42. številka
Ljubljana, v sredo 20. febrnvarja 1895.
XXVIII. leto
Izhaja vsak dan »vpfer, izimši nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogorske dežele za vbc leto 16 gld., 7.1 pol leta 8 gld., za četrt leta \ tfld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., za četrt leta 8 gtd. 80 kr., za jeden mesec. 1 gld. in lir, Za pošiljanje na dom rnfidna se po 1U kr.
na mesec, po ;>0 kr. y.a četrt letu. — V,\ tuje dežel« toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrsto po ti kr., če se osnanUo jedenkrat t<ska, po 5 kr., če .se dvakrat, in p>» \ kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. I»«•!•■;>■ naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo, — Uredništvo iu upravništvo jo na Kongresnem trgu št. 12. Up ravni št v u naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nadvojvoda Albreht f.
V vseh krajih sire naje države je smrt nadvojvode Albrehta obudila globoko žalost in če kdaj so mote pri tej priliki reci: Vsi narodi avstrijski žalujejo s svojim ljubljenim cesarjem pri krati nepozabnega vojskovodje nadvojvode Albrehta.
Najvifiji dvorni urad javlja: Po naročbi pokojnega nadvojvode je razglasiti, da je bila zadnja njegova želja, naj se na njegovo krsto ne polagajo venci, ampak naj se dotični zneski naklonijo siromakom oziroma naroče maše-zadušnice za pokojnika.
Dan pogreba še ni določen. Krsta s truplom nadvojvode se bo postavila v rakev v kapucinski cerkvi dunajski in sicer na mesto, katero je pokojnik že pred leti sam določil. Počival bo poleg pokojne svoje soproge nad vojvodi nje Hilde. Truplo pokojnikovo se pripelje jutri ali v petek na Dunaj in se položi na mrtvaški oder v hišni kapeli v nadvojvodo vi palači. Pogreba se bo'Je udeležila vsa dunajska garnizija, vodil jo bo pa cesar sam.
+ * *
V celi monarhiji so se z javnih poslopij razobesile črne zastave in vsi zastopi, vse korporacije izražajo svoje sožalje.
*
Pokojni nadvojvoda je bil najimovitejši član cesarske rodovine. Njegova posestva v raznih kro-novinah merijo 2070 Stirijaških kilometrov, imel je pa tudi velikanske industrijalne naprave. Jasno podobo si je o teb posestvih narediti po tem, koliko je nadvojvoda plačeval davka: samo direktnih davkov je plačal vsako leto nad jeden milijon goldinarjev.
* * *
Nadvojvoda Albreht je živel jako preprosto, kakor vsak meščan, najljubši jed njegova pa je bil dunajski „Krdiipfelschmarrn". 1 ločim imajo ponekod ljudje nekak strah pred konjskim mesom, se ga pokojni nadvojvoda ni bal. L. 18G8. je povabil celo nekaj častnikov, katerim je bil posebno naklonjen, na obed k sebi. Po obedu, je jih vprašal, če vedo, kaj so jedli. Častniki so ugibali to in ono, dokler jim ni nadvojvoda smeje se rekel: Pojedli smo mojega konja, ki si je bil nogo zlomil.
# *
Pred bitko pri Kustoci ja nadvojvoda šel k prednjim stražam poizvedovat, kako so sovražnik konceiitruje. Nihče ga ni spremil. Na važnem mestu našel je stražo ustreljeno. Uvidevš', da je straža na tem mestu zrlo potrebna, pokril mi je nadvojvoda s čakom ustreljenega vojaka, vzel njeg vo puško v roko in ostal sam na straži, dokler ni prišla patrulja.
■k-
Nadvojvoda Albreht je imel posebno rad sloko velike vojake. L. 1865. je videl pri nekem polku takega naddeuetnika. Stopil je k njemu in ga vprašal : Kako dolgo ste že pri vojakih? — Dvajset let, cesarska visokost, je odgovoril vojak. — Kako da še niste častnik? — Naddesetnik je molčal, nadvojvoda pa se je obrnil k polkovniku in ga vprašal: Kakšna je konduita tega moža V Polkovnik je nad-desetnika tako hvalil, da je postal nadvojvoda nestrpljiv: Zakaj torej mož še ni častnik? Polkovnik je rekel: Oženjen je, in žena nima potrebne kavcije. Z,i to bom skrbel jaz — rekel je velikodušni nadvojvoda in nekaj dnij potem je srečni naddesetnik že imel častniški por tepce.
Jeden najboljših prijateljev pokojnega nadvojvode je bil junaški zapovednik 10. lovskega bataljona polkovnik Kopal. V bitki pri Santa Lucia seje ta b^ taljon posebno odlikoval, polkovnik Kopal pa je bil nevarno ranjen. Ko je Kopal ležal na smrt bolan v bolnici v Veroui, obiskal ga je nadvojvoda. aPrijatelj, ali imaš še kako željo," vprašal je nadvojvoda umirajočega polkovnika. „Moji otroci", vzdihnil je polkovnik. „Ti bodo odslej moji," rekel je nadvojvoda in segel prijatelju v roko. Nadvojvoda ni pozabil svoje obljube in skrbel za polkov-nikove otroke. Jeden Kopalovih sinov jo sedaj general, drugi je umrl kot. polkovnik, tretji je padel kot častnik v bitki pri Kustoci
* *
Največja žalost, ki je zadela pokojnika, je bila smrt njegove ljubljene hčere, nadvojvodinje Matilde. Nekega Jdne se je unela nje obleka; bila je tako grozno opečena, da je nekaj dnij potem umrla.
* *
Nekoč je nadvojvodi neki krčmar, pri katerem je večerjal, za kruh računal 40 gld., v Tržiču pa je poštar K., ko ga je peljal čez Ljubelj, napravil račun, kakor da ga je vozil iz Tržiča v Pariz.
Državni zbor.
Na Danaji, 11». febrnvarja.
Namesto navadnih črnorumenih zastav vihrata z državnozborskega poslopja danes dve črni zastavi.
Na današnjo prvo sejo so se zbrali malone vsi poslanci, le laškega poslanca ni bilo nobenega, izostali so, ker je imela zbornici izraziti svoje sožalje na smrti zmagovalca pri Kustoci.....
Tudi ministri, izvzemši obolelega markija Bacquehema so bili vsi navzočni.
Predsednik Chlumeckv je otvoril sejo in naznanil smrt nadvojvode Albrehta. Povdarjal je, da je to nenadomest.na izguba za vojsko in državo Nadvojvoda Albreht, velikega očeta velik sin, ni bil samo velik kot vojskovodja, ni samo pospeševal razvoja naše vojno sile, bil je tudi neutrudljivi po-spešitelj vseh gospodarskih. in kulturnih naprav. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno izvrševanju prevzetih dolžnostij, bilo posvečeno domovini in cesarju. Nadvojvoda Albreht je bil nositelj starega viteškega duha v naši vojaki, vse ga je čislalo, vse ljubilo. Vsa Avstrija žaluje. Predsednik je prosil dovoljenja, da sporoči cesarju lojalno sožalje poslanske zbornice.
Seja se je petem zaključila. Prihodnja seja bo v četrtek.
Glasovi z Goriškega.
V Gorici, 17. fVbruvarja. Banket laških poslancev. — Odstop deželnega glavarja. — Protest laških poslancev. — Izjava treh slovenskih zaupnikov. — Spomenica slov. poslancev. — „Sočau in nR i n n o v a m e n t o". V torek po razpršeni deželno-zborski seji so imeli laški poslanci banket v hotelu „pri zlatem angelji". V zadnjem dopisu sem izrekel začujenje goriških Slovencev, kako da se je mogel udeležiti tega banketa tudi deželni glavar grof Franc C o -r o n i n i , ko je vender jasno, da je vse homatije uzročila jediuo le spletkarija dr. Pajerja proti njemu, da bi potem utegnil Pajer zasesti stol deželnega glavarja. — Danes mi je dostaviti, da sem dobil iz dobro poučenega vira zatrdilo, da je bil deželni
glavar tudi v tem pogledu speljan na led. Ko je bil povabljon k banketu, je. on odrekel svoj prihod. Na to so ga poslanci zagotavljali, da bo le čisto navaden skupen obed, predno se poslanci raz-idejo. Na to je grof Franc Coronioi prišel. Dr. Pajer ga je iznenadi! z — nnpitnico, v kateri se mu silno laska. Ali deželni glavar — baje — je dobro umel to licemerstvo in je tudi odgovoril s prav fino ironijo. Zal, da te ironije ni mogoče spoznati po poročilih v laških listih.
Brez dvoma je, da deželni glavar je dobro razumel, kam merijo vse spletke na laški strani. To ga je tako vznemirilo, da je baje ros že podal ostavko kot deželni glavar in poslanec. Včerajšnji „Corriere" registruje to vest le z navadnim „si dice" (namreč: tako se govori.) — Moj vir zatrjuje, da je to resuično. Naši Lahi niso pričakovali tega koraka. Zato so jako pobiti in vznemirjeni. Cujejo se po vseh javnih lokalih ostre obsodbe imenoma proti Pajerju, katerega Italijani sploh nič kaj ne marajo, ker ga poznajo, da je že nebrojnokrat spremenil politično barvo. Vkljub temu je mož dandanes gospodar položaja : laški poslanci gredo slepo za njim, dasi ga posebno ne marajo. Terorizuje jih, da jih moramo kar pomilovati.
Protest laških poslancev so razposlali v celih paketih tudi nekaterim slovenskim županstvom. Iz Podgore je pa prišel paket nazaj v Gorico. (Tako je prav!) — Ker so nabili ta protest po vseh voglih, brez dovoljenja policije, in ker je ta protest čisto navadno ščuvanje proti Slovencem, bo imel tiskar S e i t z kazensko pravdo na vratu.
Ali slovenski poslanci niso molčali. Trijo slov. zastopniki pri pogajanji mej obema kluboma, dr. Gregorčič, grof A. C o r o n i n i in dr. Jos. T o n k I i so izdali izjavo, ki je prišla najprej v včerajšnjem „R i n n o v a in e n t. 11" in v kateri zavračajo neresnične trditve laških poslancev. Ta izjava je naredila mnogo hrupa in ju odprla marsikomu oči. Ta izjava navaja ob kratkem bistvene točke, katere sem razpravljal v dosedanjih dopisih, ki povsem natančno in resnično slikajo uzroke nastale krize in njen nadaljni razvitek. — Ze v četrtek so pa odposlali vsi slovenski poslanci skupno obširno spomenico ministerskemu predsedniku knezu Windischgiatzu (pisana je nemški), v kateri navajajo razloge svojemu postopanju in reagujejo na protest laških poslancev, slikuje pravi in resnični položaj zakulisnih dogodkov. Zdaj pa hladnokrvno pričakujemo nadaljnega razvitka. Vitez Rinaldini je bil sicer pozvan na Dunaj, ali tudi jeden naših poslancev je že tamkaj, drugi pa odpotuje jutri. tZato pričakujemo, da bodo merodajni krogi temeljito in stvarno poučeni, ne pa Lahom v korist.
Zadnja „Soča" je priobčila obširen in temeljit članek o teh homatijah. Razdeljen je v več oddelkov , ki pojasnjujejo uredbo našega deželnega zbora, poslovni red, dosedanjo prakso v klubih in odsekih, zahteve Italijanov in Slovencev, bojni načrt Lahov, krizo in konečno naslika dr. Pajerja, kakoršen je. Že v petek je pošla vsa zaloga „Soče". — Drugi dan je priobčil isti članek „Rinuovamento"* v laškem prevodu; natisniti ga je bilo treba 200 iztisov več. — Italijani ga pridno čitajo in mnogi trezni možje zmajajo z glavo in se čudijo, da so slovenski poslanci veliko boljši zagovorniki interesov goriškega mesta nego laški. Vipavska in predelska železnica in dobre ceste ob Soči so glavni pogoj razvitku in gmotnemu blagostanju Gorice, a laški poslanci se vsemu temu upirajo, ker — se boje za politično posest. — O tem obširneje o priliki.
V IJ ubijani. 20. februvarja.
Obsodba koalicije. Predvčerajšnji BSIoveneca je tako odločno obsodil koalicijo, kakor dosedaj le redkokateri list. Predvčeraj v „ Političnem pregledu" navaja neko izjavo celjskega dopisnika „N. Fr. Pr." glede osnove celjske gimnazije, potem pa doslovno pristavlja: „Ta izjava vodilnega liberalnega lista nam vsaj to kaže, da naši slovenski poslanci v koaliciji niso ni toliko dosegli, da bi jih liberalci v p ošteval i, in da je torej zanje najneosnovan^je očitanje, češ, da se bratijo z liberalci." Vsak pameten človek pač spozna, da „Slovenec" s temi besedami še ni dokazal, da bi se Klun in Povše ne bratila z liberalci, ko vender nikdo ne more tajiti, da sta se ž njimi zavezali, da so vrgli Taaffejevo vlado in Plenerju pomagali, da je postal finančni minister. Neštevilno-krat je sam „Slovenec" priznal, di brez Ifohen-vvarta. ki j« tudi slovenski poslanec, bi ne bilo koalicije. Tudi sedaj so slovenski konservativni poslanci v zvezi, pri kateri imajo liberalci glavno ulogo. Vse besedičenje „Slovenčevo" tukaj nič razmer ne premeni. I'ač je pa „Slovenec" nam nekaj druzega priznal, da slovenski poslanci v koaliciji nimajo nobenega vpliva, da vzlic temu, da se liberalcem tako rekoč usiljujejo, jih poslednji ne jemljejo v poštev. Pri tacih razmerah torej „Slovenec* sam priznava, da konservativni slovenski poslanci v koaliciji ničesar doseči ne morejo, ker jih liberalci n ti ne vpoštevajo. Nedavno je o tej stvari „Slovenec" povse drugače pisal in konservativnim slovenskim poslancem v koaliciji pripi-oval jako važno nlogo. Veseli nas, da je „Slovenec" prišel do prepričanja, katero predvčeraj izjavlja, le to bi želeli, da bi iz tega izvajal tudi posledice in odločno zahteval, da Slovenci izstopijo iz zvezo, kjer jih niti ne vpostevajo. Čudimo se pa sedaj tudi ne, da je gospod Kluu kakor Juda zatajil v deželnem zboru „Slovenca", kateremu je bil on duševni oče.
Celjska gimnazija. Mi smo že povedali svoje mnenje, da ima predlog konservativcev v štajerskem deželnem zboru namen, to stvar odložiti. Dunajski dopisnik praške „Politik" je pa izvedel, da Karlon v tem oziru ne pristopa samostojno. Minister Wurm-brand je duševni oče kompromisa v .štajerskem deželnem zboru. Vlada želi, da se stvar odloži, ker se boji levice in grof \Vurmbrand je potoval v Gradec, da je konservativce za to misel pridobil. Osnova celjske dvojezične gimnazije se bode s tem o Uožila, da bode deželni šolski svet dalje poizve-daval, če je potrebna. Slovence pa mislijo s t<m obdržati v konservativnem klubu, da se na gimnaziji v Celji slovenščina uvrsti mej obvezne predmete in morda Še v Gorici osnuje kaka slovenska siednja šola.
Občna volilna pravica Na dan pred shodom državnega zbora so bili na Dunaj i in v mnogih druzih mestih mnogobrojno obiskani shodi delavcev, na katerih se je zahtevala občna volilna pravica. Ti shodi so jasen dokaz, da delavci res žele političnih pravic in bi se jih tudi znali posluževati.
Liberalci v zadregi V tretjem okraji na l»uniji je izpraznj.-n državnozborski mandat, a liberalci zanj ne morejo dobiti nobenega veljavnejšega kandidata, s katerim bi imeli vsaj nekoliko upanj i, da zmagajo. Prosili so že ii tančnega ministra Ple-nerja, ki pa ne hrepeni po Časti, di bi zastopal prestolno mesto v državnem zboru. Sedaj nadlegujejo župana dra. Griibla, ki pa tudi nima \eselja, postavljati se v nevarnost, da propade.
Giolitti haje v soboto pride pred preiskovalnega sodnika. Po nekem poročilu iz Tridenta je te dni tjakaj prišel in je na poti v Kim. Dvomi se, da bi se ga upali zapreti. Z veliko radovednostjo pričakuje prebivalstvo te pravde. Glasilo Zmardellijevo „Provincia di Bresoia" dvomi, da bi sodišče nepri stranski postopalo. Zanardelli je bil pravosodni minister in pozna poslovanje italijanskih sodišč. Zaradi tega je pa jako značilno, če njegovo glasilo dvomi o nepristranosti sodišča. To je pač dokaz, kako je vse korumpirano v Italiji.
Agrarsko vprašanje v Nemčiji. Konservativni listi so jako veseli, da je te dni nemški cesar vzprejemši deputacijo zveze kmetovalcev se izrekel, da se mora kaj storiti, da se pomaga kmetijstvu. Govori se o volilnih reformah. Ne ve se pa, če bodo te reforme sploh kaj koristile kmetom, ker pri agrar-skem gibanji imajo glavno ulogo le veleposestniki. Navaden kmet se pač mnogo ne briga, kaka je fabrikacija špirita, škroba in sladorja, ker se s temi stvarmi Bploh ue peča in te stvari se pa štejejo
mej poglavitne vsega agrarskega programa. Vse gibanje meri le na to, da se pomaga nekaterim zadolženim grajščakom.
Rusija in Japan Mej Rusijo in Japonsko se sedaj vrše pogajanja o sklepu trgovinske pogodbe. Rusija si hoče tako zavarovati brez Anglije svoje koristi v Vzhodnji Aziji.
Angleška gospodska zbornica že odjenjuje. Nedavno so vodje večine še zatrjevali, da za nobeno ceno ne prijenjajo v irskem vprašanji. Vlada je na to odgovorila, da bode poskušala pomesti gospodsko zbornico, ako bode delala samo ovire. To je pa precej pomagalo. Te dni je lord Salisburv, ki je vodja angleških konservativcev, v gospodski zbornici se izjavil, da bode gospodska zbornica privolila v irsko samoupravo, ako se pri novih volitvah narod izreče zanjo. Stvar je odslej odvisna jedino od tega, kako izpadejo volitve. Konservativci se nekoliko nadejajo, da dobe večino, ker Irci niso jedini. Poleg sedaj obstoječih dveh strank na Irskem se jim je posrečilo osnovati posebno stranko, ki je proti irski samoupravi. Če bi ta stranka irskih renegatov dobila večje število mandatov, potem bi vlada pri novih volitvah ostala v manjšini. Ta stranka obeta volilcem razne gospodarske ugodnosti, ki bi se dale doseči od konservativne vlade.
Dopisi.
'M* iVotruHJ.sltejgu, IG. februvarja. (Kake misli imajo klerikalci o podržavljen ji sploh.) Glasilo naših klerikalcev se je vzdignilo na boj proti notarijatu. Kakor nekdaj Samson z oslovsko čeljustjo po Filistejcih udrihajo po notarjih, zakaj ? Zato, ker so notarji na Kranjskem tako neprevidni, da nimajo mej sabo nobenega klerikalca. Podržavljenje notarijata je geslo klerikalcev. Mi ne-čemo trditi, da bi se o tem predlogu ne dalo govoriti, toda pametno, brez strasti in od ljudij, ki so k temu usposobljeni. Najmanj pa so k temu poklicani naši klerikalci, kar se razvidi iz sledečih vrstic. Po zadnji deželnozborski volitvi v Postojni smo se zbrali volilni možje v gostilni. Prišel je k nam tudi, ne vemo s kakim namenom, znani notranjski župnik, o katerem se je že mnogo govorilo in pisalo zaradi raznih netaktnostij. Tudi takrat je začel polemizirati z raznimi župani in posebno z nekim notarjem, ki je bil volilni mož. Trdil je da je notarijat nepotreben, da je notarski tarif previsok, da je treba notarijat odpraviti itd Notar mu je seveda ugovarjal in mu z vzgledi dokazoval, da so duhovski tarifi veliko viši od notarskih, da se duhovni teh tarifov ne drže, d i so razžaljeni, če se po tarifu vpraša, da tega tarifa ljudstvo sploh ne pozna in da kdor iz gospodarskih ozirov zahteva podržavljenje notarijata, mora konkurentno zahtevati iz istih oziiov podržavljenje duhovskoga stanu, odpravo bire itd. Zdaj pa je vzkliknil dotični gospod župnik pate-i tično: mi duhovniki smo proti vsakemu podržavljenju, ker m i d r ž a v i n e z a u p a m o,
kajti država nas je že večkrat .......
Tu se je krenil po ustih, češ, več ne smem povedati. Tako je torej sodil ta župnik o podržavljenji in tako jih sodi 99% druzih!
% Hi. .lernepi, 17 februvarja. (Veselica,) katero so priredili dne 13. t. m. šentjernejski samci i s   prijaznim  sodelovanjem  slavnega tamburaškoga i zbora „Narodne   čitalnice   kostanjeviške*   v korist I  „Velikoviki šoli"  vršila  se je povse sijajno in ele-! gantno. Da bi ne bilo slabega vremena in žametov. I bila  hi   udeležba v nanj i h   gostov sigurno še večju. ; Zalibog, ravno domačinov se je mnogo s svojo ne-| navzočnostjo odlikovalo,  izvzemši   dveh gospodov, ' katera sta bila zadržana, a sta vender izdatno podprla s prispevkom za  blagi namen odmerjeni čisti dohodek.    Vrle damo  tamburaŠice se niso vstrašile slabega, zametenega pota ter SO prišle polnoštevilno. Nastopile so pod  spretnim vodstvom dirigenta gospoda Janka  Hudnvernika.   Z okusom in nežnim občutkom  proizvajale  so  točko za točko obširnega programa. Vsak naslednji komad pričal je o izborni šoli in vztrajni marljivosti. Na tem mestu bodi jim izrečena  najiskrenejša zahvala, da so pripomogle v toliki meri povzdigniti lepi večer.    Dalje se zahvaljujemo vsem milim gostom iz Kostanjevice, Šmari-jete   in   Brezovice  za   obilno  udeležbo  in izdatna preplačila za blagi namen. Bog plati stotero 1
t«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. februvarja.
— (Iz občinskega sveta ljubljanskega)
Sinočno sejo občinskega sveta ljubljanskega otvoril je župan Grasselli z naznanilom, daje presvitlo cesarsko hišo zadela b ritka izguba (občinski svetniki vstanejo raz svojih sedežev), daje umrl slavni vojskovodja, zmagalec pri Kustoci ter velik dobrotnik nbozih nadvojvoda Albreht. V imenu mestne občine izrazil je župan teleg raiičnira potom na najvišjem mestu globoko sožalje ter predi aga
naj se v znamenje sožalja seja zaključi. Občinski svet pritrdil je soglasno županovemu predlogu, potem pa je Župan zak'jučil javno sejo.
— (Na javnih poslopjih ljubljanskih) so povodom smrti nadvojvode Albrehta razobesene črne zastave.
— (Narodni sklad ) Na drugem mestu prinašamo danes I. izkaz o dosedanjih darilih za sklad narodne stranke, ki se sedaj na vse strani organizuje in razvija. Opozarjamo s tem vse požrtvovalne rodoljube in rodoljubkinje na ta sklad, kateri je pri sedanjih političnih razmerah naše kro-novine za napredek in ugled vsega našega naroda največje važnosti. Prispevki k temu skladu so letni ali mesečni in naj se pošiljati blagovolijo na c. kr. notarja gosp. Ivana Gogo 1 a v Ljubljani.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj ni bilo bIovenske opere „Urh, grof Celjski", ker vojaška godba ni mogla sodelovati. Zanimanje za predstavo pa je bilo tolikšno, da je že popoludne bilo gledališče popolnem razprodano, mnogim tudi z dežele. Jutri, v četrtek, pride drugikrat na oder prikup-Ijivi in zanimivi „Jan Vyravau. Nekatere vloge bodo v drugih rokah, nego pri premijeri.
— (Za „Sokolovo* maskarado,) pri kateri vojaška godba vsled žalovanja ne more sodelovati, se je posrečilo pridobiti drug prav izvrsten plesni orkester, torej glede prireditve maskarade ni ovir. Glede toalet bodi nasproti krivemu tolmačenju dotične določbo v vabilih razjasnjeno, da jo poleg salonske obleke dovoljena tudi navadna koncertna oprava. Vstopnice se sed;ij že prodajajo v trgovini gospoda F. Sossa, in sicer za Sokole po 50 kr., za člane drugih ljubljanskih narodnih društev po 1 gld., za vse druge po 1 gld. 50 kr.; zvečer pri blagajni stane vsaka vstopnici 10 kr. več. Globa za neko-stumovane .10 kr.
— (K shodu zastopnikov avstrijskih dež. stolnih mest na Dunaji) odpelje se nocoj tudi g. župan P. Grasselli kot zastopnik ljubljanskega mesta. Zborovanje otvori jutri dopoludne ob 10. uri v veliki magistrat ni dvorani dunajski župan dr. G rti bi. V kratkem odide tja tudi deputacije obstoječa iz gg. mest. odb. Ivana Hribarja, ces. svet. Murnika, v zadevi premestitve prometnega vodstva,  kakor tudi deputacija dež. odbora
— (Sokoli-BtrelcD opozarjajo se na današnje zadnje streljanje v tej sezoni. Pri tem se bode določil dan in vzporod zaključnega večera. Želeti je polnoštevilno udeležbe.
— (Tiskarski ples.) Dolgost letošnjega pred-pusta in množina plesnih veselic sta nekoliko upli-vala na obisk plesa, ki so ga priredili tukajšnji tipografi v dvoranah starega strelišča Navzlic temu pa je bil ples jako živahen in so se navzoči prav izborno zabavali. Plesalo se je vztrajno do ranega jutra. Pri kadriIjah smo našteli okolu 50 parov. Poleg elegantnosti mičnih toalet dam se je opažala posebna vnetost plesalcev in so so vrli Gutenber-govi učenci pokazali tudi kot prav navdušeni če-stilci Terpsihore.
— (Vrsta obravnav v I. letošnji porotni seziji) ki prične v ponedeljek 25. t. m., je naslednja: 25. februvarja: Rožnik Lovro in Zore Janez, teško telesno poškodovanje na očeh; Kralič Janez uboj; 26. februvarja (torek): Koren Jože in R dine Jože, tatvina iz navade, (19 prič); 27. februvarja (sredo): Furlan Andrej, tatvina iz navade. Za temi pridejo še 2 ali 8 obravnave.
— (Slovenska igralka na Dunaji.) Kakor smo že javili, prestopila je g. Irma Po lako v a k dunajskemu „ Karlteatru". Nastopila jo prvič v soboto in »icer v ulogi, katero je pred njo igrala sedaj prva dunajska subreta gospa Kopacsi Karczav. Po taki umetnici, ki je pri občinstvu nenavadno priljubljena, je vsekako zelo težko nastopiti — kako je gospodična Polakova uspela, je razvideti iz glasov dunajske kritike. Nastopila je z imenom Fabiani in „Neue Fr. Presse" piše: „G. Fabiani, ljubka oseba s simpatičnim, četudi majhnim glasom, jo bila prijazno vzprejeta. Nje zabavnemu prednašanju dveh kupletov se je močno ploskalo M — „Noues "VViener Tagblatt" pravi: „Mlada subreta je prikupne vnanjosti, ima sicer ne obsežen ali modulacije sposoben glas in mnogo temperamenta. Imela je jako lep uspeh ter morala nekatere točke ponavljati." — „Wiener Tagblatt" pravi: „Osem-najstletna, ]«pa deklica — Slovenka — je jako degažiranu, prijetuo igrala, kot začetnica pa zasluži toliko večje priznanje, ker je I rez skušenj z en-semblom, satno po jedni skušnji z orkestrom pre-
vzela glavno ulogo v igri.* — nExtrabIatttf pravi: ^Čisto nova pevka,  takozvan  „lieber  Schneck* ei je pridobila simpatije občinstva tako, da jej je pregledalo marsikaj,   kar je spominjalo na začetnico. Organ je  Še nežen, a se  more ojačiti.- — »Deu-tscbei Volksblatt" piše:    „Debutantinja, ki je jako ljubka  in   ima  prijetno  zveneč,  četudi  ne močan glas, si je pridobila naklonjenost Dunajčanov naskokoma.   Občinstvo,  ki je bilo v začetku rezervirano, je  degažirani igri  mlade  umetnice odkritosrčno ploskalo in  to  ploskanje je postalo zlasti v drugem dejanji, po krasnem prednašanji „Vrabčeve pesmi" izredno živahno.   Ravnatelj Blasel je z go-spico Fabiani   pridobil   izvrstno   moč,   brez dvoma zelo nadarjeni umetnici pa svetujemo, naj vsled nje polnega in popolnega uspeha ne pozabi, da se mora Še  mnogo učiti " — „Fremdenblatt" piše : „Mala subreta je bila tako drzna, da je nastopila v ulogi, ki je bila pisana za gospo Kopacu-Karczav.  Že to je naredilo gospodično interesantno.  Če se še upošteva, da jo „mala" — in za gospč.  Fabiani z nje dekliškoljubko postavo, svežimi ustnami in ukanljivimi rjavimi  otroškimi   očmi   je  ta  medena   beseda v nje   polnem   pomenu   kakor   nalašč   narejena — nastudirala je veliko in dosti težko partijo komaj v treh dneh, mora se imeti pred njo res pek t. Pokazala je, da ima resničen tiar za mibreto.  Upamo se prorokovati : Gospodična ho v tem,   iz Ogerske, Češke in  svete  Rusije ralinovano zbranem  ženskem en-semblu v Karlovem gledališču na svojem mestu. Slovenka je in ime jej je Polakova. Še pred nekaterimi tedni je v ljubljanskem  gledališči  slovenski igrala jecljajoče  naivke, včeraj  pa je bila  čvrsta in pogumna cirkus-jahačica.  Gospč.  Fabiani  ni kar nič izdala svojega interesantnega narodnega pokoljenja, narobe:   kdor je  slišal   nje  male  jezikovne hibe, moial jo je smatrati za rojeno v Lerohenfeldn, Vse vedenje, humor in porednost te mlade umetnice, vse je dunajsko, mlado dunajsko. Ce bo gospč. Fabiani še   tako   srečna,   da  postane   nje   glas,   kakor je pričakovati, tekom let močnejši, potem jej je lahko prorokovati   lepo   bodočnost".  —  Bolj  nejasna je stara „Pre*se".   Piše:   rV  ulogi  Atlante nastopila je mesto  gospe  Kopacsi-Karczav gč.  Fabiani, jako mlada  operetna pevka,  prikupne unanjosti, ki pa ima majhen  pevski glas, kateri je sicer dobro izšolan, toda je le male nosilnosti. — Igralni talent ni prekoračil meja dobre volje in  ni  pokazal pre-kipeče veselosti.   Debutantinja je bila dosedaj član deželnega gledališča v Ljubljani in ondu je gotovo poštenejše uspehe dosegla, kakor danes v Karlovem gledališču,  kjer se je zopet jedenkrat  vršila predstava s sodelovanjem izdatno pomnožene klake."
— (Naše deželnozborsko poročilo) nam je popraviti v toliko, da so zoper dr. Vošnjaka predlog, naj so poviša kredit za slovenske šolske knjigo, glasovali — i z v z e m š i poslance dr. Ž i t n i k a , P o v š e t a in Stegna r j a — vsi konservativni ali katoliško-narodni poslanci.
— (Nezgoda na železnici) Danes zjutraj je na postaj) Laz« trčil mešani vlak ob tovorni vlak, vsled česar so bili trije vozovi poškodovani. Ranjen ni bil ndiče. Nezgoda se je primerila, ker je bila megla tako gosta, da stroj.-vodji nista videla bližajočega se vlaka.
— (Slov. bralno društvo v Kranj i) priredi dno 24. t. m. maskarado. Začetek ob polu 9. uri. Vstopnina: Za člane 20 kr., za nečlane 40 kr. za osebo, nekostumovani, izvzemši gardedaine, plačajo 20 kr. g!6be.
— (Nova podružnica kmetijske družbe kranjske) se je ustanovila v nedeljo 17. t. m. v Velikih Laščah v prostorih Fran Grebenca in sicer za občino Velike Lašče in za sosednje občine Gosp. ravnatelj Gustav Pire je razložil namen družbe in podružnice ter predaval o gospodarstvu. Načelnikom podružnico je bil voljen posestnik g. Fran Grebena iz Velikih Lašč, njegovim namestnikom g. župnik Lovro Gerjolj iz Velikih Lašič. za odbornike pa posestniki gg. Jakob Pakiž iz Ponikov, Šteltd Podboj iz Adamovega, Štefan Petrič iz Dvorske vasi, Anton Hočevar iz Podloga. Janez Žužek jz Velikih LaŠiČ.
— (Iz Mokronoga) se nam javlja: Danes dopoludne 11) t. m. spremili smo k večnemu počitku vrlo slovensko gospodinjo, spoštovano »n po vsi mokronoški okolici poznano oštirko gospo Ano Trat a rj evo veliko dobrotnico revežev in malih otroci če v.
— (V krajni šolski svet v Rovtah) nad Logatcem izvoljeni so za prihodnjo funkcijsko dobo naslednji gg.: Ivan M o ž i n a, župnik, kot zastopnik cerkve; Ivan Mazi, posestnik in poštar, predsed. namestnikom ; Alojzij S e ž u n , učitelj-voditelj, član, kot zastopnik šole; Ivan Petkovšek, posest, predsednikom, Jakob Kune, posestnik, oba v Rov-
tah in Janez Jurca, posestnik na Petkovcu, odbornikoma.
— (Za konjerejce.) Kakor nam poroča kmetijska družba, se bodo letos na Kranjskem spuščali brezplačno cesarski žrebci in to vsled prizadevanja družbenega samostalnoga konjerejskega odseka.
— (Vipavska čitalnica) priredi na pustno nedeljo dne 24. februvarja v svojih prostorih veselico s plesom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld.
— (Pomladansko prijazno) je sedaj na Vipavskem. Prijatelj našega hata nam je poslal piskovca, ki cvete sedaj že na prostem.
— (Akad tehn. društva „ Triglava" v Gradci) na II. izvanrednom zborovanji dne Ki. febr. voljeni odbor se je tako-le konstituiral: Predsednik: med. Milko Podlesnik, podpredsednik : med. Orosl. Kristan, tajnik: med. Iv. Zajec, blagajnik: med. Zmagoslav Supan, knjižničar: jur. Mart. Spindler, gospodar: med. Jos. Strašek, odb. nam.: med. Jak. Frlan. Mesto med. O. Kristana voljen je revizorjem med. A. Kunst.
— (..Karntner Allgemeine Zeitunga.) ras-upiti beljaški list, pride na boben. Deželno sodišče celovško je razglasilo konkurs lastnice tega farnoz-nega lista.
— (Sokol v Prvačini) na Goriškem je sklenil na občnem zboru, da se vlože prenovljena pravila namestništvu v potrjenje. Kakor znano, je namestništvo prepovedalo Prvaškemu Sokolu posluževati se običajne sokolske društvene obleke. Društvo neče mirovati, dokler ne doseže zaželjenega uspeha.
— (IsterBki demonstrantje pred sodiščem.)
Te dni ho je vršila pri c. kr. okrožnem sodišču v Kovinji razprava proti izgrednikom, ki so pred dvema mesecem i domonstrovali v Balah proti dvojezičnim napisom. Obtoženih je bdo dvanajst laških patrijotov, sodišče je štiri oprostilo satoŠbe, ostalih osem pa obhodilo na zapor od jednega tedna do jednega meseca. — Dno 4. inHrca vršila se bo pri tržaškem deželnem sodišču obravnava proti 14 osebam, toženim zaradi demonstracij v Piranu Obravnava bo trajala ves teden.
— (Otrok v plamenu ) V Karlovci na Hrvatskem je dne 9. t. nt, igrala se osemletna deklica Olga Dizdarević z ognjem. Vnela se jej je obleka in se je tako opekla, da je morala umreti.
— (Razpisane službe ) Pri računskem oddelku deželne vlade V Ljubljani mesto višjega rač. svetnika z dohodki VII., eventnvelno rač. svetnika v VIII., rač. reviđenta v IX. in rač. ofnij da v X. m rač. asistenta v XI. čin. razredu. Prošnje do dne 12. marca pri deželnem predsedstvu.
* (Trpinčenje vojakov na Nemškem") Nov
dokaz nemške brutalno-sti: Neki stražmešter v Be-roliuu je ukazal pretepsti nekega vojaka, ki se je pri vaji nek.ij pregrešil, in sicer so ubogega vojaka tepli njegovi tovariši s šibami po golih podplatih. Udrihali so z bestijalnim veseljem in s tako silo, da je trpinčenemu vojaku počila neka žila, vsled česar je umrl. Zi vinskosurovega straž-meitra so sicer za sedaj priprli, a radi trpinčenja vojakov se na Pruskem pa tudi drugod še ni nikomur nič zlega storilo.
* (Kemično razžaljenje  veličanstva ) Iz
Turčje se poroča nastopna cenzorska dogodbioa. Prepovedala se je neka kemična knjiga, ker je vele-modri cenzor bil tako bistroumen, <la je našel v kemični obliki za vođo H a O. da pomenja: Hamil H. je ničla.
* (Bosensko plemstvo.) V nekem samostanu našli so staro knjigo, ki opisuje rodoslovje bosanskih kraljev.   Knjiga je iz rasa ko so bili bosenski
vladarji v dobrih  odnoiajih  z oBSrekim kraljem.
Karlom Robertom in ko je bila Ah Bosna krščanska. Od plemenitih rodbin, ki jih na-teva ta knjigu, jih še sedaj živi 800 moških v Bosni in jih je desetina mohamedanov. Na podlagi te knjige hočejo prositi cesarja, naj jim povrne plemstvo Mehmed beg Kapitanovič je že zaprosil za grofovski naslov.
* (Nezgoda v cirkusu) V znanem ciiku-u Corradini, ki je nedavno bil tudi v Ljubljani, se je pripetila to dni v OgerskJ Sobotici velika nesreča. Pred predstavo vodne pantomime se je udrlo stajalo s 4 vodnimi rt-st-rvoarji, ki so predrli streho cirkusa in padli v sredino ter razdrobili vse stole in klopi in več že prižganih svetilk. Vsled tega nastal je požar, katerega pa je osebje kmalu zadušilo. Nekateri konji, ki so bili že za predstavo pripravljeni, so se splašili in ubežali. Ravnatelj Corradini trpi škodo kakih 10.000 gld. Sreča je bila, da se ta nezgoda ni pripetila mej predstavo, ker bi bila lahko nastala grozna katastrofa.
* (Štirideset otrok utonilo.) Grozna nesreča se je primerila v Rotterdamu Na zmr/dem morju ob bregu se je drsalo veo sto otrok. Led se je udri in kakih 200 otrok je zginilo pud ledom. Štirideset jih je utonilo, ostale so rešili.
J__I
	t ------1 Slovenci in Slovenke 1 ne zabite , družbe sv. Cirila in Metoda! K A	
		
		
Darila s
Uredništvu našega lista sta poslala:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:   G. Fr.
Praprotnik, nadučitelj v Mozirji, i ti kron, nabrane pri veselici tamošnjih rokodelcev pri gosp. Antonu Goričarji, c. kr. poštarji v Mozirji. — G. Franjo Još t v Celji 10 kron, nabrane v veseli družbi za Velikovško šolo; darovali so: gg. Ločan L. M. Š. 3 krone. Ločan J. K. in Virant Jurij, vsak po 2 kroni, Rebek Ivan, B-*nčan Matija, gospa Micika in Jošt, vsak po 1 krono. — Skupaj 2 6 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Za Narodni sklad. I. izkaz. „Narodni duhovni" z dežele 40 gld. „S v e č e n i k" z dežele l gld. 20 kr. Gosp. C i p e r 1 e Josip, učitelj na meščanski šoli na Dunaji 5 gold. „V e S e I a družba" na Gašteji 3 gld. 50 kr. Gosp. Žagar Dragotin, deželni blagajnik v Ljubljani 10 gld. G. K. C. v C. 5 gld. f>0 kr. Člani zdravstvenega in cestnega odbora na deželi 8 gld. Gg. dr. Ferjančič Andrej, c. kr. dež. sod. svetnik itd. 25 gld.; Gogo! a Ivan, CSS. kr. notar v Ljubljani 50 gld.; dr. Tavčar Ivan, odvetnik itd. v Ljubljani 53 gld.; Hribar Ivan. ravnatelj banke „Slavije" itd. v Ljubljani r>0 gld.; S ve te c Luka, 0, kr. notar v Litiji 50 gld.; Klein Anton, lastnik tiskarne in hišni posestnik v Ljubljani 20 gld.; Lenarčič Josip, veleposestnik in tovarnar na Vrhniki 'Jogi.; dr. K. vit. B I e i \v e i s - T r s t e n i š k i , primarij itd. v Ljubljani 15 gld.; Ar ko Fran, posestnik itd. v Postojim 15 gold.; Grasselli Peter, mostni župan itd. v Ljubljani 15 gld.; Krsni k Janko, grajščak itd, na Brdu 10 gld.; Neimenovan posestnik 10 gld. Gg. Knez Ivan, trgovec in posestnik v Ljubljani 50 gld.; dr. M a j a r o n D.milo, odvetnik v Ljubljani 10 gld.; dr. Trii le r Karol, odvetnik v Ljubljani 5 gold.; Len če Josip, posestnik v Ljubljani 15 gold. — Skupaj 501 gold. 20 kr. — Ivan G o g <» 1 a.
Književnosti,
— „Dom in Svet"* ima v št. 4. naslednjo vsebino: A Sušnik: Ivan pl. Zaje; Pr. Kovačie: Josip Dobrovskj? ; A. Hribar: Srečni Janko nesre čen; P. Bohinjec: Jarem pregrehe; Podgoričan: Lepi Tonček; Podiavski: Tlačanje; M. O. : Na tuji zemlji; dr. Križan: Huda ura; I. Somr.-k : Z »j-ki samostan pri Konjicah; A. Fekonja: Roditelja rimskega cesarja Romula ; I. Bar'e: Iz belega Zagreba; Književnost; Razne stvari. Slike: Ivan pl. Zaje; Pri vaškem brivci; Razne oblike toče; Nekdanji zajčki samostan;  Ostanki zajčkega  samostana;  Ferd. Lesseps.
— „ Kmetovalec" ima v št. 8 to le vsebino: Kako se je varovati pred nakupom sleparskega de-teljnega semena'-' Kranjski panj, narejen po nemški normalni meri; Katere žlahtne trte pomnožujmo? Kmetovalci, pridelujmo konoplje in lan! Nov propis glede olajšave prejemanja soli za živino in o napravi dopuščenih skladišč za živinsko sol; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice ; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbo kranjske; Listnica uredništva j Trzne cene; Inserati.
— „Vienac" ima v št. 7. tole vsebino: Gj. Turio: Poklade; Shakespeare:• San ljetne nodij A. M. S.: Uvelo ovijece: I. Veltkanovid: Dar dragoj; Bolest gdjice. Anke; Ivan pl. Zaje; N. Andrić : Iz najnovije   francuske   dramatike;   Taine: Filozofija
umjetnosti;  Listek.   Ilustraciji:  Orlandov stup n
Dubrovniku; Ilirija oživljena.
ZE3r:zoja/v"!sie.
Nadvojvoda Albreht J
Dunaj 20. februvarja. Danes so je sešla gospodska zbornici na sejo, v kateri je predsednik knez Truuttuiannsdorf dal izraza so/alju zbornice na smrti nadvojvode in potem sejo zaključil.
Dunaj 20. februvarja. Nocoj izide ukaz glede žalovanji vojske po nadvojvodi Albrehtu.
Dunaj 20. februvarja. Cesar Viljem je lankaial tridnevno žalovanje vojske po Albrehta.
Dunaj 20. februvarja. Ilohemvartov klub je bil danes Bklic&n na sejo, da se posvetuje o proračunu in o davčni reformi. Pri razpravi o proračunu se je sprožilo c e 1 j s k o v p r a-sanje. Po dve uri trajajoči debati je klub s o g 1 a s n o sklenil, d a ostane pri svojem lani storjenem sklepu i n da bo glasoval za dotično proračunsko postavko z izrecnim p r i s t a v k o in , daje novo u t r a k v i s t i č n o gimnazijo ustanoviti v Celji.
Dunaj 20. februvarja. Po včerajšnji seji poslanske zbornice je imela parlamentarna komisija koaliranih strank daljše posvetovanje.
Bruselj 20. februvarja. Policija je zasledila sedem anarhistov, pri katerih je našla več bomb in innojjo razstreliv.
7 veliiVm uspehom  predstavljana na Dunajski gledališki razst <vi.
Zadetek ob 1 , 8. u r i z v e 6 e r.
štev.r>7.    Deželno gledališče v Ljubljani. nr.pr.H43.
V četrtek, <!»«> *1. l'el»ruv»r|n
Drugikrat:
Jan Vyrava.
Igra v potili dej .njih. ('>5ki spiral Fr A<1. Soberi Poslovenil \. Y. Z, Režiser g. Rudolf Inemann. Začetek t 8»0 ob '/,8. nri, konec po 10. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v soboto, dne        februvarja, 1895. Blagajna se odpro ob 7. uri zvočor.
1% iiraM.iictfa H sta.
r-i Ine itli vU. ajek »I it ne ilriaf.ber Franca K r a-Sovra Keiuljinčo v Št. Jarneju, cenjeno 8610 gld., dno '22. februvarja in '22. marca v Kostanjevici.
Jožefa Metlica posestvo v Zahraznic.i, coiren .'1023 gld., dne S . februvarja in 22. marca v Radovljici.
Antona Adamiča zemljišče v občini Cesta v Ponikvah, cenjene 73.V2 gld., dne '22. februvarja in 29. umna v Velikih LaSčah.
Marije hrkun zemljišče v Rnvtah, cenjeno 10M gld., (v drugič) dno '2■•. frhruvnrja v bogateti.
Franca Pogačnika posestvo v Vidmu, cenjeno 4879 gld., dno 23. lehruvarja in 2-i. marca na Brdu.
Martin • Klanca posestvo v Rosalnici, cenjeno 2Mf>0 gld., dne 2.'i. februvarja in 38, marca v Metliki.
Matijo Raku-a posest v h v Britofu, cen. jena 450 gld., 80 gld. in 2U0 gld , dne 2.'1. februvarja in 2.'L marca v Benotečah
Frančiške Rratovš v Ljubljani, premičnine (v drugič) dne 26. februvarja v Ljubljani.
UEiiB'li so v Ljubljani:
1 ti. februvarja: Janez Zabukovec, posestnikov sin, 1 mesec. Cesta na loku ft\ 10. — Marij>i Jereb, ključarjeva zona. 50 let. Sv. Petra cesta št. 50.
17. februvarja: Ana Zalar, gostija 84 let, I lovca št, 44. V deželni bolnici:
16. februvarja: Marija Palice, gostija. 70 lot.
16. februvarja: Uršula Merliar, gostija, 70 let.
€-lavni. * ulovit
pristnih ruskih gumijevih galoš
pri (120—6)
J. S. Benedikt-u v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
a o	ća» opa-zovauja	Stanje baruinetrii v mm.	T f Kili-peral un.	.Ve" Neho trov-i	Mo-krina t mro.
|2 i ,     . , jz   >. zintrai 1 i i ^    /. popol. ct j &. uvečer		786 o m, 737 f) n*.	— 12 0* C — 4 4 t — 88 <	si. v/h ohl. si. sev. d. jas. si szh. jasno	0 00 m 1
Srednja temperatura—8*4za 8 0" pod normalom.
TD^naoslna, boiza
dne 20. februvarja 1895.
Skupni državni dol« v notah . . . , Skupni državni dolg v srebrn    .   . .
Avstrijska alat h renta.....,
Avstrijska kronska renta 4c/» ....
Ogoraka zlata rentu 4u/0 .....
Ogeroka kronska renta 4'V, ... AvHtro-e|;ertkt  baiu'ne delnic* Kreditne delnica........
London viata...........iV4
Nemški drž. ba&kotol aa IOO mark ".tO mark   ... ....
20 frankov..... ...
Italijanski bankovci......
C, kr. cekini .........
4 , državne srečke iz I. I HM DO K60 glrt. Drftavna Hrečke iz I. 1HK4 po 100 trhl.. Dunava rep. srečke 5'/, po 100 jdd.   . . Zetulj, ohč. avstr. 4' ,"/„ zlati zsutt. listi Kreditne eacčke po lOO j»bl. ,
fijiihljuiiHke srečke.....
Kudoltove srečke po 16 gld......
Akcije analo-avitr, banke pO SKM) »:I<1. . .
Papirnati rnhelj
101	Rld	95	ki-
102	■	10	i
i vr>	|	66	
101	rt	H)	i
i 24	m	65	
	a>	20	
1066			
412	■	25	1
	*	0'	
i»o	■	60	)
12		11	a)
9	|	88<	j 1
a t;	*	85	g
r>	•	t-3	■
5.			
i.'2		50	kr.
200 134	■	50	•
lv4	#>	—	
801	*	—	
96 »8	* 1	75	•
•H2	*	—	
		—	
I
Vsem Miniiiniko n. prijateljem in znarcom javljamo pretttino vest, dn je nafi presrčno ljubljeni jedini sin, oziroma brat in svak
MILAN
učenec III. real razreda
v mladostni dobi 15. let v noči mej 18. in 19. fe-bn.varjeni t. 1. preminul.
Pogreb rajnkega nesrečnika bode v četrtek dno 21. fehruvMrja popoludne ob 1 ,4 uri iz mrtvašnice pri Sv. Krifttofu.
Sv. mafta zadušnica brala se hode v ponedeljek dn6 2.'>. februvarja ob 8. uri zjutraj v Trnovski žnpni cerkvi.
Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag Bpomin in molitev.
V Ljubljani, dnć 20. februvarja 1895.
(198)
Ivan Medenova rodbina.
Potrti najgloblje žalopti javljamo, da je Boga Vsepainojjočnemu dopadlo, nafto iskreno ljubljeno, nepozabno mater, odnosno taščo, staro mater in
prababico), gospo
Marija Vogl Por0j. Bressiak
rudniškega upravitelja vdovo
danes oh 'y. 11. url na večer, previđeno s svetimi zakramenti r.a umirajoče, v 81. letu njene dobo k sebi poklicati.
Pogreti bode v čertek dne 21. februvarja oh 8. uri popolndne.
Svete tadulne maše brale se bodo v raznih cerkvah.
Rajnico priporočano pobožnemu spominu. V Škof j i Loki, dn6 19, februvarja 1895. Žalujočo rodbino: Voglova, Naglasova. Dr. Homanova in Meyerjeva. (197)
1
Pri podiranji nekdaj Luckiiiaim-ovega poslopja so še na prodaj:
3 balkona z Avokrlliifiiit vrati, 2 hišni vrati s podboji (ban-ft'<krji> vred, 3>otom vsa Izložna okna In več dvokrllnatih vrat.
Poizve se na lici podiranja. (195)
Pliiss Staufer lepilo
je PajboIJtO za lepl|en)e zto iti 1 |«-n lil |tred-meto v,   kakor »teklo,   porcelan,   poaodje,   les if<l. itd.
Pristno  le v U upi ah  pu 20 iu 30 kr. pri Franu Kol: munn.il v I.|ulil|Miii. (706—18)
a
Na najnovejši in najboljši način
(1180—37)
zobe im jzoIh Iv m Sli a
* u-tavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * 4,  «HiiJM   iu   \sc mline   op«-ro<-i)e. — odstranjuje *
• ciilme bolečine z nsmrtenjem živca a
5 zobozdravnik A. Paichel ♦
J pol^g čevljarskega mostu, v Kohbrjevi hiši, 1. nadstr. ♦ •♦♦♦♦«Ma«»«»«»a*«#«ia»«««*«a«««aa»«
Spoštovani gg. krčmarji!
Kdor hoče
liter po 17—20 kr. kupovati, obrne naj ae do
Frana Cjircg'orka na Sušaku pri Riki.
Blago se pošilja le s povzetjem in na zahtevaujo  se poprej pošibajo tud> vzorci. (188—2)
'riporočevano od ravnateljstva polikliniko!
Uporablja Be pri oslovskem kailju, influenci, boleznih na vratn, prsih in pri otroških boleznih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben /a rekonvalescente.
Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguorijah Tvornica      (1809— 8) fronjakovega aladnega izvlečka v Loipn'.ku.
Pristna Brnska suknena roba
za Hpomlailiin in poletno dobo 1895.
Kupon :tlo met. I kI«I.    1 HO i« «l»l»n>       j c=
lloIlC  >M   p"|>l»llli»    |;l«l.    «.—    I«   lloljši'        \ 2=
ohleko (-.ni*«, je.   i;l<l.   7.75 Is fin« To
nia. n*— i« fiiMOo
Kia. 10.51» U nujHu«*!«
Km.011 za firno lalontko obleko tfUI. IO.—. blago za vrhnje suknje, | de 1 RS turiste, črn peruvienue in donkin«;, blago M un.f.rnie dr*, uradnikov, najtinejo grmlašani* tkanino itd. raspofttba po tovarniških cenah kot reobu in solidna najbolje znana zaloga suknenoga hlaga
ItluCe. tclteiiik)
Ml i« u«-   NI« IIIO
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci lustanj in ponmine prosto! — JanuM He za t«, da
pošiljke |iupolnoina odgu*ar »jo vzorcu. NTa uvaženje! S avno p. n. občinstvo so zlasti opozarja, da se hlaeo dobi um«:»u«» eeue|e, ču so premo un-r«e»« nego £0 so naroča od takih, ki sami isto pri nas kupujejo. Tvrtllm KU-tfel-ltnhof r Brun razpošilja vse nI*.*« po prM\llt tevariiltklli ««nah« ne da bi v račun jemala privatne kuuovalco jako o&kodujočega sleparskega „krojaškega popusta". (139-6)
C. tr gjanj ravnaieljsivo mir, drl železnic.
Izvod iz voznega reda
rr*sl^ra.^r-iv«e!reL   oefl. 3l. olctolorca. 1894:
N'»«t»n 10   omoiij.'nl   pTiln.|i.! il   tn  nethajklnl   ć*«l   Onoaćanl «o \ WN»i tHj+fvro) tuke wm rntni.  Hr<!.li>jonvro|iaki iu j« k minama dmu v IJ»ul mm 9 minuti uaprnj.
Odhod 1b tjubljans  jnž. kol.)
• •V- ta url ti mf 11, j « nori oanlml vlak T Trbii, Foutabal, Knljak, Golo ve o,  Prnuieusfaata,  Ijjutino, n-% Selathal  T Auiia«, iaohl, (Imun.
HntnMRraU, Li«iiit-(}»at«in, /.«11 mm Jornorn, St-rr, Lino, Hu.leJOvloOj IS.(Url)iui vnrit, Ktier, Karlova Tare, Fraucuvo Tare, 1'rago, I.ipaljo, i..iii>j vin AinHtntloa.
(>T>  H. hH tO min, rjutr'il rtieiunl »Uk t Noto mento, KoAot)«.
Ob 7- ur* IO min. \)ulr<0 oaohui vlak ¥ TrMi, 1'ontahul, Uetjab. Celovcu, KiaiiftilUlfsate, I.jiiIhki, IluuaJ, 6ea HnUtlml v Sol/mura,!, Di.na vi:. Atmt."tt,n.
Oh IV. uri tOi »iln. tlojtaluitnm ino'uiii vlak v Novo moiito, KoAevje.
Oh 11. uri SO iti in. (|../<wi*.f ..f ......Mu vlak v Trlo*, iMniul.ol, llolu.k,
('cl.iv      KTkiiaf>mfa*ta, I.Jubuu, Sclv.tli.il, OiinaJ.
Oa 4 uri 14 >nin jhi;>o/.i.,'».»• naobul vlak v Trbtt, Heljak, naluvbi), lijul.ini, Aea Kalithal v Holin>«frai1, l.<in<l-(>*nt<iiii, /<!• iu jeiaru, luc moti, IIl-khu-, Uiirih, Oanavo, 1'trU, Htorr, Lino, <) mnn ten, Uulil, n.ni,.jrvt ■. , PlaanL Marijin« vare, Kqer, Vrauoov* v»ro, Karlov« varo, l'ruM, Tiipiko, Dima) via A m«t..itcii
Oh 7. uri 'JO min. jivivT motani vlak v Novo monto, Kočevja
Prihod v Iajabljano (jnž. kol.).
Oh ti. uri SH min. mjutrut oaehm   vlak r. Uunaja  via  Amatattoii, Lip* •Ije, Hthh«. Krauonvih varov, K»rlt>vlli vvrov, K«ra, Marijinih varov, IManja, llii.lcii-vii!, BolnOSra«la>| Lluua, tltorra, Omnti<)<.na, laoliia, Ana, Xflll>  u» jaarru, LpnU-Uanteina,   Ljubnaffa, Ualovoa, Haljaka-tn..«iii«r.'Kii. Trl.iia
Oh H. uri IU min. tjutt 'ij maaaui vlak <a Koaovja, Novaka meata.
Oh it, uri V? min. ,*<.;.<><■«./..n uaoulii vlak a DUSltJa via Aiuatuttaa^ Laipiijtt, l'r,n(„, Kraiioovih varov, Karlovih varov, Kura, Vlnrijlnlh varov, Planjn, Hn.lcj.ivu', Holuoifriila, lom.., Rto>ra, 1'nriaa, Udicv., (lurilia, llreiriiiea, Inomoata, Zalla na jaaaru, Lnud-naairiua, lijulmoi/.., Golovca, !.,.■!. v n, Pontahla, Trhlaa.
Oh V.   ml        iimn. ;m>;i»/M</no moAaul vlak la Koi-evi», Nevenu meata,
Oh 4 uri 4S attiee. po)>»<M.|n^ naubnl vlak ■ Uuuu)a, Ljubnafta, Hnlatltale, lt.Uj.ka, delovoa, Franaanafeate, 1'ootabla, Trbiaa
Oh 0. uri        min. rvrfrr maa^nl vluk  la Kočuvja, Novoda Meata.
Oh H. uri HI min. torrrr iiaelini vlak ■ Dun;ija preko Amatatt.«ua Is l.'uf.ii.-m,,  Iiclj.ika. Galovon, Viottalila, 'l rhiia.
Odhod ls LJubljane (dr*.. koU
ur* l':* min   »Jutru) v Kamnik.
. OS „ ;iri/.»lii'liie . „ .   SO    .    mrrrrr , .
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
url >'» mei   mjutrtrj        la Kamnika „    l/.     ,     dofHtlutlnm   . ,, ,,   HO    ,,    e-rerVr „ ,,
if>—41)
Vr(-ufale cistu sveii
pustni krofi
dobe se pri
Jakobu Zalazniku
Stari trg" 61. 21. H6-17)
Hiša št. 15 y Vodmatu
popolnoma na novo »ezidann, |»roila n«» fii!iO| l#.   i»r«at«   rok«. — Već se izvč pri lastniku
hiše. (189-2)
StaroznaiiH
trnovi lin m urami
inijnnejSe vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih urinkrono-grsfuv, najnovejšega v tableaux-urah, urah Z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optlonl zavod najfinejših naocal, sčrpalCKV v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izher kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (!4«0—48)
IV. I{Ul>IIOL%Klt>|u, Pr«d roloviem *t. H.
I x|-illl3L
1*11111}!
Trboveljski salonski premog
bukovu tlrvta kh «. tudi srlVtaiii«.
I«. SCHIFFER
IDOTrossria. costat.
UST' Naročila se tudi  v<prejemajo pri J. E. Bučarja nasledniku Viktorju  Sohifforju  iu  na Dunajski oeitl st. 36, IX. nadstropje. (1110-6)
Želodčne kapljice
koje p  n. občinstvo navadno zalito va pod iiueuoiu
Marijinceljske kapljice.
To kup'iicti do Ktild pro-npt'Aiio  (prov/ročujfjo llant
d-' Jala, rasatvarjajo m l i v., ho p«>uiirlj ivo in olkjiujoda, UHtavlJHJo krč in krep^ajo /tdodec ; rabijo pri napenjanji in zapeflenostl, preoblotenem zelodoi z Jedili in pijačami i. i. d.
Steklenioa  % rabllnlm navddom velja SO kr., taoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
l
■ 'si■atSTOMsa^Bn—U Priporuaa jih lp
Lekarna Trnkoczy \
zraven rotovža v Ljubljani.
Pošiljajo ee vsak dan po pošti proti povzetji, p
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".