26. številka.
V Trstu, v soboto 30. marca 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja iivnkrnt nu teden, vK*ko srede m soboto oi> 1. uri popoluiinh.
„Edinost" stane:
za v*e t«ro pl. fi.-; izven Avut. 9.— zb polu !<■»» 3,—: „ „ 4.50 „ 2a ffttrt leta „ 1.50; „ „8 25 „ PoHaniifne Številke ne dobivajo v pro-dajalnicali tobak« v Trste po r» nov.,
v Carici in v Ajdovščini pc «i nov. Na caročbe brez priložena naročnine te upravništvo ne 02ira.
EDINOST
Vsi liopini pniiljajo iireilniStvu v utici Carintia At. 28. Vnuka pisma inora hiti frankovano, ker nefrankovana ne tu hjh-«-jemajo. Rokopmi ho ne vračajo.
Oglasi in oznanila »O račune po 7 nov. vrstica v petita ; za naslove z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice it«i. »te račune po pogodbi.
.'Miro&nino, roklainai-ijo in hmer-ito pre« )t-Kta upravaišlvo v ulici Cariniia 28. Odprte reklamacijo m> prottlo poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V adinoit (« 'i nf.
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče prvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, <la svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju listu.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso Se poravnali, da svojo dolžnost čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka.
Cena listu je:
za vso leto .... gld. 6.— za pol lota . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
NanaroŽbe brez priložene naročnine n i š t v o ne ozira.
t n
Od toga preiskovanja mi je toliko znano, da je našel tehnik, da ima v navedenoj cerkvi 1 o 62°/0 b a r k o v I j a n-s k i h župljanov prostora (čujte ! slavu e g a i čujte! na desuici), 38% pa jih mora ostati fzvunaj cerkve. O tem pa je računi) pr«-1 ' bivalstvo na 1500 duš, župnija pa jih šteje
1 i j a n a k e m jeziku. To j e dobiček, katerega uživa 8 1 o v e n s k i davkoplačevalec v T r a t u okolici, toliko od mestnega m a g i s t r a t a , kolikor od n a m e a t n i š t v a.
Bogato gradivo mi je na razpolaganje, ako bi hotel naštevati vse neboupijoče 2100 in to število narašča od dne dn di.č.
-1-
Resolucijo podpiralo jo dovoljno Šte-o poslancev ter se je vsled togu izročila budgetneuiu odseku.
Lahonska doslednost.
Kolika je
Upravnidtvo „Edinosti".

zagrizenost naših lakonskih
| krivice, katero so gode narodu slovenskemu, Troškov za popravo so od Barkovljnnov sodeželanov, o tem smo imeli priliko na ! toliko po tržaških mostnih, kolikor polno more zahtevati, kajti katastralna občina tem mestu uže mnogo govoriti, opirajoč se ! c. kr. deželnih oblastih, toda za danes to Iiarkovljanska nima občinskega premoženja, na vsem znane vsakdanje dogodke. Ni opuščam ter sem se namenil le razprav-1 tudi ne tekočih dohodkov. Prebivalstvo pa čuda tedaj, da se tudi naši državnozborski Ijati pred visoko zbornico nujno zadovolje večinoma siromašno in živi lo o dninah, J poslanci s posebno skrbjo ozirajo na raz-ter prositi visoko vlado, da so nanjo blago-' izvzemši poprečno 20 do 30 rodbin. Pri mero primorskih Slovencev ter tudi zbornico spoznavajo z nnsim žalostnim položajem. Trideset tisoč nas je Slovencev v Trstu in predmestjih, a vsi predani smo na milost in nemilost lahonskemu molohu. Četvrtina prebivalstva mesta Trsta ob-samili Slovencev, a ti se niti toliko ne jemljejo, da bi se jim oBno-
voljno obzrć.	j vsem ubožtvu pa so nabrali verni lepo
Katastralna občina Barkovljanska ulo- J svoto 4000 gld. dobrovoljno za prožila je uže leta 1805., torej pred 24 leti J zidanje te cerkve. (ČJujto! na desnici), prošnjo pri slavnem deželnem nameatništvu j jato tako podaril je velikodušno ple-se u p r a v-; glede prozidanja stare cerkve, katera je ; meniti in nepozabni dobrotnik, pokojni
j izveatno bolj podobna kapelici nego cerkvi i nadvojvoda Fordinand Maksimiljan svoto'; 8toJa iz j ter ne odgovarja današnjim zahtevanjem | 2000 gld< v is>ti namerit kei. so je osebno ! v obzir l ter prosila za primerno razširjenje, da mo- prepričal, da ubogi Barkovljani resnično j vala jedna Bamft 6o,a v Inestu' Č0Prav 80 .rejo verni vsaj najti prostora v božjem ' p0treb^j0 vežje cerkve ; tako je uže glav- 80 uže davno aom za nJ° p^egovali pri i------------.—-	... .	—občinskej in državnoj upravi. Tridesetim
hramu, kajti sedaj mora ostati več kot nicft 7ft zidanje v jzn08U
6000 tudi
gold. cea.
na
k j tisočem Slovencev je prepovedano celo v
Resolucija	polovica njih tudi o slabem vremenu P^d razpolaganje." Ker jo pa
poslanca gosp. I. Nubergoja, stavljena v	prostim nebom (čujte! čujte! na dcsniei), deželno namestništvo za Primorje z od-! ]aatnej občinskej hiši, na mestnem magi-
državnozborskej seji dne 27. t. m.	ftko 8e h(lčej0 udel„žiti službe božje. ' luko od 21, septembra 1887. št. 8965/IX ! 8tratu' 6lhnoti v 9VOjcm Jeziku ter 86 Jih Komaj se nahajajo v katerejkoli de- Ako bi so Barkovljani zbirali v tem 1 prizna,0j da cerkev v Barkovljah ne za-|P0V8od' tudi *,ri podeljevanju dela in služb
Želi našega casarstve tako razmere, kakor	prostoru v drugo namene, n. pr. k P«- j dostujo potrebščinam tamošnjega prebival-! ^nomarja, ako se ne so odločili prej zata-
vladajo v tržaškej okolici, katero imam	svetnim zabavam itd., bil bi uže davno ! 8tva> ter mi v^b tej pritrditvi ni znanoj J'4' 8VOJ rod preprižanio.
čast zastopati, kajti prebivalstvo uboge te	mestni magistrat iz varnostnih in zdrav-j da Be bjj0 0dredj|0 potrebno za pre-
zemlje nima drugih pravic, nogo da se	stvenih ozirov prepovedal večej množici j zjdanjej obračam bo na visoko zbornico z
postopa ž njim kakor s pariji, (izvržki)	ljudij uatop v tako nevaren prostor. Ker
ter da plačuje visoke mestno in državne	pa ta prostor služi cerkvenim opravilom,
davke, denarne in krvne, ne da bi se	je vse dobro in ne briga so zanj niti ma-
moglo nadejati zato najmanjšega prizna-	gistrat, niti deželna vlada, akoprav je dež.
nja. Celo zasmehujejo je oni, kateri se	gospodar tej cerkvi patron in je pretekla
mastč pri tem krvavo zasluženem denarju,	uže dolga vrsta let, odkar prosijo Bar-
katerega moramo oddajati mestnej in kovljani za tolikanj potrebno prezidanje. ^^
.	■»!■• • •	j i 1890 potrebna svota
državnej blagajni.	cerkve. — Meni vsaj m znano drugo, kar! . f%
Niti toliko nam se ne privošči, da bi »e je odločilo v tem Času, da se usliši toli so izdavali plačilni nalogi, družbeni oglasi, j opravičena prošnja, nego to, da je deželno kateri so čestokrat nahajajo, in pobotnice namestništvo poslalo leta 1880. stavbenega za plačila v našem, slovenskem tehnika na lice mesta, da stvar preišče j ker ima visoka vlada za tržaško jeziku (čujte! na desnici); tudi to vse ter napravi načrt za prezidanje omenjene le redko kedaj troškov. (Dobro! mora se vršiti v edino zveličavnem i t a-! cerkve.
resolucijo, katero prosim, da se podpira. Glasi tako le (čita) :
„Poziva se c. kr. vlada, da blagovoli odrediti potrebno, da se za razširjenje Barkovljanske cerkve v tržaškej okolici stavi uže v državni proračun za leto (Dobro ! dobro ! na
desnici).
Nadejam se, da se ta malenkost ne bodo odklonila, posebno zaradi tega ne,
okolico dobro ! na desnici), —
PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi.
Spisal Ivo TroSt.
I.
Niti lota oseminštiridesetega ni bilo v Kurji Vasi takšnega gibanja kot letos, ko smo volili glavo županiji, voditelja v srečo in nesrečo vseh občanov, kakor tudi svetovalca v vseh, izven v srčnih zadevah; s kratka: od kar stoji svet, ni bilo v naši vasi tacega gibanja kot letos, ko smo volili župana. — Duh prosvete in omike pripilial jo je tudi v našo vas ter deloval prav orjaški. V nekoliko letih pa emo bili vsi drugi kot nekdaj. Staro nam ni bilo več po volji. Vse smo hoteli imeti novo, vso pravim — in tudi župana.
Gotovo, da je marsikomu neznano, kje neki jo Kurja Yas in zakaj ji tako pravijo. Kurja Yas (nemški: Kurendorf) je tam nekje v sredini domovine nuše. Da jo do pičico prav tam, ne morem trditi, ker nisem meril, ali da jo blizu tam, vem. Sicer je pa vas vasi podobna, in človek se lahko vara. Jme „Kurja Vas" uže lepo ni. Fantje se pa vender včasih potezajo za svojo „Kurjo" očetnjavo. Sevedu je to
drago stane, ali tu gre pač za obstanek Kurjega imena. Ni jim torej zameriti. Ljudje so hudobni; bili so in bodo. Celo stanovnikom rekali so pred leti „Kurji vaščaniu, namesto drugače. To je pa bilo v oni dobi, ko jo še Podobnikov krošnjar bil bolj v moči. To vam je bil človek čudak. Priimek „Krošnjar" bo mu dodali, kajti pravo krstno ime njegovo bilo je Matija. Uže mlad ju kazal, da ne bo nič kaj prida iz njega. Med krsčevanjem je baje zelo upil. Krstitelj je sicer voljno prenašal mej delitvijo sv. otajstva križe in težave svojega stanu; ko je pa prišel iz cerkve, obrnil bo je h kumu, rekoč : „Ti otroče ti, ne bode Bog ve kaj iz tebe, ker tako upiješ." Ites, ni se motil sivi, a dobri in previdni župnik. Ni sicer dočakal, da bi se ispolnilo njegove besede, a izvršile bo bo do pičice.
Krošnjarjevo življenje bilo je tako umerjeno, kakor drugih otrok, lo^od dvajsetega leta daljo izdelaval jo žlice, kuhal-nice in še drugačno lesenino. Ko jo toliko izrezljal, da jo bilo robe za njegov koš-oprtnjak, kakor je imenoval „krošnjo*, nosil jo od vasi do vasi ter prodajal, komur je mogel. Ker je imel največ opravilu pri tem z ženskimi, pobabil se je bil
tako, da jo bil bolj jezičen, kot babnice same. Vojak ni bil, lovec tudi ne, bila pa je njegova „produktivna" polovica možganov namazana s takim mazilom, da je lahko potegnil kako novico kar iz rokava. Matija je trdil, da ima ta dar po posebni milosti Božji. Lagal pa Matija ni, le šalil so je rad. Premda jo bil rojen iz Kurje Vasi in je tam imel izvir in državljanstvo
i svoje, cenil jo svoje rojake vrlo malo.
' ltukal jim je lo : Kurji vaseani, no pa kakor bi se moralo reči po slovniškili pravilih in zakonih svetovno dostojnosti v taki družbi, kakor bo Kurjevaščani. Uprav Matija Krošnjar je bil, ki so je hvalil, da je sloviti izumitelj roku: kdor nikamor ne gre, od nikoder ne pride. Pustili so mu to smelost. Trdil je, da mu ni dom za drugo, ko da tam poje, kar si od drugod prinese. Vender ga zato ljudjo niso toli iznevideli; no zastran imena: „Kurji vaš-čani". Bil jo tedaj Matija izdajica rodne vasi, in ne moremo mu odpustiti tega
greha. Večkrat so mu je kodo postavil po robu, drzno ga vprašaje: „Matija, i ali e?" Če je bil tedaj baš na dolgo nasajen, zasolil mu je le kako grenko, Bicer se sem
jo pa lo obregnil: „Nisem so učil brati. Ako pa vender želiš, povem ti, zakaj pra-
Pač pa smo dobri za plačevati davko in občinske doklade, ne da bi imeli od iste občino druzega, nego psovko in za-nemarjenje. Ako bi so ne bali priti z cenzurno pravico v zamero, povedali bi pač lehko, kje prav za prav tiči glavna krivda tega žalostnega stanja. Dobro pa vendar vemo, da kdor si sam pomore, i Bog mu pomore.
^ Krivi teh okoliščin smo v izdatnej meri tudi satni, ker si sami ne znamo pomagati, niti nočemo. „N i h i I s u b sole n o v i", a tudi „i m p o s s i b i 1 e". Ako bi združeno in skupno vedeli se zoperstaviti divjej sili še bolj divjega viharja, kmalu bi pae premagali vse zapreke ter trdno
vijo : „Kurja Vas". Da ga jo hotel kodo poslušati, pripovedoval je to-le : „V davnem, davnem času, menim, da še za Ma-tuzalema, ki je živel devetstoinsestdeset let, imenovala se je ta vas Vranja Vas. Bog ji je hotel ime premeniti. Vran je črn, ljudje pa pri nas harem niso črni. Poslal pa jitn je Višnji Otec skušnjo, da bi so osvedočil, so-li vredni tako milosti ali ne. Neko jutro zgodaj „danott jim je bilo znamenje, da se vsi zbero pod veliko steno. Vse je teklo, mladci in starci, žene in dekleta, otroci in psi gledat, kako ime dobi zdaj vas. Vsi stoje in gledajo v steno. Oči so jim uprto v neko, veliki gobi podobno, luknjičuvo stvar, ki je pa bila tako visoko utrjena na steno, da bi je mogel doseči le najveći človek v vasi. To čast imel je tistikrat Kremžarjev Jaka, junak in hrust, da mu ni kmalu para, le to jo nesreća, da ni še bil prav oblečen. Nedolžna znaličnost tirala jo vso tako brzo ispod strehe, da so pozabili skoro sami na-se. Jaka stegno roko ter tajnostno oti-puje dragoceno gobo. „Bobni!" tolaži svoje sovaščane. „Oh, oh," slišalo se jo iz množice in vseli jo bilo strah. „Bojim se!" 'pravi Jaka. „Ob, oh, mi tudi, »ni tudi," ječali bo drugi in mrzel, „kurji" pot je
kot skala sredi mor,.* stali napram sili viharja.
AH majhna nas sapica prekmalu podre. Uprav o priliki, ko nam bi bilo treba čilo in jako stopiti na noge, zboji ino se in stopimo na stran, v zatišje. Česa nam je pa to priča? Menda edino le pomanjkanje zavednosti in rodoljubja, kakor tudi pomanjkanje samozavesti in zavesti prave koristi.
Prva korist naša pa bi bila, da skrbimo za narodno vzgojo našo dece in naroda sploh. Temelj omike v narodu je pa s o I a in osobito zato nam j« skrbeti, da preide v roko možev, veščih našega jezika in navad, možev ki bi z nnmi skupno mislili in delovali ter vedeli uspešno in korenito vzgojiti nam naše potomce.
Ali uprav to zavetišče omike in vzgoj« nahaja se pri nas na Primorskem v tujih rokah. Lahoni so jej gospodarji in oni pridno skrbe, da se v teh šolah prava omika in vzgoja ne goji, temveč učilnice služijo mu, kakor tudi druga dobrotvorna, človekoljubna podjetja, v smotre nižje naravi namreč: v polaščevanje in morjenje narodnega duha.
Po ljudskem jednostranskem števi-ljenju leta 1880. prebiva v Trstu in nje-govej okolici 26.263 Slovencev in 126 Srbo-IIrvatov, ki pa v istini brojijo nad 30.000, ako pomislimo, da se je tedaj na najčudnovejši način ljudstvo pripisovalo tej ali onej narodnosti. Ako je prašanec odgovoril v laŠkej govorici, pribrojen je bil koj laškemu prebivalstvu. Sploh se je ! pa ljudstvo brojilo po jeziku v deželi na- j vadnim in ne po onem, kojega dotični: istinito govore.
Žalostna resnica je pa, date čestokrat1 celo slovenski okoličan v kratkih hlačah! laški pozdravi, in nič čudno ni, ako v j mestu slišiš celo mej slovenskimi nižjimi J krogi laško govoriti, namreč v onem jeziku, i ki ga govori večina prebivalstva. Kako je | moralo ispasti ljudsko številjenje, oskrb- j ljevano največ po mestnem magistratu,! bode pač dobro znano onemu, ki poznava] zloglasno magistratovo „nepristranost".
Slovencev v Trstu in okolici jo tedaj nad 30.000, kojih prebiva v samej okolici okolo 18.000 in v mestu 12.000. Kako je preskrbljeno to slovensko občinstvo z ve-lekoristnimi zavodi in šolami, kaže nam ta istina:
Osemnajst tisoč slovenskih okoličanov ima 11 laško-slovenskih šol, od katerega števila smelo tri odbijemo, kajti šol v Barkovljah, Rojanu in Skednji ne bode nazivnl slovenskih niti oni, ki o slovenščini nema niti pojma. Pač pa jih vsakdo lehko imenuje prave babilonske stolpe, v katere so znešene vsakovrstne učno moči, ki, ne da bi otroka v materinem jeziku učile in
jo sprehajal. Kar se zapodi Jaku v obraz | mnogoštevilni roj jeznih sršenov. On steče, da bi ušel sršenjemu piku, drugi pa za njim, misleči, da jim neče povedati imena. Pohodili in pomastili so sršene, a Juka ne vedoč, zakaj teko za njim, ubiral jo je naglo pred njimi. Mnogo jih jo uže omagalo. Le oni, ki so si h komolci dobro v gnječi „naprej" pomagali, tekli so šo za ubežnikom. Slednjič so se vender pogo-bili, sporazumeli in — debelo gledali. Obupali so, da Bog kedaj spremeni vasi ime. Vrnejo se z Jakom slovesno v vas ter ga enoglasno izvolijo županom, da mu barem nekoliko poplačajo junaški čin. Ženske so še vedno trepetale strahu in „Kurjenci" so še vedno se poznali vsem na obranih, ko so prišle gledat in občudovat, slavnega junaka Kremžarjevega Jaka. Take stiske ne pozna od tedaj več kronika občinska.
Bil je pa tisti dan med njimi nek berač iz sosednje vasi ter je vse povedal hudobnim sosedom ; štirideset dni in toliko noči po tem dogodku vedel jo užo vsak pastir, kje jo „Kurja Vas".
(Dalje prih.)
vadile, ga begajo in potujčujejo ter čestokrat niti ne umejo njegovoga jezika.
Da je ljudsko šolstvo sploh v Trstu in okolici zelo na slaboj podlagi in grozovito slabo organizovano, svedok nam je lehko šolski oča njegov, — krivonosi Mojzes Luzzatto. Rojančani, da v svojo (ali prav za prav magistratovo) šolo še večjo zmešnjavo uvedejo, prosili so celo za poduk nemškega jezika tako, da je šo sedaj ro-janska šola trojezična akademija z prae-p o s i t o m nenadomestljivim Boninom. Postala ja na tak način pravo v s e-, reetius ni č-u č i 1 i s č e, kajti: Alles, vvas zu viel ist, ist ungesund, in v rojanskej šoli je resnično preveč — zmešnjave !
Ako tedaj odštejemo to tri nebodijili-treba šol, ostane jih za 18 tisoč slovenskih prebivalcev okolice šo osem dvo- ali tri-razrednic.
Tim slabše so godi Slovencem v mestu. Dvanajst tisoč jih je, a nemajo niti jedne učilnico v svojem jeziku, razun one, ki so jo na svoje troske osnovali ter jo z pomočjo družtva sv. Cirila in Metoda vzdržujejo.
Nobenemu izmed teh dvanajst tisoč slovenskih prebivalcev ne bode pač padlo na um svoje dece pošiljati v šolo v Rojan, Barkovlje ali Skedenj, kajti to bi bilo nespametno. Raje bi jih pošiljali v mestne državne šole, kjer bi se vsaj jednemu jeziku priučili. Pošiljati svojo otroke celo na Prošek, Opčine, Trobce, Bazovico — tega jim pa ne pripušča botra „kaša", ki je prelehka, da bi vzmogla drago konje in kočijo ali celo ruske sanjke v zimskem času, da bi prevažala mali slovenski drobljaj v to oddaljene kraje. Pri tem pa imajo učitelji na teh šolah užo sami preveč porednih paglavcev ter bi mestnih ne mogli zmagovati.
Sila jim je zategadelj pošiljati svoje otroke v tuje, edino jim dosežne učilnico, laško ali nemške. Da izmed teli navadno izberejo zadnje, to jo pripisovati lo njim taktnosti, dobro vedoč, da slovenskemu življu v Trstu no preti toliko pogibelji od nemške, kakor od lahonsko strani ter da v nemških šolah vsaj učitelj veronauka pokramlja sem ter tja z otroci v slovenskem jeziku, v tem ko so na mestnih šolah nastavljeni duhovniki ultra-italijanskih idej ter pomagajo čut rodoljubja v mladih srcih čem bolj zatreti, ne da bi vse narode v enakih čednostih vzgajali.
(Dalje prih.)
Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru 11. marca 1889.
(Dalje.)
Toda ta stvar je še drugačna. Okrajne zastope, ki so zastopstva interesov, volijo veleposestniki, trgovina in obrt, kmetske občine, trgi in mesta. Kakeršne so sedaj razmere na Štajerskem, imeli bi Nemci skoro zmeraj večino, če se hišni posestniki uvrste mej veleposestnike, kajti mesta volijo nemško zastopnike, industrija in trgovina tudi, le kmetske občine so vedno zagotovljeno Slovencem.
Gre torej za veleposestvo, katero odločuje. Če so hišni posestniki Ptujski, ki so največ nemško-liberalni gospudje, uvrsto mej veleposestnike, jo vsekako pričakovati, da Nemci dobe večino v okrajnem zastopu, če tudi jo velika večina prebivalstva slovenska. Ta eventuvaliteta preti vedno zastopu Ptujskemu. Užo večkrat so imeli v njem Nemci večino, čo tudi jo število nemškega prebivalstva v Ptujskem okraji, ki je jeden največjih, prav neznatno.
3000 Nemcev je, pa 40.000 Slovencev in še več. (Čujte ! na desnici.) Tak zastop bi potem pač no bil več zastop okraja, temveč lo zaBtop mesta Ptujskega.
Pa šo nekaj druzega je zamivo, dvojna mera, s katero so je tukaj merilo. — V Ptuji se je tako postopalo, da se jo odlašalo potrjenjo načelnika in namestnika
njegovega. V Celji, kjer so bile iste razmere, kjer se je bila uložila pritožba na upravno sodišče, se jo pa doseglo potrje-nje. Čo so vpraša za uzrok, se nam ne bode moglo zameriti, če trdimo, da ni zakonit, a le političen, ker imajo v Celji Nemci večino, v Ptuji pa Slovenci. Kaj bi govoril o manjših stvareh, čo se v velikem tako tepta pravica Slovencev, kako da uradniki ne umejo jezika naroda, da je na pr. pri okrajnem glavarstvu Ptujskem pribit listek, na katerem so zapisane štiri ali pet občin, zahtevajočih uradovanje slovensko. Iz tega se pač jasno vidi, da se sicer tem občinam dopisuje slovenski z drugimi občinami, katerih je več sto in pripadajo tudi temu okrajnemu glavarstvu, pa nemški.
Pa čemu bi razkladal slučaje, kakor na pr., kaj se je pripetilo pri Celjskem o!<i •ožnern sodišči in glavarstvu, kjer je okrajni glavar s kaznijo zaukazal, da naj reši nemški dopis, katerega ne razume in ga je zaradi tega bil vrnil okrožnemu sodišču, da mu pošlje slovenskega. Take razmero so na Štajerskem.
Dovoljeno mi bodi, da malo pojasnim razmere na Koroškem. Na Koroškem je zgodovinsko, pa tudi vsled neugodnosti razmer nastalo stanje, ki jako tlači slovenske prebivalstvo in ga ovira, da ne inore priti do besede. Zemljiško razbre-menje se na Koroškem ni tako zvršilo, kakor drugod, kajti so cele pokrajine iz več vkup ho držećih velicih občin, ki nemajo lastnega gozda, če tudi je v deželi toliko gozdov. Glede lesa in stelje navezane so na grajŠčine, in morajo kupovati od njih te za gospodarstvo potrebne stvari. Graščaki imajo prosto voljo, če hočejo prodati te stvari, ali ne.
Prebivalstvo občuti to neugodnost. Rajši plačuje davke, nego pa te izdatke. Pa grajščine neso zadovoljne le z denarjem, katerega za stvari dobe od ljudij, temveč tudi pritiskajo v političnem oziru, prebivalcem narekajo politiko. Jednake razmero so pri obrtnih podjetjih in rudnikih. Ljudem so daje delo, zato se jim pa predpisuje politika.
(Je se jemlje v poštev te razmere in pa še to, da poslednji čas šo m3stno prebivalstvo upliva pri v o I i t v i v občinsko zastope, ker bo moščani poslužujejo volilne pravice za gozdne deleže, od katerih po krajcarji plačujejo davek, potem so ni čuditi, če prebivalstvo slovensko ne pride do besede, da si Slovenci izrnej 14 de-želnozborskih mandatov pribore samo dva, ker so je slovenskim okrajem dodalo nekaj Nemcev, da Slovenci potem vsled razmer, ki sem jih omenil in tako volilne geometrijo ne morejo prodreti.
Kako pa pride do tega, da proti slovenskemu prebivalstvu, ki se mora boriti proti takim razmeram, so oblastva delajo za ono elemente, jo pa vender čudno. Omenil sem uže, kako delajo z učitelji, čo kažejo simpatije za narod slovenski, kateremu pripadajo, čo tudi so ne mešajo v politiko, in kako so godi družim učiteljem, ki so udeležujejo nemškoliberalnih demonstracij. Toda glava oblastev na Koroškem, načelnik deželni, tu tako postopa, da jaz moram to tukaj malo pojasniti, TJsojum si to izjave obračati naravnost na gospoda vodjo ministerstva notranjih zadev, da se mi no bodo očitalo, da govorim nekomu, ki ni navzočen in ga napadam.
Kako se obnaša deželni predsednik sam ? Če se nastavi župnik ali provizor na slovenski župniji, naprosi se ordinarijat, da mu da na pot opomin, ali kakor se pravi doslovno: da mu o priložnosti da razumeti, da naj so v svojem bodočem poklici nikar ne meša v narodne strankarske prepire. (Poslanec Vaguer: Prav pametno ! Poslanec Trojan : Ali Nemcem tudi ?) In kaj so storili ti župniki in pro-vizorji ? Podpirali so one, ki tudi tukaj podpirajo vlado in volili ho ministra za poslanca.
Bila so pozvedovanja o pristojnosti neke osobe in sicer zaradi tega, ker je ta osoba prišla v občno bolnico na Koroškem. Poprosili so župnijski urad, da da odgovor ; ta urad pisal je drugemu župnijskemu uradu in poslednji občinskemu predstojništvu. To dopisovanje bilo je slovensko. Prišlo je v svoji slovenski nagoti tudi deželnemu odboru pred oči. Ta Je tem povodom poslal dolgo noto deželnej vladi, v katerej dokazuje, da slovensko dopisovanje ne gre na Koroškem. (Čujte! Čujte, na desnici), ker so župnijske matice — in na to so se tedaj sklicavali — javne listine, da ima deželni odbor pravico zahtevati, da so nemške te listine, ker imajo pravico javnosti. (Poslanec dr. Trojan: To je slovenjenjo Avstrije.) Nadalje so se spodtikali — in to pri poizvedovanji pristojnosti osobe — ob pisavo imena. Jaz to pojasnim z imenom Tilčnik, katero sern prej imenoval, ime je slovensko in so pravilno piše s sedmimi črkami j. koroški bi se moralo pisati z dvanajstimi črkami.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naš državni poslanec g. prof. Šuklje je kot generalni govornik v razpravi o centrali naučnega ministerstva v poldrugo uro trajajočem izvrstnem govoru temeljito zavrnil Dumreicherjeve trditve. Zadnjič smo omenili Dumreicherjev govor, v katerem je naslikal vso tobožnje gorje in zatiranje Nemcev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Prof. Šuklje jo opisal razmere, kakeršne so v resnici. Na podlagi stalističnih podatkov je nemškemu prenapetnežu dokazal, da ima onih 29.000 Nemcev, ki živo na Kranjskem, razmerno preveč zastopnikov v deželnem zboru in i odboru, v državnem zboru in v vsakem ! zastopu. Ogromna večina slovenskega meščanstva Ljubljanskega jo peščici Nemcev ponujala kompromis o volitvah v mestni zbor, kateri so pa Nemci ošabno odvrnili. Profesor Šuklje je tudi dokazal, kako neosnovani so napadi na »Ljubljanski Zvon* in njegovega urednika ter jo čital prevod onega mesta v nekej povesti, ki jo dalo Dumreicherju povod k strastnemu napadu. Gospod jo samovoljno strgal par besedic iz celine ter uporabil to v svojo neplemenito svrho. Nemškega poslanca napad na urednika „Ljubljanskega Zvona" kot šolskega nadzornika je tudi prisiljen, saj je pač jasno, da no more biti šolski nadzornik nihče drug nego oni, ki zna učni jezik dotičnih šol, katero ima nadzorovati. Nemški profesorji neso za ta posel, ker ne znajo slovenski. Najbolje nam pa ilustruje, kako pris!rimsko je g. Dumrcicher opisoval razmere na Kranjskem faktum, da jo neka občina v Kočovji ponosno odklonila od nemškega šulferajna ponujano jej svoto 1300 for., da bi si vstvarila nemško šolo, rekoč, da jej tega ni treba, ker jej deželna utrakvistična šola bolj prija. Naš poslanec jo ovrgel Dumreicherjevo trditev, da silijo Kranjci sedaj, ko so doma vse „poslovenili", na Štajersko in Koroško, kjer sejejo kot odvetniki, notarji, duhovniki itd. narodni prepir. Mej vsemi notarji na južnem Štajerskem jo en sam Kranjec in ta je na nemški strani, obratno jo pa mej kranjskimi notarji 17 Štajercev in samo 12 (dvanajst) rojenih Kranjcev. G. Dumreicher je trdil, da željo slovenskega naroda čedalje rastejo, ker jo vlada vedno pripravljena jo ispolnjevati. Da je to v opreki z resnico, priča nam faktum, da je zastopnik slovenskega naroda v državnem zboru na Dunaji in Kromeriži 1848. in 1849. leta zahteval, da se osnuje slovensko vseučilišče, kar je odobraval tudi grof Stadion, dočim dan danes ne zahtevamo druzega, nego slovensko paralelko na nekaterih spodnjih giumazijih in nekoliko slovenskih ljudskih šol. Ponosno je zavrnil na&
poslanec očitanje nemškega zastopnika, da se bodo potem na slovenskih šolah vzgo-jali sinovi najnižjih stanov. Naš narod je zdrav kmetski narod, rodil je uže učenjake kakor so: Kopitar, Vega, Dolinar, Miklošič in dr., ki so si pred vsem svetom pridobili častno ime. Čudna bi bila zatorej politika, ki bi nadarjenim kmetskim sinovom zapirala pot do omike. V tem zmislu je zavrnil naš poslanec vse napade nemškega poslanca ter si pridobil pohvalo cele desnice. Polemizoval je tudi z gosp. Gregrom, kateremu je očital, da je s svojim govorom vsem Slovanom škodil ter koristil le levici. Tudi poročevalec g. dr. Mattus je polemizoval proti Dumreicherju ter zavrnil njegovo trditev, da si Slovani pridobljajo čedalje več nemške zemlje. Dumreichcr se ozira samo 40 let nazaj, pogleda naj pa za 200 let v preteklost, in videl bode, koliko Čisto slovanske zemlje se je pogreznilo v nemško morje. Ako so se naposled Slovani osvestili ter otresajo nemško gospodstvo, ne segajo še s tem po nemškej lasti; osvajajo si samo to, kar je od vekov bilo njihovo. Po Dumreicherje-vih nazorih bi morali biti vsi naobraženi in imoviti ljudje Nemci, reveži in služniki pa Slovani; no mož se moti. Moti se tudi, ako misli, da se da Avstrija pretvoriti v nemškonarodno državo! To se ne bode moglo nikdar zgoditi!
V ogerskem državnem zboru so naposled glasovali o § 25. novega vojnega zakona, ki je bil sprejet s 109 glasovi večine. Glasovanje pa se ni vršilo gladko ; opozicija je napadala večino s psovkami in krikom, očitala jej, da izdaja narod in domovino, a brez vspeha. Dosedanja taktika držala se bode tudi v nadaljni razpravi ostalih paragrafov in Tisza bode imel šo mnogo bridkih ur. Ministerstvo je sedaj preosnovano, nekateri ministri so odstopili ter so nadomeščeni z novimi, a to ne more potolažiti opozicije. Pri razpravi državnega proračuna vrstile Be bodo tudi burne debate, a Tisza je, kakor vse kaže, neomajljiv ter bo ne da spraviti s svojega mesta!
Vnanje dežele.
Ruska vlada jo doznala, kakor čitamo v nje Bruseljskem glasilu „Nordu,da so Avstrija in Nemčija ne kaniti vpletati v notranje srbske zadevo. Ker se ruska vlada drži tudi tega načela, so ni bati ni-kakih sporov zaradi tega. — V srednji Aziji Busija napreduje. Kakor poročajo nemški listi, jo na meji pri Bokari zbranih nad 60 tisoč ruskih vojakov. Pot v Perzijo je Rusom odprta in trgovina mej Perzijo, Kavkazom in Rusijo se čedaljo bolj raz-cvita, ker jo vladi obeh dežel podpirate. To nam priča, da si Anglija zastonj prizadeva izpodriniti ruski upliv v Perziji. Posreči so jej pač to za trenotek, ali to so lo bežni vspohi brez praktične vrednosti. — Ruski listi se šo vedno pečajo z ekspedicijo „svobodnega kazaka" Asinova v Abisiuijo; vsi obsojajo to podjetje ter pravijo, da bi bilo obžalovanja vredno, ako bi so zaradi tega dobri odnošaji mej Francijo in Rusijo porušili.
Milan Obrenović, bivši kralj srbski je zopet v Belemgradu, kamor se je povrnil z Dunaja. Namenil so jo potovati koj daljo, a ker so poslanec Vasiljević, ki jo nesel kraljevo pismo kraljici Nataliji, ni še vrnil, čaka, da so natanko določijo pogoji, pod katerimi so imata sestati kraljeva mati in sin. Milan sicer ne more braniti kraljici Nataliji, da bi se vrnila v Srbijo, protestuje pa proti temu, da bi se preselila k sinu, katerega odgoju hoče on nadzorovati in voditi. — Na dopis srbske vlado, b katerim jo ta naznanila črnogorskemu knezu Nikiti, da je Milan odstopil ter sedel na prestol Aleksandor L, je Nikita odgovoril b pismom, v katerem povdarja, da so sedaj prestali vsi prepiri mej sestrskima deželama, kateri bodeti v bodočo živeli v stari slogi in prijaznosti. Vsi srbski listi razpravljajo to pismo kneza Nikito ter se rad u jejo, da se je mej Srbijo
in Črnogoro povrnil mir in sprava. Vse to čunov za 1. 1889. v smislu 17. pravil; "ham kaže, da je za Srbijo napočila res	s "J-i-i-t	v«iu« -m ■
voli možki oddelek. 10. Volitev 30 nadzornikov (mojstrov) v smislu 11. pravil; voli možki oddelek. 11. Volitev 9 odbornic,
nova doba, ki bode za ves narod srečnejša in veselejša od baš pretekle.
Knez K ob ur g in Stambulov sta se 4 namestnic in 6 nadzornic v smislu §. 13; res sprijaznila; vsaj delata se tako. Te voli ženski oddelek. 12. Volitev 2 pregledni je prišel Stambulov v Plovdiv, kjer ga| dovalk računov v smislu 13. pravil; je knez na kolodvoru sprejel ter zvečerj voli ženski oddelek.
pri sebi pogostil. Mesto Plovdiv izvolilo j Opazke. Volilno pravico imajo le oni, je Koburga in njega mater častnima mešča- ki so opravili svojo dolžnosti v smislu noma. Človeku se zdi to tako domače, 10. družtvenih pravil. Volitev se bode! kakor na Notranjskem, kjer nekatero ob-, vršila tako lo : V Boboto 13. aprila zvečer j čine volijo g. Fekete častnim občanom, od 7 in pol do 10. ure in v nedeljo 14. j Pač res, Slovani smo si povsod enaki. ! aprila od 9. ure zjutraj do 1 popoludne v
Na obletnico proglašenja r u m u n-' družtvenej pisarni in popoludne od 4. uro skega k r a 1 j e s t v a zahteval je kralj do zaključka občnega zbora v dvorani Karol, da se vpiše princ Ferdinand Hohen- družtva „Austria", h. št. 45 ulice Corso. zollerski mej senatorje. Princ Ferdinand J Volilna komisija bode sprejemala listke dovrši svoje vojaške nauko na Nemškem obeh oddelkov. Vsak ud, kateri hoče voliti, ter se naseli potem na Romunskem. S tem, mora komisiji pokazati svojo knjižico. Voli pravijo nemški listi, osigurana je bodočnost se osebno in no po pooblaščencih.
vladarskej hiši na Rumunskem. Kolikor smemo soditi po današnjih razmerah v tej
0 volitvah za okrajni zastop Celjskega
okraja so zmagali Slovenci. S to zmago
deželi, zdi se nam, da princ Ferdinand ne padel jo važen del nemškutarske trdnjave bode nikdar sedel na rumunskem prestolu, j na južnem Štajerskem in zatorej je izid Nizozemski kralj Viljem je ne-; te volitve napredek za vse Slovenstvo, varno bolan in ministerstvo je izjavilo, da Vkljub strastnej agitaciji nemškutarjev bili ne more več vladati. Državni svet mora 1 80 izvoljeni z 48 glasovi proti 42 nastopni imonovati začasne vladarje, kateri potem' gg,: državni poslanec M. Vošnjak, deželni predložijo zbornicam predlog o sestavi poslanec dr. Ivan Sernec, K. Vasič, vitez regentov za maloletno prestolonasledkinjo Berks, J. Hausenbichler, Stožir, Pečnjak, Viljelmino. Po smrti kralja Viljelma na-! Mastnak, Pospeh in K. Kečar. Da je ta stane novo preporno vprašanje zaradi nad- izid nemškutarsko stranko hudo poparil, ; vojvodinje Luksemburške.	' umevno jo samo ob sebi. Zmaga narod-
GrofHerbert Bismark je odpotoval njakov je gotova tudi v kmetskej skupini iz Londona v Berolin. Listi se prepirajo o in zatorej bode imel celjski okrajni zastop svrhi njegove poti. Nekateri trde, da hoče 23 narodnih zastopnikov, mestni zastop pa .Nemčija priklopiti Anglijo „zvezi miru", le 17 zastopnikov. Iz vsega srca kličemo drugi trde, da je šel samo dogovorit se o našim bratom ob Savini: „Živili!14 pohodu cesarja Viljelma v Londonu. Iz- Za pokojnim cesarjevičem Rudolfom vestno je samo to. da nemški cesar pojde je bila peta črna maša v Peterburgu v | res letos v London v pohode k angleškej rimsko-katoliški katedralni cerkvi sv. Ka-kraljici.	tarine. Sv. opravila je izvrševal (mašo in
______zadušne molitve) metropolit vseh rimsko
katoliških cerkva v Rusiji, nadškof Mogi-ljevsk j Gintov v sosluženju z 2 prelatoma, naddijakonom, kanoniki i kleriki. Prisotni
Za družbo sv. Cirila in Metoda na- f° ^ pof,eg	avstrijskega poslaništva
bralo se jedne 26. marca med „Tržaškimi in konzulstvft tudi druStt diplomatska
Domače vesti.
izletniki" v Borštu for. 1.81.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala je vesela družba na Prošeku 1 gld.
oBobja, tudi poslaniki Kitaja in Japonije. Došli so veliki knezi Vladimir Aleksan-drovič, Aleksej Aleksandrovič itd. itd., tudi veliki vojvoda Hesenski Ludovik IV.
j Tržaška možka podružnica sv. Cirila ,td* ^	T . 1("S-,0V- ^ \ .
in Metoda ima letos svoj redni občni zbor i ^ drUŽtV° "Tn0,aV V Gradc'
dne 7. aprila. Dnevni red in kraj zboro- inm V torck 2' aPri,a t 1 V h6telu »Zum vanja objavimo prihodnjič.	! goldenem Ross«, Mariahilferstrasse št. 9,
Tržaška ženska podružnica sv. Cirila 1X' rc(,.no zborovanie- Na d,,cvnera redu in Metoda ima jutri, v nedeljo 31. t. m. Je: h	™Pif,nikov- 2' Antikritika
svoj letošnji redni občni zbor v prostorih ' * 8tud" Phi1 K°maa' 3' Kritika °')rfi,la" „Slovansko Čitalnice« (via del Campanille ™"ji fltud" med' Rak°Žtt' 4* Kritika ° št. 4, I. nadstropje). Začetek ob 5. uri po- P«*™«* * stud' iur' Krančiča. 5. Pre-
poludne. Poživljamo zatorej v novič vse i daVa"j° 8tud* med' ^^ 6« Porofii,° čč. družabnico in druge rodoljubkinje tr/družtvenega sodišča. 7. Slučajnosti. Začetek
žaške, da se tega zbora mnogoštevilno °b 8* uri ZV6Čer* Oo9tj° d°br° 1
udeleže.
i
Delalsko podporno družtvo izdalo jo družtveni račun za upravno leto 1888., iz katerega omenjamo za danes le toliko, da štej o družtvo koncem leta 1164 Članov ter irna 19.239 gld. 76 kr. skupnega pre-
jmožonja. Obširneje podatko objavimo prihodnjič.
Članove delalskega podpor, družtva
, opozarjamo, da bode letošnji redni občni zbor dne 14. aprila t. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani družtva „Austria" h. št. 45 ulice Corso. Vhod je kroz vrt iz
; u 1 i c e d o 11 a F o r n a c e. Dnevni red :
i
1. Nagovor predsednikov. 2. Družtvena kronika, poroča tair.ik. 3. Poročilo denar-ničarjevo o računu za leto 1888. in poročilo pregledovalcov računov : a) za možki, b) za ženski oddelek. 4. Proračun za leto 1889. in dotični predlogi : a) za možki, b) za ženski oddelek. 5. Poročilo gospodarjev in knjižničarjovo. 6. Sprememba družtvenih pravil v zmislu postavo 1888. leta o zavarovanju delavcev. 7. Posamezni predlogi. 8. Volitev predsednika, 2 tajnikov, denar-ničarja, 18 odbornikov in 6 namestnikov v smislu §§. 11. in 12. pravil; voli možki oddelek. 9. Volitev 3 pregledovalcev ra-
„Odboru za zgradbo Fr. Levstikovega spomenika" podaril je gospod Fran Kali-j ster, veleposestnik v Trstu, 25 gld.
M Gradcu so stavci, tiskarji in strojevodjo vseh tiskarn odpovedali delo, in sicer z dnem 6. aprila. Tiskarne iščejo stavcev.
Slovanski Svet prinaša v 6. številki naslednjo vsebino : Ustava in pa položenje. — Politiška uprava na Slovenskem. — Govor dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1889. — Lužiški Srbi. Poleg Jaroslava Lisca izdelal —kb—. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
Konfiskacija. Številko 71 „SI. Nar." zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani zaradi dopisa iz Postojine, ki se jo bavil z okrajnim glavarjem vitezom Sch\varzem.
Porotna obravnava. Dno 27. t. m. bila sta v tajnej obravnavi pred porotnim sodiščem v Trstu obsojena radi hudodelstva proti nravnosti: 31 letni težak Ivan Mihelič na 2>£ in 32letni Ivan Tabor za dveletno težko ječo, — Prihodnjič začnemo objavljati obravnavo proti llovisu in Sto-fanuttiju zaradi umorstva. — Obravnava trajala bodo 6 dni.
Pred porotnim sodiščem v Gorici bil
je dn»» 27. t. m. obsojen na smrt na vislicah 301etni Leonhard Piazza iz Terza radi umora. Piazza umoril je 30. decembra p. 1. it ljubosumnosti deklico Anko Škarpin, katera je služila pri Ivanu Sopracasa.
Statistika umrlih. Od 17. do 23. t. m. umrlo je v Trstu 96 oseb in sicer 47 možkih in 49 ženskih. Po starosti bilo jih je 21 do 1., 18 do 5., 7 do 20.. 5 do 30., 6 do 40., 22 do 60., 18 do 80. leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v iste j dobi 16 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 31.57.
Nesreča. 30letni voznik Fran Mozetič vodil je 28. t. m. z ogljem težko obložen voz po uliei Bacchi, kar se po nesroči spodtakne in pade pod lastni voz. Odnesli so ga pol mrtvega v bolnico, kajti drob mu je močno poškodovan in tudi na glavi ima težko rano.
Povišanje poštnine v Rusiji. IzPeter-burga javljajo, da se poviša s 1. aprilom t. 1. poštnina za liste, namenjeno v inozemstvo na 10 kopek. Računilo se bode 5 čentezmov za 3 kopeki.
Liistnioa uredništva
G. dopisnik iz Kanala. Objavili smo »obtožbo« in »zagovor«. V daljno polemiKo ne moremo sh spiišffatt, zatire] tudi "replik » ne morrmo objaviti. Ne bi nh )i mogla vsa stvar v domačih krofih poravnat! ?
Listnica upravništva,
Gosp. Y. H. na P. 1 gld. za 88., 1 gld. 50 kr. za I. in odnoitno šo 1 gld. 50 kr /.a drugo četrtletje 188». — Pozdrav!
Dunajska borsa.
20 marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 83 55 „	v srebru — — — „ 84.50
Zlata ronta---------„111.70
5% avstrijska ronta — — — — — „ 99.85
Delnice narodne banke---— „ 892.—
Kreditne delnice — —--— — „ H04.—
London 10 lir sterlin-----„ 121 15
Francoski napoloondori — — — — „ 9 5S C. kr. oekini — — — — — — — „ 5.15 Nemške marke — — — — — — — „ 59.15
Poslano.
Vsem tistim, koji so me obrekovali, da sem radi nekega prestopka v ječi zaprt bil, javno tukaj izrečem, da je to grda laž in da ho oni grdi obrekovalci. Volčjigrad, 21. marca 1889.
l—l	Franz Rebula,
kamnosek.
Poslano.
Kuizdc fluid proti kostobolu,
staro, izkušeno domače sredstvo
proti kostobolu in revmatizmu.
Cena av. vr. gnld. 1.— Pristen I« z zgornjo varnostno znamko. Dobiva ho po vseh lekarnah; pošilja po pošti vmik dan glavno skladišče : Kreisapotlieke Kornetihiig Dolnja Avstrija.	(i)
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
pri
©. ĐERTIN-U
1-104 Via Caterina št. 2.
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrd k o Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasno rože, več ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke. 3 -10 Prodaja semen in cvetlic
Jakoba Fonda
Trst, Lloydova palača. Na zahtevan]e cenike zastonj in franko.
Čudo obrti.
If^T Samo for. 3.50 "HS®
Ktane nova
srebro-iiiklena ciliudrova ura
za gospode, gonpo in dečke; ne razloči se od pravega drobni. Plošnato k r i h t n 1 n o ntokio, elegantno, tino obliko, krasno rozbana, točen »troj, ki jo nntaiično urojon inskušen.
.Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovom denarju ali povzetju „Verimndt-Depftt L. Milller, Dunaj, Wfthring, SchulgaBBO 10.	1—52
Mladenič
14 let star, krepak, z dobrimi šolskimi Bpričali, želi priti kot učenec v prodajal-nieo z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe pod naslovom : Ti. Z. pošta Herpelje-Eozina. —	1—1
Važno za popotnike
v Ameriko.
p
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni Md
(voda za pranje konj).
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jaee-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
kornelmršk živinoredilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se daje živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizde krepča.joda krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizdc Vasclina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kvvizde lćp za kopita (umeteljni
rog). 1 drožič 80 kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za des-infekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojne soli. — 1 omot po J/j kg. 15 kr.; i/a zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwi/>iie svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr.
Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	4—2 (L)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr. og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi
na gorenjo varnostno znamko. Pošilja ne po pošli proti povzetji vsaki dan po centralnem skladišči: Kreisapotheke Kornouburg Fran/. Joli. Kuizda, c. kr. avst. kr. rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate
f. 1 50 Čudo vat jo f. 1.50
Samobrivec
najnovejši stroj za brije nje, s katerim se more briti vstikdo Ram in brez težkoči.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e n o s t a v e n je in 1 e h a k.
Mnogo denarja
prihrani »Samobrivec* in nobena si,var ne ispluča se tako kakor tu.
Cena lo for. 1.50.
Pošilja proti gotovem denarju ali povz tju • V-rsandi. Jjepo: L. Muiler, Dunaj, Wiiiirii g, Schulgusse 10».	1-52
Brnsko sukno
Filip licho, Brno,
Krautmarkt 21.
razpošilja za elepantno pomladansko n li pole'no obleko proti povzetju ali gotovem plačilu. 5-15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možko opravo dovolj, dobre v-ati, n samo . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10
fin. vr za Siihm■ for. 5. I odrezek metr. 3.10
nu j lin vr nhuio for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (za možko Huknjo) čist, vol for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna,čistu volna za k mp.et salon obleko . . for. 9,— Uzorci zastonj in franko.
* Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v Ameriko, naj ho zaupljivo obrne na prvo poverjenega glavnega zastopnika za potovulco
Josipa Pavlin-a v Ljubljani
Marijin trg štev. I.
ki zastopa 'evropejake in amerikanske železnice in nemško poštno parobrodstvo, in prodaja voine karte s polno garancijo za nepretrgano brzovožnjo do vsakoga mesta v Ameriki,
Brzovožnja troja od Ljubljane do Ameriko le okoli 11 dni, toruj so vožnja preko Ljubljano in Beljaka priporoča »e toplo lo v prid potovalcem, ker je veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunaja.	5 — 10
Anton Pleskovic
orglarski iti glasovirski umeteljnik prevzima za vglasbovanje in popravljanje cerkvene
orgije, glasovire, harmoniju itd. Corso štev. 20 J. nadstropje v Trstu.
afitilo Franzoni, katere se uže 27 leti vporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolazni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno se preporodi jo učiteljem, pevcem, govornikom i. r. d. Hkatljica velja 25 lcr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuov« v Trstu ; Pontoni in Cristofoletti v Gotici. 10—7
Brnsko sukno
z:i el.pmitn«
pomladansko ali poletno obleko
v odroiklh }io lil. 3" 10. t'i je 4 riniajike vutlje vgiiU kupon 7,1
nar nM. 4 30 i«fln«
|*r Rnld. 6 ,z fiuojfi« 1BO nr «<>1<1 113 i/. ji'kn fin 1 ~MR W pnld 10 50 iz n.iJhnejB« «0
pristne ovčje volne
kakor tu<li sukno ea povrKnJ.i sukrip, Sealj inn snkno, p •'plrt'Mio / s ili. poletno vnljano sukno, sukni za lii-njo, tkanino ii niti. kater« -e da.io pr iti, fino in liajOnjSt* Cmio »akno /,fi miIoii lOileiio iti. itd. poM j* proll pov*«tju iznosa reelnii ia S> liiltin, jako dobro poz ana
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL IMHOF
v Brnu Brilnn\
zj*va I Vsjft i je dolg .110 in. in Hin>k 136 ctui., totrj zaduitnjo popoli.oma z i kompletno obleko ■i.i p. spode.
Tudi s.* diijo kolikor metrov se želi .IftrnCi se, da Be (idp' Kljo naiiiiiS o bi no po izbranem uzorcn,
Uzorci zastonj in franko. 11 — 30
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnice in olivni mlini j „njuovojo ko»- 20—3 Vinske in sadne stihkalnice > strukcije v raz. Grozdni mlini in sadni mlini J nih velikostih.
Mlatiliiice, čistilnice, gepli, robkalnicc za turšico, sejalnikc, pluge itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Kezilnice /.a krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakerina pojasnila na zahtevanjo zastonj in franko.
Prikupoem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
10—2
Največja razpošiljalnica blaga
J. & S. Kessler, Urno
Ferdinandove ulioe št. V
razpošilja zastonj in franko u z o r c o in cenike
tovarniška zaloga sukna.
Grebenasto blago za letno obleko,
katero so smo prati, najnovejši počrt, ostanek 8.50 m., za celo možko obleko gld. i!.
Dokler ne zmanjka!
Umski ostanki sukna 8-10 m ssa celo možko obleko gld. 3,75.
Žensko modno blago.
Križasto in progasto modno blago,
60 cm. široko, za ponoćne sukne in otročje obleke, 10 m. gld. 2..r>0.
Joupon in trinitkasto blago,
v vseli modnih barvah I. gld. 3.50, II. gld. 2.80.
Prilični nakup!!
Pristno barveno francosko zepliir - blngo, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 in. gld. 8.50.
Brokatno in Jacquard modno blago,
(50 cm. široko, v vseh mogočnih barvah, 10 m. __gld t».50.
Doris, najnovejše križasto modno blago,
čista volna, 10 m., poprej gld. 10, sedaj samo gld. B.50.
Nervy, 90 cm. širok,
v lepih progah in vseh modnih barvali v za-logi, 10 m. lo gld. 4.50.
Kašmir, dvojneširok, črn,
barvast 10 m., gld. 4.
Volneni atlas, dvojne širok, črn,
barvast, 10 in. gld. t.,50.
Višnjevo tiskani kretoni,
za 10 m. gld, 2.50,
Letni Jersey-jopiči,
elegantno so prilegajoči, gladki gld. 2.50, tainburuvam gld. 3.
Platneno blhgo in tkanine,
Kns — vatlov.
Kos domačega platna,
dobro baže, iji gld. 4.20, s|( gld. 5.50.
Kos King-tkanine
najtežje in najbolje vrste, 2W vatlov, trajnejšo nogo pravo platno, gld. 5.NO, a|( gld. 7.5(1.
Kos oxforda in zephira,
najnovejši uzore.- II. gld. 4.40, I. gld. fi.50.
Žensko perilo.
6 ženskih srajc,
iz močnega platna z zobci gld 3.25, z vez-nino gld. S.
3 ponočne korzete,
iz linoga Sifona s fino vezenino 1 gld, 4 II gld. 1 .HO.
Pravo angleško cheviot-blago,
8-10 m. za celo možko obleko J gld. 8.50, II. gld. 7 .Mi. III. -Id. 7
Blago za ogrtače,
x najnovejših modnih barvah najfinejše baže, 2.10 m. za coli ogrtač, gld. (i.
Možko modno blago.
Možke srajce,
i/, sifonu, kretona, oxforda, najboljši izdelek 1 gld, 1.80. II gld. 1.80,
Delavske srajce iz cxforda,
močne, dobre baže, 3 komade II. gld. 1.40,
____l gli.
Gače,
iz močnega platna, krepkega barhenta I. gld. 2.50, 11 gld. 1.20 za komade.
Normalne refermske srajce in gače,
poletne, prijetne ^u nošo, pijo pot, komad po gld. 2.
12 parov svilnatih kratkih nogavic
ki pijo pot, gld 1.20.
1 potniški plaid,
3-r»U in. dolg, 1'fiO in. širok, pravi angleški gld 4.50.
6 suknenih kap,
za inožke in dečko, modorne farone. gld. 1 20.
Dežnik
iz olothn gld 1.50, iz svile g d. 3.50.
12 žepnih robcev,
za možke gld. 1.2<), obrobljeni z barvastimi
krajci za žensko gld. 1.
j -------
Zastori, pregrinjala in preproge.
Jute - zastori
najnovejši počrt, kompleten, 2 barven gld 2.80, 4 barven gld. 8.50.
Jute - garniture,
2 posteljni odetali in 1 prt, najnovejši turški počrt, 2 barveno g d. 3.50, 4 barveno gld 6.
Prošito letno rouge-odetalo,
kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3.
Jaquard - Manilla-
posobna preproga trajne baže gld. 4.50.
Garnitura iz ripsa,
2 posteljni odetali in 1 prt, najinodnojo sestave barv gld. 3.50.
Čipkasto blago za zastore,
najnovejši počrt, 10 i cm, široko, 1 cm- 25 kr.
Sclnčnik iz atlasa,
črn in barvast, z najnovejšo modno palb'o, iiajniodnejŠi p" gld. 2. 2.50 in gld. 3 komad.
Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastne j hiši)	20
p .o š i I j h proti povzetji:
*-t'-v^-"ii 1" l	'j_!l!i! "tinb^hi
Tkana ovCjn volna
dvostrokn Sirokosti. trpo^tvi -el.i oVilokn, le in«-t for « .'»;>
Indijski Foule
volne, dvnstrnko širok, eehi nbb:ka.
_lo ni«»i. f. »
Novosti za obleke za onspe
po nnjnoviiš 'j š^-gi progasto Hl'jjo v vseli barvah, dvostrok.i. 10 in^t. f. H
Crrf Terno
saksun^-kl izvod, dvosrrokn 8'»ok z:i celo obleko, 1(1 m t,rov f Jft..r»0
Progasto blago 2a obleke
G(J ctm širok i, napi >v. j5t rki, 10 met, f
Volnati rypa
v vs-b ba-v-ib, G • <vra Si- k, 10 metrov f
Oreidrath Trož'Cje)
imjboljšu vrsta, BO C io. Sli-oko, 10 metrov f.
Aqunrd blago
<;0 ctm širnko pnjncvi jii vzorci, ___10 metrov f. 3 *©
Francoski Voal
10 tn< trov, elt'gint"ft obleka, ki se daje __prati, for 3.--
KošuIJr 73 gosnorin. lastno rt^fo
bele ali ba vane 1 kos I a f. 1 »O. II a f. | So
ženike košulje
Iz Sifona in platna, fi-m oletenn, 3 kom , _lor. % &Q
Žon^ke košulje
7. močnega plntnn H^ipkami G komadov f. 3.9R
Dom Sb platno
1 komad, 30 vatlov for:
1 »	n	»/*_	fi.CiO
Kiug-Webe
" bnljg" n go platna 1 koma l s t širok. 30 v«t|.»v f. <J -
Sifon
1 k mad, 30 v ulov, I h f. S.C50. nuj-
boli^ vrs-H f « r,o
Kannafas
I kom. 30 vatlov, lila f. * »O 1 . :-0 • rnd"S - B »O
Kanavas Iz niti
1 kom. PO V.itiiev. lila in rudei" f O —
Oksford
s* mor or t, dobn vra n, I Itns 80 vii'lov f 4 SO
Angl Oksfort
najboljši, jnko prtpor«Mjiv, 1 k nmd, 30 vntl o v f. <1 SO
Garnitura iz rio a
Sestojet'i i a 2 postelj ih pr^g-injn! in lo inizrii pa i rta svilnalimi l^ nzami for. 4 -	__
Garnitura iz jut^
! p steljnib »oiiruijal iti »imlznega prta o franzniiii f 3.SO
Jute zastor
jnrŠki vsorek ; podpolnl
for »,ao___
Holand lc» tioltp pr-proq>* C'st^nki)
]o—12 iii'Imv d- k'i-, I onliin- k t' 3.<IO
1 Poletna ogri t j
dolgu samo volna I l.SO
Konjska plahta
jako dobra. 100 cun. doi^a, 130 ctm. široku, t. I.SO
Odeje za fijakerji
oar«k onime tu-, I komad t. S SO
i Tovarno skladišče suknega blaga
BrnsHo sukno
Od-t n*'k 3 10 m trov -ja podpolno nio2i«> obleko f. 3 9S__
Mulerno sukno
:-J.10 m« t., jako lino kompl. možio opruvo, f »r H -
Poletno češ jano sukno
ostanek za koinp možko opravo, moro prati, 0 40 m. dolgo, f. 3.-
Brnsko moderno blago
Ostanek zu podp Ino moŽk » oiilcko 8.10 ni. trov oidpo lor S SO
Priložnost za kupovanje! B r n s k i ostanki s u k u a.
1 ostanek za 1 kompl. moČKo olildko .'I 10 in-:, for | SO
Blago za povtš.tje suknje
najfinejšo vrste, y.u celo anknj f.
Vzorki brezplačno t i frauco. Z* dobro blapo in točno pcš'ljatRV so laitči
Elegantno izvedena zbirka uzorcev / 400 zuainkuini g. krojačem lief ranko vuno.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Tiskarna Dolenc v Trstu.