Poštnin* plačana v gotovini. ru8a,UM““ *lcv,,na ",u> Delavska politika Posamezna številka 1.25 Din. Izhaja ^dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijaine namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. - Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 27 Sreda, 4, aprila 1934 Leto IX 94a ideološkem razpotju . . . Kljukasti križ je dvoje vrste ljudem, simpatičen simbol. Ta križ znači »nacionalni socializem« v današnji obliki. Predvsem so pristaši tega simbola diktatorsko navdahnjeni domi-šljavci, v drugi vrsti pa nesamostojne množice, ki iščejo svoje osebne rešitve v diktaturah in protekcionizmu. Prekanjeni obsolutisti love zato svoje kaline z mogočnimi frazami, ne da bi gradili svojo politiko na pozitiven program, ampak le na oblast. Kaj je torej »nacionalni socializem«? Razen dejstev v vsakdanjem življenju nam dajejo pojasnila o stališču »nacionalnega socializma« razne publicistične manifestacije v aktualnih vprašanjih. »Socialni nacionalizem«, ki se pojavlja pri nas v meglenih obrisih, stoji na stališču, da novi socialni družbi ne sme biti temelj ne privatni in ne državni kapitalizem, marveč sinteza individualnega socialnega načela — zadružna organizacija. Naše socialno vprašanje je treba reševati s stališča kmetiškega položaja in kakor bo najbolj ustrezalo kmetiškemu socialnemu naziranju. Omogočiti je treba vsakemu kmetu, da pridobi toliko zemljiške posesti, da bo neodvisno živel. Socialno vprašanje se more rešiti tudi poleg kapitalizma in socializma. Potom stanovskih in zadružnih organizacij je treba urediti gospodarsko življenje, da se izogne zlim vplivom materialističnih sistemov. Socialni nacionalizem je globoko — socialen, in zato hoče rešiti vsa socialna vprašanja enega naroda in sicer ne z razrednim bojem, marveč s sodelovanjem vseh stanov pri velikem delu narodnega preporoda, kar se mora zgoditi samo na razvalinah kapitalizma. Socialni nacionalizem je izšel iz duše našega naroda, zato nam mora biti podlaga vsega našega bodočega dela in socialnega naziranja. Bodočnost je v socialnem nacionalizmu. Itd. Tako smešno razvijajo nekateri naši »socialni nacionalisti« svojo smešno ideologijo. Razmere pa so danes tako zrah-'^e, eksistence ljudi tako omajane, cla množice samo poslušajo in se v zmoti oklepajo vsakršnih praznih raz. V resignaciji verujejo v — čudeže. no ?Lav .zara^* *eža nobeno fašistič-drnm r ,e ne P°la£a važnosti na pro-nek»f n° oddeljenost. Zadostuje mu :j / "eP,r*tnernjb fraz, takozvana zneie k? ra" prožram pa prideta po-. az°čarata množice. Lahko i u Pristaše zlasti med ma- lo burzuazijo, k * ..a1 ker hoče železnica črpati iz rednih dohodkov tudi še anuitete za 200 milijonov Din za gradnjo novih železnic. Namesto, da bi se izvedla amortizacija v 35 letih, se hoče izvesti v 11 do 15 letih. Železniške tarife so bile že doslej prehuda obremenitev za blago, zdaj pa je bila tarifa od 15. marca 1.1. povišana za novih 10 odst., kar bo spet vplivalo na cene vsem življenskim potrebščinam. -1112.(43 lit# arrttStHNf .......... Kljub temu pa računa finančna uprava za tekoče leto še s 60 odst. višjim donosom splošne pri-dobnine kakor je bil predviden lani, in s 50 odst. višjim dohodkom družbenega davka kakor lani. Davčna obremenitev tudi nikakor ni enakomerna. Stare industrije hirajo. Edino tekstilna še napreduje. Prav tako propada tudi trgovina in obrt. Lani je 2263 obrtnikov in 2107 trgovcev odjavilo obrtne liste. Število obrtniških obratov na zborničnem področju se je lani zmanjšalo za 1336 obratov, število trgovskih za 1330, število gostiteljskih obratov pa se ni izpremenilo. Število zborničnih interesentov se je v celoti znižalo za 700 obratov. Cene poljskih pridelkov so naravnost smešne. Krompir se prodaja po 30—40 par za kg, ajda, žito, oves In koruza po 75 do 80 par, čebula po 50—60 par, najboljši voli po Din 3 do 4 za kg žive teže, krave po Din 2—3 za kg žive teže. Cena jajc je padla na 35 par za komad. (Kdo pa draži blago? Kdo obdrži razliko med temi nabavnimi in prodajnimi cenami, ki so precej, precej višje. Saj so v Beogradu jajca celo po 60 za Din 10. To naj se uredi. Op. ur.) Tudi občine so v težkem položaju. Stalna nova bremena se jim nalagajo. Povsod je treba izboljšanja. In kaj naj rečejo delavci in podeželski proletarijat? —st— Sirite nal list! Mezdni bel na Jesenicah Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so v preteklem tednu precej zaostala. Rešiti je bilo mnogo bolj važnih vprašanj, tako predvsem, ali KID favorizira Nemce ali ne. Po dvadnevni razpravi se je ugotovilo, da to ni slučaj (glej poročilo na drugem mestu) in tako se je lahko zopet začelo z razpravo o kolektivni pogodbi. Teda pogajanja so ostala kakor na mrtvi točki. V nedeljo, dne 25. m. m. so zaupniki poročali na javnem zborovanju, kako daleč so napredovala pogajanja in kaj se je doslej dogodilo. Zbrano delavstvo je svojim zastopnikom odločno povedalo, da imajo samo še šest dni časa, in da mora nova kolektivna pogodba biti do 1. aprila pod streho. Zaupniki so obljubili, da bodo zadevo kolikor mogoče pospešili, da pridejo pogajanja tako čim preje do konkretnega zaključka. In res je bilo opažati tekoči teden, da so se na- ši zaupniki dopoldne in popoldne živahno in vztrajno udeleževali razprav, zraven pa še študirali akordne postavke, ki jih jimi obratni ravnatelji predlagajo vsak dan drugačne. Razen tega pa morajo opravljati še svojo službo, v kolikor niso za časa razprav zadržani. Izgleda, da bo beseda, ki je bila izrečena v Ljubljani, naglašujoč pri tem dobro voljo na obeh straneh kot predpogoj, res meso postala in da bo do 15. aprila kolektivna pogodba pod streho. Res vsega občudovanja je vredna žila-vost naših zaupnikov na eni strani, na drugi pa vzorna disciplina, ki jo kaže delavstvo in njegova uvidevnost, ki prihaja do izraza na vseh javnih zborovanjih, na katerih dobiva informacije o poteku dogodkov. Jeseniški kovinar kaže v tem mezdnem boju svojo visoko razredno zavest in dobro organizacijsko vzgojo. Organizacija nezaposlenih Misel na organiziranje nezaposlenih ni nova. Z njo se bavijo po vseh državah, kjer je kruta kriza zadela manualno in duševno delavstvo. Organizacija nezaposlenih bi se dala primerjati z našimi strokovnimi organizacijami, s to razliko, da so člani strokovnih organizacij zaposleni manualni in duševni delavci in delavke, dočirn prihajajo v organizacije nezaposlenih predvsem oni, ki se prej niso brigali za organizacijo in tudi oni, ki jih je usoda obsodila na daljšo nezaposlenost, dasi so bili prej zvesti člani svoje organizacije. Bivši člani še tudi kot nezaposleni najdejo, kolikor mogoče, zatočišče pri organizaciji in svojih sodrugih. Praktična izkušnja uči, da organizacije bolje uspevajo ob dobri konjunkturi kakor v krizi. To je naravno, ker so boljši pogoji za socialne in delovne pridobitve in pa organizacija dobi več materialnih pomočkov, da jih porabi v boju v svrho izboljšanja delovnih razmer in podpiranja članstva. To je pevsem praktična stran delavskih razrednih organizacij, dočim mora ista organizacija v krizi voditi agresivno defenzivno politiko in štediti. Nedvomno je organizacija nezaposlenih važen faktor, važen pojav v današnji dobi, ki je povsem otrok krize, oziroma gospodarskega sistema. Nezaposleni so kader četrtega družabnega razreda, ki jihi je gospodarski proces izbacnil iz svoje srede. Ne rabi jih več, ne briga se zanje, dasi si je osvojil vse dobrine, do katerih užitka bi morali vsaj moralno imeti pravico tudi nezaposleni. Ni pa vseeno, v kakšen namen se snujejo organizacije nezaposlenih. Po našem mnenju spadajo organizacije nezaposlenih absolutno v pod- ročje delavskih strokovnih organizacij. Organizacije nezaposlenih so organizacije delavcev in nameščencev, torej člani onega razreda kakor organizirani delavci. Nezaposleni so postali zaradi nereda v gospodarstvu, zaradi česar grozi nezaposlenost tudi vsem še zaposlenim. Zaposleni in nezaposleni imajo torej povsem enak, skupen interes, to je, ureditev gospodarstva po načrtu, v katerem bo prostora za vse. To je važno načelo. Zato se tudi prav resno čudimo, kako se nezaposleni, ki ustanavljajo organizacijo, opirajo na mentaliteto, ki zagovarja gospodarski sistem in piedira celo za kapitalistično diktaturo. To je grozovito protislovje. Nezaposleni so žrtev svetovnega gospodarskega sistema in reši naj jih pa poostreni sistemi, brezpravje nezaposlenih, kolikor še ni uveljavljeno na svetu. Iz tega sledi logični sklep: Nezaposleni se nahajajo v kritič-nemi položaju, ki preti delavcem in nameščencem vedno. Zaraditega so interesi zaposlenih in nezaposlenih v bistvu isti. Oboji in skupno se morajo boriti proti grozovitim razmeram in nikdar ne padati drug drugemu v hrbet iz sebičnih vzrokov ali nehote v podporo obstoječih krivic. Če sl z naroCnlno v zaostanku, jo poravnal takojl Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izkljutno z lastnimi sredstvi. — Nezmisel subvencij-ske politike Angleški poslanec Sir Herfeert. Samuel je v parlamentu navedel nekaj številk, ki jasno kažejo, kaj; pomeni takoz.vana subvengijska politika v snteresu raznih produkcijskih panog. Povedal je, da s.e prideBa sladkorja v vrednosti 2.9 milijonov funtov šter-lingov, dočim plača Atiglija tej industriji okoli 4 milijone na subvencijah, in sicer 2V2 milijona na davčnih povračilih ter 400.000 na popustu za transport. Izračunal je dalje; Namesto te subvencije bi vlada lahko plačala vsakemu delavcu na kmetih, ki izgubi delo, po 2 funta na teden, vsakemu tovarniškemu delavcu sladkorne industrije istotako po 3 funte na teden, dalje vsakemii kmetu, ki sedaj prideluje sladkorno peso, 3 funte podpore, da bi prideloval kaj drugega ter končno še ustavljenim sladkornim tovarnam dividendo najboljših let, pa bi ji še ostal denar, da kupi toliko sladkorja, kolikor ga producirajo tovarne, da bi ga brezplačno razdelila med potrebno prebivalstvo. Ta slika je jako kompromitujoča za britsko subvencijsko politiko. In drugod, kje je boljše? Doma in po svetu Politični begunci so po današnjem mednarodnem pravu v tujih državah svobodni ter jih nihče ne preganja, če se ne pregreše proti zakonom do-tične države. Političnih beguncev ali emigrantov države ne izročajo njih državam. Zdi se pa nam opozoriti na neko drugo okolnost. Za begunci pošiljajo države običajno policijske agente, ki zasledujejo begunce in jih izprašujejo o dogodkih. Tako se je oojavil nekdo iz Avstrije v nekaterih krajih ter se skušal vtihotapiti med begunce. Ker pa ni hotel pokazati nobenih dokumentov in je na razna vprašanja dajal povsem netočne odgovore v nepoznanju delavskega gibanja, so mu morali sodrugi pokazati vrata. Pri tujcih je treba pozornosti. Vsak avstrijski begunec se ali legitimira sam ali pa po sodrugih, ki so znani in so ostali še v Avstriji. Uradne ure v državnih uradih. S prvim aprilom so bile uvedene uradne ure v državnih uradih od 8. do 12. in 15. do 18. Italijanski tajnik za zunanje zadeve Suvich obišče tudi London. Obisk velja Macdonaldu in Simonu, ki sta obiskala Rim. Utegne pa imeti obisk tudi političen pomen. Nedavno so namreč poročali, da angleška družba dobavlja Nemčiji vojni materijal. Suvich najbrže ne bo zaradi tega protestiral, pač pa utegne vpreči Anglijo v svoj srednjeevropski politični voz. Zastopnik mednarodnega zadružništva je prišel na Dunaj ter zahteva ugotovitev zadružnega imetja, ki pripada mednarodni centrali. V koncentracijskem taborišču Wollersdorf pri Dunaju je izbruhnila Tone Maček: 58 Stuiaf tUunbugec Bil je bergmandelc, ki je začel rudarja milo prositi, naj ga pusti, da mu bo zato pokazal svoje zaklade. Rudar mu je prizanesel in bergmandelc je trikrat udaril ob steno, ki se je odprla in stopila sta v dolg hodnik, po katerem sta prišla v veliko dvorano, kjer so stale kadi polne zlata in dijaman-tov. Bergmandelc je velel rudarju, da si sme vzeti, kolikor rabi za svoje življenje. Rudarja je pa tolikšno bogastvo omamilo in začel je lakomno grabiti in si je napolnil vse žepe, torbo in še kapo z dragim kamenjem. Tedaj je strahovito zagrmelo in med gromom mu je bergmandelc zaklical: ,Tvoja lakomnost te je pogubila.’ In namah se je rudar zopet znašel na svojemi starem odkopu, v žepih, v torbi in v kapi je imel pa premogove drobce.« »Škoda, da danes ne razkazuje več svojih zakladov. Jaz bi ga že ukanil,« je menil1 Cepin. »Oskrbel bi si še eno ali dve rezervni steklenici najbolj hudičevega šnopsa. Pustil bi ga najprej, da bi mi goro odprl, potem1 pa bi mu dal še ostalo popiti, naj bi mu ves želodec zgorel in bi pozabil goro spet zapreti.« »S škratom se ni dobro preizkušati,« je svaril Čepina njegov tovariš. »Stari Žafran, pri katerem sem predlanskem delal, mi je pravil, da je nekoč nek njegov vozač gori po prvem horicontu gonil polne vozičke naravnost pod šaht, ker radi edinih dveh izkopov ni kazalo pošiljati konja gori. Tir je bil malo položen, tako da vozičkov ni Oilo treba porivati, ampak je vozač samo stopil na podnožek in se je veselo vozil. V svoji razigrani prevzetnosti je začel pri tem1 na ves glas žvižgati, pa komaj se je zaslišal njegov žvižg, ko mu je že na vsem lepem neka nevidna moč vrgla voziček s tračnic in ga prekucnila v obtirni jarek. Fant se je nad to nezgodo silno raztogotil, ker mu je povzročilo obilo nepotrebnega truda; voziček je ležal globoko in čisto prislonjen k steni, tako da bi ga moral najprej čisto izprazniti in še bi praznega komaj nazaj postavil. V svoji jezi je začel hudo preklinjati in metati kapo ob tla in klicati ,bergmandelca\ naj se prikaže, če ima ,kuraž\ Komaj je to izustil, že se je dvignil po rovu silen piš, tako močan, da je izpodnesel zaporedoma več podpornih stebrov, ki so se po- drli in so se stropi vsuli v rov. Vozač se je komaj rešil na ta način, da se je jadrno vrgel v jarek in zlezel pod prekucnjen vagonček, čeprav mu mrzla kopelj v umazani, sluzasti vodi ni ravno prijala. Tedaj se mu je zazdelo, da sliši nekoga, ki se prav v bližini glasno krohoče, potem pa je vse utihnilo. Šele ko se je prepričal, da je vsaka nevarnost minila, je zlezel iz jarka in je v temi taval nazaj na izkop po tovariša, ki naj bi mu šel pomagat. Tako se je tresel strahu, da je komaj dopovedal tovarišu, kaj se mu je pripetilo. Odsihmal pa ni nikdar več klical ,bergman-delca’ in tudi žvižgal ni več v jami. Če je slišal koga drugega žvižgati, se je koj začel plašen ozirati in ga v strahu opomnjati, naj bo tiho.« »Da, nemarnežem in preklinjevalcem jo gorski škrat baje rad pošteno zasoli in marsikomu tudi pošteno kosti premelje. V splošnem' pa ni hudoben. Pridnim in pravičnimi rad pomaga,« je zatrjeval Kurent in začel pripovedovati novo zgodbo, o kateri sicer nihče ni vedel kdaj in kje se je dogodila, ki pa je živela med rudarji iz rodu v rod. (Dalje prihodnjič.) Stran 3 kolera. 45 internirancev so morali oddati v bolnico. Tretja delavska olimpijada v Pragi. Na letošnji III. delavski olimpijadi v Pragi, ki se bo vršila od 1. do 8. julija 1934, bo nastopilo 35.000 telovadcev. Zveza čehoslovaških delavskih telovadnih društev je bila ustanovljena pred 31. leti. Pri I. olimpijadi je nastopilo 22.300 delavskih telovadcev, pri II. že 30.1000 in sedaj 35.000. Razen tega se je sestal v Pragi naraščaju delavskih telovadnih društev. Sestanka se je udeležilo 19.400 šolarjev. Na Angleškem je bilo lansko leto 223.530 avtomobilskih nezgod. Pri tem je izgubilo življenje 7200 ljudi. V Rusiji je bil obsojen na smrt neki kmet, ki ga je lastna hči ovadila, da je iz zadružnega skladišča kradel semensko žito. Verski spopad radi krave. Indu-som je krava sveta žival, ki se ne sme ubijati. V mestu Ajediji v Indiji so pa mohamedanci ukradli nekemu Indu kravo, jo ubili in pojedli. Indi so na to razbili mohamedanske džamije in ubili tri mohamedance. Razburjenje železničarjev radi »Podpornega društva v smrtnih slučajih v Mariboru Nenadoma Je sklican obinl zbor za 8. aprila odrih tako uspela. Nas bi ta stvar povsem veselila, če bi le ta Vincencijeva konferenca malo poskusila izvesti načela, izražena v tem delu, tudi v krogih, ki so ji blizu. Maribor Člani in članice »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru«, se vabijo na člansko zborovanje, ki se bo vršilo v sredo, 4. aprila v Gambrinovi dvorani in sicer: za upokojence, njih žene in upokjenke ob 16. (4.) uri, za aktivne uslužbence in njih žene pa ob 19. (7.) uri. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršenih volitvah zaupnikov (delegatov) in ponovne volitve istih. 2. Predstoječi občni zbor. Članske izkaznice prinesite seboj. Pridite vsi. »Svoboda« Maribor. V sredo, dne 4. aprila 1934 zanimivo predavanje s. prof. Bogo Stupana o »Kartelih in tnrstih«. Začetek ob 20. uri. Pridite polnoštevilno. »ni *mrt’la k?sa- V torek, dne 3. aprila, ob ' +Uv! z,3uIral !e Podlegla proletarski bolezni tuberkulozi 20 letna Mici Haberl, grafična delavka Ljudske tiskarne. Pokojnica zapušča 15 mesecev starega sinčka. Pogreb mlade sodružice se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m., ob 17. uri na pokopališču v Studencih pri Mariboru. Naj v miru počiva Preostalim izrekamo naše sožalje. »Socializem in vera«. Minulo sredo se ie vršilo v dvorani Delavske zbornice dobro obiskano predavanje z diskusijo o temi »Socializem in vera«. Predavatelj akademik s. Dolar se je pokazal kot izredno dober poznavalec dialektičnega materijalizma. V debato je posegla mladina, kar je najboljši dokaz, da naša mladina mnogo razglablja in se trudi, da bi poznala resnico in pravo pot. Želeti bi bilo, da bi »Svoboda« o vsem tem vodila račune in omogočila čim več takih predavanj oziroma diskuzij. Občina Kamnica bi rada partipicirala Pa izkupičku za vstopnice na Mariborski otok, ker leži ta otok na njenem področju. Mestna občina se je z njo pogodila za gotov pavšalni znesek, ki ji bo takorekoč padel z ®eba, ker kamniška občina k ustvaritvi milijonskega podjetja na Mariborskem otoku ni niti s prstom ganila. Društvo rezervnih častnikov je imelo zadnjič svoj redni občni zbor, na katerem le z večino glasov sklenilo pristopiti korporativno v »Boj«, (»Organizacijo bojevnikov Jugoslavije«, ali po mariborsko »Front-kampferjj«.) Mariborski zimskošportni podsa-v®z vabi na V. redno glavno skupino, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8- aprila 1934, ob 9.30 uri, v lovski sobi hotela »Orel«. Trbovlje bratovščina. Trboveljski »na-I? JU* so .s) Cezdalje bolj v laseh. Boljše sluzbice, udobnejša stanovanja, predsedniška tnesta m županski stolčki jih razdvajajo. U^aten so mnenja, da je treba začeti či-titi. Strah Jih pa je, da kadar bi vse očimi, potem bi ne ostalo ničesar več od »na-*Jdne« slave in vsemogočnosti v Trbovljah, no« .,?vojlh prejšniih rnngočnjakov so že Plavili pod kap, sedaj pa čakajo sami.na j>lo usodo. Dokler se smatra samega sebe »naJnlr?^"’ ^a*<0 d(dK° ie lahko delati za hitrn blagor, ker se tudi izplača, kakor ‘ J? pa; začne drugi delati na isti način za rodnu?ni<< bla>tor- Potem ie pa tudi pri »na-za m V?ee.nl v strehi- Sedai se Jim bo šlo Kdo je bolj »naroden«. ko n7^n°vanl° P° revlrilh TPD se je ta- komai . °\ da bodo rudarjl z zasluškom aj zmogli za socialne odtegljaje, ' ■ FJAMb hm __ ' 1 . .1 tu*»biro m Ali sl ie poravnal naroi-nlno? Ako ie nef stori tako| svojo dolinostl Zadnjič smo poročali, da so vsi očitki proti prejšnjemu vodstvu »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih«, ki je bilo razpuščeno 11. maja 1929, padli v vodo. Enako društvo v Ljubljani, ki je v rokah nacionalnih želez-ničarjev, je letos kupilo za društveni denar celo hotel, «.****»»> s ■ ** *•»«• ivjrujjžiss Kot znano, vodi društvene posle začasno železniški uradnik g. Zavadlav z dvema drugima uradnikoma. To stanje traja že skoraj 5 let. Upravna oblast je začasno vodstvo z dekretom izrecno opozorila, da sme voditi do rešitve priziva proti razpustu le začasne posle in ne sme ničesar spreminjati, niti sprejemati novih članov. Nadzorstvo nad tem poslovanjem vodi tukajšnja mestna policija. Vkljub temu sklicuje g. Zavadlav občni zbor Po § 18 društvenih' pravil tvorijo občni zbor zaupniki, ki jih izvolijo poprej skupine železničarjev, ki pa morajo biti o tem obveščeni 8 dni poprej. Občni zbor pa naravno sklicuje le društveni odbor. Naravno in za vsakega lajika umljivo je, da ne more imeti občnega zbora razpuščeno društvo. Vsak društveni delavec pa ve, da lahko skliče zbor le odbor, nikakor pa nekak začasni vodja razpuščenega društva, če ni priziv proti razpustu rešen. Takšno postopanje je proti vsaki zdravi pameti, proti vsakim društvenim pravilom in proti naj-primitivnejšemu pravnemu čutu. Tajno sklicevanje zaupnikov — zaupni seznami članov. In vendar so se vršili dne 28. marca t. 1. po neštetih krajih železničarskih jedinic v naglici sklicani sestanki članov, na katerih so se volili zaupniki za občni zbor. Sestanki so bili sklicani na podlagi seznamov članov, na katerih so bili »zanesiljivi« rdeče podčrtani, po nekod komaj eno uro poprej, kot n. pr. za Glavni kolodvor v Narodnem domu, ali za Koroški kolodvor v kolonijo in za kurilnico. O sestankih so bili obveščeni le najzaupljivejši iz gotove smeri. Ignorirali pa so vse druge, najsi bodo že narodni ali socialisti. Radi tega nečuvenega postopanja je med železničarji brez razlike prepričanja zavrelo in vsi protestirajo, ker se hoče tihotapsko izvesti občni zbor. Seveda je vse to postopanje absolutno neveljavno in bodo neveljavne tudi vse posledice in sklepi, ki se bodo event. izvršili na podlagi teh volitev zaupnikov in morebitnega občnega zbora. Članstvo je enodušno odločeno, da tega postopanja ne bo trpelo in je prepričano, da bo tudi oblast strogo čuvala zakonite predpise in pravila, to tembolj, ko je ministrski predsednik g. Uzunovič na zasedanju skupščine tako svečano povdaril, da veljajo pri nas zakoni za vse. pa četudi so komu neprijetni in strogi. Ministrskemu predsedniku je bila vsled tega poslana primerna opozoritev o vsem, kar se godi okrog »Podpornega društva«. Člane opozarjamo, da ohranijo mirno kri in nam o vsem poročajo, kar bodo zvedeli protizakonitega glede Podpornega društva. Iz delovanja SploSne delavske strokovne zveze Jugoslaviie Št. Vid nad Ljubljano Dne 25. marca t. 1. se je vršil v Št. Vidu nad Ljubljano ustanovni občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Pripravljalni odbor je poročal, da je dosedaj pristopilo 120 članov. Izvoljen je bil podružnični odbor in nadzorstvo. Sodružice in sodruge v Št. Vidu pozdravljamo v naši zvezi in želimo, da bodo v podružnici uspešno delovali za izboljšanje svojega mi-zernega položaja in za pravice vsega delavstva. Ortnek Tudi podružnica v Ortneku, ki je bila ustanovljena po volitvah v Delavsko zbornico, agilno deluje. Organizacija je skupno z Delavsko zbornico izvedla intervencijo pri podjetju Kosler, graščini in lesni industriji v Ortneku radi zaostanka na delavskih plačah. Podjetje je izjavilo, da bo plačalo zaostanke tekom enega meseca. Kranj Usnjarski delavci tovarne »Standard« (bivše Pollakove tovarne v Kranju) se nahajajo v izredno težkem položaju. Vsa podjetja, katerih lastniki so bili Pollaki, pozneje delniške družbe, so v konkurzu ali pod prisilno upravo. Delavstvo je 26. marca raz- Pobrežje pri Mariboru Iz pravde pretepenega Ernesta Šnoila proti Jakobu Kovaču. Zadnjič smo poročali, kako sta izpovedali v gornji pravdi pri sodišču priči Pukšič in Vutolen, katera je tudi pretepel Jakob Kovač. Iz navedb tožnika Ernesta Šnofla pri razpravi pa še navajamo: Jakob Kovač je peljal Šnofla dne 8. januarja v pisarno. Na ugovor Šnoila, da bo vzel s seboj kako pričo, je Kovač rekel, da priče ni treba in da se mu ni treba nič bati. Iz pisarne je Kovač peljal Šnofla v posebno sobo, odprl omaro, vzel iz nje bikovko in ukazal ŠnOflu, da mora poklekniti. Nato je začel Kovač z vso silo udrihati po njem z bikovko po hrbtu in po nogah, kamor je pač priletelo in mu prizadejal najmanj 20 krepkih udarcev. Ob koncu je Kovač rekel Šuof-lu, da mu bo že pokazal, kaj ,zna, če bo< še kaj takega govoril in ga nato spodil iz pisarne. Naslednji dhn je Šnofla preiskal zdravnik dr. Novak, ki je kot .priča pred sodiščem potrdil, da je ugotovil na Šnoflu vse polno poškodb, progaste klobasaste krvne podplutbe, ki so bile očividno povzročene s palico-bikovko ter v klečečem položaju. pravljalo o svojem brezupnem položaju. Že tri leta se le delno obratuje po nekaj dni .v tednu s skrajšanim številom delovnih ur. Akordanti delajo celo po dve in eno uro na dan, kakor pač delo nanese in morajo pri hajati po cele ure daleč. Delavstvo se je obrnilo na Delavsko zbornico, da naj na me rodajnih mestih izposluje pospešitev kon-kurznega postopanja in izboljšanje mizer-nega položaja usnjarskega delavstva. Polzela Centralna zveza je predložila tovarni pletenin v Polzeli dne 7. marca t. 1. načrt kolektivne pogodbe, s katero naj bi se uredilo za tamkajšnje delavce plačilno in službeno razmerje. Podjetje po svojem zastopniku odvetniku dr. Kalanu sklenitev pogodbe sicer odklanja, vendar pa bo službeno razmerje s pogodbo treba urediti, ker so plače v tej tovarni dosti nižje, kakor v drugih industrijah te vrste. Uspeh je odvisen od delavstva, če bo trdno vztrajalo v svoji organizaciji. Celje Podružnica v Celju je imela dne 25. marca 1.1. L redni letni občni zbor. Na zboru je poročal s. Golmajer iz Ljubljane. Izvoljena je bila nova uprava podružnice. črna Podružnica zveze delavskih žen in deklet bo priredila v nedeljo, dne 8. aprila ženski dan. Ob 2. uri pop. bo v dvorani gostilne Knez ženski shod. Naloge inteligence v delavskem gibanju O gornjem važnem vprašanju je spregovoril češkoslovaški minister šolstva s dr. Derer na kongresu socialdemokratskih učiteljev in profesorjev. Dr. Derer je povdaril: »Inteligenca, ki se priglaša k stranki socialne demokracije, mora postati organič-ni del delavskih organizacij in se mora z njimi boriti proti stari ureditvi sveta na kapitalistični podlagi, kakor tudi za demokracijo proti diktaturi. Politične razmere so danes komplicirane (zamotane) vsled boja za obstoj ali neobstoj našega naroda in države. Še nikdar od leta 1918 ni bila naša situacija v tem oziru tako kritična kot danes. Doslej smo se namreč mogli opirati na splošno evropsko prepričanje o nujnosti narodne neodvisnosti, temelječe na priznavanju demokratičnih principov. Danes pa opuščajo idejo Društva narodov in se uveljavlja pravica pesti.« Jesenice Tega pa ne* zmerjati se pa ne pustimo I Nismo utihnili radi tega, ker bi ne imeli ničesar za .poročati, ali da bi ne bilo pri nas nič novega, ko pa se vsak dan zgodi toliko novega) Danes je tako, jutri že drugače, danes se pri .pogajanjih .pristane na nekaj, kar se drugi dan gladko utaji, vendar so to stvari, ki niso več nove. Kaj tedaj? Incident na Javorniku z nemškimi inštruktorji za valjanje fine pločevine, je posebno razburil naše delavstvo. Ti inštruktorji so nekakšni polbogovi v, javorniški tvornici. Nihče jim ne sme ničesar reči, dovolili so si že marsikaj, ne samo v tovarni, tudi zunaj nje, tako da jih je moralo srezko načelstvo že parkrat klicati na odgovor in jim pod denarno kaznijo povedati, kako se morajo pri nas obnašati. Naše ljudi inštruirajo po svoje, (kakor smo že enkrat malo omenili na tem mestu). Dela jim sploh ne dajo z lepa v roke, da bi tako dokazali, da se naši ljudje ne morejo priučiti valjanju pločevine. Namesto, da bi našim ljudem .pokazali in pojasnili način dela, jih zasmehujejo, oponašajo in kdo ve kaj še vse. Glavni zaupnik je vprašal vsemogočnega nemškega mojstra teh inštruktorjev, ali se bo dalo kaj napraviti Iz našega Janeza ali nič. Pa je rekel mojster: »Mja, mogoče.« Glavni zaupnik mu je nato pojasnil, kako je treba .pokazati, da bodo ljudje razumeli. Nato pa ie začel gospod mojster rasti. Zaupnik je poklical tolmača, da je še ta .povedal mojstru, kako je treba postopati z ljudmi. Posledica je bila, da so se vsi na tisti zmeni zaposleni inštruktorji zhraK in so pričeli zmerjati. Padale so besede: Verfiuchter Hund, Du bist ein Egoist itd. Nazadnje pa je eden izmed teh mojstrov še pljunil pred zaupnika. Zaupnik se je radi tega nastopa pritožil pri sreskemu načelniku, obenem pa ie v obrambo svoje časti vložil proti mojstru tožbo radi žaljenja časti. Tovarna ipa ni čakala izreka da bi se zadeva na pristojnih mestih uredila, ampak je poslala opljuvanemu psu sporočilo, da mora že čez par dni začeli z delom v drugem obratu, kjer bo prikrajšan na plači dnevno samo za 20 do 30 Din. O tem se je govorilo na javnem zborovanju, radi česar so se nekateri gospodje v tovarni sila razburjali. Menda bi si naši delavci morali pustiti vse mirno dopasti. Posredovale so organizacije, vršila se je komisija, da preišče incident in ta je ugotovila, da KID tujcev napram domačinom ne favorizira. Nemci so lepo ostali pri svojem delu, in »pes« je moral iti. Prizadeta inozemska mojstra sta klicana na sodišče in menda ju bo zastopal zastopnik KID. Sedaj so pa šli Nemci na dopust. Tovarna je razglasila, da vsled pomanjkanja naročil .za deset dni ustavlja obrat. Ljudje pravijo: tovarna tujcev ne protežira, saj jih je poslala domov, pa naj nam pursti sedaj dle-lati, da bomo lahko dokazali, da brez njih tudi izhajamo in da se kranjski pes in butelj lahko vsega nauči. Zastopniki organizacij so se pa zedinili s KID, da bo ta zadeva izročen nepristranskemu razsodišču, v katerem bod zastopane Zveza industrijcev, Delavska zbornica in Inšpekcija dela. To razsodišče bo ugotovilo, kdo je incident zakrivil in ali je tako občutna kazen, ki je doletela žaljenega, primerna oz. pravična. Le .disciplini organiziranega delavstva se je zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. G. sreski načelnik, ki se Je slučajno ta dan mudil na Jesenicah, je moral delavstvu, ki je za pol ure ustavilo delo in se zibralo pred tovarno, priporočati, naj zaupa razsodišču, ki bo gotovo objektivno razsodilo. Mi čakamo! Mi smo hoteli k temu povedati svoje še-le, ko bi bila ta zadeva končana. Ker si pa nekateri stvar razlagajo na razne načine, smo morali spregovoriti že sedaj, da ugotovimo nekatera dejstva, vendar se bomo na zadevo povrnili, ko bo razsodišče izreklo svojo besedo. Vlncenciieva konferenca in »Hlapec Jernej«. Morda ne bo odveč, če za naše kulturne zgodovinarje zabeležimo sledeči dogodek, ki smo ga osupli gledali o sv. Jožefu v Radovljici: Bili so tam povsod raz-obešeni lepi plakati z rdečimi tiskom ki so naznanjali, da uprizori radovljiška Vincencijeva konferenca dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica, in sicer v predelavi Ferda Delaka, torej po obliki, ki je na delavskih Gospodarske vesti Gospodarske drobtine z ruševin kapitalizma S kapitalističnega pokopališča Iz ČSR .poročajo: Po podatkih iz zadnjih treh let je razvidno, da je v tem razdobju v Čehoslovaški republiki prišlo v poravnavo 11.624 tvrdk, .poleg tega je bilo zabeleženih še 2000 konkurzov, ki niso niti prišli do prehodne .poravnave. Pri poravnavah znaša imetje 15,000.000 Kč in pri kon-kurzih 200 milijonov Kč. Ker pa se pri poravnavah in konkurzih nikdar ne dosežejo pri vnovčevanju imetja take vsote dn cene, kakor so se prvotno vzele, so izgube upnikov še toliko večje in znašajo v tem razdobju treh let približno 3 milijarde Kč. Po poravnavah in konkurzih so prizadete predvsem majhne tvrdke, podjetja in tvrdke posameznikov. V kolikor pa so prizadete delniške družbe, gre tu predvsem za znižanje delniške glavnice v svrho kritja izgub, na drugi strani pa za koncentracijo*, oz. spojitev posameznih podjetij. Japonsko prebivalstvo podvojeno, produkcija industrijska podesetorjena. Mednarodni urad dela .priobčuje o razvoju industrije na Japonskem zanimivo studijo. Po tej je narastlo japonsko prebivalstvo v zadnjih 50 letih od 1. 1879 do 1930 od 35 na 63 milijonov. Skupina vrednost produkcije pa je narasla od 1. 1909 do 1. 1929, torej v dvajsetih letih, od 780 milijonov jenov na 7.717 milijonov jenov. Produkcija se je torej v veliko krajšem razdobju v primeru s porastom1 prebivalstva kar podeseterila. M-em tem j« industrializacija napredovala spet in spet. In Japonaka je postala zaradi svojih nizkih mezd in zaradi svojih dumpiških ukrepov eden najnevarnejših konkurentov na svetovnem trgu. Pri vsem tem pa je vendar nekaj zanimivega: Vsakdo se spominja kakor je svetovni kapitalizem rjovel, ko je vršila dumping proletarska Sovjetska Rusija in vsakdo lahko vidi in čuti dandane« kako sorazmerno tiho je kapitalistični svet? Pa vendar ne bo volk napadel volka. Kvečjemu si bosta porazdelila lovišče?! Uničenje polovice kavinih sadik oz. dre-***• D°s!ei ie bilo uničenih nič manj kako; 24.2 milijonov vreč kave. Ena vreča1 ima 60 kg, tako da je bilo uničenih približno 1500 kg kave. To sistematično uničevanje človeškega hranila je bilo izvajano skoro izklfcsč-no v Braziliji. To pa — kakor je videti — še ne .bo zadoščalo. Zdaj hočejo uničiti, izkrčiti in sežgati še .kavna drevesa. Po vsem svetu je 4.3 milijonov kavnih grmov. Od tega jih je v Braziliji okroglo 3 milijone. Posestniki kavnih nasadov in plantaž bodo dobili za vsako kavno drevo 500 millreisov, skupno nekako 700 milijonov millreisov in ta iz dT-žavmih sredstev. Nesmiselnost tega »sijajnega« gospodarskega »reda« se menda ne more naslikati in prikazai nič 'boljše od tega gornjega primera. Nadaljnje besede k temu bi bile skoro odveč. Zbral S_s. Oto Bauer Vsta a avstrijski Prevaja Talpa avcev njeni vzroki in posledice Samo v e n e m slučaju smo odločeni in pripravljeni, poseči po nasilnih sredstvih: Samo tedaj, če bi fašisti ali monarhisti poizkušali demokratično republiko vreči, odpraviti splošno in enako volilno pravico in nas oropati pravice svobodne agitacije za naše ideje, če bi torej skušali delavskemu razredu vzeti možnost, boriti se z mirnimi sredstvi demokracije za novo družbo. Samo za ta slučaj smo imeli pripravljeno orožje. Socialna demokracija je ponovno povsem* pravilno izjavila: Mi ne potrebujemo orožja, če ga tudi fašisti in monarhisti nimajo. 2e 1. 1922, ko so prvič padli delavci v spopadih s fašistovskimi skupinami, je Julij Deutschv imenu stranke predlagal meščanskim strankam obojestransko razorožitev pod obojestransko kontrolo; šele ko so meščanske stranke ta predlog s prezirom odklonile, je bil ustanovljen republikanski schutzbund. Ko je 1. 1928 grozil povzročiti heimiwehrovski pohod v Dunajsko Novo mesto težke spopade z delavstvom, je Karl Renner v dunajskem parlamentu vnovič predlagal notranjo razorožitev; Seipel jo je odklonil. Meščanske stranke niso hotele prisiliti heimiwehra, da bi oddala orožje, ki ga je potrebovala za boj proti demokraciji; zato je moralo tudi delavstvo ohraniti orožje in ga imeti pripravljeno, da bi z njim branilo demokracijo. Socialna demokracija je hotela obojestransko razorožitev. Heimwehr pa je zahtevala zase oborožitev, za nasprotnika razorožitev. Bržko je gospod Dcllfuss poveril heinwehrovskemu zaupniku, gospodu Feyu ministrstvo za javno varnost, je gospod Fey napel vse sile, da bi našel skrivališča orožja republikanskega schutzbunda. Istočasno pa je zahteval, da se Heimwehr oboroži iz državnih orožarn! Tej oborožitvi fašistovske vojske iz državnih orožarn se je uprl celo gospod V a u g o i n, dokler je bil vojni minister. Prav zato pa je DoII-fuss septembra 1933 gospoda Vaugoina odstranil iz svoje vlade in je sam prevzel vojno ministrstvo; odkar se je to zgodilo, so dobili heimweh-rovci iz državnih orožarn 16.000 pušk. Kolikšna hinavščina je pač, da se razburjajo, češ, da je imel republikanski schutzbund pripravljeno orožje za obrambo republikanske ustave, medtem ko je vlada, ki je prelomila ustavo, ki je nanjo prisegla, sama oboroževala smrtne sovražnike ustave! Toda, kako pa se je zgodilo, da so končno vendarle morali delavci zgrabiti za tisto orožje, ki so ga petnajst let skrivali, ne da bi ga bili uporabili? Dollfussova diktatura Od leta 1920 so vladale avstrijski republiki same meščanske stranke. Ker pa sta pri vseh volitvah dve petini avstrijskega ljudstva oddali svoje glasove socialni demokraciji, je mogla bur-žuazija vladati republiki samo dotlej, dokler so bile vse meščanske stranke združene v koaliciji zoper socialno demokracijo. Celo desetletje so se vse vlade opirale na »meščanski blok«, na koalicijo treh meščanskih strank: krščanskih social-cev, velenemcev in landbunda. Ta vladni sistemi pa je omajalo napredovanje nacionalnega fašizma v Nemčiji. 14. septembra 1930 si je priboril Hitler v Nemčiji prvo veliko volilno zmago. Nemška in avstrijska vlada sta menili, da bosta zajezili nacionalistični val, če se sami začneta boriti za nacionalizem: nemški zunanji minister Curtius in avstrijski zunanji minister Schober sta neki dan presenetila svet z izjavo. da bosta Nemčija in Avstrija sklenili carinsko unijo. Ta usodni poizkus pa se je izjalovil ob ugovoru velesil. Nemčija in Avstrija sta morali to zahtevo opustiti. Schober je moral na francoski pritisk zapustiti svoj urad. Velenemci so bili radi tega ponižanja ogorčeni in so zapustili meščanski blok; meščanska vlada ni imela več večine v parlamentu. Tako je bilo treba ustvariti novo vladno večino. Dvoje možnosti so imeli na razpolago. Krščanski socialci in landbund bi lahko stopila v koalicijo s socialnimi demokrati: tako bi nastala ogromna parlamentarna večina. Krščanski socialci in landbundovci pa bi lahko pritegnili v vladno večino namesto socialne demokracije osem heim-wehrovskih poslancev, ki so bili izvoljeni v volitvah 1. 1930; tako bi si zagotovili čeprav prav majhno večino v parlamentu, Dollfuss se je po kratkem obotavljanju odločil za zvezo s heim-\vehrom. Zastopniku heimwehra Fey-u je izro-čil ministrstvo za javno varnost in za to ceno je dobil od osmih heimwehrovskih glasov v parlamentu šest. Tako je imela vlada samo en glas večine. Že goli slučaj, če bi kak poslanec ne mogel priti v parlament, je odločal o glasovanju. Tako je zašel avstrijski parlamentarizem v težko krizo. Obenem pa se je vpliv fašizma okrepil s tem, da je lahko razpolagal s policijo in orožništvom. Vzrok krize avstrijskega parlamentarizma in okrepitve avstrijskega fašizma je torej v tem, da je nacionalistični val, ki se je iz Nemčije razlil1 v Avstrijo, privedel do tega, da so Velenemci izstopili iz meščanskega bloka in tako razbili dotedanjo parlamentarno večino, na drugi strani pa, da je skušala krščanskosocialna stranka voditi parlament z enim- glasom večine, kar je bilo seveda nemogoče; to pa je poizkušala samo zato, da bi ne delila vlade s socialno demokracijo, da bi ji ne bilo treba tako dovoliti vpliva delavskega razreda na državo. (Dalje prihodnjič.) Razno Japonci se zopet prilizujejo Ameriki in predlagajo posebno konferenco, na kateri bi razčistili vse medsebojne spore. Bomba za reklamo? Dne 21. t. m- se je razpočila v Berlinu bomba. Policijski predsednik je takoj razpisal nagrado 5000 mark, pozneje 30.000, za izsleditev atentatorja. Tisti dan sta se vozila po 'dotični cesti pruski ministrski predsednik Goring in fašistični voditelj Ernst. Inozemsko časopisje -domneva, da je bdi atentat naperjen na Goringa. Zgodilo se ni nič ne enemu ne drugemu. Tudi bomba je bila baje le — igrača, česar pa policija ne pove. Atentat je najbrže komedija, ki so jo vprizorila nalašč, kakor ipožig parlamenta. Dva Nemca sta več, ko vsi Poljaki s kuka j. Neki Wilchelm Stapel, trabant »tretjega carstva«, ije napisal knjigo »Krščanski državnik: Teologija nacijonalnega socijalizma«. V njej pravi med drugim: »Mi ostanemo Nemci, bodisi ko večina, bodisi kot manjšina, in kot Nemci smo prvi na svetu. Če bi v vsej Poljski bivala samo dva Nemca, bi ta dva pomenila več, ko vsi miljoni Poljakov, ravno zato, ker sta Nemca.« Kaj bi človek rekel idijotu, ki piše take hudalosti? Da ne more drugače, ker je pač idijot. Po 18 letih se je oglasil iz Ruslie Josip Terečak iz Bačke Topole, ki je pisal svojcem, da se v kratkem vrne. Njegovi starši so bili 1916. leta obveščeni po Rdečem križu, da je njihov sin Josip padel v Galiciji in tam bil pokopan. V resnici so ga pa Rusi ujeli. Tekom let se je potem v Moskvi oženil in ima dvoje otrok. Že večkrat se je mislil vrniti, ker pa med Jugoslacijo in Sovjetsko Rusijo ne obstojajo nikaki diplomatski stiki, ni mogel dobiti potnega lista. Sedaj upa, da bo potni list dobil in se bo potem vrnil. Čehi se otepajo iilmskega kiča. Praški listi objavljajo statistiko uvoženih filmov v tem letu. Od novega leta je bilo izdano 42 dovoljenj za uvoz Hlmov in sicer: od tega le 15 iz Nemčije, za 1 iz Avstrije, iz Anglije 12, iz Francije 6, iz Amerike 7 in iz Danske 1. V čeških ateljejih pa izdelujejo pravkar celo vrsto domačih filmov, da se tako na ta način praktično otresejo filmskega kiča iz Nemčije, ki v jedru pod raznimi firmami propagira le fašizem in protidemokratične in protisocialne tendence. Čehi so že davno siti solzavih princev, >ki po cesti pobirajo uboge deklice in jih prepeljavajo v luksuzne kopalnice in salone, kar se pa vidi samo v fclmu, a nikdar v življenju. Pri nas, kjer imamo filmska podjetja vsa v rokah nacionalnih bogatašev, pa predvajamo seveda le 100% nemške filme. kolesa, gramofone, otroške vozičke, Šivalne stroje Vam najbolje popravi mehanik Maribor nbachov« ulica ltav.14 Komentarji Kaj je NRA ? Jež, miš ali piska? Spor med pristaši raznih nazi-ranj o vprašanju, kaj je NRA in ves »new deal« in kami sploh vodi Rooseveltov program Ameriko, ni še končan. Največji reakcionarji, katerih glasilo je »Chicago Tribune« in podobna trobila, vztrajajo, da je »ne\v deal« boljševiški »strup« iz Moskve. »Father« Coughlin in njegova čreda sta trdno prepričana, da je »new deal« zajet iz papeževe enciklike »Ouadragesimo anno«. Mussolini je rekel v italijanskem senatu, da je Rooseveltov eksperiment NRA »otrok njegovih idej«, torej vodi v fašizem. To so trije različni tabori, ki se v marsičem strinjajo, v nekaterih rečeh si pa nasprotujejo — in vsak telil taborov ima drugačno mnenje o »new dealu1«. V Združenih državah je pa tudi nekaj socialistov, ki deloma odobravajo Rooseveltov program in mislijo, da »new deal« vodi Ameriko v socializem. Razumje se, da to ni ofi-cielno mnenje socialistične stranke in stranka ni odgovorna za mnenje svojih posameznih članov. V tej brozgi konfliktnih mnenj je samo dvoje jasno: ruski sovjeti-zem nima nič opraviti z Rooseveltovim programom in »new deal« nikdar ne prinese uitopije, katero je zasanjal papež Pij v omenjeni encikliki. O tem ne sme biti dvoma pri ljudeh normalne pameti. Mussolinijeva trditev, da Roosevelt posnema njega in uvaja fašizem, je lahko predmet debate; o vprašanju, če »new deal« vodi v so-cializemi, se tudi lahko razpravlja. Danes še ne more nihče z gotovostjo povedati, kam/ vodi »new deal«, na desno ali levo. Ako sodimo po današnji situaciji in splošnih razmerah, kakršne so danes v Ameriki, lahko rečemo, da »new deal« prej vodi v fašizemi kakor karm drugam. Važno je, kdo vodi in, izvaja ves ta programi reform. Dokler so na krmilu republike demiokratje in republikanci — oboji zastopajo profitar-ske interese — toliko časa obstoji nevarnost, da »new deal« vodi v fašizem in Mussolini ima nekoliko prav. Dokler bo ameriško delavstvo tako neenotno, razcepljeno in raztrgano na sto strank in strančic kakor je danes, in dokler se bo samo med seboj grizlo iti tolklo — kakor to opažamo med rudarji — je vsak socialist, ki pričakuje, da bo Rooseveltov »new deal« pripeljal Ameriko v socializem, največji Socialistični cilj »new deala« je mogoč le tedaj, ako pride vlada v roke socialistov in ne drugače! — To mora biti jasno vsakemu raz-umncmiu delavcu. Vsako govor j er nje, da nam bo Roosevelt dal socializem in da je vsled tega socialistična agitacija nepotrebna, je bluff. Edina pot ameriškega delavstva — če hoče obvarovati Ameriko fašizma in korakati sporedno z naravnim socialnimi in ekonomskim razvojem v smer svoje rešitve — je, da se enotno organizira politično in industrijsko ter gre samostojno v volilne boje z odločnim namenom, d!a osvoji kongres, federalno administracijo in večino državnih zbornic ter uprav. To je vse. (»Prosveta«) Književnost Mesečnik za književnost in socialno dokumentacijo »Danas«, ki je z novim letom pričel izhajati v Beogradu. Je to najdosled-nejša revijalna potomka svoječasne »Književne Republike«, izhajajoče v Zagrebu,