Izdanje za četrtek B. novembra lSO€l.
133. Številka.	<Y Trata, ▼ četrtek ijatntf 4b« B noreubra	Tečaj XXI
r «»1>I3
takqa p« trikrat u tedea t kitih la-daajih ob tovkih, Aatvtkih ta MbOtAh. Z jutranje isdanja ii-fcaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ori većer. — Obojno iadaaje stnoo : ae JidHBNM . f. 1.—, ihtbb Avrtrlj« t. 1.50 u tri naaao . . . 3.— ... OQ M pol leta . . . 8,— . , . ».— n vi« lato . . . 12.—	. . 18.—
HaračaIm Je plačevat) aaprtj ■• uriih km prllezeae aaraoniae M ■ prava M •lira.
Paaaaaične fttevilke ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lritu po 9 nvi. iiven Trata po 4 avl.
. Slasil
EDINOST
Oglaei ao ra&aaa po tarifa v potita; ia aaolova a debolial irkaai ao plaiajo proator, kolikor obaofa aavadaik vratio. Foalana, oaairtaioo ia javao oabvalo, do-■a&i oflaai itd. aa raftonajo po pogodbi.
Tai dopiai naj ao pošiljajo uredni it va alioa Caaoraa it. 18. Taako ptaaio aaora kiti frankovaao, kor aofraakovaaa eo ao eprojamajo. Bokoplal aa ia vraAajo.
Marolaino, reklamacije ia oglaao apro-jeva upravniitvo ulica SJolino pit -oolo kit. 3, II. aadat. Naročnino ia oglaao jo plalevati loeo Trat. Odprta reklama eije ao proato poAtnieo.

BILO na Javni narodni shod,
ki ga sklicuje politično društvo „Edinost"
v gostilni gospođa Andreja Čoka v Lonjeru
v nedeljo dne 8. novembra 1896. ob 3. uri popoludne
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Prečitanje zapisnika zadnjega shoda na Prošeku.
3.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaiko okolico.
4.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški ia ekelieanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tndi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost*.
Javni shod
polit, druitva »Edinost* dne I. novembra 1896. pri • v. Ivanu.
Javni shod pri sv. Ivanu, prirejen po pol. društva .Edinost", se je obneeel sijajno. Reči moramo, da je gledć udeležbe nadkrilil vse naše nade. Dan 1. novembra ni bai srečen za zborovala po naši spodnji okolici; kajti tega dne se vrii običajno romanje na grobove. Polit, društvo bi se bito tudi rado izognilo temu dnevu, pa ni moglo. Pred seboj imamo Še celo vrsto shodov, katere treba absolvirati pred začetkom prave volilne borbe. Porabiti treba torej vse nedelje.
Lepa dvorana bralnega društva je bila tako napolnjena, da so mnogi morali stati pred vratmi, zanimanje za govore je bilo splošno in med poslušalci je vela — kako bi rekli ? — nekako sveža sapa, kakoršni niso bili vajeni do sedq*. Sleherni važneji stavek, vsaka važneja misel je bila spremljana frenetičnim ploskanjem in odobravalnimi vskliki.
Med zborovalci smo videli poslance V a-tovca, Goriupa in Dollenza ter goriškega poslanca dra. Turno. Poslanec Ivan vitez N a-
PODLISTEK. T Prijatelj Lovro.
črtica po ieanici. — Spisal Augaat Še no a. Prevol C—i.
Lovro je bil presrečen po obetauju grofovem. Vztok! Divni, čarobni Vztok! V spanju in bdenju zibal se mu je pred dušo beli Carigrad sredi modrega morja, Ninive, Memphis, Jeruzalem, Ganges; pred duio mu je sijalo novo solnce. Težko muko je pričakoval siromak, da dovrši svoj učiteljski peklic v hiši predsednikovi. Uradnikov, kapelanov, častnikov so mu že bili vrstniki. Trebala je, jih doseči. Svet navadno ne sodi mladeniča po njega duševnih vrlinah, ampak po šolskih spričevalih, pozneje pa po većem ali manjšem poklicu. Često se klanjajo ljudje plitvi glavi, ker je uvrščena v vrste javnega poklica, često so rogajo razumniku, ker ne spada v katero društvenih kast. Osobito v malih okolnostih se vidi to malikovavske klanjanje. Ali tako žaljenje duševnih vrlin boli tudi duhovitega človeka, ki ne hodi za norostmi svojega veka. Na Vztok! je vsklikala duša Lovrova, ven ii tega kroga nenaravnosti, zavijanja in hinavstva; na
bergoj ni mogel priti, ker je na Dan^jn.
Zborovanje je otvoril predsednik, profesor Mate M a n d i d. Prisrčno je pozdravil zborovalce v imenu pol. društva .Edinost1, izrekli svoje zadoščenje na tem, da so Svetolvančani sledili lepemu isgledu okoličanov VL okraja in d« so v tolikem številu došli na današnji shod.
Preznačilen je bil prizor, ko je predsednik predstavil vladnega zastopnika, višega komisarja Bacherja. Kakor iz jednega grla so zaorili opetovani živioklioi. Vsakdo si lahko misli sam, na čegave adreso da je bila obrnena ta pomembna demonstracija. Nam pa je bila ta demonstracija v prijeten dokaz, da zborovalci razumejo namene pol. društva in da jih o d o b r n j e j o.
Potem je predsednik predstavil navzoče poslanca. Zborovalci so pozdravili tudi iste nsjpri-srčneje, zlasti pa zastopnika Goriške, gosp. dra. T um o.
Predsednik M a n d i d je nadaljeval: Minola so tri leta, odkar ste se bili zbrali na poziv pol. društva „Edinost", da si določite bodočega zastopnika svojega v mestnem, oziroma deželnem zboru. Takrat ste si izbirali kandidata, danes pa smo
Vztok! nasproti izvoru vsčne luči. Mladi grof je dovršil prve nauke. Poslali so ga na Dunaj učit ae prava, da po nekoliko letih natopi v vrsto visokih uradnikov, da-si so mu trdile visokorojene tetke, da bi mu bolje pristojala bela obleka dra* gonskega poročnika. »Reden sem*, vzdahnil je Lovro, poslovivši se po izpitu od mladega učenca. Grof tudi res ni prelomil dane besede. Pisal je na vse strani radi Lovra, da bi za istega priboril mesto v orijentalni akademiji. Na svoje stroške je poslal na Dunaj Lovra samega, da se predstavi gospddi. Plahe duše je stopil mladenič v hišo, kjer se kuje sreča države — v ministerstvo za vnanje stvari. Povsodi razprostrtih pogrinjal, povsodi zelenim suknom obvitih vrat, da ae bi svojim škripanjem motila globokih mislij diplomatiških glav, povsodi okenca v vratih, da vidijo oni tebe prej, nego ti njih. Prijatelji grofovi pozdravljali so Lovra sladko in gladko in povedali bo mu, da iim je predsednik pisal o njegovem poklicu in umu, ter da se nadejajo, da se mu posreči dobiti zaše-Ijeuo mesto. Lovra je to veselilo nekoliko, vendar mu je bilo vse presladko, pregladko. Lovro je slednjič položil izpit za vsprejem v akademijo, po-
prišli sem, da se pogovorimo e dogodkih v tej minoli dobi. Tudi danee ste se zbrali mnogoštevilno.
Bratje in prijatelji! Na misel mi prihaja svetopisemski rek: Komur je mnogo danega, od tega se tudi mnogo zahteva. Kristus je pohvalil ona dva svoja učenea, ki sta mogla položiti primernih obrestij od podarjenih jim talentov, pokaral pa je onega, ki je bil prejel le jeden talent, a ie tega je — zakopal.
Vi ste dali veliko nalogo svojemu zastopniku; on ni zakopal talenta, toda dosegel ni ničesar, ker nI mogel doseči. Istotako bi bilo, da je tndi prejel 10 talentov. Taki so odnošaji v našem mestnem in deželnem zbora. Mesto poslanea, zastopnika naroda je velika čast. Pri nas pa le nk videz. V resnici je te cvetka, v katero se skriva bodeče trqje, krogljica je le na zunaj posuta sladkorjem, trževa krona. To se je pokazalo prav jasno v seji mestnega zbora minolega četrtka. Brezverec je napadal svetovalca Goriupa na podlagi krivega poročila jednega podrejenih uradnikov. Tn nas je več, ki smo bili nu Prošeku in ki moremo priseči, kako se je godilo in zakaj je magistratai zastopnik razpustil shod. Na taka žaljenja ne smemo
mol&ati. Tndi mi anrn državljani, ki plahjMio i«
vek državi in dajemo cesarju svoje sinove v obrambo države in zato ne smemo dopuščati, da bi nam kričali: Fora i ščavi 1 (Burno odobravanje ) Nam je dolžnost, da protestiramo proti temu. Če smo dobri za vršenje državljanskih dolžnosti), morajo se nam pripoznati tndi naše pravice. A mestni magistrat svojim postopačem meče pod noge božje in človeške postave. Danes moramo protestovati zoper postopale Židov, kajti Židje so v Trstu oni, ki odločajo zoper nas in ua škodo države. (Pohvala.)
Tudi mi imamo kri v svojih žilah, tudi mi imamo toliko ljubezni do samih sebe, da ne moremo molčati na taka žaljenja. Vendar pa Vas prosim, da se premagujete, da bodemo mogli raz-pravljati mirno in trezno o zel6 važnem vprašanju.
Danes je tretji shod v okolici. Prvi se nam je ponesrečil, ker ga je razpustil zastopnik mestne oblasti. Zato smo se bili morali umakniti na se-
ložil je sijajno. Rekli so mu, da nsj gre domov, da dobi odlok, ki bode ugoden, sodć po izpitu. Ni dvomil niti najmanje na tem, da ga vsprejmejo v savod, kjer se vzg^j^jo mladeniči za diplomatiiko službo na Vztoku.
Nekega dne ga je dal predsednik pozvati k sebi. Isti ni bil vesel. Na pisalni mizi je bil zavitek papirjev.
.Zapovedate gospod grof" ? spregovoril je Lovro prvi.
„Sedite, dragi gospod. Prijatelji mi pišejo z Dunaja, da ste si položenim izpitom osvetlili lice, da ste bili predloženi na prvem mestu, da bodete vsprejeti v akademijo —u
Neki nemir se je polastil Lovra.
.Toda*, je nadaljeval grof, „človek obrača, Bog obrne. Grof Buol mi je prijatelj, ali oa ima drugih prijateljev močnejih prijateljev. Na priporočilo cesarskega poslanika v Carjemgradu, barona H., vsprejet je neki drugi gojenec v akademije, a lo veste sami, da je bilo ispražnjeno jedno samo mesto*.
(Pride še.)
žanska tla. Tam smo razpravljali mirno in se je shod vršil v najlepšem redu. — Pojasnivši na shoda proseškem vsprejeti resoluciji zaključil je predsednik Mandič svoj pozdravni govor ob ploskala ia viharnem odobravanju.
(Pride še.)
Narodnost Istre.
(Dalje)
Ne znam, katere atlante ste pregledali Vi, niti ne vem, na katere oblasti namerujete sklicevati se, trdeči, da je Istra italijanska. Morda bi «e hoteli sklicevati tudi na one — poživljam se na neki Vaš drag članek, objavljen v milanskem .Corriere della Sera' —, ki stavljajo Pulj v Dalmacijo ter znajo torej tako dobro soditi o jedni in o dragi pokrajini ?
Mi Slovani poznamo dobro velike pogreške in mnoge predsodke, ki so razširjeni po Italiji gledć naših zemlja in baš zato — če je mogoče, — da bi odpravil te in popravil one, izhaja »Pensiero slavo* v svetovnem jeziku, v jeziku, ki je nam tako dra? in kateremu toliko dolgujemo. Posebno v Italiji je ukoreninjeno veče Število po-greškov in predsodkov, ki bi s« morali uničiti vendar enkrat; „Pensiero Slavo" pa, ki je vroč liritelj boljših odnošajev med Italijani in Slovani, ter v obče med Slovani in Latini, želi pohlevno pomagati na tem dela. Iz teh vzrokov in pa da odbija napade Italijanov ali poitalijančencev ▼ naših deželah, izhaja v italijanščini, to je v njih lastnem jeziku, da jih pobija z njih lastnim oro-ijem. Vidite torej, da okolščina, kateri pripisujete toliko važnosti, okolščina namreč, da ta list izhaja v italijanskem jeziku, nima v našem vprašanju ni-kakorsne vrednosti; in da ste vi poznali program lista .Pensiero Slavo', gotovo ne bi se bili sklicevali na to okolščino. Vi bi k večerna zamogli sklicevati se na veliki vpliv italijanske kultare, kateri se mi Slovani Adrije nismo izogibali nikdar, niri ne namerujemo izogibati se. V tem zmisla ■ore Dante brez dvoma imeti pravo v svojem grba; in to je zmisel — temu mi izvolite potiditi — vzvišenejši, nego je eni, katerega se Vam je sljubilo povdaiiii.
Da-li delo lista „Pensiera Slavo" povspeši nadeto si nalogo, o tem spregovoriti ni moja stvar. Usojam si pa misliti, da to ni mal vspeb, da sem izval Vas na to polemiko, v kateri si predstavljan Vas podobnega časnikarskemu Goljatu, oboroženemu z vso silo, izvirajočo od genija, kulture in avtoritete, sebe pa s priprosto pušico pravičnega in liberalnega predmeta.
S tem, velespoštovani gospod, da ste se podali v to polemike, dali ste dobro lekcijo nekaterim mojih italijanskih kolegov tostran Adrije, kateri menijo, da koristijo italijanstvu Istre s tem, da se izogiblj^o javnim razpravam s „Pensiert Slavo" in to iz ničevnega vzroka, da ne bi nu delali reklame. Za-me je to zadoščenje, zbok česar se še visokim čutstvom, ki jih gojim za Vas, pri-družuje odkritosrčna hvaležnost.
Vi, gospod kolega, ste bili v Piranu, kjer ste videli lepo slavnost, ki je bila brez dvoma stav-nost italijanstva ter piiete pod ntisom te slavno-sti. Piran pa ni vsa Istra, niti ni bila vsa Istra zastopana v Piranu. Ako bi Vi obiskali vso pokrajino, prepričali bi se, da je največi del nje prebivalstva slovanski in hoče biti slovanski. Ti Slovani hočejo živeti svoje lastno življenje; in to v stoletju svobode velja več, nego vsi dokazi, ki se uteguejo navajati zoper njih obatanek ne le v Članku, katerega je napisalo veljavno Vaše pero, ampak v jedni celi knjigi. Hotč živeti svoje lastno življenje, poleg Italijanov, ki so v maujšini, v imenu narodnostnega načela, za katerega je Italija teliko vojevala in trpela, zahtevajo popolno ravnopravnost, to je: zahtevajo svojih šol; zahtevajo gimnazij, kakor ga imajo Italijani; hočejo se v javnih uradih posluževati svojega jezika kakor Italijani; hočejo da se v njih jeziku odgovarja in rešujejo njih akti; hočejo, da bode v deželnem zboru istr-s k e m i slovanski (hrvatsko-slovenski), jezik ogromne večine, jednakopraven z italijanskim.
Povejte vestno, ali morda s tem napadajo pravice Italijanov? Mar se morete Vi, kakor Ita-
lijan, upirati tako pravičnim in legitimnim zahtevam jednega naroda? Toda več ali manj italijanski poslanci v deželnem zboru istrskem, pozabljajoči, da imajo svojo večino zahvaliti le umetnijam zakona in da bi večina v tem hipu postala manjšina, če bi bilo volilno pravo bolj razširjeno in odpravljena zastarela delitev volilcev ▼ kurije; pozabljajoči na te, pravim, protestnjejo, kadar slovanski (hrvatsko-slovenski) poslanci govori slovansko, in nočejo (Italijani) vpoštevati njih predlogov in slovanskih interpelacij le zato, ker so stavljene v slovanskem (brvatsko slovenskem) jeziku. V deželnem zboru istrskem, v deželi torej, ki je slovanska po svoji večini, ne marajo dovelitl slovanskemu jeziku niti takih pravic, kakoršne je imel v pijemonteškem parlamenta francoski jezik.
In vse to v imena italijanstva!
(Zvršetek pride.)
Polltiike
ti.
V TRSTU, dne 4. ntvembra 18M. ~
Državni zbor. Poslanska zbornica je raz-praljtyla,*aer«.fo *ujpem ,predlogu ,posl.r*#a«e*
tfcefcja, da ee <<jMaV«aftkon vi varstvo Veiilne
svobode. BfMjpu^»r| pe ]je piettvil , pv^dl? gori, večine permanentnega odseka za kazenski zakon, ^kef'se^mU' teti zd**preifoi^o*triv; gtfvtfNilkSe' jej1 potegnil sa- ostrejše : »pre^ipge %anjiine. tf ^enU, vlade je izjavil sekcijski načelnik Krall, sklicevaje se na ponovne izjave ministra za * pravosodje, da ne kaže popolnjevati pomanjkljivosti kazenskega zakona z dodatki, ampak da je unestneje, da se preosnuje ves zakon. Vlada je pripravljena ustreči željam zbornice, toda Želela bi, da se v načrt kazenskega zakona vsprejmejo nje nasveti. Nnjni predlog posl. Bareutherja se je vrnil odseku za kazenski zakon.
Včeraj je poslanec Nabergoj interpe-loval vlado radi dogodkov v oni glasoviti seji, ko so toli nečuveno napali svetovalca Goriupa, in radi razpuščanja shoda na Proaeka. Obe interpelaciji prinesemo po stenografiškeai zapisnika.
K položaju. Nemški poslauci is Češke so se jeli obotavljati. Štirinajst dni sem razburjali ■vojioi rožljanjem % opozicijsko sabljo vso javnost, in grofa Badenijaie posebno, a sedaj so jeli zopet premišljati, da-li ne bi bilo pametneje, da utaknejo meč zopet — v nožnico. Ves čas so za-trjali, da morajo izstopiti iz kluba nemške levice, ker da zahteva čast Nemcev, da stopijo v najodločneje opozicijo zoper vlado; sedaj pa so jeli — račnnati in rezultat teh računov je, da brez vlade in plemstva, so pravo za pravo le siromašne enoj k« brez ničle poleg. In to isto trdimo mi vedno, da nemiko nadvladje bi bilo nemogoče brez pomoči avstrijskih vladnih zistemov. Zato pa trdimo mi istotako trdovratno, da v malih „koncesijah" ni nikake garancije za preobrat na bolje, ampak jedino le — v koreniti spremembi sistema. A človek ne more drugače, nego da se prav ed srca smeje ,iazlogem", katerimi opravičujejo nemški poslanci iz Češke svojo, kar nenadno izvršeno spremembo fronte. Dočim so poprej vse možno očitali predstojništvu kluba nemške levice, ga hitro hvalijo sedaj, ker da je večina tega kluba že s tem ugodila nemški gospodi iz Čeike, da je skleuila glasovati zoper — celjsko postavko. S tem je slon požrl muho, pa se dela, kakor da je sit I Od nemikoliberalnih žuganj z opozicijo je res le nal korak do smešnosti. Zapričeli so agitacijo za čin, ki naj bi bil epohalen v strankarskem življenju Avstrije; sedaj pa se delajo, kakor da je odpadla potreba take akcije, ker se jim je pokazala — bagatela. Kaki izgovoril Mar bi povedali odkritosrčno, da so se oni sami najbolj zbali opozicijo, s katero so grozili vladi. Sicer pa je naravno, da za opozicijo niso ljudje, ki so se takoreč porodili na solncu vladne milosti, ki so delali prve korake ob predpasniku vlade, ki so splezali do moči in slave po lestvici, katero so jim držale avstrijske vlade in ki tudi sed^j — kakor politiški invalidi — šepajo, oprti ob — berglo vlade. In taki ljudje žugajo z opozicijo 1
Kompromis v veleposestva nižjeavstrij-skem. Ta kompromis je sedaj menda povsem gotov. Konservativni veleposestniki bo sicer odbili nekatere pogoje, stavljene od liberalnih veleposestnikov, toda današuja sporočila trde, da so liberalci vaejedno vsprejeli kompromis. Ta vest
potrja le splošno domnevanje, da se veleposestnik hočejo ločiti od liberalne stranke ter se bližati konservativcem v obrambo svojih lastnih stanovskih koristij. Ako se potrdi to domnevanje kakor osnovano, potem stojimo na pragu velevažnih-spre-memb v parlamentarnem in strankarskem življenja Avstrije in Nemcev še posebe. Kajti liberalni veleposestniki so bili dosedaj nekako vegelni kamen liberalni stranki.
Dogodki na Vstoku Iz Caijegagrada javljajo dne 1. t. m.: Glasom semkaj došlih poročil konzulov se Armenci napadli in oplenili turško selo Moreni. — Veliki vizir je priobčil turškim oblastim, da se Armenci bržkone pripravljajo aa to, da prouzročijo dne 5. ali 6. t. m. novih izgredov. Turška vlada mora storiti torej potrebnih korakov, da se udusi že v kali nakana zopetne ustaje. Politiški krogi pa ne verujejo v to, da bi Armenci mislili na izgrede v sedanjem položaju. Umevno pa je, da to, kar razglašajo turške oblasti, mora brez vzroka begati in strašiti kristijan-sko in mohapedansko prebivalstvo. (Nam se pa *di,<d»< Turki «a**čmif*jo igake vfttMA imajo "potem lep izgdTor' za"prtfc*njluje kristjanov.)
(Italija,hode biti pripravljena ua boj ,proti Abesiniji. List „Rsjma'r poroča, da v voj-' nem mlnlstei'Stvu italijanskem v kakih 14 dneh isavrie' nov nfcčrtisaJmtblNMCijo vojske za Eritrejo ,in za morebitno odpošiljale vojakov, in sicer na podlagi podatkov generala Baldissere. V zmisla tega načrta bi šlo v Eritrejo v slučaju potrebe 70.000 mož rasnega orožja, ne vitevši moštva postranskih vojnih institucij in ne računši vojske, ki nahaja le •stjdaj't'Ei'iti-eji. Vojno ministerstvo da>je že odločilo, v kolikih oddelkih bode odpo-Slati to vojsko in je že dogotovilo zaznamek častnikov, ki bodo uvrščeni v to vojsko. Tudi parniki za prevažanje da so že določeni in pa obskrba živežem in sanitarna služba. Ukrcavala da se bode ta vojska v dveh pristaniščih.
.Tribuna" je objavila neko pismo Italijana t Etiopiji. Pismo je pisano'dne 18. oktobra. fcto pravi, da je bila dne 17. oktobra praska med Italijani in Abesiaci pri Adi-Kaj6. Isto pisme pravi, da položaj ni nič kai dober, kajti prvi del ioan-ske vojske, kakih 30.000 mdž, da je že pri jezera Ašiomgi.
Railidne veati,
Umrla j« minolo soboto zvečer gospa Eber mati soproge znanega rodoljuba dr. Simona Pertota. Slovesen pogreb se je vršil predpoludne ob veliki udeležbi Barkovljanov in meščanov. Društvo Adrija je pelo nagrobnice pod vodstvom gosp. pevovodje Ražma. Rodoljubni družini izrekamo globoko svoje sožalje.
Protest. Iz Padrič smo prejeli nastopni dopis:
Dne S. novembra ob 10. uri predpoludne je lomastil zaapnik magistrata od hiše do hiše, da spolni povelje, dano mu od njega gospodarjev: nabiral je podpise na neki protest zoper politično drnštvo .Edinost" in zoper osnutje okrajnega glavarstva za okolico. Zahteval je, da nq se podpišemo, da hočemo spadati pod Trst, in ne pod Sežano. Mi smo bili nedolžni kakor novorojeno dete, zato in smo se prestrašili.
Zdaj pa, ko smo izvedeli, zakaj se gre, pro-testujemo zoper postopanje našega Joska.
V Padriču dne 3. novembra 1896. Anton Kale hšt. 18, Luka Žagar bšt. 34, Ivan Grgič hšt. 22, Jarnej Grgič hšt. 5, Luka Grgič hšt. 36, Andrej Grgič hšt. 20. Mihael Grgič hšt. 20.
Brezvestna agitacija. Prišlo je, kakor smo pričakovali: nasprotni agitatorji hočejo zavajati, okoličane, da bi protestovali zoper nakano, ki bi bila v eminentno korist okoličanov, ker bi jih osvobodila iz odvisnosti od izvestnih ljudij po okolici, katerih zlo vojjo morajo občutiti le prepogosto. Seveda se zoper poštene nakane ne da boriti poštenimi sredstvi. Nasprotniki vedo, da jim ne sede nijeden posten okoličan na limanico, ako bi mu opisovali stvari tako kakorsne so. Zato pa love ljudi zvijačo in zavijanjem. Govorniki na shodih in spisi v naših listih govore odkrito, kaj namengejo voditelji Slovencev : da bi namreč vlada po okolici Bama izvrševala tiste posle, katere je iz lastne volje prepustila magistratu. Nikdo pa ne zahteva, da bi odvzela magistrata prava občiaska opravila in najmanje pa, da bi se okolica lotila od občine tržaSke. Čudimo pa se — oko-
Hčani naj nara ne zamerijo, ako to pbVetiit) ' kar ! naravnost —, da se najde v okolici le jedetf'sam "človek, ki verjame taki neumnosti, kakorlfta je trditev, da društvo „Edinost- hoče, da okolica pride ,pod Sežano*. Kdo bi se hotel smešiti s takimi zahtevami ? To ni mogoče že zato, ker Sežana leži v drngi pokrajini. Sežana ima svoj deželni zbor v Gorici, mi ga pa imamo v Trstu 1 Ako bi hoteli, da okolico" pride pod Sežano, morali bi pred premakniti meje med ebema deželama. Kes, neumen ali pa brezvesten mora biti agitator, ki se drzne pred ljudstvo s takimi lažmi 1
Kar zahtevamo mi, pojašnjeno bodi le s par vprašanji: Kaj bi bilo boije za okoličana: ali da skrbe za njega različne potrebe sedanji glasoviti ' tapoville, ali pa domači od 1 domačinov iz^tfgeni lupani? S kom bi ložje občeval naš okojltilUki ali z vestnim, jezika popolnoma '§ti62ifim, ža blagor ljudstva vnetim cesarskim uradnikom, ali pa se sedanjimi komisarji, ki niti ne razumejo jezika ljudstva, zbok česar tudi' ne morejo imeti srca za blagor tega ljudstva ?1 H komu bode okoličanu ložja pot, ko bode trebal kakega dovoljenja, ali kake koncesije, ali ko se mu bode zagovarjati radi te ali one stvari: ali k cesarskemu uradniku, ki bode sodil le po tem, ali je opravičena njegova prošnja, oziroma: ali je res kaj zagrešil ta ali oni; ali pa k ljudem, katerih prvo vprašanje je to; kako misliš, s kom hodiš, kateri stranki pripadaš, s kom voliš ? 1
To in nič druzega hočemo mi. Mi hočemo oblasti, ki bode jednako dobrohotna do vseh in ki
se v uradnih stvareh ne bode brigala za politično mišljenje onega, ki se zateka k njej v svojih potrebah. Okoiičathi naj trezno premišljajo
0	tem, in nasledek1 mora biti ta, dal pokažejo vrata vsakemu drznerim agitatorju 1 Sledtfičnaj vzamejo na znanje ponovno fttfdilo, da ni kdo niti ne sanja o ločitvi okoliee od mestne občine tr žaš k el
Za volitve. Slovenskim volilcem v mestu in okolici naznanjamo, da se jim je radi reklamacij obrniti:
za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Kontovelj, Prosek in sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava G r e g o r i n a, Via Molin piccolo št. 3;
za III. in V. okraj (Vrdela sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Corso, piazzetta S. Giacomo št.. 1;
za I. in n. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, ftocol, Kjadin, Lonjer Katinara) do odvetnika dra. O t o k a1? j a R y b a ra, Via S. Spiridione št. S ;
za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G de odv. dr. Gustava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Pretneija in od R—Z do odv. dr. Otokarja Ribara.
Premll, ikof msgr. štsrk je daroval včeraj sv. mašo v tukajšnjem sirotišču .Albertinum", ulica Petronio 22.
Mestni svftt tržaški je imel sinoč svojo XXVIII. letošnjo javno sejo. Zaradi preobilice druzega gradiva morali smo poročilo o tej seji odložiti na današnje večerno izdanje.
Doneski moike podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v trstu. Za škatljo sardin, prodano na javni dražbi v društvenem .Portu" v Barkovljah, se je skupilo: 3 krone 77 stot; souživalci sardin so dodali še 1 krono 44 stot., skupaj torej 5 kron 21 stot. Pri nedeljski plesni vegi .Tržaškega Sokola" je nabrala dična gospica Karla Nussdorferjeva
1	krono 20 stot. Obitelj Covacich — Rebek je darovala mesto venca na krsto gospe Eber, tašče gosp. Dr. Simona Pertota, 20 kron. ljubka de-klamovalka gospica Tončka Čargova je nabrala po shodu pol. društva „Edinost" pri sv. Ivanu 18 kron 20 stot.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Qreti se je nabralo po g. Trevn-u v zadružni krčmi v Rojanu o priliki krsta Matija Ogrizek-ove hčerke 2 gi. ter 50 nč. v veseli družbi v Kandušovi osmici v Rojanu o priliki ko je g. J. Petrič igral na kitaro.
Iz veteranskih krogov se nam poroča: Pred letom dni sta ustanovila na Dunaju neki odpuščeni častnik v družbi z nekim upokojenim generalom društvo pod imenom „Militar-Veteranen-Reicbsbund" z namenom, spraviti vsa veteranska društva pod jeden klobuk z osrednjim vodstvom na Dunaju.
Pukrajinska društva so se nekako veselila namenjene centrale, kajti nadejala so se podpore. Ko so se pa razglasila pravila „Reichsbundu", uvidela so skoro vsa druatva, da je temu novemu podjetju jedini namen, preskrbeti nekaterim častihlepnim osebam visokodonečih naslovov z mastnimi plačami, katera bi se pokrila z doneski posameznih, itak že iiromašnih društvenikov. Radi tega so se odzvala pozivu k pristbpu fe nekatera maloštevilna pokrajinska drUŠtva; od mogočnih in premožnih veteranskih društev dunajskih ni pristopilo nijedno namenjeni centrali. Veteranska društva v slovanskih pokrajinah niso hotela pristopiti .Reichsbundu" tudi iz vzrokov, ker njega pravila so bila skrajno centralistična in" se niso ozirala prav nič na nenemške narodnosti. Poleg tega so pripadali organizatorji židovski liberalni stranki ter so bili društveni prostori ob jednem tudi uradni lokali glasovitega židovskega društva »Verein zur Ab-wehr des Antisemitismus".
Od primorskih veteranskih drftštev je pristopilo .zavezi" le tržaško, katero je volilo v osrednje vodstvo svoje zastopnike. Goriško drnitvo je' pa tfdKldnfKTdflfrČno1 ptfktopin sicer,'terase ni strinjalo s pravili, po katerih bi7 morali veterani ^laČ6vati le ▼ osrednjo blagajno, koristi'pa bine dobivali nobenih. Kakor vem iz verodostojnega vira, je vodstvo goriškega društva ogorčila posebno ona določba pravil, po kateri se ftenemikim jezikom jtomljejo vse pravih. Predsedniitvo je o tej zadevi poslalo tudi utemeljeno spomenico, katera je, kakor se sliši, jako' razkačila dunajske germa-nizatorje.
Ker vsa mamljiva vabila k pristopu niso imela dosti uspeha, žugalo je dunajsko vodstvo o-nim pokrajinskim društvom, katera ne bi pristopila k savezi, z zamero, v najvišjih krogih. A tudi to je bilo nevspelno, ker modri možje so spoznali hitro, da omenjeni krogi niso v nobeni zvezi z vso zadevo. Tako se je mislilo, da je zaspala vsa stvar; najnovejše vesti pa pričajo, da je tudi pokopana. Potem, ko sta se namreč začetnika „Reichsbundu" nekoliko mesecev v svojem listu hvalisala in poveličevala drug drugega, sta se slednjič sprla, tako, da pride stvar dne 6. novembra pred dunajske porotnike. Urednik savezntga glasila „Reicfisbunda" obdolžil je namreč generala Mingazzija v glasilu samem, kakor tudi v pismenih pritožbah na vojaške oblasti, vseh ie mogočih ngpdjtenotfij, za kar ga sedsj toži. ^To umazano perilo spravi pri čiščenju mnogo še umazanejih stvarij na dan ter dokaže sebične namene, kateri so rodili ^Reichs-bund", in potrdi menenja onih društev, katera so branila pristopiti k tej zavezi.
LJubljana po potresu. Iz stotega mesta Kranjske se nam poroča dne 1. novembra: Dne 15. novembra t. I. mine devetnajst mesecev, odkar se je potresna katastrofa tako osodepolno znašala nad našim deželnim stolnim mestom.... !Ni ga poslopja skoraj, kateremu bi bil prizanesel potres: vse je čutilo moč podzemeljske sile! — S to lca-tastrofo se je pričela za Ljubljano nova ddba....
Po preiskanju poškodeb glasile so se izjave zvedehcev, da je podreti 150 do 200 deloma močno in Nevarno, deloma v obče poškodovanih poslopij, in z nova zidati ali pa le posamezne dele podreti, z nova dozidati in'f&e poslopje, trdno in varno zvezati. In vsled 'teh poškodovanj so bili prizadeti: država, dežela, mestha občina, kakor posamezniki; škoda pa je znašala nad 6 m i 1 i j o n o v 1 Zdaj je bilo treba torej na — delo! In to delo se je tudi pričelo in to ha vseh črtah in — z združenimi močmi t
Od lanskega poletja do letošnje jeseni, oziroma do prihodnje pomladi šteti je čas v dobo podiranja, in deloma tudi že v dobo zidanja, kajti v tem času se je pričelo mesto vsled katastrofe prenavljati in spreminjati. Skoraj povsod se ti kaže že zdaj novo lice mesta.
Podrlo se je do zdaj okolu 100 raznih poslopij in znova zgradilo 52, v zidanji jih je zdaj 8 in ena nova cerkev, 4 cerkve so še v popravi in prenovljenji. Lice ljubljanskega mesta dobilo je s tem že v marsikateri stavbi in v marsikaterem okraju novo podobo in smer, zlasti ker je, vse kar se je že zgradilo do zdaj novega, postavljeno po določilih novega stavbenega reda, za mesto Igub-ljanno in okrožje, ▼ nove v to določene črte. jS priklopitvijo vodmatske občine k mestu pa se je Ljubljana povečala za kacih 1100 prebivalcev in
do 60 večinoma novih hiš. A poleg vsega tega se prične delo šele prihodnjo pomlad. Mej tem ko so se do zdaj gradile le t*oij hiše zasebnikov meščanov, prično se prihodnje leto gradbe javnih poslopij in razna občinska poslepja. — Državi in deželi je lahka naloga graditi nova poslopja, ko ima dovelj sredstev na razpolago 1 Vse drugih skrbi, truda in dela, in eneržije zahteva naloga mestnega zastopa! Tu je pa v prvi vrsti treba mestni občini na čelu moža, župana, ki pozna potrebe in razmere, ki je ne\utrauen, uentrudljiv, odločen in — vstrajen 1 Le pod takim županom se zamore Ljubljana povzdigniti do tiste stopinje, na kateri stoje druga napredujoča deželna stolna mesta v vsestranskem oziru. In do te stopinje povzdigne Ljubljano nje novi župan Hribar, t j. tisti Ivan Hribar, ki ne pozna strahu tudi pred podzemskimi silami, marveč dokazuje vsakemu in povsod z dejanji, da je neutrudljiv, energičen in požrtvovalen za blagor mestne občine, lojenih interesov in meščanstva, in ki ne odneha, dokler ne izvrši vsega, kar zahtevajo potrebe iu koristi mesta 1 — Potres je lansko leto porušil iu poškodoval zidovja in stene ter vrgel Izubijano na pol v prah in razvaline, župan Ivan Hribar povzdigne Ljubljano zopet, in dokaže, da je mož, vreden ne le popolnega zaupanja ia spoštovanja, nego tudi mož in lupan, na katerem si more čestitati občina in želeti, da si ga ohrani de mnogo let. Njega ime pa jamši, da pripomore Ljubljani do tiste vezave in ugleda, ki ga uživajo njej enaka ali pa tudi večja mesta po drugod. Iz tal se vzdigajo ie novi — fundamenti!.. Ljubljana — vstajal	—n.
Iz Jelian nam pišejo: Vele cenjeni gospod urednik 1 Poznano nam. je, da so predali vašega cenj. lista odprti tudi nam, torej se nadejamo, da vsprejmete nastopne vrstice:
Naš častiti gosp. kapelan Andrej Pavli n i č, prosil je, zaradi nestalnega zdravja, za premeščene in po lastni želji je premeščen v Kazlje pri Sežani.
Zapustil nas je danes mož, ki se je v kratki dobi svojega bivanja v naši župniji skazal zvestega sina naroda slovenskega, nepremičnega v zvestobi do svoje krvi.
Vnetega rodoljaba se je pokazal o zadnjih občinskih volitvah, katere so dolgo zatezali, in šel nam je na roko v naši boibi zoper .hinder buu-derju" in pristašem istega.
Po dolgih naporih prišla je občina v naše narodne roke in s tem smo odstranili .hinder hunder".
Č. g. kapelan je znal pokazati svoje rodo-Ijubje, svojo narodnost pred — svetom, držš ae gesla: Bogu, kar je Božjega, a narodu, kar j« narodovega 1
Naši nasprotniki so.ruvali zpper njega in ae posluževali vseh pripomočkov — da bi mu spodkopali zaupanje pri ljudstvu. A on, kakor zveat narodnjak kremenitega značaja, se ni bal nikogar.
V priznanje njegovih zaslug in neustrašenega delovanja za blagor občine in v malo povračilo ia prestale boje kličemo mu: Slava I želeči iz vsega srca, da Vsemogočni ohrani izbornoga rodoljuba še dolgo vrsto let v blagor in korist našega milega naroda slovensko-hrvatskega 1
Rodoljubi.
Za porotne razprave v Tratu. Ker je deželnega sodišča svetovalec vitez Defacis imenovan viiim državnim pravdnikom v Trstu, določen je za prihodje zasedanje porotnega sodišča na njegovo mesto dež. sod. svetovalec Fran C o d r i g namestnikom predsednika porotnim razpravam.
Italijan, ki kliče na upor t Tukajšnja .Sera* javlja: Minolo nedeljo zvečer, po znanih dogodki,h v Skednju, bila je družba italijanskih delavcev ,v gostilni Marije Peric, hšt. 214 v Skednju. Med njimi je bil 38letni kovač Primo Bonasti, sedeželan aretovanih. V tem, ko je ta družba razgreto razpravljala o činih svojih aretovanih tovarišev, skočil je Bonasti kvišku in zakričal: „In mi naj ostanemo z rokami križem P Tega nikdar !u In udarjl je s pestjo ob mizo ter nadaljeval: „Tovariši! mi hočemo maščevanja 1 Pravica je naša, torej brnimo to zemljo. Doslej bem napravil le malo bodšJ, toda izdelam že še drugih in sicer mnogo in maščujemo sel Pijmol" Družba je trčila s kozarci. Zatem je Bonasti govoril zaničljivo o Nj. Vel. našem cesarju in nato so šli vsi iz gostilne. Stvar
p« je doila policiji do rnaaja ia saprli ao kovača-zarotaika.
Tej veeti ne treba komentarja! K eda j vendar se očisti tržaški srak takih mijazmev ?!
Preetaveljaa prijava. Kakor čujemo, se je težak FIego-Kakali«e, ki je v Škednji savratoo zabodel Sancina-Gapo, stavil proetovoljso policij-skesa komisarjatn pri sv. Jskoba. Tam so ga vseli na zapisnik ter ga odposlali v preiskovalni zapor, na razpoloženje sodišču. Flego je baje priznal svoje hudodelstvo, toda iagovaija se, da ga je Sancin izzival.
JedRoleten prostovoljec — begus. Ernest Za j, iz Trsta, je služil v pespolku it. 97. kakor jednoleten prostovoljec. Ker pa je pal o izpitu, bi bil moral po zakonu služiti še jedao leto v stalni vojski. Minolo soboto je prosil in dobil dva dni dopusta. Pobegnil je v Italijo in te dni je piaal poveljniku svoje stotnije ii Vidma na Laškem pismo, v katerem izjavlja jednostavno, da nameruje ostati v Italiji, kjer ima nekaj posestva in kjer se nadeja dobiti stalno službo.
Dunajska eflcijozna .Presse", ki je izhajala, kakor znano, nepretržno od leta 1848., prestala je izhajati dn* 1. t. m. — Tekom dolgega življenja pogoltnila je teta •Presse« na sto in stotisoče goldinarjev subvencij iz državnega 2epa in kjjnbn temu umrla je povsem „neslavne* smrti.
Sart namesto zdravniike pomoči. Minole sobote dogodil se je v tukajšnji bolnišnici jako žalosten slučaj, kakoršnih se na vso srečo dogaja le malo. 321etni težak Jakob Marinčič je namreč došel v bolnišnico, ker se je hotel podvreči neki operaciji na spodnjem delu trupla. Operacija ssma ob aebi ni težavna, ne nevarna. Moš je ležal na operacijski mizi in zdravnik mu je položil krinko pod nos, da ga narkotiznje, V tem je Marinčič umrl 1 Kakor se govori, umrl je baš vsled narkoze. — Sleherni si more misliti sreč pretresujoči prizor, ko je doila Marinčičeva Žena v bolnišnico, da se osvedodi o tem, kak6 je kaj izpsls operacija. A, namesto da najde moža, osvobojenega bolečin vsled operacije, pokazali so ji — mriičal
Nenadna smrt. 70letni krojač Ivan Danielis is Kormiaa, stanujoči v ulici della Fornace št. 9, šel je včeraj v pisarno meatne plinarne oglja naročit. Tam mu je prišlo slabo. Pozvali so zdravnika, a ko je prihitel isti, je starec že umiral. Kljubu vsem naporom zdravnikovim je kmalu zatem iz-dahnil svoje dušo. Zadela ga je bila kftp.
Uzora knoza Nikola. Nemški časnikar pl. Roden je bil nedavno, pred poroko princese Jelene, ns Getinjn. V listu „Berliner Nachrichten" poroča Boden med ostalim, da je vprašal kneza Nikola, kako misli o našem cesarju. »Cesar je moj prijatelj", je odgovoril knez. „V moji sobi najdete sliki ce-sarja avstrijskega in ruskega carja. Jeden je naj-mogočneji, drugi naj veli kodušneji vladar. Ona dva sta moja uzora ter mi ostaneta to".
Hlia na 25 nadstropij. V New-Yorku dogo-tavljajo sedaj hišo, ki bode po svoji visokosti spadala med najviše zgradbe sveta. Hišo gradi milijonar Havemejer. Zgradba bode iz železa in kamenja. Razven dvostroke pivnice in pritličja, bode imela ta hiša še celih petindvajset nadstropij za stanovanja. Poslopje bode 104 metre visoko.
Trgovka a človeškim mesom? Predvčerajšnjim opoludne, baš pred odpotovanjem Lloydo-vega parnika „Imperatrixu, namenjenega v Bombay, aretovali so tukajšnji policijski organi družbo 4 oseb. V tej družbi so: neka ženska, mlad mož, 161etno dekle in jedno dekle staro 8 let. Družbo so odpravili na policijsko ravnateljstvo, kjer jo je zaslišal svetovalec Budin. Kakor se govori, rekla je žena, da je Židinja, trgovka is Galicije, mladi mož da je nje sorodnik in deklici da sti njegovi gorodnici. Čujemo, da je imela žena 10.000 gold. pri sebi in da je na sumu, da trguje z dekleti. Policiisko ravnateljstvo je baje brzojavilo v Galicijo, da se osvedoči o resnici ali neresnici trditev ženske. Dokler ne pride odgovor, stanujejo vse Štiri osebe vsaka posebe pod nadzorstvom.
3odni|ako. 23ietni zidar Alojzij Sinigaglia iz Trsta hotel je nekega večera pijan po vsej sili v gledališče ,Fenieew. Ker mu stražar z ozirom na pijanost ni dovolil tega, spri se je Sinigaglia ž njim tergaopsoval in se uprl stražarjem, ki so ga spremljali v zapor. Sodišče ga je obsodilo na leto dnij težke ječe.
Bas toliko, namreč leto dnij težke ječe, je
dobil SOietni mešetar Antea Fon iz Srpenice. Fona js našel stražar dne 10. oktobra proti jutru trdo spečega na javni ulici. Stražar ga je hotel prebuditi, toda Fon ga je pograbil, ga obdelal s pestmi in brcami in še-le s pomočjo drusih stražarjev je bilo možno ukrotiti ga. V zaporu pa se je uprl čuvaju, ranivši ga na roki.
Opozarjamo na oglas »Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva.
Koledar. Danei (5.): Cabarija, oče Janeza Krstniku; Emerik. — Jutri (6.): Lenart, opat. Sever, škof in mnčenec. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 42 min. — Toplata včeraj: ob 7. uri zjutraj 14*5 stop. ob 2 pop, 17 stop. 0.
N^JnovcJie vesti*
Peterburg 3. Finančni minister je dovolil carine prosto uvažanje inozemskih izdelkov, namenjenih za poljedelsko razstavo, ki se priredi v Kijevu leta 1897. Pogoj pa je ta, da se carina položi na meji začasno, dokler se dotični isdelki ne odpeljejo zopet preko ruske meje.
Novi York 4. Predsednikom združenih držav ■everoameriških je izvoljen MacKinleyz242 glasovi.
Trgovlnek« bvaejnk« In veatl.
jmalmpetta. Plenit« ia js»en —•--rsenm« »a
spomlad 189« 7.98 do 9 — Oves m spomlad 5'94—5-M Ril« spomlad6*90 0W Koran ta msj-juni 1897. 4.18-4.19
Pivnici. nova od 78 kil. f. 7 85-7*90 od 7» kiio. 7.00—S*—., ođ 80 kil. f. 8 00—805 od 81. kil. f. 8 05 816 , od H9 kil. for.	.Mmen 5'10-8 —
proto 5-11'- 5'I0.
Plonioa: Srednje ponudbe, omsjtno povpraševanje. Prodaj« 15.000 mot. stot. mirno S1/,—5 n«. dražje, Oves 5 n6. dreijo. Dru« mto lit« nespremenjen«. Tremo : lopo.
Pral«. Nerafinirani sladker for. 12*10, november, dteember 19-17 mimo, neviht«.
Eavro. Kava santo* goođ averagn e« november Sl'60 m m«ro 84.15. milino.
Prag*. Ceatrifagal n«ri, pontavljne v Trat •
sarlno vred odpofiljatev preeej f, 84*--*— Cono ni«
--Četvorni	V glavah sodih S7'50-'—
IimbU(. Bantns Kood av«rage t« november —.— •«
deo. 58-50. n«m«ro 1897. f. 58.50, i« joll 53.75._
Dnnajnk« bone 4. novombr« ie»a
včeraj danei
Driavai dol« r papirju .... 101.10 101.90 s , f itrebra .... 101'— 101.15 4valr\jak« renta t »tatu . . . 12195 1SS.16 « n t kron.« . . . 101.80 101.90
Kreditne akcije.......OT«.76 889. ■
London 10 Lat........119.70 119.70
Hapoleoni.........fc.52 9.52V.
*>mark .......11.74 11.74
100 italj. lir	. 44.45 44.45
SmmMmHMMMMBHE^i 'T ■ •1
di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprttfemlje đenam« uloge v bankovcih od 50 nfi. do vsaoega ineak« mak dan ▼ tedna račun premikov, in to od 9—12. uro opoladne. Ob nedeljah p« od 10-19. are opoludne. Obresti n«
knjižice . ..........8%
Ftacuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mor« ae odpovedati 8 dni in % zneske pvuko 100G vid. p« 6 dui.
Eikomptuje metlice domioilirane n«
tržaškem trgu po.......3'/,
Ftosujuje na dri. papirje avstro-ogerske
do 1000 gld po........4%
Višje ineake od 1000 do 5000 gld. po 5'/,% Daje denar proti vknjiienju na poaeati ▼ T«-atu.
Obresti po dogovoru.	2—94
Trst, dn« 5. maja 1894.
Borzni trg št. 14 Sedanja razstava:
Benetke
i. laee.
Jako zanimivo
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo avoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovalne
na življonje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 189«. f 58,071 678*84 Premijo 7.a poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 700-64 Glavnica /a zavarovanje ii-venja dn Hi. decembra 1894 f. 169,929.62503 Plačana povračilu:
a)	v letu 1884	f. 9.737.614-48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884	f. 262,401.706-51
I.etni računi, izkaz dosodaj plačanih od-škndvanj. tarife in pogoje za zavorovunja in spluh mi nattmjčneja pojasnila se dobe v Prstu v uradu društva: Via della Btazion- 888/1 lastnej hiši.	12
Podpisani izreka iskreno zahvalo v svojem in v imenu žalujočih rodbin EBER in PERTOT vsem, ki so naši preljubi nepozabni materi gospej
MarUl Eber
zadnjo Čast skazali, posebno čč. duhovščini in pevskemu društvu „Adrija", ter vsem prijateljem in znancem za njih izraze sočutja.
Dr. SIMON PERTOT.
Autorizovani potovalni nrad
Alojzija Mozetič
v Tratu, Piazza dal Negozianti it. I,
posreduje potovanja v Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo in po vsej Evrepi; zastopa najboljša parobrodska društva; prireja zabavne vožnje; posreduje zavarovanja proti nezgodam in pončuje radovoljno in brezplačno, pismeno in nstmeno v vseh potovalnih zadevah; jamči sa najnižje cene in najboljio postrežbo.
Koncipijenta
vsprejrae takoj dr. Gustav Gregorin via Molin piccolo Štev. 3. Plača po dogovoru.
1
Zdravljenje krvi
Čaj „T I • e fte r a I cvet- (MMIeflori).
Cisti kri ter je iivratno sredstvo proti onim slučajem, i n peč." v ielodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroiden. Jeden omot sa ozdravljanje, stoji 50 nfi, ter se dobiva v odlikovani lekarni
fRIUCMRER JU in Mirt" Trst, veliki trp.
Velika zaloga
*
ID
OVI
v omotih (balah), po najprimernejih
b in otrobo
cenah
Vil Som it. 3 in Vil 6ipm it. If palači Paril.
F11* 14 ALKA
c. ft m avstr. Minus zevofla
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih aa	V Napoleonih na
4-dnevni odk«* 2»/,	1 ?i0-dnevni odkaz
8- , 2*/t	3-meseAni .
T • " .	" 2l/.°/o
Za pisma, katora so morajo isplakati v ««danjih bankovcih av*tr. velj,, stopijo nove obrestne takse v kropost z dn«m 5. februra, 0. febrara in odnosno S. tnarča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako «vot».
V	napoleonih brex obresti.
Nakaznice
sa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagrrb Arad, Bieliia, Gablonz, Oradoo, Sibinj, InoiuoMi. ("Jelovo^, Ljubljana, Lino, Olomuo, Roiohenberg, ft..nx in Solnogr.%d, — b«r t< z troškov
Kupnja in prodaja
vrednostij, divi«, kakor tudi vnovftenje kupouov
proti odbitku t°/w provizijo, nkaso vseh vrst pod najuraestnejSiuii pogoji.
Predujmi.
■a Jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Pariau, Bero-linu ali v drujfih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditno pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
r'^-rtij Humi o hm v pohrano vrednostni paw:rji, /lat ati *r«bnti dnnar, inozomski bankovni itil — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italtjnnHko v italijanskih frankih, ali pa po dnovuem cursu.
Trst, U. febrara 1896.
Lastnik kensercij lista »Edinost*. Izdavatelj In odgovorni nrednik : Frnti Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.