DOLENJSKI LIST
*
J
I'I»H
MiP
ESE
EH
EE
EG E E E
LO
vo
o
o
>—<

u
3
co
UJ
s
^ o (V o < <c > y n o co ^ ^ <c *-* z: o
o <C O
d tt: o
H H CO co :e VD
[
I
j
Za pomiritev človeške žalosti
>ič i:
Iraki !3 pr 1 Pro i Ta 2.05(1 pa j«,
Bobii j lijon1 saj ji v ka •Sneti
ateril Pro >odb oto, jnos atist ko d ,amc
Tu Oprave na spravno datira itev, ki bo 8. julija v Ko-Av‘ čevskem Rogu
:m ---------------------------2____
KOČEVJE — Na začetku ponedelj-zms ove seje občinske komisije za prostorsko '°lje* rWiitcv in zaščito grobišč v Kočevskem °gu so ugotovili, da slaba dva tedna pred Stavno slovesnostjo in mašo pri grobišču 'rtiobrancev v Rogu še vedno ni znano, ‘°je organizator te prireditve in kdo bo ai plačal stroške v zvezi z njo. Predstavni občine Kočevje so še posebej poudari-da so grobišča res na območju njihove -ine, vendar so tisti povojni dogodki in i sprava stvar vseh Slovencev.
Ocenili so, da je neodgovorno, ker ni _ n aenovan ustrezen republiški odbor, ki bi avti ^ priprave na prireditev in usklajeval riškil e-° vse*1 skupi", kar je potrebno za uspeh Imiit r|feditve, pa čeprav so iz občine razne re-. abliške organe opozarjali na to. Še po-“no so naglašali, da kočevska občina ni »!°* r8anizator prireditve in da ne bo odgo-® ^nega, če bo šlo pri izvedbi kaj narobe. ssoV* Seje so se udeležili tudi predstavniki *nih republiških organov. Iz njihovih • j !yih razprav je bilo najprej videti, da tudi I™ i,|lni "i jasno, kdo je organizator spravne n<’ '^nosti, končno pa je poslanka sponi'’ le"ka Hribar zatrdila, da je predsedstvo J >TePublike Slovenije polno odgovorno za 'slovesnost, da bo v kratkem imenovan
vice
1 lx*bor na republiški ravni, vsa kjeva pa da bo tudi finančno pokrita, "la seji komisije so poročali, da gozdaiji ^končujejo prometne table in druge gorilne znake. Promet bo organiziran ^nterno s kočevske in novomeške sme-“rimernih parkirišč ni in bo treba do J*Ja prireditve in nazaj pešačiti tudi do 5 • Prav zato odsvetujejo, da bi na prireji Prišli starejši, bolni in otroci. Navo-L?In nasvete za udeleženec (pričakujejo eno Disk od 10.000 do 50.000 ljudi) bomo Jav'li prihodnjič.
J. P.
°B DNEVU BORCA NA PRELOKO
P*ELOKA — Osrednja črnomalj-. Proslava ob dnevu borca bo letos na i 1?^'' i" sicer v sredo, 4. julija. Ob 15.
bo v Vinici otvoritev asfaltne ceste , 'inice do Preloke, uro pozneje pa "slava na Preloki.
:JA
Šentvid pel za zeleno Slovenijo
Govoril predsednik Lojze Peterle, vendar nič o politiki
ŠENTVID PRI STIČNI — Pod geslom Pojemo za zeleno Slovenijo je bil v nedeljo, 24. junija, že 21. tabor slovenskih pevskih zborov, pevcem pa so se v vseh teh letih pridružili še zbori iz zamenjstva. Letos se je v povorki in potem v velikem amfiteatru zbralo (tar 244 zborov s skoraj 6500 pevci. Bilo je sedemsto zborov manj kot lani, med sodelujočimi so bili tudi številni zbori z Dolenjskega. Tradicionalna povorka, kije tokrat potekala v sončnem vremenu, je sredi Šentvida pozdravljala z ljudsko voljo izbranega predsednika, le-ta pa je na slavnostni tribuni sedel skupaj z Ladkom Korošcem in drugimi gosti.
Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta Slovenije, je bil na osrednji prireditvi tudi slavnostni govornik. Naj na začetku povemo, da se prvič ni niti z eno besedo govorilo o politiki, ampak le o petju, kajti predsednik je tudi zborovski pevec in je že nekajkrat prepeval na šentviškem taboru. Pevcem je položil na srce in jih spomnil na naše izvirno izročilo — na družinsko petje, kije bilo več časa po vojni potisnjeno za vrata hiš, sedaj pa ni več sumljivo, kaj šele nevarno.
»Družine naj bodo tiste, ki bodo ohranjevale tradicijo. Tisto, kar počno družine na Koroškem, je nekaj lepega, zato vam svetujem, da jih posnemate. Tudi ko se vozite z avtom, pojte in gojite družinsko pesem. Tudi televizija nam zapira naš ustvaijalni duh. Zakaj gledamo, kako drugi ustvaijajo, ne bi to počeli tudi sami? In petje je najbolj enostavna rešitev«, je povedal novi ministrski predsednik. Pevci so mu navdušeno ploskali, tako tudi napovedovalcu dr. Avguštinu Lahu, ki je bral vezni tekst docela ubran na ekologijo, saj so pevci letos peli za zeleno Slovenijo.
J. PAVLIN
Energetika ne bo več grešni kozel vide,j1 ytežkem
Minister za energetiko dr. Miha Tomšič meni, da je treba tudi energetiko postavi-	P0l0Z3JU, 8
ti na ekonomske temelje — JE Krško bodo zaprli samo v soglasju s Hrvati
LJUBLJANA — Vladni komiteji in sekretariati so očitno sklenili, da bodo preko sredstev javnega obveščanja imeli stalen stik z javnostjo. Tak »pogovor z javnostjo« je bil tudi pogovor predsednika republiškega komiteja za energetiko dr. Mihe Tomšiča, kije prejšnjo sredo skupaj s sodelavci odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Prvi človek slovenske energetike dr. Miha Tomšič je to pot govoril o splošnih težavah v energetiki, potem o položaju v rudnikih, seveda pa ni pozabil spet govonti o JE Krško. Za težave v
ODKRILI KIP KOSTELCA
BANJALOKA — V spomin na partizanski napad na Banjaloko praznuje KS Kostel vsako leto 22. junija svoj krajevni praznik. Letošnja glavna slovesnost je bila minulo nedeljo, 24. junija, na njej pa so odkrili kip Kostelec (se pravi domačina iz teh krajev), ki ga je izdelal Matija Glad iz Koblarjev, sicer domačin iz. Banjaloke. O uspešnem kiparju —samouku, ki je razstavljal že v mnogih krajih po domovini in tujini, in o kulturnem Tazvoju Banjaloke je govoril domačin narodni heroj Andrej Cetinski-Lev. V kulturnem programu so nastopile skupine KŠD Kostel.
elektrogospodarstvu je krivo predvsem to, da so izgube ostalega gospodarstva obešali na energetiko. Drugače si tudi ni mogoče pojasniti dejstva, da energetika v slovenskem gospodarstvu predstavlja 15 odst. gospodarstva, pridelala pa je kar polovico vseh izgub. Tako gospodarsko politiko je seveda mogoče voditi le nekaj časa. Zdaj bo treba dolgove spremeniti v javni dolg; vanj naj bi se spremenila tudi tekoča izguba, dolgoročno pa bo potrebno povečati cene električne energije, ki pri nas precej zaostajajo za svčtovmmi cenami.
Minister Tomšič namerava povečati konkurenčnost tudi v tem, doslej samo za državo rezerviranem delu gospodarstva. Kapitalne naložbe naj bi še vedno ostale v domeni države, vendar naj bi se distribucija tudi lokalizirala, privatizirala itd. Seveda minister Tomšič nima nič proti tujim naložbam, zlasti ne v navezi z Avstrijo pa tudi z Italijo. Slednjo zanimajo naložbe v 1000-megavatno plinsko elektrarno na ozemlju Sloveni-
PESEM IZ TISOČEV GRL — Šentviški pevski tabor je le eden in v vseh 21 letih je gostil že na desettisoče pevcev, obiskovalcev in poslušalcev slovenske pesmi. Letos je bilo še posebej lepo, sgj je bilo sončno in prvič brez politike. To je Lojze Peterle prepustil politikom, sam pa je spregovoril o slovenskem družinskem petju, ki je bilo nekdaj v navadi. (Foto: J. Pavlin)
Srečanje v dveh prestolnicah
Slovenski izseljenci se bodo srečali ta teden v Ljub-_____Ijani, Dolenjskih Toplicah in na Otočcu
DOLENJSKE TOPLICE — Prireditve v sklopu Srečanja v moji deželi, katerih pretežni del se odvija v Dolenjskih Toplicah, so v polnem teku. Jutri bo otvoritev likovne razstave starejših slovenskih ustvarjalcev po svetu v galeriji Dolenjskega muzeja, potem pa v
DOLGA POT NA SREČANJE — Tamura Kazuko, Jože Stražar in Na-bujo Koda, trije umetniki iz Švedske, so na otvoritev likovne kolonije v Dolenjskih Toplicah prišli naravnost z 2500 km dolge poti. Zato jim je osvežitev na vrtu restavracije Rog kar prijala.
mu
martini i
Dogaja se Dolenjska
V zeleni deželi med Kolpo in Savo, med Ljubljano in Gorjanci se le dni marsikaj dogaja. Kot da bi hotela ujeti dolga desetletja pozabe, vsa drhti v pričakovanju ponovne mladosti Komaj so v njej, v geocentričnem središču Slo venije, po starih običajih ustoličili prvega legalno izvoljenega slovenskega predsednika, že je javnosti razkrila svoja najskrivnejša jedra in svojim sinovom pokazala neslutene, 200 kvadratnih kilometrov velike, do sedaj skrbno čuvane skrivnosti Niso še izzveneli glasovi tisočih pevcev v Šentvidu, že so v Dolenjskih Toplicah zavihteli čopiče in kladiva slovenski umetniki z vsega sveta. Srečali se bodo še razumniki, gospodarstveniki kulturni delavci in padale bodo pregrade, za katere so nam nekateri trdili, da so večne in svete. Slovenec bo spet zagledal Slovenca brata V soboto, 7. julija bo zarajal z njim na zaključni izseljeniški prireditvi Srečanja v nedeljo pa sklonil glavo, posuto s pepelom, ob spravni daritvi na roških grobiščih. Dolenjska do sedaj prezrta in skoraj prezirana, zopet oživlja iz traumatičnega sna nove slovenske zgodovine. Pri svojih prsih je v najtežjih dneh dojila do smrti sprta slovenska sinova, nesrečna mati nesrečnih sinov. Vanjo je pronicala njuna kri in na njej so se belile njune kosti Sedaj je čas, da ju med sabo spravi in da tudi sama dobi v času slovenske prebuje tisto mesto v slovenski stvarnosti ki ji gre, rešena predsodkov in zamer.
TONE JAKŠE
Dolenjskih Toplicah še otvoritev razstave del likovne kolonije, ki so se je udeležili sedanji slovenski likovni ustvarjalci z vsega sveta (o tem več na kulturni strani).
Jutri bo v Ljubljani tudi slovenska poslovna konferenca. Slovenska gospodarska zbornica bo v svojih prostorih od devete ure gostila slovenske poslovneže z vsega sveta in jih poskušala seznaniti z našo zakonodajo in možnostmi za investiranje kapitala v skupne projekte sedaj in v bodoče.
V	soboto bodo gospodarstveniki, umetniki in vsi drugi gostje od doma in iz tujine pozabili na težave in se predali čarom gozdarske noči na jasi v Dolenjskih Toplicah. Ta priljubljena veselica z močno etnografsko vsebino se bo pričela v soboto, 30. junija, ob 18. uri.
V	ponedeljek, 2. julija, bo v prostorih Kulturno informacijskega centra Kri-
* To je le kratek pregled dogajanj na Srečanju v moji deželi ta teden. O vsebini zadnjih dnevov Srečanja bomo še natančneje poročali. Lahko pa povemo, da vlada za srečanje precejšnje zanimanje tudi med slovenskimi politiki. Tako se bosta otvoritve razstave v galeriji Dolenjskega muzeja udeležila dr. Janez Dular in dr. Janez Drnovšek, simpozija na Otočcu pa slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
žanke v Ljubljani ob 12. uri odprta razstava o življenju in delu znane slovenske izseljenske pesnice, publicistke in pisateljice Ane Praček-Krasne. Pripravil jo je Miha Glavan iz NUK.
V	torek, tretjega julija, ob 20. uri bo v prostorih kluba slovenskih pisateljev literarni večer pisateljev, pesnikov in mislecev iz tako imenovane slovenske diaspore, ki ga pripravlja Tone Kuntner.
V	četrtek, torej danes teden, se dogajanje zopet prenaša na Dolenjsko. V konferenčni sobi hotela Gami na Otočcu se bo ob 9. uri dopoldne pričel znanstveni simpozij Načini in perspektive delovanja Slovencev po svetu, ki ga pripravljata Slovensko geografsko in Slovensko sociološko društvo.
T. J.
BERITE DANES!
na 2. Stranj:
•	Sindikat zdravnikov Dolenjske
na 3. strani:
•	Pšenična polja v ognju?
na 4. strani:
•	Poziv vlade k razumnim odločitvam
na 6. strani:
•	Demosove igre
na 7. strani:
•	Slovenski duhovni vitez s Koroške
na 8. strani:
•	Na anonimke ne bomo odgovarjali
na 9. strani:
•	Reka Krupa je dediščina nas vseh
na 11. strani:
•	Kako je »padala« Kočevska Reka
na 12. strani:
•	AjdovŠki jez se je zrušil
na 15. strani:
•	Škocjanske podzemne katedrale
PROTESTNI ZBOR
DVOR — V nasprotju z vsem, kar je bilo dolga leta obetano, se zadnje čase dogaja, da Suha krajina izgublja še tista delovna mesta, ki si jih je z muko pridobila in pomenijo pogoj za obstoj ljudi v teh, že tako zapostavljenih krajih. Ker krajani tega procesa ne morejo gledati križem rok, prireja krajevna skupnost Žužemberk v ponedeljek, 2. julija, ob 15. uri na Dvoru protestni shod proti zapiranju delovnih mest.
Mi®
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno vreme, z občasnimi nevihtami. V nedeljo izboljšanje.
je, 2000 do 3000-megavatni daljnovodi iz Rusije in podobno. Avstrijo pa bi bilo mogoče vključiti tudi v gradnjo savske verige, ekološko sanacijo in druge podobne projekte. Dolgoročni cilj sprememb v energetiki pa je, da bi bile elektrarne dobičkonosne in potemtakem zanimive za investitorje.
V zelo težkem položaju so tudi v rudnikih rjavega premoga in lignita. V komiteju za sedaj ne vidijo druge rešitve, kot da se proizvodnja v rudnikih zmanjša za četrtino (rudarji naj bi delali
• Posebno pozornost vedno zbudijo izjave o JE Krško in programu vlade, da jo zapre do leta 1995. Tomšič je tudi to pot ponovil, da gre za politično odločitev vlade in da si zaradi tega niti ne bi smeli delati velikih problemov. Do zaprtja elektrarne bo tako ali tako nekoč prišlo in strošek z zapiranjem bo vedno, dodaten denar bo treba zagotoviti le za to, da se zagotovijo dodatni viri električne energije. K temu je Tomšič dejal, da so s hrvaškim komitejem za energetiko že vzpostavili stike in da bo do zaprtja JE Krško prišlo le sporazumno s Hrvati.
en dan manj, a dobili normalno plačo). Sicer pa bi bilo treba za normalno obratovanje rudnikov do konca leta zagotovili 120 milijonov DEM. Kot je zagotovil dr. Tomšič, rudnikov za sedaj ne
bodoa>Pirali-__________J. SIMČIČ
MULJAVCIS TIHOTAPCI
MULJAVA — Muljavci tudi letos sledijo tradiciji uprizarjanj Jurčičevih del na prostem. Pol prebivalcev Muljave že nekaj mesecev lahko najdemo na vajah za letošnjo uprizoritev Jurčičevega dela Tihotapci. Gre za manj znano Jurčičevo delo, ki bo v izvedbi domačih igralcev in ob domači govorici uspešno izzvenelo. Letošnja sezona muljavskega amaterskega odra je že deseta po vrsti, doslej pa so v prijetni dolinici za Jurčičevim muzejem uprizorili dela, kot so: Sosedov sin, Deseti brat, Domen, Rokovnjači in Jurij Kozjak. Tudi letos so za pomoč pri režiji prosili gledališkega igralca Janeza Etiena, režijo pa ima v rokah Dane Zupančič. Krstna uprizoritev na prostem bo to soboto, 30. junija, ob 21. uri. Predstave bodo še naslednji dve soboti in v petek, 6. in 13. julija, vselej ob 21. uri.
RAVBARJU ETAPA, SANDIJU DIRKA — Z zmagoslavjem Bogdana Ravbarja na cilju pete etape dirke Po Jugoslaviji v Novem mestu (na posnetku) so se stvari za kolesaije Krke pričele obračati na boljše. Konec je bil sijajen: zmagovalec dirke je postal Sandi Papež, Srečko Glivar pa je bil drugi. Več o tem uspehu na športni strani. (Foto: B. B.)
ne kritičnem
Najhujša nelikvidnost — Stavka v TES Brestanica
KRŠKO — V torek je bila v podjetju Videm tiskovna konferenca, za katero je bilo predvideno, da bo na njej sodeloval tudi generalni direktor Silvo Gorenc, vendar pa je bil zaradi štrajka v tovarni TES v Brestanici odsoten. Kljub temu sta njegova sodelavca Franc Čargo in Franc Pipan odgovaijala na vprašanja posavskih novinarjev.
Priznala sta, da je največja posavska gospodarska organizacija ta hip v krizi, tako kot je pač v krizi vse slovensko gospodarstvo. Ta se kaže predvsem v tem, da nihče nima denarja in so v firmo zelo majhni prilivi denaija, kar povzroča nelikvidnost. Iz tega začaranega kroga pa ni mogoče priti, ker tudi banke ne zaupajo preveč družbenemu sektoiju gospodarstva. Izguba, ki jo bo Videm imel v prvem polletju, bo znašala okoli 9 milijonov dolarjev, kar bo za šest milijonov dolarjev več kot v prvem četrtletju, pa kljub temu daleč pod mejo, ki jo Videm ssvojim bruto prometom ali celotnim premoženjem prenese.
V Vidmu se povsem strinjajo z vsemi spremembami na gospodarskem in političnem področju, zato si želijo da bi bile v Sloveniji in Jugoslaviji čimprej ustanovljene agencije za odprodajo družbene last-
• Štrajk v tovarni TES v Brestanici je izbruhnil zaradi tega, ker so delavcem ponudili izplačilo počitniškega regrčsa v obliki obveznic, nominiranih v nemških markah in izplačljivih 5. septembra letos. Potem pa je delavski svet podjetja sprejel sklep, da bodo pol regresa izplačali do 9. julija, ostalo pa tudi v delnicah oz. obveznicah, izplačljivih septembra. Delavci TES v Brestanici so tako reagirali zaradi izplačila regresa, ker imajo precej nižje plače kot v ostalih tovarnah podjetja Videm. PoprečniTplača namreč znaša 700 DEM, medtem ko v krški tovarni znaša poprečna plača 840 DEM.
nine. Vendar pa so v Vidmu trdno odločeni, da bodo firmo prej finančno konsolidirali, vodilni pa bodo, ne glede na to, koliko časa bodo še na čelu firme, vztrajali pri tem, da se tovarna ali njen del čim dražje odproda. Šele potem pa vidijo končno rešitev za podjetje Videm, ki menda v mednarodnih krogih niti ne kotira tako nizko. Da bi se firma utrdila, je delavski svet sprejel vrsto ukrepov.	J. SIMČIČ
NOV PRODAJNI SALON AVTOHIŠE PIONIR
NOVO MESTO — Pretekli torek, 26. junija, je bila slovesna otvoritev novega prodajnega avtosalona Avtohiše GIP Pionirja Novo mesto, kije v okviru dosedanjega avtoservisa v Ločni. S tem je Pionir, ki že dolga leta uspešno poslovno sodeluje v IM V, postal uradni Revozov trgovec z vozili Renault, glavni program Avtohiše pa je predvsem uveljavitev v vse večjem boju za kupce na tržišču Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega. Po otvoritvi in ogledu salona so si mnogi gostje ogledali tudi pred kratkim delno preurejen objekt Avtohiše.
POČITNICE IN POLETJE — Z zadnjim dnem v šolskih klopeh so se za naše šolatje pričele težko pričakovane počitnice. Nekaj tisoč mladih je prihajajoče počitnice pozdravilo na novomeški Loki na prireditvi, ki jo je pod naslovom »2. bolšji sejem in počitniški žur« pripravila občinska Zveza prijateljev mladine. Skupna zmagovalka iger brez meja je ekipa KS Žabja vas pred ekipo Ločne in Majde Šilc, v zabavnem delu prireditve pa so nastopili novomeški rock ansambli, plesne skupine, manekeni Reklam Studia so prikazali nove kopalne modele tovarne Beti (na sliki), od gostov sta nastopila Romana Krajnčan in ansambel Obvezna smer. (Foto: J. Pavlin)
»Zveza« nas ima še v pesti
Dr. Dimitrij Rupel je na 2. kongresu Slovenske demokratične zveze dejal da se bodo vse bolj kazale politične, gospodarske in kulturne razlike med narodi ki živijo na ozemlju Jugoslavije. SDZ bo nasprotovala težnjam, ki hočejo zmanjšati ali celo ukiniti te razlike in jih podrediti nekakšni srednji vrednosti Kaj naj bi bila ta srednja vrednost, pa vemo tako rekoč vsi. Vprejšnji Jugoslaviji v kateri smo živeli 45 let, smo živeli v znamenju bratstva in enotnosti noben narod pa ni smel kaj dosti izražati svoje nacionalne posebnosti Vse to je bilo mogoče zaradi Titove avtoritete, ki je po eni strani za dolgo časa umirila vsa mednacionalna nasprotja, po drugi strani pa podžigala tihi nacionalizem, ki je moral ob prvi priliki izbruhniti na dan.
Da razlike so, je vsak dan bolj očitno, in to na vseh treh ravneh, na politični gospodarski in kulturni križanje med črnogorsko velikopoteznostjo in slovensko natančnostjo (o tem seje svoje čase po vsem resno govorilo, ko je tekla beseda, kako povečati gospodarsko učinkovitost Jugoslavije) pa očitno ne bo mogoče. Slovenske politične manire, dov-čerajšnja gospodarska učinkovitost, ki je ni mogla zatreti niti »ekonomi-
ja skupnega kotla« in tradicionalna navezanost na kulturno izročilo Evrope, so pač za korak ali dva pred siceršnjim jugoslovanskim poprečjem. Čeprav ponekod vlada prepričanje, da se še zlepa ne bomo znebili socializma, da še dolgo ne bomo Evropa in je v spodnjih slojih čutiti nostalgijo po prejšnji Jugoslaviji in malce odpora do te, ki šele nastaja, je dejstvo, da Slovenija ne more več živeti v tako ozkih okvirih. Deklaracija o polni suverenosti Republike Slovenije, ki jo je sprejela SDZ, je dokaz za to. In še več, ne gre za izmišljotino peščice intelektualcev, gre za posledico organskega razvoja z jasnimi nasledki Jug gre za nami, včasih je to trajalo dve leti, zdaj se je ta časovna razdalja zmanjšala, zato pa so razlike drugod bolj očitne. Z nemajhno ironijo govorijo o teh pojavih tudi tamkajšnji intelektualci Predsednik predsedstva Črne gore dr. Ko-stičje bil opljuvan in oklofutan, kot soliden boksar pa se je izkazal tudi sam. Dovčerajšnjasobojevnika Draško vič in Šešelj iz Srbske narodne obnove se zdaj zmerjata. Draškovič naj bi bil poneveril strankarski denar, se izkazal kot človek z malo osebnega poguma, Šešelj pa naj bi bil zrel za psihiatre. Samo vprašanje
časa je, kdaj bodo tudi na politično prizorišče Juga stopili resnejši ljudje in zamenjali sedanje lumpen-politike.
Ta politična oblika opcij, pesti in strasti sedaj poteka v parterju, kaj snujejo v državnem predsedstvu, kaj nam bo prinesel nastop predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markoviča, pa bomo tako in tako slišali jutri. Tedaj bo več znanega, kako bo z novo ustavo, kaj bo s kurzom dinarja, kako bo s cenami in plačami Skratka, zvezna država nas ima kljub vsemu še naprej v pesti
Takole sam pri sebi pa bi si rekel, da bom državljan samostojne države Slovenije, ko bom šel čez mejo s slovenskim potnim listom, ko mi ne bo treba dobiti vize za Francijo, ko ne bom več plačeval 70-odstotne carine za računalnike in ekološko sprejemljive avte itd Tedaj me ne bo zanimalo, ali zna dr. K oslič boksati, pa tudi zaradi Markoviča me ne bi preveč skrbelo, kaj bo vendarle povedal f Beogradu.
J. SIMČIČ
Za večji ugled
in boljše
plačilo
NOVO MESTO — Za predsednika sindikata zdravnikov Dolenjske, ki so ga ustanovili prejšnji teden, je bil soglasno izvoljen dr. Andrej Šikovec, kirurg iz novomeške bolnišnice, ki sije za ustanovitev tega dolenjskega zdravniškega sindikata tudi najbolj prizadeval.
»Kolikor mi je znano, je to prvi strokovni zdravniški sindikat v Sloveniji,« pravi dr. Šikovec. »Z ustanovitvijo našega sindikata je padla še ena iluzija, da bomo zdravniki še naprej zadovoljni s svojim odrinjenim položajem v družbi in da bo o naših pravicah, ki izvirajo iz našega poštenega dela, namesto nas odločal kdo drug. Jasno je treba povedati, da kolektivnih pogodb z vlado ne bo za zdravnike podpisoval nihče drug kot strokovni sindikat, zato pozivamo vse zdravnike v Sloveniji, naj se združijo v sindikat, da bomo skupaj oblikovali naše zahteve do vlade.
Pri nas zdravstvo še vedno prikazujejo kot porabo, čeprav ekonomisti na Zahodu ugotavljajo, da se vsak dolar, vložen v zdravstvo, povrne z 1,2, po nekaterih podatkih pa celo z 1,6 dolatja. Stanje zdravstva v Sloveniji je slabše kot na Zahodu, saj drugače tudi ne more biti; s 4,8 odst. družbenega proizvoda, kolikor ga pri nas
Sindikat zdravnikov Dolenjske
Dr. Andrej Šikovec
Ustanovili so ga prejšnjo sredo v Metliki — Računajo tudi na zdravnike iz Posav-_______________ja — Od plač do varstva pri delu
METLIKA — Najpomembnejša točka dnevnega reda sestanka Zdravniškega društva Novo mesto — bilje prejšnjo sredo v Metliki —je bila ustanovna skupščina sindikata zdravnikov Dolenjske, prvega tovrstnega sindikata v Sloveniji. Sicer pa se je ta sestanek, ki se gaje udeležilo 55 zdravnikov z območja Zdravstvenega centra Dolenjske, začel s strokovnim predavanjem gostitelja, direktorja metliškega zdravstvenega doma, doc. dr. Blaža Mlačka, o diagnostičnih metodah pri žilnih boleznih, končal pa z degustacijo najboljših vin iz metliške Vinske kleti pod strokovnim vodstvom in ob krajšem predavanju o vinski kulturi mag. Julija Nemaniča. Za prijeten kulturni program so poskrbeli metliški oktet Vitis, Toni Gašperič in pevka Jožica Kastelic.
Za ustanovitev svojega sindikata so se
Dolenjski zdravniki so se za ustanovitev svojega sindikata odločili v prvi vrsti zato, ker so prepričani, da so bili dosedanji načini organiziranja zdravnikov namenjeni le strokovnim, izobraževalnim in strokovno-etičnim vidikom skrbi za zdravnika, medtem ko si za pravice zdravnika — delavca ni prizadeval nihče. Poleg tega, trdijo, da so bile do sedaj politične in vodstvene strukture do zdravnikov arogantne in prezirljive, kajti zavedale naj bi se, da zdravniki ne bodo uporabili za dosego svojih ciljev skrajnega sredstva drugih delavcev, to je stavke, češ da jim to brani njihova etika. »Ljudje, ki do sedaj pri svojem delovanju niso bili zavezani nobenim etičnim načelom, so nam ob vsaki priložnosti očitali, da mislimo samo na zaslužek, na etiko pa da smo pozabili,« so med drugim zapisali v gradivu, ki so ga pripravili za ustanovitev sindikata zdravnikov Dolenjske.
dolenjski zdravniki odločili tudi zato, ker
• Pri pogajanjih z delodajalci bo sindikat izhajal iz minimalnih zahtev za plače zdravnikov. Ker sedaj zaradi slabega gospodarskega položaja ni možno uveljaviti zahteve o razmerju med najnižjo in naj višjo plačo, ki znaša 1:10 in ki ga je zahtevalo zdravniško društvo, bodo postavili začasno zahtevo za plačo zdravnika v protivrednosti 2500 DEM, za zdravnika
ima po njihovem Svobodni sindikat Slovenije, v katerega so se vključili nekateri zdravniki, več »napak«: ni svoboden, v njem So zdravniki ob množici drugih profilov preglasovani, sindikat pobira visoko članarino, katere vsaj polovica gre v Ljubljano za plače sindikalnih birokratov, in še nekaj stvari mu očitajo. Na sestanku v Metliki so tako dolenjski zdravniki ustanovili svoj sindikat in takoj soglasno sprejeli statut. Na Dolenjskem je okoli 200 zdravnikov in že do metliškega sestanka je pristopno izjavo podpisalo okoli 120 zdravnikov. Računajo, da bo kar 90 odst. zdravnikov vstopilo v ta sindikat, kaže pa, da se mu bodo pridružili tudi zdravniki iz Posavja.
A. BARTELJ
namenjamo za zdravstvo, smo precej pod ravnijo držav OECD. Mi dajemo za zdravstvo v absolutnem znesku 218 dolarjev na prebivalca, kar je petkrat manj od povprečja držav OECD. Naša oblast je računala takole: imeli bomo relativno veliko zdravnikov, skoraj toliko kot v državah OECD, in z njimi dosegli zadovoljivo raven zdravstvenega varstva, ker pa bomo za zdravstvo namenjali manj denarja, bomo to prištedili pri plačah zdravnikov. Tako imajo zdravniki v Jugoslaviji vsaj desetkrat manjše plače kot zdravniki v slabših državah OECD; v Jugoslaviji 2500 dolarjev na leto, na Islandiji 18200. Vendar se ta račun ni izšel, saj z relativno velikim številom zdravnikov dosegamo bistveno slabše rezultate kot v državah OECD. Vzrok pa je v motivaciji in standardu zdravnikov. Človek pač dela iz dveh razlogov, eden je plačilo za delo, drugi pa ugled, ki si ga pridobi z delom. Dosedanja oblast pa se je prav trudila, da bi zmanjšala ugled in pomen zdravnika v naši družbi in da bi zdravnika čim slabše plačala. S tem je dosegla slabo motiviranost zdravnika z vsemi posledicami.«
specialista 3000 DEM inza primarija i sindi-
3500 DEM. Poleg tega si bo ta s
kat med drugim prizadeval za pravičnejše plačilo dežurstev, ki naj bi se
prištevalo k pokojninski dobi, za dodeljevanje stanovanj zdravnikom po drugačnih merilih kot za druge delavce, za boljše varstvo zdravnikov pri delu.
Lin Nians k o pismo
Po novem mora nova vloga sin-
dikatov postati predvsem varovalna. Če sindikat v novem sistemu ko-
lektivnega dogovarjanja o pravicah in obveznostih delavcev v delov-
Se nikoli nismo tako potrebovali pravih sindikatov
Vsi za enega, eden
LJUBLJANA — Vse več zaposlenih je na prisilnih dopustih, na zavodih za zaposlovanje ali pa se mora predčasno upokojevati. Delavci v vsem povojnem obdobju še ni(s)mo imeli tako malo pravic (bili tako močno pod pritiski gospodarskih razmer m pred različnimi krivicami tako slabo zaščiteni), kot smo dandanes. In nikoli doslej nismo tako zelo potrebovali svojega sindikata in njegove (po)moči.
Naši sindikati, kakršnikoli že so, pa so zaradi razcepljenosti in oportunistične klonljivosti pred dosedanjimi varuhi družbene lastnine in na novo pečenimi »kapitalisti« brez učinkovite pogajalske moči. Njihova poglavitna skrb je — kakor vse kaže — predvsem včlanjevanje v »naš« sindikat, to je zbiranje članstva in članarine, delavec pa naj se znajde, kakor ve in zna. In vendar brez bistveno okrepljenega mesta in vloge sindikata v naši družbi ne bo resnične demokracije, pa naj so li-derji starih in novih političnih ■trank še tako prepričani, daje zdaj soda Slovenije predvsem v njihovi rokah. Naj kdaj pa kdaj pogle-o v Cankarja in videli bodo, či-je sad!
nem razmeiju nastopa kot zastopnik delavcev pri uveljavljanju novih delovnopravnih pravic, potem je seveda tudi on (ne pa delavec kot posameznik) tisti, ki je dolžan v imenu in za račun delavcev te (posamične in kolektivne) pravice učinkovito varovati pred kakršnimikoli oblikami kršenja. To pa pomeni, da se delavec ni dolžan sam prizadevati za varstvo svojih delovnopravnih pravic in sam voditi ustreznih postopkov, marveč je to
v njegovem imenu in na njegov ra-:un dolžan storiti sindikat. Glav
čun dolžan storiti sindikat. Glavni nosilec aktivnosti za zavarovanje pravic delavca je torej sindikat in delavec pri tem lahko samo sodeluje.
Povsem zgrešeno je tudi pojmovanje, po katerem je varovalno delovanje sindikata skrčeno zgolj na zagotovitev klasične pravne pomoči delavcu pri vodenju postopkov za varstvo pravic prek organizirane pravne službe. Če bi to bilo tako, bi zadostovalo, če bi sindikat delavcu plačal odvetnika in bi s tem svojo varovalno vlogo opravil. Vendar pa
bi v omenjenem primeru sindikalno organiziranje dela\
organiziranje delavcev zaradi boljšega varstva delavskih pravic nedvomno ne imelo pravega smisla. Prava vrednost sindikalnega var-
stva, ki ni in ne more biti samo nu-
denje klasične pravne pomoči delavcem, je vendarle v kolektivni moči organiziranih delavcev, ki omogoča uporabo različnih oblik sindikalnega pritiska, in to ne samo pri uveljavljanju novih, marveč tudi pri varovanju že pridobljenih pra-vic
V.BLATNIK
ZDRAVNIKI ZA SVOJ SINDIKAT — Takole so prejšnjo sredo v Metliki zdravniki Dolenjske soglasno sprejeli statut svojega sindikata, ki ima že več kot 120 članov. Računajo, da se bo v ta sindikat včlanila velika večina od okoli 200 dolenjskih zdravnikov, pridružili pa naj bi se mu tudi zdravniki iz Posavja.
ljubljanska banka
Dolenjska banka d d Novo mesto
Od 1. julija 1990 nov delovni čas v enotah Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d.
Vsak dan od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 12. ure
bodo za stranke odprte naslednje enote:
v Črnomlju, Trg svobode 2
v Metliki, Trg svobode 7 v Novem mestu: Kettejev drevored 1 Ekspozitura Center Ekspozitura Kandija v Trebnjem, Gubčeve brigade 4
Vsak dan dopoldne od 8. do 11. ure popoldne od 13. do 16. ure in v soboto od 8. do 11. ure bodo za stranke odprte naslednje enote: v Črnomlju, Ekspozitura Kolodvorska 32 b v Novem mestu. Ekspozitura Ločna in Ekspozitura Šentjernej Vsak dan od 10. do 16. ure in v soboto od 8. do 11. ure bodo za stranke odprte naslednje enote: v Črnomlju, Ekspozitura čardak Ekspozitura v Semiču in na Vinici, v Metliki, Ekspozitura Ob križišču v Novem mestu, Ekspozitura Bršljin, Ekspozitura Straža in Žužemberk, Ekspozitura Mirna in Mokronog.
Varčevalce in občane Dolenjske in Bele krajine prosimo za
Jbi
razumevanje in sodelovanje ob uvedbi novega delovnega časa v naših enotah.
C
Naša anketa
j
Slike sneti dostojno!
Bog pomagaj predsedniku Peterletu, če se ob prvih državniških korakih v tujino sreča z uradnim človekom (Haiderjem), ki ima za vesoljno slovenstvo negativen predznak, ali če si v vlogi državnika pred TV kamerami privošči sveto obhajilo. S posluhom in s pravo mero sme človek osebno negirati in ignorirati; še bolj pravšnja pa mora biti ta mera med ljudmi in za javnost. Zares škoda, če se ob svojih človeških in drugih osvobajanjih ne naučimo vsaj toliko, da ne bi ponavljali najhujših napak. Tako je v daljšem pismu okrog Peterletovega snemanja Titove slike s stene pred TV kamerami med drugim razmišljal v Delu France Jeras iz Ljubljane. Prav zares, Bog pomagaj ministrskemu predsedniku, ki čuti za potrebno na tak, na tako javno demonstrativen način rezati popkovino s preteklostjo in »obračunati« s človekom, kije — ne glede na vse sedanje ugotovitve in kritike — gotovo svojevrstna svetovna legenda boja za svobodo, oseba z mestom v svetovni zgodovini. Če se mnogo tega, kar je Tito ustvaril in poosebljal, danes kaže za slabo, to še ni razlog in opravičilo za njegovo razvrednotenje in blatenje. Ali še drugače: sicer povsem razumljivo in po toliko letih od Titove smrti sem tudi čisto normalno dejanje dobiva v takem evforičnem snemanju njegovih slik s sten, ki se mu je postavil na čelo sam Peterle, nepotrebno simboličen pomen in prizvok, k vsesplošnemu sožitju in razumevanju pa tudi nič ne prispeva.
MARJETA UHAN, dipl. inž. agronomije iz Rodin pri Trebnjem: »Mislim, daje potrebno sliko odstraniti, ker smo Tita že za njegovega življenja dovolj častili. Od njegove smrti je tudi preteklo že kar nekaj časa, zato je vprašanje, ali je še smiselno imeti njegovo sliko v javnih prostorih. Toda slike moramo sneti dostojno in ne človeško žaljivo. Lahko bi jo snel vsakdo, ni treba, da to stori kak vodilni človek, in to celo v posebnem ceremonialu.«
T *adr 5av 'a t >raz tosc
>rip
Kvir
tnan
TATJANA VEČKO, tajnica na Svobodnih sindikatih v Krškem: »Mene slike in simboli, imena ulic in trgov, ki so povezani z našo bližnjo preteklostjo, zaenkrat ne motijo. Moti pa me, daje sliko Tita osebno snel predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Lahko bi jo snel kdo drug. Naj jim bo, če bodo sedaj laže in bolje delali. Sicer pa menim, da vsega le ne bi smeli spremeniti, da bi moral ostati spomin na neko zgodovinsko obdobje, ki smo ga vsi skupaj živeli. Nekateri, ki zdaj snemajo slike in so v prvih vrstah, so tudi nekoč najbolj ploskali.«
ALBINA TOŠESKA, vodja priprave dela v metliškem Kometu: »Vsak ima pravi«), da si po svoje uredi svoje stanovanje ali svo-■	ažfc,	VB	jo pisarno. Na steni lahko ima Titovo sliko
Ym ali pa ne. Če je noče, naj jo sname, vendar za H	_	S to ni potreben nikakršen pomp, to sc naredi
mirno in dostojno, ne pa z. ihto. Poleg tega je tal iilp	>. T*	treba Titu priznati vsaj to, kar mu priznava
ML.,	y j. ves svet: da je legenda boja proti oku-
■taPtata*.r' J patorju.«
FRANC DERSTVENŠEK, obratovod-ja v sevniški M-Kopitarni: »Če hočemo biti pravna država, je pač treba spoštovati sprejeta pravila igre. Zatorej se mi sploh ne zdi primemo in upravičeno, da je novi predsednik slovenske vlade Peterle v uradnih prostorih pred sejo snel z zida Titovo sliko. Mislim, da to niti najmanj ne prispeva k večji strpnosti in razumevanju med različno mislečimi ljudmi.«
ANTON GRUBAR, delavec v Iskri Šentjernej: »Novi časi prihajajo in stvari se spreniinjajo. Razumljivo je, da vsak čas, ki pride, prinese nekaj novega. Temu se moramo podrejati in tako gledam tudi na dogajanje okrog snemanja Titovih slik. Nedvomno je bil Tito velika in zgodovinska osebnost in tam, v zgodovini, bo tudi dobil mesto, ki ga zasluži. Naš čas pa zahteva nove prijeme, pri katerih nas preteklost ne sme obremenjevati.«
JULIJANA TURNŠEK-HEIJ, učiteljica iz Dragatuša: »Čas je, da začnemo snemati Titove slike, saj Tito ni več naš predsednik. Po vseh drugih državah visijo na stenah fotografije predsednikov. Slike, ki so še deset let po Titovi smrti visele na stenah, so simbolizirale Titovo Jugoslavijo, dobro pa vemo, da te ni več. Res pa je, da so ljudje nekoliko negotovi in ne vedo, ali naj pospravijo slike s sten ali ne. Najbrž bodo počakali na kakšen dekret.«
G fela, 'eda eljsl e ne o ve :°gr
del v
n p< Soče •rob
lrost
^08<
iito
radi
'Pra'
'riti
*°ste
0|
aof
radi
Jih 1 2, ir »joj 00c avk( »n. L »tora VI ■»pra
N
IVO PEČNIK, receptor hotela Pugled Kočevje: »O obešanju in snemanju slik predsednikov države je treba sprejeti poseben predpis in potem delati po njem. Ni r^n prav, če to delamo kar po svoje in ponekod * 0 Titove slike snemajo, drugod jih le obračajo proti zidu, spet tretji jih pustijo viseti naprej, čeprav je od Titove smrti minilo že desetletje. V drugih državah zamenjajo slike voditeljev, ko umro, ali ko se zamenjajo vladaiji [tn;. na oblasti.«	^
BENJAMIN HENIGMAN, planer analitik v Donitu Sodražica: »Sem proti obešanju slik predsednikov, dokler se ti menjajo tako rekoč vsako leto, ker to ni ne pametno ne gospodarno. Odnos do slik predsednika Tita je v sedanjem obdobju sestavni del demokracije. V glavnem pa v državah po smrti ali odstavitvi predsednika zamenjajo tudi njegove slike v uradih in drugje. Pri nas so postopki z raznimi simboli sploh neurejeni, zato bi morali sprejeti predpis in delati po njem.«


RENATA STRMECKI, prodajalka Bizeljskega: »Meni se zdi sedanje počet/ prav neumno. Tita smo še včeraj hvalil'’ zdaj pa gremo v drugo skrajnost. Ugibanj* Jh & o njegovi vlogi in o njegovi osebnosti se f1 sl zdijo zanimivo branje, a se ob tem spraš^f^riv jem, kaj je res. Osebno me Titova slika nc moti, bolj me motijo te stvari, ki se zdaj gajajo. Na steno pa naj vsak obesi tisto, k*( mu odgovarja, zakaj bi to predpisovali!«
Po
tone
?.-ra
s > H) d
°bre
Efti
o r
Noč,
,°Po
"he
Sk
V\AAAAAAAAA/VVVV\AA^/V^
X,
S KI UST
Št. 26 (2132) 28. juni


kmetijstvo
Zadruga ne bo samo baza surovin
Kmečka zadruga Agrarie Brežice bo jeseni odprla šest prodajaln z domačimi izdelki in izdelki domače predelave —Boljši zaslužek in ponudba
BREŽICE — Kmečka zadruga Agraria Brežice se je svojih odločitev, da kmetje ne bodo samo pridelovali poceni surovine, ampak tudi prodajati in sami predelovali, lotila resno. Dokaz za to je prodajalna s kmetijskim in gradbenim materialom v Globokem, ki ima konkurenčne cene. Kupci so se na usluge prodajalne odzvali celo bolje, kot je kdorkoli pričakoval.
Dober začetek v tej prodajalni bo zadrugi zagotovo dal še večji polet pri od-
KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE — Tukajšnji aktiv mladih fcdružnikov in sevniška kmečka zadru-’a vabita v nedeljo, 1. julija, ob 14. uri '* tradicionalno prireditev — kmečki 'raznik. Ob običajnem tekmovanju tascev in grabljic bodo tokrat prvič ‘npravili razstavo najboljše plemenske |*vine v občini. Najboljšim prideloval-mleka in kravam bo podelila priganja predsednica sevniške občinske fcupščine.
■►ViDNIK V KUPČIJI
BREZ PREKUCIJ?
Čeprav so mnogi namigovali, da bo Demosova oblast na hitro likvidirala »socialistične latifundije«, zemljo pa razdelila kmetom, se to očitno ne bo zgodilo. Novi kmetijski minister dr. Jože Osterc je izjavil da nove revolucije ne bo mogel narediti, pač pa bo vztrajal pri tem, da se za družbeni in zasebni sektor povsem izenačijo gospodarske razmere. Družbeni oz. državni obral kise bo lahko kosal z zasebnim, naj po njegovem mnenju ostane, tudi zato, ker je v družbenem sektorju veliko strokovnjakov, ki so dosti naredili piše Glas iz Kranja

Gradbena sezona seje že zdavnaj za-*la, čeprav je treba resnici na ljubo podati, da kakšne posebno velike gradi-e\jske dejavnosti ni opaziti. Pa vendar e nekaj premika, le da se ljudje obnaša-0 veliko bolj gospodarno. Manj je novogradenj, zato pa temveč zaključnih v novih hišah, adaptacij, prizidkov n Podobnega. Tudi na ta način je mo !°če rešiti marsikateri stanovanjski lroblem, mi vsi skupaj pa prihranimo tostor in tudi kakšen dinar. Tega pa je H^goče prihraniti tudi tako, da se teme-i‘to pregleda ponudba vseh trgovin Jadbenega materiala. To pot smo to 'Pravili mi, vendar nam je uspelo raziti le delček pestre ponudbe, ostalo . *°ste morali opraviti sami.
* Opekarna Zalog je znana proizvajal-a opeke, vendar pa prodaja tudi ostali radbeni material. Zdaj se splača pri Jih kupiti role izotekta, kijih imajo še s in to po 160 din eno. Sicer pa ponu-ajo še keramične ploščice po 100 do 00 din; vreča cementa stane pri njih z avkom 84,69 din, vreča apna pa 44,39 •o. Lahko organizirajo prevoz, vendar 'ora kupec sam plačati prevoz.
V Kerametalovi prodajalni v Šmihe-pravi lastnik Brane Petrovič, da se ne
NOVOMEŠKE TRŽNICE
ikri
ise
,ki
no-
iga-
Ne-
iska
obil
no-
sme
V ponedeljek so prodajali krompir 6 do 20 din kilo, čebulo, kolerabo 1 solato po 30, korenje po 40, fižol 0 20 do 30, paradižnik po 10 do 20 'kumare po 20 din. Breskve so stale ^ do 25 din kilogram, marelice 15 >30, hruške 15 in 20, višnje 35,ja-°<ka 20 do 30 in češnje 35 din. Liter ®rovnic je veljal 80 din. Jajce je bilo i'n. Lonček smetane je veljal 25 in 'logram skute 40 din. Najbolj razmočene so imeli za krompir. Razen '&je eden od prodjalcev krompirja | "dil kupcu brezplačno še simbolič-
hvali z nizkimi cenami, vendar pa pravi, da prodaja čisto vse za hišo razen ostrešja in elektromateriala. Ob vsakem večjem nakupu napravi predračun in že zaradi tega so artikli za 5 odst. cenejši. Predračun pa naredi, denimo, že za 50 vreč cementa. Za vso keramiko, WC školjke, bideje, ploščice in za radiatoije jugoterm daje še 10 odst. popusta. Popust je tudi za plačilo v gotovini, čeki pa veljajo kot suh denar. Nudi tudi šestmesečne kredite itd. Vreča cementa je v Keramatalu po 73,10 din (marka 450), brez davka in s popustom pa velja
50.90	din. Vreča apna pa stane z davkom 44,70 din. Vse dostavlja na dom, in to brezplačno, če pa je kupec kje blizu, denimo na Regerških košenicah, mu na dom dostavijo tudi 20 vreč cementa.
•	PCK v Srebrničah po ugodnih cenah prodaja stavbno pohištvo, keramične ploščice, lepilo za ploščice, zdaj pa ima-
‘ jo ugodne cene hidroizolacijskega materiala. Rola hemiplasta velja 292,22 din. Vrečka cementa je pri njih 67,51 din (marka 450), a brez prevoza. Ugodna je tudi cena cisterne za olje (2.3001) po 5.000 din, vrtni robniki (5 cm) so po 27,85 din itd. Pri njih deluje tudi stanovanjska zadruga Graditelj.
•	Najcenejši cement ima poslovodja Vinko v Dolenjkini prodajalni gradbenega materiala v Bršljinu: vreča je po
62.90	din (marka 450), apno je po 39,80 din. Se naprej imajo na zalogi žlebove po 48,00 din meter. Ugodne so tudi cene armaturnih mrež, 9/6 mm je mreža po 753 din, 4,2/4,2 mm za tlake pa je po 220 din. Ob tej priložnosti je poslovodja Vinko ponudil tudi široko izbiro koles in motorjev.
•	SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 149 do 3 mesece starih in 32 starejših prašičev. Prodali so 74 mlajših po 32 do 35 din kilogram žive teže in 14 starejših po 20 do 22 din kilogram žive teže.
Kmetijski nasveti
"Kobe so še radioaktivne
*'hk hf dvajset let pred čmobilsko jedrsko nesrečo je v strokovni literaturi x)se.	Prvi članek, kije dal vedeti, da so gobe močneje obremenjene z radio-
i Ni Lnin>i snovmi. Vzrok je lahko pojasniti: gobe rastejo iz kot preproga •kod f*° razprostrtega, vendar plitvo razraščenega micelija in po svojih dolgih ičaj° itn* P°už'jej0 več padavinskih dodatkov kot rastline, ki imajo globlje, tprej, 7 P® manj razprostrte korenine.
’ ^ato so bile gobe po černobilsk--------r-----
Zornosti. Nekateri podatki so šele sedaj dokončno znani in obdelani, saj
i
^ r“ manj i az.pi uou nuivuuiv.
etlet- tj 80 kfo gobe po černobilski katastrofi leta 1986 deležne posebne >dite- S^osti. Nekateri podatki so šele sedaj dokončno znani in obdelani, saj Ldarji I .? Potrebne obširne in dolgotrajne raziskave. Tako je odsek za jedrsko S ^ljubljanskem Inštitutu Jožefa Štefana ugotovil, da so bile še dve “po Černobilu, torej leta 1988, mnoge gobe močno kontaminirane in j*® nevarne za človekovo prehrano. Obremenjene so bile predvsem s cezija' radioaktivno snovjo, ki sojo v neobičajno veliki količini ugotovili že v J**kavi pasaste koprenke leta 1966, kar je bil povod za članek, ki ga ome-70 v uvodu.
9 določilih zdravstvenih predpisov v evropskih deželah je dopustna me-^bremenjenosti z radioaktivnim cezijem okrog 1000 beajuerelov na ki-hrane. Za suhe gobe, ki imajo le desetino teže svežih, je seveda meja Sokrat večja. Toda preiskani vzorci posušenih gob so pokazali še mnogo radioaktivnost. Pri cigančkih, nabranih tako kot druge gobe leta je znašala radioaktivnost največ, kar 98.342 becquerelov, torej de-
kife»
alka * »četj? hvalij1' ;ibaoj* :i sc h1' iprašir
lika
daj
Ho. V1 /ali!"
„ °čemo strašiti ljudi, toda ob začetku gobarske sezone je upravičevalo rilo: ne pretiravajmo z uživanjem gob, ki so predvsem začim-t " dodatek k jedi, in izogibajmo se užitnih gob, ki so najbolj obreme-2* z radioaktivnim cezijem. To so: cigančki, kostanjevka, [2*betna polstenka, datljeva polstenka, lijasta lisička, votlobetni go-7ek, peščenka, rjavi ježevec, navadna polstenka, zelenka in kravja-JQ Še nekaj: Dolenjska je po ugotovitvah Inštituta med bolj prizade-» slovenskimi območji, torej je lahko nabiranje gob pri nas >nejše.
JL
preveč, medtem ko je pri nas bolj nabiranih gobah, denimo lisičkah, 16.614 becquerelov. Resda je od takrat minilo že dve leti, vendar je dolgotrajne razpolovne dobe radioaktivnega cezija radioaktivnost še večja kot bi bila, če ne bi bilo černobilske nesreče.
Inš. M. L.
piranju šestih novih lokalov na tržnici v Brežicah, kjer naj bi že septembra ali oktobra začeli prodajati domače meso, mlečne izdelke, izdelke iz čebeljih pri-
•
* Zadruga Agrarie Brežice uvaja še eno novost, ki bo poenostavila delo in prihranila čas svojim članom. S prvim julijem bodo namreč v prodajalni v Globokem odprli tudi blagajno svoje Hranilno-kreditne službe. Kmetje, ki jih je v tem delu občine kar veliko, bodo lahko svoj denar dvigali na tem mestu, obenem pa bodo imeli možnost, da v globoški prodajalni brezgotovinsko plačujejo blago.
delkov, sadje in zelenjavo ter celo kulinarične izdelke kmečkih žena.
Ena prvih oblik drobne predelave na kmetih bo sušenje sadja, s katerim bodo začeli v prihodnji zimi. Razvijali bodo tudi predelavo mesa v suhomesnate izdelke, kar je v sosednji Italiji ali Avstriji že običaj. In še en cilj imajo: s tako vrsto zadružne prodaje želijo prodreti tudi v večja središča po Sloveniji, ki nimajo svojega kmetijskega zaledja.
Kmetje kažejo veliko zanimanje za tak način dela, s katerim izločijo posrednike in ob nižjih cenah za kupce več sami iztržijo. Večje zaslužke si obetajo tudi na račun lastne predelave. Zadovoljni bodo po vsej verjetnosti prav tako kupci, pa ne samo zaradi nižjih cen, ampak tudi zaradi tega, ker bodo lahko izbirali med bio izdelki, ki bodo imeli za
Arlet, nova priporočana sorta jabolk
I
d
*
t
!
$
*
*
*
Nova vodilna sorta?
Sorta sicer ni vse in sama ne odloča o gospodarskem uspehu, saj sta vsaj toliko pomembna tudi rastišče in oskrba, vendar so pogovori o sortnem izboru večno aktualni. Ta čas sadjarji govorijo o novi perspektivni sorti arlet, ki je križanec med zlatim delišesom in idaredom. Kakšna je, to povzemamo iz revije Obstbau-Weinbau oz. iz priredbe v naši novi reviji Sad, ki izhaja v Krškem.
Nova sorta arlet je zanimiva predvsem zaradi dobre obarvanosti in primerne velikosti plodov, meso je čvrsto in sočno, z blago aromo. Znano je, da zahodnoevropsko tržišče odklanja predebele plodove, ki so bili nekoč v modi, in to iz povsem praktičnih razlogov: predebelo jabolko je preveč za enkratno otroško malico, odvrženi ogrizki pa preveliki; to poudarjati bogatega Zahoda ni sram. Arlet pa ima tudi hibo —preslabo utrjeno in mastno kožico, ki ne dovoljuje predolgih transportov, zato je bolj primeren za neposredno prodajo in za lokalne trge. Slabost sorte je tudi precejšnja občutljivost za škrlup, dobra stran pa neobčutljivost za skladiščne bolezni.
Kljub nekaterim pomislekom vzgojitelji priporočajo novost, vendar je vprašanje, če arlet lahko postane kdaj vodilna sorta, zlasti še, ker se ista sorta na različnih legah in ob različni oskrbi obnaša dokaj različno in je najbolj zanesljivo priporočilo — lastna izkušnja.
sabo kontrolo kakovosti in bodo primerno označeni. Morda bo kupce pritegnilo tudi blago, na katerem bo označeno ime pridelovalca. Precej daleč so tudi že dogovori s sindikatom, po katerih bodo imeli člani te organizacije posebne popuste pri nakupih.
»Tisti, ki smo zaposleni v zadrugi, bomo nudili strokovno pomoč in komercialno vodili prodajo. Člani zadruge nimajo več osnove za strah, da bo nekdo služil na njihov račun, saisami odločajo o načinu poslovanja. Če bo zadruga zaživela tako, kot smo si zamislili, bi morala biti cenejša od ostalih ponudnikov istega blaga. V začetku bomo konkurenčni predvsem z nižjimi cenami, pozneje pa bosta vse večji pomen dobila kakovost in ugled proizvajalcev z našega območja. Predelovalne industrije sicer imamo dovolj, vendar sem prepričan, da se bodo mini predelave na kmetijah, ki bodo za te družine tudi dopolnilna dejavnost, lahko bolje in hitreje prilagajale,« meni Roman Baškovič, predsednik zadruge.
B. DUŠIČ
SREČANJE
VINOGRADNIKOV
CERKLJE OB KRKI — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Cerklje ob Krki bo pripravilo v nedeljo, 1. julija, tradicionalno srečanje članov podružnice. Vinogradniki se bodo srečali v Peklu pri Francu Ži-bertu iz Skopic ob 16. uri. Vinogradniška podružnica iz Cerkelj bo predvidoma organizirala v prvi polovici avgusta ekskurzijo v hrvatsko Zagorje. Zainteresirani se lahko prijavijo za ekskurzijo na nedeljskem srečanju, drugače pa pri Stanetu Molanu na KU Cerklje ob Krki.
NOVOST — BIOKILL
Pod geslom »Čisti hlevi — mirne živali« ponuja reklama biokill, nov insekticid za zatiranje muh in drugega mrčesa v hlevih, svinjakih, kumikih, kaščah in drugih prostorih, kjer so shranjeni pridelki ali se zadržujejo domače živali. Z biokillom je mogoče poškropiti tudi živali same in jih tako obvarovati pred nadlego, denimo na paši, kjer je včasih pašna žival tako nadlegovana, da opazno manj prirašča ali daje manj mleka. Biokill ima nekaj zelo dobrih lastnosti in se odlikuje od drugih podobnih pripravkov: je popolnoma neškodljiv za človeka in toplokrvne živali; enkraten nanos zadošča kar za mesec dni, po tem času se pripravek biološko razgradi, za seboj pa ne pušča madežev.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Abeceda
vinske
kulture
Po jakosti in polnosti bi slovenska rdeča vina lahko razvrstili takole:
Dolenjski cviček je vino, ki se ne odlikuje po visoki stopnji alkohola; njegova privlačnost je manj alkohola, sveža kislina in pitnost. Ne bomo pogrešili, če ga ponudimo k lahkim jedem, kamor običajno sodi tudi belo vino (kljub njegovi svetlordeči barvi). Dolenjski cviček (vedno imam v mislih samo kakovostno vino, ki ustreza oznaki) je vino za razne prilike, tudi za aperitiv, za kramljanje med dvema obrokoma, kakor tudi za daljše veseljačenje ob prigrizku. Zato ga svetujem v ožji izbor hišne zaloge. Svoje mesto v naši kulinariki imajo lažja slovenska rdeča vina, pitna, z alkoholno stopnjo med 9 in 10 vol. %, odvisno od letnika in sortnega sestava. Sem spadajo rdeči bizeljčan, sremičan, virštanjčan, ptujsko rdeče, bistro rdeče, konjičan.
Kako škoda je, daje že nekaj let večje povpraševanje po belih vinih in vinogradniki v Posavju, Beli krajini in na Štajerskem skoraj ne sadijo več rdečih vinskih sort!
Metliška črnina, rdeče vino iz belokranjskih vinogradov, ima zasluge za dobro ime belokranjskih vin.
Med vojno seje na osvobojenem ozemlju v Beli krajini znašlo veliko slovenskih fantov in mož; to nesrečno obdobje je mnogim popestrilo žametasto belokranjsko rdeče vino —metliška,črnina, ki je postalo

kmalu slavno po vsej Sloveniji. Toplejše podnebje na sončni strani Gorjancev omogoča boljše dozorevanje grozdja, zato je v vinu več barve, moči in polnosti. V dobrih letih je izgled in okus te belokranjske posebnosti blizu močnejšim primorskim rdečim vinom (predvsem koprskemu refošku).
Koprski refošk je zanimivo rdeče vino, ki se odlikuje po svežini, ki jo daje večja kislina in mladost vina. Med poznavalci vina velja, da kakovostnejša rdeča vina z leti pridobivajo kakovost. Refošk je izjema, saj je kmalu po končanem alkoholnem vrenju zelo piten, se odlikuje po barvi, sadnem okusu in vonju po malinah.
Kraški teran je slovenska vinska posebnost in zasluži svojevrstno spoštovanje. Kakovostna vina, užita v majhnih količinah, imajo blagodejen učinek na naše zdravje, kraškemu teranu pa lahko rečemo kar zdravilno vino. Med vsemi vini (mogoče celo na svetovni ravni) ima zreli kraški teran največ mlečne kisline, ki ima posebno dietično vrednost. Večja količina železa je v pomoč slabokrvnim. Po kulinarični uporabni vrednosti je dopolnilo močnejšim jedem, predvsem pa se poda ob suhih mesninah, k raškem pršutu, šunki idr.
Barbera je rdeče vino z delno višjo kislino, ki pa spada že k pravim črninam. Mogoče ne bo odveč, če povem, da se črna barva v resnici ne sklada z nobeno barvo vina. Kljub temu seje v pogovornem jeziku ohranilo ime črnina za intenzivneje obarvana rdeča vina, ki so močnejša po alkoholu in bogatejša taninskih snovi. Zato je barbera lahko lepa kombinacija že k bolj zabeljenim jedem tja do pikantne divjačine.
REKORDERKA ZELENE DOLINE — Po dvakrat opravljeni mlečni kontroli za prehodni pokal Zelene doline je že drugo leto zapored rekorderka 3-letna koza Bela rejca Oskaija Časa iz Titovega Velenja. Rekorderki so namolzli kar 5,6 litrov mleka. Času je ta koza lani dala dobrih 1000 litrov mleka.
.vv\ \ \ \\\wwwvw\ \\ wwwvww w>
Pšenična polja v ognju?
Bolj kot pšenici (in preteklosti) bi se morala nova slovenska vlada posvetiti živinoreji
Bodo zoreča pšenična polja res zagorela, kot napovedujejo naslovi v jugoslovanskih časopisih? Bodo ceste res še naprej zapirali traktorji in kombajni ter tako preprečili odkup po »sramotno« nizki zaščitni ceni, ki jo je določil zvezni izvršni svet? Taisti zvezni izvršni svet, katerega predsednik Ante Markovič je na lanskem spomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu tako svečano napovedoval kmetom bolj naklonjeno politiko zaščitnih cen in zagotavljal, da kmetijstvo edino ne bo »letelo« iz zveznega proračuna, upoštevajoč znano Seku-ličevo misel, da samo naj večji diletant/e zagovarjajo tezo, po kateri je treba kmetijstvo prepustiti zakonitostim trga.
Zorenje žita in naglo bližajoča se žetev še povečujeta napetost. Jugoslavija pričakuje obilno žetev, tja do 6 milijono v ton zlatega zrnja, kar ni dosti manj od absolutnega rekorda, doseženega pred nekaj leti Toda v kaščah je še dosti lanskega pridelka, računajo, da blizu milijon ton, kar je vplivalo na to, da je zvezna vlada več kot previdna. Za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda je določila zaščitno ceno le 1,93 din, za drugi kakovostni razred pa 1,70 din.
Casova rekorderka Zelene doline
Na 5. medrepubliški razstavi in sejmu koz v Sevnici tudi nemški in avstrijski strokovnjaki — Visoke ocene za razstavljene živali — Tudi v vrhu v ZRN
SEVNICA — 54 rejcev je pripeljalo na jubilejno 5. razstavo in sejem koz v Sevnici konec preteklega tedna okoli 200 živali. Rejci že kar po tradiciji ne prihajajo več samo iz Slovenije, ampak tudi iz Hrvaške, tokrat pa so prišli celo iz Srbije.
Prvič pa so na razstavi sodelovali tudi strokovnjaki iz ZR Nemčije, ki so ob že ustaljenem sodelovanju kolegov z ljubljanske Biotehnične fakultete pripomogli, da so kozjerejci zvedeli številne koristne nasvete glede prehranjevanja in zdravstvenega varstva živali. Kurt Pfeif-fer je ob otvoritvi prireditve pretekli pe-
VINA MANJ KOT PREJŠNJA LETA
METLIKA — Prvi letošnji meseci, zlasti februar, so bili za prodajo metliških vin slabi, medtem ko je Vinska klet aprila in maja že presegla plan prodaje za ta dva meseca, vendar so za pet mesecev še vedno za 5 odst. pod planom. Nasploh pa je celoten letošnji plan nižji kot v prejšnjih letih, ker je prilagojen zalogam vina v kleti, te pa so zaradi več zaporednih količinsko slabih letin majhne.
tek zelo pohvalil kakovost razstavljenih živali, saj bi po njegovih besedah kar 30 do 40 odstotkov razstavljenih živali sodilo v sam kakovostni vrh tudi v Nemčiji. Pfeiffer je bil celo tako navdušen nad slovenskimi kozjerejci, da seje, kot nam je v ponedeljek povedal predsednik podružnice za kozjerejo Slovenije Silvo Osovnikar, odločil, da postane redni član naše podružnice.
Povejmo še to, daje tokrat prireditev v Sevnici odprl Viktor Krek, v imenu pokroviteljev — republiškega komietja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zadružne zveze Slovenije. Izrazil je zadovoljstvo nad tako zagnanostjo in rejo drobnice, ki ima pri nas še velike možnosti. Tople besede so povedali organizatorjem razstave tudi gostje iz avstrijske Štajerske, z Biotehnične fakultete pa so lahko ugotovili velik napredek v kozjereji v teh petih letih v Sloveniji, Alojz Kampuš iz Zelene doline — Celj-
skih mlekarn pa je izrazil upanje, da bo nova vlada oz. oblast v Sloveniji bolj
• Komisija za ocenjevanje in testiranje kozje kar 28 živalim podelila zlate, 18 srebrne in 13 bronaste kolajne. Med prvake Jugoslavije se je s kozo smastega tipa uvrstila tudi rejka Ana Zupančič z Lukovca nad Boštanjem. Pokal za nelepšo žival razstave 1990 je prejel Janez Juvančič iz Vodic pri Videm Dobrepolju. Prof. dr. Franc Forstnerič pa je kot predsednik ocenjevalne komisije za razstavljene mlečne izdelke 19 proizvajalcev izrekel zelo laskave ocene, tudi za tiste iz Niša, čeravno so ocenjevali po mednarodni klasifikaciji. Albuminska ovčja skuta Janeza Turinka je prejela kar 19,5 točk (od 20 možnih), čvrsti kozji jogurt in kozji beli ekstra sir akriška (oba izdelka Zelene doline) pa sta dobila enako oceno 18,5 točke.
kot doslej kazala pripravljenost pomagati tudi temu delu živinoreje.
P. PERC
Pri tem poudarja, da bo na prostem trgu pšenica precej dražja in daje zaščitna cena zgolj najnižje jamstvo za tisto pšenico, ki ne bo našla kupca. Po zaščitni ceni, ki je, resnici na ljubo, precej višja od svetovne, bo država odkupila vse presežke, ki bi ostali v kaščah. Tej tolažbi zlasti vojvodinski kmetje, ki so največji pridelovalci, ne verjamejo, saj se zavedajo, da ob obilni letini ne bo dovolj povpraševanja in se bo dejanska odkupna cena približevala ali povsem približala zaščitni
Seveda vsi poudarjajo, da so pridelovalni stroški večji in da mora država v tem primeru uveljaviti tako imenovano stroškovno načelo. Podatki o stroških se precej razlikujejo. Tako je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal da bi cena 2,72 din pokrila pridelovalne stroške na družbenih posestvih pa tudi na dobro urejenih večjih kmetijah, medtem ko srbska narodna kmečka stranka na osnovi kalkulacij v boljših vojvodinskih razmerah govori o 3 din. Odkupna cena bi bila po njihovem lahko nižja samo za višino zveznega regresa za seme in za znesek republiške premije.
• Slovenske pšenice vendarle ne bo treba prodajati po zveznih zaščitnih cenah, saj so se žitnoprede-lovalne delovne organizacije končno le dogovorile, da bodo odkupovale prvorazredno pšenico vsaj po 2,5 din, drugorazredna pa bo za malenkost cenejša. Neod-kupljeno pšenico bodo po enaki ceni prevzele republiške blagovne rezerve. V to odkupno ceno sta všteta premija in regres.
Ker gre za žito, od katerega je odvisna usoda Vojvodine, lahko po dosedanjih izkušnjah zatrdimo, da se juha ne bo pojedla tako vroča, kol se kuha Za Slovenijo, ki pridela le kakih 80.000 ton tržnih presežkov pšenice, je mnogo pomembnejše vprašanje, kaj bo z živinorejo, ki jo Markovičev intervencijski uvoz vse bolj neusmiljeno pritiska ob zid Tu so slo venski živinorejci in mlekarji v svojih zahtevah mnogo bolj osamljeni in preslišanl zlasti še, ker se nova slovenska vlada (in komite za kmetijstvo) ne zaveda dovolj, da je vlada, temveč kot mali Kalimero še naprej toži nad krivicami, v skupščini posluša in spodbuja domovinske govore, snema slike in ponavlja, kako je bila prejšnja oblast zanič, kot da zdaj po volitvah to komu kaj koristi
MARJAN LEGAN

IZ NKŠIH OBČIN
r ‘jara
iMI
IZ NKŠIH OBČIN

Poziv vlade k razumni odločitvi
Občinska skupščina naj bi danes popoldne po hitrem postopku sprejela predlog znižanja občinskih prispevnih stopenj do konca leta — Alarmantno stanje
NOVO MESTO — Na današnji seji novomeške občinske skupščine se bodo delegati odločali o tem, ali s sprejetjem predloga spremembe odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v novomeški občini v letu 1990 podpirajo predlog svoje vlade o razbremenjevanju gospodarstva v drugem polletju ali ne. Gre za 16,7-odstotno znižanje skupne občinske prispevne stopnje, kar bi dalo gospodarstvu okrog 6 milijonov din mesečnega prihranka.
prispevne stopnje za kulturo naj bi »plačal« radio. Devetodstotno znižanje stopnje za telesno kulturo bi pomenilo opustitev sanacije kegljišča na Loki. Za-
trgovin v odročnih krajih in regresiranje dovoza pitne vode. Stopnja za stanovanjsko solidarnost naj bi bila nižja za 60, za komunalno gospodarstvo za 5, za
Vlada se je odločila za predlog različnega zniževanja stopenj po dejavnostih. Osnovno izobraževanje ne bo nič priškmjeno, ker se še zmeraj pozna, da ob decembrskem določanju stopnje ni bilo upoštevano, da se amortizacija zagotavlja v občinskem programu. Tudi socialnemu skrbstvu ne bo nič vzeto, saj so tovrstne potrebe (socialne pomoči in pravice) zaradi vse težjega gospodarskega položaja v občini vse večje. Prispevna stopnja za zdravstvo naj bi bila za 8 promilov višja, ne gre pa za velike denarje, saj občinski zdravstveni program predstavlja le 3,6 odstotka celotnega.
* V gradivu za občinsko skupščino vlada skorgj roti delegate, nty razum
premaga kratkovidne poglede, »kdo bo zmagal«, ker sicer ne bo zmagal
radi 42-odstotnega znižanja stopnje za raziskovalno dejavnot bi morali zmanjšati so finance rski delež za raziskovalne naloge. Za dobro četrtino nižja stopnja za pospeševanje proizvodnje hrane bi skrčila program pospeševanja pri osnovni čredi plemenske živine ter pri razvi-
janju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, na katere se sicer računa kot
Prispevna stopnja za otroško varstvo naj bi bila manjša za S odstotkov, zaradi česar naj ne bi bila v predvidenem obsegu zagotovljena sredstva za nove štiri oddelke vrtca v Šmarjeti in za novo družinsko varstvo za razvojno motene otroke v Novem mestu. Prav tako ne bi mogli zagotavljati vseh potrebnih sredstev za plačilo oskrbnih stroškov za otroke v vrtcih, za katere pa vse več staršev prosi za znižanje prispevka za otroka v vrtcu. Petodstotno znižanje
delovna mesta za odvečne delavce. Za 70 odstotkov nižja prispevna stopnja za blagovne rezerve bo skrčila program izgradnje skladišč, adaptacije mlinov in nakupa veterinarskih zdravil, enako nižja prispevna stopnja za investicije v osnovni preskrbi pa program urejanja
nihče, vsi pa bodo izgubili. Opozarja na alarmanto stanje v novomeškem gospodarstvu in na potrebo po dolgoročni uskladitvi porabe družbene nadgradnje z možnostmi gospodarstva. Prallagano razbremenjevanje je le kratkoročni ukrep za pomoč podjetjem iz najhujše stiske, za kar	bi
skupščina tudi dala pooblastilo vladi za samostojno razpolaganje s proračunskimi presežki in za odlaganje plačila prispevkov tistim, ki bi jim grozil stečaj.
cestno gospodarstvo za 15 pred požarom za 30 in za obrambo za 60 odstotkov.
za varstvo ljudsko
Z. L.-D.
Stanovanje bo manj poceni
Z julijem za 160 odstotkov dražje stanarine v novomeški občini — Problematično vzdrževanje
Izvoljen metliški izvršni svet
Predsednik J. Matekovič, podpredsednik M. Končar, člani zunanji
METLIKA — Na zadnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine — bila je v četrtek, 21 .junija — je metliška občina končno dobila nov izvršni svet. Za predsednika izvršnega sveta so s tajnim glasovanjem izvolili Jožeta Mate-
NOVO MESTO — Po sklepu občinskega izvršnega sveta se bodo stanarine v novomeški občini s 1. julijem podražile za 160 odst., potem pa s septembrom, novembrom in januarjem 1991 še vsakič za 27 odst. in za tekočo rast cen. S temi podražitvami naj bi bil v začetku prihodnjega leta dosežen 3,4-odstotni delež stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada, kar bi poleg zakonsko zahtevane amortizacije, ki znaša skoraj polovico tega deleža, omogočalo tudi normalnejše vzdrževanje stanovanj.
V sekretariatu za urbanizem so sicer pripravili več inačic za podražitev stanarin, po vseh pa bi bil njihov delež v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada v začetku prihodnjega leta 3,4 odst., kot so predvideli v republiki. Po
prvi varianti, za katero so bili najbolj v sekretariatu, naj bi se stanarine z julijem podražile za 228 odst., potem do konca leta še dvakrat po 20 odst. in s 1 .januarjem 1991 za 13,3 odst., vsakič pa še za sprotno rast cen. Po tej varianti bi znašal stanarinski primanjkljaj zaradi zamrznitve v prvi polovici leta 13,5 milijona dinarjev. Po drugi varianti bi stanarino z julijem podražili za 280 ter potem še trikrat po 12 odst., primanjkljaj bi znašal dobrih 12 milijonov dinarjev.
Po varianti, ki je bila potrjena, bo na koncu leta kar za 16,5 milijona dinarjev primanjkljaja. Vlada seje zanjo odloči-
koviČa, za katerega so volili 25 od 37
pristonih delegatov, 12 glasovni pa je bilo neveljavnih. Za podpredsednika so z 29 glasovi za in ob 8 neveljavnih izvolili Marjana Končarja, za člane izvršnega sveta pa Petra Badovinca, Stanislava Bajuke, Jožeta Gerbca, Antona Omer-zela in Antona Tomca. Tako lista kot celota kot vsak posameznik je na tajnih volitvah dobil potrebno število glasov.
Na seji so z javnim glasovanjem imenovali še sekretarja sekretariata skupščine in izvršnega sveta. Na to mesto je bil imenovan dosedanji sekretar Milan Travnikar; zanj je od 37 prisotnih glasovalo 35 delegatov, dva pa sta se vzdržala. Na eni prihodnjih sej naj bi izvršni svet razširili še za dva člana.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 30. junija bodo kot dežurne odprte (v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure) naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Blagovnica KZ Žabja vas
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ
•	v nedeljo bodo od 8. do 11. ure odprte v Novem mestu: prodajalna KZ na Glavnem trgu 4, v Črnomlju: Market Čardak.
• Stanarina za dvosobno stanovanje bo z julijem v novomeški soseski ob Cesti herojev, ki velja za tisto z najvišjim stanovanjskim standardom, znašala 740 dinarjev, v drugih soseskah pa nekaj manj, odvisno pač še od starosti in kvadratnih metrov. Za enako stanovanje pa bo v začetku prihodnjega leta brez upoštevanja tekoče rasti cen treba odšteti dobrih 1.500 din.
Asfalt v Skemljevcu
Velik dogodek za majhno vas — Zaslužni
Gabrijel Popovič-Gajček
ŠKEMLJEVEC
Pred kratkim je dobila asfallludi prijetna gorjanska vasica Škemljevec pri Jugorju, ki leži nekaj sto metrov od glavne ceste, ki čez Gorjance povezuje Dolenjsko in Belo krajino. Za to vas, ki šteje vsega 16 hiš, samo pol pa jih je stalno naseljenih, je asfaltna prevleka na dosedanji vaški poti velika in pomembna stvar, ki se bo zapisala v zgodovino vasi.
Pred davnimi leti je glavna gorjanska cesta vodila celo skozi Škemljevec, med obema vojnama, ko so to pomembno cesto posodabljali in na nekaterih mestih na novo vrezali, pa je vas obšla. Potem ko so tudi po metliški občini začele vaške ceste in poti dobivati asfaltno prevleko, je to šlo kar nekako mimo te gorjanske vasice. »Pa vendar bi Škemljevec lahko imel asfalt že pred desetimi leti, če bi le bili v vasi bolj složni,« pravi Gabrijel Popovič-Gajček, ki ima nedvomno
precejšnje zasluge, daje vas vsaj sedaj dobila asfalt. Če ne bi bil tako vztrajen in prizadeven, bi Škemljevčani verjetno še nekaj časa čakali na asfalt.
»Pri veliki želji, da končno tudi naša vas dobi asfaltno povezavo, smo na metliški občini naleteli na razumevanje in pomoč,« pravi Gajček. Od gorjanske ceste do konca vasi je natančno 736 metrov, vsaka hiša je za asfalt prispevala tisoč dinarjev, plačali so vsi, tudi tisti, ki ne živijo stalno v vasi. Seveda je bil to res samo simboličen delež in je tako rekoč vse plačala občina, zlasti ker je vas dejansko za cesto prispevala le 5 tisočakov, ostalo, sc pravi 11 tisoč dinarjev, pa so porabili za druge vaške potrebe. »Čeprav je za vsak dinar račun, se nekateri derejo, kje daje denar. Dva tisočaka smo dali za pesek za utrditev robov ceste, naročili pa smo tudi nove žlebove za velik vaški vodnjak, kamor se steka voda s streh treh hiš, in jih bomo plačali s tem denaijem.«
Vendar kljub vsemu asfalt ni prišel do konca vasi. Zmanjkalo je denarja za nekaj deset metrov, tako da Gajček, ki si je za asfalt najbolj prizadeval, ne more do svoje hiše, ki leži na koncu vasi, po asfaltu. »Obljubili so nam, da bodo dela dokončali jeseni in jaz verjamem, da bo res tako,« pravi Gajček, ki je veliko časa in moči porabil tudi pri akciji za napeljavo telefonskega omrežja v Škemljevec in v KS Jugorje sploh. »Gotovo pa bi naša mala vas hitreje napredovala, če bi bili vaščani bolj složni,« je prepričan Gajček.
A. B.
la zaradi težkih gospodarskih in družbenih razmer, ki se odražajo tudi v družinskih proračunih. Kljub temu da je bila sprejeta za stanovalce v družbenih stanovanjih še najmanj boleča varianta, odgovorni pričakujejo, da bo število upravičencev do delne nadomestitve stanarine od sedanjih 116 poskočio na okrog 600, za kar bo treba v drugem polletju letošnjega leta zagotoviti okrog 2 milijona dinarjev iz sredstev stanovanjske solidarnosti v občinskem proračunu. Izračunana je bila tudi varianta, po kateri bi bil 3,4-odstotni delež dosežen že ob prvi podražitvi in primanjkljaj sredstev za tisto, kar naj bi letos plačali s
stanarinami, bi znašal »le« slabih 7 mili-
Zlato sonce
novomeškemu IMV Revozu
Najvišje priznanje za varstvo pri delu
NOVO MESTO - V petek, 22. junija, je bila v jedilnici IMV Revoz krajša slovesnost — za uvod je nekaj pesmi zapel tovarniški mešani pevski zbor — na kateri so podelili priznanja, plakete in medalje slovenskim dobitnikom vsejugoslovanske sindikalne akcije »V službi varstva — v službi človeka«. Nazvoče je pozdravil glavni direktor Revoza Pavle Noč in jim na kratko predstavil svojo delovno organizacijo, v kateri je, kot je dejal, prostora za racionalno proizvodnjo le treh uspešnih modelov hkrati, pri čemer je še vedno aktualen model R4, ki po njegovih besedah zaradi svoje praktičnosti »nikakor noče umreti«.
Članica predsedstva SSS Marija Fedran je podelila najvišje priznanje, kip Zlato sonce, novomeškemu Revozu, in sicer za »celovito varstvo pri delu, požarno varstvo, varstvo okolja in za socialno varstvo, ki ne zaostaja za visoko ravnijo v vseh tovarnah Re-
nault v svetu«, plaketi podjetjema
Gorenje-gospodinjski aparati iz Vele-
Branko Košir
nja in Elanu, tovarni športnega orodja iz Begunj, medalje pa Podjetju za vzdrževanje železniških vozil iz. Šiške in trem posameznikom: Ivanu Verha-ju iz mariborskega Gradisa, Darku Cafuti iz Aera Medvode in Stanku Gabrovcu iz Tovarne dušika v Rušah.
Branko Košir, ovdja sektorja varnosti v IMV Revoz, ki ima precej zaslug za to, daje Revoz obsijalo »zlato sonce«, se je v imenu nagrajencev zahvalil ter predstavil navzočim organizacijo in program varstva pri delu v podjetju, pri čemer je poudaril, da jih pri varstvu delavčevega zdravja in okolja čaka še precej nalog. Dejal je tudi, daje precej del, ki bi jih delavec lahko opravljal sede, sedaj je po nepotrebnem obremenjen. Dostikrat je treba spremeniti le miselnost in odnos do delavca.
TJ.
GRAJSKO DVORIŠČE DOBIVA NOVO PODOBO
METLIKA — Urejanje dvorišča je Beli
jonov dinarjev. Ker bi zahtevala kar 439-odstotno podražitev stanarin z julijem, kljub obupnemu pomanjkanju denarja za potrebno vzdrževanje stanovanj ni dobila podpore. z L -D
metliškega gradu, kar je Belokranjski muzej ob pomoči občine začel pred časom, se nadaljuje. Do sedaj so odprli spodnje arkade, v nadstropju bodo na arkadnem hodniku zamenjali okna, namestili so nove okenske police, medtem ko bodo spodnje arkade ostale odprte. Na novo je narejena tudi dvoriščna fasada, zaradi česar so pravzaprav vsa dela tudi začeli. Na dvorišču nameravajo narediti še nov tlak.
Lii
ODSTOP ŠE NI BIL SPREJET
NOVO MESTti — Do zaključka redakcije v torek popoldne še ni bilo moč dokončno vedeti, kakšen je izid kadrovskih sprememb v vodstvu Novoteksa. Centralni delavski svet je namreč prejšnji četrtek obravnaval odstopno izjavo v.d. generalnega direktorja Slavka Pavlina ter se seznanil s številnimi zahtevami sindikalnih organizacij v tozdih Tkanina in Konfekcija, vendar ni prišel do končne odločitve, temveč je sejo preložil na včerajšnji dan, zato o rezultatih še ne moremo poročati. Sindikat je na svoje zahteve terjal pisne odgovore in, kot je znano, jih je do sedaj večino tudi že dobil, ni jih pa še dokončno razčlenil. Centralni delavski svet ni nasprotoval odstopni izjavi generalnega direktorja, vendar se tudi ni mogel opredeliti do predlagane kadrovske rešitve za njegovo mesto— s strani delavcev je bila predlagana dosedanja direktorica finančnega sektorja Teodora Kovačič — kajti le ta si je vzela čas za premislek do včerajšnjega dne.
Skrbnega čaka strgan rokav
Plače v KZ Metlika
METLIKA — te vrsto let so plače v metliški Kmetijski zadrugi med nižjimi v občini in pod republiškim in regijskim povprečjem. Pa vendar so se v tej zadrugi vseskozi obnašali zelo gospodarno. A kot se je izkazalo, jih prav ta gospodarnost že lep čas tepe. Pes čas so si namreč v skladu z miselnostjo dobrega kmečkega gospodarja pritrgovali od svojih ust, da bi tako čimbolj krepili tisto, zaradi česar je kmet kmet in gospodar gospodar — svoje posestvo, grunt. Vendar ti nori in na glavo postavljeni časi niso (bili) naklonjeni taki kmečki preudarnosti. Prav nasprotno, najbolje je šlo tistemu, ki se je najbolj »znašel«, ne pa tistemu, ki je najbolj delal Veljala je volčja logika: kolji dokler je kaj ovac i staji, kajti če jih boš pustil ti, jih bo po klal tisti, ki bo prišel za tabo.
In medtem ko so si drugi, veliko slabši gospodarji večali plače, so v metliški zadrugi varčevali, potem ko je prišlo do zamrznitve plač, pa so ostali z zelo nizko osnovo. In vendar so kljub vsemu v metliški zadrugi s plačami nekako na povprečju v kmetijstvu v dolenjski regiji, kar pa pomeni da še vedno močno zaostajajo za slovenskim povprečjem. Za maj je znašalo povprečje v KZ Metlika 3.400 din, kar je skoraj za tretjino pod slovenskim povprečjem.
Ker so bili v tej zadrugi ves čas precej nagnjeni k uravnilovki, se zaostajanje pri plačah še najbolj čuti pri vodilnih in vodstvenih delavcih. Tako se je ob izplačilu plač za maj zgodilo, da je vodja pomembne enote, prejšnjega tozda, do bil manj, kot je za ta mesec znašalo republiško povprečje.
V metliški zadrugi se zavedajo, da bodo, brž ko bodo prenehale veljati administrativne omejitve, morali poskrbeti, da bodo plače večje in da bodo stvari na tem občutljivem področju pravičneje uredili. Prav tako pa se zavedajo, da plače tudi potem ne bodo take, kot bi si jih želeli ampak take, kakršne si bodo zaslužili s svojim delom, znanjem in sposobnostjo.
A. B.
Bremena v kmetijstvu vse težja
Kmetijstvo nima skoraj nobenih ugodnosti več pri najemanju kreditov hrane prazni hleve — Kljub vsemu KZ Metlika brez izgube
— Uvoz
METLIKA — Čeprav sedtg ni več treba delati četrtletnih obračunov poslovanja, so v metliški Kmetijski zadrugi pred začetkom dopustov sklicali sestanek kolektiva, na katerem je vodstvo zaposlene seznanilo tako z rezultati poslovanja v prvem četrtletju kot z razmerami, v katerih zadruga posluje sedqj. O tem je tekla beseda tudi na sestanku zadružnega sveta.
Zadruga od začetka leta sicer posluje kot enovita delovna organizadji, vendar še vedno spremljajo poslovanje tudi po posameznih enotah; te so TZO Kooperacija, Vinska klet in Trgovina na drobno. V prvem četrtletju nobena enota in seveda tudi zadruga kot celota ni poslovala z izgubo, še več, v tem času so pokrili celo lansko izgubo. Nekoliko boljše rezultate so dosegli v TZO Kooperaciji kot v Vinski kleti, kar je raz-
čutijo posledice tako imenovanega intervencijskega uvoza hrane. S tako neocarinjenim uvozom hrane, pravijo, so dosegli lažno stabilnost na trgu. »Kme-tijci nismo nikoli navijali cen zaradi pohlepa, ampak smo si vedno prizadevali
umljivo glede na to, da so prvi meseci v letu za klet vedno mrtva sezona. Letos
pa klet nasploh posluje v zelo težkih razmerah, saj so zaradi lanske količinsko izredno slabe letine zaloge belokranjskih vin pičle.
»Pogoji poslovanja so se v drugem trimesečju v primerjavi s prvim še poslabšali,« pravi direktor metliške Kmetijske zadruge inž. Stane Bajuk. Pri najemanju kreditov kmetijstvo nima skoraj nobenih ugodnosti več, kar pa glede na razmere, v katerih kmetijstvo posluje, ni pravično. Poleg tega kmetijci že
DOVOLJ MESA IZ METLIŠKE KLAVNICE
Stane Bajuk: »Tak uvoz hrane, kakršnemu smo priče sedsg, pomeni žaganje veje, na kateri sedimo.«
Novomeška kronika
ZNAK — Ponedejkovo okupiranost sodniškimi zadevami še zunaj novomeške sodniške zgradbe si bo določena oseba dobro zapomnila. Zatopljena v pogovor o njih je prezrla, da seji je na parkirišču pred zgradbo na pot postavil prometni znak. Srečanje s tablo je bilo tako silovito, da se | je mož zložil po tleh, kjer je šele po daljšem premisleku dojel, kaj se mu je pripetilo. Nepazljivost navadno res nikoli ne rodi
ko, da je omogočila______________
osebkom, ki m košarkarske, pač pa le po- [JJPj vprečne višine.
GASILSTVO — Na nedeljski prireditvi v počastitev 90-letnicc škocjanskega ga-
»pos a bc “ojei ;rnni a kc ihico Mi
silskega društva so zbrani gasilci in številni drugi obiskovalci lahko slišali mnogo gostolečih besed in misli o tem visokem jubi-. leju in gasilstvu nasploh. Gotovo je tudi zanosno vzdušje botrovalo misli, ki se je "|Ja porodila najeminentnejšemu gostu, da je počastil slavje z obiskom iz občinske pre-,, stolnice, namreč da »je gasilstvo še zmeraj 'Cnei
gasilstvo, ker so požari še zmeraj požari«. Več kot namestu pa je skupna želja, da bi
farje panil 'deti tik n
imeli gasilci čim manj dela.
OBVEŠČANJE — Zgodi se, da celo v podjetju, ki obstaja zato, da skrbi za čim boljšo in vsestransko obveščenost ljudi, notranje obveščanje povsem zataji. Na ta račun sta se že omenjenega nedeljskega gasilskega slavja v Škocjanu udeležila kat dva novinarja našega lista, ki za povrh sedita pri delu skupaj v sobi. Zgodi se še v boljši družbi, pravijo. Sicer pa je bil jubilej res častitljiv in ni čudno, da so organizator-[ ji pisno in telefonsko vabili na slavje na vse mogoče strani.
Ena gospa je rekla, da večina zapo- estu slenih v novomeški gradbeni firmi n< aJ dr pomni tako tanke plačilne kuverte, 'd ki kolje bila zadnja. Zdaj jim je bolj jasno, zakaj je bilo treba tako pohiteti s tajnostjo plač.
V času od 8. do 18. junija so v novo upaj
Ol
»iz'
Ovei
ivnt
evn
obe
Ivo
levki jiho »bčin \ d; hzni ŠE »čeli edel
II
iko >bro OBI no p 'vala da. E
PO] »oho 'volj le op bh.l
na ( ZAI mu v koče liko
IBS
?ji 7
zb
meški porodnišnici rodile: Brigita Škarji iz Gor. Jesenic — Barbaro, Jožica Hojnil vim j s Semiča — Tjašo, Davida Lovšin-Jagrii iz Leskovca — Lariso, Stanislava Tomšii iz Dol. Vrhpolja — Gregorja, Mojca Hru -ševar iz Jelenika — Blaža, Irma Gnidovet )|1 z Jame — Urbana, Andreja Šime iz Smo 1»II lenje vasi — Tamaro, Nataša Pavlovič t"~— Brega — Špelo, Željka Poplašen iz Čr yp -nomlja — Mirjano, Janja Rojc iz Žužcm berka — Sabino, Simona Blažič iz Stopi1 —Suzano, Terezija Novak iz Pahovca -Sonjo, Renata Šmit iz Krškega Dam | jana. Vera Grdešič iz Drage pri Vinici -Rudija, Tanja Vodopivec iz Smolenje vas — Saro, Vesna Ivačič iz Krškega — Aljo s. Alenka Višček iz Trebnjega — Mihi Alenka Umek z. Velikega Kamna — Gre gorja, Slavka Kotar iz Gor. Radulje Natalijo, Bernarda Primc iz Dol. GloboL'T' dola — Tjašo, Marija Murn iz Obrha -•*/ Špelo, Vilma Tomše iz Šentjerneja Gašperja, Anita Tori iz Ivanje vasi Anjo, Marjana Kobe z Dolža — Uršk< Biserka Hrnjak iz Brašljevice — Milanfl
ulic
katc
li dri ■oso ev& Prod fnici Kje baze "iški
Anica Hribar z Vrha pri Križu — Klavd1 ^ I jo, Jožica Može iz Plemberka - Kaj^i
fv0
kap, nJa n Wvid
IN
:vje
Jon
Marija-Vesna Frank iz Črnomlja — En> lijo, Angela Maver iz Drašče vasi — Vi% ^ njo, Anica Pestotnik iz Mačkovca Dvoru — deklico, Jožica Dražetič iz
nomlja — dečka, Mihaela Tomažin
Padla m V
H* ok
Gmajne — deklico, Jožica Potočar 1 Gor. Vrhpolja —dečka.
IZ NOVEGA MESTA Rodile s« (jt Andreja Stankovič iz Ločne 14/a — Tj* it^1 | šo, Suzana Zirkelbach z Zagrebške 12 ni Tjašo, Darja Voglar iz Ulice Milan in,_^ Majcna 19 — Luka, Stanislava Fink !V(r Broda 15 — Uroša, Nena Gojkovič s P*1 I tizanske 14 — Nino. Čestitamo!
|f Sprehod po Metliki
-Z'
samo za pravično sorazmeije med stroški pridelave hrane in prodajnimi cenami,« pravijo v Metliki. »Z uvozom hrane pa vlada očitno želi enostransko pritisniti na kmetijce, da bi znižali cene doma pridelane hrane, ne da bi posegala v cene kmetijskega reproudkcijskega materiala.« Zaradi takega enostranskega pritiska na kmetijstvo tudi v metliški občini že upada zanimanje za privez telet in za pitanje. »Namesto da bi vlada domačo kmetijsko proizvodnjo zaščitila, jo uničuje!« so ogorčeni v Metliki. To se pri njih še posebej kaže v živinoreji, saj gre v klanje veliko več telet kot pred uvozom mesa. A. BARTELJ |
55i
£
'"o SC

„ ri
'Jo s,
v«asi
■m &
METLIKA — Metliška klavnica, ki
dela v okviru Kmetijske zadruge, nima težav pri oskrbi občine in svojih večjih stalnih kupcev z mesom. Prenovljena metliška klavnica ima precej večje zmogljivosti kot prejšnja, poleg tega se je v zadnjem času potrošnja svežega mesa zaradi manjše kupne moči prebivalcev zmanjšala. Govejo živino in prašiče za potrebe klavnice dobijo iz lastne in kooperacijske proizvodnje.
OSREDNJI KULTURNI DOG* DEK julija in avgusta bodo kulturne | letne prireditve na grajskem dvorišču lokranjskega muzeja. Stane Križ, lokotn mi tiva teh dogajanj, je piscu teh vrstic zaupV da bo gost enega teh večerov tudi dr. P1 | šan Plut, član predsedstva RS. Prav za[ n i mivo bo opazovati, kdo vse se bo ta več i J smukal po grajskem dvorišču. Pred leti,1 s
I je dr. Plut govoril o ekologiji, so bili n? Itvj I gledalci preprosti ljudje, najbolj zamcrlj1 )jjn | pomnijo, da med njimi ni bilo videti" enega samcatega obraza z občine.
KO ČLOVEK TAKOLE DOPOl . NE POGLEDA po metliških trgih, ne * d, drugega kot množico parkiranih avtoi® bilov. Pločevina zelo moti videz stat®, ^ dela mesta, poleg tega pa se med železi)'1 ti konjički prav težko prebijajo izletnik1' 1 | jih je zdaj ob koncu pouka v Metliki') precej. Nova metliška oblast, sestavlj® iz mlade krvi, bo gotovo tudi tu našla memo in dolgotrajnejšo rešitev. ,
LEGENDARNE POPOLNOC KOČIJE, ki so nastopale prvi večer n* b nomaljskem jurjevanju, niso doživele' 1.
■ foričnega sprejema, saj seje zbralo v je! 01 I vanjski dragi vsega sto gledalcev. Puh' d |. seje stiskala k edinemu šanku, kar pav' Metličanov ni motilo, da ne bi do ku« li odigrali svojega repertoarja. Le-ta j*. o [ stavljen iz treh, štirih kavbojskih pe* »I njihovo igranje je mlada Črnomaljka mentirala takole: »Super muzika! Je gifta.«
T
spRf lo ka “»jz
;S
K |»ai
'm !r je
Jno
5g
'evaj
K'*Pc
P.*a s
)fis
iSt
°btn
vn{
J
»S1
S*
V
OBČINSKA — Ko so pretekli teden 3 izvršnem svetu govorili o morebitnem ovem samoprispevku za družbene de-:ške 1Vnosti,je podpredsednik IS Jože Strmec
ist s
-eba or o rred lak. a se lalj-neti-rodi inje,
: po-
edit-iga-vilni > go-iubi-tudi
pre-
teraj
ari«.
elov
i čim ljudi,
sla ta ;kega a kar
Črnomaljski drobir
e vnaprej napovedal, da si bodo delavci, o bo o tem govoril na skupščini, prav go-“vo mislili: »Lahko govoriš o samopris-«vku ti, ki imaš denar!« »Noja, »je to iihovo misel komentiral Strmec, »mi bčinski uslužbenci smo plačani tudi za \ da slišimo takšne pripombe.« Ker je 'riznal, se mu pol oprosti. injei SE ENA OBČINSKA — Nekateri so tako Sl-e'i že nestrpno spraševati, kdaj bo za-i -del svoje mesto novi sekretar občinske kupgčine mag. Janez Kramarič , sedaj sPoslcn v semiški Iskri. Drugi so ugibali, a bo najbrž počakal še kakšno plačo v '“jem sedanjem podjetju, ki slovi po »iz-tninih« prejemkih, kajti prehiter prehod a kolikor toliko normalne plače bi bil diko zanj prevelik šok.
Mama DOLLORES — V petek, 29. se je ln'ja, bo v črnomaljski diskoteki Grad ^ je “st večera metliško-črnomaljski ansam-Mama Dollores, ki se bo po nekajme-'čncm premoru predstavil z novim reper-,arjcm. Toliko mladih, simpatičnih, za-ia bi ?anih, lepih, močnih fantov je težko 'deti na enem mestu, zato zlasti obisko-dk najbrž ne bo manjkalo.
Drobne iz Kočevja
rh se'
:wil?OBRA VAGA v NEBESA po , / aGA — Pod tem geslom prodaja ko-'al° ‘ vska knjigama Državne založbe razne je na Poslovne in druge knjige na kilogram, 'ko velja kilogram knjig 50 din pa še >oro vago ti dajo.
OBNAVLJAJO NONSTOP — Trgo-n° Prehrana (nasproti cerkve), kije podala nepretrgoma, obnavljajo in je za-**■ Dela bodo končana 15. julija. pOLULANI VOGALI — Borci proti <0holizmu menijo, da je v Kočevju že !v°lj »beznic in vinotočev«, kjer se gost-e opijajo in nato lulajo po okoliških vo-hrane pa ne prodajajo. V lokalih v zapo- Stu so ggio prenehali peči pizze in jih mi n(aJ dobiš le še v gostilnah na podeželju, verte, ^ kratkim sojih začeli peči celo v bife-,|jjas- i13 Grintovcu pri Osilnici, iteti s/aIOŽENI Z DRVMI — Kljub sla-?*u vremenu in komaj minuli zimi so se ‘Očevju dobro založili z drvmi, da jih je < • j ako ok0|i hiši in tudi po zelenicah. V ■V k imajo zatočišče podgane.
OBIRALI OBLAČILA — V nedavni Vj- j “'J' zbiranja oblačil je občinski odbor " ' ‘ ?bral okoli 500 kg raznih oblačil, novo upaj s Centrom za socialno delo jih bo-Skarjt delili pomoči potrebnim jeseni, pred rtojml ''im šolskim letom.
-Jagri'
romšii_____________________________
aHruL
Ribniški zobotrebci
loviČ h--------—-----------------
Čr'
žužem VE^ KONKURENCE - Na ribniš-Stopi' uGcah so se začele prijavljati stojnice, ivca - ,. ler'h prodajajo sadje in zelenjavo pa Dam ' dru8a Konkurenca je vedno večja, inici - °So lud' cene že nekoliko nižje, kot so nje vas6 V ^as'h, ko so imeli zasebni in družbe-
—	Aljo Pr°dajalci monopol. Še vedno pa je v M,hav!c' vse dražje kot v Ljubljani.
-Gre lJE BODO PLAVALI? - Bo ribniš-
lulje nia,n,Tl (KlPrtual1 ne.se spraSujejo Globo JI- šolarji. Ce bo, bodo kar doma brka - f 5®'« plavanja, kije načrtovana vsako neia - °kviru šole v naravi. Solarji iz. Loš-vii - n? ^'oka bodo krenili na učenje pla-Uršk< wa-na morje, za ribniške pa za zdaj ni
Kia“d ^'REDITVFflND^Ž- Neprestano _ Kaj0 ^vJe v prvih tednih junija ni nagajalo le
—	Eii' | . »ajnpak tudi organizatorjem raz-i riKlirec**tev- Tako je odpadlo srečanje jvca P o KočevJa 'n Ribnice, pohod Planin-
P » vn-cvJa ,n Monice, ponoa riamn tič iz c if^r,uš'v? P? transverzali je bil le sim-mažin ČT,, (udeležilo se gaje samo pet ljudi),
»točar * ,Ja 'v P*	nekatera. šP°Ftna sre'
v kmetijstvu pa zaradi dežja zamu
- p,«,
ke 12- nj ,m 50 'meli več nastopov za šolaije Mila« in<Zk£v"ega kro*ka osnovne šole dr. » ptnk “ Prešerna iz Ribnice. Predstave so
liki

DO'
Iturne
Trebanjske iveri
,G(REMINJANJE — Časi se spremi-
uurne P tia' °r 'una na neBu’ k'Je Je enkrat orišču B ič»J 28 krajec, drugič pa se razbohoti v lokolf ^no bleščeče telo. Podobne spre-ic zauA, 50 značilne tudi za zemeljske
!p«V, 80 zn
P?n"a°bn
^ - «omočju trebanjske občine. Ne-Prav za« i(.°50 *e z njimi srečali verniki v okolic' x) ta v6^ L Slednji namreč vedo poveda-red leti J ‘r -mai° P° novem enega člana več, ir. o bili m1 leve prišel ‘z vrst bivših politikov. V ’ zameril' J 'ad ?edi v prvi vrsti in se mu več ne videti t vf.ct) zakramenti, dandanašnji. Tone h Je mož branil svojim podreje-)OPOM tir4 jemali za božič dopuste, ker se
d železmtiev ”a različnih delih sveta nastajajo in izletniki; Ji l;aJ° firme, ki naravnost bruhajo na Metli!

j|e^e, če hočejo povedati v Ljubljano »LNOČ>jS„j*m d|je PO telefonu en sam »a«, večer n« »er medkrajevne telefonske Unije, ki Joživele( lok navezujejo na Evropo, so namreč iralovjufovn'^Pu-^eni topovski cevi iz. prve ■ev Pub11 o c vojne: skozi ne gre nič ali pa bore
bido^t’1' ti? AN0 BLAGO — V gozdu tik ob Lc-ta )e ti^bnje—Novo mesto, in sicer ne iških P«5"	°d Ponikev, je na voljo precej-
omaljk*' tan f ma različnega materiala. Zainte-ukat Je^ lak' a"ko dobe ostanke žimnice, papir lijjm Avtohiše Ljubljana, belo porce-s'raniščno školjko in drugo.
ll
Začasnemu vodstvu je uspelo, da so z manj zaposlenimi naredili več, boljše organizirali proizvodnjo in, kar je zelo pomembno, motivirali posameznika, da dela med drugim tudi zase. Sicer pa je bil njihov cilj organizirati racionalno strojno proizvodnjo. V uspeh si štejejo tudi, da Kovinar ni jemal dragih kreditov in se zadolževal, čeprav brez izgub ni šlo. Poleg lanske, ki znaša dobre 4 milijone dinarjev, soje letos pridelali še za 210 tisočakov, vendar mnogo predvsem na račun nedokončane proizvodnje. Likvidnostne težave povzroča tudi manjša realizacija, ki v posameznih me-
Mandat Henigmanu
IZ NkŠIH OBČIN
mi
IZ NtkŠIH OBČIN
Po kakšni poti bo šel Kovinar?
Konec ukrepa družbenega varstva — Projektna skupina naj bi pripravila temeljit poslovni načrt — Pomanjkanje strokovnjakov v Kovinarju__________________
ČRNOMELJ — V začetku junija je minilo leto dni, odkar je prevzel skrb za delo in poslovanje v Kovinarju začasni kolegijski poslovodni organ. V tem času seje marsikaj premaknilo na boljše, vendar pa Kovinar še vedno ni dokončno rešen.
secih znaša komaj za bruto plače. Problem je tudi v tem, da so naročila predvsem dnevna, poglavitni kupec pa je kljub izločitvi še vedno SCT, in če bi ga izgubili, bi se Kovinar takoj znašel na tleh. Očitno je, da bi Kovinar potreboval vlaganje kapitala.
Čeprav je po pravni plati samostojno podjetje, je v resnici še vedno obrat kot nekdaj, kajti nima ustreznega strokovnega kadra, četudi so ga iskali z razpisi. Kovinarjev program strojne opreme zahteva namreč veliko znanja, s takšnim kadrom, kot ga imajo sedaj, pa ne morejo samostojno delati. Člani začasnega vodstva se zavedajo, da je ukrep družbenega varstva preživela stvar, za nadaljnje delo Kovinarja pa so predlagali tri možnosti: da prevzame podjetje tuji partner, obrtnik (kar so že poskušali, a jim ni uspelo) ali pa da bi imenovali
(rščanski demokrati izključili iz svojih vrst župana Franceta Miheliča
projektno skupino, v kateri bi bili strokovnjaki Kovinarja in Belta. Pripravila bi temeljit poslovni načrt, v njem zajela vse prednosti, ki jih imata podjetji, ter oblikovala profitni center, ki bi imel razvojno, proizvodno, prodajno in na-
• Jože Mrzljak iz Ljubljanske banke meni, da bilanca uspeha v Kovinarju ni ugodna (lanska in letošnja izguba), da pa je po premoženjski bilanci podjetje eno boljših na Dolenjskem (ni jemalo kreditov z velikimi obrestmi). Po njegovem je začrtana nadaljnja pot prava, če pa si pridobi program, ki bo še bolj ustrezal Zahodu, lahko pričakuje tudi podporo banke in drugih finančnih ustanov.
bavno funkcijo. Začasnemu vodstvu se prav slednji predlog zdi najbolj sprejemljiv, čeprav se zavedajo, da brez težav, zlasti zaradi zavor v miselnosti, ne bo šlo.
M. BEZEK-JAKŠE
RIBNICA — Na petkovi seji zborov občinske skupščine Ribnica so za novega mandatarja izvršnega sveta izvolili Janeza Henigmana, diplomiranega organizatorja dela iz Prigorice, zaposlenega v Riku Ribnica. Zanj je glasovalo 36 od 53 na seji prisotnih odbornikov, medtem ko je njegov protikandidat dobil 12 glasov, neveljavnih pa je bilo 5 glasovnic.
Po dolgi in burni razpravi so skoraj soglasno sprejeli odlok, s katerim so razbremenili gospodarstvo za okoli 15 odst. raznih občinskih dajatev. To praktično pomeni, da bo zaradi znižanih prispevnih stopenj ostalo gospodarstvu 3,400.000 din več. Sprejet je bil tudi predlog odbornikov, daje treba izdelati podrobno poročilo o obremenitvah gospodarstva.
Pod točko o gospodarstvu in pri nekaterih drugih je bila zelo živahna razprava o vrednosti gospodarskih dosežkov. Predstavniki novih strank so skušali tudi dokazovati (le z besedami), da staro občinsko vodstvo ni naredilo dovolj za razvoj občine. Nasprotna stran pa je navedla znano dejstvo, daje občina Ribnica po narodnem dohodku na prebivalca napredovala s 50. mesta v republiki na 8. mesto, medtem ko »novi« nimajo še kaj pokazati. »Novi« pa so spet menili, da ta trditev ni noben dokaz, da občina pod sposobnim vodstvom ne bi napredovala še hitreje. Strankarskih razprtij je bilo še več. Vsaka Stranje trdila, da hoče druga stran le svoje ljudi na položaje. Vsaka pa je tudi dokazovala, da to ni res, saj so bili pod vlado ZK direktorji tudi nekomunisti in v občinskem izvršnem svetu tudi člani sedanjega Demosa; nasprotna stran pa spet, da oni niso za novi izvršni svet ali druge organe izbirali po strankarski pripadnosti (saj med kandidati za novi izvršni svet ni bilo demosovcev, ampak v glavnem le neopredeljeni), marveč izključno po sposobnosti posameznikov.
J. PRIMC
Skrbno varovana zastarelost
Dvomi in pomisleki ob poročilu komisije o odpiranju Kočevske Reke — »Odkrili nič nenavadnega«
KOČEVJE — O informaciji ob odpiranju Kočevske Reke, o čemer obsežno pišemo v današnji Prilogi, je na zadnji seji razpravljal občinski izvršni svet. V informaciji je bilo rečeno, da je potrebno ugotoviti, kje so grobovi justifi-ciranih, kakšna je (bila) usoda živih oz. kje so, kje so nevarni odpadki in ali je šlo za zlorabe v osebne namene na tem območju. Odgovor na to bo iskala posebna republiška komisija. Seveda pa se je treba odločiti tudi, kaj zdaj, ko je območje odprto.
Člani izršnega sveta so imeli več vprašanj in pripomb, in sicer: O tem območju odloča predvsem kočevska občina in šele nato republika. V Kočevju nočejo z nikomer obračunavati, če pa to želijo v republiki, naj tega ne počno preko Kočevske Reke. Tabuji Kočevske Reke še strašijo inje še marsikaj nejasnega in neznanega, saj sicer minister Bavčar ne bi spraševal krajanov Kočevske Reke, če je še kje kaj.
Na nekatera vprašanja in pripombe je odgovoril Anton Krkovič, kije dejal, da je komisijo vodil on, da si je zaprto območje ogledovala pet dni, da v tem času ni bilo mogoče prelistati vseh listin in si ogledati prav vsega območja, vendar so predstavniki Kočevske Reke zatrdili, da so jim pokazali vse pomembno. Nadalje je zatrdil, da ni tu za ekologijo in okolje nič nevarnega, da je tu velika skrb za okolje, daje na območju primerna delovna disciplina itd. Zatrdil je tudi, da »antraksa niso ugotovili«. Splošno pa je znano in bilo tudi večkrat objavljeno in nikoli zanikano, da so sem pripeljali iz Kamnika gnojevko, okuženo z antraksom. Če so tudi ostale trditve in ugotovitve komisije na tako majavih nogah, je dvom izvršni-
kov in drugih glede poročila upravičen.
Na vprašanje, zakaj je bilo območje sploh zaprto, če je vse tam tako nepomembno, pa je Krkovič odgovoril, da so bili objekti zgrajeni skladno zdosežki vojne doktrine štiridesetih in petdesetih let in da so torej danes popolnoma zastareli.
J. PRIMC
Samoprispevek?
Delegati odločali, ali gredo v referendum
ČRNOMELJ — Delegati prejšnje skupščine so naložili novi vladi, da premisli o tem, ali bodo v občini plačevali samoprispevek za program v družbenih dejavnostih, ki se izteče 30. junija letos. O tem je že na prvi seji razpravljal občinski izvršni svet.
Kolje dejal eden od članov, je bi-Ip vodstvo občine že v stari skupščini deležno očitka, da delajo, kar se samoprispevka tiče, po starem, boljševističnem načinu. Že kar predvidel pa je, da bodo sedanji delegati predlagali, naj potrebe po denaiju rešijo sistemsko. Vendar je opozoril, da letos denarja zunaj občine ni, a tudi pozneje naj bi bil samoprispevek osnova, na kateri bi lahko potem v republiki prosili denar za dokončanje naložb.
Sicer pa je bilo slišati različne predloge in pripombe: da bodo s samoprispevki vedno večje težave, da ne bi smeli biti večna rešitev, da bi jih razpisali za krajše obdobje, in ne za 5 let. Pa tudi, da bi z razpisom še nekoliko počakali, ker bodo imele ustanove, za katere bi zbirali denar, kmalu drugačen status, ne ve pa se še, kakšnega. Res pa je tudi, da vse naložbe, ki so bile zapisane v programu iztekajočega se samoprispevka, še niso dokončane ter da so tudi potrebe za vnaprej še velike. Zato bodo gradivo z dvema variantama samoprispevka delegati zborov kljub vsemu dobili na klop prihodnje seje, da bodo ob njem vsaj razmislili, kakšna usoda čaka prihodnje črnomaljske samoprispevke.
M. B.-J.
Kaj sprašujejo odborniki
Pobude za odprto Kočevsko so starejše od Demosa
Ob požaru ne vprašaj, kdo
80-letnica Gasilskega društva Ponikve — Še naprej pomoč — Vrsta priznanj in avto
PONIKVE — Tukajšnje gasilsko društvo je 24. junija s parado, podelitvijo priznanj in poznejšo veselico slovesno počastilo svojo 80-letnico. Zdaj se verjetno obetajo nova delovna desetletja gasilcev iz Ponikev, saj je predsednik društva Jaka Agnič ob koncu nagovora na nedeljski proslavi obljubil, da »bomo nadaljevali svoje delo in upravičili vaše zaupanje«. To bodo toliko lažje naredili, kolikor bolj se bo uresničila napoved Staneta Velikonje, direktorja Trima in slavnostnega govornika na svečanosti. Dejal je namreč, da bodo podjetja še naprej podpirala Gasilsko društvo Ponikve. Materialna podpora seveda ni vse, kar je položil zbranim na nedeljski proslavi na srce tudi Tone Strah, predsednik trebanjske občinske gasilske zveze, rekoč: »Gasilci, ko zaslišite sireno. pozabite na politične razlike.«
Na proslavi za osem desetletij zagnanega dela GD Ponikve, na kateri sta bila prisotna med drugimi gosti še Ciril Pungartnik kot predsednik trebanjske občinske skupščine in direktor Akripola Trebnje in Lojze Ljubič, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, so podelili vrsto gasilskih odličij. Med najbolj zagnanimi gasilci iz Ponikev so omenjali na proslavi Florjana Finka, Branka Mežana in Staneta Kovačiča, kije za posebne zasluge prejel najvišje priznanje GZS. Posebno pozorno so prebrali ime Jožeta Florjančiča, kajti le-ta je v društvu
član že 65 let, najdlje od vseh.
Za praznik so ponikovški gasilci prevzeli za svoje intervencijsko vozilo Renaultov trafic. Ta hip je čisto tak, kot ga rabijo, da bodo šli z njim gasit, a so ga do te popolnosti usposobili sami z veliko pomočjo mizaija Albina Tafernerja, ki je natančno predvidel, kje bo pritrjen posamezni kos opreme.
Na nedeljski proslavi so strumno korakajočemu gasilskemu ešalonu pomagali narediti svečano vzdušje še pevci Trebanjskega okteta in instrumentalisti pihalne godbe ter recitatorji, ki so izbrali pesmi prav nalašč za nedeljsko priložnost.
L. M.
NOV AVTOMOBIL — Na fotografiji sta društveni poveljnik Igor Mlakar (levo) in Ivan Zakrajšek, šofer. (Foto: M. Luzar)
KOČEVJE — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje je bilo zastavljenih več odborniških vprašanj, danih pa tudi nekaj odgovorov nanje in še sporočil odbornikov. Tako je Franc Bartolme sporočil, da bo Demos organiziral piknik v Kočevski Reki; da je kočevska SDZ predlagala v komisijo za raziskavo Kočevske Reke Iveta Staniča, opozoril je, da table o prepovedi celo hoje tujcem v Kočevski Rog ne bodo spodbujale pohodništva in sploh turizma; zavzel se je za nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva, kar pa naj ne bi šlo na račun šolstva, kulture, znanosti itd., ampak naj bi ukinili 3-odst. davek za JLA. Samo Žilevski je vprašal, v čigavem imenu seje predsednik Lojze Peterle opravičeval v Avstriji tudi vojnim sovražnikom slovenskega ljudstva. Stanko Nikolič je predlagal, naj bi novo občinsko vodstvo, podobno kot so prejšnja, imelo redna mesečna posvetovanja s predstavniki krajevnih skupnosti.
Na nekatera vprašanja je <xlgovoril v imenu OS Miro Ferlin tako: Že prejšnja OS je zmanjšala prispevke za SIS za 13,8 odst., gospodarska zbornica pa je naj bi gospodarstvo raz-
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo pripravlja predlog, da bi bilo območje Roga (kjer ima JLA kmetijsko farmo) (Klprto in da bi torej zginile table, ki prepovedujejo promet tujcem.
Strinjal se je s predstavnikom Demosa, da je ta koalicija veliko naredila za odprtje zaprtega območja, a je dodal, da so ta prizadevanja potekala že dve leti (ko Demosa sploh še ni bilo) in da so bili v vsem tem obdobju zaradi tega nekateri kritizirani, obsojani za razbijače itd.
J. P.
remenili v naslednjih treh mesecih še za 15 odst. V primerjavi z drugimi občinami so bile v kočevski že doslej obremenitve majhne. Zguba rji, ki jih je v občini veliko, bodo ali pa so že zahtevali vrnitev 300 milijonov dinarjev raznih prispevkov, kar pomeni, da bodo družbene dejavnosti imele v glavnem le še za plače zaposlenih.
ŠTIRI PRIZNANJA
MOKRONOG — 23. junija je bila tu slavnostna seja skupščine KS Mokronog, sklicana v okviru počastitve mokronoškega krajevnega praznika. Na seji, ki sta seje udeležila tudi Jože Rebolj, predsednik trebanjskega izvršnega sveta, in Ciril Pungartnik, predsednik skupščine občine Trebnje, so podelili štiri priznanja krajevne skupnosti. Iskri Mokronog so ga izročili za njeno veliko sodelovanje s krajevno skupnostjo, Marko Kapus je prejel priznanje kot zagnan turistični delavec in organizator kulturne dejavnosti v kraju, Juretu Žlajpahu so se s priznanjem zahvalili za prizadevnost pri gradnji mokronoškega teniškega igrišča, France Hribar pa si je priznanje prislužil s poznavalskim in vestnim delom v lovski družini Mokronog. Na slavnostni seji je predsednik skupščine Anton Maver predstavil glavne razvojne dosežke KS Mokronog.
G
Spet jok in stok
Ob prvi letošnji podražitvi komunalnih storitev in stanarine
•la je
občinski izvršni svet mir pred novimi cenami, ki jih potrjuje, nova vlada pa se je morala že na svoji prvi seji srečati s ponovnim dviganjem cen tako komunalnih storitev kot stanarin. Seveda ni šlo vse tekoče, saj se je zdelo nekaterim članom skoraj nerazumljivo, da se bodo cene s I. julijem dvignile od 32 odst. pri ogrevanju stanovanj za gospodinjstva do 162 za kanalščino, prav tako za gospodinjstva. Med dvema možnostma za z višanje cen stanarin pa so se odločili za tisto, ki bo stanovalce manj mahnila po žepu: za 125-odstotno (druga možnost je bila 159 odst.).
Tudi pri cenah Komunale sta bili na voljo dve možnosti, vendar bi pri manjšem zvišanju odpisali amortizacijo, s tem pa postavili pod vprašaj investicijska vlaganja, zlasti v vodovod, ki je marsikje kot sito. Eden od članov izvršnega sveUi je na hitro izračunal, da bi naj večje možno povečanje cen pri Komunali in stanarinah močno obremenilo družinski proračun, saj bi morala povprečna družina samo za to dvoje odšteti več kol tisočaka, to pa je približno tretjina povprečne plače v občini Res je sicer, da po 1. juliju obljubljajo sprostitev plač, vendar je vprašanje, za koliko se bodo prejemki v resnici lahko povečali Kot zatrjujejo predstavniki podjetij, se bistveno najbrž ne bodo, marsikdo pa že sedaj dobi za enomesečno delo manjše plačilo, kot so pokojnine. Toda vse to stokanje ni pomagalo, da se cene ne bi z višale, saj si je tudi Komunala v pol leta nakopala dobri poldrugi milijon dinarjev primanjkljaja (načrtovala je sicer dvakrat toliko), večjemu povišanju pri stanarinah pa so se najbrž izognili le po zaslugi člana, kije predlagal naj najprej, in to čimprej, razčistijo, kdo je lastnik stanovanj.
Joka, sloka in nerganja bo zaradi višjih cen, s katerimi je takoj na začetku postregla nova vlada, najbrž veliko, vendar pa je res tudi, da lahko vsi, ki ne bodo zmogli stanarine, zaprosijo za subvencijo. Prav tu je bilo doslej— vsaj zdi se tako — kar preveč solidarnosti Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je med tistimi, ki prejemajo subvencijo, kar 50 takšnih, ki prosijo za večja in boljša (ter s tem seveda tudi dražja) stanovanja, ker za ta, v katerih so sedaj, plačujejo tako malo. Stanarino jim v glavnem plača radodarna družba.
M. BEZEK-JAKŠE
VESELICA BO,
A NE DEMOSOVA
KOČEVJE, KOČEVSKA REKA — Poročali smo že, daje Demos napovedoval za 30. junija veselico v Kočevski Reki (in sicer v čast svoje volilne zmage). V ponedeljek smo vprašali pri pristojnih na občinski skupščini Kočevje, ali je Demos prijavil veselico. Zvedeli smo, daje veselico za 30. junij v Kočevski Reki priglasilo le tamkajšnje gasilsko društvo, od Demosa pa niso dobili vloge ne za ta ne za kakšen drug kraj in datum.
DANES GROZI IZKLOP ELEKTRIKE IT ASU
KOČEVJE — Kočevski IT AS dolguje Elektru za električno energijo približno milijon din. Elektro mu je zato zagrozilo, da mora račune poravnati do 12. ure danes (28. junija), sicer mu bodo elektriko odklopili. Podobno grožnjo je minuli teden doživela HIT Banka (bivša Beograjska banka) v Ribnici, vendar je račun poravnala v petek ob 9. uri, se pravi uro pred zagroženim odklopom elektrike.
Polovica poti do zobozdravnika
V Velikem Gabru so uredili prostor, kjer bi lahko ordiniral zobozdravnik — Zmanjkalo denarja — Po opremo v Novo mesto ali po denar v Ljubljano?
VELIKI GABER — V Velikem Gabru sicer pričakujejo, da bodo imeli tu zobozdravstveno postajo, vendar ta trenutek še ni jasno, kdaj bi zobozdravnik začel delati in če sploh Im. Potreben prostor so že toliko urediti, da bi vanj lahko začeli vgrajevati potrebno medicinsko opremo.
»Prostorje v stavbi krajevne skupnosti. Gradnjo smo financirali s sredstvi krajevnega samoprispevka, razen tega pa smo zbirali še sredstva nalašč za to ambulanto. Uredili smo veliko čakalni-
co s sanitarijami, in kot smo videli, zdravniki ob ogledu prostorov niso imeli bistvenih pripomb. Zdaj bi bilo potrebno vse to opremiti, vendar ni denarja. Del opreme bi lahko financirala krajevna skupnost, vse pa ne. Kaj bo, še čakamo. Toda krajani močno upajo, da se bo ta denar našel. Niso namreč majhna tista sredstva, ki smo jih mi doslej vložili v opremjjanje prostora :a bodočo ordinacijo. Če bi zdaj vsa zadeva propadla, bi se počutili zelo opeharjene. Navsezadnje smo šli delat zdravstveno postajo z dosti trdnim zagotovilom trebanjskega zdravstvenega doma, da bo zdravnik za nas zagotovljen,« pojasnjuje Olga Rahne, predsednica sveta
KS Veliki Gaber.
V Velikem Gabru so prepričani, da bi bil denar v opremljanje tukajšnje bodoče ordinacije naložen koristno in prav. Sklicujejo se na šolarje iz gabrske šole, ki bi jim bila bližina zobozdravnika porok za bolj zdrave zobe. Poleg tega Gabrčani opozarjajo na veliko območje, iz katerega bi ljudje hodili k zobozdravniku v Veliki Gaber. Ne nazadnje pa so v Velikem Gabru prepričani, da so med tistimi prebivalci trebanjske občine, ki so prikrajšani za zdravniške storitve, če se primerjajo z ljudmi, ki so bliže dobro razvitemu občinskemu središču.
Domet teh opozoril in tožb bodo določili kajpak kje drugje, ne v Velikem Gabru. Prvič zato, ker sodi območje Velikega Gabra pod zdravstvenovarstveni režim Dolenjske in, širše gledano, Slovenije. Drugič zavoljo dejstva, da mora-
26 (2132) 28. .junija'1990
ta za ordinacijo v Velikem Gabru potegniti svoji potezi tudi trebanjski občinski izvršni svet in Zdravstveni dom. Slednja dva sta se nedavno že sesula in skupaj s predsuvnikom krajevne skupnosti Veiiki Gaber sklenila poiskati morebitno razpoložljivo opremo v novomeškem zdravstvenem centru. Druga možnost, predvidena na tem sestanku, je, da bi iz Trebnjega zaprosili
• V Velikem Gabru bi bili veseli, če bi z odprtjem ordinacije kraj le dobil, kar so mu sicer v občinski zdravstveni skupnosti obljubljali pred kakimi desetimi leti in potem sčasoma pozabili. Obenem bi bilo zanje manj boleče, da imajo v trebanjski šoli svojo zobozdravstveno ambulanto, čeprav je zdravstveni dom šoli prav blizu.
za zagonska sredstva, potrebna gabrski zobozdravstveni posuji, na republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo.
M. LUZAR
DOLENJSKI LIST

IZ NKŠIH OBČIN
položaja učitelja
in drugačne šole
ARTIČE — K sobotni spominski maši za učiteljico Ano Gabrič (1886 — 1967) seje zgrnila lepa množica, ki je napolnila domačo cerkev. Ob 15. uri se je okrog tristo ljudi zbralo pred poslopjem tukajšnje osnovne šole. V parku kraj nje so bivši učena postavili spomenik svoji priljubljeni učiteljici. Doprsni kip je delo Antona Blatnika, kiparja, ki je nekdaj tudi sam sedel v klopeh artiške šole.
Slovesnost je bila obenem srečanje nekdanjih učencev učiteljice Gabričeve, zato so med svojevrstnim programom spregovorili tudi nekateri izmed njih. Obujali so spomine na njenih 30 let poučevanja in dobrotništva v Artičah. Med ostalimi je zbranim spregovoril tudi dr. Ivan Kristan, tudi sam prvošolec pri Ani Gabričevi.
V Artičah so ta dan, ki naj bi bil znamenje drugačnega vrednotenja učiteljskega poklica in šole, imeli v gosteh
tudi republiškega ministra za šolstvo dr.
W\ _ * l i	a •	•	• • .
9. G
Petra Venclja. Gostje samo v nekaj besedah opozoril zbrane, kako težek boj za učitelja in za drugačno šolo jih še ča-
V PRVI VRSTI — Najuglednejši gost prireditve v Artičah je bil dr. Peter Vencelj (drugi z leve), slovenski minister za šolstvo. Desno od njega je Miha Haler, sedanji ravnatelj šole. (Foto: B. D.)
ka, po končani slovesnosti pa je sodeloval v razgovoru z ravnatelji osnovnih šol v občini.
Sobotna prireditev je hkrati obeležila krajevni praznik, zato sojo izkoristili za podelitev plakete Artič, najvišjega priznanja tega kraja. Prejela gaje Ljudmila Ogorevc, ki po dolgoletnem delu na šoli in v krajevni skupnosti odhaja v pokoj.
B. D.
AGROPOP SPET NA KOPALIŠČU
SEVNICA- Priljubljena skupina Agropop se očitno obnaša nadvse profesionalno. Kljub kislemu vremenu preteklo soboto so se fantje resno pripravljali na »žurko« na sevniškem kopališču. Toda niti zmeraj dobre vo-" :na
hc in za razne norčije razpoložei Šerbi ni mogla ničesar ukreniti, ko se je ulilo zares. Je pa Agropop zagotovil, da pride spet v Sevnico to soboto, 30. junija, ob 21. uri. Ne kaže dvomiti, da ne bi držali besede. Snedla je ni niti Tajči, kije v nedeljo na Studencu (po sprva odpovedanem nastopu zaradi vremena) izborno zabavala otroke in odrasle. Bilo jih je kar okrog 700.
rmrvm
mT
IZ NKŠIH OBČIN
Znamenje novega
Na slovesnosti v Artičah tudi dr. Peter Vencelj
Demosove igre
Krika občina še vedno nima vlade. Medtem ko se nekateri delegati zaradi tega zgražajo, v občinskih upravnih organih in v dosedanjem izvržnem svetu, ki formalno ie vedno deluje, pa komaj čakajo na novo vlado, se v Demosu samo tiho smehljajo in sploh ne izgubljajo živcev. Vse bolj očitno postaja, da jim ni po volji sedanji župan, ki ga je predlagala in mu pomagala do izvolitve nekdanja SZDL ali sedanja Socialistična stranka. Prav tako jim očitno ni preveč ugajal prejšnji mandatar Branko Janc, ki ga je sicer predlagala ZSMS — Liberalna stranka, vendar se je nekaterim zdelo, da preveč koketira s prenovitelji
Tak položaj jim zlasti ni bil po volji, ker so imeli v občinskem parlamentu večino, ki očitno deluje kot dobro uglašen glasovalni stroj. Drugače si ni mogoče razlagati, da je lahko padel tudi najnovejši mandatar mag. Miroslav Mikeln, ki ga je predlagal sam Demos. Očitno pa je vse bolj, da je bil tudi mag. Mikeln samo izigran.
Kakšen bo prihodnji potek do-godko v, je težko napo vedati. Vendar lahko domnevamo, da se bo iz sedanje krize dejansko izcimila razpustitev parlamenta, v takem primeru pa bo Demos sam postavil no vega župana po svoji meri in seveda tudi predsednika izvršnega sveta. Tako bodo tudi vrhovi občinske oblasti v skladu s parlamentarno podrastjo in Demos bo zaživel v svojem lastnem biotopu. Do tod lahko priznamo Demosu, da je vešče vodil politični boj tako v skupščinskih klopeh kot v zakulisju. Vendar je veliko vprašanje, če je tako izrabljanje političnih veščin tudi politično modro. Ljudje so se namreč že doslej več kot najedli političnega monizma in politikantstva. Monizem in jalovo razkazovanje politične moči v parlamentu še nista porok za to, da se bodo enako uspešno razreševali tudi mnogoštevilni občinski problemi
JOŽE SIMČIČ
Kesanja za NOB ne sprejemajo
Na zboru komunistov v Brežicah je Sonja Lokar govorila o prihodnosti stranke ZKS-SDP — Razpravljali tudi o spravi in o vrednotenju dogodkov med NOB
BREŽICE — »Marca je plačevalo članarino še okrog 70 tisoč komunistov, medtem ko trenutnega števila članov niti ne poznamo. Osnovne organizacije po podjetjih razpadajo in mnogi se odmikajo od organizacije že zato, ker se bojijo, kako se bo do nje obnašala nova oblast. Vsekakor pa lahko računamo, da nam bo ostalo 20 do 30 tisoč članov in še neprimerno več simpatizerjev ter bodočih volivcev,« je ocenila Sonja Lokar na zboru brežiških komunistov preteklo sredo.
Komunisti se vprašujejo, kako naprej. Trenutno organizirajo zbore komunistov po občinah, pripravljajo levo usmerjeni časopis, saj so povsem izrinjeni izjavnih medijev. Napovedujejo tudi kadrovsko in finančno okrepitev svojih vrst ter sklic kongresa, na katerem bodo nastopili z jasnim programom, opredeljenimi simboli, imenom in usmeritvijo stranke. Ob vsem tem pripravljajo ustanovitev vlade v senci, okrepljeno delo klubov delegatov in oster boj za oblast.
Sonja Lokarje ponovno podvomila o trdnosti Demosove koalicije. Prepričana je, da so si edini v boju proti komunistom ter ob vprašanjih ohranjanja oblasti in vplivov nad mediji, pri reševanju konkretnih vprašanj pa se bo zveza začela majati. Kot je dejala, je ob tem samo še vprašanje časa, kdaj bomo v Sloveniji dobili normalne leve, desne in sredinske stranke.
Glede na to, daje bilo med okrog štiridesetimi udeleženci zbora precej sta-
rejših komunistov in borcev, je bilo izraženo precej ogorčenja nad ravnanjem sedanjih oblasti. Menili so, da se Slovencem ni treba nikomur opravičevati, saj so se branili na svojem ozemlju in nikogar niso silili, naj vkoraka z orožjem k nam. Peter Zorčič je ob tem dejal, da sedanja stranka ni tista, ki je brez sodbe pošiljala ljudi v smrt in neupravičeno trošila sredstva, zato se bo potrebno od teh dogodkov na kongresu jasno ločiti.
»Sprava zaenkrat še ni prinesla nič pomirjajočega, temveč je celo med mlade vnesla razdor. Mi ne čutimo nobene krivde: bila je vojna in na Kočevskem niso ostale samo kosti domobrancev, ampak tudi mnogih, ki so bili žrtve italijanske in nemške ofenzive,« je dejal Martin Kolar in ob tem pripomnil, da se ne strinja z odločitvijo vlade, da na dan sprave ne bi bilo nobenih drugih prireditev.
Brežiški komunisti so nasploh menili,
da so se komunisti in borci premalo oglašali in so dopustili enostransko razlago dogodkov. Ob tem je Lokarjeva pojasnila, da mnenja njihove stranke enostavno ne dobijo več mesta v medijih. »Predenje bil Peterle izvoljen, je obljubil, da bo organiziral razgovor vseh strank o spravi. V resnici nas ni nihče
• Komunisti so se pripravljeni zavzemati za tako vrsto sprave, v kateri
bodo popravljene krivice in v kateri bo Slovenija spet domovina vseh Slovencev. Pokopali ngj bi vse mrtve in grobove primemo označili. Spori naj se ne prenašajo na mlade ljudi. Komunisti so delali napake, vendar pa stranka ni pripravljena sprejeti mnenje, da so v času vojne vsi umrli v boju za oblast, pri tem pa pozabiti na narodnoosvobodilno vojno. Stranka je za spravo brez revanšizma in kesanja za NOB, če pa take ne bo mogla doseči, bo prekinila vse razgovore in ob dnevu sprave organizirala nasprotni shod.
nič vprašal,« je' še dejala. Razgovor okrog sprave so dosegli šele zdaj, ko so se že razplamteli nepotrebni spori.
B. DUŠIČ
ZSMS še sprašuje in zahteva
V METALNI SO STAVKALI ZARADI PLAČE
Kako se bodo odzvali na jutrišnji skupščini?
SENOVO — V senovski Metalni velja tihi dogovor, da plačo lahko izplačajo tudi štiri dni pozneje kot običajno, ker pa delavci tudi 19. junija še niso prejeli plače, so v torek pretekli teden napovedali, da bodo v sredo delo ustavili. V sredo je res bil enodneven štrajk, ki ga je vodil sindikat. Delavci so poleg plače zahtevali še regres za počitnice, v razpravi pa je bila tudi zaupnica direktoiju. Ob 13. uri, ko so prišli vodilni iz matične tovarne v Mariboru, seje vse uredilo, saj so delavci dobili plače, regres pa so jim obljubili do konca julija. Delavci so tudi zahtevali, da si v družbenih dejavnostih ne bi smeli izplačevati regresa, dokler tega ne bodo dobili delavci, na tapeti so bile spet plače občinskih uslužbencev itd.
BREŽICE — Občinska konferenca ZSMS, oziroma njeno predsedstvo, je kljub spremembam na oblasti še vedno kovačnica novih idej, zahtev in predlogov. Tokrat se je obrnila na novo skupščino z zajetnim svežnjem vprašanj, predvsem ekoloških, za katera terja ne le odgovore, temveč tudi rešitve.
Med drugim člani ZSMS zahtevajo takojšnjo sanacijo centralnega občinskega odlagališča odpadkov v Dobovi in ukinitev odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti. Slednji odlok, ki so ga sprejeli v lanskem letu, namreč še zdaj ni stopil v veljavo in v ZSMS niti ne pričakujejo, da bo. Ponovno zahtevajo izdelavo popisa vseh onesnaževalcev, stalno merjenje stanja okolja in tudi opredelitev rokov, do katerih morajo vsi onesnaževalci izdelati sanacijske programe ter jih začeti izvajati. Po mnenju brežiške ZSMS mora tudi nova skupščina oblikovati svoja stališča o
posegih v prostor, o renti in o izgradnji začasnega odlagališča odpadkov pri Jedrski elektrarni v Krškem.
Razen ekoloških zahtev so postavili tudi vprašanje o plinifikaciji, ki naj bi jo že v naslednjem letu Posavje uporabljalo kot energetski vir. Brežiška občina menda ne bo med uporabniki, zato zahtevajo, naj se čimprej vključi v priprave, če je to sploh še možno. Hrup vojaških letal, ki preletavajo mesto, na žalost ne moti samo mladih, zato je hitra rešitev še toliko bolj nujna. Člani ZSMS hočejo izvedeti tudi vso resnico o rudniku premoga Globoko, vprašujejo, ali se ni dalo komunalnih del pri železniški postaji opraviti drugače kot s podiranjem kostanjev in uničenjem parka, ter zahtevajo od sedanje skupščine, naj končno razreši status lokalnega radia v Brežicah.
B. D.
Večina spet razkazovala mišice
Tudi na četrti seji krške občinske skupščine niso izvolili izvršnega sveta ________stopek bo spet stekel znova — Volilna skupščina bo 9. julija
KRŠKO — »Pred desetimi dnevi sem sprejel težko in odgovorno nalogo, ko sem sprejel mandatarstvo za krški izvršni svet. Lotil sem se tega dela resno in pošteno. Zdaj ko je devet dni razgovorov in sestankov za mano, lahko predstavim svoj predlog za 12-članski izvršni svet,« je dejal mag. Miroslav Mikeln na četrtkovi seji krškega občinskega parlamenta, ki se je v novi sestavi sestal četrtič.
Na tihem so vsi pričakovali zaključek brezvladja v krški občini, kajti mag. Mikeln je ugleden in spoštovan mož, ki je bil dolga leta na odgovornih delovnih mestih v krški občini in v Posavju. Niso mu tuji ne gospodarski ne družbeni problemi v občini, poleg tega je bil vedno blizu upravnim organom, tako da mu delo na občini ne bi bilo tuje. Posebej je treba poudariti, da nikoli ni deloval v nobeni politični stranki. Že to dejstvo in pa dejstvo, da ga je za mandatarja predlagal Demos, je vzbu-
jalo upe, da bo dobil dovolj podpore v skupščinskih klopeh. Tik pred glasovanjem oz. volitvami članov novega izvršnega sveta pa so delegati Demosa dosegli, da je bila seja prekinjena in so se Demosovi odborniki skupaj s strankarskimi veljaki sestali v poslanskem klubu. Po tajnem glasovanju je med skupščinskimi klopmi udarilo kot bomba. Dva izmed dvanajstih kandidatov — Jože Kos in Silvana Mozer, ki naj bi skrbela za občo upravo in za komite za gospodarstvo — sta dobila manj kot
polovico glasov. Ker sta bila za mag. Mikelna to ključna človeka v občinski vladi, je Mikeln takoj odstopil od mandatarstva in vidno užaljen zapustil skupščinsko dvorano.
Razočaranje v dvorani —seveda ne tam, kjer sedijo poslanci Demosa —je bilo očitno. Nekateri med njimi so zahtevali kar takojšnjo razpustitev občinskega parlamenta, drugi pa so tako
Brez nove vlade še do jeseni?
Na zadnji seji sevniške občinske skupščine Demosov kandidat za mandatarja IS _______SO, Dušan Harlander, ni bil izvoljen —Ponovni sklic že v petek
ODSTOPIL TUDI MIKELN — Potem ko je postalo jasno, da poslanci Demosa niso glasovali za tak izvršni
SEVNICA — Sevniška občina ostaja brez vlade tudi po vnovičnem poskusu združene opozicije Sevnice, da bi na zadnji seji občinske skupščine odborniki za mandatarja izvršnega sveta izvolili spet njenega (in tokrat edinega) kandidata sploh, lani upokojenega gospodarstvenika Dušana Harlandra, nazadnje zaposlenega pri Slovenijalesu.
prenovitelji. Med evidentiranimi kandidati ZKS-SDP sta bila tudi kandidat
svet, kakršnega je izbral mag. Miroslav Mikeln, je mandatar odstopil.
Za Harlandra je glasovalo 17, proti je bilo 10 odbornikov, praznih glasovnic pa je bilo 9. Miro Gačnik je 59-letnega Harlandra predstavil kot sposobnega gospodarstvenika, ki seje, tudi ko je še delal v Lisci, dosledno zavzemal, da morajo delavci za pošteno delo dobiti pošteno plačilo. In potem, ko kandidat ZOS na volitvah ni dobil zadostne podpore, je Gačnik izrekel splošno ostro kritiko, češ »vi se branite ljudi, ki bi prinesli kaj discipline tudi na občino«. Karel Vehovarje tudi izrazil presenečenje, da Harlander ni dobil potrebne večine, češ da gre za človeka, ki je prizadeven in vztrajen, da »je črv, ki bi glodal, ponekod pa bi ga morali krotiti«. Vehovar in še nekateri iz ZOS so ocenili izid volitev za mandatarja kot obstrukcijo. Pozval je tiste, »ki so uzurpirali partijsko oblast v preteklosti, naj gredo na stranski tir.«
Predsednica občine Breda Mijovič je
menila, daje treba glede mandatarja reči naravnost, kdo ovira, da bi prišli do rešitve, kajti skoraj nič ne kaže, da bi še pred jesenjo imeli novo vlado. Pozvala je, naj bi vsi tako glasno razmišljati kot Vehovar. Županja je povedala, da je v medstrankarsko sestavljeni komisiji, ki sojo na zadnji seji skupščine izvolili, da bi našli za vse stranke sprejemljivega kandidata za mandatarja, predlagala, naj bi se najprej pogovarjali o kriterijih, šele potem o imenih. Dr. Božidar Gro-boljšek, ki je kot neodvisni odbornik vodil omenjeno komisijo, je glede na izvajanje predstavnika ZOS Franca Pernovška, ki je občasno sodeloval v delu te komisije, zanikal, da bi se županja »vtikala v delo komisije, ampak je bila k delu komisije povabljena«. Per-novšek je namreč izjavil, da je pravzaprav županja vodila komisijo, čeprav ni bila članica komisije. Zatem je povedal, kako oz. s katerimi imeni so prihajali
te stranke, ki enkrat že ni dobil (v konkurenci z bivšim mandatarjem Kožarjem) zadosti glasov, in pa bi' ša predsednica izvršnega sveta v Sevnici. ZOS pa ni bil več pripravljen podpreti kandidature Jožeta Kovača, sedanjega »gospodarskega ministra« (ta je pa pristal na kandidaturo le s pogojem, da ima podporo vseh strank!), ki gaje sicer
omožnost dopustili potem, ko se bodo pogovorili s svojo volilno bazo. Zlasti glasen je bil obrtnik Ivan Molan, ki je dejal, da v takem parlamentu ni več pripravljen delovati.
Naslednja volilna seja, ko bodo do-
• Na predlog predstavnika socialistov Janka Rebernika naj bi vse stranke do prihodnje seje občinske skupščine, ki bo jutri, 29. junija, sklicana sicer nekoliko prej, kot dopušča veljavni poslovnik, prišle spet ločeno s svojimi kandidati, če jih seveda imajo. Predlog je bil sprejet z dopolnilom odbornika Draga Perca, da morajo odborniki zvedeti za imena kandidatov vsaj tri dni pred to sejo.
ZOS že poprej večkrat skušal pregovoriti, a Kovač na kandidaturo ni pristal, ker je pač v tej fazi dogovarjanja ZOS že imel svojega kandidata za mandatarja — Dušana Harlandra. . P. P.
• Kandidati za člane izvršnega sveta občine Krško so bili: Miroslav Mikeln, predsednik; Franc Češnovar, podpredsednik; Franc Bogovič, odgovoren za področje kmetijstva; Stanislav Cuber za razvoj podjetništva; Jože Kos za občo upravo in notranje zadeve; Damjan Lah za SLO; Ivan Molan za obrt in drobno gospodarstvo; Silvana Mozer za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora; Breda Simončič za ekologijo; Danilo Siter za družbene dejavnosti; Bojan Špan za energetiko; Andrej Špiler za urejanje prostora. Vsi so dobili dovolj glasov razen Kosa in Mozerjeve.
ločili novega mandatarja, je predvidena za 9. julij.	j. s.
Delavci vse bolj zahtevajo Ravnikov odstop
Predsednik ovira?
SEVNICA — V sevniški občini je pristopilo k Svobodnim sindikatom Slovenije okrog 3600delavcev, to je približno 70 odstotkov vseh zaposlenih. Največji odziv za stare sindikate v novi preobleki je bil v Lisci Metalni Kopitarni, Tehnoloških sistemih, Inpletu in Žagi O novi preobleki starih sindikatov govorimo zato, ker podobno glasno razmišljajo celo donedavni vidnejši funkcionarji sindikalne organizacije. Tega verjetno ne počno zavoljo kakšne osebne zamere, neizpolnjene ambicije ali užaljenosti ampak, ker spoznavajo, da se vse okrog sindikatov razmerma naglo
spreminja, reorganizira, pri slovenskih sindikatih (pa naj se ti imenujejo svobodni ali kako drugače) se še zmeraj ne morejo v resnici sprijazniti z na novo nastalimi razmerami z vse številnejšimi zahtevami delavcev, da morajo tisti ki so zapravili njihovo zaupanje, zapustiti svoje stolčke. To seveda velja še toliko bolj za sam vrh sindikatov z Mihom Ravnikom na čelu. In prav njegovo »glavo« teijajo v zadnjem času vse bolj vztrajno tudi delavci v Posavju, zlasti v sevniški občini kjer Ravnik že za svojo ponovno kandidaturo ni dobil nikakršne podpore.
Morebiti delavci svojemu predsedniku še vedno ne morejo odpustiti večkrat izrečenega opravičila, češ da ne najde časa za obisk in pogovor z njimi za »pohajkovanje po prizoriščih zadnjih olimpijskih iger v Calgaryju in še kje pa si ga utrga!« Še posebej delavci zdaj zamerijo Ravniku, da je popustil pri dogovarjanju z zbornico glede kolektivne pogodbe; tako naj bi bili dela vci zdaj upravičeni namesto do obljubljenih najmanj 600 DEM plače le do 440 DEM ali pa še tega ne. Iluzorno je pričakovanje, da bi odhod Ravnika lahko čez noč spremenil ugled in moč SSS, bi pa morda to bil dokaz,
da misli — resno.
P. PERC
Novo v Brežicah
UGIBANJA — Konec tedna so se v ugibanja v Artičah sukala okrog ene samega vprašanja. Prebivalce je nad' zanimala sobotna spominska maša v i kalni cerkvi, kije sodila v program slovi nosti. Nekateri so se je udeležili že žari radovednosti. Nevajeni takih zadev so namreč na veliko vpraševali, kdo je bil kdo ni bil pri maši. Tisti, ki so ugib okrog ravnatelja osnovne šole, so 1 razočarani.
PRAVI RAVNATELJ — Ravnal Posavskega muzeja v Brežicah nosi s' naziv povsem upravičeno. Običajno povsem prijeten mož, kadar pa gre za n zejske stvari, zna presneto dobro zarohi ti. Na sobotni koncert moškega pevski zbora je prišlo toliko obiskovalcev, da za zadnje zmanjkalo sedežev. Ko so ravno hoteli postaviti ob stene slavnost dvorane gradu, seje nanje vsula ploha l< Čanja. Znamenite freske so preveč draj cena stvar, da bi smeli nanje naslanj podplate.
DOBILA KRILA — Novoizvoljl občinska vladaje obljubila, da bo obč ski upravi pristrigla peruti in bo bistve zmanjšala število zaposlenih. Toda oči ni vzela v roke pravih Škarij, saj im Brežičani trenutno od obljube samo še sekretariat več kot prej. Mimogrede: mota se še da odpraviti in tudi škarje se jo nabrusiti!
PREKLETSTVO — Čeprav im komunisti podoben program kot social in liberalci, jim nikakor ne uspe, da b zbližali z njimi. Omenjene stranke se izogibajo kot hudiča. Očitno se komu slov še vedno drži prekletstvo iz preteklo
11 BR€2lSK€^
POR0DNI$NIC€
Včasuod 16. do 22. junija so v brež porodnišnici rodile: Renata Volk iz Ki vasi — Mihaelo, Martina Kosmat iz L
—	Sergeja, Marija Zapušek iz Preseči)
—	Cvetko, Cvetka Zalokar iz Krške; Marka, Nada Kovač iz Krškega — njamina, Suzana Šagud iz Brežic — di co, Snježana Horvat iz D. Škrnika Marka, Frančiška Mlinarič z Žigarsl Vrha —Jasmino, Josipa Horvat iz K 9h Donjega — Gordana, Alenka Kleme! q<; iz Mrtvic — Jerneja, Marjana Klobai * Dobrave —Branko, Zvonka Jarkovi
ČD
t
Branko, Zvonka Jarko' Vel. Doline — Petro, Jadranka Mežt iz Kraja Donjega — Marija, Karl Kovačič iz Orešja — Sanjo. Čestita It
Kc
Jitne
Krške novice
ej,s
do|(
T,
eg.
VIDEM — Javnost ima vgrajene 0 občutljivejše instrumente za gospodal , politično in dogajanje sploh. Ti in . menti so seveda včasih tudi preobčut ® včasih nezanesljivi, največkrat pa vsa] kažejo, da se bo nekomu kmalu kaj z( e lo... Zdaj je na tapeti javnosti, pardo n obdelavi instrumentov firma Videm.1 -a' prej seje pojavila govorica, daje nek ie. Vidmovo kreditno kartico v igralnico., igral 60.000 DEM. Potem je sledilo S Jo njevanje in je vsota narasla že na 400 1' DEM, 60.000 DEM pa je tista osebt u< trebovala za to, da so jo sploh izpusl111 igralnice. Te zadeve je vsekakor zelo t do preveriti, res pa je, denimo, da je Vi (o tako močno v kaši, da nima denarj »a, plačilo poklicni gasilski brigadi. rer MOST Kamniti most v Podboi La uradno zaprt za ves promet že pet let, ^ dar ves ta čas vozijo čezenj tovornja ^ avtobusi, ker druge poti, ki bi peljali ’. Podbočje, preprosto ni. Na že tako I " J most pa so predlani položili še plast t lv ta, kar je zanj le dodatno breme. Za1 !o krajani Podbočja sprašujejo, kdaj i ba most obnovili in ga spet odprli za pro 5j IN ŠE ENKRAT MOST — N< drugače, ampak še nekrat je treba v ^ rubriko uvrstiti drugi most. Dolgot o pritožbe in pisanje časopisov so konč _ obrodili sad. Zdaj so se cestarji lotil J1* nove srednjega mosta v Krškem. B1 °* zdaj na mostu malo več gneče, a m pa! S čani zaradi tega nič ne godrnjajo. ®ti
• Ohranimo svobodo tiska, p bomo vedno lahko odzivali na 'd vf in pretiravanja, če pa izgubimo bodo, izgubimo vse. (Bavcon)
>iv;
etn
Sevniški paberki
tov
PLJUVANJE — Na zadnji seji s< pj ke vlade so člani »starega« izvršnega1 m izrazili več tehtnih pomislekov, ali | j pristati na zahtevane velike skoke c& ^ narin m komunalnih storitev. Še t* ?"
pripomb je imel Rado Umek, ki je v,-........................dodj«
šal, ali bodo kar navijali cene, in d od J® bodo ljudje lahko pljuvali na člane 'j
vlade. Čeprav bi bilo galantneje preg *4| lo umazano delo — ne pljuvanje, a< 'n zviševanje cen, se je vlada le odloč* )q drastične podražitve. Ni pa pristala e f, htevo po višjih cenah veterinarskil1 jc gledov, kljub temu da živinozdr*, grozijo, da bodo štrajkali, kmetje p* a množično odpovedujejo strokovni)* ** ritvam veterinarjev, ker menijo,
>dj
predrage.
. LIMUZINA — Liberalcu R<*[ v Zvegliču ni posebno hudo pri srcu,* je v središču medijske pozornosti, g* £ zadnjič zmotilo, ko smo zapisali, 4( c na plačilnem seznamu ZSMS-LS. i' U in bivša računovodkinja bivših dru® političnih organizacij, ki sije tudi i*| ij, poiskati delo drugje, pač zaradi g<** ; težav nekdanjih DPO in zdajšnjih S :c sta zatrdila, da sekretarja OK ZSN * že vsaj dva meseca oz. od aprila ni i*J. čilni listi. In da bi bila Žvegliču us4 ^ bolj nemila, se mu je v času, ko mol e> cej tekati okrog, da bo zaživela k" ^
ccj icisau oKiog, ua do zazivcia « -zadruga, ki jo ustanavlja s somiš*! *•
pokvarila že precej iztrošena lim
1ISV
'jj
nnvmiTeirv vvev
o * o /oh o o \ o o	^
SC v ene ati' v
lovi
/Ati
' so
hil
igibl o 1)
/nat si s' j no ta n robi ,ski
, da so nosi ha k draf ilan/
/olje
obi
istvf
oči'
im
o še de: 1 e se
itn tcial la b e se omi :ekl«
i
brci z Ki iz L seču kcglKj
Gimnazija na kulturnem odru!
NOVO MESTO - Novomeški srednješolci so se minuli leden na razne načine poslovili od šolskega leta 1989/90, svojih učilnic, razrednikov in drugih učiteljev ter seveda od vsega hudega in dobrega, s čimer je to šolsko leto, podobno kot vsa pred tem, bolj ali manj obilo va-lo. Maturanti so si četrtkov večer izbrali za predvajanje podoknic svojim »šolskim staršem,«petek dopoldne pa za hrupno skupno povorko skoz mesto, pri čemer niso varčevali s svojim zanosno mladostnim šarmom in kilogrami riževih zrn. Povorka je običaj, ki ga no vomeško di-jaštvo goji že od nekdaj.
Kdor je v četrtek okoli 18. ure šel sedet v veliko dvorano Doma kulture, pa je doživel vso drugačno srednješolsko predstavo — kabaretni show, ki so si ga omislili SŠPTNU-jevci In naj takoj zapišemo, da po eni uri kolikor je predstava tekla, ni nihče zapustil dvorane razočaran. Vse prej kot to. Na obrazih obiskovalcev se je bralo, da so bili prijetno presenečeni
In kaj se je videlo in slišalo z odra v tisti razvedrilni uri, ko seje odvijal kabaretni show? Marsikaj. A povejmo najprej, da je kraj dogajanja zahteval nočni lokal s šankom in Pianinom, ker pa Novo mesto takšnega lokala ne premore, so ga mladi prireditelji pač improvizirano
uredili na odru. Pod raznobarvnimi snopi luči, ki so poplesavali po odru in ustvarjali zanimive svetlobne učinke, je bilo ustvarjeno kar prepričljivo vzdušje.
SŠPTNU-jevci, ki bodo že n novem šolskem letu tudi uradno spet postali gimnazijci, so igrali na pianino, brenkali na kitaro, se šli skeče pri točilni mizi, peli plesali in recitirali svoje pesmi tisti, ki so jih poslali za dneve mladinske kulture. Točke so se domiselno prepletale, tako da ni bilo nič vsiljivega in nelogičnega, in mladi so predstavili nekaj tistega, kar jih je med šolskim letom še zaposlovalo v razredih. Do polnega izraza pa je prišla predvsem pestrost, splet najrazličnejših dejavnosti, ki jih gojijo.
Lahko bi zapisali in pokomentirali še to in ono, a pustimo kaj za kdaj drugič. Saj kaže, da bomo te iste in tudi nove obraze še videvali na takšnih in podobnih nastopih. Novi čas, ko bo SŠPTNU oz. »gimnazija« spet stara dobra gimnazija, pa obeta najbrž še kaj drugega in več. Najmanj to, da se bo med gimnazijci porajalo še marsikaj takšnega, kar bo ne le sposobno preživeti nastop na javnem odru, ampak bo tudi pomembno bogatilo kulturno življenje Novega mesta.
Spomnimo se: »novomeška pomlad«, katere 70-letnico praznujemo letos, je bila kot gibanje zaplojena prav med dijaštvom — novomeške gimnazije.
I. ZORAN
Merilo naj bo le ustvarjalna bit
Ustvarjalci — Slovenci iz vsega sveta na likovni koloniji v Dolenjskih Toplicah — Otvoritev razstave o Antonu Dermoti
DOLENJSKE TOPLICE — V soboto zvečer sta se v Dolenjskih Toplicah zgodili prvi dve kulturni prireditvi iz letošnjega Srečanja v moji"deželi, namenjenega Slovencem doma in po svetu: pričetek likovne kolonije za slovenske umetnike po svetu in otvoritev razstave o slavnem slovenskem tenoristu Antonu Dermoti.
V kakšnem vzdušju bo prižela delovati prva tovrstna likovna kolonija pri nas, je nakazal njen umetniški vodja prof. Marijan T ršar, ko je pozdravil pri-sdtne in udeležence kolonije Valentina Omana in Rudija Benetika iz avstrijske
JUGOSLOVANSKI UMETNIKI V MODERNI GALERIJI
LJUBLJANA — V prostorih ljubljanske Modeme galerije je od minulega tedna in bo vse do 2. septembra na ogled razstava Del jugoslovanskih av-toijev iz zbirk Modeme galerije. Na ogled so zbrana slikarska, kiparska in grafična dela pomembnih jugoslovanskih umetnikov. Gre za 55 slik, 22 plastik in 150 grafičnih listov, ki jih je Moderna galerija pridobila z odkupi, prevzemi, kot darila, volila itd. Čeprav zbiranje ni potekalo sistematično, je v zbirki nemalo zanimivih in kvalitetnih stvaritev. Od avtorjev so, denimo, predstavljeni tudi Jovan Bijelič, Vilko Ge-can, Oton Gliha, Petar Lubarda, Vladimir Veličkovič, Kosta Angeli Radovani pa Dušan Džamonja, Frano Kršinič in Ivan Meštrovič. Omenjena zbirka je v tej obliki prvič predstavljena javnosti.
Slovenski duhovni vitez iz Koroške
nika ;arslf
iz Kiako je Lado Smrekar imenoval slikarja Valentina Omana v zahvalni besedi za oba ,°sl|kavo poslovilne veže v Kostanjevici — Te slike, ki jih je Oman podaril Kokov ‘anjevičanom, in samostojno Omanovo razstavo v Lamutovem likovnem salo-
zležfl ■CarO ;—
1 .KOSTANJEVICA — Dolenjske Benetke, kakor radi, zlasti še ob izjemnih 1b)erih, imenujemo to najmanjše slovensko mestoma otoku sredi Krke in ob J- so minuli petek, 22. junija, spet doživele kulturni dogodek, ki ga lahko vsaj dolenjskih razmerah označimo za prvovrstnega in nadvse pomembnega.
;daj
nu so si obiskovalci lahko ogledali na dan otvoritve minuli petek
^ega dne so namreč proti večeru rnu,ovem likovnem salonu odprli ve-ixlai'I razstavo del odličnega umetnika, fj ,n "letnega Valentina Omana, Sloven-ibčut * °Kolice Beljaka na avstrijskem Kositi ^em. Že pred slovesno otvoritvijo, ki caj /J e na prostem pred salonom po kraj-iardon koncertu Ljubljanskega okteta lem- -avil namesto najavljenega, a zadr-■ ime 'e®a Predsednika slovenske vlade dilo i|ZC,a Peterleta njegov zastopnik, 14001'sler za informiranje Stane Stanič, Dscbt Uc*' Prižgal festivalni ogenj, so si šte-zpusl J obiskovalci od blizu in daleč v veži 'do t 'lovilnega doma pri kostanjeviškem je Vi topaij§£u nedaleč od OŠ Jožeta Gor-enarj 'a ogledali slike, s katerimi je Oman : ,emil zadnjo steno poslovilne veže.
,t |eti Smrekar, pobudnik in eden ornja 'Vorctv vsega, s čimer se je Kosta-icljali J"'08 visoko zapisala na kulturnem ako I nJevidu Slovenije, in še danes nosilni >last > _lv,st kulture v tem kraju, je v krajšem e. TA lovoru množici dejal, daje Valentin
jo, med minljivostjo in trajnostjo. Ta napetost opazovalca njegove umetnosti ne naskoči, zato Omanove slike ne šokirajo, ne strašijo in človeka ne zapeljejo, da bi v šoku pridobljeno spoznanje odrinil in prikril. Tudi ne obtožujejo človeka, če si je
'n*' s tem’ d® Je te sl*lte ustvaril na-a PN< t** kostanjeviško poslovilno vežo in eba v a | Podaril tukajšnjim krajanom, olgoti enkratno duhovno viteštvo. k°nč s|ike v poslovilni vežici je svoje i lotil J*1 sijanje o Omanovem slikarstvu in :m. bnem poslanstvu umetnika nave-impal znani slovenski filozof, publicist in i°- )telj dr. Taras Kermauner iz Ljub-
----- 5 govornik na otvoritveni slovesno-
► rnanje s poslikavo poslovilne veže ■a' c J^lanjevici prvič nekaj ustvaril v ' ®njji, na avstrijskem Koroškem pa btm joslikal že več cerkva in še naprej 'n) va naročila, je omenil Kermauner.
----•• p1 Pa seje vprašal, ali ni to izziv tudi
****¥ na Slovenskem, ali ni prišel T |Vlk' tega umetnika tudi pri nas za-
_____. v®kiti na poslikave cerkvenih ob-
■ ^ \-Po Kermaunerjevem mnenju in rieeai „ ^“juje Valentin Oman edini, ki ali U ** zaradi njegovega načina slika-,k’e c«' ■!nierpretacije ideje in sploh osmiš-Šc d l zamisli, ki izhajajo iz sodobne ki je, sMe vizije, morali zaupati tako de-n	*^a umetnika morebiti res niso
član«’ e očem in tudi ne bleščijo v siju n (Ta' 15 Perfekcionizma, so pa du-(K/loi 'čebinsko polne in v tem smis-
arskil1 j^Sard Bohunovsky — Bamtha-lozdl* J ^Pisala, da živijo slike Valentina :tjcp* j®* iz dialektične napetosti med Hf« m umetnostjo, med upanjem tijo, imitacijo, med napuhom in poni-J°> med preteklostjo in prihodnost-
Mači likovniki v
;a^:^KEM DOMU JLA
tudi if |?ICE — Jutri, v petek, 29.juni-idi gf l **• uri bodo v tukajšnjem Eiomu »njih sj i r^Prli novo likovno rzstavo, s ka-‘ ^ , ii k° obiskovalcem predstavilo •a 1,1 1/ustvarjalcev iz Posavja. To so: ču a »Jančič, Bojan Horvatič, Janez o mJ’J j/. pikola Miljanovič, Alojz Pirc, C a tli ta iflaninc, Pavle Predanič in Ne-,.onl'Ji iVn k ^kovič. Na ogled bo okoli 20 umu/ [j^h def pretežno olja, akvareli in j Vjjjp ^st^v3 bo odprta šc več ted-
Valentin Oman
omogočil svoj konec. Umetnik je storil svojo dolžnost, zdaj pa je na opazovalcu, da to podoživi in spoznanje preoblikuje v svoje lastno upanje.
In zakaj je dolenjskim Benetkam v tolikšno čast gostovanje prav tega umetnika iz avstrijske Koroške? Takole so sami zapisali v zloženko — vabilo na petkovo razstavo Omanovih slikarskih stvaritev: »Za nas je to poseben dogodek, saj si po letu 1234 spet podajata roko Koroška in Dolenjska. Bernard Spanheimski je takrat ustanovil v Kostanjevici samostan belih menihov in si v njihovi cerkvi zaželel večni počitek zase in svoje naslednike. Zdaj, po preteku 756 let, pa seje naš koroški rojak odločil, da bo nekako zaključil umetnostni ciklus o našem žitju in bitju: s svojo likovno govorico okrasiti poslovilno vežo pri tukajšnjem pokopališču. Čudovit lok bo to — od sv. Krištofa na Jakobovi
Koncert, ki je povedal več kot kak govornik
BREŽICE — Moški pevski zbor Prosvetnega društva Svoboda bratov Milavcev je s sobotnim koncertom v slavnostni dvorani brežiškega gradu proslavil 25-letnico svojega obstoja. Na jubilejnem koncertu se mu je pridružil tudi ženski zbor, še najbolj ubrano pa so izzvenele tiste pesmi, ki so jih zapeli skupaj, kot mešani pevski zbor. Gost večera je bil tamburaški orkester Prosvetnega društva Oton Župančič iz sosednjih Artič, s katerim pevci izredno dobro sodelujejo.
Slavnostno vzdušje, lepo petje in velik obisk v grajski dvorani sta o slavljenju povedala več, kot bi lahko izrekel katerikoli govornik. Pevski zbor, ki seje iz osmih pevcev v letu 1965 razvil v kakovostno skupino, je sprva dolga leta vodil Franc Baškovič, zadnjih osem let pa k njegovim uspehom prispeva zborovodja Dragutin Križanič. B. D.
33
osnovnošolci:
deli učenci no-
vomeške OŠ Grm, kjer je likovni pedagog Branko Šuster, s 24 deli pa učenci kostanjeviške OŠ Jožeta Gotjupa, kjer poučuje likovno vzgojo akademski slikar Jože Marinč.
Koroške, Jožeta Hariga iz Nemčije, Jožeta Stražarja in Henjasaja N. Kodo iz Švedske, Božidarja Kramolca iz Kanade (drugemu udeležencu iz Kanade Francu Petriču na otvoritev ni uspelo priti) in domačina Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Dejal je: »Iz srca sem vesel, da nam je uspelo postaviti ta temeljni kamen ne le besednega, marveč tudi dejanskega uresničevanja pri nas že dolgo napovedanega ustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora, tiste narodnobitne skupnosti, ki ne gle-
farni cerkvi iz leta 1300 prek fresk v križnem hodniku nekdanjega kostanje-viškega cistercijanskega samostana, kjer seje ohranila freska o Marijini smrti iz leta 1500, pa prek Jelovškovih fresk iz leta 1737 nad obema vhodoma v ko-stanjeviško opatijo do mladostnega speva nadarjenega domačina Jožeta Gorjupa, ki je v letih 1929/31 okrasil prezbiterij v cerkvi sv. Miklavža, in več kot 185 kvadratnih metrov velikega mozaika na zunanji steni šole, ki gaje v spomin na bojevnike za staro pravdo iz leta 1573 ustvaril Ivan Seljak — Čopič.«
Razstava novejših del Valentina Omana v Lamutovem likovnem salonu bo odprta še julija in avgusta, torej vse poletje. Njegova poslikava poslovilne veže pa bo na ogled tudi potem. Saj seje umetnik, kot rečeno, odločil pustiti te slike tam in tako, kot sojih obiskovalci lahko videli minuli petek.
I. ZORAN
JANKO ORAČ V RAZSTAVIŠČU SDK
NOVO MESTO — V razstavišču SDK v Kandiji razstavlja od minulega četrtka, 21. junija, svoja dela novomeški slikar Janko Orač. Na razstavi, ki bo odprta čez poletje, je 25 del v akvarelu in akrilu.
Mladi Dolenjci razstavljajo v Šibeniku
Na 30. festivalu kulture za otroke, ki bo tra-jal vse do 7. julija
V	Šibeniku poteka od sobote, 23. julija, jubilejni, že 30. festival kulture za otroka. Manifestacijo, ki seje začela s tradicionalnim ognjemetom, je odprl član Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek. Nastopa nad dvajset domačih gledaliških skupin s predstavami za otroke, nekaj otroških skupin iz raznih koncev Jugoslavije ter več umetniških skupin iz tujine.
Na letošnjem festivalu je dokaj močno slovensko zastopstvo, v njem pa so mariborsko lutkovno gledališče, Cankarjev dom iz Ljubljane z gledališko predstavo, Slovensko mladinsko gledališče s primerno predstavo, folkloristi osnovne šole iz Kranja, Plesni forum iz Celja in mladi likovniki iz trinajstih osnovnih šol, katerih likovni pedagogi so bili proglašeni za vzorne likovne pedagoge.
V	okviru 30. festivala so pripravili tudi razstavo likovnih del učencev z osnovnih šol iz vse Jugoslavije. S
deli sodelujejo tudi dolenjski i: z 9 c
LIKOVNIKI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V okviru letošnjega Srečanja v moji deželi pripravljajo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Izseljenska matica iz'Ljubljane ter Dolenjski muzej iz Novega mesta razstavo Slovenski likovni ustvaijalci po svetu — Starejša generacija iz obeh Amerik in Avstralije. Razstavo, v katere kulturnem programu bo sodeloval glasbenik Lado Jakša in bo na ogled vse do 23. julija, bostajutri, v petek, 29. junija, ob 19. uri v Dolenjski galeriji odprla dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, in dr. Nace Šumi, predsednik sveta Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani, medtem ko "uc o razstavljavcih govorila avtorica razstave in sodelavka omenjenega inštituta dr. Irene Mislej. Razstavljena bodo dela devetih likovnih umetnikov, in sicer so to: France Ahčin iz Argentine, France Gorše, Bogdan Grom in Ivan Jager iz ZDA, Božidar Kramolc iz Kanade, Gregor Perušek iz ZDA, Stanislav Rapotec iz Avstralije ter Bara Remec in Viktor Sulčič iz Argentine.
de na oddaljenost od domovine veže vse slovenske ljudi v poseono, od drugih narodov razlikujočo se, lastnim etničnim koreninam prisluškujočo kulturno skupnost. Še posebej zato, ker je po toliko letih pri nas le zmagalo prepričanje, daje ustvarjalna bit tisto, kar naj bi ostajalo v našem ocenjevanju edino veljavno, najdragocenejše in za narodovo zgodovino najbolj pomembno. Ko so torej končno odpadla ideološka parce-liziranja in getiziranja. ki so tako usodno posegala v našo polpreteklo zgodovino in povzročila med našimi ljudmi doma in na tujem nepopravljivo škodo.«
Razstavo Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja o življenju lani preminulega slovenskega umetnika Antona Dermota je v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice odprla avtorica Francka Slivnik, Marjana Mrak iz glasbene redakcije Radia Slovenija pa je predstavila nekaj odlomkov iz bogate zapuščine svetovno znanega umetnika.
T. J.
SLOVENSKI OKTET NA KONCERTNIH TURNEJAH
LJUBLJANA — Slovenski oktet je začel junija novo koncertno pot. Najprej je pel na Bledu udeležencem konference Cirkom, 20. junija nastopil na Rabskih glasbenih večerih in dva dni zatem na gradu Štatenberg. Na seznamu ima koncerte v ljubljanskem Cankarjevem domu, v Ptuju, Opatiji, 1L julija bo pel v cerkvi sv. Donata v Zadru, zatem v Rogaški Slatini in Poreču. 15. julija bo nastopil z Nicolaijem Geddo v Beljaku na mednarodnem glasbenem festivalu Koroško poletje, 16. julija pa na 38. mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani. Koncertno turnejo in obenem sezono bo zaključil z nastopom v Dubrovniku in Trogiru.
Slovenija
Moja dežela.
Upodabljanje upodobljenega
Koresove
Cerkvene
ogled
notranjščine v do septembra
Brežicah na
BREŽICE — V soboto zvečer so v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo mariborskega slikarja Slavka Ko-resa, ki je do sedaj priredil že okrog 50 samostojnih razstav, sodeloval na številnih pregledih likovne ustvarjalnosti doma in v tujini ter se udeležil mnogih slikarskih kolonij. Na eni izmed njih se mu je porodila ideja, da bi na platnu začel upodabljati cerkvene notranjščine. Razstava, ki bo za Brežičane in njihove goste odprta do konca avgusta, je nastajala od leta 1986 in je na svoj način obeležila obletnico prenosa sedeža lavantinske škofije iz Koroške v Maribor.
20.000 OBISKOVALCEV NA RAZSTAVI PICASSA
LJUBLJANA — Veliko razstavo litografij Pabla Picassa v ljubljanski Moderni galeriji si je do prejšnjega tedna ogledalo že blizu 20.000 obiskovalcev in šteje ta razstava med najbolj obiskane likovne prireditve v Ljubljani. Razstava bo na ogled samo še do nedelje, 1. julija.
Metliška godba ob 140-letnici
1. julija v Metliki koncert godb iz devetih krajev
METLIKA — Metliška mestna godba je letos stara 140 let. Za njeno rojstno leto se šteje leto 1850, ko so Metličani ustanovili godbo s pomočjo domačega župnika Vincenca Vovka. Godbenike je izučil Lavoslav Čolnar, kije bil svojčas kapelnik pri pešpolku v Ljubljani. Vsa zgodovina te godbe je popisana v knjižnici Metliška mestna godba, ki jo je pred desetimi leti, torej ob 130-letnici, napisal Jože Dular. Iz nje povzemimo le, daje metliško godbo vodilo šestnajst kapelnikov in da jo vodi zdajšnji (16.), Ivan Jerina, že od leta 1961. Po drugi vojni sta bila kapelnika Ivan Drobnič (1926 do 1947) in Silvo Mihelčič (1947 do 1960).
Praznovanje 140-lelnice se je začelo v soboto, 23. junija, ko je imela metliška godba slavostni koncert in so na njem podelili Gallusova priznanja najvztrajnejšim članom. To soboto, 30. junija, bo imela v Metliki samostojen koncert godba iz Imotskega, glavno slavje pa bo dan kasneje, v nedeljo, L julija, ko bo dopoldne najprej parada, ob 13.30 pa pred gasilskim domom v Metliki koncert devetih godb. Nastopile bodo godbe iz Kapel, Loč. Krškega, Mengša, Imotskega, Trebnjega, Straže, Črnomlja in Metlike. Povejmo še, da nastopajo metliški godbeniki ob svojem visokem jubileju v novih uniformah.
I. Z.
Obiskovalca namreč vodi po stopinjah Slomškovega službovanja.
Baročne cerkvene notranjščine, kijih po slovenskih cerkvah ne manjka, so nudile slikarju Koresu neizčrpen vir motivov: poglede na cerkvene ladje, prižnice in kore, oltarne figuralne skupine in tudi samostojne svetniške podobe. Avtor polaga na platno barvne lise s kratkimi in drobnimi potezami, kot bi hotel skicirati. Podoba tako sicer deluje nenatančno, a dosega izjemno barvitost tudi zaradi uporabe jajčne tempere in večkratnega nanašanja prozornih lazur.
Koresove slike nam prikazujejo štajerski barok na realističen in dokumentaren način, obenem pa nosijo s sabo tudi pridih umetnikovega doživljanja. »Upodabljanje upodobljenega«, kot je zapisal dr. Sergej Vrišer v katalogu, pri nas ni pogosto, še redkeje pa so za motiv vzete cerkvene notranjščine, čeprav ima tako slikarstvo v svetu za seboj kar nekaj slovečih imen.
B. D.
V MINIARTU NA OGLED RISBE OBLIKOVALKE
ČRNOMELJ — Razstava ljudskih glasbil iz Bele krajine, ki sojo v Miniar-tu pripravili ob letošnjem jutjevanju, se je predvčerajšnjim iztekla, organizatoiji pa so spet zadovoljni z obiskom. Upajo, da bo ustrezno pozornost obiskovalcev vzbudila tudi nova razstava, ki jo bodo v Miniartu odprli v soboto, 30. junija, ob 20. uri. Na njej se bo z risbami iz študijskega programa ljubljanske šole za oblikovanje tekstilij in oblačil predstavila Črnomaljka Zdenka Milič-Žepič, diplomantka omenjene šole. Razstava bo na ogled do 14. julija.
kultura
in
izobra-
ževanje
Ustvarjalni vzgon je domišljija
Na Otočcu razstavlja Kar-men Goričar iz Ljubljane
OTOČEC — V avli pred konferenčno dvorano tukajšnjega Gami hotela se zadnje leto dokaj pogosto vrstijo prodajne razstave del likovnih ustvarjalcev različnih usmeritev, izrazov in umetnostnih nazorov, in to iz vse Slovenije. Med razstavljavci je bilo do zdaj kar precej takih, ki niso obiskovali akademije za likovno umetnost, ampak so vse, kar so ustvarili, dosegli kot samouki oziroma samorastniki. Takšna je tudi zdajšnja razstavljavka Karmen Goričar iz Ljubljane, kjer je zaposlena v dokumentacijskem oddelku Inštituta za narodnostna vprašanja.
Goričaijeva se že dve desetletji izpoveduje v grafiki, slikarstvu in mali plastiki. Kot samoukinja se ne oklepa realizma, niti ne posnema naivcev, marveč svojo slo po likovnem izpovedovanju prepušča domišljiji. Značilnost njenega ustvarjanja sta igrivost in spontanost, pri čemer ne teži k popolnosti in umetniški privzdignjenosti. Gre za samorastniško iskanje slikarske tehnike (večina del je nastala v gvašuin kombinaciji gvaša z grafiko) in sloga, Karmen Goričar vse to obvladuje, tako da so njena dela čedalje bolj avtorsko prepoznavna. Uveljavila seje tudi kot ilustratorka, in sicer v mladinski reviji Kurirček, katere stalna sodelavka je že več let.
Ime Karmen Goričar na področju likovne umetnosti nikakor ni neznano. Razmeroma veliko razstavlja, s svojimi deli seje predstavila v raznih razstaviščih, celo v Celovcu. Razstava njenih del v Garni hotelu na Otočcu pa bo na ogled še vse do 30. julija.
I. Z.
Kostanjeviški pevski jubilant
Kostanjeviški oktet s koncertom proslavil 20-letnico delovanja
KOSTANJEVICA — Ljubitelji ubranega petja iz Kostanjevice in okoliških krajev so v soboto, 23. junija, zvečer v akustični cerkvi kostanjeviškega gradu prisluhnili domačemu Kostanje-viškemu oktetu, ko je izvajal koncert ob 20-letnici svojega delovanja. Oktet, ki ga zdaj vodi Ernest Jazbec ml. iz Novega mesta, seje predstavil z izbranimi 12 pesmimi od ljudskih in Gallusovih do drugih umetnih pesmi, ki pa sodijo večinoma v starejšo glasbeno literaturo.
Kostanjeviški oktet so ustanovili leta 1970 in od takrat vztrajajo v njem (prva) tenorista Janez Kuhar in Ludvik Ješkovec, baritonista Karel Pavkovič in Jože Jordan ter basista Milan Jordan in Roman Jordan. Ti so peli tudi pod vodstvom vseh štirih umetniških vodij: Franca Černelča, Mirka Gorenška, Ernesta Jazbeca st. in Ernesta Jazbeca ml., kije oktet prevzel pred nekaj leti. Mlajša člana sestave, kot zdaj nastopa, sta (druga) tenorista Matjan Pincolič in Tone Žulič.
V svojem 20-letnem delovanju je Kostanjeviški oktet naštudiral 145 pesmi in imel več kot 520 nastopov. Lepo slovensko pesem je ponesel med delavce v tovarne, pel na vseh večjih prireditvah v domačem kraju, česlo pa bil gost pevskih prireditev tudi v številnih krajih po Sloveniji. Oktet so spoznali tudi radijski poslušalci in televizijski gledalci, saj so ga večkrat snemali.
I. Z.
Mednarodni bienale risbe
Grand prix nove prireditve skupnosti Alpe — Jadran za Jano Viz-jak iz Ljubljane
LJUBLJANA — V galeriji Tivoli Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani je slovenski kulturni minister dr. Andrej Cepuder minuli četrtek odprl prireditev, ki se imenuje 1. velika nagrada risbe Alpe — Jadran 1990. Na njej sodeluje s svojimi deli 24 izbranih umetnikov iz štirinajstih dežel skupnosti Alpe — Jadran.
Mednarodna žirija je dodelila 1. grand prix Jani Vizjak, akademski slikarki iz Ljubljane, dve drugi priznanji ex aequo pa sta prejela hrvaški umetnik Miroslav Sutej in Horst Thiirheimer. Žiriji je bilo očitno žal, daje smela podeliti le tri nagrade, saj je ob tem opozorila še na dela Hannesa Priescha, Borisa Bučana, Gabrielle Sulyok in Marina Cassettija.
Velika nagrada risbe Alpe — Jadran bo bienalna prireditev, ki jo bodo vsakokrat najprej predstavili v Ljubljani, nato pa bo obiskala še vsa druga kulturna središča v deželah članicah skupnosti Alpe — Jadran. Zdajšnja, prva razstava risb bo v Ljubljani na ogled vse do 31. avgusta in bo jeseni krenila na pot v sodelujoče dežele.
pisma
in
odmevi
»Naše delo je usmerjeno v prihodnost!«
Sporočilo s srečanja članov in simpatizerjev sev-niške ZKS-SDP
VRH NAD BOŠTANJEM — Tod so se konec preteklega tedna, v prijetnem
okolju gostišča Dolinšek, zbrali člani in simpatizerji sevniške ZKS-SDP. Seznanili so se z razmerami v stranki in s pripravami na jesenski kongres, spregovorili so o aktualnih dogodkih v Sloveniji in v občini ter z novim načinom dela te stranke.
Sedanjim in bodočim članom so oblikovali tole sporočilo: »Smo predvsem in vedno bolj povojna generacija. Naše razmišljanje in naše delo je usmerjeno v današnje življenje in še bolj v prihodnost. Preteklost prepuščamo zgodovini, ki nam je pomembna le zato, da ne ponavljamo tistega, kar ni dobro. Kako se bo imenovala naša stranka, ni odvisno samo od nas, toda ZK se ne bo, saj bi to pomenilo povezanost s tistim, česar ni več. Že včeraj in še manj danes nismo tisto, kar bi naši politični tekmeci radi videli, da bi bili: enoumni, nestrpni do drugih, togi, zavezani .sveti’ ideji, skratka — boljševistični,« piše v sporočilu.
Zatem pa nadaljuje: »Tako bi bilo delo političnih tekmecev lažje, čeprav pri tem spregledujejo takšne značilnosti v svojih vrstah. Imamo program in imamo ljudi, ki so ga sposobni in voljni izpeljati skupaj z vsemi, ki jim je pri srcu razvoj in prihodnost, ne glede na politični predznak. To so potrdile tudi volitve. Celih 29 odstotkov glasov za družbenopolitični zbor in ena tretjina članov ZK v vseh zborih občinske skupščine pomeni za stranko, kije na volitvah nastopala samostojno, veliko zaupanje. Čutimo svoj delež odgovornosti za bližnjo in daljno prihodnost. Precej pred volitvami smo predstavili svoje programe delovanja na ključnih točkah razvoja občine in kandidate za uresničevanje teh programov. Drugih, boljših ali sploh programov ali kandidatov ni nihče izmed sodelujočih v volitvah predstavil javnosti. Primerjave in ocene ljudi zato niso bile možne. Zapleti v skupščini pa kažejo, da velike besede o demokraciji, politični kulturi, dialogu, skupnih ciljih še ne pomenijo tudi takšnega ravnanja,« je rečeno v sporočilu sedanjim in bodočim članom sevniške ZKS-SDP ter javnosti s srečanja članov in simpatizerjev te stranke na Vrhu pri Boštanju, pri Dolinšku.
Poziv
slovenski
javnosti
Zaskrbljeni ribiči
Poletni čas bolj kot drugi pokaže vse probleme oskrbe z vodo in slabe kakovosti voda na Slovenskem. Povečujejo se obolenja. Povečuje se tudi poraba vode. Vse več je poginov rib, kar ni le velika materialna škoda, temveč tudi dokaz, da se zastrupljajo vode in vodni viri. Gnojnica, organske odplake, klor, lugi in kisline, fenoli in naftni derivati so največkrat dokazana sredstva, malomarnost in neznanje pa povzročitelja incidentov ali stalnejšega onesnaževanja.
Tudi zadnji čas se ponavljajo takšni hudi pojavi. Skoraj ni reke, od Mure in Ledave do Sotle in notranjske Reke, da ne bi bila prizadeta. Dogovor o čiščenju reke Save se prepočasi uresničuje; nekatere občine še ne gradijo čistilnih naprav, ki bi jih morale zgraditi do odprtja hidroelektrarne Vrhovo, ljubljanska pa tudi zamuja. Ponekod spuščajo v vode sunkovito, kar čez teden zadržujejo. Še vedno ljudje mečejo v vode vse mogoče. Inšpekcije naj nemudoma posredujejo. Pričakujemo, da bomo kmalu brali tudi o kakšni javni obsodbi ali resnejši sankciji.
Pozivamckvse, ki kakorkoli uničujejo vode z odplakami ali odpadki, s kemikalijami ali z uničevanjem obvodnega rastja in živalskih sta-nišč, ki spreminjajo vodne tokove ali njihove struge, da razumno in odločno preprečijo sleherni škodljiv vpliv. Na koncu vse seže do naših kozarcev in krožnikov! Skupščini republike Slovenije pa predlagamo, da čimprej sprejme in uveljavi zakon o vodah.
Ribiška zveza Slovenije
Na anonimke ne bomo odgovarjali
»Dobronamerne« namige o korumpiranosti in morebitne primerjave s staro oblastjo v Demosu odločno zavračamo in želimo delovati povsem javno
V	tem času smo na tajništvo Demosa Črnomelj pričeli po pošti prejemati anonimna pisma, v katerih se neidentificirani pristaši Demosa zgražajo in odločno protestirajo ob sedanjem načinu našega dela in nerazsodnosti nekaterih posameznikov Demosa, ki smo sodelovali pri oblikovanju novih upravnih organov. Protesti se konkretno nanašajo na sestavo sedanjega izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj, ki je v določeni meri sestavljen iz ljudi, ki so bili tudi pri stari oblasti praktično na enakih položajih.
V	zvezi s tem želimo pojasniti nekaj nejasnosti. Demos - Združena opozicija Črnomelj je po rezultatih volitev z dne 22. 4. zastopan v skupščini občine Črnomelj točno s 33,33% poslancev.
Iz tega je razvidno, da imamo v skupščini le relativno večino in ne absolutne, kot si to nekdo mogoče predstavlja. Toje rezultat neposrednih večstrankarskih volitev, in da je ta takšen in s tem takšna zastopanost strank v občinski skupščini, so ljudje odločili sami.
V predsedstvu skupščine občine Črnomelj smo zastopani z enim človekom, kije predsednik družbenopolitičnega zbora, pripadnik Demosa pa je tudi podpredsednik zbora združenega dela. Demos je predlagal občinski skupščini tudi mandatarja za sestavo občinskega izvršnega sveta in je bil tudi izvoljen, ki pa ni član Demosa. Naj ob tem povemo, da je bil sedanji predsednik izvršnega sveta gospod Anton Horvat eden od redkih ljudi, ki so se bili pripravljeni spoprijeti s tako odgovorno funkcijo, kot je ta, še posebej v teh izjemno težkih časih, v katerih smo od
POGOSTILA NAS JE NUKLEARKA
16. junija smo imeli člani društva upokojencev v krškem Delavskem domu občni zbor. Prišli so tudi delegati okoliških upokojenskih društev. Izvolili smo novo štiriletno vodstvo, starim članom pa smo se zahvalili za uspešno dosedanje štiriletno vodenje, V tem času smo bili na mnogih kulturnih in razvedrilnih izletih, kar staremu človeku veliko pomeni. Na prireditvi so nas počastili s kulturnim programom krški šolarji. Na zakuski nas je pogostila nuklearka. Ogledali smo si tudi njeno razstavo. Hvala jim za vse. Tudi starim voditeljem za uspešno vodenje hvala, novim pa vso srečo v novem mandatu.
E. G. C.
OBISK SPRAVNE SLOVESNOSTI
ČRNOMELJ — Tukajšnji občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov bo poskrbel za organi-
ziran obisk spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu 8. julija letos. Zato obvešča vse, ki seje nameravajo udeležiti, da se bo začela ob 11. uri in bo trajala približno do 12.30. Slovesnost bo na veliki jasi v bližini enega izmed grobišč, kije pogozdena z do 80 cm visokimi smrekami, zaradi česar se bo potrebno primerno obleči in obuti. Zaradi predvidenega velikega obiska bo po vsej verjetnosti potrebno hoditi peš 2 do 3 km (vsaj v eno smer). Otrokom, ki se ne čutijo dovolj sposobne prenesti ta napor, ne svetujemo obiska te slovesnosti. Okvirna cena prevoza znaša 40 din, točen vozni red pa bo objavljen naknadno v župnijskih uradih in v sredstvih javnega obveščanja. Za obisk slovesnosti zbirajo prijave vsak dan v župnijskih uradih v Adlešičih, Črnomlju, Draga-tušu, Starem trgu in Vinici do srede, 4. julija, zvečer.
stare oblasti podedovali dediščino, kije v katastrofalnem stanju. Ne želimo, da bi si ob tem kdo delal iluzije, da bo nekaj, kar je bilo pol stoletja peljano v neznano smer, kljub angažmaju vseh razpoložljivih sil rešeno čez noč. Šele sedaj se ustvarjajo pogoji za normalen razvoj družbe z vsemi pozitivnimi vrednotami. Ta proces bo zelo težak, a vendar optimisti moramo biti.
Pri sestavljanju omenjenega izvršnega sveta pa je seveda bilo potrebno upoštevati našo zastopanost v občinski skupščini, ker bi bil v nasprotnem primeru lahko sestavljen tako, da na njegovo delo ne bi imeli drugačnega vpliva, razen kot popolna opozicija. Ob tem pa želimo povedati, da se v Demosu s sestavo izvršnega sveta ne strinjamo popolnoma
Kar zadeva naše delo in javen vpliv nanj, smo že povedali v sredstvih javnega obveščanja, da smo vsem, ki imajo kakršnekoli predloge in probleme, na razpolago vsak dan od 7. do 15. ure v naši pisarni v Ulici Mirana Jarca 3 (glasbena šola) in bomo vsakogar zelo radi sprejeli in po vseh naših močeh poskušali pomagati.
Na anonimna pisma v bodoče ne bomo odgovarjali, ker mislimo, da so časi anonimnosti dokončno mimo. Sami želimo delovati popolnoma javno in »dobronamerne« namige o korumpiranosti in morebitne primerjave s staro oblastjo odločno zavračamo. Naša trdna odločnost je delati pošteno in dobro za vse ljudi ter se postavljati po robu vsakršni obliki nepoštenja in nečednosti. Vsako konstruktivno kritiko bomo sprejeli kot dobronamerno in dobrodošlo. Vsi resnični pristaši in simpatizerji Demosa pa se ne bojte odkriti svoje identitete in nas obiščite s svojimi »bremeni«. £a Demos Črnomelj VLADO STAREŠINIČ, tajnik
Vsa resnica o slovenskih polkih
TABORNIKI OB KRKI
Čeprav krka ni dobra za kopanje, nemškim turistom tu ob reki ni dolgčas.
Dopoldne gredo najraje nakupovat v Brežice. Hodijo se kopat v čateške To-
Odziv na Heglerjeve izjave v Dolenjskem listu — »Kakšne neumnosti so to!« — Slovenci v Afriki — Odmeven upor pešpolka _______________________________
PETSTO
KRVODAJALCEV
KOČEVJE — Nedavne dvodnevne krvodajalske akcije v Kočevju seje udeležilo 485 krvodajalcev iz vse občine. Naslednja krvodajalska akcija bo spet decembra. Po veljavnem zveznem predpisu pripadata krvodajalcu ob oddaji krvi dva prosta dneva. Pri Rdečem križu pa predlagajo, naj bi bil prost le en dan, hkrati pa naj bi krvodajalce oprostili plačila nekaterih prispevkov za zdravstvene storitve.
Že nekaj desetletij sem naročnik Dolenjskega lista in sem bil do sedaj vedno z njim zadovoljen, ker je stvarno in korektno objavljal razne novice, dopise, intervjuje itd. V zadnjem času pa je objavljenih vse več zapisov, ki jih bralci kritizirajo in demantirajo kot netočne. S tem v zvezi želim kot primer navesti izjavo, ki jo je dal v anketi Dolenjskega lista 7. junija Ivan Hegler iz Kočevja in v kateri pravi, da »mi plačamo vojsko in nas mora zato ubogati«. Kakšne neumnosti pa so zdaj to in v kateri armadi na svetu je kaj takega uzakonjeno! Kar pa se nanaša na plačevanje Slovenije za JLA, imamo na razpolago točne podatke, iz katerih se vidi, da ta znesek komaj pokriva stroške za oficirske in borčevske pokojnine, za njihove zdrav-stevne potrebe, za vzdrževanje stanovanjskega fonda itd., kar vse plača armada iz svojega proračuna. Večina ljudi tega ne upošteva, zato se širijo netočne in lažne informacije.
Gospod Hegler poleg tega vidi tragedijo v tem, da morajo Slovenci služiti
vojsko na Kosovu in v Srbiji. Kaj bi on rekel na to, da je nad 50.000 Primor-
skih Slovencev moralo v letih 1920 do 1943 služiti okupatorsko italijansko
vojsko, a ne v Trstu ali v Vidmu, ampak na otoku Sardiniji? Po usposabljanju pa so bili razporejeni v enote v Libiji, Somaliji, Abesiniji. Za Italijane so bili Slovenci umazani ščavi in nič drugega, slovenskega jezika sploh niso smeli uporabljati, niti v prostem času. Velik del teh Slovencev je do 1943. padel v bojih z angleško vojsko, vendar niso nobenega pripeljali domov niti v leseni krsti niti v kovinskem zaboju, ampak leže še danes pozabljeni v vročem afriškem pesku.
O suverenosti naroda Hegler izjavlja: »Saj je slabše kot pod Avstro-Ogrsko, ko smo imeli Slovenci svoje polke!« Resnica je ta: avstroogrsko vojsko so sestavljali Avstrijci, Madžari, Čehi, Hrvati, Slovenci in Slovaki. Ves oficirski kader je bil nemški, poveljevalni in uradni jezik tudi nemški. Pripadniki slovanskih narodnosti so pod posebnimi pogoji lahko napredovali samo kot podoficirji. Šele v prvi svetovni vojni, ko je padlo veliko nemških oficirjev, so začeli postavljati za oficirje tudi posameznike slovenskih narodnosti. In to je vse o slovenskih polkih. Da bi pozneje avstrijski generalštab dvignil moralo raz-
padajoče vojske, je dovolil, da vsaka narodnost sestavi svoj narodni polk. Za Slovence je bil formiran 17. pešpolk v Judenburgu. Pred odhodom na fronto sta podoficirja Hafner in Možina ter vojaki Stefanič, Davtovič in drugi pripravili upor polka, ki seje uspešno odvijal. Toda zaradi neodločnosti polk ni krenil v Slovenijo, in ker so uporniki brezskrbno slavili zmago, so nemške divizije upor zadušile. Tako je nastal in propadel slovenski polk. V njem so bili samo trije oficirji Slovenci, vendar niso bili na strani upornikov. Upor slovenskega pešpolka je imel kljub neuspehu pozitiven odmev med drugimi vojaki. Vojaški dogodki na Koroškem po 1918. letu pod poveljstvom stotnika Maistra nimajo zveze z dogodki v Judenburgu.
Menim, da zgodovinskih dogodkov ne bi smeli ocenjevati polpismeni ljudje.
plice, dvakrat so obiskali Novo mesto. Bili so tudi v Kostanjeviški jami. Okolica je zelo lepa. Potok, ki teče ob jami, je čist. Pred jamo je bife, ki pa je slabo založen. Taborniki so si hoteli ogledati tudi razstavo v Galeriji, pa je bila zaprta. Obiskali bodo tudi Plitvice. Igrali so že nogomet z mladimi iz Krške vasi. Delo mladih turistov vodi in spremlja med drugimi vzgojiteljica Elisabeth Stahlhacke.	g HORVATIČ
SREČANJE DRUŠTEV INVALIDOV
EDVARD-EDI KNAFELC Novo mesto
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pisali o trebanjskem srečanju društev invalidov. Udeležence je z navdušenjem pozdravil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Viljem Medved; pred tednom smo ga v informaciji prekrstili v Franca, a upamo, da nam ne bo zameril. Naj tokrat dodamo, daje zbrane po galeriji popeljal Stane Peček, v kulturnem programu, ki je sledil ogledu, pa so s petjem sodelovali tudi gostje. Naj še povemo, da bo naslednje leto tako srečanje v Črnomlju.
Živali so še vedno veliki mučenci
S svetovnega kongresa za zaščito živali — SZ bikoborbe?
Basel je bil to pot gostitelj svetovnega kongresa za zaščito živali. Svetovna zveza za zaščito živali WSPA deluje že 30 let. Na zadnjem kongresu smo ugotovili, da se primeri mučenja živali zastrašujoče širijo. Zaščitniki živali se morajo ukvarjati z najnovejšimi problemi mučenja živali, toje z genetskim inženiringom in biotehnologijo, okviru slednjega je znanstvenikom namreč naloženo, da »skonstruirajo« takšno domačo žival, ki bo mo rala dajati pretirano visoke količin« mleka, mesa, čimveč jajc itd. Vse to diš( pod prisilo, povezano z neštetim mučnimi poizkusi. Opravičilo znan stvenikov se glasi: hitro naraščajoči prebivalstvo sveta potrebuje vedn(
več hrane. Na kongresu so številn V p
znanstveniki predstavili svoje za nimive referate o tem, kaj vse mora jo prestajati živali po različnih delit sveta. Pri tem so razčlenili vrsti primerov človeškega izživljanja ni različnih živalih in namere WSPA da ga prepreči. Vznemirljiva je sve ža novica, da namerava Sovjetski zveza prirejati bikoborbe. Ministe za agrikulturo jih je nameraval pre prečiti, a so mu zagrozili z atenta tom. Na kongresu smo izvolili no vega predsednika VVSPA, gospod Richarda Steinerja, dolgoletneg predsednika švicarskega društva z zaščito živali in zaslužnega moža pl ustanavljanju sorodnih organizac po svetu.
Kot edina jugoslovanska udele* dišč; ženka na kongresu sem imela pri vinj ložnost slišati, kako nehumani sm< ~
v naši državi do živali. Neki turist j ?*ce.
naslovil na WSPA pismo, v kali rem nadrobno popisuje primeh mučenja živali v Jugoslaviji. Pri tožb te vrste je nešteto. Torej bom morali tudi na tem zanemarjenet področju storiti vse za vstop
Evropo 92. Še vedno namreč ni diščj
sven
O
Poja
mamo zakona proti mučenju žival Beograd še ni ratificiral evropsk konvencije o humanem transport živine itd. Medtem je izšlo niz kofl di ne vencij pri Evropskem parlamenti ločit ki zadevajo human odnos do žival spon Že 30 let delam na projektu, da I strok kot napredna Slovenija prišli vsi korak naprej, vendar je stara obla! vse to odklanjala in zatirala. Upan dolir da bo sedanji slovenski parlamet ravn za to dejavnost in humanost im<vpiči več posluha.
Iz daljšega pisma U Orno
Eve MiilK
R. M.
Od Češenc do Mirne Peči
ZAKLJUČEK POUKA
Pohod invalidov iz občine Novo mesto
Kakšen pohod, boste rekli, če je od Češenc do Mirne Peči le sedemsto metrov! A že petdeset jih je dovolj za invalida, ki se udeleži pohoda z berglo, za srčnega bolnika, za hrbteničarja, za človeka s cerebralno paralizo ali s kako drugo telesno okvaro. Zbralo pa se nas je veliko. Sto petdeset se nas je do tu pripeljalo z dvema avtobusoma in osebnimi avtomobili. V prijaznih Če-šencah so nas sprejeli z domačim kruhom in medico ter toplim nagovorom.
Potem smo se med polji spustili proti Mirni Peči. S harmoniko na čelu in z avtomobilom prve pomoči zadaj smo dobre volje prišli do Novljanovega kozolca. Vreme kot nalašč, ne prevroče ne prehladno, pod kozolcom pa tudi dosti zraka in predvsem dobre volje.
Mimopečani nas tudi to pot niso razočarali. Člani Kulturnega društva so nam peli, igrali, njihova brhka dekleta pa so nam postregla z odličnim golažem. O krajevni skupnosti Mirna Peč
nam,je spregovoril njihov predsednik, pozdravili so nas tudi mnogi drugi, tudi član predsedstva Zveze invalidov Slovenije, kije bil presenečen zlasti nad tolikimi udeleženci pohoda.
RIBNICA — V petek, 22. junija, so bile dopoldne v domu JLA v Ribnici zaključne svečanosti ob koncu šolskega leta za šolarje, zvečer pa še za starše in ostale občane. Mali šolarji pa so v prijetnem razpoloženju (ples, igrice, srečelov itd.) slavili zaključek šole že 15. junija, in to tako zavzeto, da se je njihov živžav polegel šele okoli 22. ure.
%■#
Ta dan smo sprejeli tudi zaščitni znak našega društva (glej sliko!) in podelili nekaj priznanj: Anici Špringer za dolgoletno aktivno delo v društvu, steklarskemu ateljeju Rajska ptica za stalno pomoč in sodelovanje, Društvu invalidov Metlika za uspešno koordinacijo med dolenjskimi društvi invalidov, Ljubu Žagarju pa listino častnega člana za večletno sodelovanje in pomoč.
»Je osemstočlansko društvo v teh kratkih osmih letih opravičilo svoj obstoj?« je v kratkem, a zgoščenem govoru vprašal predsednik društva Andrej Gregorčič in nanizal uspehe, na katere smo lahko ponosni in še kako upravičujejo obstoj našega društva.
Na posebno prijeten način so nam čestitali Semiški fantje in zaželeli, »da bi skupaj zapeli pod tem lepim Novljanovim kozolcem.«
In pesem je donela, druga drugi so sledile, potem smo ob poskočnih zvokih ansambla zaplesali, kdor je pač lahko. A tudi tisti, ki so le sedeli, so lepo praznovali 8. rojstni dan društva. Za marsikoga so ti pohodi, srečanja in izleti težko pričakovano razvedrilo, trenutki, ki jih dolgo ne pozabijo.
V prijazni Mirni Peči nam je bilo spet lepo. Hvala posebno Kulturnemu društvu, kije prevzelo skrb za delo z nami in za nas.
I. M.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V skladu za drage medicinske instrumente pri OpRK so prispevali: Lazar,
Lokve 2la, Črnomelj, namesto venca na grob Ivanke Grahek iz Rožanca 600 din; Srednja šola tehnično-zdravstvene usmeritve Novo mesto — namesto venca za pokojnega očeta tovarišice Vande Župe-vec 500 din; Skupščina občine Novo mesto namesto cvetja za pokojnega Antona Lešnjaka 500 din; Klinčevi iz Gorenjega Polja, Straža, prispevek 500 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
SESTOP Z OBLASTI NA OBLAST
METLIKA — Sestop z oblasti se je Zvezi komunistov v metliški občini bogato poplačal. Kljub temu da se je ZKS-SDP na volitvah v tej belokranjski občini slabo odrezala in ima v družbenopolitičnem zboru samo tri delegate, je občinski vrh tako rekoč v njenih rokah. Člana te stranke sta tako no vi župan kot novi predsednik izvršnega sveta. Prvi je bil do neda vnega tudi predsednik občinske organizacije ZKS-SDP, drugi pa je bil pred časom celo član centralnega komiteja ZKS. Komunisti imajo večino tudi v novem izvršnem svetu. Očitno je treba, če hočeš (še naprej) imeti oblast, z nje najprej sestopiti. Kaže, daje z oblastjo tako kol s staro ljubeznijo: ne zarja vi, devetkrat se vrne, desetič ponovi.
•	Dobro vedenje sestavljajo st majhne žrtve. (Emerson)
•	Boljše je sovraštvo iz celega kot zlepljeno prijateljstvo. (NietzsC\[n
•	Evropo moramo kopirati, ne kopirati (Bulc)
•	V očeh gosenic so vrabci ' grozni kot orli. (Neznan avtor)
---------------------------------------
Solidarnostno stanovanje oddajal
Delavca J. T. prisilno izselili iz stanovanja, v katerem pa ni več živel
KRŠKO — Bilje petek, ko je zazvonil telefon. Glas na drugi strani žice, ki je prihajal iz Krškega, je sporočal, da delavca in očeta štirih otrok na silo selijo iz družbenega stanovanja. Potem je zazvonil telefon še enkrat, J. T. iz Krškega je na vsak način hotel, da novinar DL čimprej prispe na kraj dogodka.
Vse seje dogajalo na Gubčevi št. 9. Iz stanovanja št. 4 so delavci rav-nosili opremo. K novinarju
da J. T. je vztrajal pri svojem. Končno je prišlo do prisilne izselitve, in sicer po upravnem postopku in v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih.
pride možak 35 let in pove, daje on J. T. Žalostna zgodba. Je oče štirih otrok, zdaj pa ga na silo selijo iz stanovanja, čeprav že 13 let dela v krškem ŠOP. Prizor res ni videti prijeten. Trije miličniki spremljajo selitev, tu sta še dva predstavnika občinskih upravnih organov ter predstavnik SOP. Na koncu, ko je vse opravljeno, tovornjak naložen iz stanovanja pa prenesena in ob blok zložena še vsa preostala oprema, se razkrije celotna zgodba:
J. T. je dobil solidarnostno stanovanje leta 1980. Lepo stanovanje, triinpolsobno. V njem je živel domala devet let, lani julija pa seje odpovedal stanovanjski pravici, češ da bo živel v počitniški hiši. Kasneje je dal prošnjo oz. je poslal dopis, da svojo prvotno vlogo preklicuje, vendar je to storil prepozno. Kljub temu pa stanovanja ni predal nazaj SOP, ampak je letos februarja v njem naselil zelenjadarja A. T. iz Krškega. Seveda v SOP niso mogli sprejeti tega, ko pa imajo delavce v svojih vrstah, ki bi tudi potrebovali stanovanje. Večkrat so se pogovarjali z J. T., naj se vendarle izseli, to-
Vodja splošno-kadrovskega sektorja v SOP Barbara Redenšek je povedala, da so bili pri J. T. že trikrat pred prisilno izselitvijo. Hoteli so doseči sporazumno izselitev, ampak skupnega jezika niso našli. »Ntsmo hoteli rešiti problema na tak način. Ampak ker je J. T. šele 5. januarja letos preklical svojo prvotno odločitev, čeprav je odpovedni rok en mesec, ker smo februarja izvedeli, da stanovanje oddaja albanski družini, sam pa živi na Senušah
(od tam seje tudi vozil na delo v tovarno in je zaradi tega imel plačano mesečno vozovnico), smo sklenili, da pridemo zadevi do dna. Zdaj bomo stanovanje dali delavki iz neposredne proizvodnje, tako da lahko tudi na ta način odvrnem vsak sum, da gre za kadrovsko stanovanje ali kakšne druge igre.« Tako Barbara Redenšek, pravnica v SOP-Sicer pa se ob prisilni izselitvi ni dogajalo nič posebnega. Nekdo je rekel, da vedno tolčejo samo po revežih, drugi pa je omenil, da je v ozadju šovinizem. Nemogoče je pritrditi takim izjavam. Očitno prihaja čas, ko se ne bo več mogoče igrati z dobrinami.	.
J. SIMČIČ
I
ver
obi
na
Kri
stoi
slu.
tičr
nik dru kor voc in ( obe lenj ravi vkli Por
sam
jen
sku
vsei
nja dru: na i kult nači 1 vrei vint gor; radi zida neg znal Star Gra. ada| Pod, spre
je bi Pose doli, N vred
tov i
m. I
Čl
Vodu
'uniji
Prob
"jo i vse v
V'Sok "e de !eJo, Nj{
9h v Prete
Podj( večzi iriča 10 tri; A ki
<
V
Ci
Vi
'esU
s
te
di
. Liv
K
So
s
te
sS
»jvic
K s
S«
ODDAJAL SOLIDARNOSTNO STANOVANJE — Delavec SOP Krško J. T. seje odpovedal svoji stanovanjski pravici, stanovanjc pa j« oddajal A. T. V SOP niso bili navdušeni nad tem početjem in so se odločili za prisilno izselitev.
i
n,>
Pok

ICfiMraiKiflgiE!

8
DOLENJSKI UST
Reka Krupa je dediščina nas vseh
Ob nedovoljenih posegih v njen izvir — Lokacijska dokumentacija za vse območje, saj gre za naravno znamenitost, ki ima vseslovenski pomen, zaradi PCB pa Krupo poznajo tudi v svetu_________________
rsU i m 1’A sve tski iste: pre nta no >0(1
Zadnje čase zopet pišemo o Krupi, vendar tokrat o nedovoljenih posegih v območje izvira. Bralce želimo opozoriti na vrednote in pomembnost izvira Krupe in možnosti vrste posega v prostor, ki je republiškega pomena. Naša sjužba se zavzema za ohranitev avtentičnosti vsaj tistih pomembnih spomenikov in znamenitosti, ki so večjega družbenega pomena, in za njihovo zakonsko zavarovanje. V letu 1989 je zavod sodeloval pri izdelavi dolgoročnih ■n delno tudi srednjeročnih planov za obdobje 1986 — 2000 vseh petih dolenjskih občin. V zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine je tako vključena vsa do sedaj evidentirana Pomembnejša naravna in kulturna dediščina. Vsi objekti in območja so vrisani na kartah v merilu 1:25000. Narejen je torej dokument, sprejet na skupščini, ki služi kot osnova pri delu vsem načrtovalcem posegov v prostor. V preteklih letih tovrstnega vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbene plane ni bilo, zato so se posegi elit na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine izvajali v nasprotju z načeli njihovega varovanja.
Tako smo v Beli krajini priča razvrednotenju značilnih belokranjskih vinogradniških območij, npr. Semiška 80ra, Doblička gora, okolica Drašič zaradi nekontrolirane pozidave vikendov, zidanic ali celo stanovanjskih objektov, ne glede na smer slemena, vrste kritine; značilnih vaških naselij in trgov, npr. ieg Starega trga, Semiča, Vinice, Drašičev, a t Gradca, zaradi vseljivih novogradenj in a pl adaptiranja starejših objektov ter gos-zacf Podarskih poslopij v popolnem nasprotju z načeli varovanja stavbne de-jele diščine; varovanih območij cerkva na pri *injem Vrhu in v Vrčicah pri Semiču; v Trnovcu pri Metliki; potoka Podturnš-r'ce, čigar značilno meandrirana struga Je bila pred leti uničena z regulacijskim Posegom; naravnega okolja zatrepne doline izvira Krupe.
Naštetih je le nekaj primerov raz-V|,ednotenja kvalitet posameznih objektov in območij naravne in kulturne deni diščine, za katero imajo drugod po svetu več posluha.
Ob primeru Krupe želimo javnosti porti Pojasniti, kako lahko posameznik zara-koH di ne dovolj strokovno pretehtanih odločitev razvrednoti naravno okolico spomenika, ki pomeni za slovensko da I strokovno javnost izjemnost.
Zanimivost reke Krupe je, da prihaja n<i dan na koncu 2 km dolge zatrepne Ipari doline, v močnih kraških izvirih sredi imet ravnika. Nad izvirom je značilna na-intfVpična skalnata stena, visoka okoli 60 Izvir Krupe sodi zaradi hidrogc-la Le ''morfološke krajinske in zoološke diilli (edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri v Sloveniji) vrednosti med najpomembnejšo naravno dediščino v Sloveniji. Izvir Krupe in re-Krupa sta uvrščena tudi v zasnovo •u / V,arstva naravne in kulturne dediščine ptzsC ■ poročnega plana republike Slovenije V rpmihliSln krpilnipm^ni nlan. To
sm< ist j kale met Pri
Kirni
;ne(l
»P
č
ival
ipsk
pomeni, da se vsi nameravani posegi v njegovo območje podrejajo varstvu naravnega spomenika. Dejstvo je, da sta pred leti tu obratovala mlin in žaga, med vojno pa je delovala tudi majhna hidroelektrarna. Tako je bil vodni tok izkoriščen tudi za gospodarske namene, ne da bi bistveno vplival na vse že naštete vrednote izvira in njegove bližnje okolice.
V letih 1979 so se izkazale potrebe po vodnem zajetju, saj je izvir tudi eden najmočnejših kraških izvirov Bele krajine, povprečni pretok vode je 800 l/s. Z analizami, ki so potrebne za celovitejšo ugotovitev kvalitete vode, je bilo 1.
1983 ugotovljeno, da voda in sedimenti iz Krupe vsebujejo polklorirane bifeni-le. Glede na norme v ZDA je prekoračena koncentracija PCB kar za 300-krat. Tako so zaradi človeške malomarnosti in ekološke neosveščenosti padli na žalost vsi upi in izdelana lokacijska dokumentacija za zajetje pitne vode v »vodo« za nedoločen čas. Želimo poudariti, da je Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine kljub sprejetemu stališču, da se načeloma v območje republiško pomembnih spomenikov ne sme posegati z gradbenimi posegi, ki bi razvrednotili vrednote, podal strokovno mnenje s pogoji za ohranitev vseh vrednot izvira (zatrep z navpično steno v vsej njem dolžini in višini, vegetacijo nad steno in ob bregovih, kamniti jez....). S podrobnejšimi usmeritvami bi bilo zajetje pogojno možno. Zaradi znane onesnaženosti izvira do posega v izvir ni prišlo vse do nedovoljenih posegov v mesecu maju 1990.
Leta 1987 seje tov. Jurajevčič odločil za prodajo mlina in žage. Skupaj s kupcem tov. Pušem sta presodila, da bi bilo dobro, pred odločitvijo o prodaji pridobiti si strokovno mnenje zavoda glede možnosti vrste posegov v območje izvira. Zavod je na željo tov. Puša podal 2.3.1987 strokovne osnove varstva naravne in kulturne dediščine ob posegu v prostor. Iz mnenja je jasno razbrati, da znotraj »citiranega« varovanega območja ni mogoč noben gradbeni poseg brez posebne strokovne presoje vplivov na okolje, daje v sklopu kompleksa mlina in pripadajočih poslopij potrebna strokovna neoporečna sanacija in prenova objekta in njihovih temeljnih funkcij. Obrazloženo je tudi, da
st
bci i
r)
ll
'to-ano nili, 'daj :ne-lah-/sak :>va-ako OP; vi ni lo je o reje v ; pri-ihaja rati z
IČIČ
republiški srednjeročni plan. To
BREZ DELA
ČRNOMELJ — Na tukajšnjem za-y°du za zaposlovanje je bilo v začetku jjtoija prijavljenih 305 ljudi, najbolj Pfoblematični pa so tisti s 1. in 4. stop-aJ° izobrazbe. Zaskrbljujoče je, da je 5e večje število brezposelnih z višjo in ls°ko izobrazbo, medtem ko je bilo še p dolgo tega to zanemarljivo. Pričaku-£)o, da bo konec junija na zavodu pri-Menih že 450 ljudi, potreb po delav-to v podjetjih pa je le 164 in še tu gre jež n o za pripravnike. Črnomaljska ™djetja pa imajo tudi skoraj 800 pre-zaposlenih. V začetku leta so mnogi točkovali, da bodo brezposlenost tojnagala reševati tudi zasebna podjet-kijih je sedaj v občini registriranih že .to vendar ta ne zaposlujejo novih klavcev.
OPRAVIČILO
KONJENIŠKEGA
KLUBA
Konjeniški klub Posavje sporoča, da je prišlo na konjeniški prireditvi na hipodromu pri Bregah 17. 6. 1990 do neprijetnega dogodka. Po četrti dirki je odpovedalo ozvočenje. Zgoreli so zvočniki. Dirke so se sicer nadaljevale brez zvočenja. Ni pa bilo mogoče izpeljati žrebanja vstopnic. Glavni dobitek je bil pu-halnik in 2 denarna dobitka po 1.000 din. Ustno smo sporočili prek obiskovalcev, ti pa naj bi obvestili naprej, naj vstopnic ne zavržejo, ker bodo izžrebane na prihodni prireditvi, ki bo predvidoma 15.7.1990. V zvezi s tem so nekateri domači obiskovalci razširjali vest, daje bilo to storjeno namenoma, da ne bi bilo žrebanja, in so si pod vplivom alkohola dajali korajžo.
Konjeniški klub Posavja Krško se opravičuje vsem obiskovalcem za to napako. Trudil se bo, da v bodoče ne bi več prišlo do takih napak.
Vabimo vas na prireditev 15. 7. 1990, kjer bodo izžrebane vstopnice pretekle prireditve in no vstopnice za 15. 7. 1990.
Pas hlapcev je le za nami
Udi v Beli krajini niso imeli svilenih rokavic — Naj __bodo na voljo advokati — Pa ne norčuj se!
. V Demokraciji je pisalo, da v kraški ^stolnici Sežani povojni oblastniki Jto uporabljali svilenih rokavic. Isto Rf«o trdim tudi za Belo krajino.
, lastniki so »imeli iste šole« oziroma ^ direktive prihajale iz istega vira j. Ljubljane. Vsa čast sodnikom Anto-II Lovšinu, Vladimirju Krejčiču idr. Bi-
I
SOP pa je jdlo-
(to pošteni ljudje, žal pa preplašeni, )tor ostali prebivalci. Sodnik Lovšin »'toel solze v očeh, ko je izrekel sodbo L^Plembi Jožetu Plutu iz Vrtače. Ta-3 so sodniki morali soditi po direktivi 'tomiteja.
».Nikakor mi ne gre v račun, da sedaj Jtovajo od ljudi, ki jim je bila storjena 5*yica, sodbe in papirje. Veliko ljudi j/L sploh ni dobilo. Sicer paje vse na->0 v zemljiški knjigi v Črnomlju. ^Lakor stvar ni tako zapletena, kakor 'nekateri bojijo. Sedaj sprejemajo rejniški organi predpise, na podlagi ka-Ij^to bodo obnavljali postopke. Demos dj.vsekakor moral ljudem pomagati, J'm ne bo treba najemati in plačevati l>katov. Ljudje so 45 let dovolj prejmi, zato ne bi bilo na mestu, da jih še Odpravljanju krivic bremenijo de-

je prenova izvedljiva le po postopku (statična sanacija, funkcionalna prenova, obnova dekoracij, obvezna uporaba klasičnih materialov). Z vsemi pojasnili in usmeritvami je zavod želel poudariti nujnost kompletnega pristopa k sanaciji in bil tudi pripravljen sodelovati. Od tod naprej zavod ni bil več poklican ne obveščen od občinskega upravnega organa ne od investitorja o kakršnihkoli posegih v ta prostor. Novi lastnik se je odločil, da bo začel delati, ne da bi si predhodno pridobil potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja. Najprej seje lotil temeljite obnove objekta žage in jeza. Zanimivo je, da sije v času, ko je objekt stare žage že porušil (avgust 1989), pridobil sledeča mnenja:
—	dne 5.10.1989: vodnogospodarsko mnenje o obnovi MHE na Krupi. V tem mnenju je podana ugotovitev, daje izvršena obnova in zatesnitev jezu, ni pa podano dejstvo, da je jez dvignjen brez njihovega dovoljenja za okoli 30 cm;
—	dne 25. 10. 1989: gradbeno potrdilo (izdal Komite za družbeni razvoj občine Črnomelj) za zamenjavo obstoječe vodne turbine v obstoječem objektu. (»obstoječi« objekt je bil že porušen). S tem potrdilom je bil investitor tudi opozorjen, da mora pri obnovi upoštevati smernice zavoda in da to potrdilo ne zajema revitalizacije mlina in žage. Zavod o izdaji potrdila s strani občinskega upravnega organa ni bil obveščen;
—	dne 20.2.1990: Komite za družbeni razvoj občine Črnomelj je sklical lokacijsko obravnavo za rekonstrukcijo žage in obnove stanovanjske hiše z mlinom. Na tej obravnavi so sodelovali le predstavnica Komiteja skupščine občine Črnomelj, predstavnica Dolenjskega projektivnega biroja in novi lastnik. Iz zapisnika je razvidno, daje za izdelavo lokacijske dokumentacije potrebno pridobiti še soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Vodne skupnosti ter posnetek terena v merilu 1 : 500. Zavod na to obravnavo ni bil vabljen.
Dne 4.5.1990 smo na zavodu prejeli telefonsko sporočilo o poseganju v ob-
močje izvira Krupe in takoj napisali prijavo UIS Novo mesto. Še istega dne sta si predstavnika zavoda in inšpekcijskih služb stanje ogledala. Ugotovljeno je bilo, da so bila dela (širitev in miniranje poti, navoz materiala v brežino reke oz. v njeno strugo) izvedena brez potrebnega gradbenega dovoljenja. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je obnovljeni jez dvignjen v obliki betonske škarpe za okoli 80 cm, na otok izza novozgrajene žage paje postavljen nov betonski most. Vsa izvedena dela so take vrste, da je zanje potrebno gradbeno dovoljenje. Če bi prišlo do postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, smo prepričani, do tako tako grobih posegov, ki niso v skladu z načeli varovanja naravne in kulturne dediščine, ne bi prišlo. Dne 8. 5.1990je UIS Novo mesto izdala odločbo o ustavitvi gradbenih del v zvezi z navozom materiala in širitvijo poti. Dne 28.5.1990 paje sklicala na kraju samem ponovno ustno obravnavo z namenom, da bi z inšpekcijsko odločbo oblikovala zahtevo glede sanacije razdejanega območja. Predstavnika Zavoda RS za varstvo NKD in Zavoda za varstvo NKD Novo mesto nista mogla takoj podati predloga za sanacijo območja, zato sta prosila, da se zavodu dostavi posnetek prvotnega in zdajšnjega stanja terena, in šele nato bo služba lahko oblikovala konkretnejše usmeritve. Predlagala sta tudi, da se za celotno območje izdela lokacijska dokumentacija, v kateri bodo opredeljene možnosti za ureditev prostora in objektov.
Ker gre v tem primeru za vseslovenski pomen te naravne znamenitosti, je naš predlog toliko bolj upravičen. Zaradi onesnaženosti s PČB je izvir na žalost znan tudi v svetu, zato moramo toliko bolj paziti, kaj in kako bomo s tem prostorom ravnali.
Tako, kakor se bo posamezniku in morda tudi njegovim prijateljem zahotelo, prav gotovo ne.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
Konservatorka za naravno dediščino:
MIRA IVANOVIČ, dipl. biologinja
IZ SLIKOVNE DOKUMENTACIJE — Nedovoljen poseg ob reki Krupi
Oaze strica Tomca ne bo zaraslo trnje
METLIKA — Ko letos vrt strica Tomca na Trdinovi poti v Metliki ni bil prelopatan navsezgodaj spomladi kot pretekla leta, smo se sosedi šele prav zavedeli, kaj vse so znale in zmogle ustvariti pridne stričeve roke. Šele tedaj torej, ko delo ni bilo opravljeno. A pomlad je le privabila vrtnaija med svoje gredice, sosedovi fantje so prelopatali zemljo in Tomc je, kot že desetletja doslej, kopal, sejal, plel.
Stric Tomc — tako ga kličejo vsi, ki prihajajo k njemu po sadike, nasvete ali le iz otroške radovednosti — torej še vedno počasi, a vztrajno po cele dni brklja po vrtu. Pri tem pa dobro skriva svoja leta. Malokdo bi mu jih prisodil 90, preden ne začne obujati spominov na zadnje mesece prve svetovne vojne, ko so ga kot rekruta poslali na romunsko fronto, s katere seje dolgih 1.300 kilometrov do Madžarske vračal peš. Pozneje seje zaposlil pri žandarme-riji, kjer je bil do konca druge vojne, potem pa je postal poslovodja obnovitvene zadruge. Še danes se čudi, kje je jemal moč za vse, kar je naredil pri obnovi porušene domo-
Jože Tomc
vine. »Po vojni sem predaval tudi o tem, kako bi se boril, če bi znova vdrl k nam sovražnik. Še danes vem, o čem sem govoril, in ista predavanja bi se skoraj dobesedno upal ponoviti,« je ponosen na spomin, ki ga kljub letom še ni izdal.
Po vojni obdelovalne zemlje skoraj ni bilo moč dobiti, zelenjava je bila draga in Jože Tomc seje odločil, da si bo vrt sam ustvaril. Lotil se je kamnite in s trnjem poraščene parcele ob Trdinovi poti. Ljudje so se mu sprva smejali, toda po nekajletnem trudu je nastala pravcata oaza, na kateri je zraslo skoraj vse, kar si je kdo zaželel. Stric ima celo nekaj dreves, ki so v Sloveniji prava redkost: tulipanovec, koloradsko jelko, pred leti pa mu je sneg uničil enega najvišjih brinov v naši republiki, visokega okrog 10 metrov. In ko niza pripovedi drugo za drugo, ne pozabi omeniti dobrih starih časov, ko so imeli v Metliki še hortikulturno društvo. Prav po Tomčevi zaslugi je mesto dobilo parke, na katere je ponosen, čeprav niso ved no skrbeli zanje tako, kot bi bilo potrebno. M BF.ZEK-JAKŠE
Koliko je to samo naša krivda?
Razmišljanje o spravi — Nemci so stradali po Eisenhovverjevi volji
narni izdatki. Govoril sem s tajnikom Demosa, Vladom Starešiničem. Kakor vse kaže, ima Demos resne namene popraviti krivice. So pa težave. Storjenih krivic je veliko, poleg tega pa so Stalinove sile v nerazvitih območjih premočne.
Naj v zvezi z razmerami dodam, da meje klical neki oficir NZ in se norčeval iz mene, češ da bo sedaj brez službe. Ker da je bral v Dolenjskem listu, da bom dobil nazaj posestvo, bi rad kot brezposeln prišel k meni za hlapca. Tovariš — gospod Franc, ali kakor ti je že ime, čas hlapcev v starem smislu je minil za vedno, ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi drugod po Evropi. Hvala bogu, minil je tudi čas krivičnih sodb. Kaj misliš, je to res ali ni? Pa brez zamere in ne norčuj se. Nihče ne ve, kakšen bo konec. Lahko da bo ponižani povišan in obratno. Že enkrat prej si očitalr da te je v stari Jugoslaviji učiteljica Slava Lipovšek tepla, ker si bil reven. Po vojni sem srečal v Ljubljani jecljavca, ki se mi je pritožil, da ga niso vzeli na RTV za napovedovalca zato, ker ni v partiji. Kaj misliš o tem?
F. DERGANC
Poboj domobrancev takoj po vojni, obsodbe drugače mislečih na Goli otok in njihovo mučenje, dachavski proces in likvidacija nedolžnih so dejanja, ki so pustila težke moralne in politične posledice v Sloveniji in drugod. Dejanja je nemogoče opravičiti in zanje so odgovorni vsi takratni odločujoči voditelji Slovenije pa tudi Jugoslavije, vključno z najvišjimi voditelji, ki so morali vedeti za ta krivična in krvava dejanja. Novi oblasti z Lojzetom Peterletom in dr. Francetom Bučarjem na čelu ni lahko popravljati krivice, ki so se zgodile drugače mislečim državljanom v preteklosti, razen tega morata upoštevati poleg svojih 55 odstotkov volivcev, ki so novo oblast izvolili, še tiste, ki mislijo malo drugače od sedaj vladajoče ekipe. Vsem ne moreta ustreči, čeprav se trudita.
Kako je s koncem državljanske vojne v Sloveniji, kar je naglasil g. Bučar, pa prepustimo času, ki bo kaj kmalu pokazal, kdo ima prav. Po mojem prave državljanske vojne pri nas ni bilo, saj seje vse odvijalo med vojnim časom, pod zasedbo okupatorja, pred katerim je bilo potrebno braniti naše ozemlje, če že ne pod vodstvom Komunistične partije, pa pod drugim vodstvom. Kako so na okupatorja in njegove sodelavce gledali ne glede na to, ali je odpor vodila komunistična partija ali ne, pa se lahko prepričamo iz naslednjih dejstev: v zapisu izpod peresa Draga Vresnika, kije bil objavljen pred več leti v Delu, sem zasledil med drugim naslednje: »Kadar pomislim na narodne izdajalce, ne morem mimo črnogorskega naroda in njegovega obračuna s .poturicami’... Pobili sojih v enkratnem udaru, z enkratnim zamahom so ,se kot narod očistili’. Mnogi trdijo, da so s tem rešili svoj narodni obstanek.
Kaj so počeli s pripadniki kvislinških formacij in nacistične vojske po Evropi ob koncu 2. svetovne vojne, je težko odgovoriti. V Italiji niso obesili samo ustreljenega Mussolinija, približna šte-
vilka govori o 50.000 fašistih, ki so jih republikanske sile usmrtile brez sodišč ali pa z obsodbo improviziranih sodišč. Podobno so ravnali drugod; tako je tudi kulturni Pariz kaznoval svoje izdajalce.
V	pismih bralcev v Delu 26. aprila 1990 sem zasledil navedbe Pepce Raz-bornik iz Velenja o genocidu nad nemškimi ujetniki ob koncu 2. svetovne vojne. Podatki se naslanjajo na kritiko kanadskega pisatelja Jamesa Bucka, v kateri ta v reviji Time obtožuje zaveznike (Američane in Francoze), da so izdali načela, za katera so se med vojno borili, ker so po končani 2. svetovni vojni v koncentracijskih taboriščih namenoma pustili stradati nemške vojne ujetnike ter na ta način umorili skoraj milijon ljudi. Knjiga, v kateri Buck to navaja je lani izšla v ZRN. Nemški vojaki, ki so jih zajele nemške in francoske oborožene sile ob zori svobode, so bili strpani v taborišča. Bili so brez kakršnekoli strehe nad glavo, na odprtem ograjenem prostoru. Načrtno niso dobili nobene hrane ne vode, zato so v skrajni sili jedli travo in pili svoj urin. Zaradi tega so množično umirali. Pobudnik te skrajne okrutnosti je bil takratni vrhovni komandant zavezniških sil in poznejši predsednik ZDA Eisenhower. On je izposloval, da se ujeti nemški vojaki ne obravnavajo kot vojni ujetniki, ampak kot »razorožena sovražna vojska«, kar je pomenilo obsodbo na smrt brez kakršnekoli zaščite po ženevskih konvencijah o vojnih ujetnikih. To med drugim navaja v knjigi Buck.
V	okviru takih dejstev, za katera ne dvomim, da jih je pisec vsaj približno točno razložil, tečejo pri nas pogovori o spravi. Sprava je danes seveda potrebna, vendar je pri tem treba razmisliti in ukrepati z vedenjem, da Slovenci le nismo edini, ki smo grešili v tej vojni in takoj po njej. Pri spravi pa nikakor ne smemo pozabiti preganjanja, sojenja, mučenja in likvidacij zamejskih Slovencev v Italiji in Avstriji med 1. in 2.
n
Enajstega junija smo se na trebanjskem pokopališču poslovili od dolgoletnega poštnega uradnika Staneta Koš-tala. Rodil seje 1916. leta v Grosupljem, po končanem šolanju se je s starši preselil v Mirno Peč in se zaposlil na pošti. Pozneje je bil v Mariboru. Vojna mu ni prizanesla. Sel je v partizane, znašel pa seje tudi v internaciji. Po vojni seje zaposlil na pošti v Trebnjem in nazadnje na poštni direkciji v Novem mestu kot upravnik. Bil je vesten in natančen.
Ob upokojitvi seje včlanil v Društvo upokojencev Trebnje in prevzel naloge predsednika, bil pa je tudi tajnik. V to delo je vložil veliko človečnosti. Organiziral je izlete in bil pri tem tudi vodič, saj je poznal veliko krajev po domovini. Izlete je organiziral res zelo požrtvovalno in vestno. Ob tradicionalnem prazniku ustanovitve društev upokojencev paje izvrstno pripravil srečanje članov. Bil je tudi tajnik Zveze društev upokojencev. Skrbel je za rekreacijo, letovanja, šport in kulturo. Sodeloval je v pevskem zboru društva, a je moral zaradi bolezni s tem prenehati. Po njem nam bo ostal spomin na humanega človeka.
R. MAJER
vojno, kajti teror nad njimi je rodil tudi odpor ter likvidacijo fašistov in nacistov po drugi svetovni vojni od strani naših, ki so takoj ob koncu vojne zasedli te slovenske kraje. Na to ne smemo pozabiti in zaradi tega morajo tudi oni priznati dejanja, ki so rodila represalije, mogoče v nekaterih primerih tudi nepremišljene. Zdi se mi, da sta ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan zelo razumno ravnala, ko sta se pogovarjala tudi o spravi, ki mora biti po mojem mnenju obojestranska.
MIRAN BERETIČ Ljubljana
IZGLASOVANE
PODRAŽITVE
KOČEVJE — Občinski izvršni svet je minuli četrtek sprejel sklep o nekaterih podražitvah, ki bodo veljale s 1 .julijem. Tako sklep določa, da se bodo najbolj podražile stanarine, in sicer kar za 125 odst. Vodarina bo dražja za 40 odst. (gospo-dinstva) oz. 43 odst. (gospodarstvo), kanalščina za 67 (gospodinjstva) oz. 65 (gospodarstvo) odstotkov. Za odvoz odpadkov bo treba odšteti 54 (gospodinjstva) oz. 74 (gospodarstvo) odstotkov več, za ogrevanje pa za 63 (gospodinjstva) oz. 64 (ostali) odstotkov več. Do konca leta se bo stanarina, kije v občini Kočevje nad republiškim povprečjem, medtem ko so plače pod njim, podražila še za nadaljnjih 135 odst.
DRAŽJE STANARINE, VODA KANALŠČINA IN ODVOZ SMETI
SEVNICA — Od 1. julija so v sevniški občini stanarine večje za 125 odstotkov, vodarina in kanalščina za po 100 in odvoz smeti za 50 odstotkov. Tako je sklenil občinski izvršni svet, ko je po daljši razpravi sprejel odredbo o določitvi naj višjih cen. Komunala je zahtevala povečanje cen komunalnih storitev celo za 128 odstotkov, kajti kot je povedal njen direktor Marjan Kurnik, so izračunali, da veljavne cene pokrivajo le okrog 60 odstotkov stroškov enostavne reprodukcije, tako da jim grozi bistveno povečanje četrtletne izgube, in sicer na približno 650.000 din. Vlada je od Komunale teijala, naj znova preveri vse svoje stroške in ugotovi morebitne notranje rezerve, o analizi teh stroškov in morebitnem novem povečanju cen komunalnih storitev pa naj bi izvšr-ni svet spet razpravljal predvidoma v avgustu. Če pa bi hoteli zagotoviti pokrivanje enostavne reprodukcije pri stanarinah, bi jih morali zvišati kar za 270 odstotkov.
Parkirnine po novomeško
Kaj se lahko zgodi, če ste z avtom na Glavnem trgu — Pripadajoči čas za malico, a brez listkov
Dan mi je bil uničen, ko sem pred časom parkiral avto na novomeškem Glavnem trgu. Parkiral sem samo za 10 minut, po opravku sem hotel poravnati parkirnino in se odpeljati. Toda to meje stalo precej časa in živcev. Uslužbenca komunalnega podjetja nisem mogel najti na celem Glavnem trgu. Razburjen sem se vrnil do avtomobila in sklenil ob glasnem negodovanju, da ne bom plačal parkirnine. Poleg avtomobila je stal gospod in je pristopil k meni in mi v nemškem jeziku pojasnil, kako je to urejeno v Nemčiji — »Evropi«. Rekel je, da tam ni treba iskati uslužbencev, ki skrbijo za parkirnine, ampak da se lahko plača miličnikom ali pa naslednji dan nakaže denar. Razložil sem mu, da pri nas to ni mogoče, ker te tukaj komunalno podjetje drugi dan zaradi takega prekrška javi sodniku za prekrške.
Po pogovoru s tujcem sem obiskal sodnika za prekrške. Povedal sem mu o dogodku. Sodnica mi je rekla, da mo-
ram plačati, a mi je svetovala, naj grem na komunalno podjetje. Res sem šel tja, pojasnil dogodek in zahteval, da mi na kartonček napišejo datum in uro dogodka in to podpišejo. Napisali so vse razen časa’ potem sem odhitel do avtomobila, s tem da sem za vsa ta pota porabil debele pol ure. Blizu avtomobila je bil delavec Komunale, kateremu sem vso stvar pojasnil. Tudi on se je zelo razburil in rekel, da mu pripada pol ure za malico. Pritrdil sem, a sem mu rekel, da pred odhodom na malico pač ne bi smel dajati na vozila listkov za parkirnino.
Apeliram na vse občinske strukture, da se posvetijo tudi takim problemom, kot ga kaže omenjeni dogodek Na videz. majhni vržejo v očeh tujcev črno luč na Novo mesto in Slovenijo, ki hoče vstopiti v Evropo. Prosil bi te strukture, naj se potrudijo, če ne, bomo z. nedelom ostali na Balkanu.
STANE MAKŠF
DOLENJSKI UST
Družabno srečanje v Šentrupertu
Preprečimo nasilje nad otroki!
Javen poziv asociacije žensk — V stiski je na voljo »telefon zate«
Razgibajmo življenje
Novomeški dializiranci smo se skupaj z zdravstvenim osebjem in tudi s svojci zbrali v nedeljo, 17. junija, v bližnjem Šentrupertu na Dolenjskem, kjer smo — vseh nas je bilo 80 — preživeli nepozaben dan. Tja nas je povabil župnik g. Janez Vidic, kije bil do nedavnega pacient novomeške hemodialize, po uspešni presaditvi ledvice pa se je ločil od nas. Najprej so nam učenci — domačini zaigrali dve enodejanki. Prijetno je bilo gledati, še posebej pa poslušati ubrano petje teh otrok ob glasbeni spremljavi gospoda kaplana. Po odru so se sproščeno sprehajali, kot da jim je to vsakdanja stvar. Razumljivo je, da so poželi burno priznanje navzočih in nam bodo ti prizori in ubrano petje ostali še dolgo v prijetnem spominu.
Po bogatem kosilu smo se napotili v cerkev, kjer nam je g. Vidic z nekaj besedami opisal zgodovino te cerkve, ki spada med najstarejše gotske spomenike na Slovenskem. Z napornim delom in resnično dobro voljo jim je uspelo, da so vse pomembnejše predmete v cerkvi kakor tudi sam objekt restavrirali, za kar so bili deležni številnih mednarodnih priznanj. Po ogledu cerkve in kraja samega smo se vrnili k našemu omizju. Ob številnih dobrotah, harmoniki, skupnem petju in še posebej ob nepozabnem petju domačink, ki so nam stregle, so ob res enkratnem razpoloženju minevale ure našega srečanja.
Običajno je tako, da tisti, ki zapusti hemodializo, kmalu pozabi na sklepe, ki jih je imel pred odpustom. Tokrat pa se to ni zgodilo, župnik g. Vidic je držal obljubo, ki jo je izrekel že na zadnjem družabnem srečanju v Trebnjem.
SLAVKO SMERDEL
Družbo želimo opozoriti na krivico, ki se godi otrokom. Predvsem želimo opozoriti na nasilje nad njimi in iskati način, kako to preprečevati.
Velikokrat slišimo ali beremo o nasilju nad nemočnimi otroki, ki se največkrat ne morejo sami braniti. Ob takih priložnostih smo vsi pretreseni in zgroženi, toda največkrat skušamo zadevo čimprej pozabiti z mislijo, »saj ne morem nič storiti«.
Asociacija žensk — skupina za pomoč vsem nemočnim, posebno pa še otrokom, ki so žrtve nasilja — se bo trudila, da tako miselnost med ljudmi spremeni. Prav tako si bo prizadevala, da se sprejmejo potrebni predpisi, ki bodo prepovedovali nasilje nad otroki in ga sankcionirali. Menimo, da je dolžnost vsakega posameznika, da po svojih močeh prispeva za lepše, varno življenje vseh otrok. Zato je potrebno, da se vsi odzivamo na vsako nasilje, ki smo mu priča ali slišimo zanj, pa naj bo to na cesti, pri sosedih, v šoli ali kjerkoli. V takem primeru je naša moralna dolžnost pomagati otrokom. V primeru, da sami ne moremo nič storiti, pa obvestimo ustrezne ustanove (centre za socialno delo, zdravstvo, policijo itd.), ki bodo problem uredile.
NA SZ DVE DELAVKI PREVEČ
ČRNOMELJ — Tukajšnja Socialistična zveza je obvestila izvršni svet, da ima glede na spremenjeno vlogo stranke preveč zaposleni dve delavki, tajnico in čistilko, njun problem pa naj bi rešili v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi. Ker pa v občinski upravi ni potreb po zaposlitvi tovrstnih delavcev, probleme z
zaposlovanjem pa imajo tudi drugod, in alifiki
ker tudi ni moč zagotoviti prekvalifikacije, dokupa delovne dobe ali odpravnine, sta delavki na razpolago, vendar največ dve leti, v tem času pa imata pravico prejemati 80 odst. osebnega dohodka, ki bi ga dobivali, če bi delali. Začasno, dokler torej tega problema ne bodo rešili, bodo Socialistični zvezi iz tekoče proračunske rezerve zagotavljali denar za osebne dohodke, skupno porabo in prevoz na delo za omenjeni dve delavki.
KAJ BO Z NOVICAMI?
KOČEVJE Kočevske novice, ki so bile do nedavnega glasilo OK SZDL, je z uveljavitvijo večstrankarskega sistema prevzela nase občinska skupščina. Začasni predsednik časopisnega sveta Peter Šobar je povedal, da pripravljajo zdaj več aktov Novic, ki naj bi jih nato sprejela občinska skupščina na eni naslednjih sej. Predvsem je treba sprejeti programske usmeritve Novic, sklep o ustanovitvi, določiti izdajatelja, najpomembneje pa je določiti vire finansiranja.
TRGOVINA IN SERVIS — V Diiančevi ulici, nasproti nekdanje Vrhovnikove gostilne, je Mira Dančulovič odprla trgovino z rezervnimi deli za gospodinjske stroje. Na policah je seveda največ delov za vse vrste pralnih strojev, sq je njen mož Nikola poznan po Dolenjski kot dolgoleten serviser. Prav zato bodo v trgovini sprejemali tudi naročila za popravila, seveda pa se bo poslej lahko vsak poskusil tudi kot mehanik in enostavne stvari pri stroju zamenjal sam. Trgovina bo v račun jemala tudi stare stroje in jih z doplačilom menjavala za nove.
Neodvisni sindikat v Krki
Odgovor na pisanje I. Sladiča pod tem naslovom
Moj namen ni nasprotovati ustanovitvi Neodvisnega sindikata v Krki, tovarni zdravil, saj je pluralizem dobrodošel na vseh področjih. V različnosti mnenj se porodijo najboljše ideje za razreševanje problemov in najsprejemljivejše poti za doseganje ciljev, ne nazadnje je tudi to eno od osnovnih načel projektnega načina reševanja problemov vsake projektne skupine.
K pisanju me je spodbudila predvsem vsebina zadnjega odstavka v omenjenem prispevku Igoija Sladiča, objavljenem v Dolenjskem listu 21. junija, kjer avtor članka navaja neresnice glede metod pri podpisovanju pristopnih izjav za članstvo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v Krki.
Z akcijo prevetjanja pripadnosti delavcev Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kije s kongresnim sklepom (6. in 7. april 1990) postala pravna naslednica zveze sindikatov Slovenije, smo pričeli konec aprila, takoj, ko smo prejeli tiskane pristopne izjave in imamo do sedaj 3050 članov. O akciji smo za delavce objavili informacije v našem biltenu ŠL 41 z dne 3.5. 1990.
Glede na določena vprašanja, ki so se pojavljala med delavci in so se nanašala na pravico delavcev do sredstev sklada skupne porabe, smo s strani Svobodnega sindikata Krke objavili odgovore na ta vprašanja v biltenu št. 45 dne 17. 5. 1990. V tej informaciji smo nedvoumno povedali, da imajo vsi delavci, ne glede na članstvo v ZSSS, enake pravice do sredstev sklada skupne porabe, kamor sodijo dopustniške kapacitete, nagrade, posojila, pomoči itd. Iz navedenega sledi, da objavljeni očitki nimajo trdne osnove in se lahko naslanjajo le na neformalne pogovore med delav-
ci, nikakor pa ne na uradna stališča Svobodnega sindikata Krke. Poleg tega je bila
v prej omenjenem biltenu tudi objava za ustanavljanje Neodvisnega sindikata Krke, ki do sedaj še ni konstituiran in je še vedno v fazi ustanavljanja, zato se Igor Sladič ne bi smel opravičevati, da s tem ni bil seznanjen.
Na očitke o suri organizaciji in le novem imenu odgovatjam s tem, da so bili Igor Sladič in nekateri drugi njegovi sindikalni somišljeniki člani Zveze sindikatov, kije bila po sUtutu (iz leu 1982 — preveijeno) organizacija prostovoljnega članstva, pa svojega nestrinjanja s takšno organizacijo sindikata niso že prej pokazali, ker niso izstopili, niti ni bilo čutiti njihovih prispevkov za spreminjanje sindika-U v boljšo in učinkovitejšo organizacijo delavcev. Pa pustimo očitke na strani.
Rad bi poudaril, da je osnovno načelo sindikalnega organiziranja boj za pravice delavcev, ki izhajajo iz dela, proti samovolji lastnikov sredstev za delo (delodajalcev) ali njihovih zastopnikov, pa naj gre za Uko ali drugače imenovani sindikat. Sindikati se morajo boriti z močjo argumentov, članstvo v ZSSS si bomo pridobivali s svojo lastno aktivnostjo in ne na račun klevetanja in blatenja drugih. Sindikati bomo morali za doseganje istih ciljev skupno nastopali, zato bomo morali tudi tesno sodelovati in spoštovati medsebojne različnosti v pogledih in načinih reševanja problemov.
Neodvisnosti želim veliko uspeha in pričakujem strpno sodelovanje na načelih medsebojnega spoštovanja.
ZSSS — Sindikat podjetja Krka, predsednik: BRANKO BAMBIČ
jega osebnega neuspeha, slabe volje in nemoči nimajo ne razumevanja ne časa za otroka Ukrat, ko jih potrebuje.
Otrok potrebuje moralno oporo in družinsko harmonijo, da lahko razvije vse svoje sposobnosti. Menimo, da je v mnogih primerih otrokov uspeh v šoli in neprimerno vedenje odraz družinskih razmer. Velikokrat pa se surši zaradi svojih
• Čakamo vas na telefonu štev. (061) 323-353:
— otroci, ki imate kakršnekoli
probleme, zberite pogum in nas po-kli
kličite, pogovorite se z nami predno karkoli ukrenete;
—	starši, če menite, da se vašemu otroku ali vam godi krivica;
—	vsi, ki vas moti nasilje, sporočite nam svoje predloge in pobude, lahko pa se nam tudi pridružite, da bomo skupno preprečevali nasilje nasploh, posebno še nad otroki, kjerkoli in v kakršnikoli obliki se pojavlja.
Tuje konec šolskega leta, ki so ga nekateri otroci s strahom in negotovostjo pričakovali. Imajo slabe ali celo zelo slabe ocene. V glavnem so take ocene zaslužene, včasih pa je slaba ocena tudi neupravičena. Tudi to je nasilje nad otroki.
problemov nasilno vedejo do otrok, uveljavljajo pač svojo pravico močnejšega. Otroci, s katerimi starši slabo ravnajo, pa si tako zelo želijo njihove ljubezni, da o svojih težavah in nasilju doma sploh ne spregovorijo; včasih pa se tudi bojijo, da se bo stanje potem samo poslabšalo.
Ob koncu šolskega leta postanejo navedeni problemi še bolj očitni, kar se
odraža v beganju otrok od doma in tudi še kaj hujšega.
Prav sedaj našo javnost pretresa težka situacija otrok, ki so morali ponavljati sprejemni izpit iz enega predmeta za vpis na »gimnazije«. To je zelo huda preizkušnja za otroke same in njihove družine. Zavod za šolstvo v svojem članku v Delu 12. junija 1990 pod naslovom »Pismo učiteljem in staršem« priporoča vsem, ki so odgovorni za mlade ljudi, naj bodo strpni in pozorni do njih, da ne bi prišlo do nezaželenih reakcij med njimi, ko s strahom in negotovostjo pričakujejo konec šolskega leta, nekateri pa tudi sprejemne izpite. Prav ta ustanova pa je odgovorna, daje letos 1.846 otrok moralo dvakrat opravljati izpit iz istega predmeta, ker je oseba iz njenih vrst napravila napako. Klicali so nas starši, ki so v svoji nemoči iskali rešilno bilko, kako bi svojega otroka obvarovali stresne situacije — ponovnega izpita. Naše mnenje je, daje to tudi oblika nasilja nad otrokom in družino.
Asociacija se bo trudila, da bo po svojih močeh pomagala otrokom in vsem nemočnim pri njihovih težavah. Sestavljajo jo prostovoljke različnih poklicev, vsem pa je skupno —pomagati. Vsak dan nas lahko pokliče po telefonu na št. (061) 323-353 (Ljubljana) popoldne med 16. in 21. uro, kdor ne more klicati popoldne, pa lahko pokliče dopoldne med 8. in 9. uro ob delavnikih.
ASOCIACIJA ŽENSK
Nekateri starši se med šolskim letom sploh ne zanimajo za učni uspeh svojega otroka. Ko pa se bliža konec šolskega leta, poizkušajo to svojo napako popraviti. Zelo so razočarani, če ugotovijo, da ima njihov otrok slabe ocene. Ne morejo razumeti, zakaj, saj mu vendar vse nudijo, otrok pa jim vrača na tak način. Ne morejo razumeti, da otroku niso dovolj samo materialne dobrine, s katerimi ga zasipavajo. Otrok potrebuje tudi ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo, zaupanje, razumevanje in skupno reševanje njegovih vsakdanjih problemov. Namesto tega pa zaradi svo-
Morda je to koga odvrnilo
Odmev na zapis v Nedeljskem dnevniku — Maščeva-nje zaradi pobega Cigana Jureta — Vse so pobili
Pod naslovom Pravično plačilo ni samo maščevanje je bilo v Nedeljskem dnevniku 3. junija letos objavljeno razmišljanje Slavka Krušnika. Že sam naslov daje bralcu vtis, da avtor tega zapisa vsaj delno ocenjuje poboj domobrancev kot pravično kazen, ker so ti sodelovali z okupatorjem. Mislim pa, da se mnogi s takim ocenjevanjem ne strinjajo. V mislih imam Belokranjce in menim, daje bilo iz Bele krajine razmeroma malo domobrancev. Po mojem občutku je podlo ubiti človeka, ki se več ne more braniti, in to tudi tedaj, če je bil naš nasprotnik. Navaden vojak namreč ni krivec za številne grehe, kijih je mo-
PROŠNJA PRED
SPRAVNO
DARITVIJO
KOČEVJE — Maša in sprava daritev v Rogu bo 8. julija. Edini prostor, ki lahko sprejme več tisoč ljudi, je jasa v bližini grobišča Pod Krenom in prav tu bo maša in ves ostali ceremonial. Komisija za prostorsko ureditev in zaščito grobišč v Kočevskem Rogu prosi udeležence prireditve, naj varujejo gozd in drevje, saj je prav na omenjeni jasi nasad 8 let starih smrečic, ki ga udeleženci lahko obvarujejo, če bodo obzirni, ali pa uničijo. Drugega primernega prostora v bližnji in širši okolici grobišč ni.
ral storiti na povelje višjih, kar pa se tiče poziva, naj se vsi pridružijo partizanom in njihovemu boju, lahko rečem, da se naši kmetje in njihovi sinovi in tudi preprosti ljudje zelo težko odločijo, da bi prijeli za orožje. T udi takrat je bilo tako, saj je bil sovražnik tudi stokrat močnejši. In kdor je to pretehtal, je vedel, da bodo žrtve za naš narod ogromne. Eni so se odločili, da se bodo šli borit proti komunizmu, in to niso mogli narediti drugače, kot da so prijeli okupatorjevo orožje. Toda k tej odločitvi, na kateri strani se bodo bojevali, je mnoge privedel tudi krvavi teror, ki seje izvajal pod vodstvom komunistične partije.
Navedel bom en primer: julija 1942 so partizani na Mavrlenu aretirali Cigana Jureta; česa so ga dolžili, ne vem, toda niso ga takoj ubili in jim je nazadnje ušel. Seveda ni imel uiti kam drugam kakor v Črnomelj k Italijanom, kjer je pozneje tudi sodeloval, kolikor je bilo v njegovi moči. Ker Jureta niso mogli več dobiti, so se maščevali nad ostalimi nič krivimi Cigani, in to tako, da so obkolili njihovo naselje v Kanižarici in odgnali s sabo vse prebivalce: starce, ženske in otroke. Neka stara Ciganka je bila zelo bolna, in ker ni mogla več hoditi, sojo v Jerneji vasi ubili, čeprav je res, da soji s tem skrajšali trpljenje. Ostale, bilo jih je nekaj čez 60, pa so odvedli v zapuščeno kočevsko vas Zagradec pod Toplim vrhom in jih vse pobili. Po mojem ni bilo to nobeno pravično plačilo. Morda so tudi takšna dejanja koga pripeljala do tega, da seje pridružil nasprotni strani.
D. H.
NOVA CISTERNA IN PRIZNANJA — Gasilsko društvo v Sodražici je posulo bogatejše za novo gasilsko cisterno, kije bila društvu izročena na nedeljski slovesnosti. Sredstva za nakup tega sodobnega vozila so prispevale delovne organizacije ribniške občine in bivši SIS za varstvo pred požari. Podelili so priznanja zaslužnim članom. Dobili sojih; Jakob Gomilar, Janez Milavec, plaketo veterana pa Ivan Petrič. Ob tej priložnosti so zaznamovali tudi dan civilne zaščite in pripravili parado vseh 24 društev v občini. Tovrstna priznanja sU prejela Vesna Lavrič in Alojz Marolt. (Foto: M. Glavonjič)
Na Gorjancih
Prijeten izlet
Petindvajsetega maja smo krenili na izlet na Gorjance. Vozili smo se skozi lepe s cvetjem okrašene vasice. V Gabrju smo obiskali našo nekdanjo kuharico, kije pred dvema letoma odšla v pokoj. Z veseljem nas je sprejela in dobro pogostila. Na poti, po kateri smo nadaljevali izlet na Gorjance, smo nabirali bezeg. Ko smo prispeli do cilja, k Miklavžu, nam je prijazni oskrbnik postregel z dobro kavico. Nato so se začele zabavne in tekmovalne igrice. Krkin strokovnjak je šel po cvetje in zelišča. Tudi tov. Kogovšek seje potrudil in šel po glog, ki so ga ženske pridno obrale za zdravila. Naša dobra kuharica Marija nam je pripravila pri Miklavžu imenitno kosilo, moški spol pa je poskrbel, da se niso naša grla presušila. Ko smo se naužili vseh dobrot, smo šli v cerkvico pozdravit sv. Miklavža. Imel je nastavljeno košarico za darila, tako kot smo tudi mi kot otroci nastavljali košarice. Bili smo veseli, če je kaj prinesel, in upam, daje tudi on bil vesel našega darila. Ko smo se poslavljali od cerkvice, je vsak zgrabil za vrv in pozvonil in si zaželel najboljšega, zdravja.
Za te hribe mora biti res super šofer in tak je tudi bil. Srečno nas je pripeljal domov in se mu še enkrat zahvaljujemo. In še to mi je ostalo v spominu, kako skrbno je naš fizioterapevt skrbel za »onemoglo« osebo, da ne bi omahnila. Vsa čast mu.
F. K
klub Vzajemnost pri Domu starejših občanov Novo mesto
Trikrat več brezposelnih
Na metliškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 162 ljudi
METLIKA — Na začetku tega meseca je bilo pri metliški skupnosti za zaposlovanje prijavljenih kar 162 iskalcev zaposlitve, kar je dvakrat več kot lani ob tem času in kar trikrat več, kot je bilo povprečno število iskalcev zaposlitve v lanskem letu. Od teh 162 prijavljenih brezposlenih je dobra polovica žensk; do 27. leta starosti je 76 iskalcev zaposlitve, med njimi so ženske spet v večini, saj jih je 42. ženske so v večini tudi med tistimi prijavljenimi, ki iščejo prvo zaposlitev; takih je 38, med njimi 21 žensk. Kar 90 od vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve je zaradi različnih razlogov težje zaposljivih. Med nezaposlenimi jih ima največ (51) končano triletno šolo, 49 jih je brez poklica, 25 jih ima štiriletno srednjo šolo, med iskalci zaposlitve pa jih je 6 s končano višjo šolo in vseh šest so ženske, in sicer: inženirka tekstilne tehnologije, učiteljica, višja medicinska sestra, višja socialna delavka, ekonomistka in višja uprav-
• AVANTGARDA V STEČAJU — Prejšnji mesec se je na metliški skupnosti za zaposlovanje prijavilo 13 novih iskalcev zaposlitve. Prvič sta med brezposelnimi tudi dva, ki sta izgubila delo zaradi stečaja. In že takoj je to zadelo nekdanjo avantgardo, saj sta na seznamu iskalcev zaposlitve nekdanji sekretar in tajnica OK ZKS-SDP Metlika.
na delavka. V prejšnjem mesecu pa je preko metliške skupnosti za zaposlovanje dobilo delo 11 prijavljenih iskalcev zaposlitve.
Konec šolskega leta oziroma do začetka novega šolskega leta se bo število brezposlenih v metliški občini še povečalo, saj pričakujejo, da se bo na skupnosti prijavilo kakih 50 novih iskalcev zaposlitve.
SREČANJE — 16. junija je bilo na Gorjancih pri Miklavžu srečanje petdesetletnikov iz KS Šentjernej. Zbralo se nas je 90 — skoraj vsi. Srečanje je bilo nepozabno. Presenečenje seje vrstlo za presenečenjem. Obljubili smo si, da se dobimo spet čez 5 let. Dal Bog, da ne bi nobeden manjkal. (Foto: Radko Štemberger, besedilo: Tinca Kuhelj)
Se bo obrt v Črnomlju razcvetela?

S pomočjo sklada naj pospešili razvoj drobn ga gospodarstva
:č
j
;/
ČRNOMELJ — V Črnomlju so p pravili osnutek odloka o ustanovi sklada za pospeševanje razvoja gosp darstva in o združevanju sredstev sklad. To je eden od poskusov, da prišli do razvojnega skiada, ki se v pr teklosti ni obnesel, ker niso dobili vi za kaj boljšega, kot imajo sedaj. S te skladom bi morali zagotoviti tudi osir vo za iskanje finančnih virov drugoC Denar, ki bi se zbiral v skladu, namenili za urejanje obrtnih in indi trijskih področij, urejanje novih pro vodnih in storitvenih zmogljivosti, posebej v deficitarnih dejavnostih,) večanje števila delovnih mest v obra ens, valnicah drobnega gospodarstva i 'ja Ko je o tem tekla beseda na občinski hv, izvršnem svetu, se je največ razpn ~rnr Ijavcev vrtelo okrog ugibanj in pred ‘‘ko gov, kdo vse bi lahko vlagal dena "gr, sklad. Našteli sojih kar precej, veni rftži so žal nekateri tako ubogi, da z den <den jem, ki ga imajo, ne morejo opraviti l ‘raz svoje dejavnosti.	-Ise
Finančni viri so vsekakor potreb lej c prav nič manj pa ni važno, kaj bo Črnomaljci s skladom sploh počeli| kakšen bo njegov namen. Vsekakor! bi morali biti tudi bolj elastični pri u| (javljanju določenih ugodnosti _pri i voju drobnega gospodarstva. Član | ki je odgovoren za drobno gosp stvo.je zato predlagal, naj po vzoru I katerih drugih občin tudi v črnomalf proglasijo vso obrt za deficitarno, I vinci pa naj ne bi bili oproščeni davki eno, ampak dve ali celo tri leta. Pij vsem pa bi se moral sklad usposobiti iskanje novih programov in se z vključiti v informacijski sistem. Obrt ki predlagajo tudi, da bi morali sklJ omogočiti, da bi se čez čas lahko fini ciral sam, prišli pa so celo na ideji ustanovitvi lastne banke z združiti kmetijske, gozdarske in obrtne banlt
M. B{ ’
•	Kristjani postajajo zopet celovita, tudi politična bitja in prevzemajo soodgovornost za družbeni in politični razvoj. (Peterle)
•	Oblast je čudna zadeva, nagnjena k zlorabljanju, ne glede na to, ali jo imajo v rokah komunisti ali demosovci (Pučnik)
Martin Vrtin
Posodobljeni
zbiralci
mleka
ČRNOMELJ — Potem ko J sredi januarja začela obratovati nova zbiralnica belokranjskega mlj ka v Črnomlju, je bilo tudi zbir* v * * cem mleka, ki vozijo do vasi, nart čeno, da sc morajo sodobni! opremiti. To pa pomeni zamenjaj plastičnih cistern z novimi iz neij veče kovine. Prednost slednjih j) da imajo dolgo življenjsko dobo1 se lažje umivajo, medtem ko je t plastičnih čez leta že težko vždm vati higieno.	I
Belokranjci so bili sicer zadjT* med zbiralci v okviru Ljubljansk mlekarn, ki so se sodobneje opreti li, delno gotovo tudi zato, ker so(: Sterne drage, kupiti pa sojih mof z denarjem iz lastnega žepa. Kot ^ povedal Martin Vrtin iz Dobi1 /
eden od petih šofeijev, sicer I
kmet kooperant, teh naložb zag* tovo ne bi zmogli, če si ne bi pod1 i gali z zaslužki od kmetij. Vrtin je1 cer uvozil 9.700-litrsko cisterno ZRN, ostali pa so kupili manjlj nekaj tisočlitrske, v Trebnjem. J »Nabava cisterne in predelavah vornjaka me je veljala 25.0; DEM. Tega pa še nekaj let ne)^ zmogel plačati le z zaslužkom " ‘ prevoza. Z novo cisterno pobin mleko od Vinice do Črnomlja f od začetka junija, vendar še ni Ij, popolnoma polna in tudi ne vent % 0 bo, glede na to, da je mleka ved J'n>y0 manj. Sedaj naberem okrog 6.0 °v ^ litrov na dan, razumljivo pa je, & ga raje več, saj sem plačan po t koliko litrov pripeljem v zbirf co,«pravi Vrtin,kije že 14 let z lec, a upa, da bo vsaj še toliko ( da se bo začela pridelava mlek Beli krajini povečevati.
pisma
in
odmevi

Kako je adala«
očevska Reka
A/
P*- \ad
gosp Istev , da : v pl >ili vi .Ste liosn ugod adu, indi i pro osti,
tih, [ *. ad 100novinarjev, kidopisujejo vslo-obra enske, jugoslovanske in tuje časopise, je 19. ju-va i Va obiskalo doslej najbolj varovano območje inski lovenije: Kočevsko Reko in Gotenico ter pod-azpn -mno zaklonišče za člane republiškega vodstva pred tkoli 100), če bi prišlo do vojne. Objekti so bili lena ograjeni okoli leta 1958 in so nekoliko zastareli, veni (edvsem oprema. Že dobrih deset let ni večpred-: den deno za zaklonišče vodstva, ker se je v javnosti i viti i1 razvedelo o njem, zato tudi že toliko časa ni pridem nihče iz vodstva Slovenije. Skupno je do-:>treb ej obiskalo to zaklonišče le nekaj deset članov ij bo očelil akor
slovenskega vodstva, bil pa je tu tudi predsednik Tito z dvema spremljevalcema.
Pa pojdimo od začetka:
Tisto torkovo dopoldne sta pripeljala sem novinarje iz Ljubljane dva avtobusa, poleg tega jih je veliko prispelo še z osebnimi avtomobili in kombiji. Prvi postanek je bil pri rampi med Stal-cerji in Kočevsko Reko. Čuvaj nam je na vprašanje če bo po odprtju tega območja in ukinitvi ramp ostal brez dela, odgo voril, dane. Zdaj so za rampo potrebni štirje čuvaji, potem pa jih bo potrebno toliko za vsak objekt (žago, delavnice,
'ongres vse bližje
em. dava 25J el nej kom " pobi' mlja ie ni
5 ve*5 [j • odgovoren za Slovence po svetuje dolenj-:a vfvL/°-/ak, doma iz Vavte vasi. Ko seje udeležilpri-“B	Srečanje v moji deželi, izseljenskeprire-
aje,d*
i po &
iD
r. Janez Dular, član nove slovenske
ditve v Dolenjskih Toplicah, ki so že v polnem teku, se je z njim pogovarjal novinar Dolenjskega lista Tone Jakše.
•	Dr. Dular, bi lahko najprej povedali nekaj besed o vašem odnosu do Dolenjske?
»Rojen sem bil v Vavti vasi leta 1943 in sem tukaj živel približno do dvajsetega leta. V Novem mestu sem končal učiteljišče, potem pa sem eno leto poučeval na osnovni šoli v Mimi Peči Že takrat sem se kot izredni študent vpisal na slavistiko, naslednje leto pa sem se zaradi rednega študija preselil v Ljubljano, kjer sem ostal. Se vedno pa se zelo rad in redno vračam v domače kraje. Ce ne pridem sem vsaj svakih štirinajst dni, sem kar malo bolan.
•	Kako ste postali minister za Slo vence po svetu? Je bilo to po strankarski liniji in ali ste imeli že prej kaj izkušenj na tem področju?
Za to funkcijo nisem bil izbran po strankarski liniji, saj sem neodvisen, sem se pa že prej dobro poznal z g. Lojzetom Peterletom. Tudi organiza-cijsko-političnih izkušenj nimam, pač pa kar precej strokovnih. Delal sem več sociolingvističnih raziskav med našimi zamejci v Porabju in v Kanalski dolini ter razisko val probleme dvojezičnosti
filosa dolenjskega lista
Agregat za proizvodnjo elektrike, če bi zatajilo napajanje od zunaj.
hlev), se pravi skupaj 12, pa še žico bo treba napeljati okoli teh objektov, medtem ko jih je doslej varovala le rampa.
V Kočevski Reki so nam najprej pokazali žago, direktor Posestva Snežnik Maks Šteblaj pa nam je predstavil to podjetje, ki je tako, kot so druga podobna podjetja.
Nato smo se zapeljali mimo ene žične ovire na cesti in mimo rampe, pri kateri je stražil miličnik, na območje Gotenice, se pravi v najbolj varovani objekt, kjer smo se po postanku presedli v »njihov« avtobus, da nas bo peljal do vhoda v podzemno zaklonišče za slovensko vodstvo. Radovedni novinarji so zastavili šoferju več vprašanj, na katere je odgovoril tako:
Zaposleni v objektu A, Gotenici, so ves teden tu, ob koncu tedna pa se zapeljejo domov izven zaprtega območja. Tu sem delal že pred 20 leti, potem sem se zaposlil zunaj, končno pa sem se spet vrnil sem. Vedno sem šofer. Niso vsi zaposleni komunisti, za sprejem v službo ni ovira, če hodiš v cerkev. Moraš pa biti za to službo zanesljiv, se pravi, da delaš, kar ti rečejo, pa molčati moraš o vsem. Zaklonišča so delali mojstri-zidarjl ne ujetniki Vojska je tu stražila do konca aprila. Ljudi, ki so sem prišli ali zašli, so le zaslišali in spustili
Vhod v odzemno zaklonišče, ki meri 2.400 kvadratnih metrov, je nad vasjo Gotenica. V vhodnem delu hodnika pod zemljo je bilo važno in pihalo je. Tuje v stranskem rovu trafopostaja. Vhodi in prehodi se zapirajo z vrati podobnimi vratom bančnih trezorjev. Ob vhodu v glavni del objekta so prostori za dekontaminacijo, kjer bi se
vsak vsaj delno razkužil, če bi zunaj doživel atomski napad ali šel skozi ožarčeno oz. okuženo območje. Potem so manjše sobice, kopalnice, stranišča, bolnišnični del zaklonišča s sobico za operacije pa sobe z razno tehnično opremo, telefoni itd., generator za proizvodnjo elektrike, manjša dvorana za sestanke in kino, ki je hkrati tudi jedilnica, saj je poleg oprema za točilnico, zadaj pa še kuhinja. So še skladišča za nafto pa naprave za čiščenje zraka, kanali za odvajanje vode pa naravni povsem zdravi vir pitne vode itd Vse je presenetil izjemno domiselno maskiran izhod iz zaklonišča, saj so v vrata vdelane skale, tako da jih sploh ne bi našel, če bi bila zaprta.
Potem smo si ogledali hlev z govedom. Blizuse je pasel trop ovac. V toplih gredah je rastla solata
in drugo. V bližini je bazen za plavanje, a so takrat plavale v njem le žabe. Treba je priznati, da so stavbe in sploh vse lepo vzdrževani, kar velja tudi za njive, travnike, sadno drevje in drugo. Nasploh je poskrbljeno, da bi tu lahko tri mesece preživelo kakih 3.000 ljudi
Novinarji smo dobili še »Poročilo komisije izvršnega sveta skupščine republike Slovenije za oceno varovalnega območja Kočevska Reka« (datum 12. junij letos), iz katerega povzemamo le nekaj misli
Varovalno območje je najprej zajemalo okoli 200 kvadratnih kilometrov. Na njemje 14 naselij z okoli 800prebivalci, pri podjetju Snežnik je zaposlenih 450 delavcev, v centru za oskrbo, kisodi v pristojnost RSNZ, pa 92 ljudi Dejanski vpliv pri upravljanju s tem območjem je imel Ivan Maček-Matija, ki ima tu še zasebne (skromne) prostore in nekatere predmete. Komisija je naletela v uradnih virih, da je bilo tu po končani vojni ustreljenih več ljudi So tudi podatki, da je gradbena dela na ključnih varovalnih objektih opravljala skupina ujetnikov, oz. političnih internirancev, katerih usode komisija ni raziskovala
Za kočevsko občino je nedvomno pomemben predlog oz. ukrep, ki govori o tem, da naj bi RSNZ izpraznil molel Jasnico in si pridobil nadomestne prostore v dosedanjem zaprtem območju; proučiti je treba možnost za ustanovitev naravnega ali krajinskega parka, posebna komisija IS Republike Slovenije pa naj bi med drugim raziskala, če je bilo to območje predvideno za odlagališče nevarnih odpadko v ali pa če sojih sem že odlagali Razen tega naj bi raziskala zgodovino zaprtega območja, usodo ujetnikov in zapornikov, ki so tu delali ali bili ustreljeni morebitne nezakonitosti v poslovanju pa tudi, če je bilo to območje predvideno za izolacijo političnih nasprotnikov. Prav o tem in še drugem so največ spraševali novinarji na tiskovni konferenci v Gotenici, na kateri sta odgovarjala ministra Janez Janša in Igor Bavčar.
Že v u vodu je Janez Janša ugoto vil da so no vinarji verjetno pričakovali, da bodo videli več, saj je tako pričakoval tudi on sam. Na večino najbolj zanimivih vprašanj so bili odgovori, da skupščinska komisija tega in onega ni mogla raziskati in da bo to storila posebna komisija izvršnega sveta (ujetniki, morebitni poboji, usoda dachavskih obsojencev, cena objekta, dokumenti o tem in onem itd). Tako je dopisnik iz Trsta najprej ugotovil, da je podobnih objektov veliko tudi v Italiji,
torej njihova gradnja ni presenetljiva, zaskrbljujoče pa je in je tudi škandal, če so bili graditelji postreljeni Ministra sta odgovorila, da so dokumenti o nekaterih eksekucijah, aboto preiskala posebna komisija.
Spet drug je povedal da je v A vstraliji srečal Slovenca, ki je bil v skupini ki je delal načrte za Gotenico, in da so bili vsi ki jim ni uspelo (leta 1948) pobegniti, postreljeni Prepričanje, daje še več takih po svetu, in vprašal kaj bi se jim zgodilo, če bi se vrnili Odgovor je bil daje zdaj v tujini samo 19 Slovencev, zoper katere je podan sum. da so morda vojni zločinci pa še za te se lahko izkaže, da po mednarodnih predpisih ne sodijo med zločince in da se bodo torej lahko vrnili domov.
Na ostala vprašanja sta 1. Bavčar in J. Janša odgovorila naslednje: Po ustnih in torej še nepreverjenih virih sta bila predvidena za izolacijo političnih oporečnikov dva kraja na tem območju: Borovec in Prelesje... Videli ste najpomembnejši objekt, ki ga je videla tudi komisija. Je pa še nekaj manjših, predvsem skladišč, ki jih še ne bomo odprli za ja vnosi.. To je edino zaprto območje po republiških predpisih. Federacija pa tudi lahko zapre del državnega ozemlja in je to storila za del Kočevskega Roga, vendar bo to območje kmalu odprto. Podobna območja imajo tudi v drugih republikah... Skritega letališča nismo videli in ga torej ni, saj tako velikega objekta ne bi mogli skriti.. Zaposleni na tem območju lahko dobe potni list in so tudi potovali v tujino... Po izjavah ljudi ki so s tem upravljali je naša komisija videla vse najpomembnejše, lahko pa si bomo ogledali še ostalo in tudi povprašali ljudi o vsem... Za objekte, ki smo jih videli imamo tudi popolno tehnično dokumentacijo... Objekte vzdržujejo z iztržkom od lastne dejavnosti zaslužijo tudi za svoje plače. Izjema je okoli 90 ljudi ki dobivajo plače iz proračuna ... Nismo našli nobenih dokumentov, da bi bilo tu po vojni taborišče za nemške ujetnike, ki so tu delali in bi bili nato likvidirani Tudi ni dokumentov, da bi bili tu internirani slovenski kulturni delavci ... Ni nobenih dokumentov, po kakšnih merilih bi izbrali tistih 100 ljudi ki bi se zatekli sem v primeru vojne... Kadrovskih sprememb v službah na tem območju ni bilo... Znano je, da so sem zanesli antraks iz Kamnika leta 1983, in slišati je tudi, da so tu odložili radioaktivno sirotko po černobilski katastrofi, je nekdo pripomnil Odgovor pa je bii da dokumentov o tem (še) nimajo...
JOŽE PRIMC
v Prekmurju. Imel sem več predavanj v Trstu, navezal pa sem tudi precej prijateljskih stikov s koroškimi pevskimi zbori Vendar nisem nikoli mislil, da mi bodo ti stiki kdaj prišli prav v take namene.«
•	Srečanje v moji deželi na katero sedaj že drugič vabimo Slovence iz vsega sveta, bo gotovo pripomoglo, da bodo pregrade še hitreje padle. Kako ocenjujete letošnji koncept?
»Ob tej priložnosti se mi misli sučejo v dveh smereh. Eno je sama prireditev, drugo pa je njeno razmerje do družbenega in političnega trenutka. Prireditev, ki ima svojo zgodovino in svoj koledar, je sicer doživela nekaj korenitih sprememb, bistvena pa je bila sprememba od piknika oziroma veselice v kulturno prireditev v pravem pomenu besede. Med Slovenci ki bodo prihajali sem, pa je sem in tja čutiti še nezaupanje, ali je vse to, kar se govori, da se dogaja, res zanesljivo. Prireditev bo torej priložnost, da se nezaupanje otaja, da se pokaže resnična odprtost, da se dajo prave informacije o dogajanju pri nas in da se tudi nakažejo smeri nadaljnjega razvoja in mogoče iskanja. Nekaj točk iz programa je izrazito takih, bi rekel is-kalskih, obrnjenih v prihodnost«
•	Katere imate konkretno v mislih?
»Mislim na poslovno konferenco, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije, ter na znanstveno srečanje na Otočcu. To je po svoje pravzaprav glavno težišče za prireditev in njeno prihodnost, vsaj kakor jo vidim jaz. Saj jela mani-festativni del tudi zelo pomemben, ampak glavna stvar je v tepi, da se skupaj dogovorimo, kaj nas čaka jutri«
•	Mar ne pride spravna manifestacija kot nalašč dan po Srečanju?
»Po naključku bo ta prireditev en dan pred spra vnim dogodkom na Rogu. To naključje je zelo dobrodošlo. V to se lepo vključuje tudi ime prireditve. Prvi dan je Srečanje in naslednji dan Sprava. Zaradi tega dobiva letošnje srečanje zgo-
Dr. Janez Dular
do vinske razsežnosti zgodo vinski pečat in smo toliko bolj odgovorni da srečanje uspešno izpeljemo. Se o tretji razsežnostije moč govoriti namreč, daje to srečanje prvo v vrsti prireditev, ki bodo še sledile in katerih vrh naj bi bil približno čez eno leto — svetovni slovenski kongres. Vse te prireditve bodo nekako izpričevale nove razmere, odprtost za vse Slovence, in zelo dobro bi bilo — upam, da tako tudi bo — da se že prvi tak korak uspešno izpelje in odpre vrata za nadaljnje.«
• Včasih smo Slovencem po svetu veliko obljubljali tudi v materialnem smislu, vendar je bilo uresničenega bolj malo. Bomo poslej ostali bolj na realnih tleh?
»Kaj dosti ni moč obljubljati saj smo tudi mi sami zainteresirani za pomoč. Slovenci zlasti nekateri, so se v svetu močno uveljavili vendar pri tem ne gre za direktno denarno pomoč, pač za investiranje tukaj in da bi nam omogočali boljše zveze s svetom s tamkajšnjimi ustanovami Tudi pri zunanjepolitični promociji Slovenije v svetu nam lahko veliko pripomorejo.«
• Ali ima vlada že na vidiku konkretne projekte, pri katerih bi naši rojaki v svetu lahko sodelovali?
»No, vse je še v navezovanju stikov in ustvarjanju ugodnega vzdušja. Tudi Srečanje i< moji deželi je eden od teh korakov. Srečanja se vrstijo, med drugim zelo pomembno srečanje v Dragi ki je bilo za uradno Slovenijo tako rekoč pollegalno. Sedaj obstaja ideja in jaz bom sprožil predlog, da bi vlada republike Slovenije letos uradno povabila udeležence srečanja v Dragi naj pridejo vsaj simbolično čez mejo republike Slovenije in tudi noter, vsaj do Sežane ali do Lipice, če že ne do Ljubljane, da simbolično prestopijo to mejo, ki ie bila za številne izmed njih tako rekoč prepovedana ali pa je sami niso hoteli ali se je niso upali prestopiti«
Ajdovski jez se je podrl
D
eselega junija je bilo v Ajdovcu zelo slovesno. Bilo je. kol da se je k tej suhokranjski vasi podrl Se en dolga leta zadrževan jez in se je Se en potoček ljudske volje svobodno in brez zadržkov zviju-gal po plodni dolini Ljudje so bili sproSčeni in vsaj zunajemu opazovalcu seje zdelo, da so s ponosom in dostojanstveno končno le pokazali svoja prava čustva. Na nek način, bi lahko rekli, so Sele sedaj poslali polnopravni državljani kajti verskih obredov niso mogli opravljati v svoji farni cerkvi, temveč v podružnici Farne cerkve skoraj oseminštirideset let niso imeli pa tudi zgraditi je niso mogli Prave prepovedi sicer ni bilo, dali pa so jim vedeti, da čas za gradnjo »politično Se ni zrel«.
Ajdovec je ime! v sebi poseben naboj in simbolni pomen, daje bil toliko let zavestno odrivam, čeprav je pri faranih in pri župnikih, ki so službovali v lej improvizirani župniji, vedno bila volja takoj prijeli za delo Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z Žužemberkom. Vzroke za to dobimo s preprostim sklepanjem, da je vese skupaj povezano s lem, v kakSnih okoliščinah sta bili stavbi poruSeni oziroma opžganL V obeh so se namreč utrdili belogardisti oziroma domobranci, zažgali pa so ju partizani, potem ko so v bitki premagali nasprotnike. So se zmagovalci ustrašili. da bi se s tem, ko bi se cerkve ponovno pozidale, izničili rezultati njihove borbe? Morda, vendar je taka logika na silno trhlih nogah in kar sama ponuja kup vpraSanj in sklepanj.
NOČ KRIKOV, STREUANJA IN HARMONIKE
StarejSi Ajdovčani dobro pomnijo noč, ko je bila cerkev požgana. Kako tudi ne, saj je stala sredi vasi!
Mnogi so imeli v prosvetnem domu, imenovanem po ajdovskem rojaku, skopskem Škofu Janezu Gnidovcu, svoje brate, može, očete in sinove. Tja so se zatekali v zavetje ponoči, precej pa jih je bilo tudi c redni enoti vaSke straže. Bili so bolj slabo oboroženi Menda je na približno sedemdeset mož priSlo kakih trideset puSk. Zato je marsikomu v vasi trepetalo srce, ko se je 11. decembra zvečer leta 1942 tam oglasilo streljanje, kije naznanjalo, da so postojanko napadli partizani Vsem je bila Se v svežem spominu ustrelitev župana Štefana Vidriha z Brezove Rebri Partizaniso ga likvidirali, ljudje, ki so ga imeli za poštenjaka, pa so zato živeli v strahu. Odrasli moSki so se zatekali pod zaSčito.
Jože Gnidovec, ki mu je bilo takrat Štirinajst let, njihova hiSa pa stoji na hribu v Gornjem Ajdovcu, se spominja, da so ga streli prebudili okoli devetih zvečer. Z bratom, s katerim sta spala skupaj v postelji, potem celo noč nista zatisnila oči. Ker so krogle žvižgale v vse smeri, si tudi skoz okno nista upala pogledati Med streljanjem je bilo slišati kričanje in igranje harmonike. Potem je noč razsvetlil sij in postalo je svetlo kot podnevi Gorela je cerkev. Streljanje je pojenjavalo.
Zjutraj je Jože kol radoveden vaški otrok stekel v vas in imel kaj videti Blizu kadečega se pogorišča je bila skupina partizanov in stražila z vrvjo zvezane ujele domačine. Nekateri so bili ranjeni v roke ali noge, strjena kri se je cedila po oblačilih. Nihče jim ran niobvezaL Tisti, ki so imeli prej kaj boljšo obutev, so morali v hudem mrazu stati kar bosi. Od ognja in dima so bili nekateri vsi črni in ožgani Jožeta so prosili za vodo. Stekel je domov in jim jo prinesel
trupla, vedo povedati, da so bila precej iznakažena.
V partizanskem napadu je ogenj uničil Gnidovčev dom, cerkev, župnišče in šolo. Župnik Gregor Mali se je precej poškodovan rešil h Gnidovčevim. Tudi cerkveno kroniko mu je uspelo rešiti pred ognjem, ostali arhiv pa je zgoreLJJva dni pozneje je na pokopališču na Selih pokopal pobite farane, nato pa za vedno odšel iz Ajdovca.
UVOD
V BRATOMORNO VOJNO
Čto vek se seveda sprašuje, zakaj je bila Suha krajina tako neprijazno nastrojena proti partizanom, oziroma so se moški če so le mogli izogibali mobilizaciji v njihove vrste. Domačini pravijo, da to ni trajalo ves čas. Na začetku so bili naklonjeni Osvobodilni fronti Stanje se je začelo spreminjati, ko so začeli partizani preganjati duhovščino in ko so se pričele prve likvidacije. Potem, ko se je stvar zaostrila, ko je padlo že preveč žrtev, je bilo stvar seveda še težje obrniti v drugo smer. Kri je dala kri in precej je bilo takih, ki so že zaradi srda in želje po maščevanju obrnili puško v napačno stran.
Treba pa je vedeti še nekaj. Mnogi ljudje v Suhi krajini so že po tradiciji globoko verni in vse, kar je v zvezi z vero in cerkvijojim je sveto. To pove že kratka epizoda o reševanju monštrance iz ognjenih zubljev. Enemu od vaščanov, ki naj bi rešil cerkvene dragocenosti, je moral župnik ukazati naj jo prinese iz tabernaklja, saj se je ni upal dotakniti
Vernost izpričuje tudi dolg seznam duhovnikov, ki so bili rojeni v ajdovski župniji Kar dvaindvajset jih je, med njimi je gotovo najvidnejši pokojni škof dr. Janez Gnidovec, ki je tudi svetniški kandidat Vsi ti duhovniki od katerih so v cerkveni hierarhiji nekateri dosegli kar vidna mesta, so precej naredili za to, da seje ime njihove rojstne fare razširilo po svetu. Dr. Franc Gnidovec, ki živi v Argentini, je leta 1988 izdal celo knjigo z naslovom Zgodovina Ajdova v Krajini v kateri opisuje tudi dogajanja med zadjo vojno. Večino zapisov za knjigo je napravil pokojni šmihelski župnik, znani krajevni kronist Alojz Zupanc.
Sedaj Jože pravi »Še slutil nisem, da jih bodo popeljali v smrt Danes mi je žal da jim nisem natočil vina « Ujetnike so partizani odpeljali na Brezovo Reber, kjer so večino pobili Priče, ki so pozneje videle
Takšnaje bila panorama Ajdovca pred drugo svetovno vojno. Levo šola, sredi cerkev svete Trojice, pod njo župnišče. Vse je bilo požgano.
USODNI GROB V STA VČI VASI
Bolj kot karkoli drugega pa je ljudi gnal na drugo stran strah ter gnev nad naravnost nerazumljivimi početji ki so si jih privoščili nekateri partizanski oblastniki Po italijanski kapitulaciji pozno v jeseni leta 1943 so partizani pobrali osem domačih fantov iz Velikega, Srednjega in Malega Lipovca Brez kakršnegakoli vzroka ki bi bil prebivalstvu znan, so jih odpeljali in za njimi se je izgubila sleherna sled. Če so spraševali mimoidoče partizanske partulje, kje so njihovifantje, je bil odgovor vedno enak, namreč, da
Alojz Pojjanc (levo) je v petdesetih letih kot miner pri tedanji Cestni upravi zrušil zvonik stare cerkve. Novega je prišel le pogledal
Terezija Legan iz Ajdovca, rojena Kužnik v Srednjem Lipovcu, se spomirya grozljivih vojnih do vetij. Pri njej vnučki Lea in Polonca.
sov 13. brigadi Kje pa se ta brigada nahaja, ni vedel nihče. Tistega časa se dobro spominja Terezija Legan, prej Kužnikova iz Srednjega Lipovca, kajti med odpeljanimi je bil tudi njen brat Ferdinand Natančnejša poizvedovanja so pozneje le pripeljala do odkritja strašne resnice. Vse fante so partizani peljali skozi Stavčo vas, kjer so se opremili s krampi in nadaljevali pot v gozd Po nekaj mesecih pasov gozdu odkrili gomilo, za katero so sumili, da skriva pogrešane. Izkopavanje, pri katerem je sodelovala tudi Terezija, je zlo slutnjo potrdilo: najprej so prišli do po-kri val, ki so jih že poznali, globlje pa do trupe! svojih sorodnikov.
»Ker je bila zima, so bila trupla lepo ohranjena, gola in vsa bela. Tisti, ki je zdržal ob njih, je lahko videl, kakšne mučeniške smrti so umrli fantje. Za brata vem, da je imel izdrle očl Tudi za druge bi lahko povedala. Človek si težko predstavlja, kaj lahko človek naredi sočloveku,« pripoveduje Terezija Legan, še sedaj pod vtisom mučnih spominov, medlem ko na kolenih pestuje vnučki Polonco in Leo. »Trupla smo potem v preprostih zabojih prepeljali na pokopališče na Selih. Tam so ostala v cerkvi čez noč, ko pa smo drugi dan prišli, da bi jih pokopali, jih ni bilo več. Povedali so nam, da so jih že pokopali partizani Verjetno so tako hoteli preprečiti žalno komemoracijo, kajti ljudi je vest o najdbi trupel močno vznemirila.«
In kakšna je bila posledica tega odkritja? Pravijo, da je neka ženska, kije dobro poznala vsako skrivno gozdno stezico, samo v eni noči s planote odpeljala v mesto sedemdeset moških. Ti so ostali pri domobrancih in potem verjetno končali v roških grapah. Res, čudna so pota usode.
RUŠEVINE BREZ MIRU
Veliki bronasti zvon, ki je bil v zvoniku, se je l požarom stopil Devetsto kilogramov brona seje kopičilo pod zvonikom. Dva manjša zvonova iz 1 za sla ostala cela in so ju vaščani shranili Nove a ve posvetna oblast ni dovolila zidati stare cerkvena ne obnoviti češ da je oskrunjena. Tak po vojni ostanki cerkve vse bolj propadali, dokle ni oblast odločila, da jih bo odstranila V vas je po la minersko skupino tedanje cestne uprave, in ke bili vaščani nenaklonjeni podiranju, tudi policij zaščito. Ker pa je šlo za simbolno dejanje, so bi dogodku poklicani tudi novinarji iz dolenjske in venske prestolnice. Vendar ni šlo vse tako gladko, je bilo vse pripravljeno in je bil dan znak za elektr vžig, iz vsega skupaj ni bilo nič.
»Nekajkrat smo ponovili manever, vendar žarni pripoveduje Alojz Poljanec, edini še živi miner, l bil takrat na Ajdovcu. »Ko le ni uspelo in so gc odšli, ne da bi videli, kako cerkev pada v prah, jel šla na dan uprava za notranje zadeve. Sumili so mreč, da je vmes sabotaža. Pa niso odkrili niče. Potem smo drugo jutro, bila je še skoraj noč, priž na nekaj koncih in hkrati konce zažigalnih vrvic, donelo je in stolp je padel skupaj. Prič dogodka n lo. Na vrhu kupa smo našli nekaj človeških koš ‘ dolgo puškino cev. Vse skupaj so delavci skl pospravili«
Taka je zgodba o ajdovski cerkvi sv. Trojice marsikaj bi se dalo povedati in marsikaj bo še pt danega. Najvažnejše pa je, da so krajani, tako kot mrtvi dobili zadoščenje in kraj, kjer bodo c * doživeli trenutek sprave.
TONE JAh
In takšan je podoba Ajdovca danes. Arhitekt Peter Kregarje izdelal načrte za novo cerkt župnišče pod njim. Cerkev ne stoji točno na istem krqju kot stara.
Glavni trg kot duša mesta
v
S.
e na veliko vprašanj okoli novomeškega mestnega jedra bo treba odgovoriti, predno se bomo sploh lahko pričeli odkrito pogovarjati o poteh in načinih za njegovo ponovno oživitev.
preba se je dogovoriti kaj pravzaprav še pojmujmo kol mestno jedro, kaj od tega želimo ohrani-f in kakšno življenje ponujamo temu novemu sta-emu delu. Eno je gotovo: Glavnemu trgu in 'omala vsemu predelu na Krkinem polotoku je iotrebno namesto sedanjega avtomobilskega vreza ponuditi tisto, kar je značilno za vsa stara ali iova središča evropskih malih in velikih mest: la-ten mik, dovolj močan, da bo pritegnil pešca tudi nekaj sto metrov oddaljenega parkirišča.
Nihče ne dvomi o tem, da ima novomeško jedro v sebi močan lasten osnovni naboj ter s tem h va-ležno izhodišče za vse nadaljnje korake, vendar to ni dovolj. Treba bo napraviti velike reze tudi v njegovo sredico. Treba pa bo napraviti še nekaj: sami v sebi moramo dojeti novo vsebino mestnega jedra. Na koncu koncev se vedno izkaže, da so najmočnejše zapreke v nas samih. Pomisleki bodo morda manjši, ko bo odprt no vi most in ho zaživela nova prometna žila Tedaj bomo morda lahko bolj suvereno razmišljali o jedru, pa tudi o Glavnem trgu. Ki je sedaj nabavno, prometno, po-
slovno, trgovsko, gostinsko in stanovanjsko središče ter parkirišče hkrati Vse naenkrat ne more biti, vsakega malo pa tudi ne.
Kakšne reze bomo napravili kaj hočemo z operacijo doseči in predvsem, koliko smo pri-pra vljeni za tako operacijo plačati pašev svojem vmesnem poročilu odboru za prenovo starega mestnega jedra ob izhodiščih za pripra vo prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje in historično jedro Novega mesta sprašuje magister Vladimir-Braco Mušič. Za taka spraševanja postavlja tudi nekaj osnovnih izhodišč.
Predvsem je postavil kot osnovno vprašanje to, ali naj bo preno va postopen proces ali pa bi se ga lotili s projektnim pristopom, kar bi zahtevalo veliko koncentracijo stroke, kadrov in seveda denarja. Če vemo, kakšne so finančne razmere v mestu, ki se sprašuje, od kod dobiti denar za spodobno ograjo in opremo novega mostu, potem je kmalu jasno, da ta, druga varianta odpade.
Nadaljnja razmišljanja v gradivu se sučejo predvsem okoli vprašanj, kaj pravzaprav pomeni za No vomeščane in okoličane pojem mesto. A li to še vedno pomeni predvsem jedro na okljuku Krke ati pa se je v novejšem času pojem že razširil? Sprašuje se tudi. kaj No vomeščani tujcem najraje pokažejo, katere objekte, območja, vedute, krajinske predele, in kako vrednotijo pomen Glavnega trga, nastajajočega Novega trga, nove avtobusne postaje, Rogovega loga. Loke in kako
imajo izdelan odnos do točk in območij, ki bi jih lahko označili z imeni Bršljin, Grm, IMV, »Krka« ter podobnih.
Hkrati z vprašanji magister Mušič tudi svetuje nekatere vizije, do katerih naj bi se No vomeščani ob iskanju lastnega odnosa do omenjenih vprašanj tudi opredelili Oglejmo si eno od teh: »Ob G la vnem trgu, v g la vnem pod arkadami naj bi se vrstile zasebne trgovine in obrtniške delavnice, ki bi prispevale k raznoliki in privlačni ponudbi izražale domiselnost in podjetnost domačinov, a tudi višjo evropsko kakovostno raven. V zaledju Glavnega trga naj bi bila mirnejša stanovanjska
sosedstva z urejenimi vrtovi in kulturne ustanove, ki bi s svojo zunanjo ureditvijo predstavile Novo mesto kot tradicionalno regionalno središče tega dela Slovenije. Eno in drugo naj bi dopolnjevala pri vlačna in raznolika gostinska ponudba z lokali, ki so enako privlačni za domačina in tujca.«
Takemu središču se vsekakor spodobi ena ali več festivalskih prireditev na leto, ki bi pritegnila tako lokalno prebivalstvo kot tudi prebivalstvo iz dveh republiških prestolnic, Zagreba in Ljubljane, med katerima ima Novo mesto tako rekoč strateško pozicijo. Mesto bi se moralo, meni magister Mušič v svojem poročilu, prizadevati tudi za to, da bi pritegnilo k sebi veje višjega in visoke-
ga šolstva, predvsem pa tiste panoge, ki se rt na že obstoječe industrijske zmožnosti y me# pokrajini Sploh bi moralo Novo mesto bol] koristiti svoj položaj med prestolnicama Lju in Zagrebom, zgraditi ob odcepu nove1
mobilske ceste velike šoping centre, se p devati, da bi dobili v bližino mesta odcep I železnice, in se usmeriti v določena področju se odpirajo široke in perspektivne možno# pravi r ekologijo, valorizacijo naravne in k P ne dediščine, zdravstvo in turizem.
Iz povedanega logično sledi, da bi morah zgodovinsko jedro Novega mesta, naj mat Glavni trg, zaprto za ves promet. Z aviomol bilo moč priti le do Novega trga in vzdolž I zanske ceste, vse drugo bi moralo biti namer pešcu. Za slano valce i> jedru bi bil mogoč dot vozili, ki bi imela posebno nalepko, zanje I bila pripra vljena tudi posebna parkirišča in t že. Seveda bi morala biti v primeru zapore] pripravljena parkirišča tudi za njegove ob valce. Kako nerodna je sicer zadeva, je vid1 sedaj, ko enostavno ni moč pustiti avtomol Kandiji ali pa v bližini Novega trga, tudi če t> vek hotel y mesto peš. Rezultat lega so nat! ulice in stoječe kolone vozil ter upravičena1 volja voznikov, ki dobivajo kazni za nepN' parkiranje od tistih, ki dobro vedo, da pomit ni moč pustiti vozila drugje.
Takih stoječih kokon, hrupa in izpušnih plinov v Novem mestu gotovo ne bo več, ko bo zgrajen novi most in bomo začeli razmišljati o tem, kaj staremu mestnemu jedru, kije gotovo vredno pozornosti, v zameno ponuditi
Seveda se bo treba zato reševanja prob , problematike kakor tudi urejanja mestnega! lotiti kar najbolj široko in pridobiti mnenja strokovnjakov kakor tudi prebivalstva. Tak1 pravi so tudi namenjena vprašanja magistra šiča. Nikakor pa ne bomo stvari rešili, če f bomo lotevali kar po domače, kot se do’ mnogokrat dogaja, namreč, da se ljudje ne* ma znajdejo pred zaprtim starim mostom1 vedo ne kod ne kam. Mestu je treba ponudj ternativo pravočasno. Če ga bomo samo od" od zaledja, se bo zadušilo. Ne sicer v izpušni’ nih in pločevini, kot sedaj, zato pa v lastni* in nemoči.	,
TJ*
j
#
kc
je
sk
8k
8k
rii
nj
vc
8F
ve
gr
11
Jv
T2d
priloga dolenjskega lisi
/

SVETOVNA DEDIŠČINA V JUGOSLAVIJI
1
• »M
lih
»tSt,,
JUGOSLAVIJI
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Unesco, je leta 1972 sprejela Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. V tem dogovoru je predvideno, da se sestavi seznam najpomembnejše svetovne dediščine, nanj pa se po najstrožjih strokovnih merilih vpišejo najdragocenejše kulturne in naravne dobrine sveta. Lani je bil seznam dokončan s 315 vpisani-
Skocjan-skimi jamami, Plitvičkimi jezeri, Splitom, Dubrovnikom, Kotorjem, Durmitorjem s Taro, Starim Rasom, Studenico in Ohridskim jezerom z Ohridom.
Mladinska knjiga je to dejstvo spremenila v zanimiv in dragocen knjižni projekt. Zamisel o predstavitvi svetovne dediščine na tleh Jugoslavije, vsebinsko zasnovo, organizacijo in končno tudi samo ureditev knjige je razvil urednik Marko Krušič, ki je k sodelovanju pritegnil številne strokovne sodelavce: za besedilo o kulturni dediščini prof. dr. Janeza Hoflerja in prof. dr. Ignacija Vojeta ter za besedilo o naravni dediščini Matjaža Puca. Pomoč pa so nudili še drugi strokovnjaki: Vlado Malenk, dr. Cvetan Grozdanov in prof.
dr. Boris Šket. Tako je nastala izjemna knjiga Svetovna dediščina v Jugoslaviji, ki je te dni prišla v prodajo.
Slovensko založništvo ima le malo podobnih projektov, kjer si estetsko in strokovno tako sijaj no podajata roko. Strokovno, a vendar širšemu občinstvu dostopno napisano besedilo spremlja množica odličnih barvnih slik, ki vsestransko predstavijo vseh devet svetovnih znamenitosti na tleh Jugoslavije. Pisci besedil so pri pisanju upoštevali najnovejše izsledke raziskovanj, ki jih je spodbudilo prav dejstvo, da so se te znamenitosti znašle na Unescovem sezna-
mu	M. MARKELJ
POEZIJA KOT RANA
Vsaka pesem raste od tam, kjer je doma, pravi Tone Pavček. Vedno pa raste s slastjo in z muko kot vse pravo v ustvarjalnosti. Nove pesmi Miroslava Košute, povezane v zbirko Odseljeni čas (izdala Cankarjeva založba), rastejo iz njegove prave domačije. To sta slovenski Kras in Trst z morjem, pesnikova večno odprta rana in bolečina.
Iz te rane, ki boleče skeli v pesnikovem srcu in misli, odteka sok verzov, polnih nostalgije po tržaškem mestu, kakršno je bilo nekoč, v pesnikovih mladih letih, predvsem pa nostalgije po slovenstvu, ki tako naglo izginja. »Tu se rojeva pesem kakbr sled / nečesa, kar spreminja mrzel red, / kar mi osmišlja tale dan,« pravi pesnik, ki pa sam vendarle ne želi biti samosledilec sprememb, temveč se odloči spreminjanje prehiteti. Iztrgati mu hoče vse tiste podobe in prispodobe, ki so se vanj ujedkale že v mladosti, in jih upesniti v tihožitja. Pri tem mu pomaga večni Zalivski tok (naslov prvega cikla), ki mu nanosi polno naročje tihožitij, a ko si ta ti-
hožitja pobliže ogleda, z grenko otožnostjo ugotovi, da so vsa že vnaprej odpisana. Spoznanje mu pravi, aa je navsezadnje popolnoma vse zapisano končnosti, minljivosti, da pa ima tudi to neki smisel in je tudi s tako dejanskostjo moč preživeti svoj vek. Pesnik prav zato prikliče mediteranski Val vetra (drugi cikel), ki naj to grenkobnost, nostalgično otožnost umirajoče preteklosti razpiha z novimi toni.
Potem pride Zazpamovanje (tretji cikel), z razpoznavnimi znaki in znamenji obleženo stanje, položaj, v katerem se ie vse znašlo: z angelom smrti, ki je obletel hišo, ko je strašni ogenj obstal pred vrati, z materami mrtvih sinov, ki toliko časa slonijo na oknih, da jih izpije svetloba, z mrakom, ki se gosti nad mizo, okoli katere so bili nekoč vsi zbrani. Itd. Ostanejo še svetleče se Ribje luske (četrti cikel), kratke, štirivrstične pesmi, prepojene z novo jedko bolečino, ki raste iz spoznanja o minevanju in iztekanju. Vsega, tudi slovenstva, npr.: »Pri mizi sedimo trije, / četrti je naše gorje. / Prihaja pa nikdar ne pride, / odhaja, nikdar ne odide«. Takšna je ta poezija. Ena sama globoka rana.
1. ZORAN
SLOVENSKA
VOJSKA
V vsakdanjem jugoslovanskem razmišljanju smo Slovenci sicer marljivo in pridno ljudstvo, vendar brez vojaških izkušenj, nevojaški narod, medtem ko naj bi nekateri drugi balkanski narodi srkali vojaške vrline že z materinim mlekom. Takšen stereotip seveda služi določeni politiki in ciljem, ki jim slovenstvo ni mar, kvečjemu nekaj nadležnega. Zato ni čudno, da je bil zgodovinski spomin na slovensko vojsko skoraj povsem zabrisan, zgodovinarji pa so to tematiko kar obšli.
Obudil jo je Janez J. Švajncer s knjigo Slovenska vojska 1918 — 1919, ki je te dni izšla pri Prešernovi družbi. Knjiga je plod njegovih desetletnih raziskav, ki so dvignile na dan prenekatero zanimivo dejstvo, podatek in pričevanje. Njegova knjiga lomi omenjeni stereotip in dokazuje, da smo Slovenci imeli svojo vojsko že
leta 1918, naslednje leto pa je bila razslovenjena in posrb-ljena. Dogajanje se kaže v mnogih svojih značilnostih podobno tistemu leta 1945, ko je bila razformirana tudi slovenska partizanska vojska v imenu podobnih idej. Pomen Švaj-ncerjeve knjige se tako v sedanjih razmerah izrisuje kot izredno aktualen.
M. MARKELJ
OD SKRIVNOSTI DO ŠKRLATNE VRTNICE
S spomladanskim paketom knjig, ki so namenjene predvsem mlajšim bralcem, je Založba Borec potrdila ne samo svoje uspešno prilaganje novim, za založništvo nenaklonjenim razmeram, temveč je z njim zabeležila tudi majhen jubilejni dosežek. Izšla je stota knjiga v zbirki Kurirčkova knjižnica, ki izhaja že od leta 1962 in je v tem času slovenskemu mlajšemu bralstvu ponudila številna kvalitetna dela domačih in tujih piscev ter ilustratorjev.
Čast stote knjige je pripadla Berti Golob in njenim ŠOLSKIM RAZGLEDNICAM. Gre za najnovejše delo plodovite pisateljice, ki z velikim posluhom za slovenski jezik posreduje bralcu tisti pogled na šolo, ki ga običajno ne pozna, to je pogled na šolo in na dogajanje v nji, kot ga doživlja učitelj. Avtorica je dolgo vrsto let tudi sama poučevala, zato so ji izkušnje in spomini nudili bogato snov, iz katere je zajemala, ko je pisala Šolske razglednice. »Na šolo sem vrgla snop svetlobe, ki naj učencu poka-
že, da je strogi učitelj, ki ga v šoli muči, navaden Zemljan,« je na predstavitveni tiskovni konferenci med drugim povedala avtorica o svojem delu. Knjigo je ilustrirala Jelka Godec Schmidt.
V	Kurirčkovi knjižnici je izšlo več tržno zelo uspešnih knjig. To je založbo napeljalo k ustanovitvi knjižne zbirke Kurirčkove uspešnice, kjer po-natiskujejo ta dela. Novost v zbirki je tretji natis pesmi za mladino Nika Grafenauerja SKRIVNOSTI. Pravzaprav so to pesmi, ki so se enako kot mladini priljubile tudi odraslim, za nekatere pa so v svoji poetični preprostosti sploh najlepše, kar je Grafenauer napisal. Sam avtor je dejal, da je z njimi zaključil svoje pesniko-vanje za otroke in mladino. Skrivnosti je ilustriral Karel Zelenko.
V	zbirki Liščki so kot novost predstavili knjigo Mihe Matete ŠKRLATNA VRTNICA. V nji je pisatelj, ki ga poznamo po šaljivo zaokroženih pripovedih, zbral »prijazne pravljice o rožah«, kot jih je nazval pisec Dodatka, ki ga ni treba nujno prebrati, Matjaž Kmecl. Zgodbice, ki govore o pravljičnem nastanku rož, niso samo to, govore tudi, da je za vsakim videzom še kakšna druga, prikrita resnica. S pravljicami iz Škrlatne vrtnice je Mate krenil iz dosedanjega tematskega kroga, v njegovem pisanju pa je zaslediti nove, melanholične in romantične tone, ki kar ubrano zvene.
M. MARKELJ
pač ne more biti posebna novost s slovenskega knjižnega trga. Vsekakor pa je izid kratkega romana Mlaj, ki je nedolgo tega izšel pri Cankarjevi založbi, vreden pozornosti. Po mnenju tistih, ki dobro poznajo obsežno Zidarjevo pisateljsko delo in so ocenili tudi njegove Ognje negotovosti, kot je najnovejši roman podnaslov-ljen, gre za izrazitejše Zidarjevo delo. Zgodbo o pisateljevi vrnitvi v kraje mladosti in od-slikavanje znanega v novi, drugačni luči, to pisateljevo »hojo po stvarnih tleh in po krajinah duše«, kot jo je na predstavitvi kratko označil Tone Pavček, lahko uvrstimo med Zidarjeva najboljša dela.
TEMELJI
SLOVENSKE
TEATROLOGIJE
MLAJ
Da je izšla še ena knjiga našega najbolj plodovitega živečega pisatelja Pavleta Zidarja,
Cankarjeva založba je izdala še peto knjigo Dušana Moravca, vodilnega teatrologa na Slovenskem, s katero je zaokrožil število pri tej založbi izdanih knjig na pet in z njo dopolnil in zaključil vrsto knjig o slovenskem gledališču. Kjiga Temelji slovenske teatrologije je nekoliko drugačna od doslej izdanih. Sestavljenja je iz dveh sklopov prispevkov. Prvi obsega dve razpravi, v katerih avtor raziskuje začetke in razvoj slovenske teatrologije ter mejnike v razvoju starejše slovenske gledališke kritike. Drugi sklop pa predstavlja devet prispevkov, nekakšnih »portretov« osebnosti, ki so s svojimi pogledi in delovanjem vplivali na razvoj slovenskega gledališča, od Bleivveisa do Koblarja. Knjigo zaključujejo Zaprašene misli o dramaturgiji, osebni avtorjev pogled na povojno gledališče.
Tone Jakše Milan Markelj
KJE 80 TISTE STEZIGE ?
OD ŠENTJURIJA DO STAREGA GRADU
Po uspešno prehojeni Levstikovi poti sva se odločila, da najino vandranje po dolenjskih stezicah nadaljujeva po poteh, ki niso nikjer zapisane ali znane kot pohodniška tura. Pri odločitvi kam, je nekoliko botrovala podoba, s katero Novomeščani žive od rojstva do smrti To je značilni obris hribov od Hmeljnika do Trške gore z njeno cerkvico in košatim lipovim stražarjem. Običajno nam je dobro znan Hmeljnik, Trška gora, njen desni stražar Stari grad in vse tisto, kar leži med tem hribovjem in mestom, kraji onkraj po zbujajo vtis odmaknjenosti 'n neznanega. Tako sva se odločila, da si pot začrtava od Šentjurija do Starega gradu. Kot se je kasneje pokazalo, ji ni k.aj očitati; prijetna je, polna zanimivosti, a mestoma tudi tihotna in samotna.
Zakaj začetek v Šentjuriju? Saj to je večini ljudi le malo poznan kraj, čeprav se na poti v Ljubljano vsakič srečajo z njim in se jim gotovo oko za hip zaustavi ob cerkvici, ki dominira sredi vasi. Sentjurij stoji na koncu slikovite doline s potočkom in starimi mlini, ime pa je vas dobila po patronu, kateremu je po-
8VPiApna pprkpv
Sv. Jurij je star ljudski svetnik, znan kot legendarni zmagovalec nad zmajem, ki pooseblja temo in zlo. Krščanskega Jurija pa se je prijelo marsikaj od njegovega nam zdaj neznanega poganskega prednika. Pravi svetnik je bil rimski vojščak, ki je umrl kot mučenec pod rimskim cesarjem Dioklecijanom, zadnjim, ki je preganjal kristjane. Ker je bil vojščak, so ga srednjeveški vitezi radi sprejemali kot svojega vzornika in zavetnika ter mu posvetili prenekatero grajsko kapelo. Zmaja so mu pritaknili v ll. stoletju. V ljudskem izročilu pa je Jurij zeleni Jurij, znanilec pomladi,
Alojz Kos in Tončka Saje
njegov praznik Jurjevo pa so praznovali in še slavijo kot praznovanje pomladi in konec zime. Ti običaji so v izvornem pomenu in obliki zvečine povsod izginili, ohranili pa so se kot turistična prireditev v Beli krajini. Posebna oblika jur-jevanja kot kolednišlva se je ohranila do današnjih dni v Krški vasi in okolici.
Lep pomladanski pohod v začetku aprila se je torej kar spodobilo začeti s tem starim svetnikom zelenja in upanja.
PO STOLETJIH SPET VIDNE
Sv. jurij je pogost patron slovenskih cerkva in v mnogih ga vidimo zrezlja-nega ali naslikanega, kako zabada sulico v žrelo pošasti. Tako tudi v glavnem oltarju podružnične cerkve v Šentjuriju pri Mirni Peči. Dolga leta je šentjurijski sv. Jurij samotno bodel pošast in poslušal molitve prebivalcev okoliških zaselkov, drugi pa ne zanj ne za njegov kraj niso vedeli.
Odkar pa so pod starim beležem v prezbiteriju odkrili bogate zidne poslikave in jih odlično restavrirali, da sijejo v svoji nekdanji živosti in lepoti, je cerkvica nedvomno postala vredna ogleda. In če še nima toliko obiskovalcev, kot bi jih zaslužila, nista kriva ne svetnik in ne slikar, ki je pred stoletji poma-lal zidovje sebi v čast, ljudem pa v živo čudenje in zanos, temveč splošno razpoloženje. Ljudje svoj prosti čas izgubljajo za druge stvari, kot je obiskovanje spomenikov kulturne dediščine.
Za šentjurijske poslikave se je v strokovnih krogih sicer vedelo že od prvih let po vojni. Takrat sta umetnostni zgodovinar Ivan Komelj in Ivan Stopar, ki je bil tisti čas še gimnazijec novomeške gimnazije, sondirala stene prezbiterija in našla poslikave. Odkrila sta del prizora Jezusa na Oljski gori. Komelj je tudi okvirno določil čas nastanka poslikav, 16. stoletje. Potem je cerkvica v Šentjuriju še precej let samevala. Pred nekaj leti. ko so strokovnjaki novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravljali pregled te dediščine na Dolenjskem, so ugotovili, da bi bilo vredno poslikave v celoti odkriti in jih restavrirati. Leta 1986 je stekla akcija in poslikave so strokovnjaki spravili izpod beleža, ki jih je skrival tri stoletja.
Sama cerkev je starejša od zdaj že kar znanih poslikav. Ladja je srednjeveška, vendar so jo kasneje v stropnem delu predelali in pri prenovi v 16. stoletju podrli stari prezbiterij in sezidali nove-
ga, ki je dobil poslikavo. Kasneje so cerkev še prenavljali in ji spreminjali videz. Nekega dne so na vrsto prišle tudi poslikave. Prebelili so jih in med ljudmi je izginil spomin nanje. K sreči pa so se pod beležem dobro ohranile, kljub temu da ne gre za prave freske, marveč za slikarijo na suh omet.
KO SO TU ŠE BIVALI AJDI
Cerkev in slike sva si ogledala. Ključe pa sva dobila pri Sajetovi Tončki. Dandanes pač ne gre cerkve puščati odprte skozi ves dan, kot je veljalo včasih, da je popotnik lahko zavil vanjo in se v hladu spočil pa še zmolil kak očenaš za grešno dušo. Po dragocenostih, ki se še skrivajo po naših vaških cerkvicah, se željno stegujejo umazani kremplji tatov umetnin.
Tončka in njen sosed Alojz Kos, ki sta nama odprla cerkev, sta povedala, da se je že zgodilo, da je neznani fotograf slikal cerkev, ko pa so ljudje prišli bližje, jo je ucvrl po travniku navzdol. Če bi imel poštene namene in le fotografske želje, bi je ne udrl tako jadrno proč.
Zvedela sva, da v zvoniku poje nov zvon. Gor so ga potegnili pred dvema letoma in pri tem pripravili pravo slavje. Zvon so obesili na Martinovo. Denar so zbrali ljudje sami, zvon pa so ulili v Žalcu. Sprva je bil namenjen za Primorsko, vendar ga prvi naročniki niso prevzeli, in tako je odromal na Dolenjsko.
Sajetova Tončka je povedala, da imajo še eno znamenitost, Ajdovsko jamo, ki stoji v vinorodnem hribu nad vasjo. Ljudsko izročilo pravi, da se je nekdaj po tej jami dalo priti vse do sv. Ane. Ker naj bi menda bila na hribu sv. Ana postojanka keltskega plemena Latobikov, je mogoče v tej povezavi razumeti tudi ime Ajdovska jama. Ajdje so namreč v ljudskem jeziku stara poganska ljud-

Detajl stenske poslikave. Kdo je bil mojster, ki je na suh omet naslikal ta prizor, se ne ve.
stva. Kdo ve, če niso nekdaj res nad Šentjurijem stopali v podzemni rov, ki jih je vodil do njihovih postojank, pa četudi do oddaljene sv. Ane. Kdo bi vedel.
Danes je od jame ostalo le nekaj metrov podzemnega rova, v katerem še kapnikov ni več. Tončka se spominja, da so nekdaj bili. Otroci so hodili s prižganimi trskami v jamo in občudovali igro narave. Komu so bili kapniki v napoto in je pokazal svojo »kulturo« s tem, da jih je razbijal in ropal, pa se ne ve.
A
GODCI NA LIPI
Od Šentjurija sva krenila po makadamski poti proti Hmeljčiču. Nič nama ni bilo žal, ko sva se oddaljila od sicer lepe dolinice, toda kaj, ko se sredi stare idile in mimo ustavljenih mlinov dandanes vali neskončna kača pločevine, ko vsa dolina drhti od brnenja motorjev težkih tovornjakov in je smrad po izgorelem bencinu in nafti prevladujoč. Upanja, da bo kdaj drugače, ni. Kvečjemu bo še huje, ko se bo v dolino zarezal še en krak nove avtoceste, po kateri se bo lahko prepeljalo še več avtomobilov. Ali bo na novi cesti kaj manj pogosto slišati grozljivo zavijanje siren policijskih in rešilnih avtomobilov? Ne bo dolenjska cesta več tako krvavo kosila med vozniki?
Oddaljila sva se od zloglasne prometnice, ki je izginila za hribom. Razgubil se je hrup, glasove motorjev je zamenjalo ptičje petje v gozdu, ki sva ga prečkala. Onkraj gozda pa naju je v jutranjih meglicah že pozdravljal Hmeljčič.
Vas je značilno gručasto naselje na robu Hmeljčanske gore, ki se položno dviga in je vsa v vinogradih in sadovnjakih. Polna je novih hiš, kamor pogledaš, se blešči novo ometana hiša ali pa se marljivo zida. Človek bi pomislil, da tu pogosto teče zibelka, ko je toliko novih domov. Toda videz vara.
»Ljudje se od tod še vedno odseljujejo,« nama je pojasnil Jože Brezovar »Fantje, ki so doma na kmetijah, so sami. Lepo so si uredili hiše in kmetije, vse je opremljeno in mehanizirano, vendar nevest ni. Kje pa je danes tista ženska, ki bi se omožila na kmetijo?« Pokazal nama je po vasi po novih hišah in našteval, kje vse bi lahko bila poroka, ker so zanjo že godni fantje, nekateri kar prezreli.
Z Brezovarjem sva se srečala, ko sva iskala ključarja hmeljčiške cerkve Marijinega vnebovzetja. K sreči sva že takoj naletela na njegovo hči, ki je stekla
poklicat očeta. Vzel si je čas, čeprav je imel delo. Gnojil je vinograd. To je naporno delo, ki Le ga brani, kdor le more. Posebno v starih vinogradih ne gre drugače, kot da se oprta gnojni koš in raznosi gnoj po strmini. Jože Brezovar je otarnal, da tudi on letos najbrž zadnji-rat tako gnoji.
P'
ki
Pri cerkvi sv. Jurija v Šentjuriju sva začela najino drugo pešpot.
Prezbiterij šentjurijske cerkve je bogato poslikan, kar je za vaško cerkvico dokaj nenavadno. Slike so iz 16. stoletja.
fl priloga dolenjskega lista
QU3
Človek manj vreden od konja
T
JL rinajstkrat sedem let jih Šteje Šušteršičeva mama ali po domače Pograjčeva Micka iz Gorenjih Lakovnic ob vznožju gorjanskega pogorja. Ko pravim trinajstkrat sedem, tega ne delam zato, ker bi mi bila matematika posebej pri srcu, ampak zato, ker se številka sedem, v ljudskem verovanju sicer pojem srečnega števila, precej pogosto ponavlja v njenem življenju. Ali je bilo zaradi tega njeno skoraj že 91 let dolgo življenje kaj bolj srečno, pa je težko reči Poglejmo, kakšna je njena živ-. Ijenjska zgodba, pa bomo presodili sami
Rodila se je leta 1899 na Jami pod Lakovnica-mipri Štangljevih. Njen oče je imel s prvo ženo sedem otrok, z drugo pa še sedem »Jaz sem bila iz prvega zakona, vendar smo se eni in drugi otroci med sabo dobro razumeli Življenje pa je bilo takrat težko. Starejši brat Janez je zalo že desetega leta odšel v Ameriko. Ga vsaj ni doletela enaka usoda kot Franceta, ki je ostal neznano kje na grobiščih prve svetovne vojne. Tudi oče so morali v prvo vojsko. Bili so v Ajdovščini takrat, ko so pravili, da je Soča krvava tekla, ko so Italijani iznenada napadli, pa na straži na Sv. gori Čudno, da so ostali živi«
Micka pa ima še nekaj spominov na prvo svetovno vojno. Soldat je bil namreč tudi Alojz Šušteršič, postaven fant iz Gorenjih Lakovnic. Ko je pozneje postal njen mož, ji je večkrat pripo vedo val o svojih doživetjih. Bil je v Tirolah in na ruski fronti, po razpadu stare A vstrije pa koroški borec. Prav ko je iz Koroške prišel na dopust, sta se z Micko spoznala Srečala sta se v gostilni v Stranski vasi in spremil jo je do doma Potem so iz Koroške prihajala pisma, nazadnje pa še A lojz. Vendar ga je Micka čakala še sedem let, da sta se le poročila V zakonu se jima je rodilo sedem otrok.
Med vojnama je še kar šlo. A lojzov oče je bil y A menki — tam je bilo tudi pet A lojzo vih bralo v in
sester — ko pa je prišel domov, je posestvo zacvetelo in par posla vnih konj je bil pri j oslih. Konji so bili hišni ponos in nuja saj je A lojz s furanjem služil kruh. Drugega dohodka na kmetiji ni bilo. A lojzo va starša pa sla kmalu umrla in z Micko sta sama zagospodarila na kmetiji Dela je bilo dovolj, saj je bilo treba prehraniti devet ust
Tudi med vojno se delo ni ustavilo. Lakovnice ležijo na robu velikega gozda imenovanega Pa-dež, in tam se je v prvih letih vojne dogajalo marsikaj. Skupine oboroženih fantov s triglavkami na glavah — bili so partizani ljudje pa so jim takrat še rekli četniki — so streljale proti mestu in progi, od tam pa so se potem pripodili Italijani streljali nazaj in zažigali zidanice ter skednje. Kmetje pa' se obdelovali svoje njive in vinograde, saj so že iz izkušenj prve svetovne vojne vedeli da je prvo, kar vojska prinese s sabo, pomanjkanje.
Tako je bilo tudi 3. maja dvainštiridesetega, dobro leto po začetku vojne. Gospodar Alojz je imel opravke v vinogradu na Ljubnu, ostala družina pa je na polju sadila koruzo. Ko so prišli domov, so jim sosedje hiteli pripovedovat, da so bili v vasi četniki in pobrali konje. Pograjčevim so vzeli najlepšega in pustili sporočilo, da ga bodo vrnili čez pet dni Alojz je bil močno potrt, ko je prišel do mo v in zvedel za no vico. Vendar seje le tolažil s tem, da bo konja dobil nazaj. Minil je teden, minila sta dva, o konju pa ne sluha ne duha Končno, po kresu je že bilo, pa je Alojz dobil sporočilo, naj pride po konja v Podturn. Ko se je odpravljal, je pustil denar in žepno uro doma To se je Micki že malo sumljivo zdelo. V Podturn sUt se odpravila skupaj s Pirčevim Francetom, sosedom, ki je bil tudi ob konja Vendar se je na pol poti Alojz premislil Ostal je na Ljubnu pri zidanici in delal, v Podturn pa se je odpravil sosed sam, češ da lahko
pripelje oba konja Soseda ni bilo, Alojza pa tudi ne iz zidanice tisto noč. Ponoči, ko se je vračal, je v vasi slišal lajež psov in veliko ljudi, pa seje raje potuhnil v bližnjem Cerovca Micka ga je zagledala šele zjutraj, ko se je vračal iz gozda Povedala mu je, da so ga iskali partizani in jo spraševali po njem. Naročili so tudi, da se mora takoj javiti pri njih.
Sedaj seje A lojz zares pošlo viL Micka ga je klicala nazaj, ko je izginjal v gozdu, on pa je še zaklical »Pazi na otroke!« in izginil v gozdu. To je bil Alojzov zadnji glas. Nikoli več ni zvedela, kaj seje
z njim zgodilo niti kje leži njegovo truplo. Po nekaj dneh se je sama odpravila v Podturn do partizanskih straž. Po vedali so ji, da A lojz kosi tra vo in da nič ne rabi. Zaman je bilo vse pregovarjanje in dokazovanje, da ga potrebuje doma in da ima sedem nedoletnih otrok. Grobo so jo odslovili Najmlajši hčerki je bilo takrat osem mesecev, najstarejši šestnajst let. Sedaj ima 14 vnukov in petnajst p ra vnuko t1. Nikoli ne bo z vedela, zakajje morala zgubiti moža, še manj pa to razumela. Je bilo res vse samo zaradi konja?
T. JAKŠE
Duhovnik 2 okličem
N
ž
ne k JA;
go si tcau Nag lo u;
R
rešit
Ure<
‘rg ;
KRI
prijatelji, tudi s tistimi, ki sicer niso verni, so pa delavni »Razumljivo pa je, da ni modela, po katerem bi moral biti vsak duhovnik takšen kot jaz, saj je št veliko načinov, da delajo z ljudmi in za ljudi,«pravi Jože, ki je v svojem delu združil umetniško žilico, poznavanje cerkvenega nauka in domišljijo. Vsak njegov oltarje unikat, v njegovi konstrukciji pa je nakazana simbolika svetnika, zaščitnika cerkve. Takšnih Pavlakovičevih unikatov je po slovenskih cerkvah že več kot 20, uspelo pa mu jih je narediti v natanko petih letih. »Sklenil sem, da bom za vse semiške podružnice naredil oltarje, toda ker je kaplanska služba nestalna in nikoli ne veš, koliko časa imaš na razpolago, bom moral pohiteti. Nagrada za moje delo pa je zgolj simbolična, niti desetina dejanske vrednosti Vedno sem bil idealist in kot obrtniku mi je bilo najtežje postavljati račune. Sedaj pa sem zadovoljen, da lah ko delam z veseljem, ne da bi razmišljal o tem, kakšen račun bom moral napisati«
Za njegovo delo se zanimajo tudi na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Upam, da se zaradi teh oltarjev ne bom grdo gledal s strokovnjaki z Zavoda, ampak de bomo sodelovali Razumljivo pa je, da duhovniki težimo k temu, da bi cerkev najprej služila tistemu, za kar je bila zgrajena, torej maševanju. Maši mora biti podrejeno vse ostalo. Ker pa imamo drugačen način maševanja kot nekdaj, da je duhovnih pač obrnjen k vernikom, so potrebni tudi drugačni oltarji, ki pa jih zlasti v podružničnih cerkvah n priskrbel nihče. V navodilih za maševanje je sicel priporočeno, naj bodo oltarji, zlasti v novih cerkvah, kamniti, torej nepremični V starih pa je bolj priporočljivo, da so pomični, zato pa leseni in lahko rečem, da je moja srečna okoliščina, da sem mizar in ne kamnosek. Tako lahko oltarje, če ji potrebno, vsak trenutek odstranimo, zato niso nikakršen tujek. V vse, kar je v cerkvi starega, in velja za umetnostno, zgodovinsko ali kakršno koli dediščino, pa ne posegam, kajti želim, da se ohrani, kakršna je,« razmišlja kaplan Pavlakovič.
M. BEZEK-JAKŠE
l	'■ ho v n tk i se poleg svojega rednega de-
la ukvarjajo z marsičem zanimivim, izvirnim, gotovo pa je srečno naključje, da sta v Beli krajini kar dva, ki vsak po svoje skrbita za cerk ve. O gospodu Lojzetu Rajku iz Starega trga ob Kolpi, ki je obnovil že dokaj cerkva, smo že večkrat pisali Pred slabim letom pa je prišel za kaplana v semiš-ko faro Jože Pavlakovič, ki se je lotil mizarskega opremljanja cerkva. Njegova sreča je, kot sam pravi, da je prišel v faro, ki ima poleg župnijske cerkve 15 podružnic, kar v vseh po vrsti pa je po-tregna žaga, oblič, dleto in kar je še mizarskega orodja
Malokdo najbrž ve, da Pavlakovič ni mizarski amater, čeprav sam trdi nasprotno. Preden je leta 1979 odšel na študij teologije, je imel v domačih Jakovinih pri Pretoki mizarsko delavnico. »Obrtnik sem v tistem sicer precej odmaknjenem kraju postal zato, ker sem videl, kako se vasi praznijo, dokazati pa sem hotel, da se da preživeti tudi v odročnih krajih. Preden sem začel z obrtjo, sem moral napeljati celo trofazni tok, prepričan pa sem, da bi si lahko tudi druge oddaljene vasi kmalu opomogle, če bi bil pripravljen vsak vsaj malo žrtvovati,« razmišlja Jože.
Semiški kaplan se je lotil predvsem oltarjev in spovednic. Prvi oltar je naredil že leta 1973, ko je šele dobro začel z obrtjo, vendar pa je kot obrtnik pozneje naredil le še enega za viniško cerkev. Bolj načrtno seje lotil tega dela, ko je prišel za kaplana v Šmihel. Ze pri prvi maši se je odločil, da bo naredil nov oltar, saj je bil tisti, ki so ga uporabljali, tako nepraktičen, da je celo kelih na njem stal postrani. V treh letih službovanja v Šmihelu je izpod njegovih rok prišla vrsta oltarjev, spovednic, am-bonov. Potem pa so ga premestili v Železnike na Gorenjskem. Vendar so se tisti, ki so mislili, da ga bodo s tem odvrnili od njegovega dela, krepko
zmotili Skupaj s krajani so poprijeli za delo in v enem letu obnovili kar štiri kapelice, naredil pa je tudi 6 oltarjev. »Nadškofu sem povedal, kakšen nesmisel je, da se vozim 180 kilometrov daleč v mizarsko delavnico v Jakovine ter mu s tem dal vedeti, da z delom ne bom odnehal Nadškof mi je sicer namignil, naj ne bi mizarstvo postalo moja prva zaposlitev. Toda če bi to želel, bi raje ostal kar obrtnik. Če bi bilo to, kar počnem narobe, bi najbrž že čutil božjo voljo,« meni Pavlakovič.
Sicer pa prizna, da so ga v vsaki novi župniji najprej čudno gledali, češ, kakšen kaplan je to, da mizari, toda ko so spoznali, daje tisto, kar naredi, še kako koristno in dobrodošlo, so postali dobri
Delali bodo do zadnjega diha
jedrski elektrarni Krško zdravstvena kultura na dokaj visoki ravni. Delavci zelo skrbijo za svoje zdravje, za to pa imajo tudi vse možnosti, saj imajo v elektrarni svojega zdravnika in zobozdravnika, ki ju obiščejo, kadar koli želijo. »Skrb za dobro počutje delavcev in dobro kondicijoje še kako potrebna, kajti to je procesna industrija, kjerje delo razmerma dolgočasno, hkrati pa tudi polno napetosti in zaradi tega dokaj naporno. Zato pri nas že dve leti delamo na projektu Vpliv okolja na delavca, kjer sodelujemo z inštituti za medicino in za varstvo pri delu. Radi bi raziskali, katere so klasične ekološke obremenitve naših delavcev, kako je z vplivom ionizirajočega sevanja, kakšne so fiziološke in psihološke obremenitve. V končni posledici naj bi nam ti rezultati služili za to, da bi za nekatere delavce uvedli beneficiran delovni staž.«
Študija naj bi odgovorila tudi na vprašanja, kak{ T selekcionirati ljudi za ključne funkcije, kake sKer obliko vati kriterije za delitev osebnih dohodka v	J
za stimulacije, podaljšan dopust itd
Vse to je še toliko bolj potrebno, ker dela vci čtJ SVel'
tijo močan psihološki pritisk, kajti označeni so kd tisti, ki onesnažujejo okolje. Ker ti ljudje niso i železa, še kako občutijo družbeno negativen i nos do JE Krško, zato se y elektrarni trudijo, da 4 jim delo naredili znosno in da bi bilo to delo vsi znotraj elektrarne dovolj cenjeno. »Kot sem že de'
jed, mi bomo morali delati do zadnjega dne varne, ^
zato že sedaj razmišljamo, kako bomo motivin delavce, kakšne možnostijim bomo ponudili glei odpravnin ali pa nakupa let,« pravi Jureša.
T
JL ako rekoč za vseh 620 delavcev JE Krško velja, da se morajo redno dodatno izobraževati če hočejo obvladovati tehnologijo, ki v Jugoslaviji ni tako na gosto posejana. Da resno jemljejo svoje delo in svoje obveznosti do izobraževanja, kažejo dosedanji rezultati, ki so spoštovanja vredni tudi v mednarodnem merilu. Seveda tujci ne merijo znanja kot takega, marveč razpoložljivost elektrarne, število zaustavitev, rezultate proizvodnje itd Vse to pa ytomeni, da je izobraževanje v funkciji proizvodnje in torej ni samo sebi namen.
Vodja kadrovske službe, diplomirani industrijski psiholog Vinko Jureša, kije do nedavnega živel še v Zagrebu, zdaj pa je že kakšno leto Krčan, temeljito pozna kadrovsko področje, kamor šteje tudi izobraževanje. S temi vprašanji se ukvarja že od leta 1974, tako rekoč od samega začetka obstajanja elektrarne in je tudi sam pomagal izbirati ljudi, ki zdaj opravljajo najbolj pomembne funkcije v elektrarni. Seveda se Jureša zaveda, da je v elektrarni več ljudi, kotjih je, denimo na Zahodu. Ampak to pojasni z dejstvom, da imajo drugod po več takih jedrskih objektov, določene funkcije pa so združene za več elektrarn skupaj. To bi se zgodilo tudi v Jugoslaviji, če bi ne bil jedrski program prekinjen. Pa vendar pogovor z njim ni potekal samo o teh vprašanjih. Povsem se jim pa tudi ni mogel izogniti Tako nam je Jureša zaupal, da se v elektrarni prav zdaj zelo resno ukvarjajo z vprašanjem, kako bodo poslej motivirali delavce, kopa jim nad glavo visi grožnja, da bodo morali nehati delati Vendar je to edino tako početje, ki je povezano z morebitno zaustavitvijo. Vsa ostala dela, ki sodijo f področje kadro vske politike, potekajo povsem normalno in bodo do zadnjega dne. »Mi smo profesionalci in naša naloga je, da svoje delo do zadnjega opravimo na visoki strokovni ravni, varno in brez napak,« meni Jureša.
Če se najprej ustavimo pri izobraževanju, potem je treba povedati da največ pozornosti posvečajo tehničnemu osebju. To pa se deli na tisto, ki upravlja z elektrarno in njenimi najbolj občutljivimi napravami, na delavce v vzdrževanju in na tehnične podporne funkcije, kamor štejejo kemijske in druge podobne analize. Vsi ti delavci morajo, potem ko jih temeljito pregledajo in izmerijo-njihove psihofizične sposobnosti, opraviti posebno šestmesečno šolanje, med katerim se seznanijo z osnovami jedrske tehnologije. »Tako seznanjanje
Vinko Jureša
z jedrsko tehnologijo velja tako za inženirje kot za tehnike, potrebno pa je zaradi tega, ker večina dobi v šolah premalo znanja s tega področja. Izobraževanje organiziramo skupaj z inštitutom Jožef Štefan v šolskem centru za jedrsko tehnologijo v Podgorici,« pove Jureša. Po šestih mesecih tega šolanja sledi še pol leta seznanjanja s sistemijedrske elektrarne, kakršna je krška, šele tej pa sledijo tri smeri specialističnega izobraževanja.
Najbolj zahtevno je izobraževanje za operaterje. Ti se šolajo tri in pol mesece v ZDA, kjer vse šolanje poteka na simulatorju, na njem se bodoči operaterji seznanijo z vsemi možnimi normalnimi in nenormalnimi stanji na elektrarni Tako šolanje je zelo zahtevno, osvojiti je treba kar 80 odst. vsega znanja. Šele po tem šolanju dobijo operaterji tako imenovano hladno licenco. V četrtifazi sledi eno do dve leti praktičnega usposabljanja na sami elektrarni, šele potem dobijo operaterji vročo licenco in dovoljenje za delo v kontrolni sobi Tako licenco jim izda naša uprava za jedrsko varnost v Ljubljani »Seveda operaterji s tem niso opravili šolanje enkrat za vselej. Vsako leto sledi temu šolanju še retrening f ZDA, ki poteka na simulatorju. Licenco je treba obno viti vsaki dve ali štiri leta Da bi še izboljšali delo naših operaterjev, načrtujemo nabavo svojega simulatorja, v načrtu pa imamo tudi, da noben operater ne bi delal čez petdeseto leto starosti.« Prav zdaj je y ZDA 10 ljudi, ki so na rednem letnem treningu, za delo operaterjev pa se pripravlja skupina 15 mladih ljudi, ki si bodo pridobili hladno licenco. »Te mlade ljudi smo izbrali po že utečenem postopku, večina je pri nas začela s pripravniškim stažem.« Seveda tako šolanje operaterjev ni poceni Šolanje slehernega izmed njih velja 60.000 dolarjev, ampak ta strošek je nujno potreben, če naj bo zagotovljeno varno delovanje.
Zelo pomembno za obratovanje elektrarne je zdravstveno stanje zaposlenih. Jureša meni, daje v
1401
priloga dolenjskega listi
de-e m 'j še 'rahli■ ijo. ciji iki po \jih da to-: ne >ral bo-sem po-'ah em,
1CŠ-
de-
>on
do
niki
mu,
mo-
iga-
mik
ičn
h n
trk bolj lab-senl •e je > ni-i, i'' koli h ra-
NAGRADA NA MIRNO
Žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral RADA MERVARJA z Mirne. Za nagrado bo prejel knjigo slovitega francoskega pisatelja Chateaubrianda Spomini z onkraj groba. Nagrajencu čestitamo in mu želimo obilo užitka ob branju.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 9. julija na nasiov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom
križanka 24.
REŠITEV 22. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: BRANA, TOK, ROKOBORBA, IDO, AREAL, TIRS, ANDI, MON-DIALE, ILF, ELI, RAN, TATA, CROME, DA, OVADUH, BELČEK, Maline, retina, slinarka, OTON, KAJA, ION, NAMA.
I NAGRADNA KRIŽANKA	24 1
___________________________________SS
ansu
. . Vznesenost in groza živ-lffJ\ [jenja sta tako globoka zato, Ker sta opojena s smrtjo.
W. F. OTTO Domišljija je spretnejši umetnik od posnemanja.
FILOSTRAT Ego se izraža v kulturi in ekonomiji ter skoznju grozi Uničiti planet.
W. I. THOMPSON V začetku je bila sla. Tako božje kakor tudi človeško Počelo je v poželenju.
I. B. SINGER
NEPflUETEN
OBČUTEK
PIKOLOVEC
DALM
ŽENSKO
IME
SaSKI 00ER 2 MIZO
GLASB IZRAZ ZA NAVDUŠENO, Z ZANOSOM
SPAČEK
FR. FILOZOF (ERNEST)
PRITOK
ILMENSKEUA
JEZERA
PRVI NAJ-VIŠJI VODITELJ PRAV0-SL. CERKVA
MEVŽA
ANTIČNO MESTO V SEV AFRIKI
ALBANSKI
PARTUSKI
V00ITEU
VISOK
VOJAŠKI
ČIN
ŽENSKO IME
STOJALO
IND.BOG
OGNJA
Športnik
NERODEN
ČLOVEK
VACLAV
HAVEL
MEDN BEGUNSKA ORGANIZACIJA
ALFI
NIPIČ
SL PISATELJ !JANEZ -0V-ČAR MARKO-1
REKA NA ČEŠKEM
SLIKARKA
KOBILCA
AVTOR J UOIR
TURSKI
VELIKAS
A
DESNI PRITOK VOLGE
BREZREPA
DVOŽIVKA
OS ZAIMEK
RIMSKI
POZDRAV
SREDNJE
VELIK
PTIČ
ČLOVEK. KI GRE NA BOŽJO POT
VRSTA
AZUSKE
PALME
MESTO V ROMUNIJI
P0SK00BA
SuSmar
Škocjanske podzemne katedrale
Ali bodo Škocjanske jame zbrisali z Unescovega seznama svetovne kulturne in naravne dediščine? — Reka, ki jih je ustvarila, je močno onesnažena
kaki
kake
ci čv so ko liso od
o vsi. že de >arnO ivird gled
1
Tri kraške znamenitosti na sloven-^ ^em krasu so svetovno znane: Postojn-covii, s'!a jama, Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Medtem ko je Postojnska J*nta najbolj znana turistična jama na Svetu in jo vsako leto obišče že skoraj ^1 bilijon turistov, pa so Škocjanske jame /j]z največjo ponikalnico na svetu ne-dafl LVomno najb°lj divje in slikovite kraš-n vsd ,e.Jarne> kar jih je moč najti na Zemeljci obli.
Njihova stvariteljica Notranjska Re-*a ali kar Reka, kot jo najpogosteje "benujejo, jih je izdolbla v apnenec v (bedlednih dobah pred davnimi tisočlet-jj: Zemeljske plasti so se na matičnem rrasu, ki je na območju Škocjanskih Jarb, tako razporedile, daje Reka imela ®Nlo opravka s topljivim apnencem, “pjedala je v skalovje, vrtala in dolbla, b* so na poti njenega podzemnega toka ?*stajali rovi, podzemna brezna, veli-čjbske dvorane, jezerca in slapovi, (•onicanje vode s površja v podzemno pbljestvo Reke je skozi tisočletja stvori-kapnike (stalagmite in stalaktite) ter ^Pniške stebre, ki so podzemne dvora-opremili s kamnitim pohištvom naj-r°lj fantastičnih oblik. V Škocjanskih ■fcbiah je bil na delu najbolj domiseln
umetniški duh narave, bi lahko dejali.
Turist, ki se danes varno sprehodi skozi del Škocjanskih jam, skozi Tiho jamo do podzemnih dvoran, po katerih ga vodi le ozka steza, vklesana nad divjo sotesko Reke, ki grgota v globini z glasovi pozabljenih bogov podzemlja, se lahko samo čudi in občuduje igro narave ter pogum prvih raziskovalcev, ki so prodirali v divji in neznani podzemni svet. In kdor je skozi Škocjanske jame šel vsaj enkrat, temu je povsem jasno, da so po vsej pravici prišle med 315 svetovnih znamenitosti, zapisanih na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine.
Nekoliko bolj poučen obiskovalec in ljubitelj slovenskega Krasa pa se ob Škocjanskih jamah zave še nečesa, ne zgolj ponosa, daje tudi slovenska dežela s svojim naravnim bogastvom prišla v svetovno dediščino. Zave se edinstvenega položaja Škocjanskih jam, ki je v tem, da prav lahko postanejo prva svetovna znamenitost, ki bo s slavnega seznama tudi zbrisana.
Ko so Škocjanske jame leta 1986 vpisali na seznam, je bilo popolnoma jasno, da ta status ne prinaša le svetovne slave, marveč tudi veliko odgovornost.
V
i
sU
svet v številkah
SVETOVNI IZVOZNIKI
Pregled izvoza nekaterih držav

Po obsegu vsega izvoza so na prvih mestih svetovne lestvice največjih izvoznikov velesile ZDA, ZRN in Japonska, vendar je lestvica največjih izvoznikov, meijena po ustvarjenem izvozu na prebivalca, videti drugačna. Na vrhu sta Singapur in Hongkong, slede pa manjše, a očitno uspešne države: Belgija, Švica, Nizozemska, Švedska. Graf kaže moč izvoznikov po takih merilih, številke pa kažejo, koliko 1000 dolarjev izvoza pride na prebivalca v izbranih državah. Slovenija in Jugoslavija sta zraven samo za primerjavo, saj sta na lestvici pri dnu.
V primeru našega kraškega bisera to pomeni predvsem očiščenje Reke, kije bila že takrat močno onesnažena. Zasičena z odpadnimi snovmi bistriške industrije, predvsem Tovarne organskih kislin in Lesonita, ter komunalnih odplak in odplak od kmetijskih dejavnosti, Reka nikakor ne more predstavljati prvinske sile narave, še manj pa človekovega pravega odnosa do nje. Ostudne pene, ki jih na svojem podzemnem toku kopiči, smrad, ki se dviga od nje, vse to pač ni ne videz in ne vonj naravnega. Taka naravna znamenitost, ki bi ostala zapisana med spomeniki sveta, bi nedvomno vrgla sumljivo luč na osnovna prizadevanja Unesca na tem področju. Varovanje naravne in kulturne dediščine, visoko moralno vrednotenje veličastih stvaritev narave in človekovega duha ter zavest o njihovi izročitvi prihodnjim rodovom človeštva stoji in pade z odnosom, ki ga kažemo do te dediščine. Onesnažena Reka pa v tem pogledu ni prav nič drugega, kot če bi slavili starodavno svetišče, ki ga sproti rušimo, ali palačo, ki jo sproti do neprepoznavnosti prezidujemo.
Letos novembra bodo potekla štiri leta, kijih imajo upravitelji Škocjanskih jam — to pa je konec koncev kar slovenski narod — na voljo, da to naravno znamenitost potrdijo, se pravi, da Reko očistijo. Če naj Škocjanske jame ostanejo na seznamu svetovne dediščine, mora Reka iz sedanjega 4. razreda onesnaženosti priti najmanj v 2. razred. Vendar ta čas o čem takem ni govora. Ko smo se slovenski novinarji pred tednom dni mudili v Škocjanskih jamah, je od reke smrdelo, na njenem toku pa so se tvorile pene, vidno znamenje onesnaženosti.
Direktorica HTP Jelka Lozej je za Dolenjski list povedala, da se doslej še ni zgodilo, da bi bila katera od svetovnih znamenitosti zbrisana s seznama. Vse vlade v svetu, ki so se znašle pred podobnim problemom, so storile, kar je bilo treba, da so znamenitosti z njihovega ozemlja ostale na nadvse častnem seznamu svetovne dediščine. Pri nas pa se nekako ne zganemo prav živahno.
Tudi upraviteljica Škocjanskih jam Ludvika Foški je v pogovoru ugotavljala, da premalo resno jemljemo položaj Škocjanskih jam. Zatika se že pri povsem formalnih zadevah na občinski in republiški ravni, kako se ne bi pri denarno zahtevnejših projektih gradnje čistilnih naprav in ekološke sanacije onesnaževalcev! »Občutek imam, da se veliko govori, sestankuje, naredi pa malo,« je povedala odločna Ludvika, ki kljub vsemu upa, da nam bo le uspelo obdržati Škocjanske jame na Unescovem seznamu.
Manj strahu
Med boleznimi, ki ogrožajo ostarele, je Alzheimerjeva tista, ki v novejšem času zbuja največ strahu, saj je za to vrsto obolenja značilna izguba samega sebe. Bolniki pospešeno hitro izgubljajo spomin in postajajo povsem odvisni od drugih. Ob vsem tem pa za bolezen ni nobenega pravega zdravila. Strah pred boleznijo je pri ostarelih razumljiv.
Ker pa je slabljenje spomina sploh pojav, značilen za starost, pogosto prihaja do nepotrebnih skrbi in tudi napačnih diagnoz. Ugotavljanje, ali gre za običajno slabljenje spomina ali za pripravljajočo se bolezen, je še kako pomembno. Prav na tem področju je prišlo do spodbudnih premikov.
Pred kratkim so raziskovalci Abbottovega laboratorija iz Chicaga objavili, da so razvili nov biokemični test, s katerim lahko zanesljivo dokažejo Alzheimerjevo bolezen. S testom je mogoče ugotoviti prisotnost posebne skupine molekul beljakovin, ki jih je mnogoče najti le v organizmu obolelih za Alzheimerjevo boleznijo. Zaenkrat gre le za testiranje možganskega tkiva, kar seveda ne pride v poštev pri živih ljudeh. Vendar pa raziskovalci pravijo, da bodo v dveh letih postopek razvili tako, da ga bo mogoče uporabiti pri analizi hrbtenične tekočine pri živih pacientih. Zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni pa je še kako pomembno za pravočasno zdravljenje, ko je še mogoče kaj narediti.
Zdravnik pomagal v smrt
Ameriški zdravnik uporabil svojo samomorilno na-pravo in pomagal učiteljici narediti samomor
imeli pravico do samomora, zdravnik pa pravico pomagati jim pri tem. Zaradi takih idej se ga je prijel vzdevek dr. Smrt.
Kevorkian razlaga, da je njegov namen samo pomagati ljudem in daje veliko zdravnikov na njegovi strani, le da si tega ne upajo javno povedati, in da legalizaciji evtanazije nasprotujejo okorele medicinske institucije. Čeprav je za nekatere dr. Kevorkian »hrabri pionir«, pa večina javno zavrača njegovo dejanje. Svoje pa bo k dogodku rekel tudi državni tožilec, ki že preučuje zakonske možnosti, da zdravnika obtoži kaznivega dejanja pomoči pri samomoru.
V starem, zarjavelem kombiju se je odigrala osebna tragedija, ki je vznemirila ameriško zdravniško in tudi širšo javnost ter ponovno odprla vprašanje evtanazije z vso ostrino. V kombiju je naredila samomor 54-letna učiteljica Janet Adkins iz Portlanda. Za to dejanje se je odločila, ker je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Posebnost njenega dejanja je bila v tem, da ji je pri samomoru pomagal zdravnik dr. Jack Kevorkian z napravo, ki jo je sam izumil prav z namenom, da pomaga brezupno bolnim na lahek in neboleč način oditi s sveta.
Dogodki so tekli takole. Zdravnik je usposobil svoj stari kombi in z njim odpeljal na neko javno parkirišče Adkin-sovo, kije medtem priletela od doma. V kombiju je imel srčni monitor in svojo napravo, sestavljeno iz treh stekleničk, in infuzijsko iglo. Najprej je Adkinsovo priključil na monitor, da je lahko spremljal delovanje njenega srca, nato ji je zabodel iglo v veno in spustil v kri neškodljivo solno raztopino iz prve steklenice. Čez nekaj sekund je začela teči tekočina proti bolečinam, minuto kasneje pa je po igli v kri stekel strup, kije Adkinsovi zaustavil srce. Ženska je umrla, dr. Kevorkian pa je poklical policijo. Dogodek je hitro prišel v središče medijske pozornosti.
Dr. Kevorkian ni neznanec. Javnost ga pozna kot zagovornika idej, ki jih medicinska etika zavrača. Med drugim je predlagal, naj bi na smrt bolne paciente brez zavesti uporabljali za medicinske eksperimente, najbolj znan pa je po zamislih, naj bi težko oboleli bolniki
45 let skrivanja
Iz strahu pred likvidacijo se je skrival v gozdu
Od časa do časa lahko preberemo med zanimivostmi iz sveta, da na nekaterem od samotnih pacifiških otokov odkrijejo japonskega vojaka, ki se skriva v gozdovih in nič ne ve o koncu vojne. Vendar se take presenetljive stvari ne dogajajo le na tujem, tudi na domačih tleh imamo nekaj podobnega. O najnovejšem primeru dolgoletnega gozdnega skrivača so se pred kratkim razpisali jugoslovanski časopisi.
79-letni Stjepan Vajček iz vasice • Žreme na Hrvaškem seje 45 let skrival v dobro prikritem gozdnem brlogu, ker seje bal, da ga bodo zaprli in likvidirali. Iz skrivališča je prilezel šele po spremenjenih političnih razmerah na Hrvaškem. Vaščani, ki so edini vedeli, da imajo v gozdu pod vasjo posebno zverinico, so ga zvabili v normalno življenje z besedami: »Štef, čas je, da se vrneš domov. Zdaj so naši na oblasti.«
Vajčeka so ustaši mobilizirali julija leta 1944. Dodelili so ga v delovno brigado, katere naloga je bila odstranjevanje ruševin in podobna opravila. Čeprav nekrvavih rok, je mož bežal z ostalimi ustaši proti Koroški. Pri Dravogradu so ga partizani ujeli in poslali nazaj na Hrvaško. Vajček pa je pobegnil in se dve leti skrival v gozdu. Potem je poskušal uiti v tujino, a brez uspeha. Odločil se je za nadaljnje skrivanje. Kljub težkim razmeram v vseh dolgih letih skrivanja ni nikoli zbolel. Težave so se začele šele zdaj, ko se je vključil v normalno življenje. Od kuhane hrane ga boli želodec, oči pa ga pečejo zaradi gledanja televizije.
Boj se tistega, ki ga ljubiš.
A. STRINDBERG
V	abstraktni ljubezni do človeštva ljubiš skoraj zmeraj sasm sebe.
F. DOSTOJEVSKI Grenka je pot do učenosti.
I. CANKAR Ljubezen ne vpraša za starost.
A. PUŠKIN
»Odmevi« vesolja
Na lovu za skrivnostnimi gravitacijskimi valovi
Ko je leta 1916 Albert Einstein objavil svojo plošno relativnostno teorijo je menil, da bo mogoče veljavnost teo e empirično potrditi z nekaterimi poj: . V naslednjih letih so znanstveniki i potrdili veljavnost teorije, ko so ugo -vili odklon svetlobe pod vplivom gn -tacije in nihanja Merkuijeve orbite, i do nedavnega pa je ostala samo teo o-tična predpostavka, da hitro gibajoči se masovni objekti oddajajo gravitacijske valove. Že sam oče relativnostne teorije je dejal, da jih bo skoraj nemogoče zabeležiti.
V	zadnjih letih so se znanstveni raziskovalci lotili tudi iskanja skrivnostnih gravitacijskih žarkov, ki so postali nekakšni manjkajoči člen Einsteinove teorije. V ZDA se pripravljajo na gradnjo posebnega raziskovalnega središča, v katerem bodo skušali empirično potrditi obstoj gravitacijskih valov. Gre za Laserski interferometrični observatorij za gravitacijske valove, ki naj bi ga dokončali do leta 1995.
Naprava v tem središču bo do tisočkrat bolj občutljiva od dosedanjih podobnih naprav. Z njo bodo fiziki prodrli v nove skrivnosti snovi in vesolja, prisluhnili bodo lahko »odmevom« ekplo-zij supernov, trčenj črnih lukenj in nevtronskih zvezd ter drugim eksotičnim dogajanjem iz globin vesolja, pri katerih naj bi se sproščali gravitacijski valovi.
ZA GRAM EKOLOGI JE:-STRUPENA LABA
Najbolj onesnažena evropska reka je Laba. Aktivisti svetovne naravovarstvene organizacije Zeleni mir (Greenpeace) so to ugotovili med štiritedenskim križaijenjem in analiziranjem vodnih vzorcev iz te vzhodnonemške reke. Reka je nasičena s težkimi kovinami, organskimi snovmi in drugimi nevarnimi odpadnimi snovmi. Vzrok je tudi znan: večina vzhodnonemških tovarn spušča neprečiščene odplake neposredno v reko.
Ana:
NOVI DOM
Gradbeni material se je kopičil ob veliki izkopani jami. Nekaj delavcev je začelo zbijati deske, zaropotale so lopate, zabrnel je mešalnik in gradnja se je začela.
Očka in mamica sta bila vsak dan z doma.
»Na parcelo greva. Igrajta se in glejta, da ne bo kaj narobe. V omarici je malica, in ko bosta lačna, se najejta.« To je bilo vsak dan posebej naročeno nama, ki sva ostajala doma, da se nama na parceli ne bi kaj zgodilo.
»Naša hišica bo hitro sezidana, če boš priden,« sem spodbujala bratca, prepričana, da mi potem ne bo delal preglavic.
Tako sva vse popoldneve preživljala doma: sama v stanovanju ali na dvorišču pred njim. Najrajši sva gradila hišico iz kock. Kako hitro je bila postavljena!
»Le zakaj jo tisti strici delajo tako dolgo? Zakaj očka ne poišče drugih ljudi, takih, ki bi jo hitro zgradili, tako kot midva z bratcem,« sem pogosto razmišljala, medtem ko sem bila varuška mlajšega bratca, pa čeprav sem bila še sama potrebna varstva. Težko sva čakala večera, ko sta se vrnila starša.
Ko naju je čez nekaj dni očka vzel s seboj na »travnik«,
so bili sezidani kletni prostori in zalita prva plošča.
»Ati, ali naša hiša ne bo imela strehe?« je šobil ustnice bratec.
Očka je sedel na kup opeke, naju vzel na kolena in objel. »Bo streha, sinek, bo. Samo prej moramo zazidati še veliko opek«, ga je potolažil. V njegovih očeh sem opazila zaskrbljenost. Ko pa me je pobožal po laseh, me je zaskelelo. Roke je imel opraskane, žulja-ve in trdo kožo globoko razpokano.
»Od hiše!« me je prešinilo. Mamica je ta dan ostala doma, da je uredila stanovanje, ki sva ga midva z bratcem tako »zanimivo« pospravila, da se skoraj ni več znašla. Vedno je hotela imeti vse lepo, čisto in pospravljeno, pa čeprav je to trajalo pozno v noč. Zvečer, ko se je vračala s parcele, je bilo treba pripraviti večerjo ali celo kosilo za naslednji dan. Oprati, likati, skratka, imela je dela čez glavo. Ko ne bi hodila v službo, bi to uredila dopoldan. A kaj, ko je morala v službo zaradi denarja. Tega je vedno primanjkovalo, odkar smo začeli graditi. Še inkasant je včasih dvakrat pozvonil, ker ni bilo vsakič doma denarja. Nikoli ni sedla, še pri kosilu
je pojedla stoje, mimogrede. Za naju je bila ta gradnja velik preobrat, saj sta se prej očka in mamica z nama ukvarjala vse popoldneve, sobote in nedelje pa so bile še posebej najine, pa še v vrtec ni bilo treba.
»Kdaj bomo vsi skupaj doma? Kdaj se bomo spet igrali?« sva bila pogosto radovedna.
»Kmalu! Ko bomo imeli novo hišo, bomo vsi skupaj počivali in se igrali. Zdaj pa ni časa,« je pogosto odgovarjala mamica.
Popoldnevi so postajali vse dolgočasnejši. Ugotavljala sem, da je gradnja marsikaj spremenila. Ne le to, da sva sama ostajala doma. Nobene nove igračke nisva dobila. Prekratke hlače mi je mamica podaljšala, pretesno krilce razširila, če se je le dalo. Otroci na dvorišču so se pogovarjali o smučeh, midva sva jih le poslušala. Sosedovi so šli na morje, mi pa na parcelo. Čemu vse se je treba odpovedali zaradi hiše!
Bližala se je jesen, dnevi so postajali krajši in starša sta delo pri hiši končala prej. Večeri so postajali lepši, ko sta b.-la doma. Motilo me je le to, da nista bila več tako vesela kot prej, vedno utrujena in zaskrbljena.
M. MARKELJ
POTA
m srn/
'St
Odškodnine so bile neustavne
Ustavno sodišče odločilo, da izračun odškodnine ob prisilnih razlastitvah ni bil v skladu z ustavo — Vinko Mate iz Ribnice sprožil postopek
RIBNICA — Zagotovo je marsikdo nergal nad določbami zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, toda Ribničan Vinko Mateje bil tisti, kije zbral dovolj poguma in je za oceno zakonitosti zakona zaprosil ustavno sodišče Slovenije. Da je Mate razmišljal pravilno, je potrdila nedavna odločitev sodnikov.
	dežum	i
1	poročajo	
VLOM V AVTO — Neznan storilec je med 22. in 23. junijem na železniški postaji v Novem mestu vlomil v tam parkirani osebni avtomobil 22-letnega Romana Novaka iz Podgore. Storilec je iz vozila zmaknil moško usnjeno jakno. Novak je oškodovan za tri tisočake.
OB VIDEOREKORDER IN RADIO — 60-letni Albin Grahelj iz Rodin pri Črnomlju je na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, doma pa ima hišo, ki sameva. Nekdo je to očitno vedel in med 20. in 23. junijem vanjo vlomil. Grahlju je odnesel videorekorder in radio, oboje vredno okoli 25.000 din.
IZGINILA RAZDELILNA OMARICA — Med II. in 18. junijem je neznan storilec iz še nedokončanega bivalnega kontejnerja trebanjskega Trima zmaknil razdelilno omarico z varovalkami, vredno vsaj tisočaka. Predrzneža še iščejo.
VLOM V VIKEND - Enega od dne-vov minulega tedna je nekdo izkoristil za vlom v vikend Ane Krnc iz Krope. Vikend, ki stoji v Biški vasi, je bil osiromašen za baterijsko svetilko in dva litra žganja. Ko bi bili vsi vlomilci enako skromni!
Sporno besedilo zakona pravi, kako se vrednost za razlaščeno stavbno zemljišče določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki seje oblikovala v decembru minulega leta za kvadratni meter stanovanjske površine, in sicer s tem, da ta odstotek ne more biti večji od 1,2 in ne manjši od 0,6 odstotka. Vsako leto ga za posamezna območja najkasneje do 31. marca določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Se to stoji v zakonu, da se dobljeni znesek med letom valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v Sloveniji, kot ga na koncu
OB ŠTIRI TISOČAKE
NOVO MESTO — Neznan nepridi-
vsakega meseca objavi zavod za statistiko. Vinko Mateje sodil, da sta osnova in način takšnega izračuna v nasprotju z ustavo, pri tem je navedel primer, ko je vrednost kvadratnega metra razlaščenega zemljišča v ribniški prvi coni znašala manj kot petino cene kvadratnega metra enakovredne zemlje na prostem trgu.
In kaj je ugotovilo sodišče? Nesporno je, da je moč nepremičnine, na katerih ima nekdo lastninsko pravico, proti pravični odškodnini razlastiti, če to seveda zahteva splošni interes. Toda kakšna je pravična odškodnina? Ustavno sodišče sodi, da bi morala biti odškodnina seštevek izgub vseh koristi
prav je 19. junija med 7. uro in 13.40 ne-abljen obisk
povabljen obiskal stanovanje Jožeta Kos-trevca v Novem mestu in mu zmaknil nekaj srebrnega in zlatega nakita, vrednega 4 tisoč dinarjev. Vse kaže, da bodo storilcu kmalu na sledi, kajti najdeni prstni odtisi bodo očitno uporabni.
ODNESEL NAKIT
NOVO MESTO — 19. junija med 7. uro in 13.30 je nekdo vlomil v stanovanje Novomeščana Jožeta Gregorčiča in mu odnesel več kosov zlatega nakita, vrednega okoli 14 tisočakov.
Večerni strelski dvoboj
V obračun matere in hčerke so miličniki posegli še pravi čas — Plinsko pištolo menjala za malokalibrsko
BREŽICE — Na srečo je večerno streljanje, ki sta si ga 19. junija okoli
TRČIL V MREŽO
PETELINJEK — Osemletni Janez R. iz Petelinjka se je 19. junija ob 18.30 na kolesu peljal proti Potovem Vrhu. Med vožnjo gaje pričel prehitevali 48-letni Anton Prešeren s Polovega Vrha, kije sedel za krmilom traktorja, pripet pa je imel vprežni voz in na njem naložene betonske mreže. Janez R. je takrat zavil v levo; hotel se je vrniti do Petelinjka, pri tem pa se je zaletel v betonsko mrežo in padel po tleh. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici.
19.40 v Bojsnem pri Brežicah privoščili 43-letna Jožica C. in njena 24-letna hčer Jasna, minilo brez krvi, zato pa strahu ni manjkalo.
Vse kaže, daje prepir zanetil Jasnin fant, katerega videz materi Jožici očitno ni ustrezal. Prišlo je do vročih besed med materjo in hčerko, njun prepir pa so končali streli. Mati je namreč med prerekanjem odšla v hišo in se vrnila s plinsko pištolo ter pričela streljati proti Jasni, ki je s fantom stala na dvorišču. Dekle ji ni ostalo dolžno, urno je stekla v bife »Jasna«, vzela svojo plinsko pištolo in materi vrnila strele. Vse večje bi-
ZAPRL MIJ JE POT
SAJENICE — 15-letni Boštjan C. iz Sajenic se je 24. junija ob 18.30 peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti, malo pred Sajenicami pa je izpred zidanice na cesto neprevidno z osebnim avtom zapeljal 30-letni Franc Rajar iz Žubine pri Trebnjem. Prišlo je do trčenja, med katerim se je Boštjan hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za tri tisočake.
POŽAR
V RESTAVRACIJI
ČATEŽ — V Grili restavraciji hotela Terma na Čatežu je prišlo 19. junija ob 16.40 do požara, ki je po doslej zbranih podatkih povzročil kar za 350.000 'din škode. Kot je pokazala preiskava, je do ognja prišlo zavoljo vžiga maščob v filtru za odvajanje oljnih par. Požar so pogasili zaposleni delavci sami.
POLITIKA IN KRIMINAL
Nemara se bo komu, ki danes bere in posluša to in ono o uspehih uslužbencev organov za notranje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska kriminalistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav to trditev je bilo zadnja leta večkrat slišati in tisti, ki se na to področje nekolikanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Veliko izkušenj in dejstev govori takšni trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomo predstavili nekaj, zavedajoč se seveda, da je z njimi moč tudi polemizirati Pri zbiranju spoznanj o krizi slovenske kriminalistike, inšpekcijskih služb in pravosodja so bile avtorju teh zapisov v veliko oporo izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana lxtha, ki je desetletja svojega službovanja posvetil boju proti kriminalu.
UČITELJ LE USTNO IZROČILO
Vse v prejšnjem zapisu navedene ugotovitve so razlog, da je bilo v Sloveniji vsako leto odkritih le simbolično število davčnih utaj. Pa še tiste, ki so bile, so se pred sodiščem končale z malodane smešnim izidom. Spomnimo se le brežiškega primera, kjer je lastnik diska po prvih podatkih utajil za tiste čase ne-veijetno visok znesek davščin, toda po nekaj sodnih obravnavah se je mladenič znašel na prostosti.
Pri na sedaj na veliko posnemamo zahodne gospodarske izkušnje, prav bi bilo, ako bi enako počenjali • na področju davčnega nadzora. V Sloveniji bi potrebovali republiško finančno ali gospodarsko policijo — njeno ime navsezadnje sploh ni pomembno — ki bi delovala izven organov za notranje zadeve. Slednjim bi tako ostalo več časa in možnosti specializacije pri opravljanju klasičnih policijskih nalog. In nemara ne bi bilo napak, če bi sedanja nova oblast znova pričela razmišljati o teh pobudah, o organizaciji takšne nove službe, njenih pristojnostih. Sicer nas bosta čas in gospodarski kriminal povozila.
In ko tako razmišljamo o gospodarski kriminaliteti, zlasti pa o metodah odkrivanja in doseženih rezultatih, ne moremo mimo še enega dejstva: vse generacije kriminalistov so se tega znanja učile zgolj po ustnem izročilu, približno tako, kot so se v časih nepismenosti učili cehovske obrti. Vse do danes ni bila izdana ena sama knjiga ali priročnik o metodiki odkrivanja tovrstnega kriminala, edini vir znanja so bili bolj ali manj posrečeni krimina-,listični tečaji, kjer je bilo predstav-
ljenih nekaj primerov iz prakse. To pa je tudi vse, da o tovrstni praznini, ki zija na višji šoli za notranje zadeve ali na pravni fakulteti, ne govorimo. O klasični kriminaliteti je domače in tuje strokovne literature dovolj —umori in vlomi se pač povsod po svetu obravnavajo enako —menjuje se le vse bolj izpopolnjena kriminalistična tehnika. Gospodarski kriminal je nekaj povsem drugega. Daje nesreča še večja, tudi že omenjena praksa ustnega izročila ni povsod zaživela, marsikod ni bilo ne časa ne denarja, da bi izkušen kriminalist ob svojem odhodu v pokoj predal znanje in izkušnje svojim naslednikom. Pogoj za uspešno delo na tem področju je brez dvoma nenehno seznanjanje z menjajočimi se gospodarskimi predpisi, z novimi tehnološkimi procesi, s tehniko gospodarskega poslovanja, skratka z vsem, kar se v gospodarstvu dogaja novega. Razmišljati o čem takem, so danes pri nas le sanje.
Ni še docela jasno, kakšne vrste veter bo zavel s prihodom Igorja Bavčarja na mesto republiškega sekretarja za notranje zadeve, toda v RSNZ bi morali zagotoviti službo, ki bo kos vsem novostim in ki bi vse nove pojavne oblike gospodarske kriminalitete posredovala kriminalistom. Doslej so take vrste delo opravljali le redki zagnanci ob svojem operativnem poslu, razultati so temu primerni. Iz leta v leto se kaže namreč, da je odkritih vedno manj najtežjih in družbi najnevarnejših kaznivih dejanj gospodarskega kriminala. Nemara na to po svoje vplivajo tudi neustrezna merila nagrajevanja kriminalistov, saj jim je osebni dohodek zagotovljen ne glede na storilnost.
(Se nadaljuje)
lo radovednežev, ki so z zanimanjem spremljali njun obračun. Manj radovedni so postali tisti hip, ko je mati stopila v hišo in se na balkonu pojavila s pravo malokalibrsko pištolo. Vsa stvar je postala prekleto resna, krogle so pričele frčati mimo glav, na srečo sta bila zadeta le dva osebna avtomobila. Kdo ve, kako bi se končal ta strelski dvoboj matere in hčere, če ne bi urno pritekli miličniki in strelki razorožili. Obe seveda čaka pot k sodnikom, miličniki pa bodo zoper mater in hčer napisali kazensko ovadbo in jo predali temeljnemu javnemu tožilcu.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Dvojno smolo je imel minulo soboto 42-letni Rafael Peček s Trbin-ca pri Trebnjem. Najprej mu je med vožnjo z motornim kolesom zmanjkalo bencina, zato je vozilce pustil ob cesti pred Mirno in se vrnil na črpalko po gorivo. Toda pot je bila zaman: ko se je vrnil do mesta, kjer naj bi stalo motorno kolo, goriva ni imel več kam natočiti.
•	Pred dnevi je nekdo vlomil v le-
seno barako, ki jo ima na Plešu pri Dolenjskih Toplicah postavljeno To-
pličan Aleš Kump. Nepridiprav je odnesel kladivi ter deset litrov mešanice in liter belega vina. Dovolj velika kazen bi mu bila, če bi za gorivo uporabil litrsko, za žejo pa desetlitrsko posodo.
• Novomeški poštarji so znova krepko oškodovani. Za to je poskrbel tisti, kije med 23. in 25. junijem s podrtih telefonskih drogov v Starih Žagah snel okoli 400 metrov bakrene žice, vredne blizu 12 tisočakov. Ta podatek naj bo v orientacijo tistemu, ki se bo s plenom odpravljal na Dinos.
Voda drla v hiše in po cestah
Več kot 33 milijonov dinarjev škode zaradi neurja v Sevnici
razlaščenca, katerega položaj se po razlastitvi ne bi smel bistveno poslabšati. Odškodnina predstavlja tisti odstotek, s katerim je cena zemljišča udeležena v poprečni gradbeni ceni stanovanj v družbeni gradnji, ta odstotek pa je majhen zategadelj, ker se nabavna cena za stavbno zemljišče v teku gradnje ne revalorizira, vsi drugi stroški gradnje pa se.
Z drugimi besedami: to pomeni, daje na tak način določena odškodnina izni-
čena z inflacijo in zato o ustavnem načelu o pravični odškodnini v tem primeru ne more biti govora. Ustavno sodišče je seveda temu primerno ukrepalo: sporne določbe zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini je pač, ker niso v skladu s ustavo republike Slovenije, razveljavilo.
B. B.
VOZIL PO LEVI
CRKVENICA — V nedeljo, 24. junija, okoli 16.10 se je 30-letni Stanko Slane iz Čuril peljal z osebnim avtomobilom po cesti med Metliko in Božakovim. Med vožnjo skozi Crkvenico po klancu navzgor mu je nenadoma po levi pripeljala najsproti 6-letna kolesarka Sabina M. Trčila je v avtomobil in padla po tleh, vendar se je na srečo le laže ranila. Zdravniško pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici, nato pa so jo odpustili domov.
ZAKAJ BREZ VODE?
KOČEVJE — Kočevje je bilo v nede-
ljo skoraj ves dan brez vode. Pri Hydro-vodu smo zvedeli, daje bil vzrok ta, ker je počila glavna iztočna cev pod vodohra-mom pri črpališču Blate. Izteklo je 700 kubikov vode, ta odtok pa je povzročil še nekatere dodatne okvare, ki sojih odpravili šele okoli 18. ure. Glavni vzrok za to okvaro je dotrajan cevovod.
Obuzdani podjetniki?
Nov republiški zakon o delovnih razmerjih naj bi preprečil razprodajo družbenega premoženja
Ni znano, koliko novih podjetij je prinesla nova zakonodaja, lo navsezadnje niti ni pomembno, veliko pomembnejšeje. da kar velik del teh novih podjetnikov uporablja za svoje dobičkonosno popoldansko delo izdelke raziskovalnega in konstruktorskega dela; podatke, ki so poslovna tajnost, modele in vzorce, ki Se niso tehnično zaščiteni; tudi taki so, ki za začetek poslovanja uporabljajo orodje iz podjetij, kjer so zaposleni, k sebi speljujejo poslovne partnerje in še bi lahko naštevali. In kako vsemu temu stopiti na prte?
Za kaj takega je bilo do letošnjega aprila kaj malo možnosti, edina možnostje bila pri odpiranju popoldanske obrti, kjer je lahko podjetje, če je ocenilo, da gre za njemu konkurenčno dejavnost, izdalo negativno soglasje. To pa je bilo tudi vse. Če seveda izvzamemo še nezdružljivost istočasnega dela v dveh organizacijah za funkcionarje v upravnih organih. Veliko novost v obliki konkurenčne prepovedi pa je prinesel novi republiški zakon o delovnih razmerjih in tako vsaj delno onemogočil nenadzorovano prelivanje družbenih sredstev v zasebne roke, seveda le, če se ga bodo delovne organizacije tudi držale. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Novem mestu je pred dnevi vse delovne organizacije po Dolenjski in njihove samoupravne organe opozoril na to novost in predvidene ukrepe. Ker pa se take vrste pošta ponekod kaj rada izgubi, še posebej tam, kjer so med podjetniki tudi vodilni, le na kratko o pobudah družbenega pravobranilca.
Delovne organizacije in podjetja naj v svojih splošnih aktih opredelijo pogoje, pod katerimi delavec lahko
dobi dovoljenje za popoldansko obrt in tiste — gre predvsem za konkurenco —pod katerimi ne. Prav tako ne bo odveč pogled v spisek že izdanih tovrstnih dovoljenj, kajti podjetje lahko že izdano soglasje tudi od vzame. In ne nazadnje: to, da se je nekdo popoldanske obrti lotil brez soglasja delovne organizacije, naj bi bila hujša kršitev delovnih obveznosti, za katero je predvidena najstrožja kazen. In sedaj . k najpomembnejšim novostim. Delavci sami ali samoupravni organi naj terjajo uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti v primerih, ko delavec zasebno opravlja dela in sklepa posle, ki sodijo v dejavnost njihovega podjetja. Prav tako naj delovne organizacije najkasneje do I. julija 1991 določijo tista delovna mesta, ki pridejo v poštev za sklenitev pogodbe o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Ali z drugimi besedami: tak delavec določen čas ne bi smel odprti obrti ali podjetja, sorodnega ali enakega dejavnosti, ki jo je opravljat v službi. Prav tako pa lahko delovna organizacija ali podjetje zahteva povrnitev škode, nastale s take vrste ravnanjem in obnašanjem delavca.
Povsem za konec še to. Dosedanje izkušnje uče, da bo le malokateri delavec zbral toliko poguma in zahteval uvedbo postopka zoper morebitnega nadrejenega podjetnika, kaj šele direktorja — še posebej slednji so novi zakon o podjetjih zgrabili z obema rokama — zato bo dovolj, če o tem seznani le družbenega pravobranilca samoupravljanja. Za uvedbo disciplinskega postopka je namreč pristojen tudi slednji.
B. B.
Vsak sedmi v gasilski uniformi
Gasilsko društvo Škocjan je v nedeljo praznovalo devetdesetletnico obstoja Preko 50 ekip na jubilejnem 20. gasilskem rallyju — Številna priznanja
D(
ba:
Ud
ref
nal
vic
$
I
R<
lo c pot Tra gaj lol lo t 13< je,
tor
nijt
Trs
zar
bil
Tr,
Or
me
Ogl
čar
ŠKOCJAN — V nedeljo je Škocjan slavil. Gasilsko društvo, okoli katerega seje desetletja vrtelo življenje in utrip kraja, je slavilo častitljivih devet desetletij obstoja, s tem je stopilo med staroste dolenjskega gasilstva. Ustanovni sestanek društva je bil leta 1900; najzaslužnejši zanj so prvi načelnik požarne obrambe Ivan Rabzelj iz Škocjana ter Franc Resnik, Janez Jerič, Jakob Sterk in Martin Andrejčič.
Prostor ob gasilskem domu je bil nedeljo skoroda premajhen za vse, ki s< se želeli udeležiti slovesnosti, katere po kroviteljica je bila tovarna zdravil Krka
M
ne
zb
80
'8i
no
Verjetno je odveč govoriti, kaj je v še ne tako davni preteklosti gasilsko društvo pomenilo za razvoj slehernega kra-
še nadstrešek in nov objekt za organizacijo veselic s kuhinjo, točilnico, sanitarijami in prostorom za srečelov. Svojo opremo so dopolnili z avtomobilsko cisterno, ki služi tudi za razvažanje pitne vode, letos pa so prišli še do novega intervencijskega vozila. Do vsega tega so prišli večidel z lastnim prostovoljnim delom; med tistimi, ki so jim vselej naj-
bolj stali ob strani, pa omenjajo Strešnik iz Dobruške vasi, tovarno zdravil Krka,
SODELOVALO PREKO 50 EKIP — Letošnjega občinskega gasilskega rally-ja, ki se je v nedeljo popoldne končal v Škocjanu, seje udeležilo preko 50 ekip. V konkurenci prostovoljnih gasilskih društev je med moškimi, kjer je nastopilo 53 ekip, zmagala vrsta Mirne Peči, katere predstavnik (levo) sprejema pokal za zmago. (Foto: B. B.)
ne nazadnje tudi občinsko gasiUko zvezo. Koliko pomenijo gasilci za Škocjan, pove tudi podatek, da gredo prav njim največje zasluge za skorajšnjo dograditev nobe veterinarske ambulante v kraju, s katero bodo tamkajšnji kmetje ogromno pridobili.
Ob tej priložnosti so podelili številni priznanja, hkrati pa razglasili rezultat« letošnjega jubilejnega že 20. gasilskegi (pc rallyja, ki se je v nedeljo končal prav J ' Škocjanu. Med prostovoljnimi gasil skimi društvi je v moški konkurenc zmagala ekipa Mirne Peči, 2. je bil Ma harovec, 3. Dolenja Straža II, 4. Škoc jan; pri ženskah je bil 1. Ratež, 2. Beli Cerkev, 3. Gabrje. V konkurenci indus trijskih gasilskih društev je med moš kimi zmagal Novoteks, druga je bil Krka in tretji Novoles, pri ženskah pa j< slavil Novoles, drugi je bil Novoteks
Letos so se rallyja udeležili tudi gostje zmagali so Prevaljčani, druga je bife ekipa Štrekljevca.
B. B
/
ja. Tudi Škocjan pri tem ni bil izjema. Okoli njega seje vrtelo vso dogajanje v kraju; danes je v tej krajevni skupnosti z 2.400 prebivalci včlanjenih v šestih društvih kar 350 gasilcev. Vsak sedmi je torej v gasilski uniformi. Še posebej zadnja leta so prinesla škocjanskemu gasilstvu veliko novega. Zgradili so nov dom, po njegovi otvoritvi so dogradili

/f
SEVNICA — Močno neurje 15. junija, ko je v Sevnici lilo kot iz škafa, saj se je nekje nad Sv. Rokom utrgal oblak, je močno prizadelo občinsko središče. V kar 27 objektov v mestu je vdrla voda, ujma pa je uničevala tudi ceste v krajevnih skupnostih Blanca, Loka in Zabukovje. Prizadeti so tudi kmetijski pridelki, zlasti še povrtnine.
Kot nam je povedal Jože Kolar, namestnik predsednika občinskega komiteja za družbeni razvoj in gospodarskouprav-ne zadeve, so bile komisije za oceno škode že na terenu. Po prvih izračunih znaša škoda več kot 33 milijonov din. Sprva so se bali, da bo škoda znesla okrog 4 odstotke družbenega proizvoda občine, ogledi na prizadetih območjih pa so pokazali, da bo te škode celo za okrog 7 odstotkov družbenega proizvoda. Pri tem je treba povedati, da so Sevničani kar se da pošteno ocenjevali tudi škodo na cestah, ki je bila že po lanskih ujmah velika in zatem odpravljena. Niso nasedali poskusom, da bi slabo vzdrževanje makadamskih cest, tudi kategoriziranih, pripisali zadnjemu neuiju.
Ob zadnjem neurju so kratko potegnili tudi sadjarji, kajti drobna toča je načela jabolka, tako da bo bolj malo najkakovostnejšega pridelka.
P. P.
V enem dnevu štirje udari strele

F"7. »A- »Pl»£ t; f
Največ škode v Bereči vasi
DOSTOJNO PROSLAVILI JUBILEJ — Škocjanski gasilci so v nedeljo dostojn| proslavili častitljivo devetdesetletnico obstoja svojega društva. Pokroviteljica pd reditve, ki seje pričela s slavnostnim mimohodom (na posnetku) pred tribuno, je bil tovarna zdravil Krka, v pisanem sporedu pa so poleg številnih govornikov sodelovt li še pevski zbor iz Šmihela, učenci škocjanske osnovne šole in godba milice Ljubljane.
Neurja, ki so prejšnji teden divjala po Dolenjski in Beli krajini, so zanetila tri nove požare. Do prve nezgode je prišlo 21. junija ob 5.20 zjutraj, ko je strela udarila v dimnik stanovanjske hiše 71 -letnega Franca Bclaviča iz Črnomlja. Dimnik je razbilo, enako nekaj opek, uničena pa je bila tudi električna instalacija. Škode je bilo za tri tisočake. V približno istem času je strela udarila še v hišo 47-letnega Črno-

maljca Ivana Magdiča in mu razbila steklo ter zanetila ogenj na zavesi. Škode je
bilo za dva tisočaka. Istega jutra ob 5.50 pa je strela treščila še v brunarico Novomeščana Milana Šinkovca v Bereči vasi pri Metliki. Brunarica in drva v njej so zgorela, škode pa je za 30 tisočakov. Prav tako 21 junija, nekaj po 17. uri, pa je strela udarila v stanovanjsko hišo Mirka Zupančiča v Regrči vasi. Ob udaru je razbilo nekaj opeke, nastal pa je tudi požar na podstrešju. Škode je vsaj za 10.000 din.
SPREGLEDAL MOTORISTA — Prejšnji ponedeljek, 18. junija, ob 13.25 se je 30-letni Bojan Radovič iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom iz Novega trga proti Cesti komandanta Staneta in tam v križišču zavijal na levo. Pri tem je spregledal 16-letncga Igorja K. iz Novega mesta, ki seje pripeljal na kolesu z motorjem, Radovič je izsilil prednost, pri tem pa je prišlo do nesreče. Oba sta se laže ranila, materialne škode pa je za 2.500 din.
PREVRAČAL SE JE PO TRAVNIKU — 54-letni Zvonimir Novak iz Ljubljane se je 23. junija ob 14.30 peljal z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti Podturnu. Zaradi prevelike hitrosti je v Občicah pri Dolenjskih Toplicah pričelo vozilo zanašati; zdrselo je na levo, nato na
desno in vnovič v levo, nakar se je nekaj krat prevrnilo po travniku. Voznik Nova1 seje pri tem huje poškodoval in se zdravi) novomeški bolnišnici, materialne Škot"
pa je bilo za 30 tisočakov.
V OVINEK PO LEVI - 20-letf Zlatka Medved iz Praproč pri Grosuplje11 seje 24. junija ob 21.00 peljala z osebni" avtom po lokalni cesti z Grmade prt) Trebnjemu. V ostrem desnem ovinku pa,J je nasproti po levi pripeljal 21-letni vozil osebnega avtomobila Janez. Tomažič ' Rožemplja. Prišlo je do trčenja, v katere" seje ranil 31-letni sopotnik Branko Krc"" iz Trebnjega; na zdravljenje so ga odpeli1'1 v novomeško bolnišnico. Gmotne ško*" je za 20.000 din.
I
KRŠKO — Petdesetmetrski bazen tovarne Videm v Krškem je bil od minulega petka do nedelje v središču pozornosti ljubiteljev plavanja. Kar 138 plavak in plavalcev iz trinajstih slovenskih klubov seje tri dneve borilo za republiške naslove v kadetski, mladinski in članski konkurenci, na startu pa so bili prav vsi, ki v slovenskem plavanju karkoli pomenijo, edina izjema je bil Mariborčan Matjaž Koželj.
DOBRA UDELEŽBA, POPREČNI REZULTATI — Od petka do nedelje je bilo v bazenu tovarne Videm v Krškem letošnje absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Udeležili so se ga vsi najboljši slovenski plavalci in plavalke, postavljen pa je bil le en republiški rekord. V disciplini moških na 50 metrov prosto (posnetek je s starta finalnega obračuna v tej disciplini) gaje s časom 25,05 postavil Ljubljančan Zekano-vič. (Foto: B. Budja)
Srečanje motoristov Evrope
Rekordno število tujcev — Španec se je pripeljal sko-_____________raj 4000 kilometrov daleč_____________
TREBNJE — A vto-moto društvo je bilo ob koncu minulega tedna že sedmič zapored gostitelj motoristov iz vse Evrope.
Tradicionalnega tridnevnega srečanja, ki gaje letos nekoliko motil dež, seje udeležilo kar 217 motoristov, med katerimi je bilo rekordno število tujcev, saj se jih je kar 136 na motorjih pripeljalo iz Belgije, Italije, Avstrije in Nemčije. Od domačih motoristov je bilo 81 predstavnikov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Tudi letos so Trebanjci med motoristi izbrali najbolj zanimive. Najstarejši udeležene srečanja je bil 64-letni Belgijec, najdaljšo pot do Trebnjega pa je imel Španec Ferkiols iz Ordaksa, ki je prevozil skoraj 4000 kilometrov, malo tudi zato, ker se je najprej oglasil v Trebinju, kjer seveda o tem srečanju niso ničesar vedeli. Najstarejši mo-
, a. .• <***
m —
tor je na srečanje pripeljal Alojz Šeme iz Šentvida; to je bil motor FN — 350 iz leta 1918.
Popoldan je bila na igrišču pri šoli spretnostna vožnja, v kateri se je v štirih kategorijah pomerilo 34 tekmovalcev. Rezultati do 1000 ccm: I. Igor Pancer, 2. Damjan Kolenc, 3. Janez Prosenik (ml.); vsi AMD Trebnje; kat. do 350 ccm: 1. Peter Prečko (Izlake), 2. Sineron Cesarec (Varaždin), 3. Jože Avguštinčič (Trebnje), kat. do 750 ccm: 1. Alen Dobrec (Matulji), 2. Ciril Kušar (Trebnje), 3. Zlatko Kolenc (Trebnje); kat. nad 750 ccm: 1. Janez Prosenik (Trebje), 2. Ciril Arh (Izlake), 3. Janez Kranjec (Domžale). Pokrovitelj prireditve je bil Trend iz Grosupljega.
J. P.
Prav zavoljo odlične zasedbe in dobrih pogojev za dosego boljših rezultatov so bili nekateri med letošnjimi dosežki razočarani. Čeprav je kazalo na najboljše — že v petek je v dopoldanskih kvalifikacijah na 50 metrov prosto Ljubljančan Zekanovič postavil absolutni republiški rekord s 25,05 —je bila bera rekordnih izidov zaključena že prvi dan tekmovanj. Bera gostiteljev, plavalnega kluba Celulozar, je bila vsekakor zadovoljiva: predvsem po zaslugi Sergeje Gradišek in Natalije Repec so v mladinskih disciplinah posegali po medaljah. Ob tem nemara ni odveč ugotovitev, da so v nekaterih tekmah prav mlajše kategorije dosegale boljše rezultate od starejših vrstnikov in vrstnic. In sedaj k
OLIMPIJA—SVOBODA 4:0 (0:0)
BREŽICE — Nogometaši ljubljanskega prvoligaša Olimpije, ki so tačas na pripravah v Mokricah, so prejšnji teden odigrali prijateljsko srečanje z novim članom II. republiške lige, brežiško Svobodo. Bre-žičani so se prvoligašu imenitno upirali, še posebej v prvem polčasu, ko jim je uspelo ubranili svojo mrežo, v nadaljevanju pa sta prišli do izraza večja izkušenost in boljša fizična pripravljenost gostov. Kakih 3.000 gledalcev je videlo štiri zadetke; dva je prispeval Gliha, po enega pa Ameršek in Dinko Vrabac.
Motoristi v Trebnjem — Konec minulega tedna se jih je več kot 200 zbralo na tradicionalnem srečanju. V gostilni Kolenc so se pomerili v šaljivih igrah, v nedeljo popoldan pa še v spretnostni vožnji. (Foto: J. P.)
ZNOVA STOKANOVIČ
NOVO MESTO — Že kar dolgočasno postaja poročanje o rezultatih klubskih teniških turnirjev TK Novo mesto. Tudi drugi posamični turnir ni prinesel prav nič novega, v finalu sta se srečala veteran Stokanovič in mnogo mlajši Bregar, toda zmaga je znova pripadla izkušenejšemu. Rezultati, četrtfinale: Stokanovič—S. Turk 6:3, 6:2, Bradač—G. Guštin 7:6, 6:3, Bregar- Frelih 7:5,3:6,7:5, Šefman—Uhl 6:3, 6:1; polfinale: Stokanovič—Bradač 6:4, 3:6, 6:2, Bregar -Šefman 4:6, 6:3, T:6; finale: Stokanovič—Bregar 6:0, 7:6.
IMENITEN USPEH ROKAVCA
HOCKENHEIMM - Trebanjski mo tociklist Brane Rokavec je prejšnji teden zabeležil imeniten rezultat: na veliki mednarodni FIM dirki v Hockenheimmu je v svojem razredu do 80 kubikov zasedel odlično peto mesto. Rokavec, kije bil na tej dirki edini Jugoslovan, je na cilj prišel le nekaj stotink sekunde za četrtouvrščenim tekmovalcem, z nekaj več športne sreče pa bi se nemara lahko zavihtel celo na tretje mesto.
USPEL ČETRTI KRITERIJ
ČRNOMELJ — Prizadevni črnomaljski kolesarski delavci so minulo nedeljo ob pomoči delovne organizacije SAP pripravili 4. kolesarski kriterij po ulicah Črnomlja. Nastopilo je 127 kolesaijev in kolesark in štirinajstih klubov, prireditev pa si je ogledalo okoli 2000 gledalcev. Pri pionirjih B je zmagal Berce (Sava) pred Maceletom (Krka) in Staretom (Sava), med pionirji A pa Klemenčič (Rog) pred Gašperinom (Krka) in Bergantom (Rog). V konkurenci mlajših mladincev je bil prvi Gimpelj (Krka), drugi Hauptman (Rog) in tretji Miholjevič (Reka); med starejšimi mladinci je zmagal Štangelj pred Finkom in Kranjcem (vsi Krka), pri ženskah pa Trebižanova (Rog) pred Go-landerjevo in Uršičcvo (obe Soča).
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
•	Veterani kočevskega košarkarskega kluba so pred dnevi zabeležili velik uspeh, saj so na velikem mednarodnem turnirju, že desetem po vrsti, na ljubljanskih Prulah osvojili prvo mesto. Nastopilo je šest ekip, med njimi dve iz Zahodne Nemčije, Kočevci pa so se v finalu pomerili z gostitelji in zmagali s 104:95 (55:50).
•	Sergeja Štefanišin, 16-letna vratarka kočevskega Itasa, bo v prihodnji sezoni trenirala z rokometašicami prvoligaša Belinke Olimpije. Tako so se ob nedavnem obisku predstavnikov ljubljanskega prvoligaša v Kočevju dogovorili predstavniki obeh klubov. Sergeja bo to sezono še branila barve Kočevk, potem pa naj bi prestopila v Belinka Olimpijo.
•	V počastitev 4. julija, dneva borca, bo športno društvo Lončar iz Dolenje vasi pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. T urnir bo 1 .julija v Zalužju pri Ribniku v Prigorici, prijavnina znaša 300’ dinarjev, žrebanje pa bo 28. junija pri Ribniku. Vse ostale informacije je moč dobiti na telefon (061) 864-105 ali 864-101 med 19. in 21. uro. Za najboljše so predvidene bogate praktične nagrade.
•	Rokometašice Kočevja Itas, nove članice II. zvezne lige, je prejšnji teden sprejel tudi predsednik SO Kočevje, dr. Mihael
Petrovič.
M. G-č.
Kako nasititi devet lačnih ust
Kočevska ZTKO redno skrbi za devet športov, med katerimi sta dva drugo-ligaška — Ostalim denar po potrebi — Cveto Arko o kočevskem športu
KOČEVJE — Če si ne bi namizno-tchniški igralci Melamina prav v zadnjem kolu prvenstva privoščili nesmiselnega spodrsljaja, bi lahko kočevski šport prišteli med svojevrstne rekorderje — imel bi kar tri zvezne ligaše, ob njih pa seveda še vrsto republiških. Toda tudi brez lega se lahko v Kočevju pohvalijo z bero, kot jo ima le malo slovenskih občin, po številu prebivalcev celo precej večjih od njih. Rokomet in odbojka sla v II. z czni ligi, streljanje in kegljanje pa v prvi republiški, za majhno občino, kot je Kočevje, brez dvoma velik zalogaj. Kako ga zmore?
Že večkot dve desetletji je Cveto Arko v kočevski telesni kulturi, predtem je
• Kočevje je tudi kraj za priprave številnih športnikov. Tako bo od 23. do 26. julija tu na pripravah jugoslovanska ženska smučarska reprezentanca.
še osem let poučeval telovadbo v osnovni šoli, danes je strokovni sodelavec zveze telesnokulturnih organizacij. Dosežke in pogoje kočevskega športa ima v malem prstu.
»Resnično smo lahko ponosni na rezultate, še posebej minule tekmovalne sezone. Le na kratko. Strelci Kočevja uspešno nastopajo v I. republiški ligi, ekipa Itasa pa v II. slovenski ligi, po neumnosti so namiznolehniški igralci izgubili mesto zveznega ligaša, še zmeraj pa so seveda člani I. republiške lige. Nogometaši nastopajo v medobčinski ljubljanski ligi in so pri vrhu lestvice, enako kadeti in mladinci. Odbojkarice so bile letos 5. v II. zvezni ligi, igralci pa drugi v II. republiški, medtem ko so se rokometašice Itasa z zmago v prvi slovenski uvrstile v II. zvezno ligo, po njihovih stopinjah sedaj uspešno hodijo mladinci in mladinke, člani pa so bili letos 6. v II. slovenski ligi-center. V prvi republiško ligo so letos stopili tudi kegljači in keg-\ljačicc, oboji so zmagali v II. slovenski
ligi, njihove druge ekipe kegljajo v II. republiški ligi. V tem razredu tekmovanja so tudi šahisti, ni pa daleč dan, ko bodo tudi ti stopili med najboljše slovenske klube. Omenimo še košarkarje, ki uspešno nastopajo v dolenjski območni ligi, in, seveda, atlete. Ža vse te klube in športe skrbimo v ZTKO, sredstva jim delimo po kriterijih. Mnogi se čudijo, kako vse to zmoremo, toda naši izračuni so jasni. Sodimo, da ZTKO za teh devet klubov prispeva 50 do 60 odstotkov vseh potrebnih sredstev, ostalo si zagotovijo sami. Ob lem pa je treba vedeti, da so vsi kočevski športniki popolni amaterji, za svoje nastopanje ne dobijo niti dinarja nadomestila, tudi drugoligašice ne.«
In kakšen je kočevski ključ financiranja? Preprost: klubom zagotovijo denar za tekme na gostovanjih, obrok hrane, za katerega ceno določi ZTK, pokrijejo jim stroške domačih tekem, poravnajo nadomestila trenerjem, udeležbo na seminarjih in najemnine, prav tako jim krijejo stroške nekaj prijateljskih tekem,
Cveto Arko: »Kar devetim športom zagotovimo redne dotacije, vsem ostalim pa po potrebi.«
vendar njihovo število določi ZTKO. Oboji so s takim načinom očitno zadovoljni, najbolj to potijuje rezultati.
»Da ne bo nesporazuma, naša ZTKO financira vse klube in društva v občini, izjema so le tenisarji, katerim pa smo v uporabo dali igrišča, ki so njihov vir za preživetje. Toda le devetim naštetim športom zagotovimo redne dotacije, vsi ostali dobijo denar po potrebi. Se nečesa ne smemo prezreti, ob .tekmovalnih imamo tudi druge vrste uspehe. Sem štejemo novo smučišče v Dolgi vasi, tri nova tenis igrišča z razsvetljavo, reflektorje na rokometnem igrišču, izgradnjo novega športnega centra v Osilnici, tudi v športnem centru Gaj načrtujemo nekaj novosti. Vse to pa seveda s prostovoljnim delom in odrekanjem. Nemara ni odveč ob tem dodati, da imajo prav vse krajevne skupnosti v občini — izjema so le Struge — svoje športne objekte.«
• Kočevski športniki so pobrateni z vrstniki iz Doline pri Trstu in Rabom, njihova vsakoletna srečanja so priložnost za nova prijateljstva in izmenjavo izkušenj. Prav tako se Kočevci srečujejo s Prokupeljčani in zadnje čase z zahodnonemškim Oer-Erken-schvvickom.
Navzlic temu pa so prav športni objekti tisti, ki v kočevskem športu povzročajo največ glavobolov. Igrišča v Gaju so zasedena vsak dan od 7. do 22. ure, največje težave pa nastopijo pozimi. Dve skromni telovadnici sta za sve naštete športe daleč premalo. Mesto, ki ima danes kar dva zvezna ligaša, mesto, ki bo naslednje leto slavilo osem desetletij telesne kulture (leta 1910 je bil namreč v mestu ob Rinži ustanovljen Sokol), si zagotovo zasluži športno dvorano. Slednjo imajo danes mesta, ki se po rezultatih in pojmovanju športa niti približno ne morejo kosati s kočevskimi športniki.
B. BUDJA
beri krških plavalk. Sergeja Gradišek je med mladinkami na 50 metrov prosto zmagala z 28,87 m, Natalija Repec pa je bila z 29,30 tretja. Enako sta se obe Kr-čanki odrezali na 200 metrov prosto, kjer je Gradiškova zmagala s 2:14,46, Repčeva pa je bila tretja z 2:15,90. V tej disciplini je med kadetinjami Cerovškova osvojila drugo mesto s časom 2:22,23. V disciplini 400 metrov prosto je med mladinkami zmagala Repčeva s 4:39,0, med kadetinjami pa je tila Cerovškova v tej disciplini znova druga; njen rezultat je bil 4:51,82. Z dobrimi nastopi je Natalija Repec nadaljevala tudi v disciplini 100 metrov delfin, kjer je med mladinkami osvojila srebrno medaljo v času 1:10,84, uspešno pa je plavala tudi v štafeti. Na 4-krat 200 metrov prosto so bile namreč plavalke Celulozar-ja v članski konkurenci odlične druge z 9:16,07, prav tako srebrno odličje pa so si priplavale med mladinkami s časom 9:30,27.
Z uspešno bero sta Repčeva in Gradiškova nadaljevali še zadnji dan tekmovanja. Tako je Sergeja na 100 metrov prosto med mladinkami zmagala s časom 1.02,54, Natalija pa v ženskem plavalnem maratonu na 800 metrov zasedla tretje mesto in dosegla čas 9:44,06. Še zadnjič je Repčeva
stopila na zmagovalne stopnice, ko je v disciplini 200 metrov delfin pri mladinkah zmagala in osvojila zlato medaljo, dosegla pa je čas 2:30,89. In še pogled k štafetam. V disciplini 4 krat 100 metrov prosto so plavalke Celulozarja v članski konkurenci zasedle drugo mesto za kranjskim Triglavom s časom 4:22,57, prav tako druge pa so bile v mladinski konkurenci s 4:27,71.
Končni vrstni red vseh sodelujočih ekip je bil tak: I. Ljubljana 555,5. 2. Triglav 548, 3. Ilirija 275, 4. Klima Neptun 232, 5. Branik 213,6. Olimpija 206,7. Radovljica 183, 8. Fužinar 172, 9. Celulozar 124, 10. Rudis Rudar 111, II. Biser 87, 12. Koper 45, 13. JLA 13,14. Velenje 0.
KRIŠTOFIČ DVAKRAT ZMAGAL
SEVNICA — Sevniški tenis klub je pripravil dva turnirja, in sicer so sc na prvem pomerili igralci posamično, zatem pa še v moških dvojicah. Med posamezniki je zmagal Marijan Krištofič, kije že vsa leta sevniškega tenisa v njegovem vrhu. V parih je Krištofič skupaj z Zvonetom Jurišičem zabeležil še drugo zmago v letošnji tekmovalni sezoni.
NOVICE Z BALINIŠČ
NOVO MESTO — Pričelo seje letošnje prvenstvo v balinanju. Na prvenstvu Novega mesta je med posamezniki zmagal Jože Srovin iz BK Krka, kije bil najboljši tudi pri zbijanju v krog. V dvojicah sta si zmago zagotovila Vlado Drenovec in Andrej Blatnik, oba iz BK IMV. Pred časom je bilo v Krškem tekmovanje dolenjske regije, kjer se je najbolje odrezal Novo-meščan Cveto Moro iz BK Krka. V Novem mestu je bilo dolenjsko prvenstvo v bližanju in zbijanju v krog. Prvak Dolenjske je postal Peter Juvan iz BK Krka.
POSKRBELI ZA DOMAČE MEDALJE — Sergeja Gradišek (levo) in Natalija Repec sta vnovič dokazali, da raste v Krškem izredno obetaven rod mladih plavalcev in plavalk. Na letošnjem republiškem prvenstvu v Krškem sta svojemu klubu priborili v mladinski konkurenci kar nekaj odličij, tudi najžlahtnejšega sijaja.
BAZEN
ALI KAJ DRUGEGA?
KOČEVJE — Potem ko je celih devet let služil svojemu namenu, je bazen v Kočevju že leta 1984 zaprl vrata obiskovalcem. Glavni krivec temu je bila takratna naftna kriza, toda vse do danes je bazen ostal suh. Doklej? Odgovor bo znan že kmalu, možnosti sta le dve: ali bazen obnoviti ali pa spremeniti njegovo namembnost. V kočevskem športu se bolj ogrevajo za slednje, vprašanje pa je seveda, kako se bodo odločili tisti, ki so za bazen prispevali denar. Zgrajen je bil namreč s sredstvi, zbranimi z referendumom.
V soboto že deveti Mirnopeški tek
Start bo ob 17. uri
MIRNA PEČ — Kot smo na kratko že zapisali, bo v soboto, 30. junija, v Mirni Peči tradicionalna tekaška prireditev, že deveta po vrsti. Njeni organiziatorji so ZTKO Slovenije, republiška atletska zveza in organizacijski odbor mirnopeških tekov, medtem ko je generalni pokrovitelj prireditve krški Videm.
Kolje že običaj, štejejo tudi letošnji teki za odprto prvenstvo Slovenije v malem maratonu in hkrati dolenjsko prvenstvo, tekmovanje pa velja še za priznanje TRV Ljubljana v okviru akcije »Kaveljc-korenina«. Mali maratoni bo potekal na progi, dolgi 21 kilometrov, trimski tek bo dolg 10 km, tek pripadnikov JLA 3 kilometre, tek pionirjev in pionirk pa 1.500 oziroma 600 metrov. Udeleženci bodo razvrščeni kar v 17 tekmovalnih kategorij, start prve, malega maratona in trimskega teka, bo natanko ob 17. uri, ob 17.02 bodo na progo odšli vojaki, štiri minute kasneje pionirji na 1.500 in ob 17.20 pionirji na 600 metrov dolgo progo. Dodajmo še, da poleg številnih nagrad in priznanj čaka posebno priznanje tistega, ki bo nemara izboljšal rekord proge v malem maratonu, ki gaje lani z 1:07,37 postavil Mirko Vindiš.
DRUGIČ ZAPORED KRANJEC
SEVNICA — Redni mesečni hitropotezni šahovski turnir ŠK Milan Majcen za mesec junij je dobil Toni Kranjec, ki je zbral 7,5 točke, sledijo pa: Povše 7,5, Levičar 6, Šoper 5,5, Kolman 5,5, Lazič 5, itd. V skupnem seštevku šestih turnirjev je vrstni red naslednji: Levičar 54, Kranjec 43, Lazič in Povše po 37 itd. Naslednji turnir bo 16. julija.
J. B.
Jugo še drugič končal na Ratežu
Sandi Papež drugič zapored zmagal na mednarodni kolesarski dirki Po Jugoslaviji — Glivar drugi — Glavno nagrado, avto Jugo, si bodo razdelili_
NOVO MESTO — Čeprav so mnogi potihem napovedovali novomeški uspeh na letošnji jubilejni 45. mednarodni kolesarski dirki Po Jugoslaviji, si tako imenitnega razpleta nihče ni upal napovedati na glas. Večina jih je stavila na Srečka Glivaija in Valterja Bončo, toda Sandi Papež je znova dokazal, daje najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno. Drugič zaporedje postal zmagovalec te težke etapne dirke. Letos je njegov uspeh z drugim mestom dopolnil Srečko Glivar, kije v zadnjih etapah zvesto pomagal Sandiju braniti rumeno majico.
Sicer pa prve etape letošnje dirke niso	tretjo etapo — v prvi na kronometer je
obetale takšnega konca. Rogovec Miloš	zmagal član B ekipe Jugoslavije, Novo-
Rnjakovič je namreč dobil tako drugo kot	meščan Robi Šebenik — usodna pa je bila
zanj četrta s ciljem na Rogli. Že takrat je postalo jasno, da bo zmagovalca letošnje dirke potrebno iskati med Papežem, Gli-varjem in katerim od odličnih čeških kolesarjev. Toda tudi te napovedi so se znova postavile na glavo, ko je karavana 82 kolesarjev iz devetih držav pripeljala skozi cilj pete etape, kije bil v Novem mestu. Na čelu skupine ubežnikov je bil namreč presenetljivo mladi novomeški up Bogdan Ravbar, kije s to zmago dosegel zanesljivo svoj največjih uspeh. Bilje še tolikanj večji, ker je prednost, s katero je skozi cilj pripeljal pred glavnino, v kateri so bili vsi najboljši, zadostovala, da je naslednjega dne pred startom šeste etape oblekel rumeno majico. In kot že tolikokrat doslej, je tudi letos zmagovalca letošnje dirke Po Jugoslaviji odločil vzpon na Vršič. Vsi so seveda pričakovali napad Glivarja in Bonče, specialistov za gorske etape, toda vse je presenetil Perič, vseskozi pa seje odlično držal Sandi Papež, ki sije prav na cilju te etape prikolesaril odločilen naskok. Šandi je tako znova dokazal, da je naš najbolj univerzalni kolesar, po sedmi etapi je bilo jasno, da je dirka odločena. Najboljši jugoslovanski kolesaiji so vozili tako, da so brez težav ubranili rumeno majico Papeža, drugo mesto Glivarja, tretje Rnjakoviča (vsi Jugoslavija A), četrto
NAJVEČJI USPEH — Bogdan Ravbar (v sredini) je z zmago v peti etapi kolesarske dirke Po Jugoslaviji, katere cilj je bil v Novem mestu, dosegel svoj največji uspeh. Ta zmaga mu je omogočila celo, da je v šesti etapi oblekel rumeno majico, katero je na koncu osvojil njegov klubski kolega Sandi Papež.
Radečani tretji
DP za kadete v T. Vrbasu
TITOV VRBAS - Letošnji slovenski rokometni prvaki pri kadetih — ekipa Radeč, za katero nastopajo do pred kratkim najboljši mladi rokometaši iz Sevnice, so na državnem prvenstvu v Titovem Vrbasu osvojili tretje mesto.
Radečani so v svoji skupini premagali najprej kadete bjelovarskega Partizana s 23:21, v drugi tekmi predtekmovanja pa so zaradi pristranskega sojenja izgubili z zemunsko Mladostjo 20:19. Tako so se Radečani lahko potegovali zaradi slabše razlike v zadetkih le za 3. mesto in porazili Rudarja (Plevlja), medtem ko se je Partizan pomeril z ekipo Slobode Solane za naslov prvaka in Bjelovarčani so proti Tuz-lancem nepričakovano izgubili (23:21). Zvezni trener kadetske reprezentance Zeljkovič je za reprezentanco Jugoslavije, ki bo do 2. julija igrala na močnem mednarodnem turnirju v Grčiji, izbral tudi 3 naturalizirane Radečane, in sicer Papeža, Pavkoviča in Senico.
Bočne in peto Rovščka ter ekipno zmago Jugoslavije A pred Jugoslavijo B. Omenimo še, da je v skupnem seštevku Ravbar pristal na zanj še zmeraj odličnem deset-nem mestu.
Roko na srce, takšen rezultat gre pripisati tudi letos nekoliko manj kvalitetni zasedbi na dirki, lanska odpoved očitno oni ostala brez posledic. Seveda pa uspeha 25-letnega Sandija Papeža to v ničemer ne zmanjšuje; ob Francu Škerlju, Florijanu Valenčiču, Cvitkti Biliču, Radošu Čubriču in Juretu Pavliču je postal šesti jugoslovanski kolesar, kateremu je uspelo postati dvojni zmagovalec dirke Po Jugoslaviji. In ni jih malo, ki pravijo, da bo Papež ta rekord že prihodnje leto potolkel.
»Čeprav je bila konkurenca nekoliko slabša, zmaga ni bila niti malo lahka, še posebej, ker je bilo tudi nekaj trenj med našimi kolesarji. Kolje bilo pričakovati,je odločitev padla v Bovcu po vzponu na Vršič, največ pa sta mi h končnemu uspehu pomagala klubski tovariš Srečko Glivar in Valter Bonča. Miloš Rnjakovič je svojo priložnost za morebitni uspeh zapravil v vzponu na Roglo,« je razplet letošnje dirke Po Jugoslaviji komentiral Sandi, kije s
• Letošnja dirka je bila dolga 1.175 kilometrov, zmagovalec Sandi Papež pa jo je prevozil s poprečno hitrostjo 40,67 kilometra na uro. Glavno nagrado, avtomobil Jugo, ki gaje dobil Sandi, pa si bodo razdelili člani naše A in B selekcije.
tem dosegel svojo deseto mednarodno zmago.
B. B.
SPREJEM PRI POKROVITELJU — Novotehna, pokroviteljica novomeških namiznoteniških igralcev, je prejšnji teden pripravila sprejem za vodstvo in igralce kluba, katerim je prav v letošnji sezoni uspel pravi podvig — uvrstili so se namreč v II. zvezno ligo. Predstavniki Novotehne so klubu obljubili pomoč tudi vnaprej, pri tem pa izrekli misel, ki novomeškemu športu edina ponuja izhod iz zagat: po vzoru Krke, Novotehne, Pionirja in še koga naj bi sleherni večji delovni kolektiv v občini poskrbel za kakšno športno panogo. (Foto: B. B.)
Sosedje izgubili boj proti delavnici?
Spor obrtnika Ivana Božiča in vaščanov Smolenje vasi se vleče že več let in mu še ni videti konca
Že leta 1982 sije obrtnik Ivan Božič iz Smolenje vasi pri Malem Slatniku 74-čel urejati dokumentacijo za gradnjo nove delavnice v svojem domačem kraju. Konec leta 1985 mu je novomeški komite za urbanizem tudi izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo delavnice za predelavo plastičnih mas na parceli, na kateri je imel prejšnji lastnik po nekaterih izjavah najbolje urejen zelenjavno-sadni vrt v vasi. Pri tem je imel komite v rokah tudi soglasje krajevne skupnosti, najbližjih sosedov pa ni nihče nič vprašal. In ti so se zoper izdano lokacijsko dovoljenje pritožili.
Menili so, da tak objekt ne sodi v Smolenjo vas, v gosto pozidano naselje s stanovanjskimi hišami in kmečkimi poslopji. Sporna se jim je zdela velikost objekta, še bolj pa dejavnost, ki bi — tako so bili in so še danes prepričani — s hrupom, odpadnimi vodami, vonjavami moteče ali celo škodljivo vplivala na okolico. Toliko bij so se čudili in jezili nad lokacijskim dovoljenjem, ker do takrat nihče ni mogel dobiti soglasja za kakršnokolli obrt v vasi, ker so imeli vsi omejitve pri izbiri projektov za svoje hiše ob pridobivanju lokacijskih dovoljenj, saj so morali objekte prilagoditi obstoječemu naselju, poleg tega pa je bila že takrat vsega 2 kilometra stran obrtna cona Cikava. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je novomeško lokacijsko dovoljenje dejansko razveljavil.
Na pomlad 1987 je Božič pon iprosil za lokacijsko dovoljeni
»MALOŠOLARJI« — Pozdravljen svet, ki se vrtiš nam naproti. (Foto: L. M.)
onovno
zaprosil za lokacijsko dovoljenje za gradnjo delavnice na parceli v Smolenji vasi, pristojna organizacija za izdelavo lokacijske dokumentacije pa je vlogo
Mala šola in več kakor samo to
Zaključek male šole na Trebelnem — Skoraj za dve stotniji teh otrok — Tovarišica, ki je osvojila trebeljanska srca
Trebeljanski hribi so se tega potemnelega letošnjegajunijskega dne nekako namrščili, okrog in okrog njih seje nebo stisnilo, daje svet postal nekam majhen, in čez planjavo je vlekla sapa, mrzla za ta čas, saj je po koledarju junij. H koči lovske družine Trebelno so začeli kmalu popoldne kapati ljudje, čeprav je pričelo iz napojene sivine celo pršeli. Mogoče pa so prišli prav zavoljo tega dežja, ker seje zaradi njega dan skazil za mrvo in za okopavanje. Za ta posel, ki so ga kanili opraviti ti ljudje pri koči, je namreč vseeno, kakšno vreme je. Prijateljsko srečanje je bil ta posel, in sicer so se zbrali starši »malošolaijev« z območja Trebelnega, da bi se ob pravkar končani letošnji mali šoli skupaj pogovorili, kot se imajo malokdaj čas in priložnost. Mala šola je bila torej ena od osi življenja na Trebelnem v tem popoldnevu.
Tak slovesen konec učnih dni, v katerih so v najmlajše glave kanile prve silne modrosti, so starši pripravili verjetno še kje, ne samo na Trebelnem. Podobno »terensko« malo šolo, kakršna je bila na Trebelnem, so namreč imeli v občini Trebnje še otroci na Mimi,
S pripravo dobrot so že imeli najbrž kar nekaj dela, saj so bile mize na srečanju v lovski koči imenitno obložene z. njimi. Nekdo se je potrudil in nabral
dosti češenj, ki so sicer letos bolj slabo le. Česar nii
Čatežu, v Šentrupertu, Nemški vasi, Velikem Gabru, Šentlovrencu, Dobrniču
in Trebnjem. Skupno jo je obiskovalo 195 otrok. Eno z drugim bi torej lahko pomenilo zadosten razlog za še kakšno podobno srečanje kje drugod. Toda ostanimo na Trebelnem. Kaj, če ni tukajšnji zaključek za spoznanje drugačen od drugih, in to zaradi vsega dela, ki prežema tukajšnjo malo šolo in ki ga bodo Trebeljani mogoče kdaj zapisali v morebitno kroniko svoje najnovejše krajevne zgodovine. * •
rodile. Česar niso pripeljali za pod zob od doma, je priromalo na mize naravnost iz vrelega olja iznad ognja pri koči. To je pomembna podrobnost, ki šele naredi piknik, za katerega lahko mirne duše proglasimo omenjeno starševsko srečanje ob zaključku male šole. Toda celo tolikšna skrb za želodce kljub svoji neizbrisni enkratnosti brzda ni nikakršen izjemno dragocen podatek za bodočo krajevno zgodovino, čeprav ta briga sodi med opravila, povezana z malo šolo. Vendar so tudi izjemno dragoceni podatki. Enega takih so na srečanju pojasnjevali zbrani starši, h katerim je bil prisedel predsednik sveta krajevne skupnosti Trebelno Stane Urek. »Odločili smo se, da bomo naredili na T rebelnem prostor za te otroke iz krajevne skupnosti. Takim malim je težko, ko jih vozijo nekam drugam, in lani so jih vozili v Mokronog. Za malo šolo smo uporabili stavbo stare in zapuščene osnovne šole. Pošteno smo se trudili z njo, ko smo morali temeljito popraviti streho, zamenjati okna, narediti stranišča in vse drugo. Del denarja za popravilo je dala krajevna skupnost, del sredstev je družbena pomoč,« pripovedujejo, kako trmasto so zgrabili za delo in naredili prostor za malo šolo. Za svojo malo šolo.
•	Demokracija ne pomeni »jaz sem tako dober kot ti«, marveč »ti si tak dober kot jaz«. (Parker)
•	Običaji so starejši in veljajo bolj kot zakon. (Ruski pregovor)
Veijetno je zagnanost, s katero so delali, tisto, kar je zrelo za v krajevne zgodovinske zapise, saj jo bodo vnuki mogoče podedovali kot legendo o neminljivosti nekega zaznamovanega življenja. In ta hvalevredna trmoglavost je morda že nekaj, zaradi česar je bil trebeljanski »likof« za spoznanje drugačen od morebitnih drugih, saj je pomenil domačinom skoraj praznovanje neke zmage.
dopolnila z mnenjem, daje lokacija sedaj skladna s prostorsko dokumentacijo, ker je bilo s spremembami družbenega plana občine zemljišče opredeljeno kot stavbno, za sosede je sporna tudi ta prekategorizacija kmetijskega zemljišča v stavbno, ki je bila edina na tem območju in z očitnim namenom Božiču urediti lokacijo. Na nekakšnem usklajevalnem sestanku na komiteju za urbanizem, ki si je do takrat pridobil še dodatek »in varstvo okolja« v nazivu, so sosedje povedali, da so še vedno proti gradnji iz že navedenih razlogov.
Potem je bilo dve leti vse tiho, konec lanskega maja pa so bili sosedje spet povabljeni na podoben sestanek na komite, češ da je Božič predložil spremenjeno zasnovo zazidave in zunanje ureditve. Še enkrat so povedali, da so proti gradnji velike delavnice za predelavo plastičnih mas pod svojimi okni, nov načrt pa tega ni v ničemer spremenil. Kljub temu je komite sredi junija izdal lokacijsko dovoljenje z obrazložitvijo, da pripomb sosedov ni mogoče upoštevati, ker bodo vsi vplivi v dovoljenih mejah(!), lokacija pa je skladna s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine za obdobje 1986— 2000, ki to zemljišče vključuje v ureditveno območje Smolenje vasi in se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji. Tovrstni odlok je novomeška občinska skupščina sprejela v juliju 1987 za urejanje posegov v prostor na območjih, za katera ni veljavnih starih ali že novih zazidalnih načrtov, urbanističnih redov, ureditvenih in lokacijskih načrtov, v »prehodnem« obdobju do konca leta 1988. Veljavnost tega odloka bodo ravno danes delegati občinske skupščine podaljševali že tretjič, izdelava in sprejem prostorskoureditvenih pogojev za posamezna območja pač kasni.
Tudi to lokacijsko dovoljenje je republiški komite za varstvo okolja in
Domačini pa še hite pripovedovati: »Te stare šole nam sploh ne bi bilo treba obnavljati, če bi bile izpolnjene obljube. Po tistem, ko so zaprli precej novo šolo na Jelševcu, je bilo namreč zmenjeno, da bodo v zameno za zaprto jelševsko razširili novo na Trebelnem. Zgodilo se je v resnici tako, da so na Jelševcu šolo zaprli, na Trebelnem pri novi šoli pa niso naredili prizidka. Ker je zato v stavbi stiska s prostorom, smo morali za malo šolo poiskati prostor drugje, če smo jo hoteli imeti.«
In jo imajo, vsaj letos je bila. V njej je tovarišica Nada Gorenčeva sedemnajstim otrokom, ki so doma s trebeljan-skih holmov in iz dolin, pripravila prav prijetne urice pouka. Naučila jih je tudi nekaj pesmic in mladi vedeži so jih skrbno povedali in zapeli na srečanju v lovski koči. Pri tem so imeli sicer tremo, kot vsi veliki umetniki. Toda starši so
bili pesmi veseli in že zaradi teh jim ni moglo biti žal, da so iz Cužnje vasi.
Drečjega Vrha, Jelševca, Češnjic, Gornjega in Dolnjega Zabukovja, z Vrha, iz Bitnje vasi, Cerovca, Ornuške vasi in Štatenberga prišli na srečanje na Trebelno. Ker pa se sploh dobro počutijo v družbi zgovorne tovarišice, so morali biti dobro razpoloženi.
O Nadi Gorenc so starši govorili tudi daleč stran od nje same pohvalne besede. Njena neposrednost, domačnost, prijaznost in želja razumeti življenje tu gori, kjer je prostora za hleve in lepe hiše pa za trtje in tudi za jablane in seveda še za kaj — te njene lastnosti sojih kratko malo navdušile. Stkale so med njo in njimi vez, ki se strga veliko pozneje, kot mine mala šola. Če se sploh kdaj strga. Tudi zaradi tega človeškega zbližanja je morda bilo sklepno dejanje male šole na Trebelnem za spoznanje drugačno od podobnih dogodkov v krajih, od koder Trebelno gledajo navzgor.
M. LUZAR
urejanje prostora razveljavil in zadevo vrnil Novemu mestu v ponoven postopek. Razlogi? Občinski komite za urbanizem in varstvo okolja skladnosti lokacijskega dovoljenja z lokacijsko dokumentacijo ne more presojati, ker o tem nima jasnih podatkov, saj odlok o prostorskoureditvenih pogojih v drugem členu nima nobenih točk, nanje pa komite sklicuje. Tako ni mogoče
ugotoviti, v katero ureditveno območje spada parcela, in v zvezi s tem dopustnosti posega. Iz spisov ni razvidna namembnost območja. Po zakonu je možna le gradnja posamičnega objekta na eni parceli v strnjenem naselju, podatki ne dokazujejo, da gre za tak objekt. V Ljubljani so tudi menili, da manjka temeljito soglasje sanitarnega inšpektorja glede vonjav in hrupa.
Zadeva s tem seveda še ni končana. Pravzaprav bi bilo to tudi nespametno pričakovati. Sosedje vse doslej niso slišali ali dobili v roke nečesa, kar bi jih prepričalo, da nimajo prav in da le kar tako iz kaprice in hudobe mečejo sosedu polena pod noge. Božič pa se tudi že tako dolgo trudi, da bi bilo po eni strani neverjetno, da bi odnehal, posebno, če si v pristojnem občinskem organu pod različnim vodstvom očitno močno prizadevajo, da bi mu gradnjo naredili možno. Tako so bili sosedje konec januarja letos ponovno klicani na občinski komite, ki je zdaj sekretariat za urbanizem in varstvo okolja, da bi, kakopak, končno rekli, da nimajo nič proti gradnji Božičeve delavnice. Tega niso storili, 1. marca pa je sekretariat ponovno izdal novo lokacijsko dovoljenje, ki mu je spet sledila pritožba, konec marca pa so sosedje dobili grozilno pisanje Božičevega odvetnika, da bodo toženi za odškodnino, ker so Božiču z
NAJVEČ BO DOBIL DEMOS
ČRNOMELJ — Do 10. maja je financiranje Socialistične zveze in ZŠMS v občini potekalo po ustaljenem načinu, novoustanovljene stranke pa so dobile dotacijo v enkratnem znesku. Od tega datuma naprej se v skladu z zakonom o političnem združevanju denar za financiranje strank zagotavlja v proračunu, višina zneska, ki ga dobi vsaka stranka, pa je odvisna od števila delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru. Tako bo do konca leta dobil tukajšnji Demos 310 tisočakov, ZKS-Stranka demokratične prenove 155 tisoč din, Socialistična zveza in ZSMS-Liberalna stranka po 116 tisočakov, Zeleni pa dobrih 38 tisoč dinarjev. V izvršnem svetuje bilo sicer slišati, naj bi se stranke same vzdrževale, vendar pa je bilo v odgovoru pojasnjeno, da se obseg sredstev v proračunu zaradi tega ni bistveno povečal. Letos bo financiranje še takšno, kako bo vnaprej, pa se bo še videlo.
ONIČEVA HIŠA PRED RUŠENJEM
RIBNICA — Oničeva hiša, v kateri je bil včasih med drugim tudi dom JLA, bo kmalu porušena. Na njenem mestu bodo postavili povsem enako stavbo in ji dodali še prizidek proti postaji milice. V smeri proti župnišču pa bodo zgradili še samostojen objekt. Vse to bo ena investiciija. V teh stavbah bodo imele poslovne prostore Ljubljanska banka, Služba družbenega knjigovodstva in Zavarovalnica, poleg teh pa bo v njih še 13 stanovanj.
VUKOVIČEVA SEKRETARKA IS
ČRNOMELJ — Glede na dosedanje delo in ocene prejšnjega predsednika občinskega izvršnega sveta, bo delo sekretarja tega organa še naprej opravljala Melita Vukovič. Vukovičevaje postalasekre-tarka približno sredi prejšnjega mandatnega obdobja.
POMOČ ŽRTVAM POTRESA V IRANU
LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije prosi in pričakuje pomoč pre-
bivalcev Slovenije za ublažitev posledic katastrofalnega potresa v Iranu, ki je po dosedanjih piodatkih terjal že več kot petdeset tisoč človeških življenj. Pri tem Rdeči križ Slovenije prosi tovarne zdravil in sanitetnega materiala, med njimi novomeško Krko, da se vključijo v akcijo in prispevajo zdravila in material, ki je ob takih katastrofah najpotrebnejši. Občani lahko nakažejo denar za pomoč iranskim žrtvam potresa na žiro račun Rdečega križa Slovenije številka 50101-678-51579; zraven naj napišejo »za pomoč Iranu«.
zavlačevanjem naredili veliko škode. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je pritožbo to pot zavrnil kot neutemeljeno iz več razlogov: da iz spisov izhaja, da gre za dopolnilno gradnjo na stavbnem zemljišču, kije na tem območju možna in dopustna; da ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v lokacijskem dovoljenju, ni sanitarno-tehničnih in požarnovarstvenih razlogov za škodljive vplive delavnice itd.
Konec maja je Božič dobil tudi gradbeno dovoljenje in začel z izkopom za delavnico, čeprav so sosedje medtem že sprožili upravni spor na republiškem vrhovnem sodišču zoper razsodbo republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in se tudi pritožili na republiški komite za industrijo in gradbeništvo. Sama delaje, tako mislijo, sosedom uspelo zaustaviti šele s po-sredovanjem republiške inšpekcije, ki sojo poklicali, ker seje novomeški inšpektor le smejal, kaj hočejo, saj ima Božič vsa soglasja. Gradnja zdaj stoji, sosedje so prepričani, da bi moralo biti tako, dokler ne reče svojega še vrhovno sodišče. Močno pa dvomijo, da bo tako, saj je v iskanju izhoda iz hude gospodarske krize obrt in malo podjetništvo pojmovano kot glavna rešilna bilka
Kaj reči za zaključek zgodbe, ki še nima konca, vendar ga je glede na dosedanje dogajanje možno z veliko verjetnostjo predvideti? Gotovo se da razumeti ljudi, ki se upirajo gradnji velike delavnice v neposredni soseščini, in to z dejavnostjo, za katero so prepričani, da ima škodljive vplive. Da Božič to že dela v kleti svoje hiše, pri tem ne šteje. Tudi obtožbe, kijih poslušajo z vseh strani, da iz hudobe mečejo Božiču polena pod noge, niso v vsem tem povsem upravičene. Sami pravijo, da v svojem nasprotovanju sosedu prav nič ne uživajo in da naj bo vsaj vse narejeno zakonito sprejemanjem odlokov in planov, ki so osnova za odločitve, vred — če naj bi jim pod okni zrasla ta delavnica. Razumeti je mogoče tudi Božiča. Morda je še najbolj na mestu vprašanje, ki si ga! zastavljajo sosedje: zakaj vsi silni urbanisti, taki in drugačni načrtovalci in od' govorneži v vsestransko dobro niso Bo; žiča skušali takoj na začetku preusmeriti v gradnjo na nesporni lokaciji, da ne bi zgubljal celih let in gotovo tudi kopice denarja s takšnim zapletanjem, kot seje zgodilo in se še dogaja? Namesto tega so raje storili vse, da bi gradnja bila mogoča, ne glede na sosede. Ne bomo si vzeli pravice razsojati, kdo ima bolj, kdo manj prav. Gotovo pa drži, da bi takšnih neprijetnih zgodb in premnogih do-l sedanjih težko razumljivih posegov v j n(J
prostor ne bilo, če bi se odgovorni toliko kot z vsem drugim trudili s pripravo
celovitih prostorskih načrtov.
Z. LINDIC-DRAGAS
STORILEC ZNAN — Tale posnetek kaže staro šaro v gozdičku pri železniški čuvajnici pri Primostku. Ropotijo je tja stresel Slavko Urh iz Križevske vasi pri Metliki. Za opozorila, da to ni mesto za odlagaje smeti, se ni zmenil. Urha zdaj čaka postopek pred sodnikom za prekrške. Lastnik pripeljane stare šare bo moral kup odstraniti sam ali pa bo na njegove stroške to storila komunala. (Foto: I. J.)
Sevniska godba v evropski
J vv •
druščini
P
red leti je pri sevniškem gasilskem društvu kar precej tlela misel da bi navezali močnejše stike z nekim gasilskim društvom zamejskih Slo vencev na avstrijskem Koroškem. Čeprav so bila tedaj nekako v modi razna pobratenja občin, kulturnih in drugih društev iz matične dežele z zamejskimi Slovenci do uresničitve takega razmišljanja v obliki pobratimstva v sevniškem primeru tedaj le ni prišlo So pa nešli druge oblike sodelovanja, apr. nastop na mednarodnem festivalu godb.
Sevniški gasilci, ki so s svojo delavsko godbo na pihala že drugič nastopili na nedavnem mednarodnem festivalu gasilskih pihalnih godb v Krum-pendorfu ob Vrbskem jezeru, niso odhajali domov slabe volje ali celo s kakšnimi manjvrednostnimi kompleksi Zavoljo tega, ker se v druščino 30 or-
kestrov iz 7 evropskih držav, ki so sodelovali na omenjenem festivalu, niso vključili kot nekakšni uradni odposlanci Jugoslavije, čeprav so bili edini godbeniki iz te države (tudi edini iz vzhodne Evrope, kamor nas še vedno in, žal zmeraj bolj uvrščajo na Zahodu!), ampak je bilo tokratno sodelovanje Sevničanov na tem festivalu za godbenike le skromna nagrada za številne ure prostega časa, ki jih darujejo za mnoge vaje in javne nastope. Sevniški godbeniki so zatorej bhko zaigrali zelo sproščeno, kar je dobro opazila mednarodna žirija ob dopoldanskem nastopu v dvorani pri mestni hiši v Krumpendorfu, hkrati pa je visoko ocenila uigranost godbe, ki jo je seveda dirigent prof Franc Zupanc pred odhodom v A vstrijo še temeljito »izbrusil«.
čelu častnega odbora obeh prireditev celo avstrijski zvezni predsednik dr. Kurt Waldheim in da je na prireditvi med drugim spregovoril tudi koroški deželni glavar dr. Jorg Haider, potem jejasno, kolikšen pomen pripisujejo takšnim stikom s svojimi volilci najvišji avstrijski politiki Haider je poudaril pomen požarne brambe in pomoči, požrtvovalnosti in idealizima koroških gasilcev pri odpravljanju raznih katastrof, ne le v primeru požarov. Pohvalil pa je tudi uspešno povezovanje jubileja gasilcev z mednarodnim festivalom gasilskih pihalnih orkestrov.
Omeniti velja, da je na prireditvi jubilantom izročil priznanje med drugimi tudi predsednik slovenske gasilske zveze Ernest Ebry, ki je spregovoril v slovenščini, tako kot še predstavniki nekaterih gorenjskih gasilskih društev, s katerimi GD Krumpendorf že dlje sodeluje, med drugim tudi pri skupnih akcijah ob avstrijsko-jugoslovanski meji Na slovesnosti so bili od gasilcev iz Jugoslavije tudi Hrvati Vsekakor bi naredili veliko krivico, ako ne bi omenili še to, da je za uspehe GD Krumpendorf v zadnjih letih najbolj zaslužen dolgoletni komandant, zdaj področni komandant (avstrijsko gasilstvo pozna drugačno hierarhijo kot naše!) Hans Koch. Koch je kot podjeten hotelir v tem nekdaj neznanem kraju z bogato zgodovino zaslutil kako bi turističnemu kraju pridal še malo večji mik v svetu znanega letovišča Lela 1975 je Koch organiziral I. srečanje gasilcev iz
festivala gasilskih pihalnih orkestrov. Lani je bil Koch tudi gost na 110-letnici sevniškega gasilskega društva Zato je še toliko bolj vesel spontanih stikov s približno enakim »bratom«, navkljub temu da za temi stiki ne stoji nikakršna listina o pobratimstvu. Naposled pa če naštejemo samo nekaj imen in priimkov članov GD Krumpendorf
(Christian Torker, Heinz Kemjak, Ulrich Nemec itd), lahko takoj zaslutimo, kje tičijo korenine teh A vstrijcev. Ali so jih spodrezali morebiti drugi ah pa morda ti ljudje pač ne čutijo potrebe, da bi iskali svoje korenine? To je predvsem in samo njihovi osebna globoko intimna odločitev in skrivnost
P. PERC
Naposled je le ducat najboljših godb popoldne sodelovalo na osrednji slovesnosti mednarodnega festivala združeni s 110-letnico GD Krumpendorf, na športnem igrišču. Če povemo, da je bil na
10 evropskih držav, in tedaj je bil med gosti krum-pendorfskih gasilcev celo zvezni kancler Kreisky.
To srečanje se seli iz drža ve v drža vo, in tako je bil gost 7. srečanja leta 1988 tudi naš Bled LeUz 1985 pa je Hans Koch postal še »oče« I. mednarodnega

( TELEVIZIJSKI SPORED
m

;S:
PETEK, 29. VI.
iro-
ula
—s
j so
j bi
laz-a je i ga ba-od-Bodriti e bi ->ice ;c je asO 'gozdi kdo tkš-do-iV v toli avo
8.35 — 11.25 in 15.00 — 1.40 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
9.30	BOJ ZA OBSTANEK, angl. polj udnozn. serija, 5/12
10.25	VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 6/13
11.15	VIDEOSTRANI
15.15	VIDEOSTRANI
15.25	ŽARIŠČE, ponovitev
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
MURPHY BROVVN, amer. naniz., 22/22
NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalj., 10/13
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. nadalj., 4/12
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	TV MOZAIK
SAFARI V MESTU, angl. poljud-noznan. serija, 2/6
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PET PRIJATELJEV, angl. naniz., 1/13
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	RUMENA REKA,jap. — kit. dok. nadalj., 5/10
21.15	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 7/42
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.20	EP VIDEO STRANI
22.25	OHCETNI VIDEO MEH
23.25	POLETNA NOČ
MATI IN SIN, avstral. naniz., 1/14 NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalj., 11/13
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. naniz., 5/12 1.30 VIDEO STRANI
drugi program
16.00 Satelitski programi — 19.00 Video Heh v Ameriki (1. oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Poletni koncert iz Osla — 21.30 Skupščinska kronika — 22.00 Regionalni programi: Studio Maribor — 23.30 Satelitski Programi
TV ZAGREB
10.10 TV koledar — 11.05 Poletni program — 12.35 Še ena priložnost (amer. filn
film) -14.00 Pesnik na srebrni cesti (dok. serija, 3/4) — 14.35 Poročila — 14.35 Barva noči (ponovitev nočnega programa) — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Znanost — 17.50 Ferdy (risana serija) — 18.20 Števi|ke in črke — 18.40 Risanka
—	18.45 Muppet show — 19.15 Risanka
-	19.30 Dnevnik 2 — 20.00 — V Cityju (angl. nadalj., 3/9) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Skupščinska kronika — 22.30 Kulturni magazin — 23.30 Poročila za goste tt tujine — 23.35 Barva noči (nočni program) — 1.10 Poročila
sobota, 30. vi.
liški
ipfi
zdaj
s bo (Fo-
•mec e teh %i ob iška-hovt ost
ERC
Igrani film — 21.55 Dnevnik 3 — 22.15 Festival zabavne glasbe Split 90 — 0.00 Poročila za goste iz tujine — 0.05 Barva noči (nočni program) — 2.05 Poročila
5Tl
8.35	— 12.40 in 15.00 — 1.45 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	IZBOR TEDENSKE PROGRAM-, SKE TVORNOSTI
0-45 TEDNIK
1 -45 VEČERNI GOST: SILVIJA LUKS
2.30	VIDEO STRANI '5.15 VIDEOSTRANI 'S.25 ŽARIŠČE, ponovitev
'5.55 POLETNA NOČ, ponovitev na-daljevank
'7.55 EP VIDEO STRANI
8.00	DNEVNIK 1
'8.05 POSLOVNE INFORMACIJE '8.10 IZ TUJIH KUHINJ, ponovitev 3.
'8.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
CVETLIČNE ZGODBE, ponovi-
'9.10 RISANKA 9.20 TV OKNO
9.30	DNEVNIK 2 9-55 VREME '9.59 UTRIP
20-20 ŽREBANJE 3x3
20.35	ELENI, amer. film
22.30	DNEVNIK 3
22.50	MISS SLOVENIJE 90
23.30	POLETNA NOČ/LF MATI IN SIN, avstral. naniz. 2/14 NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalj., 12/13
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. nadalj., 6/12 1.35 VIDEO STRANI
Drugi program
}0.30 SP v nogometu, četrtfinale —18.55 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.10 Zabavnoglasbena oddaja — 20.35 SP v Nogometu, četrtfinale — 23.00 Satelitski Ptogrami
NEDELJA, 1. VII.
9.20 — 13.10 in 15.45 — 22.55 TELETEKST
9.35 VIDEO STRANI 9.45QTROŠKA MATINEJA:. ŽIV ŽAV
10.35 PET PRIJATELJEV, angl. naniz. 1/13
11.05	ZGODBE IZ MEST: STOLAC, 2/11
11.40 ALPSKI VEČER 90, 4. oddaja
12.00	KMETIJSKA ODDAJA TV ZG
13.00	VIDEOSTRANI
16.00	VIDEOSTRANI
16.10	FORMULA 1, franc, nadalj., 12/13
17.00	DNEVNIK 1
17.05	POSLOVNE INFORMACIJE
17.10	BRATJE SACKETT, amer. film
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME
20.05	POT NA JUG, 2. del jugosl,-argent. koprodukcije
21.05	ZDRAVO 22.25 DNEVNIK 3 22.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00	Oddaja za JLA in igrani film — 16.30 Italia 90: SP v nogometu, četrtfinale (če YU, na L programu) — 18.55 Jugo-tonov klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Te presenetljive živali (angl. dok. serija, 3/6) — 20.40 SP v nogometu, četrtfinale —
23.00	Satelitski programi
TV ZAGREB
9.55 Poročila — 9.00 Igrana serija —
10.00	Nedeljsko dopoldne za otroke —
11.00	Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba —13.00 Nevami zaliv (serijski film) — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstveno popularni film — 17.00 Igrani film — 18.45
Risana serija — 19.10 Lokalni program -19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Domača
dramska serija — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Dnevnik 3 — 22.20 Poročila v angleščini —22.25 Nočni program — 0.25 Poročila
PONEDELJEK, 2. VII.
8.35	— 12.10 in 14.10 — 0.20 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE
9.30	UTRIP
9.45 ZRCALO TEDNA
10.00	PRENOS IZ SKUPŠČINE RS
11.30	MOZAIK
12.00	VIDEO STRANI 14.25 VIDEO STRANI
14.35	ZDRAVO, ponovitev
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK, ponovitev UTRIP
ZRCALO TEDNA
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.40 RADOVEDNI TAČEK: LUNA
18.50	CVETLIČNE ZGODBE, 6/13
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	SKOPSKE PODOBE IZ SANJ, drama TV Skopje
21.35	AMERIŠKO PLESNO GLEDALIŠČE ALVINA AILEYA
21.50	DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOČ
MATI IN SIN, avstral. naniz., 3/14 NEKDO JEZDI MIMO, zadnji del angl. nadalj.
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. naniz., 7/12 0.10 VIDEOSTRANI
TV ZAGREB
*V ZAGREB
9.30 TV koledar — 9.40 Čebelica Maja 10.05 Barva noči (ponovitev nočnega Pr°grama) — 12.05 Saga o Forsythih 'angl. nadalj.) — 13.00 Portret B. Gavella Henry (kanadski film) — 16.00 Rezer-Vlran čas — 16.35 Sedmi čut (oddaja o
10.20	VIDEO STRANI 15.15 VIDEOSTRANI
15.25	ŽARIŠČE, ponovitev
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00 DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.47 VREME
19.55	ITALIA 90 — SP V NOGOMETU, polfinale
22.05	DNEVNIK 3
22.25	POLETNA NOČ
MATI IN SIN, avstral. naniz., 4/14 POPOTNIKI V SENCI, franc, nadalj., 1/7
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. naniz., 8/12 0.15 VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: 13.55 tenis iz Wimbledona 17.00 Satelitski programi — 18.55 Zgodovinski parki hrvatskega Zagorja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Kavama (ponovitev) — 21.35 Po sledeh napredka — 22.05 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi
Ptomctu) —16.45 Dnevnik 1 — 17.00
*V rirufKi
jV družba — 17.00 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Miroslav Krleža: Tomo Ba-‘fan (2. del)— 18.30 TV dražba— 19.15 "'sanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00
DRUGI PROGRAM:
Opomba: 13.55 tenis iz Wimbledona 17.00 Satelitski programi — 18.55 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana 90 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Igre junakov (amer. film) —22.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poletno popoldne — 12.30 Poročila —12.35 Polet-
no popoldne — 15.30 Poročila — 15.40 Nočni program (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 —17.20 Izobraževalni program—17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke —18.40 Risanka —18.45 Znanost — 19.15 Lokalni program — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Žrebanje lota — 20.05 Igrani film — 21.35 Kontaktni magazin — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Poročila v angleščini — 23.05 Nočni program iz kulture — 0.15 Poročila
SREDA, 4. VIL
8.35 — 11.25 in 15.30 — 0.35 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
SPORED ZA OTROKE IN MLADE
9.45 SKOPSKE PODOBE IZ SANJ 11.15 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.47 VREME
19.55	ITALIJA 90 — SP V NOGOMETU, polfinale
22.05	DNEVNIK 3 22.25 POLETNA NOČ
MATI IN SIN, avstral. naniz., 5/14 POROTNIKI V SENCI, franc, nadalj., 2/7
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. naniz., 9/12 0.25 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
TV ZAGREB
ČETRTEK, 5. VIL
21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ
MATI IN SIN, avstral. naniz., 6/14 POROTNIKI V SENCI, franc, nadalj., 3/7
LETEČI CIRKUS M. PYTHO-NA, angl. naniz., 10/12 0.15 VIDEO STRANI
Opomba: 14.55 tenis iz Wimbledona 17.00 Satelitski programi — 19.00 Iz tujih kuhinj (izobraž. serija, 5/9) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pekel na Pacifiku (amer. film ) — 21.40 Svet poroča —22.40 Satelitski programi
8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poletno dopoldne — 12.30 Poročila — 12.35 Poletno popoldne — 15.30 Poročila — 15.40 Nočni program (ponovitev) — 17.00
Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20
Številke in črke —18.40 Risanka — 18.45 Potopis — 19.15 Lokalni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer in igrani film — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Poročila v angleščini — 23.00 Nočni program — 1.00 Poročila
8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poletno dopoldne — 12.30 Poročila — 12.35 Poletno popoldne — 15.30 Poročila — 15.40 Nočni program (ponovitev) 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke —18.40 Risanka — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Lokalni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Oče gre (tv drama) — 21.00 Zunanja politika — 21.30 Dnevnik 3 — 21.55 Poročila v angleščini — 22.00 Nočni program — 0.00 Poročila
TOREK, 3. VII.
8.35	— 10.20 in 15.00 — 0.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
SPORED ZA OTROKE IN MLA-
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 27. oddaja
9.35	MOZAIK, ponovitev ROCK KOMPAS, 1/4
fflaEOMMME
DRUGI PROGRAM
Opomba: 15.55 tenis iz VVimbledona, polfinale ženske
16.00 Satelitski program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Boj za obstanek (angl. po-ljudnoznan. serija, 6/12) — 20.25 Hormoni, poslanci življenja (poljudnoznan. oddaja) —	21.10
Večerni gost: Saša Miklavc —21.50 Regionalni programi TV Ljubljana: Studio Ljubljana
v** Mi
Utal/niSbotr
lija/
ZA POČITNICE IN KAR TAKO
TV ZAGREB
8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poletno dopoldne — 12.30 Poročila —12.35 Poleg-no popoldne — 15.30 Poročila — 15.40 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program —17.50 Otroška oddaja — 18.20 Številke in črke —18.40 Risanka —
18.45 Dokumentarni program — 19.15 Lokalni program — 19.30 Dnevnik 2 -
20.00 Zabavnoglasbena oddaja —21.00 Politični magazin — 22.05 Dnevnik 3 — 22.25 Poročila v angleščini — 22.30 Nočni program — 0.30 Poročila
Njiva osnovnošolske pisateljske, pesniške in risarske ustvaijalnosti je ob koncu šolskega leta spet bogato obrodila, kar dokazujejo vsa šolska glasila po vrsti. V osnovni šoli v Žužemberku so »pridelek« s te njive pobrali v glasilo Z bregov Krke. Pisci v njem se navdušujejo nad Španijo in žalostijo, ker se bodo po osmih letih razšli. Poleg vsega drugega so v šolski časopis vpeli še Prilogo v angleščini. Učenci OŠ XII. SNOUB Bršljin v Novem mestu so napisali list Iz naših logov. Pa povejte, če letošnje šolsko leto ni živa groza, je uvodu zapisala urednica. Številni pisci na listih tega glasila opisujejo, kaj so počeli v tej živi grozi. V osnovni šoli v Velikem Gabru so učenci naredili Prve korake. Na naslovnici Prvih korakov so zajec, drevo, metulj, rože, ptica, se pravi sami taki, ki jim ni treba hoditi v šolo. Tisti, ki pa morajo hoditi v šolo, so na notranjih listih, seveda kot avtoiji številnih prikupnih spisov.
Konji in Veroniko prijateljica
Konjeniško tekmovanje v spomin na Veroniko Deseniško
KOČEVJE — Zasebni gostilničar Angel Babič iz Šalke vasi je lani prvič in letos tako že drugič organiziral konjeniško tekmovanje pri Rudniškem jezeru, s katerim želi obuditi spomin na Veroniko Deseniško in hkrati požeti tudi komercialen uspeh. Tako je bil že v soboto zjutraj pohod do gradu Fridrihštajn, kjer je Friderik Celjski skrival Veroniko Deseniško pred svojim očetom, kije nasprotoval tej sinovi ljubezni. Pohodnike je vodil planinec Viktor Kobola.
Konjeniško tekmovanje čez drn in strn je bilo na okoli 1.200 m dogli progi ob Rudniškem jezeru. Najprej je bilo tekmovanje Kurirsko jahanje, šlo pa je za to, kateri »vitez« bo prvi prinesel Veronikino pošto Frideriku in nato nazaj njegov odgovor. V tej tekmi je zmagal Franc Okoren (Draga), druga je bila Tea Degmečič (Malinska), tretje mesto pa so si delili Petra Okoren (Draga), Štefan Hribar (Izlake) in Nada Okoren (Draga). Najboljši so prejeli spominska darila. V galopu Veronike Deseniške čez drn in strn je zmagal Andrej Kučer (Žalec), drugi je bil Nikola Degmečič in tretja Tea Degmečič (oba Malinska), ki so prejeli nagrade 3.000, 1.000 in 500 din. Zanimivo je, daje tekmovalno tudi 5 otrok, starih okoli 10 let, ki so tudi dosegli zelo dobre rezultate.
Po tekmovanju je bila ob jezeru veselica.	J. P.
Moji prijateljici je ime Mojca. Hodi v četrti razred. Dobro se uči. Rada pomaga mami pri kuhinjskih opravilih. Stari mami velikokrat pomolze krave. Slabim učencem pomaga pri učenju. Ko pride k meni, se ne prepirava, ker je dobrega srca. Skupaj napajava krave, potem se greva igrat.
POHODNIŠTVO NA POHODU
KOČEVJE — Gozdno gospodarstvo Kočevje uvaja razne novosti, med njimi je tudi turizem in še posebno pohodništvo. Pred kratkim je GG Kočevje izdalo prospekt o gozdnem popotništvu »Popotovanje od Krke do Kolpe«. Gre za zamisel, da bi organizirali popotovanja predvsem tujih skupin turistov od Dolenjskih Toplic, (ali Novega mesta) skozi Kočevski Rog, mimo Kočevja pa preko Velike gore in Loškega potoka do Čabra in ob Čabranki do Osilnice ter nato po Kolpi (čolni, splavi) do Broda na Kolpi. Taka popotovanja naj bi trajala 3 do 5 dni, popotniki pa bi prenočevali v sodobno urejenih gozdnih kočah. K temu jih je spodbudilo vedno večje zanimanje tujcev za to območje, posebno še za naravne zanimivosti, za rastlinstvo in živalstvo. Dosedanji neorganizirani pohodniki iz tujine so se zanimali predvsem za pragozd, medveda in risa. Kočevski gozdarji jim za zdaj lahko poleg ostalega pokažejo pragozd, na ogled medveda ali risa pa morajo v sosednjo Hrvaško, v Gorski Kotar.
Ublažitev škode
Največ za kmetijstvo
8.35 — 10.30 in 15.30 — 0.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE GRIZLI ADAMS, 12. del amer. naniz.
9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 5. del amer. naniz., ponovitev
10.20	VIDEO STRANI 15.45 VIDEO STRANI
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK
TE PRESENETLJIVE ŽIVALI, angl. dok. serija, 2/6 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 3/18
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 9/13
21.00	SLOVENSKI MADRIGALISTI: SLOVENSKE NARODNE IN DOMOLJUBNE PESMI
21.30.......
ANA TREMPUS, 5. r. OŠ V
1 Vinica
SEMIŠKA ŠOLA SE PREDSTAVI
SEMIČ — V tukajšnji šoli Belokranjskega odreda so ob koncu šolskega leta predstavili staršem šolo in njene dejavnosti, zlasti interesne. Novost je bila v tem, da so prikazali tudi, kako izdelki nastanejo, ter da so starše seznanili s poukom v 1. razredu. Sicer pa so se predstavili pevski zbor, folklora, glasbena šola, videoklub, ogledati sije bilo moč ročna dela, likovne, tehnične, računalniške izdelke, literarno učilnico, delo na vrtu in še kaj. Predstavili so se tudi gasilci, svoje spretnosti pa so učenci preizkušali v igrah brez meja.
EKSKURZIJA
Na naši šoli je letos prvič deloval čebelarski krožek. Vodila gg je učiteljica Amalija Mandelj z Mirne. Že na začetku nam je obljubila ekskurzijo ob koncu šolskega leta. Dneva odhoda smo se vsi veselili. Na izlet so šli z nami tudi mladi čebelarji z Mirne, iz Trebnjega in iz Velikega Gabra. Najprej smo šli na neko šolo, kjer smo prikazali, kako se zbije okvirček za satnico. Nato smo si v Radovljici ogledali staro lipo, ki jo je zasadil znani čebelar Peter Pavel Glavar. Neka trgovina za čebelarje je bila že zaprta. Zanimiva ekskurzija bo vsem mladim čebelarjem lep spomin, povezan s sodelovanjem pri čebelarskem krožku.
JANEZ VIDMAR, 5. r. OŠ r
LETOVANJE ZA OTROKE
V LEKARNI
ČRNOMELJ — Črnomaljska občina je za odpravo posledic, ki jih je povzročilo neurje s točo lansko poletje v semiškem koncu, dobila od republiškega solidarnostnega sklada 7 odst. denarja od vrednosti povzročene škode. V začetku junija pa so prejeli z republike še dodatnih 196.710 din, kijih je komisija za ocenitev škode pri občinskem izvršnem svetu razdelila med štiri »porabnike«.
Največ, dobrih 85 odst., bodo namenili za sanacijo škode v kmetijstvu, sicer pa še za sanacijo objektov, poljskih poti in cest. Denar za ublažitev škode v kmetijstvu bodo nakazali kmetijski zadrugi Črnomelj, kjer bodo, tako kot doslej, upravičenci lahko dvigali repromaterial za kmetijsko proizvodnjo, in sicer v vseh poslovalnicah zadruge. Ker je denarja, namenjenega kmetijstvu, sicer malo (le 168 tisočakov), upravičencev pa je več kot tisoč, seje komisija odločila, da denar dodelijo le tistim, ki so
USPEH SAŠE IN ALME — Na republiškem prvenstvu mladih glasbenikov Slovenije v Titovem Velenju so lep uspeh dosegle učenke glasbene šole iz Ribnice. Saša Mlakar in Alma Hočevar sta v kategoriji klavir — šti-riročno osvojili drugo mesto. Veliko zaslug za njun uspeh ima tudi mentorica Janja Galičič. (Foto: M. Gla-vonjič)
KNJIGA PRVI PRIJATELJ — Da je knjiga dober prijatelj, kaže tudi primer ljudske knjižnice na osnovni šoli Antona Debeljaka. Iz dneva v dan je večje število tistih, ki jemljejo knjige s polic. Med bralci je še največ nekdanjih učencev te šole, ki so sedaj že na srednjih šolah in fakultetah. V knjižnici imajo 12.000 knjig, prostor, kjer so shranjene, pa ni najbolj primeren in bo potrebno misliti na kaj bolj primernega. (Foto: M. Glavonjič)
1 dr. Pavla Lunačka Šentrupert
TREBNJE — Letovanja Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču se bo letos udeležilo iz trebanjske občine 55 otrok. Za otroško kolonijo, ki bo trajala od 3. do 10. julija, znaša najvišji prispevek staršev 1.260 in najnižji 600 din. Razliko od omenjenih zneskov do dejanske cene letovanja bodo pokrili s sredstvi Rdečega križa in iz občinskega sklada za enkratne denarne pomoči otrokom.
NAŠA IN VAŠA ŠOLA — Preteklo soboto so na metliški osnovni šoli pripravili odprti dan šole pod geslom »Naša in aša šola«. Staršem učencev in tudi vsem drugim občanom so prikazali delo pri pouku in v okrog 40 interesnih dejavnostih, člani gledališkega krožka so pripravili Suhodolčanovo igro Srečna hiša, dober dan. Na velikem športnem igrišču ob šoli, ki je poleg računalnice največja pridobitev v letošnjem letu, so učenci pripravili zaključno prireditev, ravnatelj Jože Mozetič pa je najuspešnejšim in najbolj prizadevnim učencem podelil priznanja in pohvale (na fotografiji). S šolskim uspehom so na metliški šoli zelo zadovoljni, saj je izdelalo kar 97 odst. šolaijev.
DOBILI SMO NAGRADO
Naši starši sodelujejo s šolo. Pripravili so nam že več predavanj, organizirali in vodili so oglede delovnih organizacij. Tako smo si šli ogledat lekarno, kjer je zaposlena mamica naše sošolke Maje. Iz razgovora z magistro Deličevo smo ugotovili, da morajo biti uslužbenci lekarne zelo natančni pri delu. Delo v lekarni nam je bilo zelo všeč. Mislimo, da se bo kdo med nami odločil za poklic farmacevta. Lekarni Novo mesto se lepo zahvaljujemo, ker nam je omogočila ogled.
Učenci 4. a OŠ XV. divizije Grm Novo mesto
Ob polletju smo se pri novinarskem krožku lotili nagradnega natečaja za pisanje o kovaštvu. Z nekaj smole pri intervjuju s kovačem in z uporabo fotografij smo končno le uredili raziskovalno nalogo, in to Vsak je svoje sreče kovač. Med 78 poslanimi nalogami iz vse Slovenije smo bili med 20 najboljšimi, z oceno odlično. Slovenski etnografski muzej nas je povabil v kulturni informacijski center, kjer so podelili nagrade. Vseh šest knjig, ki smo jih dobili, govori o slovenski kulturni zgodovini in razvoju.
ALENKA ŠOBER, 7.a OŠ Loka-Cmomelj
upravičeni do izplačila nad 150 din, koliko
kor velja vreča kompleksnega mineralnega gnojila. Za ostale upravičence, ki se s takšno odločitvijo morebiti ne bi strinjali, pa bodo pustili v rezervi 10 tisočakov, tako da bodo tudi tistim, ki jim pripada manjša odškodnina in jo bodo zahtevali, lahko izplačali denar.
.■Ih
ŠOLARJI RAZSTAVLJAJO — Ves junij je v Domu JLA v Ribnici več razstav izdelkov ribniških šolaijev. Najprej so prikazali svoje tehnične izdelke, nato ročna dela, zdaj (na fotografiji) pa je na vrsti še razstava likovnih del. (Foto: Primc)
Predvčerajšnjim smo v Ločni 48 v Novem mestu
odprli nov, sodoben prodajni salon RENAULT. Ob
tej priložnosti smo za vas, naše kupce, zagotovili
omejeno količino vozil RENAULT, ki jih boste lahko
prevzeli takoj ob
nakupu. Obiščite
nas!
Lf

GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO


RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA
Sestavljivi program »ATRIUM« za predsobe, dnevne sobe, jedilnice, spalnice, samske sobe.
Nasproti železniške postaje Bršljin v Novem mestu
od 29. 6. do 5. 7. 1990
VSAK DAN od 11. do 20. ure, v nedeljo od 8. do 14. ure
Nudimo tudi pohištvo za opremo:
—	otroških sob
—	spalnic
—	mize za računalnike
Gotovinski popust, ugodni kreditni pogoji, dostava in montaža.
AT RIU
Zalog 1, tel.: (068) 21-403, 22-292, 84-643, 84-644, p.p. 10, telelax: 068 21-490
VELIKO ZNIŽANJE CEN GRADBENEGA MATERIALA
v prodajalni Opekarne v Zalogu
IZREDNO UGODNA PONUDBA:
•	VSEH VRST OPEKE
•	KERAMIČNIH PLOŠČIC
•	IZOLACIJSKIH MATERIALOV
•	PARKETA IN STENSKIH OBLOG
•	KULIR PLOŠČ IN BETONSKIH TLAKOVCEV
PRODAJA NA ŠESTMESEČNO OBROČNO ODPLAČEVANJE
(velja tudi za člane stanovanjske zadruge Šentrupert)
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
©
Stilno pohištvo in umnim notranja oprema stilles SEVNICA
DELAVSKI SVET PODJETJA
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODJA FINANČNORAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg izpolnjevati še naslednje:
zakonom določenih pogojev
—	VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri
—	3 do 5 let delovnih izkušenj
—	program dela sektorja
Kandidat se mora zavzemati za družbenopolitične cilje in usmeritve, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa velja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
ODŠKODNINO
INTERNIRANCEM
KOČEVJE — Rdeči križ Jugoslavije izvaja akcijo o medvojnih internirancih v italijanskih taboriščih in daje upravičencem tudi potrdilo o statusu interniranca. Obrazce, s katerim upravičenec zahteva to potrdilo, dobite pri občinskem odboru RK Kočevje, kjer jih je doslej dvignilo že preko 200 občanov. Niti pri RK niti pri občinski skupščini pa nam niso vedeli zanesljivo povedati, zakaj tako potrdilo služi, pač pa smo zvedeli le, da so interniranci upravičeni do odškodnine, ki pa jo bodo dobili le, če bodo italijansko vlado tožili in seveda tožbo dobili.
PLANINA, čevljarsko podjetje, p.o., Črnomelj
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje:
—	da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu,
—	da so pri dosedanjem delu pokazali ustrezne organizacijske sposobnosti.
Direktor se imenuje za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Čevljarsko podjetje Planina, Na utrdbah 18, Črnomelj, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
HKShra/t
68000 NOVO MESTO, ADAMIČEVA 2
nudi obrtnikom in ostalim občanom možnost vodenja žiro računov in opravljanje plačilnega prometa. Trenutno nudimo naslednje pogoje:
—	8% letne obresti za sredstva na žiro računu za mesec junij (obrestna mera se spreminja)
—	brezplačno opravljanje plačilnega prometa iz žiro računa
—	ažurno poslovanje
Poleg tega ugodno obrestujemo hranilne vloge občanov:
—	vloge na vpogled	25% letno
—	1 -mesečna vezava	27% letno
—	3-mesečna vezava	29% letno
Podrobne informacije dobite na HKS Hrast, Adamičeva 2, NOVO MESTO, tel. 22-802, int. 407, 423.
ADI) lit
ADRIA NOVO MESTO Tovarna opreme MIRNA
objavlja prosta dela in naloge
VODJE OPERATIVNO-TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE (za program konfekcije)
Pogoji:
—	višja ali visoka šola tekstilno-konfekcijske ali organizacijske smeri
—	poznavanje informatike in dela z osebnimi računalniki
—	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
—	sposobnost vodenja in koordiniranja •— interes za delo z ljudmi
Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas, s tremi meseci poskusnega dela.
Ce ste zainteresirani in si želite spremembo, pošljite pisno prijavo v petnajstih dneh po objavi na naslov: ADRIA NOVO MESTO, Tovarna opreme Mirna, Kadrovski oddelek, 68230 Mirna.
OPEKARNA NOVO MESTO, p.o. ■ibhh Zalog 21, 68000 Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
analitika — planerja.
Pojeg splošnih pogojev naj imajo kandidati končano visoko ali višjo šolo ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave zbiramo 8 dni po objavi tega oglasa.
Delegacija delavcev v svetu OSNOVNE SOLE DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja razrednega pouka
(končana PA — smer razredni pouk)
za določen čas; nastop dela 1. 9. 1990, konec dela 31. 8.
1991
—	učitelja zgodovine — zemljepisa
(PRU ali P)
za določen čas, nastop dela 1. 9. 1990, konec dela 31. 8. 1991
Prijave z dokazili sprejema Osnovna šola Baza 20, Pionirska cesta 35, 68350 Dolenjske Toplice, 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi
razpisa.
-
Strokovna služba SO in IS občine Sevnica objavlja
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev:
—	osebni avto LADA-RIVA 1500, letnik 1985, reg. do 20.6. 1991, izklicna cena 32.000 din
—	osebni avto FIAT 126 P konfort, letnik 1983, reg. do 19. 12.1990, izklicna cena 9.000 din
—	železna blagajna »Ostleitner«, izklicna cena 2.000 din Licitacija bo v torek, dne 3. julija 1990, ob 15. uri na dvorišču pred garažo občinskih upravnih organov občine Sevnica, Glavni trg 19a.
Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred licitacijo. Interesenti morajo pred licitacijo vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Osnovna sredstva bodo prodana najboljšemu ponudniku po načelu »videno kupljeno«.
Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto na podlagi sklepa Skupščine občine Novo mesto z dne 31.5.1990 ter v soglasju s Sfejpščino občine Črnomelj, Metlika in Trebnje v zvezi z 19. Členatn zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
prayljanja in Trebnje
objavlja
prosta dela in naloge
družbenega pravobranilca samou. občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
Predloge in prijave za ta dela in naloge lahko posredujejo občani Komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto, v 15-ih dneh po objavi.
Predlogu mora biti priložena izjava kandidata o sprejemu kandidature ter življenjepis s podatki o izobrazbi in zaposlitvah. Prijavijo se lahko tudi kandidati sami.
KOMISIJA
ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER ADMINISTRATIVNE ZADEVE
Še nimate satelitskih programov?
Pokličite SATEX, d.o.o. Maribor, Vinarska 3/b
-	v zalogi več vrst individualnih satelitskih sistemov
-	montaža in dobava takoj, garancija 1 leto Vse informacije po tel. (062) 20-244 in 27-090.
V TEM TFDNII VAQ 7ANIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -w JUTI ituiiu VHOLHIlimH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
orožje —II. del. 5. 7. (ob 21. uri) ame-
Četrtek, 28. junija — Leon Petek, 29. junija — Peter Sobota, 30. junija — Emilija Nedelja, 1. julija — Bogoslav
riška grozljivka Muha — II. del. RSKO: 28.6. (ob 2
Ponedeljek, 2. julija — Oton Torek, 3. julija — Tomaž
Sreda, 4. julija -Četrtek, 5. julija
— Dan borca Cirila
LUNINE MENE 30. junija ob 0.07
prvi krajec
kino
BREŽICE: 29. in 30.6. angleški film Društvo mrtvih pesnikov. 29. in 30. 6. ameriški erotični film Lolita —Calgirl. I. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Voina vrtnic.
ČATEŽ: 2. 7. (ob 21. uri) ameriški film Vojna zakoncev Ross. 3.7. (ob 21. uri) ameriški film Big. 5. 7. (ob 21. uri) ameriška komedija Porkyjeve vragolije.
ČRNOMELJ: 28. 6. (ob 20. uri) vietnamski vojni film Juriš na bazo Gloria. 29. 6. (ob 21. un) ameriški film Erotična igra. 1.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Kakor očka reče. 3.7. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno
KRŠKO: 28.6. (ob 20. uri)ameriški kriminalni film Smrtonosna igra. 29.6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Desert s smetano. 1. 7. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Willow. 3. 7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Beg. 5. 7. (5. 7. (ob 20. uri) italijanski kriminalni film Čamorra.
KRMELJ: 30. 6. ameriški avanturistični film Rešitev v pravem času.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 28. 6. (ob 10. uri matineja) ameriški igrani risani film Roger Rab-bit. Od 28. do 30. 6. (ob 18. uri in 20. uri) in 3. 7. (ob 10. uri) ameriška nora komedija Porkyjeve vragolije. Od 1. do 3.7. (ob 18. in 10. uri) ameriška grozljiva Muha II. Od 4. do 6.7. (ob 18. in 20. uri) ameriški karate film V tigrovem gnezdu. 5.7. (ob 10. uri matineja) ameriška glasbena melodrama Lambada.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 2. do 4.7. (ob 19. uri) ameriški film Juriš na bazo Gloria.
SEVNICA: 28. in 29. 6. ameriški avanturistični film Rešitev v pravem času. 30. 6. ameriška komedija Letalska akademija.
i-SSSSsv.v.v
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT 560, star tri leta, prodam. 'It: 56-215.	725
4 NOVE GUME, dimenzije 750—16
*	8, za traktor TV, prodam 20 % ceneje.
*	65-267.	736
MOTOKULTIV ATOR Gorenje spe
cial s koso, star dve leti, malo rabljen, kozolec in kmečki pod prodam. Jože Žnidaršič, Breg 4, 61303 Zagradec. 737 OBRAČALNIK za BCS, kompleten, ugodno prodam. Stane Rogelj, Studenec 6, Trebnje, « 45-303.	753
NOV OBRAČALNIK in zgrabljalnik URO tip 3000, nov, prodam. Herman Radej, Blanca 82, « (0608)43-059.
771
TRAKTOR Ursus 360 C, star 17 me-
secev, 180 delovnih ur, ugodno prodam. Jože Smrekar, Zalog 13, Škocjan. 807 TRAKTOR TV 523 s kabino in pri-
ključki ter kozo in plemenskega kozla prodam. * 43-556, popoldne. 814 MOTOKULTIV ATOR IMT, s koso, in lado, neregistrirano, prodam po zelo ugodni ceni.* (068)73-639.	844
BCS diesel prodam. * 25-589. 855
kupim
KARAMBOLIRANO katrco GTL, staro do štiri leta, kupim. Pšeničnik, Ra-govska 16, Novo mesto.	806
GOLr, renault ali zastavo, letnik 1981 do 1987, lahko tudi malo poškodovan, kupim. ® 25-325.	833
GOLF JGL, letnik 1981, registriran celo leto, prodam. Bife na Pahi, Avsec Zdravko, Vrh pri Pahi l/a, Otočec. 777 Z 128 1,1 GX, letnik 1987, in APN 6 prodam. * 26-994.	778
ATX 50 C, star 12 mesecev, dodatno opremljen, prodam za 1350 din.
*	(068)27-329.	780
ZASTAVO 750, letnik 1983,prodam.
»73-023.	786
Z 101, letnik 1983, in Z 850, letnik 1985, prodam. * (0608)32-279, dopoldne, in (0608)69-130, popoldne. 787 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. «26-961, po 20. uri.	788
GOLF JX diesel, 1985, prodam. ® 27-435.	791
Z 101 1,1 GX, letnik 1988, prodam.
*	51-343.	792
JUGO 45, letnik 1987, registriran za
eno leto, prodam. Peter Gorenc, Tržišče 45, Tržišče, * (0608)88-900 do 15. do 18. ure.	793
Ril GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (068)22-060.	794
126 P, letnik 1986, ugodno prodam.
*	(0608)62-046, od 7. do 15. ure. 795 Z 850, letnik 1985, prodam.
®	(0608)31-015,	(0608)32-858,
(0608)33-640.	796
OPEL KADETT, letnik 1982 in audi 80, letnik 1974, prodam. « 28-915.
797
Z 750, letnik 1979, ugodno prodam.
*	23-084, popoldne.	799
Z 750, letnik 1977, dobro ohranjen,
prodam. ® 76-489, zvečer.	800
JUGO 45 A prodam. « 20-501, v petek od 17. do 20. ure.	801
motorna vozila
Z 750 LE, letnik 1984, registrirano do oktobra, garažirano, ugodno prodam. »(0608)31-906.	724
GOLF JGL diesel, letnik 1984, registriran do septembra 1991, ugodno prodam. « (068)85-052.	743
126 PGL, star dve leti, po ugodni ceni prodam. Slavko Brulc, Lutrško selo 8, Otočec.	748
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ® (0608)82-582.	752
Z 101 C, letnik 1980, registriran do maja 1991, in fiat 126 P, letnik 1987, prodam. « 76-425, zvečer.	756
ZASTAVO 850, letnik 1980, registrirano do maja 1991, prodam. « 73-588.
761
Ril GTL, letnik 1985, ugodno prodam. « (0608)77-002.	762
126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Jože Mlakar, Dol. Nemška vas 34, Trebnje.	764
R 4, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. ® 27-841.	766
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. « (068)24-012.	769
126 P, letnik 1983, registriran do 20.6.1991, prodam. Sonja Jordan, Dol. Težka Voda 16, Novo mesto. 770 WV 1200 Y, letnik 1975, registriran do julija 1991,prodam. Lamovšek, Bistrica 15, 68232 Šentrupert.	772
Z 850, letnik 1984, prodam. Franc Lukše, Vel. Cerovec 12, Novo mesto.
773
Z 128, letnik 1989, prodam. Anton Dežman, Strelac 8,68220 Šmarješke Toplice.	774
Z 101, letnik 1977, obnovljena, registrirana do decembra 1990, prodam za 2.800 DEM in motor tomos 4, čoln Atlantik — kratka os, rabljen dve sezoni, prodam za 1.300 DEM. ® 24-252. 775
MZ ETZ 250, letnik 1989, kovinsko črne barve, prodam. « (0608)77-464.
802
UNO 45, letnik 1984, golf diesel, letnik 1983, in APN 6, letnik 1988, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. 810 GOLF JXD/4, bordo barve, star dve leti, prodam ali zamenjam za cenejši avto. « (0608)60-075, int. 228, od 7. do 15. ure.	811
R 4 GTL, letnik 1982, prevoženih
62.000	km, prodam. Jože Drab, Gornja Težka Voda 15, Novo mesto. 812
MOTOR Tomos avtomatik, star 4 leta, prodam. * 24-948 po 20. uri. 815 BT 50, letnik 1987, prodam. « 25-953.	816
GOLF DIESEL, letnik 1983, nanovo registriran, modre barve, dobro ohranjen, prodam. «(068)52-585.	818
Z 101 GTL 55, letnik 1987, 24000 km, prodam. Primc, Irča vas 28, * 26-400.	820
126 P, letnik 1986, prodam. Gor. Ka-mence 23, Novo mesto.	821
KADETT, letnik 1977, prevoženih
70.000	km, prvi lastnik, prodam. ® 27-
794.	826
R 4 GTL, letnik 1983, registriran do junija 1991, dobro ohranjen, prodam. Gotna vas 17, Novo mesto, « (068)27-598.	828
DAIHATSU charade turbo diesel, star 5 mesecev, prodam za 145.000 din. » 21-229 Matjan.	830
126 PGL, letnik 1989, prodam ali menjam za večji avto. « 25-113.	831
JUGO AX 55, star dve leti, registriran do junija 1991, kovinske barve, prodam. ® (068)26-604.	835
FIAT 126 P, letnik 1983, ugodno prodam.	836
126 PGL, garažiran, zaščiten, odlično ohranjen, star dve leti in pol, prodam. ® (068)25-047.	837
Z 126 P, letnik 1982, videorekorder Goldstar prodam. ® 27-751.	839
Z 750, starejši letnik, v zelo dobrem
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Mar|an Legan (odgovorni urednik), Andrej Barteij, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Duiič, Anton Jakše, Zdenka Llndič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni rsčun it.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevilka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 80 din; za delovne in družbene organizacije 160 din; za tujino 40 amertiklh dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednoati) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka nadaljnja basada 8 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: urod-niitvo (068) 23-606,24-200, naročnlika služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvsle 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republlikega komiteja za Informiranje Republike Slovenije (it. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stsvek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
stanju, prodam. ® (0608)82-400, int. 29, od 6. do 14. ure.	841
obvestila
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo Avtokleparska in ličarska delavnica Avgust Modic, Belokranjska 22, Novo mesto, zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 30. julija. Se priporočamo! 733 PARKETARSTVO Sevnica «(0608)81-958.	735
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo mlin Košak v Družinski vasi zaprt od 10. julija do 7. avgusta 1990. Hvala za razumevanje!	751
ELEKTRO MEHANIČNA delavnica za previjanje elektro motoijev— Ivan Priselac, Drska 64, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi dopusta zaprtaod 1.7. do 30.7. Se priporočam !	834
OPRAVLJAMO vsa zidarska dela po ugodnih cenah z vašim materialom. ® (068)47-692 po 20. uri.	840
UGODNA PRODAJA faxov in disket. Biros, ® (068) 25-901. (1919-0 B-26)
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, prodam 30 do 40% ceneje. Tel. (061) 213-244. (P25-3MO)
V PETEK, 29. JUNIJA 1990, prične obratovati KEMIČNA ČISTILNICA na Turo-polju 15 v Šentjerneju. Lastnik Jože Bregar vabi na OTVORITEV in zagotavlja prvi dan obratovanja 30% POPUST. Se priporočamo!
TRGOVINA, avtomehanika, ko-vinostrugarstvo, avtodeli —
—	hitra menjava olja in izpušnih cevi,
—	struženje po naročilu.
Se priporoča Andrej Pečarič, Cankarjeva 7, Metlika, tel. (068) 59-225. (P26-5MO)
preklici
ZVONE ŠUŠTARŠIČ, Ragovska 25, Novo mesto, prepovedujem dovoz z avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi na parcelo v Straži štev. 2160, k.o. Prečna. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	750
ANDREJA BLAŽIČ, Sokolska 8, Mirna, prepovedujem možu Jožetu Blažiču, prodajo skupnega imetja in prenočevanje tujih oseb v mojem stanovanju. Preklic velja do odločitve o stanovanjski pravici..	842
posest
PARCELO na Potovem Vrhu, v izmeri 700 m2, zazidljivo, z vso dokumentacijo in izkopom gradbene jame, prodam za okoli 15.000 DEM dinarske protivrednosti. Naslov v oglasnem oddelku. 727
PARCELO, zazidljivo, z obstoječimi -	■ Vrl
objekti, v Gornjem Vrhpolju prodam. Cena 35.000 DEM. ® (068)41-022.
729
VIKEND v Tuševem dolu nad Črnomljem, končana III. faza, vsa dokumentacija urejena, in zemljišče ugodno prodam za 35.000,00 din. ® (061 )320-973.
730
PARCELO, primemo za vikend, v bližini Trške Gore prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	740
GOZDOVE, njive in sadovnjak — primemo za vikend — pod Goijanci prodajam. Naslov v oglasnem oddelku. 742 STARO HIŠO z vrtom na Otočcu prodam. ® (068)73-201.	755
VINOGRAD v Vinjem Vrhu prodam. ® (068)42-676, po 20. uri.	765
TRAVNIK, (34 arov), na Vrhu pri Raki, prodam. « 42-874.	776
PARCELO s starejšo hišo na Ljubnu prodam. ® 28-317, v soboto od 15. do 20. ure in nedeljo od 8. do 12. ure. 782 HIŠO z velikim gospodarskim poslopjem in dvoriščem, primemo za obrt, na lepi lokaciji v Mokronogu in kozolec topler (10 oken) prodam. ® (061)262-906.
783
PERCELO, travnik (55 arov), v Dol.
Nemški vasi pri Trebnjem prodam naj-
. .._ ... '62.
boljšemu ponudniku. ® (068)44-662
803
PARCELO, 800 m2, z lesenim objektom in priključki, v Novem mestu, prodam. « 22-713, ob 6. ali 14. uri. 823
Z 850, letnik 1983, prodam. ® (0608)88-829, popoldne. 843 Z 101, letnik 1984, 58.000 km, registriran do junija 1991, prodam za 5000 DEM. ® (061)851-123, od 6. do 14. ure, vsak delavnik.	845
Z 850, dobro ohranjeno, prodam. ® 25-819, popoldne, ali 12-826, int. 1212, dopoldne.	847
Z 128, letnik 1986, registrirano do 20. junija 1991, prodam za 5500 DEM. ® 52-234.	848
JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. « 28-437, ves dan.	849
JUGO 60, nov, poceni prodam. ® 21 -114.	850
LADO KARAVAN, letnik 1982, dobro ohranjeno, registrirano do junija 1991, ugodno prodam. Kržič, Hrastovica, Mokronog, * 49-705.	851
MOTOR TOMOS BT 50 S, letnik 1988, prodam. ® 23-708.	852
prodam
HARMONIKO Hohner Atlantic IV, 120 basov, 17 + 3 registra, stojalo, magnet, ugodno naprodaj. Jože, ® 58-284, zvečer.	726
OTROŠKI VOZIČEK Chicco, zložljiv, rabljen, prodam. ® 42-954	728
HARMONIKO Weltmeister, 48-basno, prodam. ® (0608)82-550.	731
MIZARSKE tračne žage, 4 kom, z delovnim atestom, prodam. Bitenc, Cankarjeva 27, 61240 Kamnik,-	738
KOLO Rog amater, 10 prestav, kot novo, prodam za 22.000 din. ® 20-367.
739
KOZO, z mladim mlekom, prodam. Aleksandra Hlastan, Dovško 61, Senovo, ® (0608)79-528.	744
HLADILNIK z zamrzovalnikom, popolnoma nov, še nerabljen, prodam. ® 25-037, zv	746
SPALNICO prodam. Trivič, Bršljin 42, Novo mesto.	747
BELO VINO in žganje prodam. Mam, Dol. Dobrava 13, 68210 Trebnje.
749
TELEFAKS, nov, z 12 spomini in fo-
tokopiranjem, prodam za 14.000 din. 27-112.	754
Gorenjesprodam. ® 23-018. 781	763
9 ČEBELJIH DRUŽI!
ČIN v novih A2
panjih, prodam. ® (068)52-372.	781
31	............ ‘ *
razno
samo 2.600 din in v 14 dneh dobite 45.000 din. Organiziramo hitro dostavo pošte. Pohitite! « (061)552-732.	789
STROJEPISNA dela opravljam, s 21-718 ali 27-752.	854
službo isce
DELO išče moški, lahko na terenu ali doma. ® 27-841.	767
KV REZKALEC išče kakršnokoli zaposlitev. ® (068)25-531, dopoldne.
v novomeškem Kabelske razdelilnem omrežju • na kanalu ■
službo dobi
® 27
UGODNO prodam rabljeno moško in žensko kolo ter čistilec na paro »micko«. ® 21-914, od 16. do 20. ure. 757 TOVORNO prikolico za osebni avto prodam. ® 51 -347.	759
TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Lenart, Smolenja vas 11, Novo mesto.
760
SOD (500 1) in zamrzovalno skrinjo
DELAVCA honorarno zaposlim. Obvezen prevoz, OD po dogovoru, dve—urni delovni čas. Ostale inmormacije dobite na ® (068)24-295, popoldne. 732 MLAJŠI upokojenec zaposli šole prostega fanta, ki ima veselje do športnih konj. Pi_sne ponudbe pošljite na naslov: Mirko Šinkovec, Visoko, 64220 Škofja Loka.	745
POTREBUJEMO več akviziteijev za prodajo zanimivih artiklov na terenu. »85-142.	809
V REDNO delovno razmerje sprejmem 2 prodajalki, 2 natakarici in 1 kuharico. Ponudbe pošljite pod šifro »DOBER ZASLUŽEK«.
DNEVNI SPORED ZA TA TEDEP
18.31 obvestila 18.55 oglasi & mali oglas 19.00 NOVICE 19.05 oglasi & mali oglas 19.10 rezerviran čas 19.25 NOVICE (ponovite)
NASLOV: Glavni trg 24/ TELEFON. 068/23-611 TELEFAX: 068/21-696
stanovanja
1 m3 smrekovih desk (3 in 5 cm) prodam. « 25-072, od 18. do 20. ure. 784 POSTELJO z jogijem poceni prodam. »22-757.	785
BARAKO v Novi Gori pri Prečni, dimenzije (2,5 x 2,5 m), poceni prodam. ® 23-112.	790
MOTOR za čoln T 4 — kratka os — prodam. ® 43-818.	798
ZARADI selitve prodam: 3 usnjene fotelje Delfin, klubsko mizico, sesalec Iskra 418, parni čistilec Micka. Informacije od 9. do 14. ure ob delavnikih na ® 28-009.	804
KOLO na 10 prestav, zelo dobro ohranjeno, prodam za 2.000 din. ® 25-803.	805
ZELO ugodno prodam hot—dog in električni žar, primeren za obrt. ® 85-142.	. 808
KONJA za kmetijstvo prodam. Štam-car, Vrhpeč 8, Mirna Peč.	813
PRALNI stroj Gorenje (garancija eno leto) prodam za 4.800 din in motor Tomos APN 6, 50 ccm, prodam za 3.800 din. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, «21-148.	817
KRAVO, brejo, ugodno prodam. Franc Zupančič, Dol. Ponikve 9, Trebnje.
819
TRAJNO ŽAREČO, novo, peč za centralno ogrevanje Sigma Žalec, 35.000 kkal, prodam. « (068)65-548.	822
STENSKO in stropno smrekovo oblogo poceni prodam. ® 27-905 ali 21-835.	824
VIDEOREKORDER, nov, prodam. ® 43-568.	825
NOVO, zapakirano, spalnico Anita ugodno prodam. « 43-570.	827
ŠOTOR za štiri osebe in hrastove deske (5 cm) ugodno prodam. ® 28-506.
832
PUNTE prodam. Ciril Tratnik, Irča vas 5, ® 26-790.	838
MOTOR AVTOMATIK A 3-MS, betonski mešalec in prikolico za osebni avto prodam. ® 28-208.	853
PLETILNI STROJ Brother KH 890, dvoredni, z dodatki, prodam. « 27-112.
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, kompletno opremljen, prodam. «(0608)82-639.	858
ŠPORTNO KOLO Pinarello, in nova avto platišča, ugodno prodam. ® 22-283, dopoldne.	859
MLAD PAR z otrokom išče stanovanje v Novem mestu. Protiusluga je pomoč starejšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku.	734
MLADA DRUŽINA vzame v najem enosobno ali dvosobno stanovanje, lahko tudi starejšo hišo z vodo in elektriko v Leskovcu, Krškem ali Brestanici. Možen kasnejši odkup. « (0608)31-484,	779
SOBO z ločenimi sanitarnimi prostori in po možnosti z ločenim vhodom, v Novem mestu, išče mlad zdravnik. Šifra: NUJNO	846
GARSONJERO ali stanovanje v bloku ali hiši, v Novem mestu ali Trebnjem, najame ženska, stara 30 let, brez otrok, višješolsko izobražena. Naslov v oglasnem oddelku.	857
OBVESTILO EC>
O POVEČANJU STANARIN V OBČINI NOVO MESTC
Vse imetnike stanovanjsk pravice za družbena najemni stanovanja obveščamo o po večanju stanarin, in sicer:
s 1.7.1990 za 160%.
Odredba o povečanju stana rin bo objavljena v Skupščin skem Dolenjskem listu.
Republika Sloveniji OBČINA NOVO MESTC SEKRETARIAT Zl URBANIZEM llp“ VARSTVO OKOLJ
ženitne ponudbe
FANT, 30/178, iz okolice Krškega, iskren in pošten, zelo razočaran v ljubezni, želi po tej poti spoznati razočarano ali prevarano dekle za skupno življenjsko pot. Šifra: V DVOJE JE VEDNO LEPŠE
758
POCENI LETOVANJE ZADAR, OM1Š, ŠIBENIK PULJ, BIBINJE, (apartmaji,
sobe).
Kličite! PALMA TOURS, Metlika (068) 58-167.
M
Mi
Ko
VI
Pr
čil,
Os
16
11
48
Inl
J
set pri tak zrn nai še i
V'
UPOKOJENKO za pomoč v kuhinji (3 ure dnevno), v, bližnji okolici Novega mesta — desni breg, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	723
PROSTOR, primeren za obrt, v Šmaijeških Toplicah, oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku.	741
IŠČEMO upokojenko za pomoč starejšemu zakonskemu paru v Ljubljani. «(061)626-762.	768
NOVO! Turbo polje naboljša in najhitrejša pot do finančnih sredstev. Vložite
SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK V ŽUŽEMBERKU IN DVORU PRI Ž.
Uporabnike PTT storitev obveščamo, da bodo z 29. 6. 90 menjane klicne telefonske številke naročnikom v krajih Žužemberk in Dvor pri Žužemberku. Nove telefonske številke lahko dobite na službi informacij, telefon 988.
Vzrok spremembe oštevilčenja je vključitev nove telefonske centrale.
Naročnike prosimo za razumevanje.
PTT PODJETJE NOVO MESTO
f ^ J
Ljubil si naravo, dom in zemljo, trta jokala bo,
ko tebe v vinograd več ne bo.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric
A fc JOŽE KASTELIC, st.
iz Osojnika 26 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu podarili cvetje in vence ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Zahvalo smo dolžni nevrološkemu oddelku splošne bolnišnice v Novem mestu, ki so mu lajšali bolečine, očesnemu oddelku za podarjeni venec in Iskri Semič. Posebej se zahvaljujemo govornikoma Rezki Stariha za slovo pred domačo hišo, Tonetu Malnariču za besede,izgovorjene v imenu GD Strekljevec, pevkam in gospodu župniku pa za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
STO
Delovna skupnost Belokranjskega muzeja v Metliki
razpisuje
prosta dela in naloge
kustosa
za kulturno zgodovino oziroma novejšo in starejšo zgodovino
Pogoj: visoka izobrazba (zgodovina, umetnostna zgodovina)
Razpis velja 14 dni od objave v Dolenjskem listu oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Stanovanja nimamo.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v Belokranjskem muzeju.
'DEf
glas
glas
/itev
24/
11
>6
MAXMEDIA
Močnejši kot spomin je svetlobni elektronski displaj na hotelu Kandija — od 6. do 22. ure
VERJEMITE!
Pri 4800-ti objavi vašega ekonomsko-propagandnega sporočila vas bo potencialni potrošnik tako »sit«, da se bo oglasil. Ostalo je odvisno od vas.
160 objav dnevno	170,00 din
1100 objav v tednu	1.190,00 din
4800 objav v mesecu	5.100,00 din — popust
Informacije in naročila: tel. 21-466.
ZAHVALA
njsk jmni o po r:
Ob boleči izgubi moža in očeta
MANFREDA STERNADA
tana
ščin
eniji
:ST<
TZ/
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih negotovosti pri požrtvovalnem iskanju pokojnika pomagali in stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo vsem, še posebno pa sosedom, prijateljem in znancem ter podjetju KOVINAR Kočevje za izkazano moralno in finančno podporo ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žena Marta z otroki
:m ii s
>LJi -
IE
NIK
iaji.
ZAHVALA
[etiki
V 90. letu starosti nas je po hudem trpljenju zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA LOZAR
iz Rožanca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateljem, ki ste našo dobro mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Strelčevi, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevkam in ZB. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
n

. 90
rajih
vilke
iške

ZAHVALA IN SPOMIN
LUDVIK
TRAVNIKAR
Mali vrh 40, Globoko
V 76. letu starosti je umrl naš dragi Ludvik. Silna je bila t voja volja do ustvarjanja, mogočne so bile tvoje roke. Ustvarjeni dom si moral zapustiti. Nisi obupal, imel si vero v življenje, vero v ljudi. Upal si, daje nekje nekdo, ki bi znal spoštovati poštenega človeka. Ko ti je postala samota nevarna, si prišel. Bila sva si sončen žarek, ki nama je grel jesenske dni. Hvala ti. Bog ti daj večni mir. Hvala vsem zdravnikom, ki so ga dolga leta zdravili in vsem, ki so pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoča žena Pepca
TJE
STO
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri in skrbni sin, mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE fe KLEMENČIČ
Laze 9, Uršna sela
tih
ro-
U-
šo,
po
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za nudeno pomoč med boleznijo ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi


unija 1990
♦ .*. s x s
ZAHVALA
V bolečini sporočamo, da nas je v 44. letu starosti zapustil naš brat, oče, stric, bratranec in nečak
LUDVIK
BLATNIK
Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom in članom gasilskih društev, njegovim sodelavcem za iskreno pomoč, vsem darovalcem cvetja, pevskemu zboru, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili dne 10. 6. 1990 na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Kljub izredni volji do življenja nas je 18. junija zapustil
FRANC
PREŠEREN
dipl. ing. agronomije, kmetijski inšpektor iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi bili v pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih mojega življenja in življenja mojih sinov.
Marija Prešeren z otroki
Na grobu tvojem cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije.
ZAHVALA
Komaj v 38. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric
JOŽE ZAGORC
Vrhpolje pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Kos in Rokoše, DO Krki, vsem sosedom in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: brata Franci in Martin z družino
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 53. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat
RUDI
ŽUPEVEC
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prav tako naj ta zahvala velja zdravstvenemu osebju kirurgije, ZŠ AM, govornikom za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Znamenitosti na Gradišču
Ostanek obrambnega tabora propadajoče cerkve
Na vrhu Gradišča pri Primskovem, na nadmorski višini 592 m, bodo ljubitelji zgodovine našli kar nekaj kulturnih spomenikov, ki si jih je vredno ogledati. Na turške vpade spominjajo ostanki obrambnega tabora, ki je bil po starem ustnem izročilu nepremagljiv in so zato Turki prišli z dolenjske strani le do hriba Kuklja. Sredi teh ostankov stojijo tri cerkve. Največja je božjepotna Marijina cerkev, ki je v jedru srednjeveška gotska stavba z delno ohranjenim obokanim prezbiterijem. Druga cerkev, v sredini, je po zunanjosti še najmanj podobna cerkvi, saj je bila pozneje preurejena v šolsko stavbo. Ima ravno zaključen prezbiterij, zato sodijo, da je bila zgrajena v 17. stoletju. Najmanjša in najstarejša je cerkev sv. Petra, kije na zunaj močno podobna cerkvi Matere božje v Šmarju pri Sežani. Na notranji strani stene ladje so vzidani reliefi, ki ponazarjajo zadnjo sodbo. V cerkvi je po nekaterih podatkih grobnica bogenšperških graščakov.
Kaj pa pomeni propadanje takih zgodovinskih objektov za majhen narod, kot je slovenski? Ob tem vprašanju je zgovoren tudi podatek, da v Šlovenijo prihajajo turisti gledat našo dediščino. Kako jim bomo dokazali, da Slovenci nismo od včeraj, če nam to bogastvo, dokazni material, izginja? Prav zanimivo bi bilo glede spomenikov slišati mnenje republiškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Verjetno bi bile, da ni denarja za vzdrževanje. Toda kje najdejo denar za to Avstrijci, za katere vemo, kako lepo imajo ohranjene in vzdrževane take kulturne spomenike, bi se lahko vprašali ob takem verjetnem mnenju. Razmišljajoč o dediščini na Gradišču, pa omenimo da tja sodi dejstvo, da je služboval v letih 1876 do 1890 na Primskovem župnik Jurij Humar, kije slovel kot čudodelni zdravnik.
MIHA OVNIK Gradišče
SPODBUJENA USTVARJALNOST — Ravnateljica posebne šole Dragotina Ketteja Breda Oklešen seje ob zaključku šolskega leta prejšnji petek na prisrčni slovesnosti zahvalila vsem sodelavcem, učencem in staršem, ki so pomagali šoli, daje uspešno opravila svoje poslanstvo. Prav tako seje vsem zahvalila tudi Milica Jakopin, predstavnica Tovarne zdravil Krka, kije pokroviteljica šole. Na slovesnosti so zaslužnim učencem, učiteljem in zunanjim sodelavcem podelili priznanja, proslavili so sodelavce — jubilante ter se zahvalili sodelavkam Avguštini Lah, bivši ravnateljici šole, in Majdi Nečimer ob odhodu v zasluženi pokoj. Prav zanimiva je bila tudi razstava ročnih del, kulinarike, sadjarstva, zelenjadarstva, zeliščarstva in drugih predmetov, ki sojo skupaj pripravili zaposleni in učenci. (Foto: T. Jakše)
SLOVO SREDNJEŠOLCEV — Po dolgoletni tradiciji so se dijaki tudi letos poslovili od srednje šole s sprevodom skozi novomeški mestni center. Nadvse lepo je bilo videti nasmejane mlade obraze, ki si vsemu navkljub niso pustili vzeti tega doživela, in marsikateri mimoidoči je postal ob sprevodu. Za jezo na šolo, ki preobremenjuje z nepravimi stvarmi in iz mladih nadebudnežev dela skoraj mentalne invalide, za skrbi okrog nadaljnjega šolanja ali zaposlitve oz. življenja nasploh pa je bilo prej in potem dovolj razlogov in časa. (Foto: Z. L.-D.)
ZABAVNO SLOVO — Pretekli torek so Ježki, Zajčki in Pikapolonice, malo-šolarji v novomeškem vrtcu »Labod« Ločna ob pomoči svojih tovarišic pripravili prisrčen in zabaven program na Labodovem igrišču v slovo od male šole in vrtca. Tekma v skakanju v vrečah, v grizenju jabolk, ki so nagajivo bingljala z vrvice, v pokanju balonov in vlečenju vrvi, pri čemer so priskočili na pomoč tudi starši (na sliki), je povzročila obilo smeha in dobre volje pri malčkih in njihovih starših, tovarišice pa so bile seveda tudi zadovoljne. Kako malo je včasih treba za nepozabno doživetje! (Foto: Z. L.-D.)
DOBRI DVE STOTNIJI GODBENIKOV — Po lanskem zaokroženem jubileju — 120-letnici slovenskega tabora in 110-letnici GD Sevnica ter 10. reviji gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije postaja sevniški Glavni trg kar pravšnje prizorišče za srečanja godbenikov. V nedeljo so se v lepem vremenu zbrali orkestri iz Spodnje Polskave, Vuzenice, Lovrenca na Pohoiju, hrvaške Kostanji-ce, iz Loč, Novega mesta, Kapel in Sevnice na 11. reviji, ki so jo sklenili še s skupnim nastopom. (Foto: P. Perc)
KONCERT OB JUBILEJU — Metliška mestna godba na pihala je ob svoji 140. obletnici pripravila preteklo soboto na grajskem dvorišču slavnostni koncert pod taktirko Ivana Jerine (na fotografiji), član predsedstva Zveze pihalnih orkestrov Slovenije Hrovatič pa je razdelil godbenikom Gallusova priznanja. Slovesnost ob jubileju še bo nadaljevala v nedeljo, 1. julija, ko bo ob 10. uri po metliških ulicah parada godb iz Kapel, Loč, Krškega, Mengša, Trebnjega, Straže, Črnomlja in Metlike, ob 10.30 bo slovesnost na Trgu svobode, ob 13JO pa koncert vseh gostujočih godb pred gasilskim domom. (Foto: M. B.-J.)
DOLENJSKI UST**]
v / < •
Odprli metliški umetniški atelje
JOŽICA TEPPEY
novinarji in marsikdo jo je obravnaval zgolj kot okrasek. A ona je stala na trdnih tleh in nikoli ni hlepela in posegala po zvezdah. Čeprav ji je bil poklic vedno prvi, je vendar morala svoje moči porazdeliti med službo in družino.
Mnogokrat ji je bilo težko, ker je .....................Se
Lahko bi postala profesorica in bi poučevala slovenski jezik, toda njeno življenje je hotelo drugače. Potem ko je opra vila pra v vse izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani, se je zaposlila pri Gorenjskem glasu v rodnem Kranju in zajadrala v novinarstvo. Nikoli ji ni bilo žal, da se je tako zgodilo. Morda bo kdo rekel, da je njeno pisanje le droben kamenček v mozaiku, sestavljenem iz drobcev vsakdanjika ljudi in krajev ob Savi in Krki Ne bo se zmotil, kajti tudi sama misli tako. Odkar se je pred tridesetimi leti priselila v Brežice, ker je njen mož prižel službovat v tamkajšnjo bolnišnico, so to postali njeni kraji in njeni ljudje.
»Ce kaj šteje, potem je največ vredno to, da so skozi moje pisanje mnogi lahko izpovedali svoje skrbi in upe, svoje zadovoljstvo in razočaranja Morda je ravno to počasi in zanesljivo premaknilo nekaj v njihovi zavesti, kajti čas neusmiljeno pometa z velikimi in puhlimi besedami Bolj ko so bili ljudje iskreni mi novinarji pa kratki in jasni več smo povedali, saj bralci že od nekdaj ne marajo nejasnih in zavitih misli,« razmišlja novinarka Jožica Teppey, ki po 27 letih službovanja pri našem časopisu odhaja v pokoj.
Bralcem iz posavskih občin je ni treba posebej predstavljati Vsak teden je neopazno vstopala v njihovo hišo, s svojim delom in z mislimi, kijih je leta in leta izlivala na papir. V letih novinarstva ji Jj je bilo naj lepše ra vno to, da je bila ' nenehno z ljudmi spoznavala njihove težave in odkrivala drobne stvari o njih.
Na začetku svojega službova-
^ nja je bila ena redkih žensk med
imela premalo časa za družino, danes jo boli spoznanje, da ne bo mogla nikoli nadoknaditi tistih uric, ki jih je, namesto v družini, preživela na proslavah in na suhoparnih sejah.
»Ogromno je bilo brezplodnega dela, neskončnega poročanja s sej, utrudljivega beleženja vedno istih misli in vedno istih ljudi Takega pisanja je bilo preveč, a takrat je pač moralo tako biti Niti pomišljali nismo, da bi lahko bilo drugače, tako smo bili vpeti v en sam tir,«pravi Teppeyeva.
K sreči se tudi sama za veda, da preprosti ljudje že od nekdaj čutijo, kaj je resnica in kaj laž. Prepoznajo napihnjene in usmerjene besede in jih enostavno ne berejo. Jožičino pero je zaradi tega raje opisovalo pristne tegobe ljudi V zadnjih letih je besede lahko izbirala svobodneje, izkoristila je priložnost in se pošalila na račun tega ali onega, ali pa kaj pokritizirala. Če se je kdaj podpisala pod kako napako, si še dolgo ni odpustila.
Jožica Teppey je na pragu drugačnega življenja in zdi se, kakor da bi čutila, da marsičesa še ni povedala. Z jasnim in klenim jezikom je še včeraj klesala reportažne zapise, obležita vrsto zanimivih ljudi in dogodkov. Navaje-' na je bila, da je življenje, dogajanje v njem in ljudi imela kot na dlani Temu razkošju se ne bo znala odpovedati
»Ne bom se prepustila počivanja, pometanju, pospravljanju in pletenju, saj moram opraviti še veliko stvari, ki jih prej nisem utegnila. Imela bom čas, da se malo bolj poglobljeno posvetim nekaterim stvarem, na primer literaturi, knjigam, obiskom razstav, česar si prej nisem mogla privoščiti Kot novinarka sem morala vsrkavati vsakovrstna znanja, vsakega po-malem in ničesar temeljito. Prepričana sem, da mi ne bo niti eno samo minuto dolgčas,« se zasmeje pokoju v brk.
B. DUŠIČ
ž
4
*
4
4
*4
4
4
4
4
I
4
\
4
I
4
5
4
4
4
4
4
4
4
\
4
4
4
4
4
Trije metliški kulturni delavci so odprli Atelje za umetnost in obrt
METLIKA — Te dni so slikar Mladen Vukšinič, oblikovalec Ivan Vinski in kipar Martin Skoliber, vsi trije Metličani mlajše srednje generacije, v Flajš-manovi hiši na metliškem Mestnem trgu tudi uradno odprli Atelje za umetnost in obrt. Občasno je bil namreč ta atelje odprt že od Vinske vigredi, toliko da so fantje lahko »izmerili utrip«, hkrati pa so prostor, ki so si ga sami uredili, še opremljali in pripravljali za pravo otvoritev.	'
Sedaj je moč v tem ateljeju kupiti uporabne predmete, unikatni nakit, Vukšiničeve slike, Skolibrove skulpture, razna priložnostna darila, belokranjske spominke in še kaj. Tudi cene teh izdelkov so take, da so dostopni tako rekoč vsakomur; unikatni nakit je od SO din naprej, slike — največ je pastelov, akvarelov in olj — od 450 do okoli 2000 din, skulpture iz lesa, kamna in keramike pa do 7 tisočakov.
Poleg tega prodajnega dela ateljeja pa imajo Vukšinič. Vinski in Skoliber še druge, precej bolj ambiciozne načrte. Vsi trije imajo status kulturnih delav-
menil Bezenšek.
cev. »Naš cilj je ohraniti in razvijati zdravo kulturno življenje v Metliki, hkrati pa razvijati in širiti kulturno dejavnost v Sloveniji nasploh,« pravijo.
POLTRETJE TISOČLETJE STARA TKANINA
NOVO MESTO — Pri izkopavanjih halštatske gomile pri Družinski vasi so arheologi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine med ostalim našli tudi koščke tkanine, katere starost ocenjujejo na 2500 let. Gre za prvo najdbo te vrste iz halštatskega obdobja na ozemlju Slovenije, zato je najdba novomeških strokovnjakov še toliko bolj dragocena. Da seje tkanina ohranila, gre pripisati naključju. Ležala je ob bronastem žezlu, oksid brona pa je učinkoval kot ohranjevalec.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«
Neurje v Krškem ugasnilo večino televizorjev — Most pri Lazarju v Čatežu zaprt — Kako preživeti štiri otroke z 2000 din? Novinarji, pridite v Belt in na Blanco!
Minuli četrtek dežurnemu novinaiju med 8. in 9. uro zvečer res ni bilo dolgčas v prostorih uredništva. Pa ne, da bi bilo tolikšno število klicev, čeprav je bila slušalka ves čas pri ušesih, ljudje se želijo pogovarjati in ura je hitro naokoli. Prva je poklicala Marija Kralj iz Rodin pri Črnomlju. Najprej je za svojo sestro v Nemčiji naročila Dolenjski list, potem pa sva kramljala o vsem, kar danes spreminja našo Slovenijo. »Petinštirideset let nam je bilo lepo in živeli smo v miru. Sedaj sem vsak dan slabe volje in nerada sedim pred televizoijem«, je povedala. Vinko Virant iz Krškega nas je
ne njihovega mostu pri Lazarju. Mostje več desetletij gnil in propadal, sedaj so ga končno zaprli. Sprašuje se, kdo se bo
radi položili asfalt, ženske pa ne dajo občinske zemlje.	j p
sedaj lotil prenove ali izgradnje novega. Čezenj vodi edina pot na Cirnik. Odgovorne v krajevni skupnosti tudi sprašuje, kdaj bo na Čatežu telefon. Vsi plaču-
veaaia. Vinko Virant iz Krškega nasj« oštet, zakaj nismo nič pisali o neurju, ki je v petek, 15. junija, popoldan prizadelo Krško. Menda je uničilo precej gospodinjskih strojev in televizoijev. Zanima ga, kdo bo plačal to škodo.
V Krškem tudi kabelska televizija v starem delu ne dela, kot bi bilo treba. Pred časom je slika z ekranov izginila, česar pa ne gre pripisati le streli, ampak tudi (po njegovih besedah) nesposobnim kabelskim strokovnjakom. Zlatko Rajkovič s Čateža pri Trebnjem nam je sporočil, naj si pridemo ogledat razvali-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinatji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
jemo prispevek, nihče pa nam ne zna povedati, kdaj bomo lahko poklicali v svet.
Hudo se je razkruil Franc Grum iz Podhoste pri Dvoru. Z ženo ima tri otroke in še enega posvojenega. Porodniške je za 2000 dinarjev, Novoles pa v tem času zapira obrat na Dvoru, kjer je zaposlen. Kako bo lahko preživel tako številno družino potem, ko bo na cesti, Novoles pa ponuja svoje zibke skozi TV reklamo. Najprej naj poskrbi za svoje delavce. Še bolj vroč telefonski klic je bil iz Črnomlja. Telefonist je ostal anonimen, povedal je le ime: Janez iz Črnomlja. Povedal je, daje že vrsto let zaposlen kot delavec v Beltu. Boli ga, ko gleda, kako vodilni ustanavljajo svoja podjetja onkraj Kolpe, na Hrvaškem, iz podjetja pa vozijo kamione robe. Povabil je novinarja, delavci pa bodo »zapeli« še o drugih primerih, ki temu podjetju, po Janezovih besedah, niso v čast. Vida Levičar z Blance nas je povabila na obisk 29. junija. Tega dne bo občinska inšpekcija povedala sosedam Mariji Vajdič, Mariji Jurkovič in Anici Ašič, naj si ne lastijo zemljišča splošnega ljudskega premoženja. Krajani bi namreč
1\
NOVO MESTO
EKOLINE
Za 1.000 din rešujete Krko in zaslužite 101.610
din!
Ekološko — komercialna akcija, katere čisti dobiček je namenjen za nakup prenosne čistilne naprave ob reki Krki.
Kaj vse je potrebno, da se vključite v akcijo? Kako poteka Ekoline?
Vsa pojasnila po telefonu 27-080.
Mesečna izplačila in javna objava zbranega denarja za čistilno napravo.
EKOLINE organizira: Line, d.o.o. ob sodelovanju Zelenih in ZSMS — liberalne stranke.
Naj bo to vaše ekološko dejanje!
Dela in možnosti je na tako široko in ambiciozno zastavljenem področju več kot dovolj. »Kulturna dejavnost v Metliki peša, kulturni objekti so zanemarjeni, obnova hiš v starem mestnem jedru poteka brez pravega načrta, Metlika nima niti spodobne razglednice, lepi stari metliški običaji in navade so skoraj pozabljeni. Zato imamo med drugim v našem programu poleg prirejanja raznih kultumrh prireditev, kot so razstave, literarni in drugi kulturni večeri, tudi ureditev zunanje podobe metliškega mestnega jedra. Skratka, radi bi dosegli,
da se Metlika zave svojih korenin.« Poleg tega lahko že sedaj ponudijo tudi konkretne storitve, kot so oblikovanje prostorov in notranje opreme, knjig, plakatov, poslovnih tiskovin in podobno.
Razen skupnih programov pa bo vsak od te trojice Še naprej delal tudi sam, saj se je do sedaj vsak na svojem področju že dokaj uveljavil. Vukšinič je na primer študiral slikarstvo na Aca-demii delle belle arti v Benetkah in je imel že vrsto samostojnih razstav.
A. BARTEU
• Kot je dejal na sobotni otvoritvi ateljeja podpredsednik občinske skupščine Metlika Tone Bezenšek, je bilo doslej zasebno pobudo v mestu čutiti predvsem v odpiranju trgovskih in gostinskih lokalov, takšna galerija pa je novost za celo Dolenjsko. »Želja mladih zagnancev je, da bi uredili tudi staro mestno jedro, ki naj bi bilo bolj funkcionalno in brez tistega, kar ne sodi vanj: brez spačkov, kot sta kiosk in trezor, brez neonskih svetilk in napisov, z barvno skladnimi fasadami. Upam, da bo tudi občinska skupščina podprla njihova prizadevanja,« je
ZANIMANJE ZA NOVOST — Daje atelje za umetnost in obrt v Metliki posebnost, ki bo gotovo zbudila še veliko zanimanja, seje pokazalo že ob sobotni otvoritvi (na fotografiji). Trije mladi Metličani imajo zelo bogato ponudbo, zaupali pa so tudi tiho željo, da bi se radi povezali z Belokranjskim muzejem. V njem bi namreč lahko dobili mnogo napotkov, da ne bi potvarjali zgodovinskih simbolov, ki bi jih priredili modernemu dizajnu. (Foto: M. B.-J.)
Hervol posnel tretjo kaseto
»Jaz sem dekle imel« bo na trgu še to poletje
BREŽICE — Ansambel Tonija Hervo-la že več kot 15 let uspešno deluje na brežiškem koncu, seveda pa ga poznajo tudi drugod. Že več kot desetkrat je sodeloval na Ptujskem festivalu in si prislužil najvišje nagrade. Na turneji po Kanadi, Zvezni republiki Nemčiji in po avstrijski Koroški so se člani tega ansambla predstavili še našim zdomcem.
Marsikdo se je z njihovo glasbo seznanil na raznih dobrodelnih prireditvah, kjer so vedno pripravljeni sodelovati. Igrali so za obnovitev dvorane Prosvetnega doma, slišati jih je bilo mogoče tudi na zadnji dobrodelni prireditvi za sedeže na grajskem dvorišču, sicer pa vsako leto sodelujejo v sprevodu ob prihodu dedka Mraza in zaigrajo starejšim občanom na srečanjih, ki jih organizira Rdeči križ.
V času svojega delovanja so posneli malo ploščo s pevko Meri Avsenak, pozneje pa še dve kaseti. V poletnih mesecih bo izšla že njihova tretja kaseta z naslovom: »Jaz sem dekle imel«. Z naslovno pesmijo so se hoteli oddolžiti njenemu avtoiju
snemanju kasete jim je pomagal producent Boris Kovačič, pri vokalni izvedbi pa Silvo Potočnik iz Krškega. Člani ansambla so se seveda že večkrat zamenjali, a trenutno v njem igrajo: Roman Hervol (kitara), Franci Požar (klarinet), Rado Sotler (trobenta), Miha Lah (bariton in baskitara) in Toni Hervol (harmonika) Kot pevka v ansamblu zelo uspešno nastopa Marjeta Podgoršek, ki se ji je nedavno pridružila še Nuška Hervol.
B. D
10. SREČANJE HARMONIKARJEV NA STUDENCU
STUDENEC - V nedeljo, 1. julija, bo ob 15. uri 10. jubilejno srečanje harmonikarjev, ki ga vsako leto prireja sevniška zveza kulturnih organizacij v sodelovanju s kulturnima društvoma iz Zabukovja in s Studenca. Letošnje srečanje bo samo na Studencu, pri organizaciji pa sodelujeta tudi sevniški radio in gasilsko društvo Studenec. Seveda si brez marljivih članov tamkajšnjega kulturnega društva skoraj ni moč predstavljati tega srečanja, ki bo zelo živahno. Dopoldne se bo pričel nogometni turnir, sledil bo tradicionalni avtorally Im-poljca — Studenec, ki ga prirejata sev-niško avto-moto društvo in njegova sekcija na Studencu. Po srečanju harmonikarjev, ki bo hkrati izbirno za Zlato harmoniko Ljubečne, bo veselica.
Odlitek nad proštijskim vhodom
Kamnito ploščo z grbi zamenjali z mavčnim odlitkom
NOVO MESTO — Že nekaj časa traja obnova pomembnega novomeškega kulturnega spomenika, stare proštije poleg znamenite kapiteljske cerkve. Kolegiatni kapitelj je bil v Novem mestu ustanovljen leta 1493 z ustanovno listino, ki jo je izdal Friderik III. Tedaj je kapitelj dobil prošta in dvanajst kanonikov, zato je bilo treba zgraditi proštijo in pripadajoča gospodarska poslopja. Leto zadnje in dokončne prezidave proštijske stavbe nam pove letnica 1623, ki je vklesana v sklepnem kamnu proštijskih vrat.
Nad proštijskimi vrati je tudi vzidana kamnita plošča s tremi grbi in latinskim napisom. Levi grb s konjem, škofovskim pokrivalom in palico (ta grb je kapitlju leta 1509 pridobil drugi novomeški prošt Slatkonja) je kapiteljski, srednji grb (orel s cesarsko krono) je avstrijski, desni pa je rodbinski grb prošta Germanika — grofa Thurna Val-sassine. Pod grbi je napis, ki pove, daje leta 1673 papež Klemen X. po posredovanju cesarja Leopolda I. podelil proštu Thurnu in vsem njegovim naslednikom palico in infulo.
CE
er
ta
Te dni je masivna plošča romala s svojega mesta nad vhodom v proštijo, kjer je kraljevala več kot tri stoletja. Zaradi skrbi, da bi jo vremenski vplivi, vse bolj onesnažen zrak ali pa človeška hudobija resneje poškodovali, bo ta kulturna znamenitost shranjena na varnejšem prostoru znotraj proštije, na njeno mesto nad vrati pa bo nameščen mavčni odlitek originala, ki so ga izdelali v ljubljanskem restavracijskem centru.
T. J.
PLOŠČA GRE NA VARNO —Kamnosek Franc Stepan in kapiteljski prošt Jožef Lap (desno) ob novomeški kulturni znamenitosti, masivni kamniti plošči s tremi grbi, ki se sedaj s svojega mesta nad proštijskim portalom seli na varnejši kraj za proštijskimi vrati, nad vhodom pa jo bo' zamenjal mavčni odlitek. (Foto: T. J.)
a/i
Vel esda trne on ve kupi, ■lav.s 'Pop. 'onio) *koc °k za *bol, no s Učne, 'kazi 'o dr.
'ebu rniti obje, i vali ospo ‘ngei Prt ovič
«zi
^Z2
‘ me ialnt obj skb *tu..
Ve
"•je
'odo
’ubo

£
studio

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Stanku Deržiču iz Bukoška, ki ima precej zaslug za razvoj glasbe na tem koncu. Čeprav je bil laik, je pisal glasbo in besedila, igral harmoniko in trobento, veliko nastopal, in kar je morda najpomembnejše: svoje znanje je prenesel na številne mlade ljudi, ki so imeli veselje do glasbe. Med njimi je bil tudi Toni Hervol.
Nosilna pesem na drugi strani kasete je z besedilom Ivana Sivca postala zmagovalka Ptuja ’88, poleg profesorja Sivca pa jim besedila pišejo še Marjan Stare ter brata Franci in Jože Smrekar iz Kapel. Pri
TISOČ NAJLEPŠIH METULJEV
RIBNICA — Tisoč najlepših metuljev iz vsega sveta, pa tudi drugih žuželk, razstavlja te dni v Domu JLA v Ribnici Matjaž Černila iz Ljubljane. Razstavo so odprli 22. junija, trajala pa bo še do 14. julija.
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice DARIU SILČU iz Ljubljane. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden ženo novostjo takšna:
1	(2) Kaj je ljubezen —VESNA
2	(1) Ne čakaj na maj — NASAMBEL COF
3	(4) Mlad pastir — ANSAMBEL IVANA PUGLJA
4	(7) Soča voda — DOLENJSKI FANTJE
5	(3) Ne joči, Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE
6	(5) Med temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA
7	(6) Ob reki — SPOMIN
8	(10) Stara ljubezen nikoli ne oveni — AVSENIK
9	( ) Pelji me spomin nazaj — ANSAMBEL I. RUPARJ A/LF 10 (8) Vinska vigred — KVINTET KRES
Predlog za prihodnji teden: V nedeljo popoldan — SLAK
»g
, za •ska kjer
e Ha )r0si
wwwwwvwwwwwwvwwvys/vw7vwwvyyy^
Glasujem za:
Moj naslov.
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
PO PRAVEM ŠE OTOŠKO POLETJE
OTOČEC — Poletna vročina sicer vabi k moiju, a mnogi tjakaj zaradi suše v žepih ne bodo prišli. Nič hudega, povsem dopustniško se bo to poletje moč razvedriti tudi na Otočcu, kjer bodo spet točili karlovško pivo, pri čemer bo četrto pivo zastonj. Ob pivu in sladolednem baru se bo z obilo zabave otoško poletje začelo že to soboto v motelski restavraciji. Za ples bo igral sevniški ansambel Foxi, gosta večera bosta pevec Alberto Gregorič in čarodej Jani Jošovec, program z nagradnimi igrami pa bo povezoval Jože Teraž. Tudi ob nedeljah popoldne ne bo dolgočasno, na svoj račun bodo od 15. do 19. ure prišli zlasti otroci, manjkalo ne bo ne iger ne glasbe Staneta Gorenca.
'kozerija1
VSO POLITIČNO NAVLAKO IZ SOL
— Ate, pri naši tovarišici je bil včeraj šolski svetovalec.
— Lepa reč.
— Lahko tebi, ki ne hodiš v šolo, toda tovarišica je bila čisto rdeča v obraz!
— Najbrž ni imela priprave na pouk ali pa ni dovolj uredila redovalnice.
— Tega ne vem, a pogovarjala sta se o idejnosti pouka. Svetovalec ji je rekel, da je konec s samoupravljanjem.
— To varišica je najbrž soglašala, kajne?
— Govoril ji je tudi o Marxu in Engelsu.
— Pa o Leninu.
— Kako veš?
— Kar tako.
— Tovarišici je dopovedoval, da Marx, Engels in Lenin nimajo v šoli kaj iskati Gledal pa je tudi proti sliki
— Kateri sliki?
ate. Rekel je tršici da njena politična usmerjenost sploh ni pomembna, da mora biti v razredu nad politiko in nad strankami
— Proti sliki Predsednika.
— A proti tisti sliki nad tablo je gledal?
— Da, proti sliki Predsednika,
— V tako majhni glavi — pa takšne misli! Le kako si vse to zapomniš?
— Peter pa je pripomnil, da bomo zdai vsi hodili k verouku.
— Čigav Peter?
— Ja, Peter, Rdečnikov Peter. Poznaš ga. Z njegovim očetom si hodil na sestanke.
— In tovarišica?
— Nič. Tovarišica je samo debelo gledala. Ko je prišla do besede, je dahnila: »Zdi se mi, da ste še včeraj govorili drugače.«
— Misliš, da je poznala šolskega svetovalca?
— Saj ga vsi poznamo, že večkrat je bil v našem razredu.
— Čemu pa je prihajal?
— Največkrat je govoril tovarišicam, da je idejnost pouka celo pomembnejša od v celoti predelane učne snovi..
TONI GAŠPERJČ
v
•hr
:*h