so med navadnim pregledom opazili, da z voznikovo dokumentacijo nekaj ni v redu. Ime voznika se ni ujemalo z imenom na papirjih, tovor pa naj bi mo ral po to va ti iz Tr sta v Rim, medtem ko je kombi prihajal iz Slovenije. Pregledali so vozilo, pod najavljenim tovorom (šlo je za steklene epruvete) pa so v kartonskih zabojih našli nič manj kot 208.600 škatlic cigaret. Posnetek usada na gradbišču hotela Europa kroma hotel europa - »Zakrivila« je usad na gradbnišču 27. marca Skala, težka 2.500 ton Devinsko-nabrežinski župan Ret izdal odredbo o »obnovitvi naravnega okolja« - Kaka 2 milijona evrov škode, 200 tisoč za geološko ekspertizo Slab mesec po usadu, ki je prisilno prekinil gradnjo podzemskega parkirišča ob nekdanjem hotelu Europa v nabrežin-skem bregu, se nadaljuje odstranjevanje več deset tisoč kubičnih metrov zemlje, kamenja in drevja, kije 27. marca ob pol petih zjutraj zgrmelo s flišastega pobočja na delovišče. Nekaj dni po nesreči je devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret izdal odredbo, v kateri jasno piše, da bo moral lastnik »obnoviti naravno okolje,« in ga tako zavarovati, da ne bo obstajala več nevarnost usadov ali drugih podobnih nesreč. Območje so si v dneh po usadu ogledali občinski tehniki, geologi družbe, ki opravlja gradbena dela za preureditev nekdanjega hotela Europa v turistična stanovanja, predstavniki gozdne straže in civilne zaščite. Na srečanju na tržaški pre-fekturi so se nato domenili o postopku za obnovo območja. Gradbeno podjetje je za gradnjo podzemskega parkirišča izkopala lep del strmega flišastega pobočja in ga nato obvarovalo z armiranim betonskim zidom. Geologi so sicer opravili vse predvidene meritve terena. Pri teh so naleteli na skalo, ki je štrlela s pobočja. Ocenili so, da gre za sicer za veliko gmoto, armirani zid pa naj bi zdržal njeno težo. Po podatkih, ki jih je posedoval župan Ret naj bi zid zdržal pritisk kakih 600 ton, morda še več. Teden pred usadom so tehniki opazili rahlo drsenje terena. Skalo so pritrdili in utrdili na pobočje, iz varnostnih razlogov pa so že takrat prekinili delo na gradbišču, kjer sta ostala le dva bagra. Izkazalo pa se je, da so bile ocene o skalni gmoti zgrešene. Tehniki so izračunali, da se je s pobočja odlepila in zdrsela za kakih 30 do 50 metrov niže skala, težka kar 2.500 ton (!). »Ko se l e usula na kakih 8 metrov visok bager, ga je tako zmečkala, daje od njega ostala le slab meter visoka jeklena gmota,« je pojasnil uničevalno moč skale župan Ret. Podjetje je po nesreči opravilo celo vrsto dodatnih geoloških analiz. Na kraj je povabila tudi svetovno znanega geologa iz Padove. Njegova celodnevna ekspertiza je kar drago stala: 200 tisoč evrov. Celotna škoda pa naj bi znašala kaka dva milijona evrov, je dodal Ret, ki je kategorično zavrnil možnost, da bi lahko usad v nabrežinskem bregu vplival na statičnost 50 metrov više ležeče Obalne ceste. Ta se nahaja na trdnih, kamnitih kraških temeljih, je zavrnil možnost vsakršne nevarnosti devinsko-nabrežinski župan. M.K. ssg - V torek bo premiera otroške igre Marka Sosiča TUBOTUBATUBETUBITU V predstavi bosta v alternaciji nastopili igralki SSG Lara Komar in Nikla Petruška Panizon, skupaj z Romeom Grebenškom Ob predstavitvi letošnjega abonmaja za predšolske in osnovnošolske otroke Zlata ribica je Slovensko stalno gledališče napovedalo zaključek v znamenju nove predstave s »skrivnostnim naslovom«. Kot obljubljeno je konec sezone prinesel premiero otroške produkcije z res nenavadnim naslovom »Tubotubatubetu-bitu«, ki zveni kot besedna igra z namigovanjem na scenske in vsebinske elemente predstave. Besedilo o nepričakovanem srečanju z dečkom in deklico, ki sta odrasla na smetišču, je napisal in re-žiral umetniški vodja SSG-ja Marko So-sič. Predstava vsebinsko odraža nekatere od temeljnih smernic Sosičeve poetike, predvsem iskanje zgodb z obrobja, tokrat z mislijo na milijone zapuščenih otrok. Od Palčka do Snežne kraljice in Olgice, so vsi liki otroških predstav v režiji tržaškega pisatelja in gledališkega ustvarjalca vezani na določeno življenjsko ne-lagodje, ki doživi sublimacijo s konstruktivnim iskanjem drugačne in srečnejše razsežnosti. Čisto nov tekst pripoveduje zgodbo dveh otrok, ki prihajata iz greznice, živita v kanalizacijah in občasno stopita na svež zrak ter zaživita, preko močne interakcije s publiko. Zato si je avtor zamislil zanju specifični jezik, katerega kodo sestavljajo zvoki, medmeti in geste, v slogu neke prvobitne govorice, ki nosi v sebi dobro mero humorja. V predstavi bosta v alternaciji nastopili igralki SSG Lara Komar in Nikla Petruška Panizon, skupaj z Romeom Grebenškom. Premiera bo v torek, 22. aprila v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča, nakar se bodo ponovitve za vse šole in vrtce tržaške pokrajine nadaljevale do konca maja meseca. 10 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / devin - Avtocesta Dve kras - Po razsodbi deželnega upravnega sodišča o zaščitenih območjih Sardoč: »Pri zaščiti ozemlja nujno sodelovanje domačinov« nesreči # # v nalivu V okviru projekta Spoznaj Kras prihodnji teden predstavitev znanstvene študije o stopnji zaščite w Župan Sardoč, ali ste zadovoljni? »S čim pa?« Z razsodbo deželnega upravnega sodišča, ki je razveljavila deželni sklep o evropsko zaščitenih območjih, vendar. »Seveda sem zadovoljen, zelo zadovoljen.« Zgoniški župan Mirko Sardoč se je s kolegi drugih okoliških občin, re-pentabrskim Aleksijem Križmanom, devinsko-nabrežinskim Giorgiom Re-tom in dolinsko županjo Fulvio Pre-molin v zadnjih dveh letih močno prizadeval, da bi omejevalni sklep deželne uprave izvisel. Po uspešnem prizivu Agrarne skupnosti, Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev Coldiret-ti, Konfederacije italijanskih kmetov CIA in drugih se je začelo nebo nad kraškim ozemljem spet jasniti. Morebitna »evropska zaščita« 12 tisoč hektarov tržaškega in goriškega Krasa je bila postavljena pod vprašaj; o njej bo treba sedaj razpravljati in odločati s soudeležbo predstavnikov krajevnega prebivalstva in združenj kmetijskih dejavnosti. Župan Sardoč, kaj ugotavlja razsodba deželnega upravnega sodišča? »Nedvomno to, da so bile pri ustanavljanju evropsko zaščitenih območjih storjene določene napake. Zadevo je treba sedaj ponovno trezno presoditi.« Kako? »Pri zaščiti ozemlja je treba upoštevati soudeležbo ljudi, ki na tem ozemlju živijo.« Mar to pomeni, da zaščita ozemlja ni potrebna? »Nikakor. V zgoniški občini smo prepričani, da obstajajo na našem ozemlju določene specifičnosti, posebnosti, ki jih je treba zaščititi. A pod pogojem, da zaščita ne sme otežiti vseh tistih dejavnikov, ki na ozemlju živijo, temveč je treba dobiti določeno usklajenost med zaščito ozemlja in življenjem na ozemlju.« Vaša občina se je pri tem močno angažirala. »Prihodnji teden bomo v okviru čezmejnega projekta Spoznaj Kras predstavili študijo o možnostih in umestnosti zaščite ozemlja, ki so jo izdelali raziskovalci tržaške univerze. Tako bomo dobili znanstveno osnovo o prisotnosti posebnosti in specifičnosti na določenem ozemlju, ob tem pa tudi navodila, kako te posebnosti na ozemlju obdržati.« Katere druge napake je zakrivila deželna uprava pri ustanovitvi evropsko zaščitenih območij? »Naj bo takoj jasno. Izvirno napako je storila že prejšnja, desnosre-dinska deželna uprava, ker ni začrtala zaščitenih območij. Illyjeva uprava je to morala storiti na vrat na nos, ker so jo v to silila evropska določila, rok za ustanovitev zaščitenih območij pa se je iztekal. Hitrica je botrovala površnosti, kar je tudi ugotovila razsodba upravnega sodišča.« Vi ste že pred leti zahtevali soudeležbo krajevnih uprav pri določitvi zaščitenih območij. »Da, na vseh srečanjih. Odbornik za kmetijstvo se je opravičeval, češ, da tvega dežela težko globo iz Bruslja in da zato ni bilo drugih možnosti.« Kaj pa sedaj, po razsodbi? »Dežela bo morala prevzeti odgovornosti za opravljene napake in ponovno začeti postopek za določitev zaščitenih območij.« Tokrat s soudeležbo domačega prebivalstva... »Mi smo pripravljeni posredovati deželnim tehnikom našo študijo, da bodo lahko točno začrtali območja, v katerih je zaščita potrebna, na vseh drugih bližnjih predelih pa naj bi se stopnja zaščite postopoma zmanjšala, da bi res dobili usklajenost med zaščito in življenjem na tem območju.« Ali je deželna uprava zakrivila morebiti še kako napako? »Da. Ko je bilo območje začrtano, ni bilo takojšnjega pristopa k pripravi pravil igre.« Katerih? »V mislih imam upravni načrt zaščitenega območja. Evropske norme ga predvidevajo. Mi smo poldrugo leto čakali nanj.« Zakaj je upravni načrt tako pomemben? »Ker bi določil seznam dejavnosti, ki bi jih lahko, na primer, kmetje opravljali na zaščitenem območju, ne da bi jim bilo treba za vsak poseg predložiti presojo o njegovem vplivu na okolje. Brez upravnega načrta in brez seznama dovoljenih dejavnosti je postalo življenje in delo na zaščitenih območjih zelo težavno.« Mirko Sardoč To velja predvsem za kmetovalce... »Seveda, saj dokumenti o presoji vpliva na okolje drago stanejo. Pa tudi same krajevne uprave so bile prizadete.« Kako? »Odgovoril vam bom s primerom naše občine. Pri pripravi variante k občinskemu regulacijskemu načrtu smo morali poveriti tehnikom nič koliko študij za pripravo dokumentov o presojah o vplivih na okolje. Sedaj, po razsodbi upravnega sodišča, pa kaže, da niso bile potrebne.« Koliko je to stalo občinsko upravo? »Kar precej.« Pred meseci so prejeli številni kmetovalci na Krasu globe zaradi posegov na zaščitenih območjih. Kaj se bo zgodilo sedaj, ko se je izkazalo, da zaščitena območja niso bila začrtana po postopku, ki ga predvidevajo evropske norme? »Mislim, da bodo imeli odvetniki s tem kar precej dela.« Marjan Kemperle Pri avtocestnem počivališču blizu Devina sta se včeraj dopoldne v slabi uri zgodili dve prometni nesreči, katerima je botrovalo močno deževje. Hujših posledic ni bilo: lažje so se poškodovale tri osebe, ustvaril pa se je daljši zastoj v smeri proti Moščenicam. Do prve nesreče j e prišlo okrog 10. ure takoj po počivališču. V verižno trčenje so bili vpleteni trije avtomobili in dostavno vozilo, rešilec službe 118 je dve lažje poškodovani osebi peljal v ka-tinarsko bolnišnico. Okrog 10.40 je le nekaj metrov bolj naprej avtomobil zavozil zadel obcestno ograjo. Na Katinaro so prepeljali še eno osebo, posegli pa so tudi openski gasilci in prometna policija iz Palmanove. škedenj - Poročilo agencije za okolje Arpa o železarni Nedopustnih 1740 Mg/m3 Izvedenca Arpe izmerila 1740 yg/m3 PMI0 ob škedenjskem obratu- Župan Dipiazza besen zaradi laži o upadanju onesnaženosti Železarna? Vse pod kontrolo, vse v najlepšem redu! Še pred kakim mesecem je direktor železarne Francesco Rosato zatrjeval, da so merilne naprave v neposredni bližini železarne dokazale, da je koncentracija prašnih delcev PM10 krepko pod od zakona predvideno stopnjo (50 |ig/m3 - mikrogramov na kubični meter) oziroma celo, da zračno onesnaževanje stalno upada. Do korenitega znižanja emisij naj bi prišlo predvsem zaradi uvedbe naprednih tehnik, ki so odločilno pripomogle k optimizaciji procesa izgorevanja. Laži pa naposled pridejo na dan, je prepričan tržaški župan Roberto Dipiaz-za, ki je včeraj sklical izredno srečanje z novinarji, da bi jih seznanil s svežimi novicami o sramotnem dogajanju v Škednju. V eni roki je držal pozitivne ocene podjetnikov, predvsem tistih družbe Lucchi-ni, ki upravlja škedenjski industrijski obrat, v drugi pa poročilo, ki ga je 15. aprila deželna agencija Arpa poslala državnemu tožilstvu, tržaški občini, tržaškemu zdravstvenemu podjetju, tržaški pokrajini in Deželi FJK. Besno ju je prebral: v prvem ni bilo, kot že rečeno, o morebitnih težavah ne duha ne sluha, v drugem pa sta v svojem poročilu izvedenca agencije Arpa Italo Pellegrini in Fausto Rovi-na opozarjala na nedopusten, sramoten dogodek. Pred mesecem dni (17. marca) so namreč mestni redarji telefonsko opozorili predstavnike agencije Arpa, da ob ške-denjski železarni smrdi in se dviga sumljiv dim. Zgoraj omenjena izvedenca sta se s prenosno merilno napravo nemudoma zapeljala do Ul. San Lorenzo in Selva (v neposredni bližini škedenjske železniške postaje), kjer sta od 11.30 do 13.45 merila koncentracijo prašnih delcev PM10. Iz koksarne se je ob 12.19 dvignil rumeno-rjavi dim in neprijetno je začelo zaudar-jati, z vetrom pa se je dim pomikal proti škedenjskemu zaselku. Merilni aparat je v tistem trenutku zabeležil 1740 |g/m3, se pravi 35 krat več od dovoljene meje! Zaskrbljujoče vrednote je sicer zabeležilo tudi premično merilno vozilo v Ul. San Lorenzo in Selva, ki je v času od 12. do 15. ure zabeležilo povprečno 83,5 |g/m3. Nemudoma je bil o dogodku obveščen odgovorni za okolje pri obratu, ki je sprožil takojšnje kontrole, in nadzornika državne policije oziroma tržaškega sodišča. »Mislim, da smo sedaj res dosegli višek: z lažnimi poročili o okoljskem "neo-nesnaženju"in o apliciranjupreventivnih ukrepov nas dan za dnem vlečejo za nos,« je rjovel župan, ki ga Škedenjci vsakodnevno pozivajo, naj že enkrat ukrepa pri pristojnih organih za zaprtje obrata, ki škodi zdravju prebivalcev. (sas) Župan Dipiazza je bil včeraj besen kroma jutri - Ob 1 0.30 v Prosvernem domu na Opčinah Zgodovina zadružništva na Opčinah v bogato opremljeni knjigi Milana Pahorja Jutri, (v nedeljo, 20. aprila) ob 10.30 bo v Pro svet nem do mu na Op -činah predstavitev dvojezične publikacije z naslovom: Zadružništvo na Op či nah ter z dve ma do dat ni ma podnaslovoma: 150 let slovenskega zadružnega gibanja na Opčinah in Nad 60 let uspešnega delovanja Društvene prodajalne na Opčinah. Zasluga za obsežno publikacijo gre vodstvu Zadruge - Društvene prodajalne in njeni bivši dolgoletni predsednici Stanki Hrovatin. Zelo hvalevredna je zamisel, da se ustanova želi ozreti nazaj in si ogledati prehojeno pot. Pogled nazaj omogoča oceniti napor in trud za druž ni kov v pre te klih de set -letjih. Tako je nastala zgodba in obenem kronika več kot 60-letne poti priznane in poznane Društvene prodajalne na Opčinah oziroma Zadruge kot ji pravijo prijatelji in odjemalci. Življenjsko zgodbo Društvene prodajalne smo želeli postaviti v pro- Naslovnica knjige o zadrugah stor in čas. Ta ko je do zo re la mi sel, da bi opisali celotno zadružno gibanje na Opčinah, od začetka do današnjih dni. Ta ka je to rej vse bi na knji ge, ki šteje 364 strani in je dosledno dvojezična, prevod pa je delo gospe Avguste Zebochin Dekleva. Vas Opčine premorejo bogato zbirko publikacij, ki govorijo o kulturnem, verskem, športnem, pevskem, šolskem in gospodarskem dogajanju. Tokrat omenjeni zbirki dodajamo še knjigo o slovenskem zadružništvu na Opčinah. V knjigi se sprehodimo skozi obdobje 150 let, glavna pripoved je osredoto-če na na do bo zad njih sto let. Po se ben poudarek gre seveda poglavju o Društveni prodajalni ter o ostalih dveh delujočih slovenskih zadrugah: Društveni gostilni in Zadružni kraški banki, ki prav letos praznuje stoletnico obstoja in poslovanja (1908-2008). Od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem v drugi polovici XIX. stoletja pa vse do da naš njih dni je slo ven sko za -družništvo prehodilo dolgo in uspešno pot. Za druž niš ko gi ba nje je zna -lo nagovoriti slovenskega človeka, ponudilo mu je izboljšanje življenjske ravni in možnost rešitve iz revščine in stiske. Zadružni duh je duh enakoprav- nosti, samopomoči in tovarištva. Ideja je med nas prišla od severnih bratov Čehov, ki so bili takrat pobudniki za druž ne ga pa tu di so kol ske ga gi -banja med Slovenci in Slovani bivše habsburške monarhije. Zadružna ideja je zaživela, nastala je prava mreža zadrug v Trstu in okolici. Fašizem je med drugim nasilno strl tudi zadružno idejo in gibanje. Po drugi svetovni vojni, po osvoboditvi, je bilo treba začeti vse na novo. Tako je Društvena prodajalna na Opčinah - ali Zadruga kot ji večina pravi - sklenila, da prav s knjiž nim za pi som obe -leži lastno prehojeno zadružno pot. Openska zadruga se je od svojega nastanka leta 1946 z uspešnim delovanjem uveljavila v družbi in med ljudmi na Tržaškem. Postala je pojem dobrega zadružnega poslovanja, saj stalno raste in premore dve trgovini. Be se di lo je obo ga te no z do ku -menti in fotografijami, ki popestrijo zapis in dodajajo pridih preteklosti. / TRST Sobota, 19. aprila 2008 1 1 Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. aprila 2008 LEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 19.20 in zatone ob 5.24. Jutri, NEDELJA, 20. aprila 2008 HILDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje C, zračni tlak 1000,9 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 94-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,5 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino 18.45, 20.30, 22.10 »Ortone e il mondo dei chi«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Step up 2 - La strada del suc-cesso«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 20.10 »21«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; Dvorana 5: 17.30 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 19.50, 22.00 »Il cacciatore di acquilo- M Izleti ALCIONE - 17.00, 21.15 »Into the wild«; 19.30 »Riprendimi«. AMBASCIATORI - 15.50, 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Ortone e il mondo dei chi«. ARISTON - 16.30, 20.00 »La banda«; 18.00, 21.30 »Sweeney Todd«. CINECITY - 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Ortone e il mondo dei chi«; 15.00, 17.25, 19.45, 22.10 »21«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Step - up 2«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »In amore niente regole«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 14.45, 16.40, 20.20 »Next«; 17.00, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di acquilo-ni«; 22.10 »Shoot'em up«; 18.30, 22.10 »Juno«; 15.10 »La volpe e la bambina«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Rol-ling Stones' Shine a Light«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15, 21.15 »Il matrimonio e un affare di fa-miglia«. FELLINI - 15.20, 18.45, 22.15 »Juno«; 16.50, 20.15 »Tutta la vita davanti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Il cac-ciatore di acquiloni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.10 »In amore niente regole«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Kralji ulice«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ljubljena Jane«; 19.50, 21.50, 23.50 »Skakač Jumper«; 16.50, 17.50, 18.50 »SOS planet in Morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; Dvorana 2: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Step up 2 - La strada per il successo«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »21«; Dvorana 4: 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »L'ultima missione«. SUPER - 18.30, 20.20 »Amore, bugie e calcetto«; 16.45, 22.15 »Oxford Murders - Teorema di un delitto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, In smo dočakali... Sandi in Erika se bosta danes poročila. Vse najboljše vama želijo Tania, Sandi, Ivan, Giulia KRUT IN PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU obveščata udeležence izleta na Krk v nedeljo, 20. aprila, da je odhod avtobusa s trga Oberdan (Deželna palača) ob 7. uri in iz Bazovice (bivši poštni urad) ob 7.15. Prosimo za točnost! SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 - prireja v nedeljo, 20. aprila 2008, krožni pohod od Lokev na Stari Tabor, do Povirja in povratek. Zbirališče od 9. uri na parkirišču pred bivšim mejnim prehodom Bazovica-Lipica. Vabljeni. SPDT planinski odsek Sloga-Devin, P.D. Ilirska Bistrica in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke vabijo vse ljubitelje hoje in narave na srečanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila v športnem centru v Bazovici. Zbirališče ob 9. uri. V programu so pohod, kulturni program in družabnost. Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel.: 040-2176855 ali tel.: 333-5994450. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. KRUT obvešča udeležence izleta na Dansko, da je odhod avtobusa v četrtek, 24. aprila 2008, ob 4. uri iz Trsta, trg Oberdan (Deželna palača) in ob 4.15 z Opčin (avtobusna postaja na Dunajski cesti pred križiščem za Bazovico). Prosimo za točnost! VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vil-harja), in še marsikaj. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Ko-smina (040-200123) in v Kavarni Gruden. Danes stopata na skupno življenjsko pot Sandi in Erika Da bi bilo vajino življenje v dvoje vedno polno ljubezni, medsebojnega razumevanja in vama želimo Sergio, Silva, Nadja, Egidio in stric Romano Danes bosta uradno potrdila skupno pot Sandi Kocjan in Erika Pečar Še na mnoga leta jima kličejo pevci moškega pevskega zbora V. Vodnik Danes se bosta Erika in Sandi vzela. Da bi se vedno rada imela, jima vošči skupina Kranclerjev cela Lepo se živi ob sreči, ljubezni, zadovoljstvu, a preživi se le od kruha Lucija iz Zagradca Iskrene čestitke ob tvojem 18. rojstnem dnevu. Vsi, ki te imamo radi. Čestitke DAJEM V NAJEM box za avto, komaj dograjen, v Škednju, Ul. Soncini 78. Za 120,00 evrov mesečno. Tel.: 040825059 ob večernih urah. DAJEM V NAJEM lepo, svetlo, popolnoma prenovljeno stanovanje na Pro-seku. Dve sobi, dnevnica in kopalnica z ogrevanjem in parkingom. Informacije na tel. št.: 348-5289452. ENKRAT RABLJEN STROJ za mletje mesa in izdelavo klobas prodam. Tel. 349-0981408. GOSPA SREDNJIH LET išče delo nekaj ur dnevno kot hišna pomočnica ali pa nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 333-6194326. IŠČEM majhno stanovanje (40 kv. m) v Trbižu. Tel. na št.: 338-8804155. NA OPČINAH prodam stanovanje, veliko približno 90 kv. m, z velikim skupnim vrtom. Tel.: 340-2244780. NERABLJENI KOLEK za potni list vrednosti 40,29 evrov nudim za evro 30,00. Tel.: 335-6782261. NUDIM POMOČ pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. OBRTNA CONA ZGONIK prvo nadstropje, 125 metrov, oddajam (v najem ali v prodajo). Tel. št.: 338-4719734. POŠTENA in zanesljiva gospa išče delo kot hišna pomočnica lx tedensko. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM avto panda 4x4, climbing, letnik 2003, zelene barve, 46.000 km v odličnem stanju. Tel. na št. 3483127530. PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 040-201284. PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985. ZIDAR išče katerokoli delo v gradbenem področju. Tel.: 320-3557811 ali 329-1898705. HI Osmice KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). Danes praznuje naša TAJDA 18. rojstni dan. Da bi bila še naprej prijazna, vesela in uspešna ter da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji želimo mama, papa, Nastja, Aljaž in nona Bruna. Tam na vzhodnem Krasu praznuje danes najina sestrična TAJDA 18. rojstni dan. Vse najboljše ji želiva ter da bi čimprej dobila vozniško in naju peljala en giro - Janika in Tadjan. Voščilom se pridružujejo Igor, Dario in Štefi. Vse najboljše za 18. rojstni dan in koš poljubčkov moji sestrični TAJ-DI pošiljam iz daljne Belgije. Jan s Katjo in Andreasom. Voščilom se pridružujeta tudi nonota Sergij in Milka. Shu'rje danes od sreče poka: na dnevnem redu je poroka. SANDI in ERIKA sta podpisala, da bosta bodočnost skupaj risala. Naj bo skupna pot vedno v veselje, to so vaših dragih sosedov iskrene želje!Številka 128 in številka 130. Srečno, srečno draga ERIKA in SANDI! Vama iz srca želi Tanja Mauri. S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. Prispevki Ob 30. obletnici smrti očeta Maria De-bellija daruje Lida 50,00 evrov za Sklad Albina Bubniča in 50,00 evrov za SPDT. Ob svojem rojstnem dnevu se Joži s hvaležnostjo spominja na starše in daruje 50,00 evrov za KD Barkovlje. V spomin na Maria Štoko darujeta Zvonka in Darjo 20,00 evrov za ŽePZ Prosek-Kontovel. V spomin na Atilija Kralja darujejo Mila, Edi in Aleks Ferluga 75,00 evrov za KD Primorec. V spomin na Stelia Brano darujejo Mila, Edi in Aleks Ferluga 75,00 evrov za KD Škamperle. Namesto cvetja darujeta Neva in Van-da Pernarčič 50,00 evrov za ŽePZ Pro-sek-Kontovel. V spomin na dragega Gigija Gasperuta daruje družina Zorn 30,00 evrov za cerkvico na Jezeru. V spomin na Dorotejo Rabuzin por. Hussu daruje Vekoslav Rupel 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Gigija Gasperuta darujejo Marčelo, Lidija in Giorgio 30,00 evrov za cerkev na Jezeru. V spomin na Maria Štoko daruje družina Corazza 20,00 evrov za god-beno društvo Prosek. V spomin na Mariota Štoko daruje Matilda Gulič 50,00 evrov za ZePZ Pro-sek-Kontovel. V spomin na Maria Štoko daruje Anica Fajka 20,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na Gigija Gasperuta daruje Nives Guštin 30,00 evrov za cerkvico na Jezeru. V spomin na Maria Štoko daruje Dragica Gruden z družino 25,00 evrov za godbeno društvo Prosek. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779 MIZARJA ZAPOSLIM - Grilanc, Obrtna cona Zgonik 3384719734 BAR NA KRASU IŠČE točaja/točajko, po možnosti z izkušnjami. 040/229475 g. Scrobe AGRITURIZEM IŠČE natakar-ja/ico za week-end. 3491672926 ali 3474781748 PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah. AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. TRGOVINA JESTVIN DESPAR MAIDA iz Križa nujno zaposli delavca/ko. Tel. 040/220717 PRODAM STANOVANJE v Devi-nu, veliki skupni vrt; klimatizirana dnevna soba, 2 spalnici, opremljeni kuhinja in kopalnica, garaža in velika terasa. Tel. 338-2914051 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. 12 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / J.P.B.Moliere NAMIŠLJENI BOLNIK Komedija Režija: Janusz Kiča Prevod: Josip Vidmar danes, sobota, 19. aprila, ob 20.30, red T, z italijanskimi nadnapisi Otvoritev skupinske razstave članov Fotovideo Trst 80 ČLOVEK IN ČAS danes, sobota, 19. aprila ob 19.30 SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKI igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene in kostumi: Miha Golob v nedeljo, 20. aprila, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) Zaželjena predhodna rezervacija. Abonerrti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel, številka 800 214302 ali+39 040 362542 □ Obvestila POZOR MLADI!!! Ce si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo zaključno nagrajevanje društvene tekme in zaključek te sezone danes, 19. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Vljudno vabljeni. FOTOVIDEO TRST 80, Zveza sloven- FOTOVIDEO TRST 80 vabi DANES, 19. aprila ob 19.30 NA ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ČLOVEK IN ČAS V KULTURNEM DOMU V TRSTU Sledi ob 20.30 ponovitev komedije Jean Baptiste Poquelin-Molišre NAMIŠLJENI BOLNIK Režiser Janusz Kiča Red T, z italijanskimi nadnapisi ATRON DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH ZADRUGA vabi člane na redni občni zbor ob drugem sklicu jutri, 20.aprila 2008, ob 9.30 v Prosvetni dom na Opčinah Ob 10.30 bo v sodelovanju s KNJIŽNICO P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI v prisotnosti avtorja zgodovinarja Milana Pahorja predstavitev nove dvojezične publikacije "zadružništvo na opčinah Nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge" Sodelujejo zbori: Vesela pomlad, CPZ Sv. Jernej in MoPZ Tabor Do 22. aprila, med 10, in 12. ter 16. in 19. uro bo v Prosvetnem domu na ogled fotografska razstava openskih zadrug _Vabljeni_ skih kulturnih društev, Slovensko stalno gledališče, Zadružna kraška banka in Atron vabijo danes, 19. aprila, ob 19.30 na odprtje fotografske razstave Clovek in čas v Kulturnem domu v Trstu. Sledi ob 20.30 ponovitev komedije Jean Baptiste Poquelin-Molie-re »Namišljeni bolnik«, režiser: Janusz Kica, red T, z italijanskimi nadnapisi. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu v nedeljo, 20. aprila, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev nove publikacije zgodovinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - Nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi vse člane na Finančna delniška družba KB1909 S.p.A., za potrebe odvisnih družb vabi k sodelovanju VODJO ADMINISTRACIJE (m/ž) Od kandidatov pričakujemo višješolsko izobrazbo, odlično poznavanje knjigovodskih predpisov in davčne zakonodaje, poznavanje računalniških programov (word, excel, MS Office), znanje angleškega jezika, komunikacijske in organizacijske sposobnosti ter smisel za teamsko delo. Zaželjenih je najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih pogojev prepoznate ste vljudno vabljeni, da pošljete svoj podroben živijenjepis-CV s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: KB1909 Finančna delniška družba S.p.A. - ulica Malta, 2 34170 Gorica ali na e-mail info@kbl909.it, z obveznim pripisom (VODJA ADMINISTRACIJE) ter dovoljenjem v skladu z zakonom 196/2003. Vse prispele vloge obravnavamo ZAUPNO! SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na ogled predstave v tržaškem narečju KM... Q[MTI SEMO A ŽENA?" Marca Giiberta Sauvajona, v priredbi in režiji Massima Papagna ter izvedbi dramske skupine Gruppo PR0P0STE TEATRALI - EI.T.A. Zastor bomo dvignili DANES, 19. aprila, ob 20.30 v prireditveni dvorani v Ricmanjih. Bambičeva galerija vabi v sredo, 23. aprila ob 20.30 na odprtje razstave NATURAliSTiČNA ESTETikA Društva likovnih dejavnosti Pozejdonka iz Kopra Predstavitev: Jelka Cvelbar Glasbeni utrinek: Janoš Jurinčič iz raz. prof. Marka Ferija pri GM Na ogled do 16. maja od ponedeljka do petka: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Proseška ul. 131 -Opčine tradicionalno Jurjevanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila 2008, v Gročani. Zbiranje ob 8.30, zaključni taborni ogenj bo ob 16. uri. Pot do travnika bo označena. Vabljeni! ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 21. aprila, v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na srečanje z dr. Rajkom Bratožem, profesorjem za zgodovino starega veka na Univerzi v Ljubljani in avtorjem najnovejše »Rimske zgodovine«, ki je izšla lani pri Študentski založbi (Zbirka Scripta) v Ljubljani. Začetek ob 20.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - PROSVETNI DOM vabi ob izidu dvojezične publikacije zgodovinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«, na ogled fotografske razstave openskih zadrug, in sicer 21. in 22. aprila 2008, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi svoje člane in članice na redni občni zbor, ki bo letos volilnega značaja. Prvi sklic bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 7. uri, drugi pa v torek, 22. aprila 2008, ob 20.30. Zborovanje bo potekalo v Kulturnem domu na Proseku št. 2, na sedežu FC Pri-morje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet članov za tržaško pokrajino v ponedeljek, 21. aprila, prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v društvenih prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6). DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi vse člane na redni občni zbor volilnega značaja v torek, 22. aprila na sedež društva, Ul. DAnnunzio 62 v Miljah, ob 19.30 v prvem, 20.uri v drugem sklicanju. Ob priliki pred začetkom občnega zbora boste lahko poravnali članarino za tekoče leto. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, Ul. Montorsino 2. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zgla-site na sedežu Kmečke zveze v Trstu (Ul. Cicerone 8 - mednadstropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 048182570) in v Cedadu (Ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Zadnja pravljica letošnjega niza bo na sporedu v torek, 22. aprila 2008, ob 16.30, v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Zrcalce bo pripovedovala Ivana Terčon. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 22. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje) na debatni večer »Levica, kje si?«. Sodelujejo Majda Bratina, Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Marko Marinčič in Stojan Spe-tič; moderator Peter Verč. SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v torek, 22. aprila 2008, ob 19. uri, na sedežu. Drugo sklicanje v roku 30 dni s pisnim vabilom. SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20. uri predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu. SOLOPEVSKI SEMINAR Z ADIJEM DANEVOM - Zveza cerkvenih pevskih zborov prireja solopevski tečaj za odrasle glasove (sopran, mezzosopran, tenor, bariton, bas), ki ga bo vodil priznani korepetitor, pevski izvedenec in bivši vodja opernega zbora beneškega gledališča La Fenice prof. Adi Daneu. Tečaj je namenjen začetnikom kot tudi pevcem z izoblikovano pevsko izkušnjo. V primeru zadostnega števila prijav, se bo seminar odvijal maja in junija meseca vsako soboto od 16. do 20. ure ali po domeni v Marijanišču na Opčinah. Prvo srečanje s sprejemnimi avdicijami bo v četrtek, 24. aprila 2008 ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). Prosimo vas, da sporočite vaše zanimanje za to pobudo v tajništvu Zveze v Ul. Donizetti 3. Lahko pokličete na tel. št.: 3284535725. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v soboto, 26. aprila, ob 20. uri na praznik »Pokušnje kruha in vina«. Za udeležbo in informacije tel. na št. 040411635. Vina, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenila, naj prinesejo pridelovalci na sedež društva v torek, 22. in sredo, 23. aprila, od 19. do 21. ure - za vsak vzorec 2 steklenici. Prva tri uvrščena vina bele in rdeče sorte bodo prejela pokal in diplomo strokovne komisije. Na prazniku samem bo tudi občinstvo ocenjevalo prva štiri uvrščena vina bele in rdeče sorte, ki bojo deležna kolajne. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri na tradicionalno spominsko svečanost na Ko-meščini (Ulica Bruni). OBDELUJEŠ kamen, les, železo ali steklo? Udeleži se druge razstave amaterskih obrtnikov v sklopu Majence. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. aprila ob 20. uri v prostoru SKD Valentin Vodnik v Dolini. Za info je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona: 0039-3391976323. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi likovne ustvarjalce na pripravljalni sestanek za vsakoletno razstavo ob Majenci. Sestanek bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Za informacije v večernih urah je na voljo št. mobilnega telefona 0039/339 1976323. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanieklein.org ali tel. št.: 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Na-brežina, v Naselju Sv. Maura 124, Se-sljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 13 Prireditve DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KO-LONKOVEC obvešča, da bo nastopila danes, 19. aprila, ob 20. uri z igro »Srčni mrk« v Kulturnem domu v Bre-stovici pri Komnu. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) bo še danes, 19. aprila, na ogled razstava slik Manuele Fri-sone »Poti srca«. Urnik: od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina, pokrajino Trst in prostovoljci Rdečega križa iz Milj organizira v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri v gledališču Verdi v Miljah koncert Godbe na pihala Breg namenjen starejšim občanom. Ob 12. uri - kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: Ric-manje ob 10. uri; Boršt ob 10.10; Za-brežec ob 10.15; Boljunec (pri gledališču) ob 10.20; Dolina (pri občini) ob 10.25; Domjo ob 10.30; Žavlje ob 10.40; pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od sv. Ivana in s Kolonie vabita v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Na proslavi bo sodeloval TPPZ Pinko Tomažič. KD ZA UMETNOST KONS vabi na odprtje antološke razstave in na predstavitev monografije 50 LET SLI-KARSVA/Deziderij Švara, ki bo v galeriji »Narodni dom« v Trstu, Ul. Fil-zi 14, v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 18. uri. OTROCI, prijazno vabljeni na gledališko igro »Škrat iz opere« v Kulturnem domu Hrpelje, v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 17. uri. Gostuje Teater za vse v sodelovanju s čelistom Opere Ljubljana. SRENJA BOLJUNEC vabi na fotografsko razstavo »Mejni kamni v boljun-ski srenji«, avtor Stojan Glavina. Predstavitev bo v torek, 22. aprila 2008, ob 20. uri, v Kulturnem centru F. Prešeren. Prikazane bodo diapozitive o mejnih kamnih in o delovanju srenja Boljunec. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vljudno vabi v četrtek, 24. aprila 2008, na koncert ob vstopu v 110-letnico društva. Sodelujejo Nonet Primorsko, Oktet Odmevi, MVS Lipa in MePZ Mačkol-je. Koncert bo na dvorišču Eme Tul, v središču vasi, ob 20.30. V primeru slabega vremena bo prireditev v bližnji Srenjski hiši. Vljudno vabljeni. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi v nedeljo 27. aprila 2008, ob 17. uri, na veseli popoldan z mladimi pevci Vesele pomladi z Opčin. Nastopata OPZ in MlMPZ. Vodi Mira Fabjan. Primorske § Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija i llieuld www.tmedia.it Kraški kamen je osnova gradbeništva na Primorskem Kras je kamen, kamen je Kras. Nešteti opuščeni kamnolomi na Krasu so priče časa in spomenik pomenu, ki ga ima kamen za kraškega človega. Kamen so ljudje kopali v malih zasebnih kamnolomih in ga uporabljali za gradnjo. Za zidavo je bil in je še pomemben bel ka- panoge kamnoseštva. Kamen s Krasa je tako poskrbel za kruh domačinov, pa tudi prepoznavnost Krasa in arhitekturnih stvaritev po celi srednji Evropi. Ze v srednjem veku so vladala določena, sicer še formalna, pravila gradnje. Vsaj na podeželju je bilo tako, med Z njim zidajo stebre, oboke, obloge zidov in same zidove, kamen uporabljajo za tlake ... Sicer pa je apnenec najbolj razširjena kamenina na Primorskem z obeh strani mej e. Nastal j e kot sedi-mentna kamenina pred davnimi 50-100 milijoni let. Idealen je za uporabo v gradbeništvu, kamnoseštvu in kiparstvu. Ko govorimo o geološki formaciji kamna s katerim so naši nonoti - in njihovi nonoti pred tem - gradili in ustvarjali prelepe podobe vasi in mest ob morju, uporabljamo naziv apnenci lipiške geološke formacije. K tej formaciji spadata lipičan in nabrežinec. Poznamo še re-penske formacije, kamor spada povirski re pen. Škrle za strehe Naslednja značilna oblika kamna je skril, ki je sestavljen iz vzporednih tankih plasti. V številnih malih kamnolomih so se ukvarjali s kamnoseštvom in med drugim materialom, so pridobivali tudi škrle, strešne kritine in skrilavca. Predvsem čisti apnenec iz obdobja zgodnje krede predstavlja osnovo omenjenih malih kamnolomov. Večji kamnolomi so začeli nastajati s prihodom večjih odjemalcev in gradnjo prometnih poti, kar je pripomoglo k nastanku gospodarske Kraška hiša Repen tem so v mestih način gradnje predpisovali mestni statuti. Prvi pravi zakoni za področje stavbarstva so bili tako imenovani stavbni redi. V naših krajih so začeli veljati v drugi polovici 19. stoletja. Kras je bil takrat del avstrijsko-ilirskega Pri-morja in razdeljen med Goriško z Gra-diško, Istro ter mesto Trst z okolico. Hiša ob hiši Nenapisana pravila gradnje na Krasu so še vedno del ustnega izročila. Hiše so nekoč gradili drugo ob drugo, da so prihranili z materialom in zidavo dodatnega zidu. Ze takrat so pazili, da nova hiša ni motila soseda, na čigar dvorišče ni gledalo nobeno okno, morda le lina za prezračevanje. Skupni zidovi so bili jasno definirani. Iz zidov še danes štrlijo mejni kamni, ki po nezapisanih pravilih določajo, kdo je dejanski lastnik zidu oziroma definirajo skupno pravico do njegove uporabe. V praksi je to pomenilo pravico navezave ali zidave na že obstoječi zid ali pa pravico naslovitve strešne kritine na zid. Taka pravila so bila osnova dogovorov in mirnega sožitja med krajani v strnjenih gradnjah, kjer je bilo veliko zidov v skupni rabi. Sama gradnja je potekala tako, da je mojster sproti obdeloval kamen in ga dal na mesto. Obdelani kamni so imeli ravno zgornjo, spodnjo in zunanjo ploskev. Prav ta daje kraškim gradnjam tako prepoznavno podobo. Premožnejši ljudje so si privoščili boljši kamen in zahtevnejšo obdelavo. Revnejši so sami kopali in obdelovali kamen ter se zadovoljili z bolj površno gradnjo. Seveda so se tudi oni morali držati pravila dveh ravnih ploskev in zunanjega lica. Za vezavo so zgornji kamen vedno postavljali na spodnja dva, vgrajevali pa so tudi vezni-ke, s katerimi so povezovali zunanje in notranje lice zidu. Zunanji kamni so bili bolje obdelani, znotraj pa je bilo polnilo iz grušča in manjših kamnov, tudi brez malte. Po pravilu so bili najboljši kamni namenjeni zidavi hišnih vogalov, kar je še posebej opaziti v reprezentativnih gradnjah. Apno in pesek Naslednja dejavnost povezana s kamnom in po kateri so bili Kraševci znani, je bilo pridobivanje apna. Še posebej je to veljalo za obdobje med obema vojnama, ko je pridobivanje apna omogočalo preživetje celih družin. Potreba po apnu v gradbeništvu je močno narasla, ko so začeli nadomeščati slamnato in kamnito kritino s korci. Večjo težavo pri gradbenih delih je predstavljalo pomanjkanje peska. Na širšem območju ni bilo naravnih pesko-kopov, pa tudi vodotokov, kjer bi se oskrbovali z mivko, ni veliko. Če so imeli kamenja več kot dovolj, so morali biti mojstri zelo varčni z apnom in peskom. Vsako večje deževje, ki je pobralo pesek s cest, so izkoristili in ga s pomočjo »sa-pona« in »lampurja« pobirali. Seveda so to morali delati na skrivaj, da jih ne vidijo cestarji in nadzorniki. Ta pesek je bil poln primesi zemlje in organskih snovi, kar daje tako značilno rjavkasto podobo fasad. Pomanjkanje določenih materialov je torej zahtevalo varčevanje. Tudi zato so bili cenjeni najboljši mojstri obdelovanja kamnov, ki so znali do popolnosti zravnati zgornjo in spodnjo ploskev. Tako je bilo potrebno le malo malte za zidavo. Ker je po pravilu za omet zmanjkalo apna in peska, je bila njena debelina tanka. Takšne ometi so seveda težko kljubovale vremenu in času. Ker je bilo apno iz kamnov s katerimi so tudi gradili poslopja, je s staranjem pridobljena patina delovala na obeh materialih podobno in predstavljala nekakšno vizualno celoto. Današnji industrijski ometi so seveda veliko bolj vzdržljivi, se pa har- monično seveda težje vključijo v kraški prostor in krajino. Zato previdni investitorji in vse bolj dojemljivi gradbinci pogosto posegajo po zmesi iz naravnega apnenčastega ometa in sodobnih dodatkov, ki postajajo priročna in uporabna rešitev. Tvorci zunanje podobe Med sprehodi skozi kraške vasi ne moremo spregledati Kalon (kalonja, kluna), ki so gotovo najbolj prepoznani del vhoda pred domačijo. Izžarevajo stil in bogastvo (ali skromnost) lastnikov kmetije. Z besedo kalona in porton označujejo domačini kamniti in leseni del skupaj. Kalone ločne izvedbe so po pravilu starejšega datuma, okvirne pa se pojavijo v 19. stoletju. Takrat so tudi postale mogočne in prilagojene večjim kmečkim vozom. Prav uporaba prevoznih sredstev je povzročila, da so jih marsikje odstranili, ker so bile enostavno preozke. Kamnoseške mojstrovine naših prednikov so šle čez noč v nič. Sestavni del grandioznosti zunanje podobe kraških domačij nedvomno nadaljujejo zidovi. Visoki zidovi se po pravilu zaključujejo horizontalno pod kotom 45 stopinj, kjer jih prekrivajo škrle ali kot kritina zložena kot slamenjaki na strehah. Javne in pomembne zgradbe imajo velike zidove iz masivnih klesan-cev, ki izžarevajo bogastvo in trdnost. Vrata skozi katera se vstopa v hišo so po pravilu oblikovana z bogatimi arhitekturnimi elementi v značilnih izvedbah. Sprva so bila vrata ozka in z enostavnejšimi dekoracijami ter s skromnimi kamnoseškimi izdelki. Šele kasneje pride do dvokrilnih vrat. Kamen okoli njih pa je okrašen s simboli in letnico izdelave. Jerte, ki zaokrožajo okna so še eden od najbolj prepoznavnih elementov kraške in mediteranske arhitekture. Velikost oken je odvisna od namembnosti prostorov. Na severni strani hiše so tako manjše okenske odprtine, sprednja okna pa tvorijo živahno poživitev podobe stavb. Stebre na Krasu ne srečujemo tako pogosto kot ostale do sedaj omenjene elemente. Na kmetijah jih prepoznamo kot oporo v lesenih konstrukcijah ali na ganku in strešni lindi. Bogati stebri so predvsem lastnost javnih zgradb in seveda sakralnih objektov. Za razliko od stebrov pa so povsod prisotne škrle kot tlak. Nekoč so jih polagali neposredno na poravnano zemljo. Bile so v notranjosti hiš, v kleteh in seveda zunaj, pod gan-kom, vzdolž hiše, vse okoli kamnitih klopi in miz ali štirn. V notranjosti so igrale pomembno vlogo izolatorja in akumulatorja. Lastnosti kamna so znane že iz antike in škrle v hiši so bile pomemben toplotni regulator, ki blaži nihanje temperature. Bile so in so še danes izredno odporne na uporabo in trpežne sko- Za konec še pod Leseni pod so mojstri zidave postavili na mešanico grušča in zemlje, zgoraj v nadstropju pa so deske postavljali na grede. Zgornjim sobam se je zato reklo »na podu«. Pod iz smrekovega lesa in topola so ribali s sirkovo krtačo, kar mu je z leti dalo spet specifičen videz. 7 Primorske Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika včlanjen www.lglooimmobiHare.it 1 IMMOBILIERE Ulica dei Porta v gosposki stavbi z dvigalom, zadnje nadstropje, odprt pogled, sestavljeno iz dnevne sobe s teraso, opremljene kuhinje, zakonske spalnice In kopalnice. Lastni parkirni prostor v garaži. € 160.000 Arco di Riccardo, kvalitetno dodelano stanovanje v obnovljenem bloku z dvigalom, zadnje nadstropje, s pogledom na arheološke izkope. Sestavljeno iz vhoda, dnevne sobe, na novo opremljene kuhinje, zakonske spalnice In dveh kopalnic. Avtonomno ogrevanje. Novo, za prave poznavalce. Stranska ulice Giulia udobno stanovanje sestavljeno Iz vhoda, dnevne sobe, dveh spalnic, kuhinje, obnovljene kopalnice, shrambe In kleti. Avtonomno ogrevanje. € 93.000 Ulica Cantu na mirni lokaciji, v zelenju, razgledno stanovanje: vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, dve zakonski spalnici, kopalnica, shramba In zidana velika klet € 144.000!!! Opčine v manjšem bloku, vzelenju, na mirni lokaciji, stanovanje sestavljeno Iz vhoda, dnevne sobe s teraso, kuhinje, dveh zakonskih spalnic, kopalnice, shrambe In kleti. € 190.000 - možnost dogovora. Ulica Romagna - nižje v bloku obdanim z vrtom: svetlo stanovanje z odprtim pogledom, sestavljeno Iz vhoda, dvojnega salona, kuhinje, velike zakonske spalnice z garderobno omaro, spalnice, dveh kopalnic, dveh shramb in dveh kleti. Avtonomno ogrevanje. € 235.000 - možnost dogovora. Na voljo garažni box v istem objektu. Rio Corgnoleto ekskluzivno podstrešno stanovanje, v dveh etažah s terasami, odlično dokončano, z izrednim pogledom na morje in mesto. Nahaja se v novejšem bloku, na zeleni in mirni lokaciji. Udobno parkiranje v dodeljenem pokriten parkirnem prostoru. €350.000 Ulica Commerciale - nižje pogled na morje in mesto, na privatni cesti, daleč od prometa, v rezidenčnem naselju, svetlo podstrešno stanovanje v dveh etažah in razglednimi terasami. Klet In dvojni zasebni parkirni prostor v garaži. S. Pasquale v mirnem naselju, svetlo stanovanje v gosposki stavbi z dvigalom in velikim solastniškim vrtom. Vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, tri spalnice, dve kopalnici in dve shrambi. Klet in parkirni prostor v garaži € 290.000 - možnost dogovora. Vile in hiše z vrtom Opčine v rezidenčni četrti, samostojna vila obdana z angleškim vrtom, z dostopom in pokritimi parkirnimi prostori za več avtomobilov, natančne dodelave in posebna izbira gradbenih tehnik. Izvirna v tej kategoriji z najsodobnejšim dizajnom. Napeljave v skladu z zadnjimi predpisi. V bližini svetilnika della Vittoria krasna hiša z izrednim pogledom na morje, velikimi razglednimi terasami in parkirnimi prostori. Hiša je v dveh etažah, sestavljajo jo še pralnica, soba za ogrevalni kotel In velika klet. Popolnoma obnovljena. Ricmanje prijazna samostojna hiška v zelenju, z opremljenim dvoriščem, 120 m2, s pergolo in prostorom za barbecue. Parkirni prostori. € 310.000,00 Cesta za Lazaret na ekskluzivni poziciji z izrednim pogledom na zaliv in morje, ponujamo posebno in moderno vilo, odlično dokončano, z razglednimi terasami in velikim boxom. Perfektna. Ul. Imbriani, 7 (stopnišče B) II. nadstropje - TRST - Tel. 040.661777 - 040.7600243 Fax 040.365811 e-mail: igloo.immobiliare@libero.it - Urnik: 9.00 -13.00 in 16.00 -19.30 Case&Casali fi? Effjääai Tvoje tteprejutčfi ¡hska agencia v Defina - Suhreiitti v tem mesecu ponuja... Ihiln pri mrtrju - lilríu pchLanlViL Ltj- iij hm ti I* fr il* in . i. s-fiiim . HHiJr.Tj; 111 ■ I c I : ■ L s- L rfvCAttJti rtifeo hffa Vilijr if^LtuTig is iluib tpflhik'. 1irh L i --. 1111 ■ i.'. -ji, iry. ilnrnnc uitr. klihinir. |'i.ilr:hc. n.rii:ni|^|;» -dvigalu. Uti". f-inte. lavtinc. iwOrHui pTJiiItïf Ki.'rna in prrJiï.nc dotlnltc^ü pfV".|'Kïj rt dru pi ^liimiviPiji1. nI in ti 11 na i*il(i?m>*t t a kh .kliiiinr i [ ifcin juJiií-jíltiu. k ■ h I. Ji I'kijhH iwlLiiriiiTU" I -ill ni Si xlj.iji.i: Hps ij n? çHtc 13¡l-i |\Jrí-'- i ^TïïiiîU. it h_iliHi:i. 1i?li Kfxilpi^-. kiihirçjç, ttftrf. WiflK. b!M"lit in Vmtij wvlrnl»!'1 iJrtitröi [TDijrkl 4i=il>nc jí dMMfli (ti-T n*tJn,Tj¡. ¡"^-.¿jfek V" Ih-Lin - prc-41 L-1 ('Víllii uj h Ib t ■:Ihi■,11^S hrt Al iiKnjj, pf ilk íflt ñt'. I 3NNÍ flL', -, Lil-a-ml I-4I-ÍIÍU iimd hL-ilnrj in If-mliLi, tnln Ijnij li■ uhrfLi. li^uii^r. plili vpiliiii,', ilitih kifulmi,', |Hjlu.c, LirniiKih , L Id i irt p Till m , <.Lih jj tmt lis íhi u'l.i." InfiHiii^'ijr i : 11.11 : n i v iz:. k I : i h (iifilhiuliHh i ,vni:k /jfli i tbcufcíiaiH Kod. ti Izlili: LnunnlHiiiii ynj^ v^iilpvii/ uiIihi.i \ L-imingini, LiiIiiii'l', Iri+i \pjln»,-. ihrh L^uItik kleli. Jifli |\nk:mihpiHlLim mjwrjic TnT4 r. iMonlÜnr vtfflr! tfc.iriin i^.'W na pad n; iVl.Vk nqp kih]. JS t MUOM* Vrritao o^lnta'!! I' tlliJni ^kflipiiüiji: i^uiij-Li mv, t sili, Li ntcji ru mi iiuni p n^ij 11jl i -jatbu uLd ^ Ljinifcifli, ku^k.i Luhinjj h lyr.jiüvill tii -.iuln;-. l , In iL-ftilmvc, InrMj, |S*1ik in ti-lili h iC 4' ihIik. ilj. .".iJIil iki ^ l-ihi' C JHLVML^f i ^ubivAnu: -.lano^onjL''. Ukinjeni i -h|-.||-|'p|ij. 3 l-i.ilki-n.1. i, l»J. L V, li.i kuhi - I j. TjtCfk^ ^■jlil:'. j.J',-., - |1-jllllL i in iLifuInkJk.^rjmlu. kk-r m (t- 'vhvi 11 j. 's l"'1 h ■ huh -bh-nviiinhi i'J-MHOKkJ» LihI. 14 1» Sr-Jjjji: :iij:: |Ll t lLl. Luirji ill çhl -Ji.mi s. uT^ilnjo tl_i\ N"> y iH^H LihL Ï7 t' .TiTCl Janlj* - I Pnli^Trflihli ; manjka ^tf.-ohijna lili T MOlMOuMI id v.a/iJijihih remijih t I/o.mo.w iL-HlnjiiLlnki' IVcnu tu THir --lunL^ m |jubikl)c kimrtTVillvnc l-ti^TWI >ljvb- kri.-i.lf !:i-m-. h:,!- 1.111 >. h h|h-.-i:m i-, v Jli-i nrm. Ha Hr: :i in | .1 ki ±vj. h i-J-i in: l"K". n: PiiNtJiiu'!' OEtliCl TE NAŠO SPt^riNO STRAN www rnii r«jiH .^i>itt I'nMifiK njisl" V tiaSilt it rudifi dobite Se veliko drugih ponudb. info point v; Sesljaiiu - bi t zu kemične et s fit nice rfl'A JIJIfi I Mh'-Íí *iâ 'A tlli'4f.l#W*H} !fU( il IXH Informacije in reklama: i -,im »viri «i i'íist 11] i JKA d« il i K k mi un .Ju i ,MHI. M : .UH.V^MV^ ¡[«lijanîf lui «b rOM' l>T [ JK11T in<*> i'KI KTKIJI od ITJ« «• I JJOi (H; MÜ7HWI -IJl-l in Wf. IJl-l mi NHl>rd>lri - TnL (l^ilija1! e-mail: Infi : ílih* . tuliti ,<>wi n w.ciiM.--^a--ali.^iiii-- MILJE ^¿J obdana z zelenjem, s pogledom na gričevnati okoliš, krasna pravkar dokončana dvoetažna vila, 250 m2, kvalitetno dodelana z vidnimi tramovi in kamnitimi zidovi in z zemljiščem v izmeri 2.000 m2, dostop z avtom. ULICA DEL LLOYD na mirni poziciji, obdano z zelenjem, 85 m2, komaj prenovljeno stanovanje sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 zakonskih spalnic, kopalnice, shrambe, kleti. € 158.000,00 ULICA DEI PORTA stanovanje, 130 m2, I sestavljen iz kuhinje, dnevne sobe, 3 zakonskih spalnic, 2 kopalnic, shramb, 2 teras v izmeri 7 in 15 m2. € 188.000,00 dvoetažna vila na čudoviti poziciji, 210 m2, z boksom in z zemljiščem v izmeri 800 m2 z dostopom do morja. z moderno opremo. V prodaji tudi zidovi. Informacije nudimo v uradu TAM IMMOBILIARE SRL TRST - UL. P.L. DA PALESTRINA, 5 TEL. 040.3498398/ 040.304998 vvww.pirelllreagency.com^battlstl Včlanjen v Pirelli RE Agency. Vsak Clan je neodvisen in samostojen podjetnik. PADRIČE, V BLIŽINI GOLF IGRIŠČA _ dvoetažna vila, 300 m2, potrebna prenove, s kmečkim zemljiščem v izmeri 3.500 m2. Možnost nakupa bližnje zemljiške parcele. OBALA GRLJAN SV. KRIŽ GOSTINSKI OBRAT V CENTRU Narodna ulica, 36/L 34151 Opčine (TS) Tel. 040 2158112 - Fax 0402158225 NEPREM ČNINSKE ST0R TVE „„„„T^or! „ . _., www.artes-immobiliare.com Damian Grilanc OPČINE - UL. DEI SALICI: že v gradnji enodružinske hiše različnih tipologij in velikosti, v kraškem stilu z zasebnim vrtom, taverno in parkiriščem.Možnost notranjih sprememb prostorov. Posebna pozornost termično/akustični izolaciji. I JSC*»h ULICA ROMAGNA NIŽJE poslovni prostor 120 m2, avtonomno ogrevanje, potreben prenove, sestavljen iz 5 prostorov, 2 kopalnic, shrambe, 2 balkonov in lastnega boksa. € 220.000,00 a n ¡j SAN VITO ULICA GALLERIA v elegantni stavbi 30. leta, v drugem _ _nadstropju, z avtonomnim ogrevanjem, 110 m2: kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, manjša soba, kopalnica, 2 balkona, klet. € 185.000,00 KRIŽ - Primerno za podjetja -zazidljiva parcela z odobrenim načrtom za gradnjo dveh enodružinskih hiš. GORJANSKO - PARCELE: dve zazidljivi parceli na robu vasicca. 550m2,75€/m2. I VANJ I GRAD: zazidljiva parcela v izmeri cca. 2250 m2 na sončni lokaciji. Možnost delitve oziroma gradnje več vrstnih hiš. BREZPLAČNE CENITVE NA DOMU GORJANSKO: dve enodružinski hiši v gradnji, vsaka meri približno 260 m2 v treh etažah in ima 500 m2zemljišča. Možnost spremembe notranjih prostorov. KRMENKA: enodružinska dvonadstropna hiša na mirni lokaciji. Prea kratkim obnovljena, z zasebnim vrtom in parkiriščem. € 349.000 [f PREBENEG - hiša na zelo mirni lokaciji: vhod, majhna kuhinja z dnevno sobo, kopalnica, shramba, taverna 45 m2 nad zemljio,vrtinboks. NABREŽINA-RESIDENZA AL PARCO: Skoraj dokončani novi apartmaji različnih velikosti z velikimi terasami, vrtom, kletjo in lastnim parkirnim mestom in garaži.Termična in akustična izolacija, avtonomno ogrevanje, videodomofon in centralna satelitska antena. Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami. stran pripravila Carsia na Krasu oglaševalska agencija i incuia www.tmedia.it Sobota, 19. aprila 2008 za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Na parceli v ulici Carsia na Op-činah, kjer je nekoč stala starejša primestna vila, je družba Carsia s.r.l. zgradila prestižno sosesko z 23 nad-standardnimi stanovanji. Naselju je ime Carsia in predstavlja skupni projekt nepremičninske družbe KB INVEST S.p.a. in slovenskega gradbenega podjetja KRAŠKI ZIDAR d.d. Vsaka izmed vrstnih hiš v naselju je sestavljena iz dveh stanovanjskih enot. Zaradi velikega zanimanja in pozitivnega odziva kupcev, je za prodajo na voljo le še sedem stanovanj. Luksuznastanovanja Stanovanja v zgornjem delu hiš so dvoetažna in zaradi tega večja. Ta luksuzna stanovanja nadstandardne-ga naselja Carsia merijo približno 140 kvadratnih metrov, ki se razprostirajo v dveh nadstropjih. V spodnji etaži ima osrednjo vlogo velik dnevni prostor s popolnoma stekleno stranico obrnjeno proti južni strani. Prostor se nadaljuje na teraso, notranjost pa je dovolj velika, da se lahko z dodatnimi pregradami pridobi še dodaten prostor. Spodaj je še kopal- V spodnji etaži 140 kvadratnih metrov velikih stanovanj je osrednja vloga namenjena velikemu dnevnemu prostoru s popolnoma zastekleno stranico obrnjeno proti južni strani. Notranjost je dovolj velika, da se lahko z dodatnimi pregradami pridobi še dodaten prostor. Stanovanja z vrtom Stanovanja v pritličju merijo približno 80 kvadratnih metrov in so sestavljena iz vhoda, velikega dnevnega prostora s kuhinjskim kotom, zakonske spalnice, spalnice in kopalnice. Prednost teh stanovanj je v veliki stekleni stranici dnevne sobe, ki je obrnjena proti jugu in vodi na teraso z vrtom. Tudi ta je sestavni del lastniške parcele. nica s sanitarijami in kuhinja z jedilnico. Tudi zunanja kuhinjska stranica je v steklu in zato polna dnevne svetlobe, ki omogoča kakovostno delo in bivanje. Zgornja etaža stanovanj v naselju Carsia je mansardnega tipa. Obsega še eno kopalnico in tri sobe, med katerimi je tista, ki je obrnjena proti jugu večja in zaradi velikih steklenih površin idealna za otroško igranje in učenje. Prostori v mansar- Stanovanja v pritličju imajo kopalnico, spalnico, otroško sobo ter velik dnevni prostor s kuhinjo. Prednost teh stanovanj je v veliki stekleni stranici dnevne sobe, ki je obrnjena proti jugu in vodi na teraso z vrtom. dnem delu imajo tudi primerno razporeditev za postavitev številnih omar in garderobnega dela. Soseska Carsia je zgrajena po vrhunskih merilih, ki zagotavljajo udobje in varnost prebivalcev. Gre za zaključeno in na prijazen način ograjeno celoto z zelenimi površinami, notranjim otroškim igriščem in skupnim zunanjim prostorom. Ključna rešitev, ki omogoča toliko udobja v soseski je v modernem podzemnem parkirišču za ves stanovanjski kompleks. Vanj in v kleti, ki so tudi sestavni del podzemnega dela naselja, vodi dvigalo. Arhitekturna zasnova nadstan-dardne soseske Carsia je namenjena kupcem z najzahtevnejšimi željami, ki želijo živeti v zdravem in svetlem okolju stanovanj modernih zasnov. Soseska v »prijazni četrti« Opčin pa omogoča svojim prebivalcem udobno in varno preživljanje prostega Investitor bo 10. in 11. maja 2008, med 10. in 16. uro organiziral dan odprtih vrat. Vsi zainteresirani so vabljeni na ogled Carsie, nove soseske na Opčinah! Zgornja etaža stanovanj obsega še eno kopalnico in tri sobe, med katerimi je tista, ki je obrnjena proti jugu večja in zaradi velikih steklenih površin idealna za otroško igranje in učenje. 1 6 Sobota, 19. aprila 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Iztekla so se pogajanja na deželnem šolskem ravnateljstvu Na slovenskih šolah brez krčenja stolic in razredov Dodatni razredi in eno mesto več za podporni pouk - V maju posvet o večjezičnosti v šolah Na deželnem šolskem ravnateljstvu so se iztekla pogajanja za porazdelitev stolic na šolah. »Čeprav jih povsod krčijo, bo na slovenskih šolah na Goriškem ohranjen status quo. Nič se ne bo spremenilo. Nič nam ne bo odvzeto. Nasprotno: dosegli smo nekatere premike,« je povedal Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole, ki je spremljal potek dogovarjanja. Slovenski sindikat je namreč povabljen k pogajalskemu omizju in enakovreden partner. To vlogo mu priznavajo deželni šolski urad, pa tudi ostali sindikati, pojasnjuje Prinčič. Izhodišče za pogajanja, ki so se začela prejšnji teden in se zaključila v sredo, je bil predlog o razporeditvi stolic, ki ga je na osnovi rimskih navodil izdelalo deželno šolsko ravnateljstvo v sodelovanju s pokrajinskimi šolskimi uradi. »S tem v zvezi moram izpostaviti pozornost, ki smo ga deležni pri goriškem šolskem uradu,« opozarja Prinčič, ki je bil seznanjen z bojaznijo predvsem na slovenskem tehničnem polu v Gorici, da bi krčenje razredov in stolic prizadelo naše višje srednje šole. »Kontingent stolic določa iz leta v leto Rim, ki ga potem v januarju pošlje na deželno šolsko ravnateljstvo. Tako je bilo tudi letos. Kot že nekaj let so bili spet predvideni rezi in krčenje. Moram pa poudariti, da je specifika naših šol primerno upoštevana, čeprav so naši organiki združeni z italijanskimi, kar pomeni, da našega osebja pri porazdeljevanju stolic ne razlikujejo od italijanskega,« razlaga Prinčič. »Že veliko časa zahtevamo, da bi bil kontingent stolic za slovenske šole ločen, kar je že veljalo v devetdesetih letih in s čimer se strinjajo tudi italijanski sindikati. Zahteve ni nam še uspelo uveljaviti. To pomeni, da bi bili obravnavani posebej in da bi bila naša specifika polno upoštevana. Drugače bomo vsakič tvegali, da nam bo kaj odvzeto,« pojasnjuje slovenski sindikalist in dodaja, daje tudi na tokratnih pogajanjih prišla do izraza posebnost oziroma specifika naših šol. O tem zgovorno priča naslednji podatek. »V naših vrtcih imamo najvišji količnik otrok na vzgojitelja, in sicer 12,6, kar pomeni, da imamo v povprečju po 25,2 otroka na sekcijo. To je najvišji koeficient v deželi. V italijanskih vrtcih ta količnik ne presega enajstih otrok na vzgojitelja. Tudi ta podatek kaže na trend rasti naših šol,« poudarja Prinčič in navaja rezultat pogajanj: »Prihodnje leto bomo imeli dva prva razreda več na osnovnih zdravstvo V torek brez analiz Zaradi prenove računalniškega sistema v torek, 22. aprila, ne bo do oprav lja li ana liz kr vi v ambulantah zdravstvenega podjetja v Krminu (sedež zdravstvenega podjetja v ulici Venezia Gi-ulia), Gradišču (ambulanta v ulici Fleming), Vilešu (bolničarska am bu lan ta ob ob čin ski te lo vad -nici), Foljanu (center za analize krvi v ulici Cau de Soto), Turjaku (cen ter za ana li ze kr vi na tr -gu Liberta) ter v bolnišnicah v Gorici in Tržiču. Kri bodo vseeno analizirali bolnikom, ki se zdravijo s antikoagulanti, onkološkim bolnikom in bolnikom, ki nujno potrebujejo izvide. Vse ambulante in bolnišnici bodo ponovno nared za analize krvi v sredo, 23. aprila; to ne velja za Krmin, kjer v sredo praznujejo zavetnika, zato pa bodo tako ambulanta kot tudi drugi javni ura di v mes tu za pr ti. šolah v Romjanu in na Vrhu. Dodatna prva razreda bomo imeli na nižjih srednjih šolah v Doberdobu in Gorici; v Doberdobu bomo torej imeli skupno šest razredov, osem pa na šoli Ivana Trinka. V vrtcih ne bo sprememb z izjemo Gorice, kjer pa se ne najdejo primerno prostori za odprtje četrte sekcije. Na podlagi naših zahtev ohranjamo status quo na višjih srednjih šolah. To pomeni 28 razredov (14 na tehničnem in 14 na licejskem polu) in skupno 40 stolic. Če upo- števamo, da so italijanskim višjim srednjim šolam v goriški pokrajini odvzeli devet stolic, je to dober rezultat in kaže na to, da je slovensko šolstvo danes še deležno primerne pozornosti,« pravi Prinčič in izpostavlja pridobitev: »Dosegli smo eno mesto več za podporni pouk v otroških vrtcih, torej enega vzgojitelja več. Tega nam lani niso priznali.« Naj ob koncu še napovemo, da bosta Sindikat slovenske šole in slovenska kon- zulta pri goriški pokrajini v torek, 13. maja, ob 17. uri priredila posvet na temo otrok v naših šolah, ki ne obvladajo slovenskega jezika. V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo predaval Franco Fabbro, dekan pedagoške fakultete na videmski univerzi in strokovnjak s področja nevrolingvistike in večjezičnega izobraževanja. »To bo začetek. Junija bosta sledila seminarja za učitelje, nakar se bomo v to temo poglabljali znanstveno in sistematično,« zaključuje Joško Prinčič. sovodnje - Odbornica Sara Vito z občinskimi upravitelji S pokrajino načrtujejo izboljšave na športnih objektih Goriška pokrajinska uprava je v svoj proračun vključila 180.000 evrov, s katerimi bo financirala posege na športnih objektih predvsem v manjših občinah. »S posameznimi občinami bomo podpisali protokole o sodelovanju, na podlagi katerih bo pokrajina krila dve tretjini stroškov posegov na športnih objektih, občine pa eno tretjino. Na ta način smo že tlakovali teniško igrišče v Romansu in dokončali igrišče za bejzbol v Šlovrencu. Prvi poseg je stal 10.000 ev-rov, drugi pa 30.000 evrov,« je pojasnila pokrajinska odbornica Sara Vito, ki je včeraj obiskala sovodenjsko občino ter si v spremstvu župana Igorja Petejana in odbornika Slavka Tomsiča ogledala telovadnico, nogometno igrišče in ko-talkarsko ploščo na Ronku. Vitova je po ogledu povedala, da bi pokrajina lahko financirala tudi kak poseg v sovodenj-ski občini; po njenih besedah sicer ne bi šlo za bajne vsote denarja, pač pa za prispevek, ki bi izboljšal funkcionalnost že obstoječih športnih struktur. »Morda bi kazalo namestiti fotovoltaične panele za gretje vode ob slačilnicah, izvedli pa bi lahko še kak drug poseg, če bo po njem potreba,« je pojasnila Vitova in dodala, da vsekakor pričakuje predloge so-vodenjske občinske uprave in športnih društev, nato pa bodo skupaj preverili, katerim projektom bodo dali prednost in sploh kateri so uresničljivi. (dr) Odbornica Sara Vito z županom Igorjem Petejanom na ogledu sovodenjske telovadnice bumbaca nova gorica Mamila in šole: »Alarm pretiran« Na sestanku aktiva ravnateljev osnovnih šol in vrtca Nova Gorica s podžupanjo Darinko Kozinc in s pristojnimi z oddelka za družbene dejavnosti mestne občine je tekla beseda o problematiki odvisnosti, odvrženih iglah in ukrepih v zvezi s tem. V zadnjem času se je namreč v medijih ponovno pojavila omenjena problematika, češ da je ta problem v osnovnih šolah v mestni občini zelo pereč. Ravnatelji so na aktivu poročali drugače. Kot so povedali, beležijo upad težav, povezanih z odvisniki, poleg tega tudi najdejo zelo malo ali nič igel, ki bi bile odvržene v okolici šol. Nekatere šole s podeželja mestne občine pa so celo poročale, da tega problema pri njih zaenkrat sploh ni. Kot so povedali ravnatelji, jih moti, da obstaja v javnosti občutek, da je ta problem večji, kot dejansko je. Na vseh šolah izvajajo številne preventivne programe, v katerih izobražujejo učence, jim svetujejo in opozarjajo na nevarnosti. Šole vabijo tudi številne strokovne delavce, ki tako učencem kot tudi staršem predavajo o problematiki odvisnosti. Ravnatelji so prepričani, daje upad težav, povezanih z od-visnos^o, povezan tudi z izvajanjem preventivnih programov. Ravnatelji so spregovorili tudi o fizični zaščiti neposredne bližine šole npr. z ograjami. Vendar so bila tu mnenja deljena. Na eni strani je res, da se na ta način zaščiti okolica šole in se prepreči vstop nepovabljenim osebam, na drugi strani pa ravnatelji pravijo, da mora biti okolica šole dostopna, saj tako mladim omogočajo, da imajo prostor, kjer se lahko zbirajo. V medijih se je pojavila zlasti problematika osnovne šole Frana Erjavca v Novi Gorici. Zorka Rajko, do nedavnega ravnateljica omenjene šole, nam je v zvezi s tem poslala naslednje obvestilo: »V medijih omenjeno število najdenih igel na osnovni šoli Frana Erjavca se nanaša na večletno obdobje in ne na sedanji čas, saj se je stanje prav po zaslugi aktivnosti šole in policije uspešno saniralo in je po moji oceni statistično primerljivo z drugimi mestnimi okolji. Dodati je potrebno še, da se v fond najdenih igel štejejo tudi igle, dobljene na parkirišču za šolo in pod mostom na poti v Dijaški dom. Okolico šole v skladu z navodili redno pregleduje hišnik takoj po prihodu v službo ob 6. uri. Ustrezna navodila, kako ravnati v primeru, če se kljub vsemu opazi odvrženo iglo, pa so posredovana tako učiteljem kot učencem.« pevma - Na zapadlost koncesij je mestno upravo opozoril rajonski svet Občina bo skrbela za grobnice Kompleks sestavljajo nagrobni spomeniki grofov Turn, Teuffenbach-Thomel in Strassoldo - Najstarejši nosi datum 1818 Plemiški nagrobni spomeniki na pevmskem pokopališču, ki jim bo prizanešeno bumbaca Občinska uprava bo skrbela za vzdrževanje manjšega kompleksa starih grobov na pokopališču v Pevmi. Na njihov umetniški in zgodovinski pomen je sredi marca opozoril rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, potem ko so njegovi svetniki na pevmskem pokopališču prebrali obvestilo, da je zapadla koncesija za omenjene grobove. Rajonski svet je zatem pozval tehnični urad goriške občine, da naj prepreči odstranitev nagrobnih spomenikov grofov Turn, Teuffenbach-Thomel in Strassoldo, ki so velikega pomena za vaško skupnosti. Zahtevam pevmskega rajonskega sveta se je odzval občinski odbornik za pogrebne službe Sergio Cosma, ki zagotavlja, da bo odslej za vzdrževanje starih grobov skrbela goriška občina. Nagrobni kompleks sestavljata grobova rodbin Turn (najstarejši nosi datum 1818), Teuffenbach-Thomel in Strassoldo, v katerih sta pokopana zadnja potomca pevmskega kolena družine Turn. Na neoklasičnih grobnicah so nagrobni napisi v latinščini in nemščini, zaradi katerih sta spomenika še pomembnejša. »Občinska uprava je počaščena, da lahko poskrbi za grobnici s tako velikim zgodovinskim in umetniškem pomenom, seveda pa sem pripravljen prisluhniti predlogom občanov za vzdrževanje nagrobnih spomenikov v vseh petih pokopališčih, ki so razpršena po goriški občini,« poudarja Cosma in nadaljuje: »Stari grobovi nam pomagajo ohranjati zgodovino našega mesta; pomisliti je namreč treba, da je nekdanje goriško pokopališče doživelo razdejanje med prvo svetovno vojno, zatem pa so nad njim zgradili Novo Gorico.« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. aprila 2008 17 gorica - Ciril Zlobec v Kulturnem domu predstavil svojo najnovejšo zbirko Ganljivo pesniško pričevanje o viharjih in zavetrjih srca Pesnik, ki je potrdil navezanost na Goriško, pravi: »Skozi poezijo skušam prodreti v misterij smrti« Zlobec s Komelom na četrtkovem goriškem večeru bumbaca Srečanja s Cirilom Zlobcem vselej prikličejo veliko število ljubiteljev njegove poezije. Tako je bilo tudi v četrtek v Kulturnem domu, ko so zbrani ljudje ponovno začutili njegovo navezanost na Goriško in zamejstvo. V večer je uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je o Zlobcu povedal, da Goriško obišče domala ob vsakem izidu svoje pesniške zbirke. V Kulturnem domu je vedno dobrodošel gost, je poudaril Komel, pesnik pa je k temu pripomnil, da je tu vselej doživel veliko simpatije in navezal prijateljske vezi. Četrtkovo srečanje s pesnikom je bilo nekoliko drugačno od dosedanjih. Glavno besedo je imela njegova čustvena poezija, ki jo Zlobec opredeljuje kot povabilo k notranjemu dialogu. Večer, ki so ga obogatili z branjem poezij ob klavirski spremljavi, je zelo lepo izpadel in je obiskovalce, ki so napolnili dvorano, navdajal z lepimi občutki, mestoma tudi z ganjenostjo. Poezije je mojstrsko podala Barbara Rustja, glasbeni okvir pa je prispeval pianist Aleksander Vodopivec. V tokratni Zlobčevi pesniški zbirki z naslovom V viharjih in zavetrjih srca prevla- dujejo ganljivi, z žalostjo prepojeni stihi, saj so pesmi nastajale v času, ko se je za posledicami neozdravljive bolezni od življenja poslavljala pesnikova hči. Njej je posvetil pretežni del zbirke, ki ga lahko povzamemo s pretresljivim verzom: »ko je življenja v nas vse manj in manj«. Ostale pesmi so posvečene rojstnemu kraju na Krasu, ženi in pa miselnim sklopom, prežetim s filozofijo življenja in smrti. O svoji zbirki je Zlobec povedal, da je nekaka retrospektiva skozi življenje in da je prav skozi poezijo skušal prodreti v misterij smrti. Z ganljivostjo prežeti pesniški večer se je zaključil s poglobljenim razmislekom o iz-venpesniških področjih, ki pogojujejo naše življenje. Namig je bil seveda usmerjen na politiko in na družbene spremembe, ki jih leta prinaša. V zahvalo za prisotnost in za dolgoletne prijateljske vezi je Komel izročil gostu keramični umetniški izdelek briškega umetnika Ivana Skubina, udeleženci večera, med katerimi je bilo kar nekaj mladih, pa so se še dolgo po zaključku uradnega srečanja pomudili na prijateljskem klepetu s Cirilom Zlob cem. ( vip) števerjan - V polnem teku regulacijski poseg na briškem potoku Utrjujejo bregove Grojnice Poplavljanje občinske ceste bodo preprečili s poglobitvijo struge pod mostom za v Aščeve - Od torka tri dni zaprt promet Med občinama Gorica in Štever-jan je v polnem teku regulacijski poseg na Grojnici, v okviru katerega bodo utrdili in očistili dvesto petdeset metrov bregov potoka ob križišču, ki iz Ščed-nega vodi proti Aščevim. Gradbena dela je financirala dežela, načrt za poseg pa je pripravilo osebje goriškega deželnega urada za gozdove. Po navajanju direktorja gradbišča Vincenza Bordona bodo poglobili strugo Grojnice pod mostom, ki stoji na cesti za v Aščeve. Doslej je most prepuščal 6,39 metrov kubičnih metrov vode, kar pa je bilo ob večjih deževjih odločno premalo. Voda je zaradi tega pogosto poplavljala hišo na desnem bregu po to ka, iz ka te re so se nje ni sta no -valci izselili pred več leti prav zaradi stalnih poplav. Potok je hkrati poplavljal tu di ob čin sko ces to, ki vo di iz do -line Grojnice v Števerjan, in bližnje kmetijske površine, iz katerih je voda zatem odnašala zemljo. Pretok vode nizvodno od mostu so ovirale tudi številne skale, ki so štrlele iz pobočja, težave pa je povzročal tudi potok Visoko, ki se je izlival v Grojnico s pobočja na nje nem des nem bre gu. Stru go Groj -nice pod mostom ob cesti, ki vodi proti Aščevim, bodo zato poglobili za približno šestdeset centimetrov. Da bi preprečili izpodjedanje temeljev mosta, bo do stru go pod njim utr di li s ce ment -no prevleko, približno petnajst metrov bregov pa bodo prekrili s kamnitimi blo ki, ki bo do pre pre či li od na ša nje zemlje iz bližnjih kmetijskih površin. Pretok vode bodo olajšali tudi z očiščenjem nabrežnih rastlin in drevja ter z odstranitvijo nekaterih večjih skal. Bregove bodo utrdili tudi nizvodno od mostu, kamnite bloke pa bodo postavili na približno 31 metrih dolžine. Na levem bregu Grojnice bodo zgradili tudi manj ši na sip, ki bo dolg osem de set metrov, preprečil pa bo poplavljanje bližnje občinske ceste. Na tem predelu potoka bodo kamnite bloke postavili tudi na plitvino, čez katero bodo zatem lahko vozili traktorji. Ob večjih nalivih ni uspel požirati vse vode niti jašek s štirideset centimetrskim obsegom, ki stoji ob občinski cesti, zato pa ga bodo nadomestili z večjim. Nov jašek bo narejen iz betona, dolg bo en meter, širok pa en meter in dvajset centimetrov. Da bi zagotovili čim bolj varno postavitev novega jaška, bodo v torek, 22. aprila, zaprli občinsko cesto, ki vodi iz doline Grojnice v Ščedno. Dela bodo trajala največ Čiščenje in urejevanje bregov Grojnice foto v. bordon Skuterist podrl žensko V tržiško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje priletno žensko, ki jo je včeraj ob 12.50 podrl mladoletni skuterist. Ženska je prečkala cesto po prehodu za pešce v ulici Rosselli v Tržiču, fant, ki je privozil, pa jo je opazil prepozno. Skušal se ji je izogniti, vendar je padel na tla in zatem podrl žensko. Na kraju so poleg osebja službe 118 posredovali mestni redarji, ki imajo svoje poveljstvo le nekaj metrov stran. Nocoj Črna komedija Dramska družina prosvetnega društva F.B. Sedej bo nocoj ob 20.30 na odru Sedejevega doma v Štever-janu uprizorila Črno komedijo v režiji Franka Žerjala. Ponovitev bo jutri ob 17. uri na istem odru. Sprehod po Goricah Zveza Legambiente prireja jutri, 20. aprila, sprehod po Gorici in Novi Gorici, ki ga bo vodil novogoriški urbanist in arhitekt Niko Jurca. Udeleženci sprehoda se bodo zbrali ob 9.30 pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu, ob 10. uri pa pred novo-goriškim županstvom. Ob obletnici pobratenja Ob 40. letnici pobratenja med Metliko, Wagno in Ronkami se bodo župnijske skupnosti iz teh treh občin danes srečale v cerkvi sv. Jožefa v Celju; na srečanju bodo potrdili prijateljske vezi. Brainville 3 v Gorici V deželnem avditoriju v Gorici bo drevi ob 20.45 v okviru niza Gorizia Jazz nastopil trio Brainville 3, ki je letos prvič obiskal Italijo. Trio sestavljajo kitarist in pevec Daevin Allen, basist Hugh Hopper in baterist Chris Cutler. V Gradežu o kulturi V hotelu Astoria v Gradežu bo danes z začetkom ob 9. uri celodnevni posvet o kulturnih dobrinah in kulturi ter o njihovem ovrednotenju, ki ga prirejata občina in oddelek pravnih ved Videmske univerze pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice. Med govorniki bodo izvedenci in docenti prava. nova gorica - HIT-ov nadzorni svet Rezultati boljši, vendar je previdnost ne mestu Brez jasnih odgovorov o dokapitalizaciji in privatizaciji tri dni, v tem času pa bodo zgradili nov jašek, zatem pa asfaltirali del cestišča, ki stoji ob njem. Nazadnje bodo postavi li ne kaj preč nih pre grad na goz dne ceste, ki so speljana na pobočjih ob Grojnici. Z njimi bodo usmerjali vodo na rob gozdnih cest, tako da ne bo odnašala proda in zemlje na občinsko cesto, ki teče ob vznožju pobočja. Poseg bo skupno vreden 113.859 evrov. (dr) Nadzorni svet družbe HIT se je včeraj seznanil s poročilom za lansko leto in poslovnimi rezultati za prvo letošnje trimesečje. Obravnaval je tudi strategijo družbe za obdobje 2008-2012, dolga razprava pa ni bila zaključena. »Glavni vzrok je v tem,« pojasnjuje predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga, »da so nekateri člani nadzornega sveta želeli več časa kot pa en teden, kolikor so ga imeli na voljo za pregled tega dokumenta«. Zato se bodo spet sestali 15. maja. »Vsebinskih pripomb ni bilo,« dodaja Baraga, ki se z začrtano strategijo HIT-a »absolutno strinja«. Predsednik uprave HIT-a Niko Trošt pa meni, da je »izjemno dobro narejena«. Trošt se ne strinja s predlogom no-vogoriškega župana Mirka Brulca, tudi enega od članov nadzornega sveta, da naj se umakne oznaka strogo zaupno iz dokumenta strategije razvoja HIT-a. »Ni primerno, da bi bil v celoti in z vsemi podrobnostmi dostopen širši javnosti, kaj šele konkurentom,« pravi Trošt, ki pojasnjuje, da v dokumentu ostaja načrt uresničitve evropskega turističnega mesta kot tudi razvoj štirih turističnih destinacij v Sloveniji; med njimi je ključna Goriška. V HIT-u nadaljujejo tudi s 15. aprila začeto reorganizacijo. Nekateri mediji so v zadnjem času poročali tudi o možni dokapitalizaciji HITa. Baraga pravi, da bi to bila le ena možnost strateškega plana. Če bi do tega kdaj prišlo, bi o tem tako ali tako posebej odločali na nadzornem svetu. Govorice o privatizaciji matične družbe HIT pa Trošt komentira, da je odločitev o tem v pristojnosti slovenske vlade in pristojnega ministrstva. Sicer pa je Trošt zadovoljen z lanskimi rezultati družbe: bruto realizacija družbe je, kljub jesenskemu padcu za 20 odstotkov, na letni ravni znašala 231,1 milijon evrov, kar je za odstotek več kot leta 2006. Rezultate za letošnje prvo trimesečje pa so po Troštovih besedah presegli tako pri bruto realizaciji kot pri ustvarjenem dobičku. »Kljub temu moramo biti še naprej previdni,« zaključuje Trošt. (km) 1 8 Sobota, 19. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / grad dobrovo - Slovenisti se posvečajo briškim besednim ustvarjalcem Brda so zaznamovala slovensko literaturo in jezik Različna mnenja o zanimanju za slovenski jezik med italijanskimi sosedi Letošnji, 19. Slovenistični dnevi, ki so se včeraj začeli na Dobrovem v Goriških brdih, potekajo na temo Brda v slovenski književnosti in jeziku. Včerajšnji program je bil razdeljen na dva dela. Dopoldanski se je posvečal jeziku oziroma briškemu narečju, popoldan pa so predavatelji referate posvetili briškim ustvarjalcem, kot so Ludvik Zorzut, Ljubka Šorli, brata Albert in Karel Širok, poseben poudarek pa je veljal Alojzu Gradniku. »Zakaj toliko Gradnika, ko pa mu že vsako leto v Brdih posvečamo že Gradnikove večere? Zato, ker je daleč najpomembnejši briški ustvarjalec, pravo mesto, ki si ga zasluži, pa mu pripada šele zadnjih dvajset let,« je uvodoma povedala Andrejka Šuš-melj, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica, ki dvodnevni dogodek letos organizira v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Območne enote Nova Gorica, Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm. Kot častni gost je v včerajšnjem uvodnem delu spregovoril tudi književnik in akademik Ciril Zlobec. »Čeprav so letošnji Primorski slovenistični dnevi že 19. po vrsti, Brda doslej še niso bila obdelana. Zato se nam je zdelo pomembno, da ta košček slovenskega ozemlja na skrajnem robu Slovenije tudi predstavimo preko slovenske književnosti in jezika,« pojasnjuje razloge za letošnji izbor teme slovenističnih dnevov Šuš-meljeva. Sogovornica meni, da se zanimanje za slovenščino v Italiji v zadnjem času povečuje, uči se je namreč vedno več italijanskih otrok. »Slovenščina s padcem meje ne izgublja, sedaj šele pridobiva, Italijani nas sedaj šele spoznavajo,« meni Šušmeljeva. »Ta srečanja so zelo pomembna ravno zaradi tega, ker so področna in zato posvečena "naši" tematiki,« nam je ob robu včerajšnjega programa povedala goriška profesorica in vsestranska kulturna delavka Lojzka Bratuž, ki je tudi sama predavateljica v okviru letošnjih slovenističnih dnevov. Po njenem mnenju se zanimanje za slovenski jezik v Italiji po ukinitvi mejne kontrole ne povečuje. »Sploh nisem optimist glede tega. Že desetletja se trudimo, da bi se ta dva naroda zbližala, a ves čas imam občutek, da je ta napor le enosmeren, le naš. Žal pa italijanski narod ne pozna našega jezika, pa tudi slovenske kulture ne,« dodaja Bratuže-va. Na vprašanje, ali je realno pričakovati, da se bosta naroda zbližala, Bratuževa odgovarja: »Upajmo, da se bosta. Obe državi sta v Evropski uniji. Mislim, da je interes obeh, da se zbližata. Znaki so že, ki goriški muzej S ponedeljkom poletni urnik muzejskih zbirk Od ponedeljka, 21. aprila, dalje bodo muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte v skladu s poletnim urnikom, in sicer: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa na ogled od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka na ogled od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. (00386) (0)5-3359811. kažejo na to. Ne morem reči, daje stanje enako, kot je bilo pred desetletji, nasprotno, marsikaj seje izboljšalo. Včeraj, denimo, je Silvano Cavazza v državni knjižnici v Gorici predaval o Trubarju. Veliko je takih prireditev, kjer se lahko tudi italijanski državljan seznani z našo kulturo,« je prepričana Bratuževa. Sogovornica meni, da je letošnja tema slovenističnih dnevov »zelo lepa«, vsak glas iz Brd, »te obrobne pokrajine«, se ji namreč zdi zelo pomemben. Sama je občinstvu spregovorila o Ludviku Zorzutu kot pesniku Goriških brd. Omejila se je le na njegove pesmi, ki se tičejo Brd. »Zorzut ima sicer ogromen opus v prozi in poeziji, zato si ne predstavljam Primorskih slovenističnih dnevov v Brdih brez njegovega imena,« zaključuje Bratuževa, ki je tudi predsednica slavističnega društva Trst-Gorica-Videm in častna članica Slavističnega društva Slovenije. Bratuževa pa ni bila edina predavateljica iz zamejstva: poezijo tenkočutne goriške pesnice Ljubke Šorli je predstavila Vilma Purič, predstavljen je bil tudi referat Fedore Ferlugove, ki se dogodka ni mogla udeležiti. Kot častni gost je, kot že rečeno, uvodoma spregovoril Ciril Zlobec. Tudi on se je, med drugim, dotaknil Alojza Gradnika in svojega doživljanja njegove poezije, poudaril pa je še posebnost Primorcev, ki so svoje pesnike in pisatelje sposobni vzljubiti bolj kot kdorkoli. Katja Munih Ciril Zlobec (levo) nagovarja udeležence slovenističnih dnevov (spodaj) fotok.m. gorica - V četrtek v 87. letu starosti Odšel Vladimir Lucchesi Dolga leta je vodil tiskarno v ulici Favetti, trgovino in knjigarno pa v Gosposki ulici V 87. letu starosti je predvčerajšnjem umrl Vladimir Lucchesi, ki je dolga leta vodil tiskarno v ulici Favetti, trgovino in knjigarno pa v ulici Carducci, nekdanji Gosposki ulici v Gorici. Vladimir je tiskarno prevzel od očeta Ludvika, rojenega v So-vodnjah leta 1880 in poročenega s Sovo-denjko Kornelijo Vuk. Ludvik Lukežič, med fašizmom so mu priimek spremenili v Lucchesi, se je zaposlil v Narodni tiskarni, ki sojo ustanovili leta 1899. Najprej je delovala v Kočijaški ulici, od leta 1908 pa v stavbi, označeni z imenom Gregorčičev dom. Ludvik je postal poslovodja tiskarne, leta 1908 pa je bil med ustanovitelji Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah. V Narodni tiskarni so tiskali Goriško stražo, humoristični list Čuk na palci, ki ga je urejal France Bevk in tudi nekatere italijanske liste, med temi tudi tednik italijanske republikanske stranke. Članki v tem listu so bili zelo ostri do fašistov, ki so zaradi tega leta 1922 vrgli bombo v tiskarno. Ludvik je v medvojnem obdobju prev- Vladimir Lucchesi zel vse deleže Narodne tiskarne, pod pritiskom fašističnim oblasti pa je njeno ime spremenil v tiskarna Lukežič, ki jo je nato upravljal sin Vladimir. V njej so tiskali časopisa Matajur in Soča, Šolske izvestije, Manzonijeve Zaročence, ki jih je prevedel Andrej Budal, hkrati pa tudi razne registre in tiskovine za javne uprave in šole, ki so jih do razmejitve pošiljali do Bovca, zatem pa po vsej Italiji do Kalabrije. Poleg tiskarne je družina Lucchesi upravljala še trgovino in knjigarno, ki sta stali v ulici Carducci. Kulturno vodenje knjigarne je bilo nekaj časa zaupano pisatelju Francetu Bevku. Vladimir Lucchesi, rojen 5. junija leta 1920 je bil med vojno interniran v taborišču v Nemčiji; po vrnitvi domov se je leta 1949 poročil s Sonjo Pertotti. Dom sta si uredila v ulici Favetti, rodile pa so se jima tri hčere, Ana, Elena in Lucija. Prvi dve hčeri sta profesorici, Ana poučuje na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega, Elena na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Lucija je pred šestimi leti od očeta prevzela trgovino v ulici Carducci, vendar popolnoma spremenila njeno ponudbo. Po smrti očeta Ludvika leta 1963 je Vladimir tiskarno vodil še mnoga leta, zatem pa so jo prevzeli zaposleni, ji nadeli ime Grafica Gori-ziana in dejavnost preselili v industrijsko cono med Sovodnjami in Štandrežem. Ob tiskarni v ulici Favetti je družina Lucchesi upravljala tudi mizarsko delavnico, v kateri so izdelovali opremo za šole in urade. Pogreb Vladimirja Lucchesija bo danes ob 10. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. (dr) nova gorica Ronket oblegajo podgane Miloš Lozič foto k.m. V zapuščeni gradbeni jami se nabira stoječa voda, zato se tam razmnožujejo podgane in komarji. Poleg tega je zaradi izkopane jame štirim lastnikom hiš onemogočen dostop do lastnih vrtov, opozarjajo prebivalci Ronketa, predela na vzhodni strani Nove Gorice. Zapuščena gradbena jama je posledica začetih izkopov in nekaterih del za izgradnjo stanovanjske soseske Pod Ron-ketom, ki jo je začel graditi investitor, družba Synthesys, hčerinska družba SGP Gorica. Prebivalci Ronketa sedaj od investitorja zahtevajo, da se na območju gradbišča vzpostavi prvotno stanje, od novogoriške občine pa, da se upoštevajo tudi njihove pripombe pri pripravi novega ureditvenega načrta za območje Ronketa. Zgodba okrog gradnje na vzpetini Ronket v neposredni bližini bodočega nakupovalnega središča Qlandia ima že dolgo brado. Parcela je v lasti podjetja Synthe-sys, ki je z namenom izgradnje stanovanjske soseske s 104 stanovanji na novogoriš-ki upravni enoti leta 2005 pridobila gradbeno dovoljenje. Vendar je kmalu po začetku izkopavanj in prvih gradbenih del skupina prebivalcev okoliških vrstnih hiš sprožila postopek za razveljavitev izdanega gradbenega dovoljenja. Prebivalci so namreč trdili, da so načrtovani objekti v nasprotju s prostorsko ureditvenimi pogoji občine. Po dobrih dveh letih so stanovalci res uspeli dokazati svoj prav in upravna enota je letošnjega januarja gradbeno dovoljenje razveljavila. Vendar je investitor v času, ko je še imel veljavno gradbeno dovoljenje, že začel z gradnjo. Z zemljišča je izkopal okrog 20 tisoč kubičnih metrov zemlje. Okoliški stanovalci pa so pri opazovanju gradbišča postali pozorni na dodatno poglobitev gradbene jame še za eno etažo, kar ni bilo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Na njihov poziv si je zadevo ogledal tudi gradbeni inšpektor, ki je res ugotovil prekoračen obseg gradnje in je zadevo lansko poletje ustavil. Zaradi tega je investitor z gradbišča odpeljal stroje, do tri metre globoka zevajoča jama vzdolž ulice pa sedaj sameva. Stoječa voda v njej privablja mrčes in razne škodljivce, štirim lastnikom pa je zaradi izkopa onemogočen dostop do vrtov za hišo. Zato od investitorja zahtevajo, da se območje gradbišča povrne v prvotno stanje, o zadevi pa so obvestili še ministrstvo za okolje in prostor, novogoriško upravno enoto in občino. Ker pa je občina lani začela s postopkom priprave novega ureditvenega načrta za območje Ronketa, so ji prebivalci posredovali še svoje pripombe. »Stanovalci se sprašujemo, ali bo kot izhodišče za novo ureditev tega območja uporabljeno sedanje stanje, ki je nezakonito, torej črna gradnja, ali pa bo načrtovalec upošteval prvotno stanje pred začetkom nezakonitega posega v prostor s strani podjetja Synthesys. Če bo načrtovalec upošteval sedanje stanje, potem bo uzakonil nezakonit poseg v prostor, kar pa je po mnenju stanovalcev nedopustno,« v imenu okoliških prebivalcev opozarja Miloš Lozič. Stanovalci pa imajo še eno bojazen, in sicer, da bi spor med občino in družbo SGP v zvezi s parkirišči in zemljišči v mestu vplivali na novo ureditev prostora na Ron-ketu. Obe zgodbi imata namreč iste akterje. Vodstvo družbe SGP je že zagotovilo, da zemljišče na Ronketu ni predmet pogajanj med družbo in komisijo mestnih svetnikov ter da bo investitor, njihova hčerinska družba Synthesys, spoštovala nove prostorske ureditvene plane in da bodo gradili na osnovi novega gradbenega dovoljenja. Pojasnjujejo še, da je imela odločba za vzpostavitve prvotnega stanja zelo kratek rok, zato so s tem povezana dela stekla šele v teh dneh. K temu dodajajo, da bodo na Ronketu uredili vse, kar jim je naložila inšpekcija. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. aprila 2008 19 gorica - David Benson Project Poslastica za pristaše »disco dancea« V goriškem Kulturnem domu se je v torek predstavil David Benson Project, ki je nastal v produkciji Roberta Montanarija. Gre za projekt »disco dance« glasbe, protagonist pa je goriški pevec David Bensa, ki ga na odru spremljajo plesalki-vokalisti Zu-lejka in Stefania ter kitarist Luca Dentesano. Na koncertu so postregli z vrsto uspešnic proslavljenih glasbenih skupin - od Rolling Stonesov do Abbe -, s hiti iz 80. let in z nekaj pesmimi, ki sta jih podpisala avtorja Bensa in Montanari. Leader skupine David Bensa je prijetno presenetil občinstvo z značilnimi »disco dance« zvočnostmi in ritmi; ob zaključku nastopa ga David Benson Project na goriškem odru foto b. prinčič je publika nagradila z dolgim in toplim aplavzom. Presenečenje je bila tudi pevka Zulejka iz Ogleja. Učinkovita postavitev scene pa je bila koncertu dodana vrednost. Za skupino Davida Bense je bil goriški koncert namenjen tudi promociji prve zgoščenke in obenem start turneje, ki jo bo popeljala predvsem po Avstriji in Nemčiji. Povedati moramo, da je v okviru glasbenega festivala Across the Border, ki ga že deseto leto zapored prirejata Kulturni dom v Gorici in zadruga Maja, prvič potekal »disco dance« koncert. Glede na odziv publike pa so pobudniki zadeli v polno in že napovedujejo, da bodo po tej poti nadaljevali. (ik) [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »In amore niente regole«. Dvorana 5: 17.30 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; 19.50 - 22.00 »Il cac-ciatore di aquiloni«. Razstave Koncerti M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Ortone e il mondo dei Chi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Step up 2«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »10 cose di noi«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Ortone e il mondo dei Chi«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »21«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 20. aprila, pohod Samatorca - Col (približno 4 ure hoje). Zbirališče pred gostilno Mi-lio pri Devetakih ob 8. uri; vodi Srečko Vižintin (tel. 335-5421420). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur, v sklopu vsakoletne pobude Sabotinske družne poti. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Posebej vabi k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prijave na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 20. aprila, na prvi izletBikers 2008, namenjen ljubiteljem gorskegakolesarjenja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri Rdeči hiši. Pot se bo vila po gričih v okolici Nove Gorice; informacije na tel. 3288292397. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). ŠPORTNO DRUŠTVO KROMBERK-LOKE vabi na 4. tradicionalni pohod Komercialna uvozno-izvozna družba, italijanska filiala mednarodne proizvodne družbe, s sedežem v Gorici, išče sodelavca/sodelavko na delovnem mestu RAČUNOVODJA 0d kandidata/kandidatke pričakujemo uspešno izpolnjevanje nalog na naslednjih področjih: • knjiženje vseh fiskalnih dokumentov (nabavne/prodajne fakture, banke, blagajna, personal, osnovna sredstva,...) obračun mesečnega davka IVA poznavanje operativne problematike IVA izpolnjevanje in pošiljanje mesečnih poročil Intrastat izdelava vmesnih mesečnih, kvartalnih in letnih bilanc poslovanja izdelava konsolidirane bilance nudenje suporta upravitelju pri kontroli poslovanja podjetja sodelovanje z davčnim svetovalcem družbe Prijava z življenjepisom naj vsebuje podatke o: • formalni šolski izobrazbi • eventuelnem dodatnem izobraževanju in opravljenih tečajih • delovnih izkušnjah Prijavo pošljite do 05/05/2008 na fax 0481/536 810 na Škabrijel v nedeljo, 20. aprila, s startom med 8.30 in 9. uro s parkirišča ob kromberškem gradu; informacije na tel. 0038641-584096 (Boštjan). Čestitke RAZSTAVO LOVSKIH TROFEJ bodo odprli danes, 19. aprila, ob 11. uri v kleti Feiglove kmetije na Oslavju, v kraju Lenzuolo bianco 1. Razstava lovskih trofej parkljaste divjadi, ki je bila uplenjena v sezoni 2007-08 na loviščih Lovskega okraja št. 7 »Brda« bo na ogled še isti dan do 18. ure. □ Obvestila GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). KULTURNO DRUŠTVO SKALA GA-BRJE vabi na slavnostni večer z naslovom »... s pesmijo skozi čas« ob 25-letnici zborovskega delovanja moškega pevskega zbora Skala Gabrje danes, 19. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gabrjah. MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo danes, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici; vstop prost. SKUPINA THE MAFF vabi na koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vi-polžah danes, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF. ANAG (Vsedržavna organizacija po-skuševalcev žganj) vabi v sredo, 23. aprila, ob 19. uri v agriturizem Giorgio Grion, ul Sartorio 75 v Ločniku na pokušnjo žganj in prigrizek; informacije in potrdilo prisotnosti na tel. 0481-32283 ali daniela_onav@ya-hoo.com (Daniela Markovic). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bo v sredo, 30. aprila, ob 13.15 zapadel rok za vložitev prošenj za koriščenje prispevkov, ki jih namenjajo združenjem in ustanovam za uresničevanje projektov in dejavnosti v letošnjem letu. Prošnjam je treba priložiti izpolnjeno informativno polo in osnutek projekta; obrazci z vsemi navodili za vložitev prošnje so na razpolago na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci in na spletni strani na naslovu www.fondazionecari-go.it; informacije nudijo tudi na telefonskih številkah 0481-537111 in 0481-537197. KAJAKAŠKI KLUB ŠILEC vabi na 13. prijateljski spust s kajaki in gumenja-ki po Vipavi v nedeljo, 20. aprila. Vpisovanje bo potekalo na startu v Renčah (pod jezom) od 9.30 do 10.30; start je predviden ob 11. uri. Za večje skupine je zaželjena predhodna prijava na e-mail: gorica@zssdi.it, tel. 0481-33029; med 14. in 15. uro bo sledilo nagrajevanje in družabnost na sedežu društva Skala v Gabrjah. KD BRIŠKI GRIČ prireja Brdavt 2008, orientacijsko vožnjo z avtomobili po Brdih v nedeljo, 4. maja; informacije in prijave na tel. 334-2294517, razpis in pravilnik v uradih ZSŠDI in ZSKD v KB centru v Gorici. KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame danes, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. OBČINA DOBERDOB obvešča občane in lastnike zemljišč, ki se nahajajo v občini, da je sprožila postopek za sprejetje variante št. 8 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Med direktivami, ki jih je občinski svet sprejel s sklepom z dne 18. avgusta 2007, predvideva varianta morebitno spremembo v zazidljive nekaterih do dandanes ne-zazidljivih zemeljskih površin. Med postopkom sprejetja variante št. 8 bo občina upoštevala le prošnje za variante, ki jih zainteresirani zasebniki vložijo na občinski tehnični urad najkasneje do 15. maja. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je na osnovi 59. člena statuta na vpogled (od 17. aprila) v občinskem tajništvu pravilnik o delovanju občinskega odbora na javnem zasedanju in o sprejetju občinskih načrtov o izvajanju (t.i. »PAC«) v občinskem svetu. Pravilnik je na razpolago občinskim svetnikom in vsakomur, ki bi si ga želel ogledati, in sicer v roku naslednjih petnajstih zaporednih dni do datuma, ki ga bo odobril občinski svet. Tajništvo je javnosti odprto od ponedeljka do petka med 8. in 9. uro ter med 12. uro in 13.30, ob ponedeljkih in sredah pa še med 16. in 18. uro (tel. 0481-882001). PROGRAM PRVOMAJSKEGA SLAVJA V ŠTEVERJANU: 1. maja ob 6. uri pohod iz Lokev do Števerjana; ob 17.30 osrednji program, nastop združenih pevskih zborov Goriške pod vodstvom Bogdana Kralja, govor Tamare Blažina in Janeza Stanovnika; ob 18.30 ples s skupino Na- vihanke. 3. maja ob 21. uri koncert Kraških ovčarjev. 4. maja ob 9. uri spoznavajmo Brda, pohod po Brdih in orienteering z avtomobili; ob 18. uri kulturni spored, nastop pevske sku- Draga MONICA, ob zaključku študija ti iskreno čestitamo pevci MePZ Rupa-Peč in želimo ti obilo uspehov na delovnem področju. Kulturno društvo SKALA Gabrje vabi na slavnostni večer ob 25-letnici zborovskega delovanja Moškega pevskega zbora SKALA Gabrje ...s pesmijo skozi čas vodi dirigentka Jasmina Gorjanc danes, 19. aprila 2008, ob 20.30 dvorana Antonija Pavletič prostori KD SKALA Gabrje Danes praznuje v Štandrežu rojstni dan najina draga pranona NIVES FAGANEL Kličeva ji: »Živjo draga nona in hvala ti za vse, kar nam vsaki dan deliš!« in želiva ji, da bi se še dosti let z nami veselila! Tvoja pravnučka , EMILY IN GABRIEL pine slovenskega društva iz Banja Luke in ples z ansamblom Mački. Slavje bo na prireditvenem prostoru na Bukovju; informacije za pohode in orienteering na tel. 334-2294517. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. aprila ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - »condominio Al centro«). ZDRUŽENJE CUORE AMICO organizira v nedeljo, 20. aprila, ob dnevu srca med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro brezplačni pregled stopnje holesterola v krvi, krvnega pritiska in gli-kemijske stopnje (na tešče); informacije na tel. 0481-523153. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica sklicuje 5. pokrajinski svet v večnamenski dvorani pri cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču, Prvomajska ulica 84, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. 15 Prireditve SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-na-slov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Vladimir Lucchesi z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče; 12.00, Antonia DAmicis vd. Macce-chini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija. DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Za-nolla vd. Ornella na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Pia Clemente (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Anni Lucchesi in družini iskreno sožalje. Ravnateljica, profesorji in neučno osebje šol Vega, Cankar, Zois 20 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / v sredo po tv slo - Premiera novega TV filma Hit poletja: najprej zgodba, nato scenarij in še roman Čez nekaj dni, 23. aprila, bo na 1. programu Televizije Slovenija premiera TV filma Hit poletja, ki je nastal po kratki zgodbi Ferija Lainščka. Ta je skupaj z režiserjem Metodom Pevcem napisal scenarij za film. Kot so povedali na Mladinski knjigi, zgodba še ni končana: sledi še kratek Lain-ščkov roman z istim naslovom. Zgodba Hita poletja gre takole: Tina, ki jo igra naturščica Ula Furlan, je študentka farmacije, ki pa se v "prodajanju zdravil" ne vidi. Na ogorčenje staršev študij pusti in se vrne domov na Štajersko. Pred štirimi leti si je želela peti, takrat je spoznala Maksija, managerja, ki ji je obljubil pomoč in uspeh. Tina ga poišče ter spomni na obljubo. Maksi ji predstavi vplivnejšega managerja, kiji uspeh tudi omogoči, vendar je njegova cena za dekle, ki na stranske učinke tovrstnega šovbiz-nisa ni niti pomislila, previsoka. Naj bo zvesta svojemu fantu Matjažu, čigar svet je drugačen - fant namreč vozi bager, ali svojim sanjam? Naj se poroči z nekom, ki ji sicer uspeh privošči, pa se hkrati jezi nad njeno naivnostjo? Naenkrat se Tini pot do samouresničitve začne sesuvati, zabrede v finančne dolgove, Matjaž se odseli, moški, ki jo zanimajo zgolj pro- Režiser in soavtor scenarija (skupaj s pisateljem Ferijem Lainškom) je Metod Pevec fesionalno, pa si na silo jemljejo njeno bližino, so filmsko zgodbo opisali pri RTV Slovenija. V Hitu poletja poleg Furlanove igrajo Primož Bezjak (Matjaž), Bojan Emeršič (Maksi), Dario Varga (vplivni manager), Vlado Novak (Tinin oče) in Silva Čušin (Tinina mama). Na literarno zgodovino Hita poletja je spomnil urednik pri Cankarjevi založbi (CZ) Zdravko Duša. Lain- šček je najprej napisal kratko zgodbo, ki l e poleti 2005 izšla v Delu pod naslovom Se spomniš, Maksi? in kasneje še v zbirki Poletje v zgodbi. Po tem je na stal sce na rij, skup -no delo Lainščka in Pevca, kmalu pa bo kra tek ro man, na me njen mla dim in tudi zrelim bralcem, na voljo v knjižni obliki. CZ obljublja, da bo ro man iz šel do ko le dar ske ga za čet -ka poletja. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / danes, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / v mali dvorani v torek, 22. aprila, ob 9.00, abonma zlata ribica. Pesniški večer z Markom Pogačnikom / vodi Martina Kafol, v torek, 29. aprila, ob 20.30 v foyerju balkona. Gledališče Rossetti Hermann Broch: »Invetato di sana pianta« / režija Luca Ronconi, v produkciji gledališča Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. Premiera v sredo, 20.aprila, ob 20.30, v četrtek, 24. aprila, ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Ros-sija Gastaldija, igrata Gianfranco D'An-gelo in Ivana Monti. Danes, 19. aprila, ob 20.30 ter jutri, 20. aprila, ob 16.30. Gledališče Miela V ponedeljek, 21. aprila, ob 21.21 / »Pupkin Kabarett«. Paolo Rossi: »Ubu re d'Italia« / v sklopu niza komičnih predstav »Non c'è niente da ridere«. V torek, 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. aprila, ob 21.00. GORICA Kutlruni dom V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru niza »Komigo 2008« nastop Borisa Kobala z igro »Kdo vam je to delu?«. V četrtek, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru 13. gledališkega festivala »Un ca-stello di risate!« bo na sporedu predstava gledališke skupine Teatro delle lune iz Montebellune (TV) »L'incidente per un paio di mutandine«. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. aprila, ob 20.00 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom Danes, 19. aprila, ob 20. uri / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. KOBJEGLAVA Kulturni dom Jutri, 20. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amo-re, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 19. aprila, ob 20.30 / Radoslav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. Jutri, 20. aprila, ob 18.00 / Alan Ayck-bourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V četrtek, 24., in v petek, 25 aprila, ob 20.30 / brata Presnjakov: »V vlogi žrtve«. V soboto, 26. aprila, ob 20.30 / Alan Ayckbourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 21. aprila, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V torek, 22. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Moliere: »Tartuffe«. V sredo, 23. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. V četrtek, 24. aprila, ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 25. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Moliere: »Scapinove zvijače«. V soboto, 26. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. Mala drama Danes, 19. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V četrtek, 24., in v petek, 25. aprila, ob 20.00 / Mare Bulc: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 19. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V ponedeljek, 21. aprila, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V torek, 22. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 23. aprila, ob 15.30 in 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 24. aprila, ob 18.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V petek, 25., in v soboto, 26. aprila, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 19. aprila, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Od ponedeljeka, 21., do srede, 23 aprila, ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V četrtek, 24. aprila, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V petek, 25. aprila, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 / koncert Komornega orkestra Talich iz Češke; dirigent Jan Talich, solistka Helena Jirikovska, violina. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala koncert Little Pigeon's ForHill Blues (HR). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana: Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Rene Gulikers, solista Teo Kovačevic, pozavna in Simon Klavžar, marimba. V torek, 22. aprila, ob 20.30 / v Klubu CD nastopa Badi Assad (Sao Paulo, Brazilija), glas, kitara. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 24. aprila, ob 21.00 / koncert skupine Chris Jagger's Atcha z gostom Mojom Handom. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Dirty DC (tribute to AC/DC). RAZSTAVE V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Od četrtka, 24., do sobote, 26. aprila, ob 19.30 / L. Prenner / D. Spasic: »Kdo je umoril Anico :?«. Mladinsko gledališče Danes, 19. aprila, ob 17. uri / Kajetan Kovič: »Mucek Muri«. Igra za otroke. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / danes, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti »Hubbart Street Dance Chicago« / umetniški vodja jim Vincent, koreografija: Jiri Kylian, Nacho Duato, Daniel Ezralow, Twyla Tharp. Danes, 19. aprila, ob 20.30 in jutri, 20. aprila, ob 16.00. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru sezone Koncertnega društva nastopa Quadro Janas & Tripla Concordia. GORICA Kulturni dom Danes, 19. aprila, ob 20.30 / koncert mladinskih godb v organizaciji Banda civica Citta di Monfalcone iz Tržiča. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 19. aprila, ob 20.45 / glasbeno scenski koncert »A come...«, koncert besed in glasbe. Nastopa vokalna skupina Ansibs, režija in tekst Luise Ver-miglio. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. aprila, ob 20.45 / koncert »Amore e vita di donna«. Nastopajo: Gesa Hoppe, sopran; Franziska Gottwald, mezzosopran in Felicitas Strack, klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Koncert Tria Modigliani / Angelo Pe-picelli, klavir; Mauro Loguercio, violina; Francesco Pepicelli, violončelo. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.45 Ludwig Van Beethoven; v sredo, 23. aprila, ob 20.45 Johannes Brahms; v četrtek, 24. aprila, ob 20.45 Arnold Schoenberg. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V sredo, 23. aprila, ob 20.30 / nastop skupine Dej še'n litro. V četrtek, 24. aprila, ob 19.00 / koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / jazz koncert skupine Tim Berne & Science Friction. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je še danes, 19. aprila, na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v soboto od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. aprila bo na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje« z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline racconta-no - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. V Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sahle, Florian Grond, Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / SVET Sobota, 19. aprila 2008 21 združeni narodi - Papež Benedikt XVI. včeraj nastopil pred Generalno skupščino Spoštovanje človekovih pravic ključno za rešitev problemov sveta Mednarodno sodelovanje ogrožajo odločitve maloštevilnih - V četrtek papež sprejel žrtve spolnih zlorab NEW YORK - Papež Benedikt XVI. je včeraj v govoru v Generalni skupščini ZN poudaril, da je spoštovanje človekovih pravic ključno za rešitev številnih svetovnih problemov. Opozoril je tudi, da mednarodno sodelovanje ogrožajo "odločitve maloštevilnih". Benedikt XVI. je sicer šele tretji papež, ki je nagovoril ZN. V nagovoru GS ZN je papež izrazil podporo svetovni organizaciji, katere delo je po njegovih besedah ključnega pomena. Hkrati je izrazil zaskrbljenost, da je moč skoncentrirana v rokah peščice držav. "Multilateralno soglasje je še vedno v krizi, saj je še vedno podrejeno odločitvam maloštevilnih," je dejal papež, ki je v GS ZN govoril francosko. Svetovni problemi zahtevajo kolektivno posredovanje mednarodne skupnosti, je dejal. "Varnostna vprašanja, razvojni cilji, zmanjševanje neenakosti... zaščita okolja, virov in podnebja zahtevajo, da vsi odgovorni na mednarodni ravni dejavno delujejo in da so pripravljeni v dobri veri in ob spoštovanju prava delati za promocijo solidarnosti na najbolj občutljivih območjih planeta," je dejal papež. Pri tem je še posebej izpostavil "nekatere države Afrike in drugih celin, ki so še vedno na obrobju celovitega razvoja in ki bi tako bile lahko deležne le negativnih učinkov globalizacije". V govoru je papež tudi opomnil države, da je njihova naloga zaščititi prebivalstvo pred kršitvami človekovih pravic, v nasprotnem primeru pa je mednarodna skupnost primorana posredovati. "Prva naloga vsake države je zaščititi svoje prebivalstvo pred hudimi in trajnimi kršitvami človekovih pravic," je pred delegati 192 držav članic ZN poudaril Benedikt XVI. Če države niso sposobne zagotoviti tovrstne zaščite, pa je naloga mednarodne skupnosti posredovati s pravnimi sredstvi, kijih predvidevajo Ustanovna listina ZN in drugi mednarodni instrumenti. Tovrstnega ukrepa pa, če spoštuje načela mednarodnega prava, ne bi smeli nikoli razumeti kot neupravičene prisile ali omejitve suverenosti. "Prav nasprotno, ne-posredovanje in brezbrižnost sta tista, ki povzročata pravo škodo," je poudaril papež. Poudaril je tudi, da promocija človekovih pravic ostaja najbolj učinkovita strategija za izničenje neenakosti med državami in socialnimi skupinami. Ob tem je spomnil na letošnjo 60. obletnico Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Benedikt XVI. je sicer tudi povedal, da katoliška cerkev lahko prispeva svoje izkušnje ZN. Sicer je tudi spomnil na podob- al zavahiri Irak naj bo trdnjava islama WASHINGTON - Drugi mož mednarodne teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri je na zvočnem posnetku, ki so ga v četrtek objavili na spletnih forumih islamskih skrajnežev, dejal, daje "najpomembnejša dolžnost" za muslimane, da Irak zgradijo kot "trdnjavo islama". V skoraj 16-minutnem posnetku, posvečen peti obletnici vojaškega posredovanja pod vodstvom ZDA v Iraku, al Zavahiri tudi poziva muslimane, naj ustvarijo veliko muslimansko državo. "Svoje pravice bomo dobili nazaj samo s pomočjo lastnih rok in ne s prosjačenjem ali goljufivimi volitvami," je še dejal al Zavahiri. To je bil njegov drugi zvočni posnetek v tem mesecu. V prvem, ki so ga objavili 2. aprila, je napadel predvsem Združene narode. "ZNje sovražnik islama in muslimanov. Legaliziral je ustanovitev države Izrael in prevladuje nad muslimanskimi državami," je takrat še dejal. (STA) nosti med misijo Združenih narodov in katoliške cerkve pri odgovornosti za zaščito in pomoč ljudem pri pridobivanju temeljnih svoboščin. Papež je ob tem pozval tudi k polnemu zagotavljanju verskih svoboščin, ki ne bi smela biti omejena na izražanje vere, temveč bi morala imeti polno javno dimenzijo, ki bi lahko vernikom omogočala odigrati vlogo v družbi. Papež je pred nastopom pred GS ZN v četrtek v Washingtonu po maši na stadionu pred 45.000 verniki na vatikanskem veleposlaništvu nenapovedano sprejel manjšo skupino sedaj že odraslih žrtev spolnih zlorab duhovnikov in z njimi skupaj molil ter poslušal njihove izpovedi. Srečanje z žrtvami je medijsko zasenčilo ostala dogajanja v četrtek, ko se je papež srečal tudi z voditelji okoli 200 katoliških univerz in kolidžev ter s predstavniki drugih ver. Srečanje z žrtvami spolnih zlorab je potekalo za zaprtimi vrati, pripravil pa ga je bostonski nadškof kardinal Joseph O'Malley, ki je papežu predal knjižico z imeni tisoč žrtev zlorab v nadškofiji. (STA) Papež Benedikt XVI. in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon ansa podnebje - Forum največjih gospodarskih sil sveta (MEM) Sarkozy za takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam Nicolas Sarkozy govori na forumu ansa PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj v Parizu razvite države sveta pozval, naj se v boju proti podnebnim spremembam ne zatekajo "k še tako legitimnemu obrambnemu stališču" in poskušajo preprečiti ka ta stro fo. "Potrebno je ukrepati zdaj," je na forumu o podnebnih spremembah največjih gospodarskih sil sveta (MEM) dejal francoski predsednik in dodal, da je uspeh mogoč samo, "če se bomo angažirali za skupno delo in si prizadevali za pravično rešitev". Podobno velja po besedah francoskega predsednika tudi glede hude krize s hrano, ki je že zajela 37 držav in zahteva "takojšnje delovanje". Ob tem je Sarkozy predlagal vzpostavitev "svetovnega partnerstva za prehrano in kmetijstvo". Hkrati je obljubil, da bo francosko pomoč v hrani letos podvojil in bo tako znašala 60 milijonov ev-rov. Na forumu sodelujejo države skupine G-8, pet držav hitro rastočega gospodarstva, Južna Koreja, Indonezija in Avstralija. Konferenca v Parizu je tretje srečanje foruma, ki so ga ustanovili v Washingtonu. Njegov namen je pripraviti sporazum, ki bo bo leta 2012 nasledil Kjot-ski protokol. 16 držav, ki sodeluje na forumu, je sicer odgovornih za 80 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. (STA) EU poziva Rusijo glede Abhazije in Južne Osetije LJUBLJANA/BRUSELJ - Slovensko predsedstvo EU je pozvalo Rusijo, naj ne vzpostavi "uradnih odnosov z institucijami de facto oblasti gru-zijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije brez privolitve gruzijske vlade". Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v sredo sprejel odločitev o diplomatskem približevanju Rusije z obema pokrajinama. Slovensko predsedstvo je tako v imenu EU ponovno trdno podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. To je po besedah slovenskega predsedstva jasno izrazil tudi Varnostni svet ZN, ki je v torek podaljšal opazovalno misijo ZN v Gruziji. Priprave za pogovore o združitvi Cipra NIKOZIJA - Združeni narodi so včeraj začeli priprave na mirovne pogovore med Grki in ciprskimi Turki, ki naj bi se začeli junija. S ključnimi vprašanji glede združitve otoka se bo ukvarjalo 12 delovnih skupin in tehničnih odborov, da bi tako junijski pogovori imeli vso možnost za uspeh. Po oceni mnogih diplomatov ima razdeljeni otok zdaj "najboljšo možnost", da po 34 letih premaga spore in razdelitev. "Slišali in govorili smo veliko o sedanjem optimističnem ozračju na Cipru in ponovno se je obudilo upanje na napredek v mirovnem procesu. "Če pogledate vodje delovnih skupin in tehničnih odborov, lahko vidite razloge za optimizem," je dejala vodja misije ZN Elizabeth Spehar in izrazila upanje, da bodo dosegli konkretne rezultate, ki bodo "solidna podlaga" za oba voditelja, da dosežeta napredek. Bush in Brown predvsem potrjevala skupno politiko WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v četrtek v Beli hiši sprejel britanskega premiera Gordona Browna, s katerim sta potrdila posebne odnose med državama in tudi osebne, glede katerih je bilo nekaj dvomov po zadnjem srečanju julija lani v Camp Davidu. Oba voditelja sta bila polna hvale drug drugemu, Brown pa je dejal, da ves svet veliko dolguje Bushu zaradi trdnosti in neomajnosti v vojni proti terorizmu. Brown je Busha hvalil tudi zaradi odnosa do Afrike, še posebej zaradi povečanja pomoči za boj proti nalezljivim boleznim, oba voditelja pa sta soglasno trdila, da v Iraku dosegajo napredek. (STA) tibet - Nadaljujejo se protikitajski protesti ob mimohodu olimpijske bakle Aretacije Tibetancev v Indiji Olimpijski ogenj včeraj na Tajskem Tibetanski protestni pohod v New Delhiju ansa NEW DELHI/TOKIO/BANGKOK - V Indiji in sosednjem Nepalu so v četrtek aretirali več sto tibetanskih protestnikov. V Indiji, kjer živijo številni tibetanski begunci, so protesti potekali ob prihodu olimpijskega ognja. Več deset tisoč policistov in vojakov je ogenj, ki je včeraj že prispel na Tajsko, varovalo na poti skozi New Delhi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Središče New Delhija so zaradi poti olimpijskega ognja zaprli, 2,3 kilometra dolga pot pa je brez zapletov trajala dobre pol ure. So pa proteste pripravili drugod po Indiji in Nepalu. Več tisoč tibetanski protestnikov je tudi pripravilo alternativni pohod bakle, ki so jo simbolično ponesli iz mavzoleja Mahatme Gandija. V Indiji biva okoli 100.00 tibetanskih beguncev, vključno s tibetanskim verskim voditeljem dalajlamo. Največji japonski budistični tempelj Zenkoji pa je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil, da ne bodo, kot je bilo prvotno načrtovano, gostil pohoda z olimpijsko baklo. Kot razlog so navedli varnostne zadržke in izraz podpore protibe-tanskim protestnikom med menihi. Olimpijsko baklo naj bi ponesli iz templja na 18,5 kilometra dolgo pot. Nagano, ki j e leta 1998 gostil zimske olimpijske igre, je prav tako zaradi varnostnih razlogov že odpovedal prireditve v povezavi z olimpijskim ognjem. Olimpijski ogenj je medtem včeraj ob strogih varnostnih ukrepih prispel na Taj sko. Ne mu do ma so ga od -peljali v hotel v Bangkoku, kjer bo do začetka pohoda olimpijska bakla v sobo to po pold ne, še po ro ča AFP. Od začetka svoje poti iz Grčije, 24. marca, je olimpijska bakla postala magnet za kritike kitajske politike do Tibeta in aktiviste za človekove pravice. Protestniki so pohod olimpijskega ognja ovirali v Londonu, Parizu in San Fran cis cu. ( STA) 22 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / ta teden edinost pred 1gg leti Edinost je tokrat poročala o družinskem večeru', ki gaje priredilo 'Trgovsko izobraževalno društvo': "Večer je uspel zopet jako dobro. Prireditve te vrste so se našemu ljudstvu zelo priljubile, o čemer je pričala ogromna udeležba členov in po njih uvedenih gostov. Videli smo občinstvo, ki prihaja vsakokrat na to res zabavno družinsko prireditev, a med njimi tudi mnogo novih udeležnikov, kar gotovo izpričuje, daje društvo pogodilo s tem, da je pričelo prirejati družinske večere. Tudi ta večer je bil vspored jako dobro izbran, največ aplavza pa je žel društveni salonski orkester pod vodstvom gospoda Kordimelina, kateremu gre vsa čast in priznanje na tem, da tako spretno vodi svojo mlado, a dobro četo, ki vzbuja veliko nade. Izmed posameznih točk je posebno ugajal govor 'Luiža od mosta'. Ta gospod ima ves dar za to, da pripoveduje prigodbo tako dobro, da se vsaki poslušalec res zabava pri tem. Kakor vedno sta bila tudi ta večer za nameček šaljivo srečanje in pa šaljiva pošta. Kar se tega tiče, bi pač svetovali veseličnemu odseku, naj prihodnjič priredi kakšno drugo zabavo, ker to vedno srečanje in tista šaljiva pošta udeležnikov menda več ne zabava, vsaj rednih obiskovalcev ne. Ako se že mora prirediti kaj v pokritje stroškov, mislim, da bi bilo umstneje, ako bi se določila z opazko, 'da se preplačila hvaležno sprejemajo'. Dobitki so sicer res jako šaljivi, toda izpremembe je premalo, kar bi ljudem ugajalo. Sploh pa: Le prirejate družinske večere dokler je vreme nestanovitno, da se malo pozabavamo v krogu znancev in prijateljevi' Te dni se je v Trstu mudil minister za trgovino dr. Fiedler, ki se je med drugim tudi udeležil konference o novih pristaniščnih napravah v Trstu. Konference se je poleg ministra udeležilo tudi veliko uglednih oseb iz trgovskega sveta. Razpravljali so, kako posodobiti razne naprave in stroje tržaškega pristanišča. ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRIMORSKI DNEVNIK Na dnevnem redu seje občinskega sveta v Na-brežini je tokrat bilo vprašanje kmetijstva. O tem je izčrpno in obsežno poročal odbornik Antonič, številni svetovalci pa so se udeležili diskusije ter poudarili pomen kmetijskega gospodarstva in nujnost primerne pomoči, da bi se kmetijstvo preusmerilo in napredovalo. Odbornik Markovič je pripomnil, "da se žal pod-cenuje važnost kmetijskega gospodarstva na našem področju, čeprav je po industriji največji vir dohodkov prebivalstva." Omenil je vprašanje vode po znižani ceni, da bi se lahko bolj razvila cvetličarstvo in vrtnarstvo. Še posebej pa je poudaril krivico, ki se godi kmetom, ker ni bil še razširjen na naše področje zakon o socialnem zavarovanju. Odbornik Jež je podčrtal važnost strokovne izobrazbe kmetov, zlasti kmečke mladine, za katero bi moralo biti več strokovnih tečajev, ustanovljena bi morala biti kmetijska šola in bi se morale nuditi štipendije za izpopolnjevanje v tujini. Župan je poudaril, da bi razvoj kmetijstva vplival na splošno zboljšanje gospodarskih razmer v občini. Ob zaključku diskusije o poročilu odbornika An-toniča je odbornik Legiša predlagal, naj občinski svet ponovno zahteva razširitev zakona o bolniškem zavarovanju kmetov, ki je že nekaj let v veljavi v ostalih italijanskih pokrajinah, tudi na naše področje. Občinski svet je ta predlog soglasno odobril. Svetovalec Slavec je nato na kratko opisal žrtvovanje in prispevek vsega prebivalstva nabrežinske občine v borbi proti nacifašizmu od prvih let fašističnega zatiranja do zadnje vojne. Pri tem je pripomnil, "da so bile nekatere vasi v nabrežinski občini hudo prizadete že med prvo vojno, mnogo bolj pa v zadnji vojni, ko je bilo požganih pet vasi. Nabrežinska občina ima veliko število političnih preganjancev, padlih borcev in internirancev, potrebno pa bi bilo zbrati vse zgodovinsko gradivo in material, ki o tem govorijo." FILMI PO TV Sobota, 19. aprila, Italia 1, ob 21.10 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Far-quaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do kakršnega koli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaadova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fionina temačna skrivnost. Ponedeljek, 21. aprila, Tv Slo 2, ob 22.50 V mrtvem kotu: Hitlerjeva tajnica (dokumentarec) Režija: André Heller, Othmar Schmiderer Igra: Traudl Junge Traudl Junge je bila od leta 1942 osebna tajnica Adolfa Hitlerja. Po koncu druge svetovne vojne so jo Američani za nekaj mesecev zaprli, vendar so jo pozneje oprostili. Gospa je o svojem poznanstvu s Hitlerjem molčala več kot pol stoletja, nazadnje je privolila v intervju, iz katerega sta avtorja sestavila filmsko pričevanje, v katerem je kamera brez izjeme fiksirana na obraz intervjuvanke. Priča smo neverjetno natančnemu spominu 82-letne Traudl Junge. Torek, 22. aprila, canale 5, ob 21.10 Romanzo criminale Režija: Michele Placido Igrajo: Stefano Accorsi, Kim Rossi Stuart, Jasmine Trinca in Riccardo Scamarcio Michele Placido je pred petimi leti, po neuspehu na beneški Mostri filma Ovunque sei, za- ^//iavw prisegel, da se ne bo več udeleževal festivalov. Škoda, ker bi mu najbrž s filmom Romanzo Criminale, iz leta 2005 uspelo odnesti tudi nagrado. Na filmsko platno je namreč izlil zgodbo o rimski tolpi. Bolje poznani z vzdevkom Banda della Magliana, ki je konec sedemdesetih let divjala po italijanski prestolnici. Zgodbo je povzel po istoimenski De Catal-dovi knjižni uspešnici: ob pripovedi o skupini desničarskih skrajnežev in opisovanju njihovega življenja je ovekovečila tudi zgodovinski trenutek, ne ravno najbolj zavidljive italijanske sodobne zgodovine . Sreda, 23. aprila, La 7, ob 21.10 Notting Hill Režija: Roger Mitchell Igrajo: Julia Roberts, Hugh Grant in Rhys fans Anna Scott je najbolj znana filmska igralka na svetu. časopisi so polni njenih slik in medijska pozornost je v celoti uprta v vse, kar očarljiva igralka počenja. William je lastnik knjigarne za turiste. Posel mu ne gre, in odkar se je ločil, je tudi njegovo ljubezensko življenje dokaj žalostno. Čeprav na prvi pogled daleč drug od drugega, obema nekaj oziroma nekdo manjka. Ko se njuni poti križata v Notting Hillu, je sentimentalna zveza zadnja stvar, o kateri razmišljata... Četrtek, 24. aprila, Rai 3, ob 21.05 Le avventure di Pinocchio Režija: Luigi Comencini Igrajo: Nino Manfredi, Gina Lollobrigida, Vittorio De Sica Comencinijeva priredba Collodijeve povesti iz leta 1972 je film, ki pripoveduje o življenju lažnivega Ostržka in pri tem osvetljuje predvsem socialni trenutek znamenite pravljice o dolgonosem dečku. Comencini je pri tem zapostavil Collodijevo fantazijo ter številne čudeže prikupne vile in uprl svoje tretje oko v socialni položaj pravljične družine. (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV NARODO-SLOVEC MOČ ŠPORTNIKA V TOČKAH ITAUJANSKI PISATELJ (GIUSEPPE) DELOVNI ZANOS ČEŠKI ARHEOLOG (JOSEF) AM. PEVKA LJUDSKE GLASBE CARTER IZRAELSKI KITARIST BORTNIK VODA, KI PRITEKA IZ ZEMLJE ALDO RUPEL MESTO V BASIUCATI SESTAVINE NASILEN VSTOP V PROSTOR / PLANOTA NA VIPAVSKEM PERSONA SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI NEKDANJI NOGOMETAŠ CHIEVA LUCIANO GLASBENI ZNAK ZA TON, GLASKA ANATOlJ KARPOV LOVŠIN EVGEN POLOŽAJ TELESA V JOGI FR. LETALSKI PIONIR ČUDEŽNI NAPOJ NAŠA NIKALNICA NEKDANJI HRVAŠKI TENISAČ (BRUNO) PLAZOVI FOTOGRAFSKI APARAT STAROGRŠKA UTEŽ IN SREBRNI NOVEC SLOVENSKI OLIMPIONIK (MIRO) OTROCI SREDNJEVEŠKI NAZIV ZA ARABCA GRŠKA ČRKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK SRČNA JE LAHKO USODNA NEKD. PREDS. ŠD BREG NEKD. AMER. TENISAČICA VASICA PRI POREČU NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR (JURE) KEM. SIMBOL ZA SELEN SOSED SLOVENCEV BOLGARSKI JAZZ GLASBENIK POPOV TROPSKE RASTLINE Z DOLGIMI USTI PISMENO STROKOVNO MNENJE NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU AZIJSKA DRŽAVA MILANSKI NOG. KLUB DALMATIN. ŽENSKO IME CITROËNOV AVTOMOBIL MUSLIMANSKI POZDRAV PERNATA ŽIVAL ... SANA IN CORPORE SANO ZNANO ITAl LETOVIŠČE POGAN MESTO V SRBIJI VISOK GORSKI VRH IGRALKA SAVINA ITALIJANSKA PRITRDILNICA ALFRED HITCHCOCK TINA TURNER NEMŠKI FILOZOF (GEORG) FRANCOSKI MODNI KREATOR (CHRISTIAN) KRALJEVSKA IGRA KOS SUKANCA SLOVARČEK - ASANA=položaj telesa v jogi • ATANAS=bolgarski glasbenik Popov • AVI=izraelski kitarist Bortnik • BORIA=italijanski pevec * ORESAR=nekdanji hrvaški tenisaC * MON=ljudstvo v Mjanmaru * PIC=češki arheolog w Sobota, 19. aprila 2008 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Udinesejev napadalec Fabio Quagliarella »Proti Sampdorii za nastop v Evropi« »Večkrat že vnaprej vem, kam bo Di Natale podal«- Rad bi odpotoval na Euro 2008 VIDEM - Udinesejev napadalec Fabio Quagliarella bo v nedeljo v Genovi pod drobnogledom. Igral bo namreč proti svoji lanski ekipi, Sampdorii, pri kateri je zbral 35 nastopov in dal 13 zadetkov. 25-letni nogometaš iz Kampanije (Castellamma-re di Stabia pri Neaplju), ki je krstni nastop v A-ligi opravil pri Torinu (tu je namreč tudi nogometno zrastel), je dobro pripravljen in je zelo motiviran: »Za nas je to zelo pomembna tekma. Če zmagamo, se lahko še potegujemo za uvrstitev v ligo prvakov. Igrati moramo zbrano in si ne smemo dovoliti nerodnih napak.« Milan ima mogoče največ možnosti, da prehiti Fiorentino. »Milan je res v 'pole positionu, mi pa se ne bomo vnaprej predali. Isto velja najbrž za Sampdorio. Dobro jih poznam in najbrž ne bodo popustili vse do konca. Nastop v ligi prvakov bi bil za nas res fantastičen dosežek.« Kako bodo navijači Sampdorie sprejeli Quagliarello? »Upam dobro. Na Genovo me vežejo lepi spomini. S ligurskim klubom sem ostal v zelo dobro odnosih.« Z Di Natalejem tvorita res solidno napadalno dvojico... Udinesejev napadalec Fabio Quagliarella je v letošnji sezoni dosegel doslej 10 zadetkov ansa »Di Natale je odličen igralec. V napadu sva kar uigrana. Večkrat že vnaprej vem, kam bo Di Natale podal.« Oba sta tudi člana reprezentance... »Res je, čeprav sem jaz bolj 'part time' Potrudil se bom, saj bi rad junija odpotoval na EP v Avstrijo in Švico. Zadnjo besedo bo seveda imel selektor Donado-ni. Konkurenca je namreč ostra. V igri je tudi Del Piero, ki je v zadnjem času v najboljši formi.« Kdo so glavni favoriti za evropski naslov? »Italija, Francija in Nemčija. Mogoče tudi Španija. Vsekakor nas čaka že v prvem delu izredno težka naloga, saj bomo igrali proti Franciji, Nizozemski in Romuniji.« (jng) DANES Roma še lovi Inter RIM - V okviru 34. kroga A-lige bosta nocoj na sporedu dve tekmi. Pozno popoldne (ob 18.00) bo Spallettijeva Roma na Olimpicu gostila Livorno, ki je zadnji na lestvici, a ni še odpisan. Ob 20.30 pa bo Fio-rentina gostila Palermo. naša napoved - Marko Jarc Totti bi si v Vidmu zaslužil rdeči karton Marko Jarc, Doberdobec po rodu (srcu in duši), živi pa na Op-činah, je velik ljubitelj nogometa. Vestno sledi svojemu sinu Martinu, ki igra pri naraščajnikih Pomladi. V nedeljo sta si ogledala tudi A-ligaško tekmo Udinese - Roma. In... »Bila je res lepa tekma. Uživali smo ob hitri igri in lepih akcijah. Martin je navijal za Romo, meni pa je bolj pri srcu Udinese. Tekma v živo je vse ne kaj dru ge ga kot na televiziji.« Za katero ekipo pa navijaš? »V glavnem za Juventus in Udinese. Triestini pa ne sledim. Doma imamo sicer satelitsko povezavo in gledamo tudi tekme ostalih evropskih prvenstev. Največ sledimo Bayernu, pri katerem igra Luca Toni.« Kako bi ocenil letošnje sojenje v A-ligi? »Nedeljski primer Tottija je eklatanten. Sodnik bi ga bil moral izključiti. Nekateri igralci si res lahko dovolijo nekaj več kot ostali. So žal nedotakljivi. Sodniki morajo biti strogi do vseh, ne glede na to, ali se eden imenuje Totti ali kako drugače. Kljub temu pa sojenje le ni tako slabo. Sodniki se trudijo in letos so napredovali.« Kaj pa se ti zdijo Uefina navodila sodnikom za Euro 2008? »Dobra. Taka pravila bi morala veljati vselej.« Si boš mogoče ogledal kako tekmo evropskega prvenstva? »V živo najbrž ne. Po televiziji pa prav gotovo.« Za koga pa boš navijal? »Za lep nogomet.« Marko Jarc kroma Markova napoved: Atalanta - Juventus 2 (0:2) Cagliari - Empoli 1 (1:0) Catania - Lazio 2 (0:2) Fiorentina - Palermo X (1:1) Milan - Reggina 1 (2:0) Parma - Napoli X (2:2) Roma - Livorno 1 (2:0) Sampdoria - Udinese 2 (0:2) Siena - Genoa 2 (0:1) Torino - Inter 1 (1:0) Triestina - Modena 1 (2:1) V prejšnjem krogu: Igor Ce-scutti je v prejšnjem krogu zbral 4 točke. Pravilno je napovedal štiri tekme (pravilen izid 3 točke, pravilna napoved 1 točka). Zavadlav: Gregorju Zavadla-vu moramo dodati še eno točko na lestvici, saj je Juventus v sredini zaostali tekmi premagal Parmo 3:0. Gregor je pravilno napovedal zmago »stare dame«, zgrešil pa je izid (napovedal je 2:1). Na vrhu lestvice je tako dohitel Blaža Kem-perleta. Vrstni red: B. Kemperle in G. Zavadlav 15 točk, D. Centrone, I. Tomasetig, Jaš Grgič 11, E. Bevk 9, N. Bukavec, Z. Kuštrin, M. Kerpan 7, E. Pribac, I. Veljak, L. Švab 6. APrimorski ~ dnevnik doping Avstrijci sumijo Javornikovo DUNAJ - Tekaški polmaraton, ki je bil 9. marca na Dunaju, še naprej buri duhove. A ne zaradi tekmovalnega razpleta, temveč zaradi domnevnih dopinških prekrškov. Avstrijsko atletinjo Susanne Pumper je po pozitivnem dopinškem testu že doletel suspenz, po poročanju avstrijske spletne strani www.krone.at pa bi bila grešnicami lahko tudi Helena Javornik.Kot je v četrtek avstrijska tiskovna agencija APA povzela pisanje časnika Kronen Zeitung, so na omenjenem tekmovanju izvedli tri dopinške teste, poleg Pumper-jeve pa naj bi bila pozitivna še ena izmed tujih tekmovalk. Avstrijski mediji domnevajo, daje bila to Slovenka Helena Javornik, saj naj bi bile testirane le Pumperjeva, državna prvakinja v tekih na 3000, 5000 in 10.000 metrov, domačinka Eva-Maria Gradwohl in edina od tujih tekmovalk Helena Javornik, kije na omenjenem teku celo zmagala. Ja-vornikova je bila v preteklosti že suspendirana zaradi dopinga, krivde pa ji naposled niso dokazali. KOŠARKARSKA B2-LIGA -Jutri ob 18. urei bo zadnji krog rednega dela. Spored: Senigallia - Ace-gas Aps Trst; Ancona - Nuova Pal-lacanestro Gorizia; Falconstar - Ci-vitanova. PALLAMANO TS - Tržaški A2-ligaš bo v današnjem 9. krogu povratnega dela gostil Mestrino. Tekma, s pričetkom ob 18. uri, bo izjemoma v športni palači Palatrieste. Težji nastop čaka edinega tekmeca Tržačanov. Forst Brixen bo namreč gostoval pri CUS Venezia, tretjemu na lestvici. KOSOVO - UEFA je ruskega prvaka Zenit iz Sankt Peterburga kaznovala z 10.000 evri denarne kazni, ker so njegovi navijači na tekmi osmine finala pokala UEFA proti Marseillu izobesili transparenta, na katerih je pisalo »Kosovo je srce Srbije« in »Ne damo Koso-va«.Navijači so sicer transparente pospravili po tem, ko je delegat nanje opozoril policiste. »Stališče UEFA je popolnoma jasno. Nogometnih tekem se ne sme izkoriščati v politične namene,« so sporočili iz UEFA. odbojka - A1 Prvak bo letos povsem nov RIM - Italija bo letos imela povsem novega državnega odbojkarskega prvaka. Polfinal-na para sta Trent o - Roma i n Cuneo - Piacenza, nobena izmed teh ekip pa ni doslej še nikoli osvojila naslova. Prvi polfinal ni tek mi bos ta jut ri, igra pa se le na dve zmagi (tako bo tudi v finalu), zato, da bi se prvenstvo zaradi olimpijskih kvalifikacij reprezentance končalo čimprej. Največje presenečenje četrt final ne faze predstavlja, kaj -pak, izločitev branitelja naslova Sisleya iz Trevisa, ki šele drugič v zadnjih 20 letih ni prestopil pol final ne ga pra ga. Ali gre za zaton slo vitega moš tva in nje go -vih veteranov (Fei, Cisolla, Pa-pi), bomo še videli, vsekakor se v Trevisu zaključuje cikel, saj moštvo po malem zapuščajo tudi navijači. Dvorana Palaver-de je bila v četrtek na tekmi proti Piacenzi (2:3) namreč na pol praz na... nba liga Trije Slovenci v končnici NEW YORK - V ligi NBA se je končal redni del, tekmovanje bo od danes nadaljevalo le 16 najboljših ekip, med katerimi ni Sacramenta Bena Udriha in New Jersey-ja Boštjana Nachbarja. Rašo Ne-sterovič in Primož Brezec (oba Toronto) bosta v prvem krogu končnice igrala proti Orlandu, Saša Vu-jačič z Los Angeles Lakers pa proti Denver Nuggets, ki je prvič v 20 letih dosegel 50 zmag v sezoni. Poslastica prvega kroga na zahodu bo dvoboj med branilci naslova San Antoniom in Phoeni-xom Shaquilla O'Neala in Steva Nasha. Zadnji par na zahodu je Utah Jazz - Houston Rockets. Na vzhodu dvoma o prvem startnem položaju ni bilo. Boston je prepričljivo najboljša ekipa lige, saj je zbral 66 zmag in 16 porazov, druga ekipa lige paje Detroit z 5923. Toronto kapetana slovenske reprezentance Nesteroviča je v rednem delu z izkupičkom 41-41 osvojil šesto mesto, tako da se bo v končnici srečal z Orlandom. nogomet - Triestina danes doma proti Modeni Granoche zbira gole za rekord Godeas napoveduje vrnitev v Trst Po prestiž ni zma gi v Grossetu naskakuje danes Triestina (pričetek na Roccu ob 16. uri) nove tri točke. 53. v zgo do vini bo Tri e sti na igra la pro ti Mo de ni, 26. v Trstu. Doslej so Tržačani na domačem terenu slavili 13-krat proti le štirim zmagam gostov, da gre za ugodnega tekmeca pa je pokazal že prvi del sezone, ko je Tri e sti na Mo de no v go steh pre ma gala z 2:1. Današnja tekma bo posebno pomembna za kapetana Riccarda Al-legrettija. Ob tem, daje nekdanji igralec Modene, bo praznoval 200 nastopov v B ligi (krstni nastop 31.januar-ja 1999). Na sre di ni igrišča mu bo tokrat delal družbo Princivalli. Medtem ko je Princi že odslužil enotedensko kazen je med tednom doletela diskvalifikacija Piangerellija, tako da se dva vezista nekako izmenjujeta na igrišču in na sez na mu »hu dob nih«. V ob -rambi bo trener Maran potrdil postavo izpred sedmih dni, to se pravi če-tve rico Kyriazis, Mi nel li, Petras in Pe-saresi, na sredini pa ni še okreval Testi ni, tako da bos ta no vo pri lož nost imela Tabbiani in Rizzi. V napadu sta kandidata za mesto v enajsterici Del-la Roc ca in Gra no che. Za slednje ga prejema tržaško društvo vse več in vse bolj mamljive ponudbe, vendar »el Diablo« v tem trenutku raqzmišlja le o rešetanju nasprotnikovih mrež. Dino Fava je s svojimi 23 zadetki za vo galom, a do segljiv je tudi rekord Totoja De Falca, ki je v enem prvenstvu dosegel 25 golov. Treba pa poudariti, da je Toto imel na razpolago veliko manj tekem... Današnji nasprotnik prihaja v Trst po dokaj napetem obdobju. Prejšnji teden je namreč skupina navijačev udrla v hotel, kjer so spali igral ci, in jim gro zila. V Mo de ni na -mreč ni so prav nič zado volj ni z do -sedanjimi rezultati ekipe, ki je ciljala na precej višjo uvrsti te tev. Zlasti v tem trenutku doživlja moštvo iz Emilije dokaj hudo krizo, saj je v zadnjih dvanajstih nastopih zbralo le šest točk ( šest ne odlo čenih izi dov in prav toliko porazov). Modena ima 38 točk na lestvici, a z obstankom verjetno ne bo ime la težav, saj ima sedem točk prednosti nad Trevisom, ki bi v tem trenutku igral dodatne tekme za obsta- nek. Vsekakor je danes prav Modena ekipa, ki nujno potrebuje točke. V Trst naj bi prišlo tudi kar nekaj navijačev, vendar ni še jasno, če bodo ekipo bodril -i ali igralce znova verbalno napadali. Trener Mutti ne bo razpolagal z diskvalificiranim Perno, medtem ko se vrača v vezno vrsto nekdanji igralec Perugie Gatti. V napadu bosta ob polšpici Pinardiju igrala Bruno in Oka ka. Verjetno pa je mnoge navijače Triestine razveselila včerajšnja izjava Denisa Godeasa za športni dnevnik Gazzetta dello Sport. Začasni najboljši stre lec B li ge igra v Man tovi, a je napovedal, da želi zaključiti nogometno kariero v Trstu. Če bo v rdečem dre su s he le bar do nas topal že v pri -hodnji sezoni, pa se še ne ve. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriazis, Petras, Mi nel li, Pesa resi; Tabbiani, Allegretti, Princivalli, Rizzi; Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil za Tržačane ne ugod ni 33-let ni Lops iz Turina. Doslej je na mreč 5 -krat delil pravico na tekmah Triesti-ne, ki je le en krat zma gala. ( I. F) 24 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE / bavisela 2008 - Predstavitev na Opčinah Tesno partnerstvo s kriškim ŠD Mladina Slovensko društvo bo organiziralo tradicionalni šprint in pomagalo pri izvedbi »in-line« polmaratona Niz tekmovanj popularne tržaške Ba-visele se bo tudi letos začel z rolkarsko tekmo v priredbi Športnega društva Mladina iz Križa. Tekmovanje v KO šprintu, ki bo štelo tudi kot prva letošnja preizkušnja za italijanski pokal, bo namreč na sporedu v petek, 25. aprila, vrhunec Bavisele pa bo v nedeljo, 2. maja, ko bo na vrsti tradicionalni množični maraton. KO sprint za 4. trofejo Adriaker so ob prisotnosti Mladininih odbornikov in Ba-viselinega štaba predstavili včeraj v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Kot je poudaril predsednik Mladine Boris Bogatec, so progo letošnjega šprinta postavili na vidnejšem mestu kot v preteklih treh izvedbah, saj bo šprint potekal med kanalom na Ponterošu in pomolom Audace. Proga bo tako skoraj dvakrat daljša kot je bila v preteklih letih ob Pomorski postaji. Na prejšnjih izvedbah so tekmovalci merili moči na le 90 metrov dolgi progi, letošnja pa bo merila 150 metrov. Varnejši bo za tekmovalce tudi iztek. To bo pripomoglo k večji spektakularnosti dvobojev, saj bodo rolkarji dosegli večje hitrosti, so povedali na Opčinah. Bogatec se je tudi zahvalil organizatorjem, da so jim prišli na roko pri izbiri ustreznejše proge, duša Bavisele Franco Bandelli pa mu je odvrnil, da s tako resnimi in požrtvovalnimi odborniki kot so Mladinini radi sodelujejo in bodo še sodelovali. Predsednik Mladine, ki se je za finančno pomoč poleg sponzorjem zahvalil tudi Združenju za Križ, je obžaloval le, da na tekmi ne bo vrhunskih smučarskih tekačev. »Povabili smo Di Cento, Piller Cot-trerja, Zorzija in tudi Petro Majdič, vendar je to za njih čas regeneracije in počitka, tako da se našemu vabilu niso mogli odzvati,« je dejal Bogatec. Konkurenca naj bi vsekakor bila močna, saj bodo na nabrežju nastopili vsi člani italijanske reprezentance, ki so v samem svetovnem vrhu, na vseh pokalnih nastopih v Italiji pa smejo do letos nastopiti tudi tujci. Lani se je tekme udeležilo 82 tekmovalcev. V različnih starostnih kategorijah bo ŠD Mladina nastopila s približno 15 svojimi člani, največ zanimanja pa velja seveda za Davida in Matejo Bogatec, zmagovalca vseh treh dosedanjih izvedb. Medtem ko Mateja pravi, da se vsak dan dobro pripravlja na sezono (med zimo je sicer mirovala), je David povedal, da trenira manj (ne pa tudi malo), ker se ta čas muči s tezo na univerzi. Srečanje na Opčinah je bilo tudi priložnost za omembo še enega pomembnega Mladininega tekmovanja. V nedeljo, 1. junija bo namreč kriško društvo organiziralo na Krasu tradicionalni mednarodni grand prix Alpe Adria za pokal ZKB, ta tek- Lani je Mladinino tekmo oplemenitil nastop vrhunskega tekača Pietra Pillerja Cottrerja (levo), letos pa Mladini ni uspelo privabiti tekačev, vendar pa tako in tako na šprinterski tekmi v rolkah redko kdaj zmagujejo kroma i_ hokej na rolerjih Za slovo na Pikelcu proti Modeni Poletovi hokejisti na rolerjih bodo danes na Pikelcu (pričetek ob 20.45) odigrali zadnjo tekmo rednega dela A1-lige. Dvoboj proti Modeni ni več pomemben. ZKB Kwins ne more več izboljšati svojega nehvaležnega 9. mesta (prvih osem gre v play-off..), Modena pa je že izpadla iz lige. Po koncu rednega dela čaka poletovce še play-out za obstanek proti četrto uvrščeni ekipi iz A2-lige, to bo ena med Montebelluno, Latino in Asiagom. Prva tekma bo 27. aprila, kdorkoli že bo nasprotnik, pa Po-letovega obstanka v najvišji ligi ne bi smel ogroziti. Danes zaključno srečanje SK Brdina v Repnu Ob koncu uspele sezone in po sestanku s starši tekmovalcev, na katerem je trener Dejan Kavs podal pozitivno oceno o letošnji tekmovalni sezoni, bo AŠD Brdina pripravila danes zaključno srečanje za člane B v restavraciji Križman v Repnu. Društveni večer se bo pričel ob 19.30 z nagrajevanjem društvene tekme, ki je bila v Forni di Sopra 16. marca in se bo nadaljevalo z družabnostjo. ma pa bo štela kot 2. preizkušnja za državni pokal. Mladinino partnerstvo z Baviselo pa se ne omejuje samo na izvedbo šprinta v Trstu, ampak je slovensko društvo vključeno tudi v organizacijo »1. malega maratona na rolerjih«, ki bo na dan Evropskega maratona s startom v Devinu in ciljem na Velikem trgu. »Gre za izjemno spektaku-larno zvrst, ki je zelo razširjena na severu Evrope, pri nas pa se težje uveljavlja, ker cestni zakon prepoveduje vključevanje ro-lk v promet,« je pojasnil predsednik Bavisele Enrico Benedetti. Z rolerji dosegajo tekmovalci hitrost do 55 km na uro, organizator pa mora veliko pozornosti nameniti varnosti. »Morali bomo z blazinami zaščititi čisto vsak steber ob progi, pokriti pa bo treba tudi vse cestne jaške,« je poudaril Benedetti. Start polovičnega maratona z rolerji (21,097 km) bo pol ure pred startom polovičnega maratona Bavisele, potekal pa bo po »obalni cesti, ki nam jo zavida ves svet«, so povedali na Opčinah. Primerno zaščiteni in opremljeni s čelado smejo na tej tekmi nastopiti vsi, so že opozorili in vabili k vpisu, ki je že možen na informacijskem centru Bavisele na Borznem trgu (www.bavisela.it). Ob koncu je športni vodja Bavisele Paolo Giberna predstavil še tradicionalno baklado na rolerjih (28. aprila, s startom na 4. pomou ob 20.45) in pa šprintersko tekmo Rolle cup 2008. Pozdravili so še direktor ZKB Aleksander Podobnik, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. (ak) košarka - Bor Radenska drevi v državni moški C1-ligi Potreben bo podvig Domača Eraclea je na domačih tleh doživela doslej en sam poraz Bor Radenska bo moral za dosego predčasnega obstanka že po rednem delu državne C lige poskrbeti za pravi podvig: drevi bo moral skušati presenetiti v go-steh favorizirano Eracleo, v zadnjem krogu pa še na Prvem maju Vicenzo, ki si je že zagotovila končno drugo mesto. Na roko bi sicer lahko borovcem prišel tudi kak rezultat z drugih igrišč, v katerega pa ne gre preveč upati, saj imajo tekmeci v boju za mesta od sedmega do desetega, ki so ta čas prav tako v dobri formi, na papirju celo lažji razpored kot Murovi varovanci. Treba pa je tudi vedeti, da ima Bor slabše razmerje z vsemi tremi konkurenti (Caorle, Cordenons in San Daniele), tako da mora za direkten obstanek osvojiti eno zmago več kot vsaj eden od treh. Danes (začetek ob 20.30, sodnika Conti in Cagliostro iz Reggio Calabrie) bodo Samec, Kralj in ostali gostovali na zelo težkem igrišču, na katerem so Benečani v celem prvenstvu izgubili samo enkrat. Seveda bodo tudi tokrat igrale odločilno vlogo zlasti motivacije, in teh morajo imeti belo-zeleni zagotovo več kot nasprotniki. Eraclea se je namreč že zanesljivo uvrstila v play-off, redni del pa bo sklenila na tretjem, četrtem, petem ali šestem Moška C1-liga Za play-off in obstanek 29. krog 30. krog 7. Cordenons (28) Montebelluna (24) Spilimbergo (18) 8. Caorle (28) Virtus PD (32) Corno (46) 9. S.Daniele (28) Limena (12) Roncade (36) 10. Bor Radenska (28) Eraclea (34) Vicenza (40) Legenda: Ekipe do 8. mesta se uvrstijo v play-off; za ekipo na 9. mestu se prvenstvo konča; ekipe od 10. mesta navzdol igrajo play-out za obstanek. Z vsemi navedenimi ekipami ima Bor Radenska negativno koš-razliko. Domače tekme so v mastnem tisku. mestu. Gre v vsakem primeru za močno in izkušeno ekipo (društvo je dokaj bogato), ki ima veliko alternativ zlasti med zunanjimi igralci (play-makerja Vettori in Basso, branilca Della Venezia in Toffolet-to, krila Casonato, Darsie in Fingolo). Šibko točko predstavljata morda povprečna centra Barzan in Facco, kar bodo naši seveda morali izkoristiti. Na prvem srečanju, ko so bili nasprotniki dokaj nerazpo-loženi in jim je manjkal glavni režiser Vettori, so jih Svetoivančani potolkli z 69:44. Drevi bo nedvomno pela drugačna pesem, Borovi košarkarji - ki imajo za sabo pet zmag v zadnjih šestih tekmah - pa bodo napeli vse sile, da odnesejo zlata vredni, morda ključni točki. smučanje - Nagrajevanje 4. čezmejnega goriškega prvenstva SPDG 2. med društvi Častni gost srečanja na Pokrajini je bila olimpijska prvakinja v smučarskih tekih Gabriella Paruzzi Čezmejnim športnim dogodkom in manifestacijam bodo v prihodnje tudi po padcu meja namenjali še vedno pozornost. To je bilo splošna ugotovitev organizatorjev, udeležencev in pokroviteljev letošnjega že 4. Čezmejnega pokrajinskega prvenstva v smučanju na včerajšnjem slavnostnem nagrajevanju v sejni dvorani goriške pokrajine. Nagrajevanju so prisostvovali predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, njegova odbornica za šport Sara Vito, odbornik za šport pri goriški občini Sergio Cosma, predsednik pokrajinskega FISI Paolo Tavian in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Pokrajinski predsednik CONI-ja Giorgio Brandolin zaradi drugih obveznosti večeru ni mogel prisostvovati. »Veseli me, da je goriška pokrajina pripomogla k organizaciji dogodka, ki ob zdravem tekmovalnem duhu združuje ljudi vseh starosti,« je povedal predsednik goriške pokrajine Gherghetta in pojasnil, da se je čezmejni smučarski dogodek financiral tudi s sredstvi pro- Gabriella Paruzzi (v sredini) je pohvalila organizatorje čezmejnega prvenstva l. prinčič jekta Eurogo sport. Čezmejno pokrajinsko prvenstvo v smučanju, ki se je prvega marca odvijalo na smučiščih Kranjske Gore in drugega marca, žal v slabših vremenskih razmerah, na progah smučarskega središča v Zlebeh, je potekalo v režiji goriškega društva Sci & Snowboard Club New Line. Soorganizatorja sta bila ZSŠDI in FISI. Izvedbo tekmovanja so podprl tudi HIT in drugi krajevni pokrovitelji. Slavnostna gostja četrtkovega večera je bila italijanska olimpijska prvakinja v teku na smučeh Gabriella Paruzzi. Leta 2002 je na olimpijadi v Salt Lake Ci-tyju osvojila zlato medaljo. Furlanka je prisotnim orisala svojo športno kariero in je pohvalila organizatorje za brezhibno izvedbo odmevnega smučarskega tekmovanja. Sledilo je nagrajevanje najboljše uvrščenih tekmovalcev po posameznih kategorijah. Pri tem gre omeniti, da se je Slovensko planinsko društvo Gorica uvrstilo na drugo mesto na lestvici najbolj uspešnih društev. (Vas) Moška C2-liga Jadran Mark zadnjič doma v rednem delu proti neugodni ekipi Po dveh zaporednih nastopih na tujem se košarkarji Jadrana Mark (50 točk) v 13. krogu povratnega dela deželne C2 lige vračajo na domače igrišče, kjer bodo jutri (pri Briščikih ob 18. uri, sodnika Bean iz Škocjana ob Soči in Spessot iz Gradišča ob Soči) igrali zadnjo domačo tekmo v rednem delu, saj jih nato čakata še dve gostovanji (San Vito in Ronke). Prav zato si želijo Popovičevi varovanci že z zmago proti Cervignanu matematično za-jamčiti končno prvo mesto in torej najboljše izhodišče pred končnico za napredovanje. Cervignano je skrajno neugoden nasprotnik: za sabo ima sicer zelo nihajočo sezono, ta čas pa se krčevito bori za uvrstitev na osmo mesto (ki ga ta čas deli pri 26 točkah) in torej v play-off. Furlani so že nekaj let dokaj ambiciozni in tudi letos niso štedili z investicijami. Nekaj pa se jim očitno ni izšlo, med prvenstvom so tudi zamenjali trenerja. Postava Cervigna-na, vsaj kar se tiče začetne peterke, je namreč za C2 ligo prvovrstna. Najbolj nevarni možje so play-maker Tomat (več let je igral tudi v C1 ligi), branilci Luppino (ravno tako košarkar za višjo ligo), De Cesco in Mian, krilo Cabas ter izkušena in robata centra Signoretti in Paron. Jadranovci imajo vsekakor v popolni zasedbi vse možnosti, da tekmeca premagajo tudi vdrugič (v prvem delu 74:89) in se tako oddolžijo za spodrsljaj iz prejšnjega kroga. V tem obdobju so fantje malce utrujeni, saj veliko trenirajo (med tednom so igrali tudi trening tekmo proti tržaškemu četrtoligašu San Vitu) in se pripravljajo na odločilni del sezone. Ta bi se znal zavleči (v to Jadranovi košarkarji seveda upajo, saj bi pomenilo, da so prišli do dna) vse do 15. junija, ko bi bila na sporedu) vsekakor pri Briščikih, kjer je Po-povičeva ekipa nepremagana) morebitna tretja tekma finala play-offa. / ŠPORT Sobota, 19. aprila 2008 25 nogomet - Še tri tekme do konca elitne lige Zadnja popravna izpita za Juventino in Vesno Pri Vesni upajo, da igrišče ne bo blatno - Pri Juventini je zbolel standardni vratar Juventina (27 točk) - Sevegliano (38) V Juventininem taboru morala ni na višku. »V tem trenutku pa si ne smemo dovoliti spodrsljajev in padca koncentracije. Tekma proti Seveglianu bo najbrž odločala o naši usodi,« je prepričan športno vodja Gino Vinti. Trener Dante Portelli jutri ne bo imel na razpolago vseh najboljših. Branilec Sannino in »jolly« Kovic sta diskvalificirana. Zbolel pa je tudi vratar Sandri-go, tako da je njegov nastop pod vprašajem. Sevegliano je v zadnjih krogih v dobri formi. V zadnjih krogih so zbrali kar nekaj točk in so si tudi izborili matematični obstanek. Tekmo bo sodil sodnik iz Veneta. V prvem delu: Sevegliano - Juventina 0:0. Vesna (26) - Pordenone (58) Jutrišnji dvoboj je pomemben za obe ekipi: gostitelji se borijo za obstanek v ligi, gostje pa za prvo mesto in napredovanje v D-ligo. Za ekipo kriškega društva pride v poštev le zmaga, saj do konca prvenstva manjkajo še trije krogi in »plavi« morajo na dnu lestvice prehiteti vsaj tri ekipe (Union 91, Ju-ventino in Palmanova). Trener Marco Della Zotta bo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Športni vodja Paolo Vidoni meni, da bo pomembno vlogo igralo tudi igrišče. »Razmočen in blatni teren bo prav gotovo pisan na kožo gostom, ki so fizično močnejši.« Sodnik: Naccari iz Vidma. V prvem delu: Pordenone - Vesna 5:1. Elitna liga za obstanek 28. krog 29. krog 30. krog Casarsa 32 točk Union 91 (27) Pordenone (58) Manzanese (54) Gonars 31 točk Palmanova (28) Azzanese (33) Vesna (26) Palmanova 28 točk Gonars (31) Fincantieri (33) Tricesimo (37) Juventina 27 točk Sevegliano (38) Muggia (37) Union 91 (27) Union 91 27 točk Casarsa (32) Torviscosa (40) Juventina (27) Vesna 26 točk Pordenone (58) Manzanese (54) Gonars (31) odbojka - Under 16 na Goriškem Govolleyu tudi vdrugič ni uspelo promocijska l. Težka naloga za Kras Koimpex v Pertegadi Pertegada (31 točk) - Kras Koimpex (46) Ker Pertegada še ni rešena, čaka jutri Kras kar težavna naloga. »Igrišče ni najlepše in sem skoraj gotovo, da se bo jutri Pertegada borila vse do zadnje minute,« meni Krasov športni vodja Goran Kocman, ki kot primarni cilj do konca rednega dela prvenstva postavlja osvojitev drugega mesta. »Tako bomo obe tekmo končnice prvenstva igrali na domačih tleh,« je še dodal Kocman. Trener Sergej Alejnikov bo jutri igral brez poškodovanih Botte, Maniaja, Banella in Battija. Zaradi službenih obveznosti ne bo Pohlena. Pod vprašajem pa je nastop Radovinija ter Arturja Alej-nikova. Sodnik: Ferracin iz Porde-nona. V prvem delu: Kras - Pertegada 4:1. 2. AMATERSKA LIGA Za Zarjo Gajo je zmaga imperativ Mossa (15) - Zarja Gaja (43) Proti ekipi iz Moša, ki je dejansko že izpadla v 3. AL (za matematiko potrebujejo še eno točko), mora Zarja Gaja nujno odnesti domov vse tri razpoložljive točke. Samo tako se bodo lahko še potegovali za uvrstitev v končnico prvenstva. Jutri bodo odsotni diskvalificirani Goran Križmančič ter poškodovana Mi-helčič in Fratnik. Sodnik: Stanicic iz Vidma. V prvem delu: Zarja Gaja -Mossa 1:0. Breg (32) - Audax Sanrocchese (21) V prejšnjem krogu je Breg dosegel matematični obstanek. To je bil tudi glavni cilj društva. Audax se še bori za obstanek in bo jutri v Dolini najbrž igral »sto na uro«. Pri Bregu bo odsoten Legovich. Trener Davor Vi-tulič pa bo dal priložnost, da se izkažejo mladi. Sodnik: Giaiotto iz Vidma. V prvem delu: Audax - Breg 0:0. Sinoči igralkam Govolleya ni šlo od rok Govolley Kinemax - Fincantieri 1:3 (13:25, 13:25, 26:24, 14:25) GOVOLLEY: Antonič, Bressan, Černic, Giuntoli, Komjanc, Petejan, Poz-zo, Valentinsig, G. in M. Zavadlav, Turus (L). Igralka Govolleya na finalu pokrajinskega faze odbojkarskega prvenstva za dekleta do 16. leta starosti proti Fincan-tieriju ni uspelo izsiliti igranja tretje tekme. Nasprotnice, ki so na prvi tekmi preteklo nedeljo v Tržiču zmagale s 3:0, so bile boljše tudi sinoči v Slovenskem športnem centru. Govolleyu so tokrat sicer oddale set, njihova zmaga pa nikoli ni bila resno pod vprašajem. Fincantieri je potrdil vse svoje vrline: dobro brani, ostro servira, na mreži pa na splošno dela zelo malo napak, čeprav njegov napad ni kdove kako prodoren. Goričanke so upravičeno pričakovale, da bodo Tržičankam nudile močnejši odpor, saj so v rednem delu prvenstva proti njim dvakrat izgubile šele po petih setih. Žal pa so na finalu psihično povsem odpovedale. Tako kot znajo so igrale samo v 3. setu, ki so ga tudi tesno osvojile, v vseh ostalih setih pa so naredile preveč napak in bile odločno premalo samozavestne, kar morda ne velja edino za Giulio Bressan, ki je tudi najstarejša igralka v ekipi, medtem ko bodo vse ostale v tej kategoriji lahko igrale tudi prihodnje leto. Za kar so pokazale v rednem delu in na polfinalni tekmi pa je treba varovanke Rajka Petejana vsekakor zelo pohvaliti. bumbaca 1. amaterska l. Jutri v Trebčah tekma kroga za obstanek Primorec (23 točk) - Azzurra (25) Za trebenski Primorec bo jutrišnje srečanje proti Azzurri najbrž tekma leta. V primeru zmage bodo rdeče-beli prvič v letošnji sezoni tako visoko na lestvici (prehiteli bi prav Azzurro). V trebenskem taboru so optimisti, saj so tudi ta teden dobro trenirali in morala je na višku. Odsotna bosta kaznovani Peter Emili in poškodovani Matteo Farra. Sodnik: Facchini iz Latisane. V prvem delu: Azzurra - Primorec 2:1. Villesse (40) - Primorje Interland (19) Primorjaši se bodo jutri odpravili na gostovanje v Vileš. Poraz bi pomenil tudi matematični izpad iz lige. V obrambni vrsti bo tokrat odsoten kapetan Dagri, ki je diskvalificiran. Davide Ravalico in Pugliese pa sta še poškodovana. Sodnik: Godino iz Červinja-na. V prvem delu: Primorje - Villesse 0:2. Medea (35) - Sovodnje (40) V teh zadnjih treh krogih so si Sovodenjci postavili kot simbolični cilj, osvojitev šestega mesta. Jutri bodo gostovali v Mede-ji. Domača ekipa je že dosegla obstanek v ligi, tako da se obeta sproščena tekma. Sovodenjski trener Claudio Sari ne bo imel na razpolago diskvalificiranega vratarja Pavia in branilca Tomšiča. Sodnik: Chiapolino iz Vidma. V prvem delu: Sovodnje - Medea 2:2. 3. AMATERSKA LIGA Mladost že danes Mladost (31) - Aurisina (27) Pri Mladosti bo na današnjem srečanju proti ekipi iz Nabrežine odsoten le Padovan. Domači šport Danes, sobota, 19. aprila KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Eracleii: Heraclia Eraclea - Bor Radenska MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Foljanu: Fogliano -Kontovel Sokol ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Idrogas Sistem Scoglietto - Polet MOŠKI UNDER 15 - 17.30 v Lignanu: Lignano Basket - Jadran ZAČETNIKI - 16.30 v Lonjerju: Bor - Rossetti B NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Aurisina DEŽELNI MLADINCI - 16.30 v Miljah: Muggia -Juventina; 17.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi -Vesna ZAČETNIKI 7:7 - 16.30 pri Domju: Pomlad B -Domio; 17.00 v Štandrežu: Juventina - Isonzo HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Pikelcu na Opčinah: Polet ZKB Kwins - Fondiaria Modena ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Štandrežu: Val Imsa -Sloga Tabor Televita; 20.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga List -Lucinico Farra MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Porcii: Porcia - Sloga; 20.30 v Ogleju: Megic - Olympia TMedia ŽENSKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Buia; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Govolley Kmečka banka - Roveredo; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka -Tarcento NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Q4 Padova MOŠKA C2-LIGA - 18.00 v Vidmu: CUS Udine -Libertas Latisana Jutri, nedelja, 20. aprila KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Mark - Cervignano TURNIR ALPE ADRIA - 9.30 pri Briščikih: nastopajo Koš Koper Jadran, Pordenone, Libertas TS in Slovan LJ; za 1. mesto ob 15.15 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna -Pordenone; 16.00 v Štandrežu: Juventina -Sevegliano PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Pertegadi: Pertegada - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Azzurra; 16.00 v Vilešu: Villesse -Primorje Interland; 16.00 v Medeji: Medea -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Mošu: Mossa -Zarja Gaja; 16.00 v Dolini: Breg - Audax Sanrocchese DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Pomlad DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Vidmu, Ul. Don Bosco: Bearzi - Pomlad NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: San Giovanni - Pomlad TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Campagnuzza ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - S. Andrea; 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA -Sloga Dvigala Barich UNDER 18 MOŠKI - 10.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Rigutti; 17.00 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Prata; 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Codroipo UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Tržiču: Fincantieri -Sloga (tretja faza) UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Macelli: Volley 3000 - Kontovel (polfinale) UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Prati: Prata - Soča; 11.00 na Opčinah: Sloga - S. Andrea; 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - VB Gemona odbojka - Zadnji krog v moških deželnih ligah V Štandrežu »sproščeni« derbi med Valom Imsa - Slogo Tabor Televita Danes bo na sporedu zadnji krog v moških in 24. v ženskih deželnih ligah. Za ve či no na ših ekip bodo da naš -nje tekme le prestižnega značaja, kljub temu pa bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. Največje zanimanje bo verjetno vla da lo za povratni der bi moš ke C li -ge med Valom Imso, ki si je prejšnji teden zagotovil obstanek v ligi, in našim najboj uspešnim predstavnikom v tem prvenstvu Slogo Tabor Televita, ki ji je za las spodle tela uvrs ti tev v play-off. V prvem delu prvenstva so bili boljši slogaši, današnji derbi pa bo verjetno bolj izenačen, saj je Val Imsa z Loia-conom bolj učinkovit. Obe ekipi bosta go tovo da li vse od sebe, saj so igral -ci na derbijih ponavadi še posebno motivirani. V isti ligi bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje prven-stve no pot zaklju či la v San Vitu in bo sku ša la pre kini ti serijo zapored nih porazov (šest), čeprav bodo verjetno spet več priložnosti dobili mlajši igralci. Prvenstveni cilj, to je obstanek, pa so Sočani vsekakor že pred časom dosegli, tako da je bila zanje sezona kljub slabšemu koncu uspešna. V ženski C ligi bodo odbojkari-ce Slo ge List gos ti le zdru že no eki po Luci ni co/Far ro, ki si je že zago tovila nastop v končnici. Nasprotnice sodijo med boljše ekipe v ligi in bodo zato za Maverjeve varovanke zelo trd oreh, morebitne osvojene točke pa bi ime le v boju za ne posre den ob sta nek v ligi dvojno vrednost. V moški D ligi bo Olympia Tme-dia redni del prvenstva zaključila z gostovanjem pri pepelki v ligi Aquileii, tako da bi morala zanesljivo osvojiti vse tri točke, precej težja naloga pa čaka mlade slogaše v Porcii. Domačini, ki so trenutno prvi na lestvici, morajo nujno osvojiti vse tri točke, če nočejo tvegati, da bi jih Rigutti prehitel prav v zadnjem krogu in si tako zagotovil neposredno napredovanje v C ligo. Zato bodo igrali zelo odločno, Sloga pa mora osvojiti vse tri točke, če hoče še upati na urvstitev v končnico (is- točasno pa bi moral gladko izgubiti tudi San Quirino). Strainovi varovanci so se bolj izkušenim domačinom odlično upirali že v prvem delu, tako da smo pre pri čani, da bodo tudi tokrat do konca grenili nasprotnikom pot do zmage. V ženski D ligi bodo vse tri naše ekipe igrale na domačih tleh. Govol-ley Kmeč ka ban ka bo gos til Ro ve redo, ki si je že zago tovil mes to v play-of fu in sodi med boljše ekipe v ligi, Gori-čanke pa bodo lahko igrale povsem ne-ob reme nje no, tako da smo pre pri čani, da bodo tako kot prejšnji teden postregle z ze lo dob rim nas topom. Združe -na ekipa Bora in Brega Kmečka banka pa bo gostila prvouvrščeni Tarcen-to, ki je tudi po ma tema tič nem na pre -dovanju v C ligo nadaljeval z zmagami. Odboj karice iz Čen te so ze lo ho -mo ge na eki pa, ki ma lo gre ši, tako da so povsem zaslu že no na pre do vale v višjo ligo, plave pa morajo skušati tudi proti njim priti do točk. Na papirju najlažjo nalogo pa ima Kontovel, ki bo gos til Bui o, ki se še ved no poteguje za obstanek v ligi. Prav Buio pa mora Kon tovel do hi teti, če si ho če zago -toviti repesažo. Obe ekipi sta zelo dobri v polju, na mre ži pa je Kon tovel z Bukavčevo na čelu rahlo boljši. (T.G.) 3. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg - Oma 3:0 BREG: S. in M. Sancin, Preprost, Mauro, Berzan, Slavec, Zeriali, Petti-rosso (L), Cociancich, Colsani. Trener: Breda Berzan Brežanke so v povratnem delu prepričljivo premagale Omo, tako še utrdile prvo mesto na lestvici in so zdaj še bližje napredovanju v višjo ligo (napredujeta dve ekipi). Zbrano in odločno so igrale od začetka do konca in tako zatrle vsak poskus reakcije mlajših nasprotnic. Vrstni red po 8. krogu: Breg 24, Altura 20, Poggi 2000 A 16, Oma A 13, Poggi 2000 B 11, Libertas 6, S. Andrea in Oma B 3. (T.G.) 26 Sobota, 19. aprila 2008 PRIREDITVE TOMIZZOV DUH El Popolo della libertà e le libertà MILAN RAKOVAC Biti Slovenec v Italiji bi moralo pomeniti varno in zagotovljeno pozicijo, odkar je Slovenija, v družbi z Italijo, članica EU. Tako kot biti Italijan v Sloveniji. Pa je tako? O tem bi pravzaprav moral povprašati vas, pripadnike teh skupin, etnosov, entitet. Vprašanje je še kako na mestu v trenutku, ko je Ljudstvo svobode premočno zmagalo na volitvah. Bojim se, da bosta Illyjev poraz in Ton-dova zmaga občutno zaznamovali stanje duha ob »meji-ki-je-ni«, še posebej pa bosta vplivala na položaj Slovencev nasploh. E digo mi, ma, el Popolo della Liberta' ghe andara' so i canti alla Liberta' nostrani-domaci, e la fratelan-za antifascista? E come sara' la liberta' del Popolo della Liberta' per le mi-noranse in Italia, particolarmente qu-ella slove na? Bi se mo glo reci da je Slo bu o -da 2008. došla u Trst, Tržič, Videm i Goricu de novo prvi bot potle Slo-buode 1945.? Šperati valja, da to ne bo Osvobojenje od Svobode. Mi je ža, ma hude asocijacije i spomini dohažaju sami od sebe; mi dru gi Sla vi smo čekali, pot le ča je Nicolo' Tommaseo prova 18148. rekonstruirati Serenissimu, sto i pe-desiet lit čovika kako ča je Riccar-do Illy, i sad ča, se tornivamo u vri-me Risorgimenta? I zato priporu-čan, rabi još štiti libar ča ga je 1912. napisa Angelo Vivante, »L'irreden-tis mo ad ria ti co«, e an che Lei, si or Ren zo Ton do, mi rac coman do, lo podessi sfioiarlo... Slovenci u Italiji, kao i Talijani u Sloveniji i Hrvatskoj, kao povijes-no-politički entiteti, baš i nemaju najbolje preporuke za Narod Slobo-de. Jer oslobodenje od naci-fašizma i antifašizam i danas su kolektivno nasljede u ovim ambijentima. Isto to nasljede, medutim, izlo-ženo je žestokoj kritici i historijskoj reviziji, kao idejni i medijski cavallo di battaglia ne samo Naroda Slobo-de, (Forza Italia, Aleanza nazionale, / Lega Nord), osobito u odnosu na po-granični antifašizam. To, doduše, i nije neka osobi-ta novost, revizija historije i orke-strirana amnezija su več godinama zaštitni znak, Trade Mark, The Brand, stranaka koje su danas okup-ljenu u Narodu Slobode. To, medutim, može postati osobitija novost zato što se danas slična »post«-ide- 0 lo gija, že sto ka an ti ko munis ti čka retorika, i sus ljedno tome an ti-an -tifašistička, jednako dobro ugnijez-dila ne više samo u Rimu i Zagrebu, nego i u Ljubljani. Doduše, može se reci da je večinsko stanje duha u večem dijelu pograničja, bez obzira na nacionalne trendove i brendove, takoder i dalje tvrdokorno na antifašističkim pozicijama, što, dakako, nacionalne političke i medijske strukture triju nacija »toleriraju«, kao neku vrst de-korativnog anakronizma. U Kučibregu blizu Buj svako lito se zakanta i Bandiera rossa i Hej brigade i Za slobodu se borimo; u Boljuncu i Dolini anke Comandante Che Guevara. E va ben, se kapi da smo jeno ma lo dri o con le car te, noi al tri ča se dr žimo tr do i sen ti men -talno kako da je el U.A.I.S. još živ, a ni ga još tamo od kad je Tito reka Staljinu Njet! Ter vero niedan drugo ne zna ča ga je bija ta bejati Uais?! Unione Antifascista Italo-Sla-va; te ga vo i a, cio! Tre bali bis mo se osječati bolje, 1 agirati modernije, a ne, mi, manj-šinci. Ter vero se svi vi tamo priko Dragonje, cioe' Zamejci svih boja nel paradiso-Schengen, maksimalno za-štičeni politički korektnom Europ-skom unijom. I to van piše jedan ve-činac, ča se pero' čuti Talijan u Hrvatskoj i Sloveniji, i Slovienac u Italiji, ed in piu' - un extracomunitari-o, che vol dir - qualificatissimo minoritario, anche se no'l volessi esser considerado come tale. Posljednjih godina, medutim, Talijani izvan Italije, na ovim strana- ma, i Slovenci izvan Slovenije, silom prilika primorani su pokušati se organizirati ponajprije etnički, manjin-ski, a ne i stranački, partijski. Tali-janima u Hrvatskoj i Sloveniji čini se da to bolje polazi za rukom nego Slovencima u Italiji, koliko to mogu prosuditi. To ponajprije zato što su Hrvatska i Slovenija naprosto morale zadržati odredenu »jugo-socijalis-tičku« inerciju koja formalno garantira maksimalna prava manjinama, pojačana agilnijim držanjem Italije prema tom problemu, još otkada je mudri Cossiga požurio kao prvi strani državnik doci u Ljubljanu i Zagreb početkom 1992., netom na-kon prvih službenih priznanja samo-stalnosti dviju država. Tako da se položaj Talijana ov-dje poboljšava, gotovo sustavnim i nasljednim djelovanjem, kako njihovih predstavnika u Ljubljani i Zagrebu, tako i sve tješnjim njihovim vezama sa Rimom. Ne znam podrobnosti odnosa Ljubljane prema Slovencima u Italiji, ali dobro pamtim aferu Tržaška banka, sve manja sredstva iz Slovenije, utapanje u široku le-pezu dijaspore, kao i neznatan napor da Italija vec jednom u cijelosti pri-mijeni davno prihvacen Zaštitni zakon za slovensku manjinu u Italiji. Italijanska levica, edina zgodovinska strankarska baza Slovencev, je sama sebe defenestrirala iz parla-men ta. Zasuk v des no, pa ne le Ita -lije, vzbuja strahove in dvome. Kaj še preostane, naj zapojemo »Le vkup, le vkup uboga gmajna...?« Berlusconi pre pri čuje, kako dru gačen člo vek je postal, o tem so se tudi mediji na veliko razpisali. Vederemo... Manjšinam ob vseh teh naših mejah ne preostaja dru ge ga, kot da se prav po evropsko organizirajo in predvsem povezujejo. Obnovljena delitev na ire-dentiste in narodnjake, ki vibrira pod tanko plastjo politično korektnih fraz, bi bila zanje in za večince - pogub na. Tej retoriki ne sme mo na ses -ti ne eni ne drugi. revija kras - Jubilejna številka V celoti posvečena 190. obletnici Postojnske jame O aprilski številki revije Kras je težko zapisati vse, kar vsebinsko prinaša svojim bralcem, še težje pa je v nekaj besedah povedati vse, kar lahko ljubitelji Kra sa pre berejo v njej. To je namreč tematska številka, v celoti posvečena 190-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame, enega največjih podzemeljskih bi serov na sve tu. Uredništvo si je za to priložnost zagotovilo sa me pri zna ne sode -lavce, strokovnjake, ki se ukvarjajo s kar-sis ti ko, pa tudi dru ge vidnej še osebnos ti, ki so tako ali dru gače pove zane s Kra som in njegovimi pojavi ter značilnostmi. Ob ju bi lej nih zapisih namreč revija tokrat posega v celoti samo na področja, ki se nekako dotikajo Postojnske jame. Kar sedem člankov razkriva razne zgodovinske zanimivosti in iz katerih ni težko razbrati, kako si je ta kraški pojav pridobil svetovno slavo. Sledijo članki, ki se dotikajo organiziranosti tega objekta, s katero uspešno upravljajo jamo in kar je z njo povezano. Šest prispevkov opisuje raziskovanje podzemeljskega sveta, ki odkrivajo za marsikoga neznane speleološke podrobnosti. V tem vsebinskem sklopu bodo za bralca gotovo koristni priloženi zemljevidi (pa tudi grafikoni) Postojnske jame, saj si je sicer težko predstavljati, kako je narava izdolbla svoje podze melj ske poti in pre ho de. Konč no je tu pri ob čen še čla nek z ar he o loš ko vse bi no, iz katerega med dru gim tudi izve mo, da potekajo ar he o loš ke raz is kave v Pos tojn ski ja mi tudi v novejših časih. Pokazale so, da je bila jama že v davnini zavetišče najrazlič-nej ših žival ski h vrst. Bogato ilustrirana 88. številka revije Kras je v celoti skorajda nekak priročnik o Postojnski jami, saj posega v njene značilnosti in skrivnosti iz najrazličnejših zornih kotov, iz katerih je mogoče razbrati marsikaj zanimivega in poučnega, o čemer povprečni poznavalci kraškega sveta običajno niso poučeni in seznanjeni. Vredno jo je ne le prebrati, ampak tudi spraviti v družinski knjižnici. Bojan Pavletič neapelj - Pogovor z vodjo opernega zbora v gledališču San Carlo Markom Ozbičem »Glasbenikov se ne omejuje z definicijami« Ozbič ima za seboj že bogat umetniški življenjepis, kot zrelega profesionalnega glasbenika pa mu dvorijo prestižna evropska gledališča in glasbene ustanove Marko Ozbič j e od leta 2005 vodj a zbora gledališča San Carlo v Neaplju, kamor se je preselil z že bogatim umetniškim življenjepisom po dosežkih z uglednimi evropskimi glasbenimi ustanovami, zbori in orkestri. V svojem stanovanju z razgledom na neapeljski zaliv občasno bere tudi Primorski dnevnik in s tem ohranja stik z domačim krajem, sogovorniku pa daje vtis, da je njegov dom kraj, kjer lahko ustvarja. Ozbič je danes zrel profesionalni glasbenik, kateremu dvorijo prestižna evropska gledališča in glasbene ustanove. Njegovi odgovori odražajo širok pogled na umetnost in na življenje razgledanega glasbenika in svetovljana, ki samozavestno trdi, daje bistvo umetniškega poklica učinkovita usmeritev emotivne energije, oz. doseganje nujnega ravnovesja med iracionalnostjo ljubezni in racionalnostjo poglobljenega strokovnega znanja. V pogovoru z njim smo spoznali ozadje spodbudne zgodbe o nadarjenosti, ki je skoraj slučajno našla svojo pot do uspešne glasbene kariere: »Po diplomi iz klavirja nisem točno vedel, kako naj bi nadaljeval. Zanimali so me na primer pravo, matematika, fizika. K sreči pa sem imel dobrega profesorja kompozicije, Alda Kumar-ja, ki me je znal motivirati za drugačno izbiro. Obenem sem na Glasbeni matici srečal kolega, ki mi je ponudil v razmišljanje sprva skoraj nepojmljivo možnost, da bi poskusil narediti sprejemni izpit za dirigiranje in kompozicijo na dunajski akademiji. Takrat sploh nisem govoril nemščine. Ko sem zapustil Trst, sem vedel samo, da mi je všeč glasba in predvsem tisti analitični pogled na umetnost, v katerega me je us- meril Ravel Kodrič. Visoko šolanje na Dunaju je izpolnilo moja pričakovanja.« V Avstriji si med drugimi delovnimi izkušnjami postal kapellmeister znamenitega deškega zbora Wiener Sängerknaben in si bil več sezon zaposlen kot namestnik zborovskega vodje pri Dunajski državni operi, kot zborovski dirigent si sodeloval tudi na Salzburškem festivalu. Od kod izhaja posebno zanimanje za zborovsko petje in literaturo? Do prevlade nekega področja nad drugim je prišlo čisto slučajno. V glasbi večkrat ne izbiraš svojih izraznih sredstev. Predvsem pa je treba najprej razumeti, da so posamezni instrument, glas, zbor ali orkester samo sredstvo, glasba pa je cilj. Absurdno je omejevati glasbenika z definicijami. Prav tako nima smisla govoriti o najljubši glasbi; glasbeniku je všeč to, kar bere in poglablja v partituri, kar je bistvo njegovega umetniškega udejstvovanja. Vsekakor verjetno obstaja področje, ki ti daje večja zadoščenja. Zanima me predvsem zborovsko-simfonična glasba, ki je sinteza vsega. Govorim o skladbah, kot sta na primer Bachova Pasijona po Mateju ali Janezu. Žal pa je prav na tem področju šibka točka glasbenega tržišča, skupaj s pomanjkanjem usposobljenih, specializiranih dirigentov, ki imajo pravo osnovo za razčlenjevanje te literature. Kako se je spremenilo tvoje življenje in način dela po selitvi z Dunaja na sončni jug Italije? Izven gledališča sem spoznal mesto, ki je polno kontrastov in je zaradi tega po- Marko Ozbič je od leta 2005 vodja zbora gledališča San Carlo v Neaplju, kamor se je preselil z Dunaja sebno zanimivo. Kar zadeva delovno okolje, moram priznati, da je bilo na začetku precej zahtevno, predvsem zaradi drugačne strukture, potreb, organizacije dela. V petih letih na Dunaju sem pripravil 78 oper, tukaj v eni sezoni pripravimo 4 ali 5 produkcij. Po drugi strani pa imamo tudi simfonično sezono, ki je dunajska operna hiša ne predvideva. Treba je pripraviti tudi koncerte in jih občasno dirigirati, se ukvarjati s posebno pedagoško ponudbo za šole. Lani sem na primer lahko vodil izvedbo sklad- be za zbor, dva klavirja in tolkala »Sicilske muze« Hansa Wernerja Henzeja, pri kateri sta sodelovala tudi znamenita pianista Pietro De Maria in Andrea Lucchesini. Take izkušnje so mi zelo všeč, ker je moja stroka. Ne bi se potegoval na primer za dirigiranje Tosce. Pevci zbora neapeljskega gledališča so v prejšnjem vikendu prestali dve tehtni preizkušnji, najprej z delikatnim ravnovesjem zborov Gluckove opere Orfej in Evridika, nato z zahtevno moj- strovino nemške literature kot je Deutsches Requiem Johannesa Brahmsa. Pevci zbora so se razvili v zadnjih dvajsetih letih v okolju, ki je bilo vezano predvsem na italijanski operni repertoar. Zdaj se stvari spreminjajo, zato pevci z velikim zanimanjem sprejemajo literaturo, ki je doslej niso izvajali, oz. so jo izvajali brez primerne zavesti stilnih značilnosti. Moja vloga je prav ta, da jim skušam ponuditi stilni vzor in ideal. Mislim, da je moje poznavanje nemške literature in načina izvajanja bistveni razlog, da me je vodstvo gledališča povabilo pred nekaj leti k sodelovanju. Zdaj, ko si se udomačil v novem delovnem in življenjskem okolju, kakšni so tvoji spomini na dolgo avstrijsko delovno obdobje? Nimam spominov, ker ga še doživljam. Na Dunaju imam še svoje stanovanje, prijatelje, ki jih redno z veseljem obiskujem. Na domače kraje pa te veže tudi tisk, saj si vedno na tekočem z dogajanjem pri nas v Trstu... Seveda berem Primorski, ki mi ga pošiljajo od doma. Saj vem, da bi ga lahko prebiral tudi po internetu, a je lepše tako, da košček domačega kraja pride do tebe po pošti, kot v starih časih. Zanimajo me tudi mala, lokalna »ribanja«, ki iz zunanje perspektive pridobijo čisto drugačno vrednost. Ko spoznaš širša obzorja, razumeš, da je moč v enotnosti in bi vsi lahko dosegli večjo kvaliteto in boljše rezultate, ko ne bi bilo take medsebojne zavisti. Rossana Paliaga / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. aprila 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: Opz Zgonik 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa - L'in-chiesta 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Effetto sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.15 Variete: Ti lascio una canzone 23.50 Nočni dnevnik 23.55 Glasba: Music 2008 0.20 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.10 Aktualno: Dnevnik Si Viaggiare 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.15 Variete: Aprirai 11.25 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Variete: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias 19.50 Resničnostni šov: X Factor - La settimana 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: E-ring 23.30 Šport: Sabato sprint ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art news 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 13.20 Dnevnik: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tg Ambiente Italia 15.50 Šport: Sabato sport 17.35 Nogomet: Magazine Champions League 18.10 90. minuto: B liga 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della sco- perta 23.20 Dnevnik 23.40 Dok.: Amore criminale Rete 4 13.30 14.00 15.00 16.00 17.50 18.55 19.35 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Amico mio Aktualno: Vivere meglio Nan.: Le ali della vita (i. S. Ferilli, 2. del) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario del Tg4 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no Nan.. Detective Monk Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger (i. C. Norris) 21.30 Film: Colpi proibiti (akc., Kanada '90, i. J.-C. Van Damme) 22.25 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Nan.: Bones Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Variete: Maurizio Costanzo Show Film: Una vita per la liberta' (biog., ZDA '00, i. J. Seymour) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Resničnostni šov: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Resničnostni šov: Grande fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: La Corrida - dilettanti allo sbaraglio (vodi G. Scotti in M. Coppa) 13.00 14.10 16.00 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 O Italia 1 6.55 13.00 Risanke 10.45 Nan.: Hannah Montana 11.15 Nan.: Piu forte ragazzi 12.25 18.30, 20.00, 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanke 13.55 Film: Beast - Abissi di paura (dram., ZDA' 95, i. W. Petersen) 16.45 Film: Un poliziotto a 4 zampe (akc., ZDA '99, i. J. Belushi) 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Nan.: Scooby-Doo 21.10 Film: Shrek (anim., ZDA, '01, i. A. Adamson) 22.45 Športna odd.: Guida al campio-nato ^ Tele 4 7.00 7.15 7.55 8.05 8.45 8.55 9.25 9.50 10.45 11.15 12.05 12.30 12.45 13.30 13.55 8.30, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 17.00 Risanke 8.25, 10.40 Buongiorno con Tele- quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor Storie tra le righe Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 15.35 Dokumentarec o naravi Udinesismi, il blog in tv Talk show: Formato famiglia Nan.: The flying doctors Koncert klasične glasbe Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio Rotocalco ADN Kronos Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Musa Tv, sledi Italia Economia Košarka Snaidero passione basket 14.40 Alla scoperta dell'Universita di Trieste 19.00 Aktualno: Música, che passione! 19.20 Aktualno: Speciale Parco del mare 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.55 Film: Dolci bugie (kom., '87) 22.35 Eventi in Provincia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Aktualno: Questa settimana vi parlo di... 23.40 Glasba: Voci dal ghetto: La con-trora 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Nan.: Get Smart 10.30 Film: Passaporto per l'Oriente (kom., It, '513, i. B. Colleano) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: F/X 14.00 Film: Ciao nemico (kom., It., '81, i. J. Dorelli, G. Giuliano) 16.00 Film: La quarta guerra (dram., ZDA, '90, i. R. Scheider) 18.00 Film: Mezzogiorno e mezzo di fuoco (kom., ZDA, '74, i. C. Little) 20.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Dok.: Storia proibita 23.55 Variete: Markette Doppio Brodo 0.55 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Pod klobukom (pon.) 8.05 Kratki igrani film: Hezarfen 8.20 Otr. nan.: Sejalci besed (pon.) 8.40 Nad.: Harmonije Evrope: Slovenija, zadnji del (pon.) 9.00 Kino Kekec: Kraljičin nos (3. del) 10.40 Polnočni klub: Ne slišim (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Debatna odd. za mlade: Tekma 13.50 Oddaja: Po sledeh gorskih levov 14.05 Odpeti pesniki 14.15 Film: Italijan 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Pravi biznis (50 let televizije) 20.50 50 let televizije - Tone Partljič 21.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.15 Hri-bar 23.20 Nad.: Rim 0.15 Film: Carlitov zakon (t Slovenija 2 8.00 Skozi čas 8.10 50 let televizije: Tv dnevnik 19.4.1990 8.30 Vroči stol (pon.) 9.30 Primorski mozaik (pon.) 10.00 Študentska (pon.) 10.20 Z glavo na zabavo (pon.) 11.50 Nan.: Absalonova skrivnost 11.45 Dok. serija: Krakatau 12.35 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.30 Aleksander Gelman: Klopca; Tv priredba predstave MGL (pon.) 15.20 Olimpijski magazin - Pozdravljeni Peking 15.55 Radovljica: DP v odbojki (M), 3. tekma finala končnice, Ach Volley-Salonit Anhovo 18.10 Blackburn: nogomet, tekma angl. lige: Blackburn-Manchester United 20.00 Film: Šola za življenje 21.30 22.10 22.30 0.45 Moda: Bleščica Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope Sobotno popoldne Nad.: Strelice nasprotne usode (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.55 22.25 22.40 23.10 23.40 10.30 11.00 16.30 18.00 18.45 19.10 19.40 19.50 20.00 20.15 20.30 21.00 22.10 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Ciak Junior: mladinska oddaja Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Verska oddaja: Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Drama: Nozze istriane Alter eco 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Glasb. odd.: In orbita United strongman 2004 Vsedanes - Aktualnost i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved 23.40 Video strani Naj izbor vašega kanala (pon.) Mladi @ - a + e (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Settimana Friuli 22.00 Ne prezrite Kulturni utrinek Duhovna misel Tedenski pregled Kultura (pon.) Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Odbojka: Salonit ACH Voley RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Črtomir Šiškovi; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Dvoboj - režija M. Uršič; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 19.30 P. Glass: Satyagraha; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 19. aprila 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona a O GRADEC 7/18 CELOVEC O 6/16 TOLMEČ O 8/16 £ VIDEM O 9/19 O PORDENON 10/18 TRBIŽ O 5/12 O 3/11 KRANJSKA G. O TRŽIČ 6/14 O 5/16 S. GRADEC MARIBOR O 8/17 M. SOBOTA O 8/18 CELJE 8/16 O PTUJ O KRANJ o^ LJUBLJANA ^p GORICA C O N. GORICA /p 9/16 N N. MESTO 8/17 l2/19A - H/1^ ^POSTOJNA O ZAGREB 10/19 O O 8/11 _ REKA 12/19 v3 PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno z močnimi do obilnimi padavinami, deloma nevihtami. Meja sneženja bo na okrog 1600 m. Čez dan bo spremenljivo oblačno, predvsem v vzhodnih predelih bodo lahko še nastajale plohe. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodnik, ki bo v popoldanskih urah oslabel. Danes bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo padavine, deloma plohe in nevihte, le na severovzhodu bo lahko povečini suho. Popoldne bodo padavine ponehale, počasi se bo zjasnilo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 11 do 16, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do okoli 19 stopinj C^ Naše kraje bo dopoldne hitro prešla atlantska vremenska fronta, jutri se bo prehodno okrepil anticiklon in bo vreme bolj stanovitno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 13.45. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.20 in zatone ob 5.24. A Nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Nad osrednji Balkan se je pomaknil frontalni val. Za njim z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo obremenitev postopoma slabela. -/^T-^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.22 najnižje -52 cm, ob 10.23 najvišje 32 cm, ob 15.59 najnižje -33 cm, ob 22.15 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4.50 najnižje -55 cm, ob 10.54 najvišje 30 cm, ob 16.21 najnižje -27 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............10 2000 m . 1000 m............9 2500 m 1500 m............4 2864 m . .1 .-2 . .-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. TOLMEČ O 6/18 VIDEM O 7/22 O PORDENON 8/21 TRBIŽ O 5/16 grAdec ¿x 5/21 ^^ CELOVEC O 4/19 O 1/16 KRANJSKA G. O 3/19 S. GRADEC ČEDAD O 8/21 ^ GORICA O ° N- GORICA min 7/Ofi TRŽIČ 3/19 o KRANJ CELJE 4/21 M. SOBOTA MARIBOR 0 5/21 05/21 PTUJ O '— LJUBLJANA 5/20 POSTOJNA O 4/16 KOČEVJE REKA 11/20 J Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER N. MESTO 4/21 ¿T" ZAGREB 8/21 O Jeruzalem - Ostanek drugega templja Zaradi krušenja kamenja popravilo Zidu objokovanja (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo povečini jasno in še nekoliko topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek pa se bo vreme spet poslabšalo. Z D A - Z nani igral ec Bill Cosby posnel hip hop album LOS ANGELES - Ameriški igralec Bill Cosby (70), znan po humoristični nanizanki Cosby Show, je posnel hip hop album, ki bo pod naslovom "Cosby Narratives Vol. 1: State of Emergency" izšel v maju. Cosby je na album s pomočjo številnih raperjev ironične koncepte in komične zgodbe pre lil v glas be ni pre plet hip ho pa, popa in jazza. Cosby pravi, da je sodobna hip hop glasba profana in ponižujoča. Album je po njegovih besedah pravo nasprotje vsega tistega, kar sta profanost in sovraštvo do žensk brez posebnega razloga. "Album se resnično spogleduje s frustracijami in jezo, ki pestijo mlade," je dejal Cosby. Na albumu, ki ga je produciral Cos-byjev dolgoletni sodelavec Bill "Spaceman" Patterson, so gostovali številni raperji, ki so prispevali besedila. In pomen albuma? "Izobraziti, spoštovati druge in ponuditi poslušalcem možnost, da okrepijo svojo samozavest," je dejal Cosby. Petterson je bil presenečen, ko mu je Cosby povedal, da namerava posneti hip hop album, vse dokler mu ni pojasnil, da ne bo on tisti, ki bo na njem rapal. Dodal je, da je Cosby v rapu vselej videl možnost, a ga je odvračal način izraza v skladbah, ter kako ljudje uporabljajo medij, ki bi lahko ljudi povzdignil ter jih pripeljal do tega, da odprejo oči. Cosbyjev album spremlja njegovo knjižno uspešnico iz leta 2007 z naslovom "Come on, People: On the Path from Victims to Victors". Bill Cosby JERUZALEM - Del jeruzalemskega vost Izraela. Ironično so kamni, ki sega- pred Zahodnim zidom bo kljub temu os-Zahodnega zidu, imenovanega tudi Zid jo pred uničenje templja leta 70, v dobrem tal odprt, strah obiskovalcev, da jih bo zadel padajoč kamen, pa je odveč, je pove- objokovanja, se je začel krušiti. Zaradi za- stanju, medtem ko manjši kamni na vr ščite častilcev, ki klečijo in molijo pred hu zidu, dodani pred manj kot sto leti, ka mogočnimi kamni, je zato potrebno po- žejo znake dotrajanosti. dal tamkajšnji rabin Šmuel Rabinovič. Izgradnja zidu sega v leto 37 pr. n. Popravila se bodo začela kmalu po št., ko se je kralj Herod odločil razširiti di obišče Zid objokovanja, ki ga judje čas- judovskem prazniku osvoboditve izpod prostor okrog drugega templja, takrat cen-tijo kot ostanek svojega drugega templja egiptovskega suženjstva konec tega ted- tra judovskega čaščenja, ter je okrog nje-in ki je hkrati največja turistična zanimi- na in se bodo nadaljevala čez poletje. Trg ga zgradil štiri stene. (STA) pravilo. Vsako leto okoli šest milijonov lju- V Gradcu je župan prepovedal uporabo mobilnih telefonov na javnih prevozih DUNAJ - Mestna uprava Gradca je v sredo izdala prepoved uporabe mobitelov na javnem prevozu. Tovrstne odločitve, ki je v Avstriji zelo sporna, niso doslej sprejeli še nikjer na svetu. Uredbo, ki zahteva, da se mobilne telefone na sredstvih javnega prevoza utiša, je izdal župan mesta Siegfried Nagel (OVP). Moteči naj bi namreč bili nenehno mrmranje ter potniki, ki na avtobusih ter tramvajih v tem južno avstrijskem mestu delijo svoje življenjske skrivnosti. Uredba prav tako prepoveduje glasno glasbo. Kljub temu ne bo nikakršnih kazni za kršitelje, ki ob vstopu na avtobus ne bodo hoteli utišati svojih najljubših mobilnih melodij. Prepoved so pozdravili pri avstrijski stranki Zelenih ter pri nekaterih ostalih mestnih upravah. Strokovnjaki pa so opozorili na možnost nasprotnega učinka, saj bi uredba lahko odvrnila mlade in poslovneže od uporabe javnega prevoza. Avstrijski socialni demokrati so medtem izrazili ostro kritiko uredbe ter jo označili kot nesodobno. Namesto uporabe prepovedi bi bilo potnike bolje spominjati na oliko, je povedal strokovnjak za javni prevoz na Dunaju. Številna druga avstrijska mesta razmišljajo o podobnih ukrepih. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je izvedel časopis Kleine Zeitung, je 68 odstotkov prebivalcev Gradca pozdravilo idejo. (STA)