Qlž£)om
NO. 64
h
-Ve
^ueri$k/i Domovi ima
C/) f.	,
- Vo*tlf-
‘ WO3
c AM€RICAN IM SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
' * " 'j
Pk <V1’ E K IMA Ul— HO /W1E
tjervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 8, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
V New Delhiju stiska zmagala nad ponosom
Indiji se kljub obsežni gospodarski pomoči ZDA in 0-stalega sveta v letilti 1950-1871 ni posrečilo gospodarsko postaviti na lastne noge.
NEW DELHI, Ind. — Od leta 1950 pa do leta 1970 je Indija dobila od ZDA gospodarske pomoči v skupni vrednosti okoli 10 bilijonov dolarjev, več kot katerakoli druga država na svetu. Ta pomoč je pomagala Indiji prehranjevati rastoče število prebivalstva in razvijati njeno gospodarstvo.
V	nekaj dobrih letih v zvezi z “zeleno revolucijo”, ki je bila tudi posledica ameriške pomoči, je dvignila indijski ponos. Ko so ZDA v sporu med Indijo in Pakistanom pokazale naklonjenost Pakistanu, katerega vzhodni del je Indija vojaško zasedla, je Indija odpovedala ameriško pomoč, ker jo je smatrala za “ponižujočo”.
V	Indiji so trdili, da je cilj a-meriške pomoči obvladovanje Indije in šele na drugem mestu znamenje “dobre volje”. Stvarno je ves svobodni svet podpiral Indijo, kjer je hotel njen gospodarski uspeh in napredek, ki naj bi nerazvitim državam pokazal, da je napredek možen tudi v svobodi in ne le pod komunistično diktaturo, kot vlada na Kitajskem.
Slabe letine in druge gospodarske težave so v New Delhiju zmagale nad ponosom in je na tihem sporočil v Washington, da je Indija “pripravljena sprejemati znova ameriško pomoč”. ZDA so že lani sporočile v New Delili, da so pomoč pripravljene obnoviti, toda čas tedaj še ni bil “zrel”.
Mednarodna banka je po proučitvi položaja v Indiji prišla do zaključka, da bo ta v prihodnjih 5 letih potrebovala najmanj 12 bilijonov dolarjev pomoči iz tujine. Upanje, da bi bila Indija z letom 1979 sposobna sama skrbeti za sebe, je začelo giniti še pred nastopom oljne krize, sedaj ga nihče več ne omenja.
NOVI GROBOVI
Christian M. Selisnik
Pretekli petek je nenadno umrl 56 let stari Christian M. Selisnik s 16011 Waterloo Road, ko ga je na delu v Mutual Metal Products Co. tovarni zadela srčna kap. Pokojnik je bil samski, brat pok. Franka, pok. Martin Andrewa Selesnik. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo.
John Lenarčič
V soboto je po dolgi bolezni umrl v Veteranski bolnišnici 78 let stari John Lenarčič s 16905 Grovewood Avenue, rojen v Blatni Brezovici pri Vrhniki, mož Jennie, roj. Svete, oče pok. Johna Jr., Augusta, Mrs. Dorothy Marshall, Mrs. Mary Malo-vasic in Mrs. Joan Fetsoff (Kalif.), 16-kraf stari oče, enkrat prastari oče, brat Mary Estanek, (v Sloveniji) Hane, Jere, Toneta in Franka. Bil je član American Legion Post 343, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
Harry Gold
Po dolgi bolezni je umrl preteklo soboto v Dunbar negova-lišče 68 let stari Harry (Henry) Gold, mož Mary, roj. Poye, oče pok. Harryja, Alfreda (N. Mex.), Rosemary Vrekalic in Eileen Kovačevič. Dolgo leta, dokler ni postal za delo nesposoben, je bil zaposlen kot strojnik v Cleveland Twist Drill Co. Pogreb too iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Filipa Nerija ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Izraelska vlada v krizi
JERUZALEM, Izr. — Začasno poročilo sodnijske komisije o vzrokih izraelske nepripravljenosti ob arabskem napadu preteklega oktobra je povzročilo pravo krizo v vladi, ko se del njenih članov ne strinja s poročilom in njegovimi dognanji, da pada glavna odgovornost na vojake in ne na politike.
Položaj je zaostren z naraščanjem bojevanja na Golanskem višavju, kjer Sirijci ne zamude dneva s kakim napadom. Kot trdijo vesti, podpirajo Sirijce Vojaške enote Kubancev in Savdskih Arabcev. Zagrizeno bojevanje združeno s še bojevitejšimi izjavami Sirijcev ne kaže dobro za razgovore o odmiku °bojih sil na Golanskem bojišču.
Francozi bodo volili predsednika republike 5. in 19. maja 1974
PARIZ, Fr. — Vlada je objavila zadnji teden, da bodo volitve novega predsednika republike 5. in 19. maja. Pri drugih volitvah bosta nastopila kandidata, ki bosta pri prvih volitvah 5. maja dobila največ glasov.
Na vladni stran se je prijavila že vrsta kandidatov, od katerih pa je včeraj dobil uradno podporo Gaullistične stranke Chaban-Delmas, levica pa se bo po vsem sodeč zedinila na skupnega kandidata socialista F. Mitterranda.
Nanj živine obela višje cene mesa v prihodnjih mesecih
Padec cen živine je po podatkih poljedelskega tajništva zmanjšal število živali, vzetih na novo v rejo, za 20% napram lani.
HAWARDEN, Iowa. — Časi, ko so rejci goveda služili obilo denarjev, ko so hodili pokoncu in z debelimi denarnicami in čekovnimi knjižicami, so za enkrat minili, minili nepričakovano naglo. Cene mesa, ki so preje rastle v taki meri, da so se mu ljudje začeli v večji meri odrekati bilo iz nuje bilo zaradi varčevanja, so pretekli mesec močno padle.
Živinorejci so upali, da se bodo cene popravile in so živino zadrževali, dokler so mogli. Ko je bila ta že zrejena preko mere in je bilo očitno, da se cene ne bodo popravile, so jo odpeljali na trg, ki je bil že tako z njo založen. Cene so padle, s tem pa dobiček teh, ki so živino redili.
Strokovnj aki polje delskega tajništva in poznavalci položaja v živinorejskih predelih naše dežele trdijo, da je za enkrat v reji še dovolj živine, posebno goveje. Tako je računati, da bodo sedanje cene ostale še nekaj tednov, morda celo dalj. Nato bo do gon živine na trg začel pojemati in bo padal verjetno tja v prvo polovico prihodnjega leta, če se živinorejci ne bodo premislili in se zopet odločili za rejo večjega števila živine. Po uradnih podatkih je število živine, vzete na novo v rejo, za okoli 20% manjše, kot je bilo pred enim letom.
Sedanje nekaj nižje cene govedine in drugega mesa utegnejo privabiti gospodinje znova k večjemu nakupu. To bo samo po sebi potiskalo cene navzgor, če ko k temu prišla še zmanjšana ponudba živine na trgu, bo porast cen nagel in občuten, kar bo brez dvoma zopet omejilo nakup mesa. Trg postaja tako negotov in na škodi sta tako živinorejec kot potrošnik.
a“	JUGOSLAVIJA GOVOR! 0
KONČANJU PRIJATELJSKIH
ŽENEVA, Šv. — Arabski oljni ministri so odložili svoj posvet tu, določen za preteklo soboto, kjer naj bi se dogovorili za svoj skupni nastop na izrednem zasedanj u glavne skupščine Združenih narodov, ki se bo sestala jutri.
Kitajska hoče biti del "tretjega" sveta
LR Kitajska trdi, da je kot razvijajoča se država ena izmed držav ^retjega sveta in hoče kot taka igrati v njem posebno vlogo.
HONG KONG. — Kitajska je po številu prebivalstva naj-večja država na svetu, saj živi na njenih tleh več ljudi kot v vsaj Evropi z Rusijo vred in še z ZDA. Četudi je gospodarsko nerazvita in revna, je vendar pomembna sila, s katero morata računati tudi obe glavni sili sedanjega sveta ZSSR in ZDA.
Kitajska predstavlja na mednarodnem pozorišču stvarno tretji ogel.
Kljub svojemu prebivalstvu | tijskim tovarišem, pa seveda še in obsežnosti ozemlja se Kitaj-1 bolj Italijanom razlagal, kako se ska ne mara potegovati za polo-|ie Jugoslavija prizadevala vsa žaj vodilne sile sveta v tekmi z leta za dobre sosedske odnose z ZDA in ZSSR, nerazvitim drža- Italiia- kako J6 gradila “mestove vam tretjega sveta se hoče pred- prijateljstva z njo.
STIKOV S SOSEDO ITAUJ0
Spor zaradi suverenosti nad Svobodnim tržaškim ozemljem je zategnil odnose med Italijo in Jugoslavijo do take mere, da Beograd govori o končanju prijateljskih odnosov med obema sosedoma.
BEOGRAD, SFRJ. — Uradna' poročevalska služba Tanjug je objavila včeraj govor Josipa Vrhovca na kongresu Zveze komunistov SR Hrvaške v Zagrebu, v katerem je ta partijski veljak svaril Rim, naj spremeni svoje stališče v pogledu suverenosti nad cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, ker da bo sicer Jugoslavija prisiljena končati svoje sedanje prijateljske' odnose z Italijo. Ti dejansko že nekaj tednov niso nič prijateljski, v Jugoslaviji namreč po mestih demonstrirajo in p r o t e s tirajo nad stegovanjem Italije po jugoslovanskem ozemlju, ko vlada v Rimu trdo vztraja pri svojem stališču.
Josip Vrhovec je svojim par-
Veliko pragov
MONTREAL, Kan. - Glavne železniške proge v Kanadi od o-ceana do oceana imajo vgrajenih po okoli 38 milijonov železniških pragov.
staviti kot ena izmed njih z enakimi stiskami in težavami, kot jih imajo one. PwUono se zavzema za dobre odnose z državami v Afriki.
Tako je sprejela z vsemi častmi pretekli mesec predsednika Zambije Kaundo, zadnje dni pa gosti predsednika Tanzanije Nyerere. Obema je skušala položiti v usta, da bi jo priznala za državo tretjega sveta, pa sta oba to priložnost odklonila. Čutita predobro, da je Kitajska vele-viast, s katero se ne more primerjati nobena država tretjega sveta, pa četudi bi bila z njo v gospodarskem razvoju na isti ravni. Najbližje ji je v tem pogledu Indija, za Kitajsko druga največja država sveta po številu prebivalstva.
Kitajska in Indija sta sosedi, pa sta v sporu, ker se je Indija povezala s Sovjetsko zvezo, ki jo smatra Kitajska za svojo glavno sovražnico. Indija seveda s svojim vplivom, v tretjem svetu zavira kitajske načrte.
Toda, če bodo Italijani “vstra-jali pri svojem nesmiselnem in napadalnem stališču, nas utegnejo prisiliti k spremembi našega sedanjega odnosa — in našega upanja — da je gradnja teh mostov pomenila pot k trajni ustalitvi naših skupnih odnosov”, je poudaril Josip Vrhovec.
V nadaljnjem govoru je Vrhovec, kot poroča Tanjug, dejal, da italijanska zahteva “oživlja zle duhove preteklosti in da so papirnate sile teh poželjenj podpirane z vojaškimi vajami NATO v bližini naših meja in ameriške šeste flote v severnem Jadranu”.
Spor je nastal 11. marca, ko je Italija v posebni noti protestirala proti postavitvi napisov ob meji bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja s cono A, ki je pod italijansko zasedbo. V Beogradu so smatrali mejo, ki je nastala med Italijo in Jugoslavijo po delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, za dokončno in postopali, kot da je bila jugoslovanska suvernenost razteg-
JUTRI SE ZAČNE IZREDNO ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE ZN
Vremenski prerok
Oblačno z naletavanjem snega, h^zlo.	Naj višja temperatura
°koli 36 F (2 C).
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Večina zastopnikov članic Združenih narodov je že prispela sem na izredno zasedanje glavne skupščine, ki se začne jutri in bo verjetno trajalo nekaj tednov. Izredno zasedanje je bilo sklicano na predlog Alžirije in ob podpori neuvrščenih držav, ki bi rade izredno zasedanje uporabile za razpravo o gospodarskem položaju nerazvitih držav in iza sklepe, ki naj bi tem pomagali pri njihovem razvoju.
Sovjetska zveza za izredno zasedanje ni kazala nobenega navdušenja, ZDA so pa kar javno pokazale, da ne vidijo v njem nobenega pravega smisla. Od velikih sil je edino LR Kitajska predlog podprla od vsega začetka in je na zasedanje poslala prvega podpredsednika vlade Tenga Hsia-ping, enega od svojih
znanih vodnikov, poleg njega pa še namestnika zunanjega ministra Chiao Kuan-hua. Kitajska delegacija je priletela v posebnem kitajskem letalu Boeing 707, ki je bilo kupljeno v ZDA in bo tokrat komaj drugič napravilo tak polet iz Kitajske s kitajsko posadko.
Alžirski poziv na zasedanje glavne skupščine ZN naj bi bil odtegnil pozornost od konference držav kupovalk arabskega olja, ki ga je predsednik Nixon sklical sredi februarja v Washington. Zato ga je podpirala tudi Francija, ki je bila nasprotna sestanku v Washing tonu.
Glavne načrte za izredno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov so vendar vršile neuvrščene države. Na posebnih posvetih so razpravljale o predlogih in jih sestavljale. Njihov glavni smoter je doseči izboljšanje cen za njihove surovine, ki jih kupuje-
jo gospodarsko razvite države. Rade bi po zgledu držav, ki črpajo in prodajajo olje, u-stvarile potrebne organizacije za vodenje izkoriščanja, delitve in cen različnih surovin, od rudnin do deželnih pridelkov. Rade bi dobile za svoje surovine boljše cene, pa tudi olajšave na trgovinskem in denarnem področju. Skratka za sebe bi rade iz gospodarsko razvitih držav, zlasti iz onih v svobodnem svetu, iztisnile za sebe čim več koristi.
Smoter je razumljiv, toda doseči ga ne bo lahko. Nerazvitih držav je veliko, imajo trdno večino v Združenih narodih in torej lahko sklenejo, kar se jim zdi prav in potrebno, če se morejo seveda za to zediniti. Drugo vprašanje je, kdo naj poskrbi, da bodo taki sklepi izvedeni. Če takih sklepov ne podprejo velike sile, ki stvarno razpolagajo z dovoljenimi močmi, ostanejo
na
no
sklepi ZN na papirju. To smo videli v vprašanju Rodezije in Južne Afrike, pa tudi na Srednjem vzhodu.
Kitajska je pokazala, da hoče nerazvite držhve podpreti izrednem zasedanju glav-skupščine ZN, saj se konč-tudi sama smatra za eno izmed njih. Njena pomoč sama ne bo dovolj, če bodo ZDA in ZSSR stale ob strani. Če gospodarsko razvite države svobodnega sveta ne bodo dosegle z nerazvitimi kakega sporazuma, ne bodo nerazvite kljub vsemu razpravljanju in kljub kitajski podpori, kaj prida dosegle.
Sovjetsko zvezo bo zastopal na zasedanju zunanji minister A. Gromiko, ki je priletel sem včeraj, ZDA pa državni tajnik H. Kissinger, ki se bo tu sestal med zasedanjem z Gro-mikom in verjetno tudi s Ten-gom in zastopniki drugih držav, ,
njena na cono B. Italijanska nota je Beograd opozorila, da jugoslovanska suverenost ni bila nikdar raztegnjena na cono B, ta je bila Jugoslaviji le izročena v upravo. To še ne bi bilo nič hudega, da v noti ni dodala, da italijansko suverenost nad tem ozemljem ni nikdar prenehala.
Mednarodni pravni strokovnjaki trdijo, da se je Italija s pariško mirovno pogodbo septembra 1947 odpovedala vsemu ozemlju vzhodno od določene meje z Jugoslavijo in s Svobodnim tržaškim ozemljem, torej po zaveznikih zasedeni coni A in po Jugoslaviji zasedeni coni B. Svobodno tržaško ozemlje je postalo neodvisna država pod varstvom Združenih narodov, ki naj bi postavili novi državi guvernerja. Do imenovanja guvernerja ni nikdar prišlo zaradi odpora Italije in Jugoslavije, ki sta si končno v sporazumu v Londonu oktobra 1954 Svobodno tržaško ozemlje razdelili.
italijanski nacionalisti so trdili, da italijanska suverenost nad Svobodnim tržaškim o Zemljem ni nikdar prenehala, ker tržaški guverner ni bil imenovan m torej ta del pariške mirovne pogodbe ni bil nikdar izveden. To stališče je postopno .prevzela tudi sama italijanska vlada in ga uradno sporočila Beogradu letos 11. marca.
Beograd zahteva, da Italija prizna jugoslovansko suverenost nad cono B in sedanje meje, toda ta vstraja pri svojem stališču, pa pri tem zatrjuje, da ne “ogroža obstoječe jugoslovanske meje”. Hoče si,torej ohraniti le pravno možnost za morebitne zahteve po. tem, ozemlju kdaj kasneje, ko bi bila primerna priložnost.
V Beogradu so posebno slabe volje, ker je NATO začel zadnji teden kopne in pomorske vojaške. vaje v severni Italiji in v Jadranskem morju, pri katerih nastopa seveda tudi Šesta flota ZDA. Te vaje napravljajo vtis, kot da NATO podpira italijansko stališče v sporu z Jugoslavijo in to tišči dalje v varstvo— Sovjetske zveze. Jugoslovansko časopisje kar odkrito piše, da so za vso “gonjo” proti Jugoslaviji ZDA. Trezna presoja mednarodnega položaja in znanih stališč ZDA je očitno v naspretju z jugoslovansko razlago položaja. ---------------o------
Brezposelnost v marcu za spoznanje manjša
WASHINGTON. D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je število brezposelnih v marcu padlo od 5.2 na 5.1%, kar naj bi pomenilo, da smo prešli dno gospodarskega zastoja, ki ga je lansko jesen sprožila kriza energije.
Kljub malemu izboljšanju v zaposlenosti napovedujejo še vedno, da bo ta v prihodnjih mesecih verjetno porastla na 5.5% ali celo na 6%. Preje so nekateri govorili celo o možnosti porasta; brezposelnosti na 8%!
Iz Clevelanda in okolice
Sneg je iznenadil—
Na Cvetno soboto zjutraj nas je iznenadil sneg, ki je pokril en palec na debelo zemljo. Vremenarji so povedali, da ga je padlo prav za prav tri palce, toda dva sta se stopila, še pred-no je sneg prav padel na zemljo. Tudi Cvetna nedelja je bila nekam klaverna in kaj malo vabljiva za pot v naravo med cvetje, ki ga ni nikjer bilo.
Ferk odklonil zahtevo—
Mestni odbornik Dennis Ku-cinich je zahteval od župana R. J. Perka, da odpusti načelnika policije Rademakerja, ker da je bil premalo vnet za preganjanje prostitucije, nezakonitega igranja na srečo in drugih sličnih grehov. Kucinich je trdil, da je bila mestna uprava pod županom Carlom Stokesom v tem pogledu in na teh področjih veliko učinkovitejša, kot to dokazuje podatki mestne policije same.
Na Metzenbauma pozabil—
Včeraj je bil v mestu guv. Gil-ligan in priporočal demokratske kandidate tako za primarne volitve kot za glavne jeseni. V govoru na 5304 Fleet Avenue (Karlin Hall) je Gilligan sen. Metzenbauma “pozabil” omeniti, kot je dejal kasneje, ko so ga na to opozorili. Vse kaže, da Gilligan ni več tako vnet za Metzenbauma, kot je bil v začetku leta, ko ga je imenoval za zveznega senatorja Ohia namesto W. B. Saxbeja.
Razgovori med Indijo, Pakistanom in
Bangladešom
NEW DELHI, Ind. — V petek so se sestali tu zunanji ministri Indije, Pakistana in Bangladeša, da se pogovore o perečih vprašanjih, ki zadevajo njihove države. Razgovori so trajali do konca tedna in pripravili pot za sestanek vodnikov držav Indire Gandhi, Zulfikarja Bhutta in Mujiburja Rahmana.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je sinoči vrnil domov s pogreba predsednika Francoske republike G. Pom-pidouja. Četudi so prvotno javili, da se bo takoj po končani spominski slovesnosti v Notre Dame vrnil Nixon domov, je ostal v Parizu do včeraj in sprejel ter se razgovar-jal z vodniki Francije, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Danske, Sovjetske zveze in Japonske. Ti razgovori so bili precej obsežni in so bili posvečeni posebnim vprašanjem med ZDA j n posameznimi državami, pa tudi splošnemu mednarodnemu položaju. S Podgornim se je Nixon včeraj dopoldne razgovarjal pad dve uri. Pred odletom v ZDA je Nixon dejal časnikarjem, da bo letos obiskal ZSSR, Japonsko in tudi Evropo.
TRIPOLI, Lib. — Včerajšnje vesti, da bi bil predsednik polk. Kadafi izgubil del svoje moči, so bile danes zanikane. Trdijo, da je še vedno popoln gospodar položaja v Libiji. MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, se je lotila zahtev in predlogov ameriškega obrambnega tajnika J. Schje-singerja. Trdi, da je njihov cilj obnoviti ameriško premoč v oboroženih silah nad ZSSR.
XMERISIiS DOMOWA', APRIL S, 1974
HMEMŠKU
a ,3i'i« a f j i a-ar1
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
.Published daily except Wed., Sat., Sun^ and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<5p*83	No. 64 Monday, April 8, 1974
Umik ameriških oboroženih sil iz Evrope zopet na dnevnem redu
Predsednik ZDA Richard Nixon je zadnjič ameriške zaveznike v Evropi opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bi ZDA še dalje varovale njihove meje pred nevarnostjo z vzhoda, pa dopuščale, da bi jim zavezniki nasprotovali na političnem in gospodarskem polju. Dejal je, da se zaveda položaja in njegove teže, da je on za to, da ameriške oborožene sile ostanejo še dalje v Evropi, dokler ne pride do morebitnega sporazuma o vzajemnem uravnovšenem umiku, da pa je vprašanje, kakšno stališče bo v tem pogledu zavzel Kongres.
Amerika ima v Evropi trenutno okoli 310,000 svojih vojakov, katerih vzdrževanje je težko breme za našo deželo. Kongres se že dalj časa ukvarja z mislijo, da bi zahteval umik dobrega dela teh sil domov. Vsi evropski zavezniki ZDA s Francijo na čelu so proti vsakemu zmanjšanju ameriških oboroženih sil v Evropi, ker vidijo edino v njih jamstvo za svojo varnost, jamstvo,.da bodo ZDA res prišle na pomoč, če bi Sovjetska zveza skušala s kakim pohodom proti Atlantiku.
V	Washingtonu so slabe volje, ker se zavezniki v Evropi nočejo postaviti po robu francoski politiki dreganja v ZDA, upiranju ameriškim načrtom, predlogom in željam, na političnem in gospodarskem polju. Do prvih očitnih trenj je prišlo lani, ko je Kissinger v imenu ZDA predložil “novo atlantsko listino” za povezavo ZDA z Evropo za bodoča leta, ko je minevalo prvih 25 let NATO. V Parizu so Kissingerjev predlog odklonili in predložili namesto ene listine dve: eno za vojaško-obrambne zadeve, drugo za politične in gospodarske.
Iz “leta Evrope”, ki ga je objavil Washington, ni nastalo nič, predsednik Nixon, ki je nameraval lani v Evropo, je ta obisk odložil na letos, zadnjič pa ga enostavno odpovedal, ker “leto Evrope ni uspelo”, ker položaj ni dozorel za nov atlantski sporazum.
Francija od lani pod vodstvom zunanjega ministra Michela Joberta vodi vedno očitnejšo politiko tekmovanja in nasprotovanja ZDA. V Parizu odklanjajo ameriško vodstvo Evrope in skušajo tej vrniti namesto njega svoje lastno. To je stara De Gaullova zamisel, v katero sedanja francoska vlada še vedno verjame, dasi si je ostala Evropa pri-lično na jasnem, da so to le pobožne želje, ker Franciji za vlogo, ki bi jo rada igrala, manjka potrebne moči in verjetno tudi volje.
Zavezniki NATO v Evropi se položaja zavedajo, pa se ne marajo zameriti Francozom. Vodstvo bi morala prevzeti ali Nemčija ali Velika Britanija ali obe skupaj, pa sta obe neodločeni, zadržani, ko se ukvarjata s svojimi lastnimi domačimi težavami. Italija je notranje razkrojena v taki meri, da ne more posegati v temeljna vprašanja NATO in Evropske gospodarske skupnosti. V zadnji so vse članice istočasno tudi članice NATO, edina izjema je Irska.
Ko je predsednik Nixon sklical v februarju v Washington konferenco držav, kupovalk olja, je Pariz konferenci nasprotoval, se je končno udeležil, pa se prizadeval na vse načine, da bi onemogočil njen uspeh. Francosko prizadevanje ni uspelo v celoti, ker so se udeleženke konference z izjemo Francije domenile ustanoviti poseben odbor, ki naj bi reševal vprašanja v zvezi s krizo energije z vidika skupnosti. Odbor se je res sestal in si razdelil naloge, nato pa mirno zaspal. V Washingtonu so vse članice Evropske gospodarske skupnosti potegnile z ZDA in pustile Francijo s svojim stališčem samo.
V	Evropi in v tej deželi so začeli razpravljati o možnosti notranjih trenj, ki utegnejo Evropsko gospodarsko skupnost uničiti, če ne bo našla primerne rešitve. Rešitev se je našla prej. kot so pričakovali, pa hudo razburila Washington. Osmerica držav SEupnosti, ki je na konferenci v Washingtonu potegnila z ZDA, se je na razgovorih v Bru-xellesu sporazumela s Francijo in sklenila skupno ponuditi arabskim državam razgovore o sodelovanju brez ZDA. S tem sklepom je dejansko razveljavila svoje stališče, ki ga je zavzela februarja na konferenci v Washingtonu, četudi je to skušala zakriti.
Najprej se je oglasil Kissinger in protestiral, da je Skupnost ponudila Arabcem sodelovanje, ne da bi se preje o tej ponudbi razgovorila z ZDA. Nemški zunanji minister Walter Scheel je skušal omiliti ta očitek s tem, da je objavil, da je on o tem govoril z ameriškimi predstavniki, pa priznal, da je bilo to “privatno”. Uradno so ZDA le “obvestili” o sklepu, ne pa se z njimi “posvetovali”.
Predsednik Nixon je v zvezi s tem pisal dve pismi nemškemu kanclerju Brandtu, ker je Nemčija sedaj predsednica Skupnosti in njena predstavnica na zunaj. Položaja po tej poti ni bilo mogoče razčistiti in predsednik ZDA je smatral potrebpo, da ga postavi javno na dnevni red. To je povzročilo resno razpravo v Evropi in v Bonnu ter Londonu,
pa tudi v Haagu in Bruxellesu spoznavajo, da se bo le treba odločiti za sodelovanje z ZDA, če hočejo rešiti svojo lastno svobodo v okviru Atlantske skupnosti. Če pustijo Franciji, da to skupnost razbije, potem je usoda Evrope zelo negotova, bodočnost njene demokracije in svobode v resnem dvomu.
Willy Brandt je o bodočnosti Evrope zelo črnogled. Dejal je, da bo padla v roke desničarski ali komunistični diktaturi, kar končno po njegovem ne bi bila velika razlika. On dvomi v pripravljenost, v odločnost in resnično voljo evropskih narodov prevzeti na sebe žrtve, ki so potrebne za ohranitev svobode.
V Parizu je predsednik vlade Pierre Messmer dejal, da mora Francija krepiti svoje oborožene sile za slučaj, če bi ZDA res umaknile svoje oborožene sile iz Evrope, pa dodal, da on v to ne verjame. Umik ameriških čet iz Evrope bi namreč pomenil, da bi ta prešla iz ameriškega vplivnega področja najprej v nevtralno, nato pa v — sovjetsko. To bi bistveno spremenilo ravnotežje sil na svetu. Tega se zavedajo v Pekingu, kjer svetujejo državam svobodne Evrope, naj gledajo, da bodo ameriške čete ostale v Evropi!
i
S BESEDA IZ NARODA
I
VELIKONOČNA VOŠČILA
Vsem, ki ste radi brali Kansa-ške drobtinice, vsem, ki poznate osebno ali iz pisem častito sestro Lavoslavo Turk, sporočamo, da je ta nedavno resno zbolela in se je morala podvreči operaciji. Srečno jo je prestala, sedaj pa je na okrevanju v Lemotu. Njen naslov je:	Sister M. Lavoslava
Turk, Alvernia Manor, Lemont, lil. 60439.
Sestra Lavoslava letos zaradi oslabelosti ne more pošiljati svojim prijateljem in znancem velikonočnih voščil. Zeli pa tem potom vsem prav lepe in blagoslovljene praznike ter se jim priporoča v molitev.
Ko se ji vrnejo telesne moči in veselje do življenja, bo poskusila zopet kaj napisati za A-meriško Domovino. Upamo in želimo, da bi bilo to kmalu.
Sestri Lavoslavi, zvesti dolgoletni sodelavki Ameriške Domovine, lepo in veselo Veliko noč ter čimprejšnjega popolnega o-krevanja!
Urednik
Vsakemu darovalcu iskrena hvala! Meni se zdi, da smo Slovenci zares plemenit narod. Malo nas je po svetu, ampak smo že veliko lepega storili, in naš Dom stoji, uspeva in se razvija samo zato, kjer smo složno skupaj delali in prispevali v prepričanju, da skrb za naše starčke je odgovornost nas vseh.
Za odbor:
V. S.
SCozoies
m Slovenski pristavi
v Ameriko, spomin neštetokrat popelje nazaj domov, ustavljamo se na vseh mogočih krajih, zremo ter hrepenimo po domu. Članek o razstavi se mi zdi kot fotografski posnetek, ki prikaže kako prikrito lepoto, obenem pa stvarno odgovarja, čemu bomo postavili kozolec. Nekaj našega — e-dinstveno slovenskega. Primernejšega prostora tu za to gotovo ni, kot je Slovenska pristava.
Nabirka za kozolec se nadaljuje. Vsa imena naknadnih darovalcev bodo objavljena v prihodnjem dopisu v AD. Pridružite se nam! Na svidenje!
Jernej Slak 5404 Stanard Ave.
Cleveland, Ohio tel.: 881-1725
Maks Jeric 29316 White Rd.
Willoughby Hills, Ohio tel.: 943-5960
------o-----
Za Slovenski starostni dom so darovati
CLEVELAND, O. — Kot je znano in smo v AD že dvakrat objavili, bomo letos na Pristavi postavili nov kozolec. Ko sem pobiral prostovoljne prispevke, me je prijatelj vprašal, zakaj bomo rabili kozolec tam.
Pod roko mi je prišel dopis, objavljen v Sloveniji ob priliki razstave fotografskih posnetkov pod naslovom “Kozolec na Slovenskem”. Članek se mi zdi kot nalašč. Razstavljalec je, ko se je lotil kozolcev, v ta namen prehodil velik del Slovenije in je pokukal tudi za mejo, ni mu nobena značilnost ušla. Njegovo oko je skozi fotografski aparat videlo vse tisto, kar oni, ki vsak dan hodijo mimo “mojstrovin preprostega slovenskega človeka”, niti ne opazijo. Zakaj, navadili so se nanje in preveč jih je.
Zdaj pridejo ti kozolci ujeti na fotografski papir v različnih skupinah in oblikah iz vseh naših pokrajin. Zdaj se pa vidijo tako, da se čudimo njihovi lepoti in se naenkrat zavemo, kaj da imamo. Potem se zavemo, da teh tako preprostih in tako učinkovitih priprav za sušenje žita, sena, detelje, koruze, praproti itd., drugje po svetu nimajo, da so ko?olci res naši, res slovenski. Potem pa naj bodo to enostavni, primitivni ali pa toplarji, ki služijo kot shramba kmetijskih pridelkov.
Razstava fotografij baje ni iz naključja pokazala na začetku podrte, razpadajoče kozolce, na koncu pa nove. Taka je resnica, kjer kmetovanja ni več, tam kozolci umirajo, tam, kjer pa obdelovanje zemlje napreduje in je pridelkov vse več, se tudi kozolci pomladujejo.
Nas, ki smo prišli iz Slovenije i '/ia-
CLEVELAND, O. — V decembru in januarju je Slovenski dom za ostarele prejel sledeče spominske darove:
V	spomin Josephine Henik-man:
$10: Milan A. Jaksic.
Po $5: Hildegarde Kazen; Mr. in Mrs. Frank Slabe.
V	spomin Albine Novak:
$20: Alma Eppich;
$10: #32 SZZ.
V	spomin Matta in Frances Petrovich:
$200: Frances C. Kocjan;
$100: John J. in Katherine M. Alden.
V	spomin Anne Opeka:
$10: Stan in Mary Jo Zamlen;
po $5: Mr. in Mrs. Louis Pre-bevsek, Frances M. Tavčar, Aggie Flanders, Frances in Josephine Debevec, Dorothy Strniša.
V	spomin Marie, Leona in Frances Wolf:
$600: Frank L. Wolf.
V	spomin Marian Zalar, Barberton :
$5: Mr. in Mrs. Joseph Gabro-sek.
V	spomin Johna Schutteja, Boris Kovačiča, Josepha Frančeškin:
$30: Olga Schutte.
Sledeči darovi so namenjeni za upravni sklad:
Po $5: Mr. in Mrs. Joseph Kastelic, Bob Oblocki, Mrs. A. Ga-lanti, June Crowell, Leonard in Agnes Kohler, William in Jean Slogar, Jennie Russ, Mr in Mrs.' Joseph Gregorincic, Mr. in Mrs. Tom Schultz, Gus Andrews, Kimberly De Monte, Mary Zol-lar, Mr. in Mrs. Joe Skrabec, Družina Brezec, Mr. in Mrs. Edward Morel, SNPJ #94, Mr. in Mrs. Charles Flynn, Ronald in Margot Klima, John M. in Delores Hrovat, Mr. in Mrs. Charles Krivec, Stella Vokac, Frank Pike, Alice Esterman, Jennie Zagorc, Mr. in Mrs. Drago Udovič, Jack in Mary Tomsic, Mary Bla-
Zahvala
CHICAGO, HI. - Po težki, srečno prestani operaciji sem se pred dvema tednoma vrnil iz bolnice.
Tem potom se želiva oba z ženo prav prisrčno zahvaliti vsem najinim sorodnikom, prijateljem in znancem, pa tudi najinim otrokom za obiske v bolnici, za krasne cvetlice, darila, za številne bodrilne kartice, ki še sedaj prihajajo. Prisrčna hvala tudi za sv. maše in za vse molitve. Naj ljubi Bog vsem tisočero povrne z dobrim zdravjem.
V tem težkem času bolezni in preskušnje sva še posebej spoznala, kako dobre otroke imava, dobre snahe in zete. Ko sem morala na operacijo, sta dva sinova priletela iz Kanade, ostala več dni in potrpežljivo čakala, kako bo operacija uspela. Na dan operacije, na pepelnično sredo zjutraj, se je zbralo v bolnici vseh sedem otrok. Čakali so do petih popoldne v skrbi za dobrega očeta. Ni jim bilo žal službe in zaslužka, samo da srečno prestanem operacijo. Ko sta nekaj dni po operaciji sinova videla, da se mi obrača na boljše, sta se vrnila v Kanado, pa ma zopet obiskala s svojima družinama, ko sem se vrnil iz bolnice. Tako sva videla vse najine vnučke, njihove dobre in skrbne mamice, ki so res vredne vse ljubezni.
Veliko zahvalo sva dolžna tudi najinim tu živečim otrokom, najinim dobrim zetom in- snaham, za vse, kar so nama v času bolezni dobrega storili. Veliko so vsi molili za moje zdravje, tudi vnučki, katerih je dvajset, šestnajst dečkov in štiri deklice.
Iskrena hvala tudi č. g. Tomažu Hoge-ju, župniku pri Sv. Štefanu, za vse molitve. Naj jim Bog poplača z dobrim zdravjem!
Ne smem pozabiti č. g. Franca Blatnika v New Jersey-ju, ki so opravili za moje zdravje več sv. maš in zame molili. Iskrena hvala!
Zahvaliva se tudi duhovnikom v Aurori, Illinois, za mnoge molitve v njihovi cerkvi in ge. Vandi Kraus, dobri in verni ženi, ki je organistka v tej cerkvi. Vsi so nama bili v času bolezni zelo naklonjeni.
Vidiva, da niso bile vse molitve zastonj, ker se mi ljubo zdravje kar dobro vrača. Seveda sva oba že stara in ne moreva več računati na dolgo življenje. Če pa nama Bog nakloni še nekaj srečnih skupnih let, mu bova pa zelo hvaležna.
Lep pozdrav vsem najinim dobrotnikom!
Martin in Mici Pecharich
ZA SMEH IN ZABAVO
Miha je moral k pogrebu. Predno je odšel ž doma, je napisal na listek, ki ga je obesil na vrata:
“Sem na pokopališču.”
Ko se je vrnil s pogreba, je našel na listku pripisano:
“Počivaj v miru!”
“Eva ni v raju nosila lepih o-blek samo zato, ker ni imela prijateljic, ki bi jih ji bile zavidale.”
Jaka: “Ljudje so pa res smešni.”
Tone: “Zakaj?”
Jaka: “če jim napišeš, da je na nebu 987,956,784 zvezd, bodo vsi verjeli. Če pa napišeš na vrata “Sveža barva”, bodo pa vsi poskušali, če je res!”
Rev. Leon Kristanc:
Srečanja v spominih po 30 letih
(Nadaljevanje)
Po skromni predpisani večerji, katera mi pa po tolikih zdravilih ni dišala, je prišel primarij. Po pregledu se je zadovoljen usedel ter me vpraša, če sem kaj sanjal, ko sem večkrat zaspal. Povedal sem mu, da se mi je ponovno sanjalo, kot da mi nekdo s pilo gladi roko.” ’’Zanimivo, to sem želel vedeti,” se je obrnil proti sestri, ki je stala ob koncu postelje. “Naj Vam potek operacije na kratko razložim. Bili ste zelo miren, eter je dobro deloval. Odlomljena kost je bila zdrobljena, pa še nič inficirana, izrezali smo jo za dobrih 8 centimetrov. Kite in žile so v redu in bodo s časom pritegnile nadlahtnico, ki je zdrava, do rame. In da ne bo bolečin, sem rob kosti dobro izgladil in zaokrožil — sanje so bile reakcija operacije. Sedaj potrebujete miru in počitka, da se roka umiri, naj hujše je mimo. Sestra, Vi pa, kot sem naročil, jutri se pa zopet vidimo.”
Naslednji dan — sreda, 8. december, praznik Marije Brezmadežne, hišni praznik sester usmiljenk. Že v zgodnje dopoldne se je oglasil zdravnik in zadovoljen s pregledom reče sestri, da lahko gre k skupni pobožnosti v kapelo, da jo bo v potrebi on nadomestil, ker je radi praznika tudi on bolj prost. Res vsestransko uvideven zdravnik, čeprav svojih verskih dolžnosti ni redno izpolnjeval in sem vedno bolj razumel, zakaj so mi ga sestre priporočile. Udobno se je usedel kar na posteljo in sam začel razgovor o položaju v deželi.
Iz razgovora sem uvidel, da je mož zaveden Slovenec, ki se ni in se ne bo izneveril svojemu narodu. Sestra se je vrnila in se mu zahvaljevala za izkazano u-slugo, da je tudi zanj molila. Prijazno ji je segel v roke in se poslovil, da mora tudi še k drugim bolnikom. Da bi dobra sestra uživala lepoto praznika, sem ji omenil, da mirno lahko gre tudi še k popoldanski pobožnosti, vrata naj kar zaklene, jaz bom pa tako sam v mislih praznika. Za slučaj potrebe naj položi signalno vrvico pod vzglavje. Uredila mi je posteljo in roko ter odšla. Jaz sem se pa po o-pravljenem rožnem vencu zamislil v položaj — kako čudovita so božja pota!
Kakor po besedah Gospodovih j v Evangeliju ne pade las z glave in ne vrabec s strehe, tako tudi moj zadnji padec z nesrečno roko ni bil le po naključju, vse je bilo po načrtu božje Previdno-nosti. In tako so bili zdravniki opomin j eni in prisiljeni pregledati stanje roke, katera je bila po štirih operacijah in po tolikem prestanem sedaj na pravi poti okrevanja. Zamislil sem se, kako zmotno je mnenje tudi mnogih razumnih ljudi in celo znanstvenikov, da svet nima svojega stvarnika, da je nastal sam od sebe. Kot ima vsaka postava v skupnosti svojega po-stavodajalca, tako ima tudi naravni zakon svojega zakonodajalca, ki je vse stvarstvo in vse stvari ustvaril, da se izpopolnjujejo in jih tako uredil, da ena služi drugi. Nad njimi pa vlada človek, ki je krona vsega stvarstva, katerega je tudi vsemogočni in modri Bog ustvaril z namenom, naj si podvrže svet in zemljo in naj s svojim umom črpa njene moči ter naj se po modrem uživanju zemskih dobrin končno zopet povrne k svojemu Stvarniku.
K trditvi, da se kaj zgodi po golem naključju, le slučajno, mi je pa prišlo v spomin, bilo je še pred prvo svetovno vojno v moji rojstni vasi na političnem shodu, ko je v že zelo burni debati z domišljavim nasprotnikom — bil je domač učitelj — preprost kmet zelo primerno in posrečeno pripomni^ da je slučaj, na-
ključje “bog norcev”, ki so se skregali s pametjo. Ko je oni še trdil svojo modrost, mu je kmet odgovoril s primero: “Vzemimo, da stoji pred nami osel, pa mu dokažite, da ni osel, ko je pravi osel. Samo od sebe se nič ne more zgoditi, kakor se tudi nič ne zgodi po naključju. Še vrabček ne pade z veje brez božje volje in le nespameten more trditi, da ni Boga in da se On ne meni za nas. Le mi ljudje se premalo menimo Zanj, ko smo v vsakem trenutku vsi v Njegovih rokah.” Vsa družba mu je ploskala, oni je pa utihnil in klavrno odšel.
V	teh mislih me je predramil ključ v vratih in skrbna sestra je tiho vstopila ter se je čudila, da sem čuječ. Zunaj je ropotal mimovozeči tramvaj, mrzli in že zelo kratek dan je prehajal v mrak Noč je bila dolga, sestra mi jo je krajšala in z obkladki in zdravili lajšala bolečine, katere so bile reakcija na operacijo. V jutro se je oglasil zdravnik in zadovoljen ugotovil, da je vse v redu — “mir in počitek” je naročal sestri. Zvečer je zopet prišel in predpisal praške za spanje, da bi bila noč krajša. Pa je kljub vsemu bila dolga, skoro vsako uro sem slišal bitje iz bližnje šentpeterske cerkve.
Naslednji dan — petek — je med zdravnikovim obiskom “pokukal” skozi priprta vrata dobri kolega kanonik Vovk. Kar ostrmel je, ko je zagledal zdravnika, ta ga je pa povabil, naj le vstopi, da se mi je stanje že toliko zboljšalo, da so taki obiski že dovoljeni. “In če bo šlo tako naprej — pravi — bomo v nedeljo listek na vratih odstranili.” Hvaležno sem ga pogledal, sestra je od veselja zaploskala in kolegu ponudila stol. Glavni namen njegovega prihoda poleg o-biska k meni je bil, preskrbeti bolniško sobo za kateheta s kočevske gimnazije. V Kočevju je bila močna domobranska postojanka s središčem v Gradu, katero so partizani hoteli uničiti s silovitim napadom tik pred praznikom; obleganje in boj je trajal par dni, pa so končno le domobranci napad srečno odbili-Žrtve so bile na obeh straneh hude, med njimi je bil tudi imenovani, dobri prijatelj naju o-beh; vsi trije smo bili dijaki na Šentvidski škofijski gimnaziji — dr. Peter Eržen.
V	temni noči je v neprevidni radovednosti, kaj se godi v smeri proti Gradu, stopil iz hiše, kjer je stanoval — in že je zaropotala partizanska strojnica h1 dobil je rafal v hrbet in v ledje-V obupnem vpitju na pomoč se je gospodinji posrečilo, da ga je ponujeni metli potegnila v hišo na varno. Težko ranjenega so domobranci sprejeli v “kolono” in tako je bil na potu v Ljubljano in kolega je bil naprošen, da mu vse potrebno oskrbi. P° zdravnikovem privoljenju se je kar dolgo zamudil in mi prinesel zanimive novice. Ko je sestra že prinesla kosilo, se je poslovil; pogledal je, kaj mi je prinesla in mi je z nasmehom rekel: “Bog Ti požegnaj!”
Bil je petek in je bila pole# primernega ocvrta postrv — sestra mi je povedala, da jih je oh prinesel — in z dovolj enjeih zdravnikovim kozarec vina, prav po znanem pravilu, da mora riba trikrat plavati, potem je reS dobra, kar so vedeli tudi naša blagopokojna mama: naj plava v sveži sladki vodi, (ocvrta) v pristnem olju in končno v dobrem vinčku. Vse sem s pomočjo priročene sestre z veselje^1 pospravil, še bolj sem bil vesel zdravnikove obljube, da mi bodo obiski kmalu dovoljeni. Ubogi katehet mi je pa bil stalno ^ mislih.
(Dalje prihodnjič)
-----—o------
Pol površine gozd
Skoraj polovico površine države Oregon pokriva gozd.
Pr. Jaklič:	_
V PUSTiV JE SLA
+*+*+*++*t*+f+*+***+*+****++*+**+*+++***********+***++*+***+**+*+**+fi
Spanje naslednje noči je bilo še slabše kakor prejšnje. Skoraj fti zatisnil očesa, le premišljal je in ugibal:
“Kdo je kriv, jaz ali — ona?” Tretji dan je bil popolnoma Prepričan, da je sam vsega kriv, bil je prepričan, da se mora vse sPraviti skoro v pravi stari tir. Zdelo se mu je vse v naj večjem Neredu zlasti v veži in hiši, kjer Se je poznala najbolj ženina skrbna in izvežbana roka.
Nekako miren je bil čez dan, dasi se ni preveč kazal ljudem ki mu tudi jed še ni dišala.
Zvečer pa ne gre k počitku, ainpak sloneč na oknu gleda na Večerno' nebo, dokler ne izgine 2adnja pramena zarje. Ko se 2§odi to, vstane in gre.
“Ali ti nisem pravil?” pobaha Se stari proti ženi in zamrmra še Sam s seboj: ,,Prav je tako.”
IV.
Za božjo voljo, kaj pa ti — o ^ej uri? Kaj te je prineslo? Zakaj si prišla — z otrokom?” so spraševali Str okovi na Babjih Predeli, po pravici hudo vznemirjeni.
Vsi so bili pokoncu in so čaka-k nestrpno, kaj jim pove.
Mica postavi oprezno zibel na ^a> vrže culico na klop, sede k Pači, zakrije si obraz in zaihti iako bridko, da je segalo vsem do srca, zlasti pa je zbodlo in Preplašilo mater.
“Mica! O, za pet ran! Mica!” 2ajavka mati v s'trahu ter jo Prime za roke. “Povej, kaj pa je Vendar!”
“Zakaj si prišla domov v tem ^su? Kaj je?” vprašuje oče.
“Tam ne morem prebivati Ječ,” zajeclja z veliko težavo in b® bolj zaihti.
Čudili so se vsi, zakaj doslej še ni pritožila nikdar, nikoli be niso slišali nič hudega o Nov-jjanih. Seveda so silili vsi, naj krž pove, kako in kaj je bilo ain doli, da ji ni več obstanka Pri možu.
Ko se dovolj izjoka in uteši, Pove natančno vse to, kar mi že Venao. Pripovedujoč je.,nekatere Znatne reči pretiravala precej, bi starše bolj prepričala o moževi zlobnosti in surovosti, ■^ako je trdila, da je ne mara Več, in je povedala, kako grdo K je pretepal, ko ni hotel in ni m°gel večerjati.
f’ac je oče nekoliko zmajeval z glavo, ko je pripovedovala, zar t;aj dobro je poznal ženske. Slu-^ je, da hči menda preveč pra-K- Toda dobra majka je iz dna
. ’rše pomilovala svojo nesrečno Ul
Či
taro premagati možu.
“Oh, neusmiljeno srce! še lastni otrok se ti ne smili! Ali si jo res zato dal temu Novljanu, da bi jo sovražil in pretepal. Oh. saj sem vedela, da nimaš srca, kakor ga še nikoli imel nisi!” “Kaj pa je bilo tako hudega, da je morala proč, in ti sedaj tako javkaš, kakor bi se svet pogrezal,”
“Nikdar ti ni dovolj hudo! — Ali ni dovolj, da jo je pretepal? Kaj ne, Micika moja, da te je?” “Kolikokrat pa jo je? — Enkrat! Zastonj je pač ni! Slušaj ga in strezi mu, tvoj mož je!” nadaljuje obrnjen k hčeri. “Kaj ti je bilo treba zaradi majhnega prepira domov hoditi! Kaj pa misliš, da se srdiš in kujaš!” “Sedaj jo hočeš pa še ti, kajne?” ustavi ga mati. “Ali ni zadosti, da ima že moža takega? Oh, ti si oče, ti!”
“Kaj se ženeš! Jaz ji le pravim, kar je res. — Kam pa pridemo, ako bo za vsako malenkost uhajala možu? — Dostikrat sem že dejal, da ve ženske še toliko ne mislite naprej, kolikor vidite!”
“Ako bi bilo po tvoj em, naj bi jo skoraj ubil!”
“Ne govori vendar tako nespametno, saj si stara dovolj,” razjezi se mož, ker si mati le ni dala dopovedati. “Potrpi naj z njim, ti ji pa ne dajaj potuhe, ampak pouči jo.”
“Oh, ti! Micika umakniva se,” veli silno ihteči se hčeri in po-| grabi zibel, šli sta v stransko izbico in se zaklenili.
Oče Strok je pa zamišljen hodil po sobi gori in doli. Čudno se mu je zdelo in prav mu ni bilo, ker je prišla hči domov. Ni mu hotelo v glavo;, kaj bi se bilo v Hudem Koncu zgodilo takega, da je morala proč. Kolikor je poznal zeta, je vedel, da je pameten možak, in tudi hči ni do nocoj nikdar dejala ničesar čezenj, celo stara dva je hvalila, da ji gresta na roke. . Sedaj ni mogel odločiti, kateri je kriv, ali Matija ali Micika; previdno je pa sodil, da najbrže vsak nekaj, kakor je že navada v takih slučajih. Da je pa šla precej v pu-stiv, je bil jezen, ker je vedel, da se domače nasprotje s tem le še povečuje, ako se tako ljudem razglaša. Sklenil je, ne poditi je nazaj, ampak počakati, da zve natančno, kako je bilo.
“Oh, oh, oh,” vzdihne mlada žena, ko pride v izbico in se zgrudi na klop. Solze ji lij o curkoma po gladkem licu in ji lajšajo bol. Očetove resne besede so jo skoro ozdravile. Zal ji je bilo, ida je prišla domov.
“Oh, ti Micika moja ljuba, zakaj mi nisi prej črhnila ničesar o svojem trpljenju? Kako si mogla toliko časa prebivati tam doli, zakaj nisi že prej pustila vse-Lh, nesrečna moja hči! Ubo- ga tam in prišla domov?” spra-^a Micika!” izvije se materi iz šuje jo mati. “Sedaj te pa ne pu-
KOLEDAR
društvenih prireditev
Z
ž
| j * ►
‘	*****+****f********* ?e-*+<-**^*
APRIL	| nik v Triglavskem parku pri
20.—DSPB TABOR priredi svoj ' Milwaukeeju. spomladanski družabni večer u. — štajerski klub priredi svoj
v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer.
21 — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue.
21. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30.
27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom.
MAJ
5. — Koncert “Slovenskih fantov” v Slovenskem narodnem domu v West Parku, 4583 West 130 St. Začetek ob 4. popoldne.
12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo.
piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovenski dan na Slovenski pristavi.
26.—Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 12. uri in piknik na SNPJ farmi. Igral bo Strumbly orkester.
30. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Piknik Slovenske pristave.
4. — Mladinski dan v Triglav parku pri Milwaukeeju.
Kako Jezus Kristus odrešuje človeka in svet
ni poznal greha, je za nas storil nosilca greha,” pravi sv. Pavel
Sodobni mislec Michel Quist je leta 1970 izdal v Parizu knjigo “Le Christ est vivant”. Zdi se mi, da bo slednji, ki bo tale odlomek iz te knjige prebral, dobil nove poglede, ki nam jih avtor predočuje. Odlomek se v slovenščini glasi:
Jezus Kristus je moral “vzeti nase” vse človeške grehe, da bi se bojeval proti njim in jih uničil. Toda on je neskončno svet in se ga hudo ni moglo dotakniti. Spet nam samo ljubezen lahko osvetli to skrivnost.
Kdor pristno ljubi svojega prijatelja, ga ljubi brez pogojev. Sprejme ga takšnega, kakršen je, z njegovim bogastvom in njegovimi nepopolnostmi, celo z njegovimi grehi. Kdor ljubi, se ne izmika grehu svojega prijatelja. Nasprotno. Gre grešniku nasproti, ga sprejema in ko ga sprejme, sprejme pa tudi njegov greh; ne samo, da te ne ob-
7. — Piknik društva “Tabor” na; šojam, ampak tvoj greh nosim s
Slovenski pristavi,
10. — Piknik kluba euclidskih
slovenskih upokojencev na SNPJ farmi.
14. — Piknik Misijonske znam-karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi.
17.-19. — Praznovanje 50-letnice 20.—Orkester \eseli Slovenci
trpinčeno hčerko in je zanihala njenega trdosrčnega mo-.a> zakaj bila je prepričana, da
Hči
res tako, kakor pripoveduje
b;
!1- Solze so rosile njena zgr-ančena lica, bridke solze Ijube-e rnatere, ko objokuje nesrečo Sv°jih otrok.
“r
obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku.
26. —■ Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije.
26.	— Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet.
27.	— SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi SPOMINSKO' SVEČANOST. Ob 11. dopoldne sv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spored in kosilo.
29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral”
priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer.
JUNIJ
2. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd.
9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi.
13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
16. — SKD Triglav priredi pik-
teboj. Ko se je Kristus povezal z vsemi ljudmi, se je dal preplaviti od naših grehov. “Njega, ki
priredi “Domačo veselico" na Slovenski pristavi v Genevi. 21. — Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju.
28. — Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi.
AVGUSTA
4. — Ohijska feredacija KSKJ društev priredi vsakoletni Ohio KSKJ dan v Parku sv. Jožefa na White Road.
7.	— Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik
na farmi SNPJ na Heath Rd. 11. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi.
18. — Fara Marije Vnebovzete priredi ŽegnanjskrHestival v šolski dvorani.
18. — Belokrajski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
18. — Športni dan SKD Triglav
v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. Ob IT. dopoldne sv. maša pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik.
31. — Pevski zbor Gallus iz Celovca poda zvečer ob 7.30 koncert v SND na St. Clair Avenue.
SEPTEMBER
1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi.
8.	— Koroški pevski zbor Gallus
poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. popoldne.
15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
22. — Oltarno društvo fare sv.
Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30.
28. — Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci.
OKTOBER
6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi
jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
19.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
20.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
27.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete pripravi kosilo.
29. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd.
ZENO A. ZAK
‘‘Oh
ko dokonča ubežna hči. pa da nam nisi prej niče-
, Povedala! Zakaj si trpela ta-0 dolgo? Zakaj nisi že prej pri-
Hčeri je ugajalo materino po-ho vanj e in v srcu je bila hva-i Zlla za preveliko sočutje. Ča-je, kaj reče oče.
, J°da resnega očeta ni tako 2 ganilo hčerino pripovedova-, Pogleda jo ostro in sprego-V°H počasi:
Tako? Za to nespamet in o-p Carijo si morala domov? — ’ sramuj se! Mislil sem, da si res žena, a sedaj vidim, da si L Vedno nepoboljšljiva in lah-°Tiselna Micika.”
1 ''Hciti in hči sta imeli priprav-ehe polne oči solz, da bi z nji-
hU
Pritrdili očetovemu pomilo-
stim nazaj in kadar pride po tebe, povem mu jih, da bo pomnil. — Le potolaži se! — Ej, ves, oče ne misli nič hudega, govori kar brez premisleka. Nikar mu ne zameri! Raj še mi povej, kako je bilo vendar!”
Micika je morala, dasi nerada, ponavljati vse. In mati je zopet pomilovala svojo hčer. Ker se pa Micika ni hotela več raz-go var j ati, zapusti jo mati, naj bi se vlegla in počila od hoje, naj bi za nekoliko pozabila svojo nesrečo.
“Oh, kaj sem storila! — Kaj mi je bilo, da sem prišla domov?” izvije se mladi ženi iz prsi. Nasloni se ter bridko vzdihuje in joka.
(Dalje prihodnjič)
aTiu, kakršnega sta pričako-
Vali.
Sedaj pa tako nepričakova-
^ grajanje! Zakaj ne hvali in Pomiluje oče svoje hčerke? °da mati se ni dala tako hi-
Vse s stroji
Preko 90% vsega premoga v ZDA nakopljejo stroji, dober del tega na površini v “dnevnem” kopu. ^
5
01
•0
0j
e
$
6 JI 01 jš 0
03
J!
0
M
0)
M
01
0
M
■01
0
01
*s3i
03
jdH
03
Ji
0
M
0
ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, ZLASTI TISTIM, KI SO NAS POČASTILI S SVOJIM ZAUPANJEM
ZAK-POGUM ZAVOD- ZAKRAJŠEK
NAJ MODERNE J E UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
6016 St. Clair Avenue
361-3113
if
B
sr
B
r
B
ir
B
r
B
r
B
p*
B
r
B
p*
B
r
B
r
B
r
B
p*
B
r
B
r
B
!?
B
M
B
p*
B
if
B
r
B

(2. Kor. 5, 21). Niti ena naša napaka mu ni tuja, naj bodo to o-sebne napake ali pa strašni kolektivni grehi. Njegova ljubezen je namreč neskončna. Dosega vse ljudi, ker je zaradi svojega učlovečenja z njimi. Ne da bi storil eno samo napako, prostovoljno sprejema nase ta nezaslišan boj proti vsemu pomanjkanju ljubezni človeštva skozi čase. Kdor je do gnusa občutil težo prijateljevega greha in razklanost v samemu sebi zaradi svoje nespremenjene ljubezni do njega, lahko sluti, kaj je bil Jezusov smrtni boj. Zadet v srce svoje ljubezni in v taki muki, da je svojega Očeta prosil, naj ga reši tiste tragične ure, se je zvijal po zemlji in potil krvavi pot. Toda človeka ni 'zapustil, ni zatajil svoje ljubezni. Kljub temu te ljubim, ti si moj brat; ne obsojam te, nasprotno, še bolj te ljubim; s teboj sem in vse sprejemam nase.
Moralo je biti tako, da je Jezus vzel nase vse trpljenje sveta: trpljenje, ki ga človek prestaja za nenehno stvarjenje sveta, da mu da polnejši, smisel; in nesmiselno, neumno trpljenje, smrdljivi sad greha, da bi ga odkupil in ga obrnil v prid.
Kako je to zmogel? Njegov hrbet ni bil dovolj širok, da bi sprejel - dovolj udarcev biča, njegovo čelo ne zadosti visoko, da bi sprejelo dovolj trnov. Jezus Kristus je bil v svojem trpljenju mučen, pozneje umorjen, toda ne okrutneje, kot so bili tisoči in tisoči ljudi skozi stoletja in še nedavno v koncentracijskih taboriščih. Kako je mogel povzeti vse trpljenje vsega človeštva vseh časov?
To sem doumel nekega velikega petka. Šel sem obiskat bolno deklico. Prišel sem z zdravnikom, ki se je odločil za majhen kirurški poseg kar tam. S stolom vred so jo pomaknili k oknu. Njena mama je bila ob njej, z ramo ob rami, z licem ob licu. Jaz pa sem opazoval prizor. Vsakokrat, kadar je med o-peracijo mala naredila bolečo kretnjo, se je mati odzvala enako boleče. In vsakokrat, kadar je otrok zadržal stok, ga je zadržala tudi mama. Ko je bila o-peracija končana, je bilo treba malo hčerko hitro položiti v posteljo, ker je bila vsa bleda in ji je prihajalo slabo... A kmalu je bilo treba položiti še mamo, kajti bila je vsa bleda in prihajalo ji je slabo. Tedaj sem v trenutku doumel: kadar človek ljubi, trpi trpljenje ljubljenega.
Prav v tem je resnično trpljenje Jezusa Kristusa. Ne samo udarci, ne samo križev pot — podobno so trpeli tudi drugi — ampak trpljenje ljubezni. Jezus Kristus neskončno ljubi vse ljudi in je do vsakega pozoren. Zato je po svojem učlovečenju popolnoma navzoč in je videl, poznal in trpel vse bolečine. Vse bolečine je nosil, prav kakor vse grehe ljudi, ko je šel po križevem potu. Svoj križ, se pravi leseni križ, vsajen sredi človeške zgodovine.
Ko je bil končno pribit na les in je visel med nebom in zemljo, je v trenutku pred svojo človeško smrtjo prav tako iz ljubezni sprejel vse smrti svojih bratov. Ni se mogel ubraniti svoje ljubezni. Svoje srce je moral “odpreti” vsem ljudem. Bil je žrtev svoje ljubezni. Njegdvo učlovečenje je doseglo uspeh, vtelesil si je vse človeštvo. Na Kalvariji so bili ob njem zbrani vsi ljudje. Vse njegovo telo je bilo pribito na križ.
Tedaj je on prvi izmed bratov Sin človekov, glava tega velikega telesa človeštva, zavest in popolna svoboda, neskočna ljubezen, v strahotni osamelosti prevzel v svoje trpljenje in svoje življenje vse ude svojega Telesa, človeštvo in vesolje, njihove grehe, trpljenje in smrt ter z velikim krikom vse daroval svo-
jemu Očetu: “V tvoje roke izročam svojo dušo.” (Luk. 23, 46.) Njegova duša je bila “bogata” vsega preteklega, tedanjega in prihodnjega človeštva. Tedaj je bil ves človek, vsa človeška zgodovina in vse stvarjenje v ljubezni preusmerjeno proti večni ljubezni. To je bilo odrešenje sveta!
Tri dni potem je Oče vmil svojemu Sinu življenje in y njem življenje vsega človeštva, toda očiščeno v ljubezni obnovljeno življenje, novo življenje, ki odtlej izteka v večnost.
M. T.
Pivo in mleko
Zahodni Nemci so lani popili dvakrat več piva kot mleka.
V statističnem povprečju je prišlo na prebivalca 77 litrov mleka, piva pa 146.7 litra.
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair At«, b E. 68 SL 36J -4211
MALI OGLASI
ŽENITNA PONUDBA
Fant srednjih let, obrtnik z lastnim domom ter stalno službo želi spoznati dekle za življenjsko tovarišico. Prosi fotografijo. Pišite na AD pod šifro “Obljuba velja”.
—(8,12,19,26 apr)
Dvostanovanjska hiša naprodaj blizu Sv. Vida
Hiša z dvemi stanovanji (6-6) je ugodno naprodaj na 6322 Carl Avenue. Vprašajte na naslovu!
________________-(67)
MENTOR
severno of Rt. 84, hiša z petimi spalnicami, pol akra zemlje, jedilna soba, klet 2% garaža, Dosti več stvari. V srednjih petdesetih.
Whittington Realty
28750 Eddy Rd. Willoughby Hills 943-3031
(64)
For sale — Euclid
4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351
(71)
Help Wanted Male & Female
CUSTODIAL COUPLE
Middle age, English speaking. To take care and manage hall. Live on premises, rent and utilities free. Salary plus commission — Call 382-9388.
(67)
Help Wanted Male & Female
FACTORY HELP
WANTED. APPLY AT
INTERSTATE DIESEL
2093 E. 19 St.
(71)
Help wanted — female
Dobijo delo
Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782.
(x)
Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594
(x)
SNAŽILKE
dobijo delo. Poln ali delni čas. Od 5 ure pop. do polnoči.
SANITAS SERVICES OF OHIO INC.
621-7500
(64)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
MACHINIST
Experienced. All around machinist. Part or full time. Retired individual acceptable.
Call 431-7873
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8, 1971
iiaiH
i	.
mmnmammm »m
Iz glave si pa lehko vse izbiješ, ako hočeš. Na svetu človek vse pozabi, samo greha ne lehko. Le pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji mej seboj zmerom, kakor do zdaj.”
“Zmerom. Do denes mi niste žal besede rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi toliko hudega očitali, a zdaj sem vesel, ker vidim, da ste dobri. — Jaz ne morem in se ne upam misliti, kako se mi ta reč izteče..
“Tako se izteče, kakor se mora.”
“Časih sem želel, da bi tega Vašega bogastva ne bilo nič, časih sem dejal, da bi se Franica le drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, časih pa me popade, da menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri drug dobil. Tako mi vre po glavi, vem, kaj hočem in ne vem.”
“To ni prav; vsega tega ni treba misliti! Kako drugi so izberi, saj jih je dosti, ki te rade in lehko vzemo.”
“Ljudje govore” — reče Štefan dalje — “da jaz Vašo Franico iščem samo zaradi denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga nobeden človek ne brani; ali smem povedati Vam, mati, in vsem ljudem, če tudi neče nihče verjeti, jaz bi Vašo Franico vzel, ako bi jej tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleče.” “Le po umu delaj in ne sezaj tjakaj, od koder ne dosežeš ni-česa. — Zdaj pojdi, ljudje bodo iz cerkve šli; nečem, da bi kdo vedel, da sem govorila s teboj.”
XVIII
Ko se materino upanje, da bo s časom hči zopet vesela in živahna, od dne do dne ni hotelo izpolniti, jame ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi.
“Le počakaj, zdravilo se uže napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, zato sem uže skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam,” reče Smrekar.
“Kaj misliš?” vpraša žena. “Moža jej dobiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraji.”
“Za križ božji! ne, le zdaj ne!” preplaši se mati.
“Zdaj, baš zdaj!”
“Bog pomagaj! Ti si časih kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svojeglavno dalje in se ne daš .. .”
“Nu, kaj bi pa rada? kaj? ti,
ki si modrejša od mene!” vpraša Smrekar malo razdražen.
“Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej...”
“To uže pozabi. Jaz sem s Pogreznikom govoril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na glavo postavite. Tako je!” Žena previdi, da so vsi ugovori bob ob steno metan in umolkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno raziti.
V nedeljo popoludne pridejo trije možje v plaščih, znamenje, da so snubači, in sedejo pri Smrekarjevih okrog mize. Bil je Pogreznikov Peter, njegov oče in strijc. Domačin jim prinese vina, kruha in suhega mesa na mizo, ter govori nekaj navadnih rečij o lepem vremeni itd. ž njimi. Videč, da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven.
Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na pragu. Na ka-menen pokončnih naslonjena je zrla na videz brez vseh mislij preko polja.
Gostje so v hiši, dekle!” reče oče. “Ni spodobno, da tukaj stojiš. Pridi notri. Ali se hočeš morda malo čedneje obleči? Pojdi gori v svojo kamro, in naglo naredi. Ali boš?”
Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči se ni mogla ustavljati, pokimala je in šla gori po stopnicah.
Prišedši v sobo počasi odpre predel svetlo olikane omare. Oblek je bilo tu na izbiranje, dragih in prostejših, za velike in male praznike, časih jih je bila- vesela, a denes je oko mrtvo o vsej tej lepoti; ne izbira, niti ne ve, kaj hoče. Pusti omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna položi križem roki na koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba žalostne Matere božje.
Gori po stopnicah se zaslišijo trdi koraki — oče v sobico stopi.
Franica vstane. Približa se jej in jo prime za roko.
“Saj veš, Franicka,” začne Smrekar, “da te nisem, še nikdar napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesa, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slušaj me še denes. Glej, midva z materjo te imava rada, rajši nego vse drugo na svetu, in storila sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes storiš veselje?”
Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo govoril. Kaj znači: rad imeti, ljubiti, to je menda mož pac v srci imel, a na ježiku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno genih Prvič, kar je bila odrastla, oklenila se je zdaj očetovega vratu, in položivši mu glavo na prsi začela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni vedelo, ali jo hoče na lahko odriniti od sebe ali k sebi pritisniti.
“Nu, kaj to? Čemu to? Jokati ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov Peter je zdolaj, ženit se je prišel k tebi, kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada slušaš. Obriši solze pa doli pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?'”
Deklica ne odgovori ničesa.
“Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi jokala, ko smo šli k poroki; pa je vprašaj, če se jej je kedaj hudo godilo? Člo-
vek ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo stari in vemo, kaj je prav. Silim te baš ne, v mesnico te ne vlečem; a tega menda ne storiš, da bi tvoj oče na sramoti ostal in besedo oporekel! — Dovolj čedno si opravljena, niti se ne treba preoblačiti. Le takoj pridi doli. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati se ne smeš.”
Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti.
Kmalu za njim s tiho stopinjo
prida mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem lici pod očmi sled solz.
“Kaj si res taka, da ne poj deš v hišo? Saj ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori ž njimi, ker oče tako hoče, reci uže, kar hočeš!” nagovarja mati.
KUPUJTE
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
Svoji k svojim!
9i	®
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
HOLMES AVE. MARKET
15638 Holmes Ave.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOC naše odlične, domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar
je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
NE POŠILJAMO PO POŠTI!

1911
1971
NOVA POT — Predsednik Nixon je zadnjič obljubil novinarjem, da bo v bodoče v večji meri uporabljal časopisje za sporočila ameriški javnosti, kot radio in televizijo.
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Perovsek
ki je umrl 8. aprila 1964.
Spet vigred oživlja cvetlice, spet solnce ogreva zemljo, a Tebi zvenelo drago je lice, za vedno vzel si slovo.
Soprog, oče, nepozabni, v naših srcih še živiš, vedno bomo Te ljubili, čeprav v hladnem grobu spiš.
Spavaj tiho v mirnem grobu,
Bog Ti večni pokoj daj.
Upamo da v svetem raju združimo se spet z Teboj.
žalujoči:
ROSE PEROVSEK, soproga ROSE KOSKOVICS, hči ROSEMARY WITTREIQH, vnukinja JOSEPH in ROBERT KOSKOVICS, vnuka
Cleveland, O. 8. aprila 1974.
Rojen je bil dne 11. septembra 1911 v Hrašenskem vrhu. fara Kapela pri Slatina Radencih na Štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1950.
Bil je član društva Presv. Srca Jezusovega, št. 172 KSKJ; Štajerskega kluba in Baragovega doma.
Umrl je dne 1. marca 1974. Pogreb je bil dne 4. marca 1974 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš.
Prisrčno se zahvaljujemo č.g. Juliju Slap-šaku za podelitev zakramentov, za daritev sv. maše in opravilo pogrebnih obredov v pogrebnem zavodu, cerkvi in na pokopališču.
Zelo smo hvaležni č.g. Jožetu Božnarju za vodstvo skupne glasne molitve rožnega venca v pogrebnem zavodu. Hvala č.g. Jožefu Varga, ki se je prišel poslovit od dragega rajnkega. Prav zelo smo hvaležni g. Ignaciju Resniku za njegovo vodstvo glasne molitve rožnega venca in vsem številnim prijateljem, ki so umrlega prišli kropit in molit za pokoj njegove duše.
Zahvaljujemo se g. Milanu Pavlovčiču za obvestilo smrti dragega rajnkega na radijski postaji. Prav lepo se zahvaljujemo dr. Raku, za dano zdravniško pomoč umrlemu.
Bog naj bo bogat plačnik vsem darovalcem za sv. maše in druge dobre namene. Prav prisrčna hvala domačim in prijateljem, ki so njegovo krsto v pogrebnem zavodu lepo okrasili in s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Iz vsega srca se lepo zahvaljujemo vsem, ki so se od dragega rajnkega tako prisrčno poslovili v pogrebnem zavodu in ga spremili v cerkev ter prisostvovali pogrebni maši, še posebej pa tistim, ki so ga v sprevodu spremili prav do njegovega zadnjega počivališča. Is-
Žalujoči:
MARIJA, rojena Furst — žena;
CECILIJA, por. Švigelj; FRIDA, por. Grčar — hčeri;
TONE in FRANK — zeta;
FRANCI in DANIJEL — vnuka;
CILKA, MARTHA, DENISE in NADINE — vnukinje; FANICA GROŠELJ — nečakinja z družino; ANTON — brat; FRANČIŠKA RAUTAR — sestra v Sloveniji in ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 8. aprila 1974.
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega in potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni bil poklican v večnost ter nas je za vedno zapustil naš Hubljem moz, ata, stan ata, tast, brat, stric
FRANC RANTAŠA
krena hvala tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Še posebno prisrčno se zahvaljujemo nosilcem krste: John Kustec, Jože Grošelj, Janez Švigelj, Anton Švigelj, Jože Grčar, Frank Grčar.
Polni hvaležnosti se zahvaljujemo vsem prijateljem za iskazano sočustvovanje in izrečena sožalja, osebno ali pismeno, tolažilne besede, izkazano ljubeznivost, ki smo jo bili deležni v dnevih naše velike žalosti.
Prav lepo se zahvaljujemo Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso skrbno postrežbo in lepo vodenje pogrebnega sprevoda.
Lepo se zahvaljujemo Francetu Strletu za njegovo prijazno postrežbo in s tem, da je dal na razpolago svoje prostore. Iskrena hvala tudi našim dobrim ženam, ki so se tako žrtvovale in prinesle tudi okusno pecivo za popo-grebno malico.
V hvaležnosti smo razposlali zahvalne kartice vsem, ki so kaj posebej prispevali ali darovali iz dobrega srca ob smrti dragega rajnkega. Ako kdo take kartice ni dobil, ker nam točen naslov ni znan, naj nam oprosti in to našo javno zahvalo sprejme, kot njemu namenjeno.
Kratka so bila leta ko smo jih skupaj preživeli po dolgi ločitvi, ko nas je božja roka zopet ločila, a nas tolaži živa zavest, da bo ta ločitev kratka. Spomin na Tebe bo bedel med nami, dokler se spet ne snidemo v slavi večnosti.
Hvala Ti, nam ljubi mož, dragi ata! Veliko ljubezen si nam izkazoval, vse moči in vse skrbi posvečal nam. Srca so nam žalostna, ko tako hitro in brez slovesa si šel od nas. Rajski mir. nebeška sreča bodita Tvoja v večnosti. Mati božja, ki častil si jo iz srca, naj dušo Tvojo spremlja tja do Zveličarja.
Ji
01
01
01
93
0
0
0
M
0
0
M
0
0
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
0
M
0
M
0
0
S
0.
M
0
M
0
S
0
S
0
0
M
0
M
0
M
0
M.
0
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
jr
0
0
0
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
g
0.
MANDEL'S SHOE STORE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair Ave.
v Lauschetovem. poslopju
391-3850
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET
JACK in FRANK TROHA, lastnika
15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290
ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIK VSEM
l
§
I
I
l
l
t
J
ti
ti
f
ti.
t
Si VlfUS HOLY NAME SOCIETY
CLEVELAND, OHIO
WE WISH A HAPPY AND BLESSED EASTER TO ALL!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
ROZI JAKLIČ, lastnica
I
f
j
ti
i
'i
i
0
M
0
TRIANGLE DRY CLEANING
1136 East 71st St.	HEnderson 2-1350
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kot nova!—Se priporočamo!
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom
PRUATEL’S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave. in 68th St.
EN 1-4212
r
i
i
-i.
0
0
S
0
0
S
0
0-
S.
0
M
0
M
0
S
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR IN MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
i
I
|
i
Tel.: 881-5235 ^
I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ŽELI
NOSAN'S BAKERY
6413 St. Clair Ave.	431-4391
POTICE, TORTE, PIŠKOTE IN VSAKE VRSTE PECIVO IN DOMAČE KROFE
M
I
H