Izhaja v Trstu
Tuto soboto ODOladne.
Rokopisi se ne vračaj0- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
ftedništvo in npravništro
ul- del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
Posamezne itev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
■sr
Protestni shod N. D. O.
v veliki dvorani „Nar. doma** dne 23. t. m.
Ob veliki udeležbi našega delavca se je , vršil v nedeljo dopoludne napovedani protestni shod N. D. O. ^elika dvorana »Narodnega doma" je hila nabito polna. Shodu je predsedoval dr. Brnčič, poročal je predsednik N. D. O. dr. Josip Mandič, shoda se je udeležil tudi državni in dež. poslanec dr. Rybal, ki se je tudi priglasil za besedo. Nadalje sta govorila tovariša Kranjc in Križmančtč. Med shodom sta prišla v dvorano, viharno pozdrav Ijena, predsednik in tajnik »Narodne s°cijalne organizacije c ii Prage, ki sta v imenu češkega delavstva pozdravila zborovalce, čemur so se isti odzvali z navduše.nim »Na zdar !« in »Živio!« Klici. Po shodu se je delavstvo mirno razšlo pevaje „Hej Slovani !-
*
Predsednik dr. Fran Brnčič je otvo-Til shod ter pozdravil zborovalce imenom centralnega odbora Nar. delavske organizacije. Veliko število tovarišev — je nadaljeval —, ki so prihiteli na današnje zborovanje, resnost, ki jo opa žam na Vaših obrazih, mi dokazuje, da se Vi, dragi tovariši, zavedate važnosti momenta, ki nas je sklical, a dokazuje mi tudi, da ste prišli do prepričanja, da je N. D. O. edina rešiteljica slovenskega proletariata v Trstu v njegovem hudem boju proti kapitalu in proti raznim činiteljem, ki so ga vedno trpinčili ]n zapostavljali in ki bi mu tudi za v bodoče hoteli odvzeti tisto skorjico kruha, do katere ima on pravico.
Mesto Trst se dan na dan razvija; trgovina in promet sta posebno v zadnjih časih tako narasla, da je postalo naše mesto eno od najbolj važnih trgovinskih emporjev cele monarhije. Ta Procvit trgovine in obrti je pa imel za Posledico, da je prihitela v naše mesto množica delavnih sil iz raznih dežel države in izven države. In ravno ta naraščaj delavnih sil je imel za posledico veliko konkurenco v delu in veliko otežkočenje službe, ker našemu delavcu je bilo težko dobiti pošteno službo, a tudi če jo je dobil, je moral Vedno živeti v strahu da ga delodaja lec ne odslovi — a za njegovim hrbtom je čakalo na njegovo mesto na stotine *n stotine lačnih u»t ! Eksistenca tržaškega, a posebno tržaškega slovenskega Proletarijata je dandanes res obupna ! Kazna kapitalistična podjetja nahajajo se v rokah naših ljutih narodnih nasprotnikov, ki so našemu delavstvu že 'z narodno-šovinističnih razlogov nasprotna in favorizirajo pri oddajanju dela tuje pritepene elemente, ki prihajajo lačni iz svoje domovine, da jemljejo domačemu delavstvu kruh pred aosom. Jaz bi Vam lahko naštel nešte-vilo tukajšnjih tvrdk in podjetij, ki nastavljajo večinoma ali pa izključno le tuje delavce, ki ob enem kvarijo ceno delu.
Tudi naš mestni magistrat nastavlja Pri skoraj vseh delih, ki jih ima v lastni režiji, najrajše tuje delavce in poseb-110 regnicole. A ti regnicoli se širijo in šopirijo po našem mestu kakor da so v 8Voji blaženi Italiji, ker dobro vedo da stoje pod zaščito mogočne gospode na Magistratu. In ti regnicoli zasramujejo 'n ždijo naše delavce z znanimi psov ^ami in — kakor se je večkrat zgodilo
jih tudi dejanjsko napadajo a tistim tobko priljubljenim narodnim orožjem
z nožem !
Toda če je škandal, da razna kapi-|&iistična podjetja, ki se nahajajo v ro-Kah naših sovražnikov, favorizirajo de-
lavce, če je škandal, da tudi naš mestni magistrat zapostavlja domačine regnico lom — potem je škandal nad vsemi škandali, da tudi državna uprava direkt-,t no ali indirektno favorizira tujce. (Vi-| harni vzkliki ogorčenja).
To načelo je prakticirala naša vlada : opetovano pri oddajanju dela v prosti luki s tem, da je to delo odajala raznim italijanskim zadrugam, ki so sprejemale le italijanske delavce, to je vlada prakticirala tudi pri oddajanju drugih del kakor n. pr. zgradbe državnih železnic in zasipanja morske luke pri Sv. Andreju s tem, da je oddajala tako važna dela tujim podjetjem a. la Galimberti, Faccanoni itd., katera so potem nameščala le italijanske delavce.
V prosti luki je imela monopol dela do konca preteklega leta zadruga »Zoba-, a če se tudi za tekoče leto ni oddalo to delo tej zadrugi, moramo se zahvaliti le odločnemu nastopu N. D. O , ki je zahtevala, da se tudi slovenskim delavcem zavaruje košček kruha, ki so ga do zdaj drugi, večinoma tujci uživali.
C. k. vlada pa ni imela poguma, da se postavi na stališče nepristranosti 1 in pravičnosti, ona ni hotela ustreči o-pravičenim zahtevam slovenskih delavcev, ter je uvedla neki provizorium in prevzela za zdaj delo v lastno režijo. Ona pa tega ni storila morebiti iz ljubezni do slovanskega delavstva, temveč iz strahu pred drugimi konkurenti, katerim se ne mara zameriti. Jaz pa sem prepričan, da če ne bodo slovenski delavci zopet odločno nastopili s svojim opravičnim zahtevami, da se zopet zgodi, da ostanejo z dolgim nosom.
Mi pa moramo povedati slavni c. kr• vladi jasno in glasno, da smo avstrijski dr žaoljani, da smo Tržačani in domačini, da plačujemo državi davek v krvi in denarju in da se ne damo več zapostavljati od tujcev, regnicolov itd., temveč, da zahtevamo, da naša vlada, katere blagajno j)olnimo tudi mi s svojimi žulji, skrbi najprej za naš kruh, in če ga bo nam dosti, da ga podeli tudi tujcem. (Viharno odooravanje.)
To pa dosežemo le z odločnim nastopom, z eneržijo in organizacijo in s tem, da povemo poklicanim činiteljem, če z lepa ne vstrežejo našim opravičenim zah tevam, da vdarimo ob druge strune ! (Živahna pohvala).
Nato je dal predsednik bese io poročevalcu shoda dr. Josipu Mandiču, ki je burno .pozdravljen, začel izvajati nastopno :
Današnji dnevni red se glasi: Dajte nam zaslužka ! Kruha nam dajte ! Naš današnji shod je protestni shod. Protestir ti moramo proti vladi ali ne proti našim konkurentom, ne protestujemo proti re-gnicolom. Povdarjati moram, da regnicolo ne more izhajati v svoji domovini, Italiji. Zato se seli in mnogo jih prihaja v Trst, kamor jih je prignala potreba. Italijanski delavec ne more izhajati v svoji domovini. Narodno premoženje v Italiji je razdeljeno krivično. Eni imajo vse, drugi pa nič. Razdelitev zemljišč je tamkaj krivična, in to je krivo, da pada proletariat v Italiji nižje in nižje. Znano je, kako so lansko leto poljedelski delavci štrajkali mesece in mesece, ali štrajk je izpodletel, in niso se mogli iznebiti neznosnih razmer.
Italijanska vlada nima nikake moči, da bi pomagala. Prebivalstvo silno naglo narašča in italijanski delavci morajo zapuščati domovino in prihajajo k nam v Avstrijo. Toda ti italijanski delavci, predno se napotijo izven svoje države,
naj zahtevajo najprej od italijanske vlade, da jim da kruha,
***
Nadaljevanje in resolucijo, ki je bila odobrena na protestnem shodu in predložena nameseništvu, priobčimo radi obi-lega gradiva v prihodnji številki.
Naročnikom.
Kdor ni še plačal naročnine „]Saroduega Delavca" naj stori to čimprej, sicer smo primorani vsem onim, ki so zaostali L naročnino, ustaviti naš list!
UPRAVNI&TVO.
• ZVEZA •
JUGOSLOVANSKII ŽELEZNIČARJEV.
Pozor železniški delavci.
Za dne 14. februvarja t. 1. sklicuje c, kr, ravnateljstvo drž. železnice »Delavski < dbor“ za ureditev dnevnih plač in drugih vprašanj, tikajočih se železniških delavcev. V tem oboru-se razpravlja samo o predm tih, ki so vloženi po odbornikih potojij predstojnega mesta vsaj do 1. fe-bruvafja na č. kr. ravnateljstvo.
Upajmo, da so storili odborniki svojo dolžnost in da so razmotrivali temeljito o težnjah delavcev. Opozarjamo jih, naj nikakor ne puste izpred oči ureditve dnevnih plač, to je najnižjih plač delavcem. C. kr. ravnateljstvo ima pri tem čudno logiko. Viditi je, kakor bi delavec kupoval ali dobil različne živl;enske potrebe cenejše kakor deiinitivni uslužbenci. Tako n. pr. se je priporočala doklada za Kras na progi od Trsta do Podbrda, za vse isterske in dalmatinsk ■> proge. In ako pogledamo dnevne plače in jih primerjamo drugim krajem, pa se moramo vprašati, po katerem ključa je ravnateljstvo te plače od merilo. Gotovo ne zavidamo definitivnih uslužbencev na tej opravičeni dokladi, ampak mi zahtevamo od c. kr. ravnateljstva samo to, da tem razmeram primerno uredi tudi plače železniškim delavcem. Naj si bo slavno ravnateljstvo v svesti, da tudi delavec mote biti le takrat z<dovoljen, kadar ima tržnim razmeram primerno plačo, kadar mu je mogoče pošteno preživeti sebe in svojo družino ; in to zahtevati ima tembolj pravico, ker tudi on pošteno služi denar železniški upravi,
Klin s klinom. Gotovo se »Zvezi jugoslovanskih železničarjev- ne more podtikati, da bi njeni člani * gitirali za organizacijo Z. J. Ž. s terorizmom ali pa s kakimi pr znimi obljubam’. Pač pa to delajo internacijonalni sodrugi. Na tem mestu jim povemo, naj nehajo že enkrat z sramotno agitacijo, strašiti in groziti ubogim delavcem, da izgubijo službo, ako pristopijo k .Zvezfjugoslovanskih železničarjev-, ali pa jih rotiti, da se morajo vsi organizirati pri socijalno-demokratični organizaciji. Mednarodni »Železničar- je v svoji zadnji številki denunciral dva naša člana, katerima ne morejo dokazati, da bi bila agitirala z namenom. Ako pa se pogovarjata s svojimi stanovskimi kolegi v organizaciji »Z. J Ž.“, to še ni nikaka agitacija.
Nasprotno pa mi lahko dokažemo, da socijalni demokrati nadaljujejo svoj grdi način agitacitacije. Za sedaj še zamolčimo imena, ker upamo, da bo ta opomin zadoščal. Ako ne, pa jim povemo, da tudi lahko bolj pritisnemo. Tako jih je več v prosti luki, ki pretijo slovenskim delavcem, posebno na nekega našega člana Gerna imajo piko, in mu grozijo, da, ako 1. febr. ne pristopi, bo odpuščen.
V skladišču na postaji drž. žel. (Sv. Andrej) pa se je celo predrznil neki neposredno zapovedujoči poduradnik, poklicati delavce skupaj (na raport), in jim je polagal na srce, da upa, da s 1. febru-varjem pristopijo vsi k socijalnodemokra-tični organizaciji. Potem je pa še posamezne po priložnosti poklical k sebi in mu prigovarjal in polagal na srce mednarodno organizacijo in da naj se s I. febr. vpiše.
Vse to v službi!	^
Žalostno je sicer, da morajo sodrugi agitirati s takimi sredstvi za svojo* orga-niz-cijo. Vse to priča, da jim gre za kožo.
Opominjamo jih pa, naj bodo pametni, ker drugače bomo pritisnili. Ako ni bilo prej v skladišču agitacije, jo tudi zdaj odločno odklanjamo.
C. kr. ravnateljstvu državnih železnic. Opozarjamo slavno c. kr. ravnateljstvo drž. žel. še enkrat in prosimo, da da potrebno odredbo, da bodo imeli slovenski uslužbenci in delavci mir pred internacionalnimi agitatorji, kateri grozijo vedno z odpustom službe in terorizirajo vsakega, ki ne mara biti njihovega prepričanja na najgrši način. Ako slavno c. kr. ravnateljstvo temu terorizmu ne napravi konca, smatramo, da se ta ostudna agi-cija vrši pod okriljem c. kr. ravnateljstva drž. železnic.
V	službi naj se pusti uslužbenca in delavca pri miru, pa ne da bi se mu grozilo z izgubo kruha.
Shodi. — To nedeljo, 30. januvarja se y;ši ustanovni shod podružnice Sežana „Z. J. Ž.“, in sicer v Sežani v restavraciji pri »Zvezdi- ob 3. uri popoludne.
Dne 2. februvarja se vršita ustanovna shoda podružnice Dutovlje ob 2 in pol uri pop., in Rihenberg ob 5 in pol uri pop.
Slovenski železničarji! Vpisujte se v »Zvezo jugoslanskih železničarje-. Zanimanje za to organizacijo postaja vedno večje in je dosegla že jako lepo število. Upamo, da še ta mesec močno prekoračimo pol tisoča.
Kranj. V nedeljo 23. januvarja je bil za nas slovenske železničarje-«? Kranju ponosen dan, kajti mi smo bili prvi, ki smo ustanovili podružnico »Z. J. Ž.“ na Kranjskem. Temu primerno je bila tudi udeležba krasna in navdušenje veliko. Od centrale iz Trsta je prišel sam predsednik, ki je v jasnih besedah razložil pomen „Z. J. Ž.“ Navzoči so oddobravali ustanovitev »Z. J. Ž.- in se je priglasilo 31 članov.
V	odbor so bili izvoljeni člani, ki so v ponos podružnice Predsednik železniški mojster Mlakar, podpredsednik postajni mojster Kramaršič, tajnik Fugina, blagajnik Lognnder, odborniki Ažman, Prosen, Prosen Franc in Vrhovnik; namestniki Ulčar in Mrak; pregledovalci računov Sumi in Vanič.
Po končani volitvi je govorilo še več članov in so si navzoči obljubili, delovati na to, da se čim prej ustanovijo tudi po drugih krajih podružnice. Navzoči so bili tudi zastopniki iz Tržiča in Škofjeloke. Po končanem shodu se je razvila prav živahna domača zabava in so se slišale prav ubrane slovenske pesmi.
Pripoznanje. Prvikrat pride od oti-cijelnega lista socijalnodemotračnib železničarjev pripoznanje, da obstoja narodna organizacija slovenskih železničarjev, {namreč »Z. J. Ž.“ Železničar od 15./1. t. 1. prvikrat omenja Z. I. Ž., seveda pri tem hitro pade po značajnem članu Z. J. Ž. tov. Guliču in Peganu, in jih denuncira. Namen njegov je očividen, namreč, sodrugi si misijo, pritisnimo jih po stari svoji internacij onalni navadi, in ul. Boschetto je zopet rešena. Toliko bodi 'povedano, da omenjena dva na vlečeta nikdfear za lase v »Z. J. Ž.“, ampak da prihajajo sami v »Z. J. Ž.“, ker vejo, da se jih tukaj ne
Okorišča v strankarske namene ; radi tega niso na krivi, ampak na pravi poti. Omenjena dva nista huda agitatorja, pač so to drugi, ki agitirajo po kolodvoru, da se pehajo in se hočejo pobiti. Internacijonalni sodrugi železničarji hočejo agitacijo očitati drugim medtem ko se oni vendar v tem oziru odlikujejo in se poslužuje pri tem naravnost kaznjivih sredstev. Toliko naj pa sodrugom povemo, da so časi minoli, ko so se oni smatrali za mogočnike nad uslužbenci, ki bi ne hoteli trobiti v njih pusti rog.
Zapomnijo naj si tudi, da je bila in ostane za slovenskega železničarja pot k internacijonali kriva, in da je bil skrajni čas, da je ogromna večina slovenskih železničarjev spoznala, da mora po tej poti zginiti v kratkem času zadnja sled slovenskega železničarja, ker je slovenski železničar v internacijonali sam vglajalpot tujcem k železnici v naše kraje.
Priporočilo velemožnemu paši v Gorici. Priporočali bi slavnemu paši] načelniku Wieserju v Gorici, da se počasi spametuje. Naj vendar že enkrat neha z zatiranjem slovenskih železničarjev. Malo ‘ še počakamo, potem pa bomo otvorili v našem listu posebno rubriko temu velikemu možu, ki strahuje menda celo c. kr. ravnateljstvo v Trstu in ima pri zatiranju slovenskih železničarjev tudi zaslombo v c. kr. železniškem ministerstvu Da, da, nemški „Landsmannminister“ ima moč ! Ampak malo polomiti pa moramo to železno roko vendarle. Gospodine Wieser, zdravstvujte ! Kaj kmalu spet kaznujte kakega sloven skega železničarja, da bomo bolj korenito čunati z Vami!
Ustanovni shod podružnice Sežana „Z. J. Ž.“ se vrši 30. t. m. ob 3. uri popoldan v Sežani.
PUSTNI TOf{EK Vsi V dvorano	doma“ na veliki
ples pl. D. O. I Vstopnina 1 Začetek ob 6. uri popol.
Socialni demokrat v zvezi s kapitalistom.
Kratko črtico zgodovine „ zagorske socialne demokracije" in menega vodje Mihe Čohala hočem podati širši javnosti.
Nad 20 let je že zagorski proletarijat organiziran. V začetku je bil neki Ribič kot tajnik tu, a mož je imel smolo. Prišli so mu kmalu na sled, da ne opravlja svojih poslov tako kot poštenjak, in dali so mu slovo.
Prišel je k nam potem dobro znani Miba Cobal. Delavstvo ga je sprva prav z nezaupanjem gledalo, a pozneje, ko je videlo, da se v resnici zavzema za interese delavstva, so kar trumoma pristopali k bojni organizaciji.
Bil sem od začetka večkrat na di-skuzijskih večerih in videl sem moža Čohala s „vivčkom“ v ustili, a okoli njega može delavce, ki so ga verno poslušali; videl sem v njem svojega odrešenika.
Res je, da je mož tudi name naredil utis, da je bil nekdaj sam trpin delavec, njegove težke poteze na licu, borni „vivček“ v ustih in zakrpana obleka so pričali, da njegova preteklost ni bila najboljša.
Zato se ni čuditi, če smo imeli vanj zaupanje. Pričeli smo misliti na lastno svojo korist in ustanovili smo si konsumno društvo, hoteč se gospodarko organizirati. Vodstvo konsumnega društva smo izročili Čobalu, po naših mislih najboljšemu možu.
Minila so leta, in z leti se je tudi Čohal spremenil; nekdanje tako resne poteze na licu so počasi izginile in tudi borni „vivček‘‘ se ni vtč prikazal v ustih — šel je v pokoj, njegova obleka je bila tudi vedno bolj novega kroja, tako da se je mož prelevil popolnoma v gospoda, in če si znjim govoril, ti je udaril v nos duh fine smodke. Kmalu smo tudi culi, da razpolaga že z ogromnimi tisočaki (15 000).
Mož, ki je prišel pred par leti s cu’o na rami in „vivčkom“ v ustili v Zagorje, ima danes lepo premoženje in kral|uje v v palači ko paša. Zato se pa tudi jboji vsakega sumnega gibanja med delavci ; če bi se kaka stroka hotela vzdigniti — on in njegovi „izvoljenci“ hitro pomirijo ljudstvo s puhlimi frazami, češ da ni čas ugoden i. t d. Mislim, da za Čohala ni nikdar čas ugoden, ker mož se boji za konsumno društvo, bolje rečeno, za svojo molzno kravo. Zato lahko nas izdaja.
Kot priprost delavec bi tudi omenil v imenu narodno čutečega proletarijata kaj
o županski volitvi v Zagorjn ob Savi in vodji tukajšnje socijalne demokracije Mihi Oobalu kot občinskem odborniku.
Dan 18. prosinca 1919 je zgodovinski dan za Zagorje; slovenski možje, katerih imena bodo pričala poznejšim rodovom, s kako značajno možatostjo so nastopili proti sovragu, ki je ubijal slovenski značaj Zagorja, so kili na svojem mestu. Danes smelo rečemo, da je Zagorje slovenska občina, in nikdar več ne bo prešla v nem-čurske roke! Strt je obroč, in ledeni okovi so se raztopili; pomladni vetrič veje po prijazni zagorski dolini.
S svojatjo, ki že čez 20 let intenzivno dela, da bi Zagorje postalo popolnoma nemško, se je zvezal jugoslovanski secialni demokrat ('obal. — Tu vidimo internacio-nalista, ki bodri Germana v boju zoper pravično slovensko stvar!
Ni še dosti tega, ampak mož kot zastopnik delavcev se zveže s kapitalistom, največjim izkoriščevalcem ubogega proletariata, samo da bi Zagorje ne imeto slovenskega značaja. Jugoslovanski demokrat Miha ('obal je oddal svoj glas nemškemu kapitalistu! Kaj neki porečete Vi, sodrug Etbin Kristan v Ljubljani, k temu? — Mar ste ga li pooblastili??
Če bo vodstvo socialno demokratične stranke to mirno v žep spravilo, — potem pač ne bo več stranka proletariata, ampak stranka kapitalistov! In uresničile se bodo besede, ki smo jih ču’i od bivših premogo-kopnih ravnateljev, „da je v interesu družbe, če je ('obal v Zagorju“ !
»Slovenski Narod" je že večkrat odkril, kakšno dobičkanosno politiko vodi tu Čohal in kako se je odkrižal Malovrha, ki je bil proti njegovi taktiki, in na kako lep način je spravil Čepina v Litijo. Danes si misli: Vse mi gre po sreči, svojih nasprot nikov sem se lepo otresel — zdaj pa naprej!
Res je! In tudi nas se še boš, Miha , V takega moža, ki se s kapitalisti veže, pač ne more imeti ubogi trpeči delavec zaupanja! —
Da, da, pri polno obloženi mizi je lahko izdati ubogega rudarja. Vsakdo ječi pri tej neznosni draginji, osobito pa mi nbogi delavci, ki nam zadnji čas tako trgajo naš zaslužek.
V obupnem stanju smo danes zagorski rudarji in naš vodja mesto da bi se v resnici zavzel za nas in nastopil proti izkoriščevalcem delavskih žuljev, se pa veže z njimi.	1
To nam da misliti. — Star sem in skoraj da sem že osivel pri rudniku kot delavec, ali takega izdajstva pač še nisem doživel. V dnu duše naj se sramujejo izkoriščevalci delavcev, ki nas na tak način prodajajo kapitalistom!
Zato pa je skrajni čas, da premslimo, kaj nam je ukreniti. Obupni položaj, kakor ga imamo zdaj,jeskoro neznosen. Res, da smo prepuščeni tuji milosti, a si mar nismo tudi pri prvi stavki sami pomagali ? In naš glas je bil močan tako, pa smo za vedno strli močan obroč. —
In tudi danes bi mogli sami stopiti v mezdni boj — in dosegli bi zmago. Kajti mož (.'obal, ki se veže s kapitalistom, pač ne more proti njim nastopiti, to je jasno ko beli dan! — Zatorej, dragi tovariši delavci, na noge in sami povzdignimo glas — in pokažimo, kaj nas teži.
Narodni delavec.
Englezki radnik.
— tc. —- Onih dana bjesnila je u Eoglezkoj velika izborna borba. Borile su se dvije velike i jake stranke. Stranka slo-bodnjaka, kojoj je vodja Lloyd George i stranka konservativna, koju vodi glasovih Joe Chamberlein poznati zatornik bruske slo bode ta glavni borile i predstavnik englez-kog imparijalizma.
Bore se dvije velike buržoazijske stranke, stranke koje zaoupaju interese svojih — burzoazijskih birača, u koliko imaju te stranke razne programe ipak imajo jednu zajedničku dodirnu točku, a ta je: da en-glezka nabavi čim višo „Dreadoughts-a“ pa da time čim više obterate državnu bi-lancu, a prema torne, da oporezuju i dže-pope konzumenata — radničke džepove.
Eoglezka, ta zemlja velike trgovine i industrije, ta carica svjetskih mora i zemlja političkih prognanika, u toj zemlji neo-graničene pohtičke slobode mora da živi i radnik — bolje nego li u nas — mislit če mnogi naš radnik.
U koliko su englezki „lordovi“ prijatelji političke slobode i nekaki zaštitnici ljudskih i čovječkih prava, u toliko im nisu po čudi radnička kretanja i radničke organizacije. Ta englezki »lordovi" bu zastup-nici veleposjeda, veleindustrije i velekapitala, a kao takvim im najbolje ne mirišu — radničke org nizacije. Ma u koliko živili
u skladu — po teoriji političke ekonomije, dva glavna uvjeta današnje produkcije — rad i glavnica — u toliko su ta dva pojma — u praktičnom životu u nepresta-noj borbi.
Uza sve te okolnosti spadaju englezki radnici medju najagilnije, a ujedno i medju najizrabljivanije radniške. Veliki kapital, koji u Engleskoj raprezentiraju bezdušni i bez-obzirni lordovi, izrabljuje silno englezko radničtvo. Ima doduše dosta zakona, koji zaštičuju tamošnjeg radnika, no i ti zakoni slabe su koristi po radništvo, jer su ih lordovi stvorih i u svojoj kuči primili. Rod-nički zastupnici izčezavaju svojim brojem pred velikim posjedom, lordovima, a osim toga dolaze su zakoni pred dvije kuče: pred zemaljsko zastupstvo i pred lordove. U potonjoj — u kuči lordova, zastupan je veliki posljed, koji uništava sve one zakone, koji lordovima ne prijaju, — prema torne je borba englezkih radnika velika.
Protiv djelovanju lordova stvorilo je radničtvo snažnu, vrstiu dobro proširenu organizaciju, koja je proširena po cieloj zemlji, te koja ima uzornu (lisciplinu.
Nedavno torne bavila se je englezka štampa obširno generalnim Štrajkom, koji je imao — kako su one pisale — ovili dana bukniti. Kako smo več u uvodu našega člančiča naglasili, Englesko je, šta se industrije, tiče prva država Evrope te 8-oje proizvode izvaža u svih pet continenta. Prema tomu bi štrajk ejelakupnog eng ezkog rad-ničtva, djelovao štetno ne samo u Etglez-kpj, nego bi* prouzročio i na drugim svjet-skirn tržištima, koje Englezka obskrbljuje svojom produkcijom. Lahko je onda pojmiti, zašto je zavladao tol ki strah pred štrajkom englezkih rarnika.
No štrajka nema ?
A zašto?
Na skupštini svili englezkih radničkih saveža razpraskalo se je o uvede rju osam-satnog radnog vriemena, ta je akcija pre-puštena izabranom odboru nort — humber landskog saveza ugljenarskih radniks. Savez je radio, da ispuni postavljenu zadaču, no nije ništa uspio. Zašto nije uspio imade tomu više razloga, a biti če da je najglav-niji onaj, što je došlo do sukoha izraedju zastupničke kuče i kuče lordova, izmed ju dolnje i gornje kuče. Zbog toga sukoba razpuštene su ob|e kuče. U zemlji je nastala kriza, a baš sada se nalazimo u vrie-me novih englezkih izbora, uspieh kojih, morao bi, da odstrani križu. Zemlja je u krizi, a odatle i bojazan, da u ovo vrijeme ne bude i druga kriza: radnički generalni štrajk.
Dne 14. t. m. je taj nort-hum - ber-lanski sarez sazvao skupštinu u Novvcastl gdje je podastro izvješče o svojem djelova nju. Izvješče je glasilo, da se pitanje osam satnoga dnevnoga rada za ugljenare nije pomaknulo ni za korak napried.
Prema torne neče biti proglašeu generalni štrajk u Eoglezkoj barem — ne — za neko vrieme. A uzrok leži u torne, šta su se englezke radničke organizacije čutile preslabe, da odole englezkim kapitalističnim organizacijama,
Drugovi! Ičto nam opet jedan primjer, na kojem možemo što-šta naučiti! Evo — englezke radničke organizacije bojale su se spustiti u borbu sa organiziranim kapitali-stima. Bojale su se kapitulacije, koja bi bila nesrečom za ondašnje radničtvo. To sve nas uči, da radimo na torne da čim više proširimo našu N. Bj. O. Svaki od nas mora uči u borbu. Svaki od nas mora dr radi na proširenju naših organizacija, jer kako več jednom prilikom napisasmo : Jakost naše organizacije je i naša jakost.
Drugovi nezaboravite one:
U Organizaciji je snaga u organizaciji je moč!
Rojončnni in meščani!
Zahajajte v ll. skladifte kon-sumne zadruge (lanov n. D. o. (ulica Mlramar).
Čas, delo in denar.
To so faktorji, s katerimi moramo in smo naravnost primorani računati dandanes. Eden je važneji od drugega, v tako tesno zvezo po se združili. Vsakdo stremi za njimi, mnogi se celo ne zavedajo tega ; slehernega sili k temu trdo življenje, ki se je prav zadnje čase tako silno poostrilo; da
I je postala borba za vsakdanji košček kru J naravnost kruta in brezobzirna. Ban“ našnje življenje je veleresno, nikdar P0^ preje ne tako. Vse drvi, vrvi, se pek* ! odriva drug drugega, da, brat bratu J napoti, brat bratu trga izpred ust koše« kruha.
Čas, delo denar so danes tako dr® goceni, da »o postali v razmerju s P°. ostreno borbo za vsakdanji kruh prev*2® in velepomembni. Nikdar popreje ni velj®1 in se ni uresničeval prastari izrek : čas J zlato, tako zelo in tako jasno, kakor ra*n° dandanašnji. In če je nekoč pred tisošuo’ leti neki paganski kralj na večer dneva, v katerem ni nič dobrega storil, vsklikn'1 „diem perdi" — dan sem izgubil, ko-liko večjo škodo pomenja izguba dnev® danes po tisočih letih. A to ne le v i®6’ alnem pomenu, ampak v krvavo resnične'11 pomenu besede. Čas ne stoji, trenutek lZ' gine, utone v večnost; že si ga nisi os*0" jil, izkoristil, ga nisi živel. Tvoj zamuie®' neizkoriščeni dan je svetu škodoval. T*»® v idealnem pomenu. Drugače, današnji® razmeram primerno povedano: če nisi del®’ si s tem prikrajšal samega sebe in stoJ® družino, si si iztrgal grižljaj izpred lastni® ust. —
S časom je torej tesno v zvezi zdi®' ženo delo in plačilo. Čimbolje uporabi]®0 trenutek, tem večje in vspešnejše je tvoje delo, tem lepše in večje plačilo — kos kruha. Iu ravno ta je danes cilj našeg® stremljenja. Za tem se peha vesoljni svet) za tega se bije ljut boj, v katerem a®0 neprestano, dasi se časih tega še ne zave' damo ne. Smoter današnjega sveta je ko® kruha. Razmere so se tako zresnile in p°' ostrile, da se moramo z njimi baviti zel° resno in da posvečamo vso svojo pozor' nost edino le svojemu obstanku in težim0 edinole za glavnimi faktorji krute vsak' danje borbe ; za časom, delom in*plačilo®-
Delu plačilo! Delu čast ! Dobro ■ Tako pravijo vsi, vsaj v svojem srcu Pr’,' znavajo delu, kar mu gre. Toda tisti, ^ bi morali ta nauk praktično uveljaviti, k> bi morali dati deiu zasluženo plačilo, 9® dajajo voditi od nečloveške samogoltnost' in nenasitne lakomnosti;
Tem torej, kateri si prisvajajo le ea® in denar in pa slabo plačane žulje mar' ljivega dela, tem pijavkam velja boi vsta* jajoče pravice. Proti krutim izkoriščevalce1" in neusmiljenim stiskačem velja odpor krepko razvijajočih se socijalnih organ1' zacij.
Če je denar sveta vladar, pa naj bo — d-lavstvo organizirano in združeno P8 bo sveta general, mogočen in nepremagljiv vojskovodja v boju proti nasilju in krivi® za pravico in socialno izjednačenje med delom in plačilom.
Cas bo pokazal delavsko moč ; ni ve® dolgo morda tisti zaželjeni in težko prič«' kovani čas, ko bodo morali delavsko vojsko vpoštevati vsi, ki se je danes skrivaj bojijo in jo mrzijo.
DOMAČE VESTI.
Gibanje v Puli traja dalje '■ Matellich išče povsod delavce (oglarje) ali zastonj. — Delavci, vstrajajte, ker v par dnevih mora priti do odločitve-
Javni shod N. D. O. v Škorklji,
sklican v gostilno „AUa colle di Scorcola' se je obnesel nenavadno dob-o. Prišlo j® do 100 domačinov-delavcev. V onem lokalu, kjer je ob času zadn ih deželnozborskib volitev obhajala socijalna demokracij8 divje orgije, se na tem shodu ni prikazal niti eden uasprotnikov, dasi ble<ti par ko* rakov oddaljeno nav zidu še tabla »Ljudskega odra", Tudi Škorklja jim je pokazala hrbet.
■ Shod je otvoril tov. Piščanc. Izvoljeni predsedn k domačin tov. Lavrenčič je pO' zdravil navzoče in dal besedo tov. dr. Jos-Mandič-u. Ta je najprej konštatiral dejstvo v popolni odsotnosti baš v tem okraju nekdaj tako močnih socijalnih demokratov ter navajal glavne vzroke njihovega propada. Obrnil je na to pozornost do mlajšega, ali tem nevarnejšeg i sovražnika slovenskega delavstva v Trstu, to je na stranko bivšega Pternacijonalca Pagnini-j8> neizprosnega m brezobzirn ga italijanskega šovinista, ki ima za svojim hrbt un mestni magistrat tržaški. Razlagal je na to nez nosne razmsre pri oddajanju dela v prosti loki in v novem pristanišču pri sv. Andreju-Vabil je navzoče, da se polnoštevilno udeležijo protestnega shoda pril odnjo nedel|°> kakor tudi h pristopu v vrsto udov N. D-O. Buren aplavs na koncu njegovega g°' vora je pričal, da so zborovalci umeli lZ srca govorjene besede.
Tov. Piščanc je bodril navzoča h skupnemu delu iu k bratski vzajemnost'
te^ (|e^av8^voni v niestn in mej okoličani J xt 'raz^oz*TŠi hasek, ki ga ima delavec "• D. O, vabil k pristopu.
. Tov. Godnik je ravno prišedši od za-Jtte8a shoda v Sv. Križu prinesel po-; rav tamošnjih zavednih delavcev, vabil j ]na naročbo in čitanje lista „Narodni ®*ec“, poživljal k slogi in vabil navzoče j> Protestni shod. Govorili so še tov. rižmančič, ki je drastično dokazoval v i-°b? cestnega italjanstva in njegovih ti?k elj®v' ^r- Mandič Je omenjal še nepo-sbne in škodljive zavisti sploh med dejstvom. Tov. Jaklič kritizira tov. Godnika n. Mlačnosti okel čanov do narodno-de-
ega napredka, govori o borbi za slo-Dsko šole in podpira podv k vpisu v jjganizacijo. Na to je govoril še tov. dr.
|. sndič, ki jo navajal vzroke, da se oko-Pa ni prej vzbudila, Premalo se dela za °hco, ker se dela za okolico, in se le Priliki volitev napoveduje shode in se Pptem ne pride več v dotiko z okoličani,
’ s° navajeni -videti v shodih le sredstvo gitacije za volitve in ne sredstva za zbolj-s,nje svojega stanja.
Sledilo je še par stvarn h popravkov, a >ar je bil shod zaključen mirno, dostojanstveno, kakor se je vršil.
. Okoličani, na vas je sedaj, da poka-,eM> da niste mlačneži, ampak da znate vi se postaviti v *r te braniteljev na-0(*a na svoji zemlji. Ystan;te in zlomite erige robstva, da bo lahko izmed vas eci; Na svoji zemlji svoj gospod !
. Vabilo na naročbo tamburaškega Instrumentalnega lista „Lira", ki bo izha-'8‘ vsak 25. dan v mesecu. „L'ra“ bo pridala samo efektne, v lahkem slogu se-?tavljene skladbe, porabne za zabave, plese, dete itd. Vsebina „Lire ' bodo koračnice, Plesni in zabavni komadi, kupleti za en in glasov — (katerim bo podstavljen tudi Mvirski izvleček) — in ženski zbori s 8Premljevanjen tamburaškega zbora.
Prva številka „Lire“ izide 25. t. m. velja vse leto 10 K, za pol leta 5 K. °samezne številke 1 K 20 st. Naročila prejema upravništvo ,Lire“ v Ljubljani, ‘JOdna ulica št. 4, II. nadstr.
, »Društvo jugoslovauskih železni "■tih uradnikov v nedljo 16. t. m. je ‘Melo svoj I. redni občni zbor. Iz zanimiva tajnikovega poročila je posneti, da je bilo društvo že v svojem prvem ponovnem letu pridobilo ugleda in simpatij T V8ej slovenski javnosti. Novemu odboru *obino mnogo sreče in dosti vspehov !
Tudi značilno. Št. 1. letošnjega "Poštenga roga" objavlja „odprto pismo" kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljevo in se v imenu 48 družinskih očetov bridko pritožuje proti pošt nemu kontro-°rju g. Hvali, ki neki jako brezobzirno Postopa s svojimi podrejenci.
Ta gospod si menda domišlja, da so poštni uslužbenci samo zato tu, da se znaša nad njimi in jim kaže svojo moč 10 brezsrčnost. Mi se ne čudimo t ‘mu gospodu prav nič. Zakaj prazen klas po a°nci stoji. Domišljavost in nadutost nima toaju. Omahljivi značaji so ko pene ob 0regu : kopičijo se in se razblinjajo, zakaj P®0e so, ki absorbirajo vase smeti in ne-Snago, da so gnusne za oči in škodljive
bistri vodi. Zato jih voda požene k bregu in jih pusti tam... G. kotrolor Hvala, tako smo izvedeli, je rkremenit“ Slovenec. Svojega otroka, ki je bil obiskoval „Ciril-Me-todovo" šolo je vzel iz tega učilišča in ga je dal v „Legino“ šolo !
Samo ena poteza, le ta znač lna poteza njegovega značaja nam zadostuje, da vemo, s kom imamo opraviti. Za enkrat smo radovedni, ali bo c. kr. poštno ravnateljstvo preiskovalo omenjene pritožbe, ali — 1
Trpeči in tlačeni organizirajte se : v organizaciji je moč !
Šentjakobska ..Čitalnica" priredi v gledališki dvorani jutri prelepo opereto Mamzelle Nitouche. Naslovno ulogo igra gdč. Janova. Svira popolni čitalnični orkester (24 mož). Cene navadne; začetek točno ob 7.30 zvečer.
Smrtna kosa. V nedeljo so pokopali v Škednjo ženo našega tovariša Frana Plečnika iz tamkajšne skupine N. D. O. Zapustila mu je pet otročičev, najmlajši ima dva meseca, naj starejši osem let. Pogreba se je udeležilo vse delavstvo škedenj-sko, posebno udje N. D. 0.
Ne obupaj, dragi tovariš France, če te že tako mlsdega skuša previdnost Božja. Bodi udan in moško prenesi težak udarec. Zakaj oče si.
Darovi. Za tovariša Frana Plečnika so nabrali v Skednju K 36, na shodu N. D. O. v nedeljo v „Nar. Domu" pa K 31.
Srčna hvala !
Nedeljski ples tovarišev proste luke N. D O Ples delavcev iz proste luke, članov N. D. O. ki se je vršil v nedeljo, je vspel v vsakem oziru najsijaj nejše.
Ze ob 4. uri pop. s > je ljudstvo začelo zbirati v gostilni in dvorani. Ob 6. uri je bila dvorana polna plesalcev in plesalk. Ples se je vršil v najlepšem redu. Dvorana je bila vsa od čena z zelenjem, katero je pokrival nežni sneg — iz bo mbaža; v sneženem gozdu je igrala god ha pod vodstvom gosp. Majcena vesele valčke in poskočnice.
To je bil dan veselja za naše delavce. Tovarišem iz proste luke naj bo to v vzpodbujo tudi zi drugo vrtne poletne veselice.
Iz Proseka in Kontovelja se nam
poroča, da je tam knjižica nujno potrebna. N. D. O. je došlo več pDem, da obe vasi prosita, nai jim kar najhrreje ustanovimo knjižoico. Samo ob sebi umevno, da N. D. O. ne razpolaga s tolikimi knjigami, da bi lahko želji takoj ugodila. Zato se obračamo do vseh, katerim je narodna prosveta na srcu s prošnjo, da pomorejo po svoji moči N. N. O., da čimprej ustanovi omenjeno knjižnico. Pošljite nam primernih knjig, dobro delo storite s tem!
Hrvatske železničarje ie še enkrat oplazil bič madžarske vlade. Revnateljstvo ogrskih državnih železnic je namreč izdalo odlok, vsied katerega imajo posebni emi-sarji strog nalog dogna i, ali so tudi res vsi železniški uslužbenci zmožni madžarščine. Kdor ne zna madjarskega jezika, tega neusmiljeno odpustijo iz službe !
Kaj pa pri nas ? Zakaj pa avstrijska vlada ne izda podobnega ukaza za svoje uslužbence, ki ne znajo deželnih jezikov in
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliČo, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.

AUSTROAMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
2 . ja uarja parnik ..Marthi Washin()ton‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
10. februarja parnik , Sofla Hohenberg'1 v Buenos-Aires via_Almena-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimj in iuksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se jo oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, alloa Molla Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
jezika prebivalstva?! — Spomnimo se Trsta, Gorice, Celovca, Beljaka, Celja, itd. itd.
Velika nesreča na Koroškem. V Rablju na Koroškem se je pogreznila dvonadstropna hiša in je izginila v podzem-»kih rovih ondotnega rudnika. V hiši je stanoval s svojo družino zdravnik Vesely in neki vpokojeni orožnik, a v pritličnih prostorih je bilo nekaj bolnikov, ker je bila v hiši tudi lekarna in začasno bolnišnica. Vsi so našli težko in žalostno smrt. Vsega skupaj je mrtvih sedem oseb. — Pa tudi delavci v rudniku so bili v veliki nevarnosti. V rove je začela uhajati voda tako, da so bili oni delavci, ki so delali 100 m pod zemljo, že do vratu v vodi. — Dvigala in vse varnostne priprave so delovale seveda slabo; kajti priprava takih stvari stane bogatega podjetnika nekaj denarja. Denarja je škoda — delavcev ne tako, misijo 1 udomili kapitalisti !
—c Boj praških čevljarjev proti velekap talu. — Boj med malo obrtijo in velekapitalom se poojstruje od dne do dne. Kapitalistična podjetja delajo malim obrtnikom veliko konkurenco, ker prodajajo svoje izdelke cenejše. Mnihovgraška tovarna za čevlje v Pragi si je napravila velikansko reklamo, češ da bo prodajala čevlje pod tovarniško ceno. Proti tej konkurenci so se vzdignili praški čevljarji in so sklicali protestni shod. Na tem shodu je glavni govornik Humi dokazal, da (Dalje na ?etrti strani.)
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstva za mno gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro po strežbo.	SVOJI K S VOJIM
S spoštovanjem
Miroslav Kovačič,
brivec.
2'20 3.20
Književne novosti:
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . .
vezano
GOVEKAR: „Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........
»Štiri ruske »like", povesti .... BENES: „Brodakovakl odvetnik* .
Kip Gregorčiča...............
2-80 —•60 1-50
. .	„ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Miti za dvorane In vrte prt :: zabavah ::
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
Dalmatinska gostilna
(Trattoria dalmata)
Tt^ST, ul. Coroneo 3, Tt^ST
Prva zalog Viškeg in Omiškep vina
prve vrste in
Češko Budjeviško pivo.
Cene:
Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „	64 „
,, belo livandalcc „ 80 „ Pivo Budjeviško „ „ 56 „
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj danajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se priporoča
SIME BAUS.
Canom N. D. O. pozor!
1’oslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
Alojz Povh, urar.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
,,AIl’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratellt dal m »tl “ ulici Zudecohe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Podpisani priporoča sl. < bčinstvo svojo
žganjarno
ulica Petronio številka 1.
A. B.
• ■ • a
•	a
•	a
udani
Tovariši N. D. O.
Ueliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
g K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najflaejšlh in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za nardčbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v uMci Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladftičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
J
Člani „N. D. 0.u 1 Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št 3.
in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlj e blago na dom.
Telefon š» 699.	Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi naj finejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to RO najnižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
1 Konsumna zndrusa M. D D.
Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare člatl dob'ček-jgga važega Prvaga— :: Telefon: štev. 23-21. m. v Škednju.
apodarakega podjetja )e namenjen le Vam In Vaši avetl stvari!	:
I
takšne čevlje, kakoršne omenjena tovarna prodaja po K 11, napra i vsak čevljar za K 8 Na shodu navzoči delavci so se iz rekli solidarne z mojsti. Po ►hodu so se vsi zborovalci uvrstli v sprevod in so.nosili veliko zastavo z nadpisom : .Zahtevajte zakone proti nepošteni konkurenci".
—	c Zadružno prenočišče obstoji v Milanu pod imenom „Cooperativa alberghi popolari“ in je ure eno po angleškem j vzorcu. Zgradba hiše je stala okoli 630.000 kron, dnčim je veliala notranja uredba 72.000 K. Prenočišče je bilo odprt i 1. 1901 in je dalo zavttja 54 gostom, dočim je bilo 1. 1908 Vseh 539 sob zmerom polnih, tako da se je pokazalo pomanj- I kanje sob in so morali odklanjati mnoge, I ki so iskali prenočišča. Cene sob, določene * za stalne gos e so po K 3.40 v našem denarju in sicer za celi teden ; za vse druge goste pa po 64 vin. na noč.
Na razpolago so tudi kopelji.
—	c Shod c. k. državnih usluž sencev se je vršil dne 15. t. m. Shod je sklicalo Obrambno društvo c. kr. državnih uslužbencev'. T. ga shoda so se ude-•ležili državni poslanci gg. dr. Laginja, prof. Mandič, Oliva, in Pitacco. Shod je otvoril društveni predsednik Frener, a poročal je | tajnik g. Sauli. Potem so govorili poslanci dr. Lag nja, O iva in Pitacco, a od nav- j zočili društvenikov g. S. Gregorič, Bavcon, j Dobrilovič in Zuliani. Bila je sprejeta re- j solucija, katera nalaga odboru društva, da ukrene potrebne korake v dosego zboljšanja gmotnih razmer c. k. državnih uslužbencev.
i
»v
je na prodaj v
sledečih
►
Može, ulica Miramar št.
Išče se izvežbanega in zanesljivega pekarskega pomočnika. Obrniti 6e v urad N. D. O.
Darovi. Protestujoči in ogorčeni nad j članki, priobčenimi v „Zarji“ in naperjenimi proti tovarišem N, D. O. pri Sv. Marku in „Strudolfu* daruje odbor združene skupine K 3 za „Nar. Del“
Za „Nar. Delavca" so nabrali na občnem zboru N. D. O. v Dolini dne 2.
tobakarnah :
1.
Seli 111 el/er, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Stanič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, tig pred „Narodnim do-mom“ št. 6.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom11 št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Magolo, ulica Belvedere št. 49. (jiržiua, Rojan št. 8.
Eggenberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersten, ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisau, ulica Fontana št. 22,
Gramaticopulo. trg Barriera vecchia št. 5.
Bubllič, ulica Sette Fontane št. 14, Bruna, ulica del Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo št1 15. Bon čel j, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruua, ulica SS. Martiri št. 9.
t. m. K 3.17, Purkar L za Nar. Drl. K 2.40.	S
Skupina N. D. O. v Skednju priredi 5. februvaria javen pustni ples v prostorih ondotnega „Gospodarsega društva" — Vstopnina za možke K. 1*—, za ženske K.
‘60. Ker ie čisti dob ček namenjen podpornemu skladu, je želeti številne udeležbe.
0(1 govor ni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tisto : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Bailliacher. Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v »Narodnem Domu, v Barkovljah.
Vivod a, Rojan (pri postaji tramvaja Pleško, GORICA ,postaja državne železnice.
VELIKA IZBIRA
za mo
in otroke. - - -
raznovrstnih oblek i,nskt
Bohinec & Po.
Via delle Tcrri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene, —
POZOR! člani N. D O. dobijo poaeben popust.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delHstria 5t. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vrakovrs'ne mrke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na "dan.
S0f~ Postrežba na dom
—::— Pekarna i sladščičarna — u—
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno mako, raznovrstne slathčice in iz deluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Josip Štolfa. SSMSS
vedere št. 8. hdeluje vsakovrstna mizarska dela
Podpisani priporoča sl občinstvo nom „N. D. O * svojo
Pekarno, sladš(karno in tov. bišt'
v ulici del Belvedere št. 67. kjer ima na razpolago
MT vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše like* Sprejema tudi naročila za torte, P( pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarna Karol Tro
Izh
vsa
Rol
čaj
pis
Dret
ul.
T<
—
TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20. ■ >
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh. V*1 vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje.
AL
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN ARHNiLNICA1
registrovana zadruga z omejenim poroštom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — T BS P — V lastni lilŠi
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št. 952.
i,«
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
90T 4'|s°|o	•
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/„—6°/0, na menjice po 6°/0, na za stave po 5l/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoiudne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih j* urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vredno* stnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerim se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4.
v k n i J Ek naj( kor: not
ma
vse
kar
ko*
poc otv na1 St s k
v\\\\\\\\\\v

no
m
** Usi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHE«
J
TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), THST.
g 8 * 1 0 e * č o
g<
u
t;
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo veliko zalo blaga, odločil sem se
vse cene zelo znižati.
n
n
P
n
I
\ Obleke za moške in dečke, suknje: Palt Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče ($a< chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodn hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice iti
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 1
in 20. Caslna krojačnlca.

Govori se slovensko.
•
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH HRANILNIC
: OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
~—i zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za hrz.: SPORO BANKA'

- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
KUPUJE IN PRODAJA
VSED\OSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRlUoRITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
VALUTE lji DEVIZE
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Mont inic is mira, bonu naročila
S#FE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---—
Uradne ure; 9 — 12., 230 — 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA “ — Trat. — Telefon: 1463 in 973.