Marski deželni odbor je razpisal 600 gold. darila za naj boljši spis v doniačem jeziku, kako naj se podučuje guspodarslvu. Kujiga ta je namenjena učiteljskira pripravnikom. — Lep zgled vsem drugim deželnim odborom. V Inšpruku je mesttia gosposka razglasila resni ukaz, v k(erem vsem dečkom v malih in glavnih šolah pa tudi v nedeljskih solah ojstro prepoveduje tobak kaditi ali piti. — Tudi lep zgled marsikteri arenji. Iz Celovoa. Pieč. g. Grega J&ger pride za profesorja katehetike iu pednjrogike in za kateheta normalnih sol v Celovec. Izpodljubeljana Gorenakem. (Učiteljski zbor v Kra nji.) Tega ueiteljskega zbora, ki je bil 11. sept. 1.1., vdeleževali so se vsi učitelji kranjske dekanije, razun starega učitelja iz Šentjurja in cerkljanakega podučitelja. Kei- Bta nas pa dva stranska učitelja (eden iz Verhnike, drugi pa iz Istrije) počastila, nas je bilo vendar le precej lepo število, ako rečem 17 učiteljev in dva gosp. vodja. •— Zbor se je pričel ob 9. uri dopoldne v šolskeui poslopji pod vodstvom preč. gonp. dekana; ker so nas pa omenjeni gospod zbog nekega opravka že čez četert ure morali zapustiti, namestoval jih je east. gosp. M. Lazar, vodja kranjske glavne šole, ki je pravi prijatelj Ijudskih uči(eljev. Zbor se je pričel najpred s pemuijo ,,Po jezeru", pri kteri no se učitelji dnbro odlikovali in tudi pokazali, da imajo prijetna in izurjena gerla za pelje. Potem 80 t*e reševala vprašanja, ki je je razpisal preč. knezoAk. konzistorij 31. inaica s št. 36%0 '¦ '• C/?'eJ Tovarsev lisl 9!) — Vsaki nčitelj je moral najpred svojo pitiineno rešitvo na mizo položiti, kjer we je pukazalu, da no te vpiašanja vsi ueitelji po tirjatvah preč. kon/.islorija tudi pismeno odgovarjali. Samo dva, ali, ako se ne motiin, trije ni8o prinesli pismenih rešitev. Nočein tu omenjati njih imeu v nramolo, saino toliko morain pa pristaviti, naj bi se v prihodnje kaj takega več ne zgodilo, ker z cnako lenobo se mladi nčitelji na kmetih le pohuj.šujejo, sosebno, ako jim učitelji glavnih šol ne dajejo lepega in dobrcga zgleda. — Vsaki učitelj dobi potem svojo napiuano nalogo zopet v roke, da izdelek vsaj enega vpraHanja glasno prebere; drugi hiiio poslušali in izrazovali svoje misli. Misel, ktero je nas večina poterdila, je bila zapisana v zapisnik. Pervo vprašanje, namreč: Naj se ob kratkein, pa vendar populnoma razloži, kaj ima ueitelj opravili pri obdelovanji razširjenega fltavka i. t. d., je več učiteljev prav dobro rešilo, vendar pa je izdelek tega vprašanja, ki ga je po sloveuski izdelal g. Ivan Toinšie uajbolj dopadel, in se od vseh učileljev kot najboljši izdelek poterdil. Tudi g. Kniiic, ki je jedro vseh odgovorov prav dobro ponavljal, je pri tem vprašanji posebno na primerjenih zgledih razlagal, kako naj se razsirjeni stavek pojasnuje, kako uaj se pri podučevanji sintetična pot hodi pri spraševanji pa analitično postopa, in je tudi med razne navedene zglede mnogo razločkov med obema jezikoma vpletal. 0 drugem vprašanji, ki zadeva vspešna vodila pri poduku v pisanji, je bilo veliko in pa različnih inisli. Skorej vsaki je to vprašanje po svojih najboljših mislih, tedaj različno od drugih izdelal. To je tudi prav. ,,Quot homines, tot sententiae", pravi latinska prislovica. Eni so zahtevali, naj bi se gosp. Lesarjevi sešitki zavergli, ker evojega pravega namena ne dosegajo, — drugi zopet, naj bi ae ti zvezki preuaredili tako, da bi predpisa ne bilo v pervi naj zgornji verstici, kajti otroci na ta način le pretežko zadenejo v drugih verstah pis- menkam odmerjeni preetor. Da bi se ta reč otrokom polajšala, naBvetuje g. Cebin, da bi se mesto v zgornjo raji v veako verstico na seaitkih zapisala ena sama beseda ali pa pismenka, ktero bi potem otroci dalje po tej versti pisali. Gosp. Trojar je predlagal, naj bi ee piedpisi na sešitkih nestavili po alfabetičnem redu tako, da bi ne otroci berž ko moč naučili pismerja pisati, iu da bi tako kmali zapisovali razne inisli in besede na paniet. Omenilo se je še na dalje, naj bi se vaje v pisanji ravnale po vajah v branji, ki ee nahajajo v ,,Abecedniku" in po tem redu uaj bi se tudi sestavili sešitki. G. Lesarjevi sešitki naj ee pa obranijo in rabijo tako dolgo, dokler ne bomo kaj boljega imeli; to čas naj ae pa na lepo černo tablo priinerno spisani predpisi večkrat spreminjajo postopaje od ložjega do težjega. IVaposled se je se rekio,i da, ker iiuajo učitelji pri pisanji razna vodila, morali bi tudi imet razne sesitke, kakor je iinajo po drugih deželah. Naprosil se je g. Vavken naj bi on sestavil Hešitke po berilnih vajah, ali pa tako , da bi imeli otroci v vsaki versti prirnerno besedo, in naj bi te sešitke tndi on založil. karjeg. Vavken tudi obljubil, ako bi potem le učitelji akerbeli, da bi se prodajalo doraače, ne pa ptuje blago. Tretje vprasanje: Naraeati česa so sedanje spisnice (Fleisehefte), kaj naj se v uje piše itd., odgovorila je večina učiteljev skorej enako, iz česar se je videlo, da so ucitelji pri rešitvi tega vprašanja dokaj premišljevali in vsi skupaj pravo zadeli. Kar naloge za spienice zadeva, se je reklo, da naj se vse naloge lepo popravljajo, pomote povedo in na šoltski tabli pred očini vseh učencev popravljajo; pod vsako ualogo naj tudi učitelj zanluženi red zapiše, ker lo učence poscbno k iiiarljivoBti »podbada. Spisujejo pa se naj za življenje potrebne rečl, ki šolHki nauk pojasnujejo in učencem in staršem koristijo, ter jiin še v poznejih letih veselje delajo. — Sosebno je dopadel spis g. Sajela, ki pravi, naj bi otroci v npisnice (udi kaj o sadjereji spisovali; lepo pisane spisnice otroci branijo, in je večkrat še imajo v poznejih letih. Ako se bi tedaj važne in koristue rcči v nje spisovale, bi marsiktereinn tudi še pozneje raiiogo koristile. Četerto vprašanje, kako naj učitelj katebetu pomaga, da otroci keršauski uauk razumejo po umu in sercu in da ga obranijo v spominu, razvozlali bo učilelji različno in dobro. Nobena misel se ni zavergla, kajti vse ko bile izverstne in sebranim ueiteljeni koristne. G. Vavken-ov spis, ki omeuja, naj bi se v vsaki šoli oežua mladina zapisala v društvo sv. Mohora, je bil z ubčuo pobvalo sprejet. G. Knific je omenil, da ima vsaki učilelj dosli prilike pii berilih, pri lepopisji, številkanji, pelji itd., da obrača pozornost učencev na verske resnice. — Cast. g. Janez Juvan, vodja teržiške glavne šole, je pokazal bolj za katehete, kako se po prav lahki poti podučnje v koršatiekeni nauku, posebno pri učencih, ki še ne znajo urno brali; ta pot, po kteii wc otroci učč igiaje najpolrebiiiših naukov iz katekizma, je vsem učiteljein zelo dopadla. — Rešitve zastavijenih kouzisturuih vprašauj bile ao večidel v labko uiuevneiii slovenskein jeziku pisane; nekteri so pa nekaj tudi po neraški odgovorili. — Po končaneni zboru uo učitelji še eno slovensko zapeli, in potem so nas peljali rodoljubni g. M. Lazar v gostivnico dotnačega in dobrovoljaega očeta Jahača, kjer smo kosili, in sicer tako, da učitelji malokdaj tako. Tu se je rerstila napitnica za napitnico, najpred čast. g. dekanu, kterega pa ni bilo pri nas, potem pa drugim prednikom in prijatlom solske mladine. Posebno sc je prikupil g. Knific s svojimi Hlovenskiini dobrovoljkami, kterih je celo zbirko nalašč saboj prinesel in ž njimi veselo učiteljsko družbo navduševal in prav doHtojuo kratkoeanil. To se ve, da inila in kraona pesinica nKje dom je moj", ki jo je pel g. Vavken, prekosila je vse druge inične peHinice. — Ker 80 blagi g. dekan, kterernu se vsi učitelji tukaj serčno zahvaljujemo, pijačo plačali ia «e neki drugi gospod precej velik kos plačila na se prevzel, je ostalim ueiteljem veseli in dobri obed le kaj malo stroškov prizadjal. — Tako smo končali letošnjo učiteljsko skupščino s serčno željo, da bi jo vsako leto še vspešneje obhajali, kar se bode tudi gotovo zgodilo, ako bomo skupno in v pravi prijateljski zvezi delali v svoje lastno izobraževanje in na korist naših Ijudskih učilnic. Skorej vsaka skupščina ima svoj letni zbor, in mi učitelji ne bi ga imcli! ,,Viribuei uiiitis" naj velja (udi nam učiteljem, kajti kakor v natornem, ravno tako se tudi v duševuem človeškem življenji le /, združenimi inoeini dose/.e veliko dobrega. — č. Iz Ternovega na Notranjskem. (Šolske preskašnje — učiteljski zbor — nova šola — šolska drevesnica in bukvarnica). Zavoljo vojskinega hrupa, ki je iz sosednih krajev donel do nas, smo v našej dekaniji šolske preskušnje imeli nekoliko dni pred ko druga leta. Tudi rneni je bila priiožnost dana vdeleževati se teh preskušenj, torej zamorem tu o njih nekoliko besed spregovoriti. Poslušavci so bili z napredkom šolarjev sploh prav zadovoljni, ker so otroci šole še precej marljivo obiskovali in se veliko lepega in koristnega za življenje naučili. Kerianski nauk, branje, številjenje, slovnica in spisje — se ve da vse v lepi, čisti slovenščini — se je po naših učilnicah s prav dobrim vspehom razlagalo, in otroci so pri spraševanji odgovarjali, da je bilo veselje. Povsod so po prcskušnji učenci ludi zapeli eno ali dve lepi pesmici iu poslušavce s tem zelo razveselili. To je kaj hvale vredno, da «e naša niladiua v nježnih letih vadi v lepem poštenem petji, kajti le lako bojo zginile tiste ostudne in nmazane popevke, ki jih po naših sosenkah pogoflloma popevajo razujzdani ponočnjaki. Veselilo uas je tudi, da se je Hadjereja po vseh šolah vpeljala. Gotovo bo la nauk veliko koristil in v Ijudeh veselje obudil do reje sadnega drevja. Naj mi nczamerijo gospodje ucitelji, da jih pri tej priložnosti ua nekaj opaznc Hlorim, in to je, da so otroci nim ter tje pretiho in premertvo, — če so tudi dobro znali — na vpiašanja odgovarjali. Teniu je pogostoma vzrok, da sani nčcnik premalo življenja svojiin naukoin vdihue, iu da pretiho in premertvo otrokom dotične nauke razlaga. Gotova je resnica, da učeniku, kleri v šoli glasno govori, ludi otroci večidel glasrio in razumljivo odgovarjajo. — Ko so bile po vseh šolah nanega okraja skušnje doveršene, smo imeli v Teruovem pri preč. gospodu dckauu učileljski zbor. Na pohvalo go^pod učiteljem lioili rečenu, da so se zbora vwi vdcležili in eeboj priuesli pismene odgovore v slovenskem (nekoliko tadi v nein- akein) jeziku izdelano na znana vprašanja preč. knezoškofijskega konzistorija. Razun teh vpraaanj se je se mnogo praktičnega pogovarjalo, n. pr. o nepraktičnosti in nepotrebnoeti nauka nemškega jezika v kmeckih šolah, o rabi železnih peres pri pisanji, o učenji saifjereje i'n sviloreje, o kmetijstvn ild. — Pri obeda, kterega smo po posvetovanju imeli pri gosp. dekann, so g. g. učitelji še nekoliko powtenih pesem zapeli. Vsi, ki so se zbora vdeleževali, so zapustili hišo gosp. dekanovo veseli iu živo prepričani, kako koriatni so učiteIjem in katehetom učeniški zbori. •— Za vedno smo vzeli letos slovo od stare, slabe šole, ker o vseh svetih se bo šola začela v novem veličaatuem šolskem poalopji, ki stane ternovako faro blizo 10.000 gl. — Šolake sobe so zračne, svitle in velike, da jim jih menda v vaej Hkofiji ne bo para. Za šolo je lep prostor za drevesnico. Stara drevesnica se bo skor gotovo na ta prostor preselila, ker bo tu bliže šole in na boljšem raestu. Po smerti gosp. duh. pomočnika J. Hlebš-a je naša šola podedovala dokaj lepih bukev. Nekaj se je še knpilo, nekaj darovalo, in zdaj ima že polno oinaro prav izverstnih bukev; tudi oaa, kije dosedaj v ko(u stare šole skoraj pozabljena tičala, bo našla v novi šoli častno mesto. Večim otrokom, posebno nedcljskim, ne bojo bukve izposojevale, da se prava keršanska omika širi med miliin slovenskim narodom. Da si ini zdrav, Ijubi ,,Tovarš!" B—c. Z Va8. Morda ga še ni bilo dopisa, v ,,Tovaršu" iz naših hribov, pa vzrok je lahek, kajti malo zanimivega se pripeti tukaj. Pisal bi sicer mnogo in o marsikteri reči, pa nnmenil sem samo naznaniti veseli dan, kteri je bil zelo zanimiv za tukajsnjo mladost, kakor tudi za vso faro. — 3. preteč. m. sino imeli tukaj šolsko sprašavanje, b kteremu so prišli tudi obcno spoštovani gosp. dekan Toman. Veselo jih je sprejela šolska mladost. Pred skušnjo se je snidila mladina v cerkev k 8V. maši, po masi se je pela zahvalna pesem, kakor je že navada, in potein se je pričelo spraševanje. V resnici moram reči, da so otroci izverstno odgovarjali, sicer tako, da so bili odgovori všeč vsem poslušavcem. Tukajšnji učitelj g. Lovre Veber se veliko tradi z otroci. Nekaj mi vendar serce teži, kar bi rad povedal, in to je, da se je na nauk v kmetovanji in sadjereji čisto pozabilo, kajti v naših hribih bi bilo to zelo pristojno in koristno. Ze lega kraja je tako vstvarjena, da naši kmetje se žive le samo s poljem, živinorejo iu aadjerejo, zatorej pozor tudi v tej zadevi! Sej je bilo že tudi v ,,Tovaršu" veliko veliko govorjenja v tej zadevi; inislim, da bo vendar enkrat dubra boseda dobila rodoviten kraj. Upatno, da bo tudi drugo leto pri nas v tej zadevi drugače. Da se je pa vse drugo pri epraaevanji izšlo po volji, priča je bila, da bo g. dekan učence očitno pobvalili. Rekli so, da jih zelo veseli, da ačenci tako dobro odgovarjajo; spodbujevali so jih tudi, da naj še dalje tako stanovitni ostanejo, in si za veelej nauke v svojem sercu ohranijo, pa tudi nikdar ne zabijo, da šola je pravi steber, kteri ohiani človeštvo pred padcem, sej že zuani prigovor pravi: ,,Kar se človek mlad nauci, zna tudi v atarosti". V resnici mo naš gospod dekan pravi aolaki prijatelj. Bog daj mladini mnogo takih prijateljov! J. Vaiki. Iz Planlne. 22. preteč. m. snio pokopali tukajenjega verlega mladega učitelja M. Toinca, ki je za budo boleznijo nagloma umerl. Rajnki je bil priaerčni prijatelj domači mladini, izversten pevec in orglavec in zvest donioljub, kterega ne bomo nikdar pozabili. Bog mu daj večui raj! Iz Idrlje* Ker je po ukazu slavne c. k. dež. vlade 5. oktobra p. 1. št. 11240 zaeasn« iola za prtpravnike na c. k. glavnl soli v Idrii konec šolskega leta 1866. jeiijala, se tii pripravniki ne bodo več sprejeniali. Iz IJubjJane. ^HIoveimka Matica" je avojim udom (_kterih število je sedaj že čez 1000) zopet poalala tri lepe, podačne knjige, in mcer: ,,Voj vodsl vo Kranjsko", ,,Vojvods(vo Koroško", po spisn Jož. Erbena in ,,Narodni Koledar" in letopis za I. 1867. Učitelji, rodoljubi! širite vsaki po svojem kraji to za narod (oliko koristno društvo! — Tudi je prisel na avitlo IV. zvezek MCitavnice", ki jo izdaja dr. lv. Geršak. Veliko podnčivnega berila je v tem snopiču za veakega bravca, posebno pa za učitelje, ker jim ponuja mnogo blaga za šolsko in domačo rabo. Velja le 50 kr. Kdor jo kupi, nm ne bo žal. — Iz zapuščine alavnega rajnkega Riharja je prišel ua dan zopet nov zvezek družinskih pesem, ki ae inienujejo ,,Narodni napevi", in jih je 15, eden lepši od drugega, n. pr.: 9Noč na blejskem jezeru", nDelapus(", ,,V logu domačem", ,,M!atiči" i. t. d. Priporočamo jih vsem učileljem, pevcem in pevkam in vsem slorenskim čitavnicam. Dobivajo ae, kakor vsi drngi Riharjevi napevi, pri sestri (y seminišču) rajnkega skladatelja. — Pri naznanjenem učiteljskein spraševanji 25. in 26. pretec. m. 80 bili trije učitelji. — Vse očilne šole v Ljubljaui, to je, giranazija in realka, normalka- a pripravšnico, uršulinaraka in glavna nieatiia eola pri sv. Jakopu se bodo začele 3. uovembra t. I.; 39. t. m, naj se pa učenci zglasujejo — Tudi gimnazija in glavna šola v Novem meatu in spodnja gimnazija iu glavna aola v Kranji se začnejo 3. prih. m.