Po S Inina plačano v gotovini SLOVENSKI ČEBELAR glasilo čebelarske zadruge za slovenijo 1.-2. Številka____________V Ljubljani 1. februarja 1949 LI. letnik Vsebina: Janez Gosposvetski: Čebelarsko pi smo ................................... 2 Rome Franc: Nova odkritja o korist nosti čebel.........................3 S. R.: O porabi cvetnega prahu v čebelji družini............................ b F. B.: O nektarijflh in nektarju h Dolinar Ivan: Zaknj čebelje družine v poletnih' mescih oslabijo ... 12 Martelanc V.: Nekaj o narejenih rojih 14 Belec Janko: Prvi pomladanski pregled čebeljih družin ... *17 Žunko Ivan: Zožite plodišča! 19 Peternel H.: Oso...................* 20 Debevec Leopold: Smrtogluver 22 Pirjevec Josip: Lika . 23 Toplak Valentin: lz spominov starega čebelarja .... 2b Obveščevalne postaje 28 Posvetovalnica: Lastovica na zatožni klopi. K. vpra Šanju o zagonetnem pojavu. K vpra. šanju o u bežni matici. K vprašanju o begalmci v čebelnjaku. K vpra šanju o smrtoglavcu. Muhasti dru žini. Čudna izprememha 30 Osmrtnice: Košmerl Vinko 33 Mali kruhek: Letošnja zima. Kesa v Zasavju Tudi iz prakse. Ne pozabimo! Prepih je čebelam zoprn. Učinek DD’1 na čebele. Čebelji strup. O prašil čkih- Okuženi panj 34 Naša organizacija: Odgovor čebelarski družini v Senožetih ......................... 37 Zapisnik o sestanku sotrudnikov Slovenskega čebelarja ... 3b Delovanje izvršnega odbora Č7 Vi Zadružni vestnik 40 Na ovitku: Mali oglasi. Davčna pri java o dohodkih. Cenik. List izhaja v začetku vsakega drugega mescu v dvojnih številkah. Izdaja ga Čebelarska zadruga za Slovenijo, tiska Triglavska tiskarna v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Souredniki: Bezlaj France, Debevec Leopold in Raič Slavko. Zaključek uredniškega dela vsakega 10. v mescu pred izidom lista. Letna naročnina za zadružnike 75 dinarjev, za nezadružnike 100 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev. V inozemstvu stane list 120 din. DAVČNA PRIJAVA O DOHODKIH Ministrstvo zu finance l.RS je pozvalo |hj mestnih, rajonskih in krujevnili ljudskih odborih vse davčne zavezance, du vlože davčne prijave zu vse vire do hodkov za leto 1048. v času od 10. do 28. februnrj.a 1049. Izvzeti so dohodki i/, službenega razmerja. Poziv se tiče tudi tistih čebelurjev, ki so imeli kakršen koli dohodek od svojih čebel. Tiskovino za davčno prijavo dobe čebelarji pri svojem pristojnem mestnem, rajonskem ali krajevnem ljudskem odboru. Pravilno izpol njeno prijavo je treba oddati tistemu ljudskemu odboru, na čigar področju se obrat vrši. Dohodek od čebelarstva je denarna vrednost produnegu medu. voska in živih čebel po vezanih ali prostih cenah. Pri čebelarju, ki je prodal svoj pridelek po rezanih cenah, bo upoštevala oblast nižjo davčno lestvico. Nasprotno pa bo moral plačati čebelar, ki je prodal svoj pridelek na prostem trgu, odmerjeni davek po višji davčni lestvici. Zato je potrebno, da navedemo pri sestavi davčne napovedi tudi način prodaje. S tem olajšamo davčnim komisijam njihovo delo za pravilno odmero davka. Zakon o dohodnini predpisnjji^i>dmero dohodnine od čistega dohodka. Tega dobimo, če od izkupička odbi^ o s p o s v e t s k i J a n e z : Čebelarsko pismo........................................ Drobci iz vaške čebelarske kronike......................... Kako se mi je obneslo nastavljanje......................... G 11 11 a France: Cena medu ................................................. 11 u d i n a F r a 11 c : Kako sem se zavaroval proti uhajanju rojev I c I o v č a 11 : Prezimovanje v med išči h AŽ-panjev........................ Zažičevanje satnikov Kastelic Franc: Redki primeri iz čebelarske prakse .................... K.J.: Ali potrebujejo čebele vodo?........................... K I a n š c k Hinko: Moji doživljaji z roji v preteklem letu ............... K r š L e o p old: Nekaj čebelarskih prigod .... Leskovšek Janko: V dobi razvoja čebeljih družin........................ Ličan Rado: DDT .................................................... M a r t e 1 a 11 c Vlado: Nekaj o narejenih rojih ................................ I" 57 8 "5 135 H I 59 195 157 210 22 «X» 12 171 182 211 44 o 132 175 155 145 121 175 142 80 87 220 61 5<) 14 P e t e r u e 1 11 cnrik: Iz mojih čebelarskih izkušenj .........................................Il<> O pridelovanju medu in voska iz krnujičev...................................45 Ose..................................................................... 21 Zoževanje plodišč čez zimo.................................................208 Pirjevec Josip: Lika........................................................................25 S čebelami na Velebit 100 Pušauer Štefan: Čebelarski spomini ........................................................ 65 Raič Slavko: O medenju hoje v Sloveniji..................................... (20. 165. 198 Omejevanje rojenju in gradilna letvica..................................... 41 O porabi cvetnega prahu v čebelji družini................................. fe- ll e s n i k Joško: Ali je pašni kataster potreben.............................................141 Električni topilnik za vosek................................................51 R o j e e VI a d o : Ali prav prestavljamo?.....................................................1l> Plemenilne postaje v letu 1948.............................................102 II o m e Franc: Kako nastaja med..................................................... Nova odkritja o koristnosti čebel....................................... 5 R o ž m a n M. L.: Novo kolesce.............................................................. 35 Rojenje.............................................................. 89. 169 Savinjska: Ali čebele prenašajo jajčeca? ............................................ 205 Prestavljen čebelnjak..................................................... 54 Svoboda ing. dr. Jaroslav: Izdelovanje medice..................................... 47. 92. 126. 176. 215- Toplak Valentin: Iz spominov starega čebelarja...........................................26 Virmašan: Malenkosti ...........................................124 Red v čebelnjakih........................................................ 56- Žunko Ivan: Čebelarska pravda...........................................................75 Roji in še kaj.......................................................... 91 Zožite plodišča!........................................................... 19 ZABAVNO ČTIVO IN PESMI K.J.: Iz popotne torbe.......................................................112“ Pirnat Josip: Zgodba o kosmatem medu........................................................219 P o d n a n o š k i Lojze: Kdo bolj slaven čebelar je ...............................................144 R e v a j Inocenc: Čebelarjev pogled na svet..............................................217' Savinjska: Eno uro čebelar ...........................................1+5 Žunko Ivan: Prelisičenje OSMRTNICE Košmerl Vinko, referent za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo 33 Lumbar Anton ..............................228 Maurice Maeterlinck........................22? Seleš Jakob................................228 Voglar Franc...............................228 ČEBELARSKA POSVETOVALNICA Begalnica v čebelnjaku.....................31 Centralni čebelarski vrt . . .69, 108 Čudna izprememba .............32, 149 Grši in lepši panj.........................69 Iz'vzrejne prakse.............190. 230 Kdo se še spominja turkov? ... 70 Lastovica na zatožni klopi 30.149, 189. 229 Muhasti družini.......................32. 189 Nabava panjev...........................190 Posebna vrsta jagnedi . . Prestavljanje in nastavljanje Smrtoglavec ................. Trotovska zalega v medišču Ubežna matica ............... Več jajčec v isti celici . . Zagoneten pojav . . 69 . . 130 . . 31 150. 190 . . 31 . . 69 . . 31 Zakaj poje stara matica? .... 230 POROČILA, OBVESTILA IN DOPISI 39 Petindvajsetletnica Leninove smrti Delovanje izvršnega odbora CZ . Obveščevalne postaje 28, 65, 105, 146. 185, 223 Odgovor čebelarski družini v Senožetih ..................................37 Zadružni vestnik .................... Zapisnik o sestanku sotrudniko\ Slovenskega čebelarja................ 1 40- 38 DROBIŽ Ali je čebela domača žival? . • . 72 Nenavaden roj 232- Čebelarji na Planini 11 Ne pozabimo! 35 Čebelje pasme 72 Odkrivan je zadelanih medenih satov 1 It Čebelji pik — zdravilo 232 Okuženi panji 36 Čebelji strup 36 O prašilčkih 36 Čemerika v ljubljanski okolici . . 71 Pelin 231 Crv voščene vešče 71 Poklicna bolezen čebelarjev . . . 111 Dodajanje matic 71 Poškodovana matica 72 Iz katere razdalje se vračajo pre- Prepih je čebelam zoprn .... 35 seljene čebele 191 Pri kakšni temperaturi se čebele Kako ravnamo s trotovci .... 112 najbolje počutijo i 31 Kakor bob ob steno 191 Razmnoževanje ive 72’ Kdaj naj prevaževalec dela roje . 231 Resa v Zasavju "4 Konzerviranje masla z medom • • 192 Sladkorni led 151 Koliko je voska v drobirju . . . 151 Se nekaj besed o vplivu insekti- Letošnja zima 34 cidov na čebele 152 Lipe 232 Škrbinec in povodenj 71 Mana 152 Tudi iz prakse 34 Med kot zdravilo 151 Turški med 192- Med v zdravilstvu 192 Učinek DDT na čebele "*6 Nehvaležnost je plačilo sveta . . 110 Za ohranitev satja 231 Neka j o pelodu 231 Zlata rozga 191 NA OVITKU Cenik čebelarskih potrebščin . Čebelarski tečaj.................... Davčna prijava o dohodkih Delovanje izvršnega odbora CZ 10. in 11. se ja................. 12. in 13. seja.................. 14. in 15. se ja................. 16. in 17. seja.................. Iz Goriške ... .... 1./2. 9./10. 1./2. 5,/6. 11./12. 5-/6. Tz Prekmurja ....... ‘./8. Iz Štrigove v Medjimurju . . . 3./4. Iz Tolmina 9./10. Tz Vipavske . 3./4. Letni sestanek vzrejevalcev . 5./6. Naše matice v inozemstvu . . . 11 ./12- Oglasi in obvestila 1./2.. 3-/4.. 5./6-, 7./8„ 9./10.. 11./12- Stvarno in imensko kaznlo -Acherontia utropos 22, Tl Alfonsus Alois 75 Alkoholno vretje (kipenje) 47, 50 Ambrožič Mihael 193 Anthomyces Reukaufii — antibiotik 5 Artemisia absinthum 231 Babna 158 Begalnica v čebelnjaku 31 Heran dr. 60 Berlepsch 80, 110 Bolezen — čebelarska poklicna 11 Briinnich dr. 7, 77 Bukovec Avguštin 2. 73. 112. 129. 131. 133, 163, 202 Butler 60 Camerarim 58 'Cena medu 153 Cvetna gliva Reukaufova 4 Cvetni prah. poraba 6, vrednost 231 Čebela — domača žival 72, dresura č. 83. muhavost č. 32, hude č. 32, 145, 149. vračanje na staro mesto 191 "Čebelarji — na Planini 111 Čebelarjev pogled na svet 217 Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko 193 Cebeloperka 160 Čebelje družine — muhaste 32, 189, pomladanski pregled 17, pospeševanje storilnosti 210, razvoj 61, umiranje za lakoto 191, združevanje 97 Čebelnjak — prestavljanje 54, red v č. 56 Cemerika v ljubljanski okolici 71 -Čmrlji 160 Cuber 160 Dalmacija 158, 185 Darwin 3, 59 DDT-preparati — učinek na čebele 21. 36. 59, 152 Dekstrin 94 Dobra misel (origauum vulgare^ 162 Doživljaji z roji 87 Dresura čebel 83_ Družina čebelars*ka — odgovor č. d. v Senožetih 37 Dzierzon 110, 193, 196 Ekstrafloralne nektarije 8 Enzimi 93 Ewert dr. 76 Freudenstein dr. 133 Frisch dr- Karl 10, 77, 80. 83 Fruktosa 93 Gerstung Ferd. 135, 218 Gliva — Reukaufova 4 Glivice-kvasnice 47 Glukoza 50 Golša — mednu 76 Götze dr. 3, 5 Gradilna letvica, satnik 41 Grenkuljica 161 Gubin A. F. 83 Griiss J. 4 Hanson 48 Hauptman 4 Haflinger 60 Hercegovina 158, 159 Hissopus officinalis 162 Hoja — medenje 129 Hruschka 110 Huber Francois 110. 138 Humek Martin 75, 112 Hvar — kako sem prevažal čebele na H. 182 Hymettus 161 Insekticidi — vpliv na čebele 21. 36. 59. 152 Institut — čebelarski znanstveni 11 fnvertaza 93 Istra 158 Iva — razmnoževanje 72 Izkušnje čebelarske 119 Izop 162 Jajčeca — vtič v isti celici 69. prenašanje po čebelah 142, 205 Tanša, Anton 110. 170, 195 legljič Franjo 194 lelov les za panje 31 lerič Jožef 193 lug Fr. Donat 5, 14. 121 Jurančič Ivan 27, 75, 110, 195 Kadulja 216 — in nekatere njene sorodnice 157, travniška 158 Kapice — izmetavanje. znak rojenja 34 Kardoš dr. 79 Kataster pašni 141 Kipelna veha 126, 129 Kipenje alkoholno 50. faze k. 93 Kis iz medu 215 Klein univ. prof. 4 Koch 7 Koelreuter 58 Kolesce za utiran je žice 175, novo 53 Končnice — panjske, poslikane 133 Kopriva, mrtva — škrlatnordeča, njivna, lisasta, bela 160 Koristnost čebel — nova odkritja 3 Košmerl Vinko 33 Kranjiči — pridelovanje medu in voska iz k. 45 Krmljenje čebel spomladi 18 Kuntzsch 80 Kupčija z živimi čebelami 45 Kiistenmacher 77 Kvasnice — glivice, povzročiteljice alkoholnega vretja 47 Labiatae 158 Lakmayer 27, 98 Lamium purpureum, amplixicaule 160 Langstroth 110 Lastovica na zatožni klopi 13, 30, 149, 189. 229 Leibnitz 58 Lenin — petindvajsetletnica 1 Les za panje 120. jelov 31 Lepenka za dno panja 17, 18 Letvica, Kadilna 41 Ličinka — dve v eni celici 206 T,ika 25, 158. 185 Linne 58 Lipa — bela. srebrna 232 Lipovec 232 Ločilna deska 19 Malenkosti 124 Mana 152, 199 Marx Karl 155 Materina dušica — prava ali vrtna 159, 162 Matica —■ dodajanje 71, 171, dve v eni družini 142, 143, izmenjavanje 171, poškodovana 72, prirezovanje kril 44, ubežna 31, zakaj poje stara m. 230 Maurizio dr. A. 81 Med — cena 153. kako nastaja 76, konzerviranje masla z m. 192, kosmat 219, kot zdravilo 151. 192, pridelovanje iz krnnjičev 45, turški 192 Medečina 157 Medena limonada 216 Medeni sati — odkrivanje 111 Medeno vino — dišeče, šumeče 214 Medenje — hoje v Sloveniji 129, 163, 198, ekstrafloralno 10 Medica — izdelovanje 47, 92. 126, 176, 213. kipenje 50. recepti za razne vrste 178 Medna golša 76 Melisa 158, 160, 171 Mehring 110 Merril 7 Meta poprova (mentha piperita) 158, Mii' Mikroorganizmi kot proizvajalci alkohola 47 Modic Janez 193 Mrtva kopriva — njivna 158. 160. bela., lisasta, škrlatnordeča 160 Nastavljanje 116, 137, 150 Nehvaležnost — plačilo sveta 110 Nektar 8, nabiranje 76, prenašanje 79 Nektarije 8 Nosemavost in cvetne glivice 5 Obnova satja 174 Obveščevalne postaje 28, 65, 105, 146. (85_ 223 Odkrivanje medenih satov 111 Oettl J. N. 110 Origanum vulgare 162 Ose 20 Ožepec 160 Ožiganje okuženih ’'anjev 36 Pelin 231 Pelod — hranilna vrednost-231 Pijače iz medu 94 Pik (čebelji) — zdravilo 232 Porenta 193 Predniki v skupnem društvu čebelarjev in sadjarjev 193 Prevažanje na pašo — na Hvar 182, v Liko 25, na Velebit 100, tehnika p. 211 Preteklost — čebelarska iz Vač 132 Prezimovanje v mediščih 121 Preuß Emil 80, 116 Prokopovič I. P. 110 Rauschenfels 77 Red v čebelnjaku 56 Resa — pomladanska v Zasavju ’4, jesenska v Liki 25 Rešetka — pregradna 96 Reukauf3 Riem Johann 110 Rojenje 89, 169 — znaki r., izmetavanje kapic 34, novejša rnziskavanja o vzrokih r. 135 Rojevnica 160 Roji — doživljaji z r. 87. kako daleč lete 221, narejeni 14, 91, nenavadni 232. omejevanje r. 41. uhajanje 143 Root A. L 158 Ropanje 212, 222 — protiukrepi 152 Rozga — zlata, kanadska 191 Rožmarin (rosmarinus officinalis) 158. 160 Sacharometer 95 Saha roza 50, 92, 95 Salvia pratensis officinalis 158, numerosa 159 Satje — iz trotävega panja 207, obnova 174. ohranitev 251, staranje 159 Satnice — pravilna razmestitev pri prestavljanju 125, uporaba celih s. 124, zalivanje s. 124 Satnik — zažičevanje 175 Saturea montana, subspicata, variegata, parviflora, pygmea 160 Sklenar Gnido 161, 205 Slabljenje čebeljih družin 12 Sladkorni led 151 Slovenski čebelar in sadjerejec 195, 195 Slovensko društvo za umno čebelarstvo 195 Smrtoglavec 22, 31 Soli da po virgo aurea 191 Sotrudniki Slovenskega čebelarja - sestanek 58 Spitzner 110 Sprengel Christian Konrad 5, 8, 57 Spomini — čebelarski 26. 65 Storilnost čebeljih družin — pospeševanje 210 Strup — čebelji 56 Sumper 195 Svoboda ing. dr. Jaroslav 47. 92, 126. 176, 215, 252 Swammerdamm 110 Schiller prof. dr. J. 76 Šetraj, šetrajka 160 Škrbinec 71, 218 Taranov G. F. 135 Temperatura — najprimernejša za čebelo 151 Timijan (thymus vulgaris) 158, 162 Tjunin F. A. 155 Topilnik za vosek — električni 51 Toplota v panju — spomladi 19 Trnocelj 160 Trotovci — ravnanje z njimi 112 Trotovska zalega v medišču 150. 190 »Turek« — stružar pri čebelah 70 Ulrich W. 205 Ustnatice 158 Valilnik 170 Vače v čebelarski preteklosti 132 Ventilacija panjev 212 Veter — vpliv na čebele 119 Verbič Josip 2, 112 Voda—• izločanje iz dozorevajočega medu 79, za čebele spomladi 18, 62, 80 Voltaire 58 Vosek — pridelovanje iz kranjičev 45, v drobirju 151, za zalivanje satnie 124 Voščena vešča — črv 71 Vrba — razmnoževanje 72 Vrt — centralni čebelarski 69. 108 Vurnik dr. Stanko 153 Vzreja matic 190, 230 Weippl 6, 7 Woodrow A. W. 81 Zadruga — delovanje izvršnega odbora 39 Zalega —■ trotovska v medišču 150, 190 Zaleganje matice preko zime 54 Zander dr. Enoch 24, 116, 218 Zapisnik sestanka sotrudnikov S. C. 58 Zimaza 93 Zlata rozga 191 Znaki rojenja 34 Znanstveni čebelarski zavod 35 Zoženje plodišča 19 Žajbelj — beli, vrtni 158 Žepek'25, 158, 160 Žnideršič Anton 19, 112. 115, 121 21. januarja je minilo 25 let, odkar je umrl veliki revolucionar in ustvarjalec novega družbenega reda Vladimir lljič Uljanov-Lenin. Z globokim spoštovanjem do njegovega genialnega nauka in gigantskega dela proslav-lja to obletnico delovno ljudstvo vsega sveta. Tudi Slovenci, smo v sklopu z drugimi jugoslovanskimi narodi po težki osvobodilni borbi pristopili k socialistični zgradnji naše države, se ob tej priliki klanjamo veličini njegovega duba. Janez Gosposvetski: Čebelarsko pismo Stojimo na pragu novega leta. Vsa narava počiva pod belo snežno odejo. Naše ljubljene čebelice zadovoljno šumijo v svojih domovih. Njih tajin-stveno enakomerno dihanje priča, da jih ne muči mraz. Zvedavi čebelar, ki mirno motri panje od spredaj, komaj najde nekaj mrtvic pri žrelu. Teh nekaj mrlvic zgovorno priča, da je na svetu odmerjena vsem bitjem le kratka doba življenja. Te čebele so morda že prejšnjo jesen marljivo nabirale medečino, gradile satje ter s svojim delom prispevale k skupni blaginji družine. Sedaj pa so delo dovršile, se odmaknile od gnezda in prepustile usodo družine svojim sovrstnicam. Takšen je pač zakon narave. Ako je čebelar poskrbel že jeseni za zadostno prehrano družin, potem bo spomladi vzniknilo v čebelnjaku novo, veselo življenje. Toda imam zle slutnje, da bo letos v marsikaterem uljnjaku spomladi zamrlo ono veselo •brenčanje, ki je čebelarju znak, da ie v njem vse v redu. Narava je jeseni zelo skoparila z ajdovim nektarjem. Zato smo morali nad dve tretjini družin dokrmiti. Ker sladkorja ni bilo, smo združevali ter njih število tako omejili za polovico. Mnogi začetniki tega niso storili, tam bo joj...! Kakšna bo pomlad, tega sedaj nihče ne more povedati. Zvezdoslovei napovedujejo za leto 1949/19110 maksimum sončnih peg, ki imajo ba je velik vpliv na medenje hoje. Ali se bo ta napoved uresničila, bomo šele videli. Lahko pa govorimo o tem, kar je bilo v preteklem letu. Medenih potic marsikateri čebelar lani ni jedel, ker so mu prepogoste padavine uničile medeni pridelek. Rojev je bilo sredn je število, raje preveč kakor premalo. Tudi vzreja matic bi bila lahko boljša, če bi je vremenske neprilike toliko ne ovirale. No, pa v našem kraju (Zagorje) smo vzrejevalci količinsko in kvalitetno na istem mestu kakor lani. Ker bomo letos pričeli s selekcijo, se pripravljamo na vzrejo z večjim zaletom kakor doslej. Želim, da bi bilo tudi drugje tako, kajti trud, vložen v prizadevanje za čiščenje naše »sivke«, mora biti prej ali slej kronan s popolnim uspehom. Organizacijsko smo v preteklem letu bili še dokaj živahni. Pri domači podružnici smo priredili strokovno predavanje ter se hkrati pogovorili o nujnih zadevah. Da smo bili tudi v Ljubljani na vseh sestankih, je povsem razumljivo. S sestankov sem odnesel kar najlepše spomine; saj smo se na njih porazgovorili o marsičem in reševali zelo zanimive čebelarske probleme. Naš veliki čebelarski mojster, sedemdesetletnik Avgust Bukovec, je že s svojo navzočnostjo prijetno vplival na nas mlajše čebelarje. Ko pa je spregovoril, nas je naravnost zadivil s svojimi tehtnimi in zares pravimi čebelarskimi predlogi. Naj tu omenim samo eno njegovo izjavo, ki se mi je posebno vtisnila v spomin. V svoji veliki ljubezni do slovenskih čebelarjev, kakor tudi ostalih Slovencev, je rekel dobesedno: »Ako bo imela vsaka slovenska družina možnosi nabaviti si lonec medu, potem bom rad umrl in v miru počival.« Tov. Bukovec se je obenem spominjal tudi tistih starih časov, ko čebelar medu ni mogel razpečati, da bi si za izkupiček nabavil čebelarske potrebščine. Na izvajanja tov. Bukovca je odgovoril navzoči predsednik Republiške poslovne zveze tov. Maks Krmelj takole: »Ne samo en lonec, celo več loncev medu bo lahko imela vsaka slovenska družina. Dejstvo, da je kupna moč delavstva danes veliko večja, kot je bila kdaj koli, nam je jamstvo, da bo tako.« Nehote sc mi pri teh besedah vsiljuje vinjeta iz Verbičeve knjige »Vrednost in poraba medu« na strani 4. Ta vinjeta prikazuje dvoje skupin otrok. V prvi skupini so trije okroglolični in rejeni otroci, od katerih drži eden na kolenu lonec medu, v roki pa precejšen kos kruha, namazanega z medom. Pod sliko je napis: »Mi jemo med!« V drugi skupini sta deček in deklica suhljatega obraza in koščenih rok* Raz lic se jima bere otožnost in pomanjkanje zaradi nezadostne prehrane. Zadaj za njima se šopiri tovarniško poslopje. Pod sliko stoji napis: »Mamica nima denarja za med!« K sliki nimam ničesar pripomniti. Vsekakor je zelo karakteristična za nekdanje kapitalistične čase. Sedaj je teh razlik konec. Dandanes med ni več poslastica samo premožnejših slojev, ampak služi za okrepčilo vsega delovnega ljudstva. Ko se včasih takole malo pomudim v prodajalni čebelarske zadruge v Ljubljani, mi je kar prijetno pri srcu, če vidim prihajati kupce, ki povprašujejo po medu. Tu vidiš ljudi vseh slojev. Med njimi so starejši upokojenci ali upokojenke, delavci in delavke, uradniki in uradnice, skratka vsi delovni ljudje. Včasih si mnogi niso mogli kupiti medu; le v primeru kakšne bolezni so si ga morda privoščili četrt kilograma. Sedaj si ga la lik o kupi vsakdo po več kilogramov. Zal da ga zadruga ne more dobiti tolikšne količine, da bi laliko zadostila potrebam vseh kupcev. Zato pozivam vse zavedne slovenske čebelarje, da naj bodo pravi zadružniki in naj oddajo zadrugi ves preosta jajoči pridelek medu in voska. Ob koncu svojega pisma želim vsem čebelarjem prav zadovoljno in medeno leto. 1049. Naj bi to leto medila hoja na vseh koncih in krajih, tako da bi čebelice ne vedele kam z medom. Potem bomo lahko zadovoljili tudi nečebelarje. Kakor pa je vse delo čebelic usmerjeno v prid skupnosti, tako imejmo tudi mi vedno pred očmi, da je v socialistični državi delo za skupnost najvišje geslo. Prof. Rome Franc: Nova odkritja o koristnosti čebel Dandanes ve že vsak učenček ljudske šole, da ni čebela koristna samo zato, ker nam daje med in 'vosek, temveč še mnogo bolj zato, ker oprašuje in oplaja rastline. Pred kakimi 150 leti pa niso vedeli o tem ničesar. Prvi, ki je kaj več spregovoril o čudovitem razmerju med cvetlicami in žuželkami, je bil spandauski profesor Christian Konrad Sprengel. Kakor marsikaterega velikega moža pa tudi njega njegovi sodobniki niso razumeli. Njegova znamenita knjiga »Razkrita skrivnost narave« je ostala domala neopažena. Šele 50 let po smrti pisatelja je slavni Darwin opozoril znanost in javnost na njen pomen. Ze v tej knjigi je Sprengel spregovoril tudi o čebelah kot opraševalkah rastlin, njih važnost v narodnem gospodarstvu pa je dokazal in utemeljil v svoji kasnejši razpravi, ki jo je leta 1811. objavil pod značilnim naslovom“: »Koristnost čebel in potreba čebelarstva, prikazana z neke druge strani.« V njej pravi dobesedno: »Pridobivanje medu in voska ni glavni namen čebelarstva, temveč samo postranska stvar, zgolj nekak privesek. Glavni namen je opraševati je cvetlic in pospeševanje bogatih letin. Država mora vzdrževati stalno vojsko čebel.« Ob tem spoznanju se je pomen čebelarstva v narodnem gospodarstvu toliko bolj povzdignil. Le kdo bi mogel slutiti, da bo sledilo novo odkritje, ki bo postavilo čebelo na še vidnejše mesto v seznamu koristnih živali. A vendar je tako, če smemo verjeti dr. Götzeju. V časopisu Deutscher Imkerfuhrer je leta 1942. napisal o tem kratko poročilo. V svojem članku se bom predvsem opiral na njegova izvajanja. Leta 1912. je raziskovalec Reukauf postal pozoren na neko svojevrstno glivico, ki jo je našel v izločku cvetnih nekfarij. Do takrat je ni še nihče opisal, saj je sistematika nikjer ni omenjala. Po njem je dobila glivica ime anthomyces Reukaufii. Ime zveni zelo učeno, toda če vemo, da je anthos grška beseda in pomeni v slovenščini cvet, mykes pa gliva, bi tej glivi po slovensko rekli Reukaufova cvetna gliva. Glivica je dobila svoje ime in — pozabili so nanjo. Leta 1917. se je začel znova baviti z njo J. Griiss. Proučeval je načine njenega življenja in ugotovil, da je njena posebna oblika, po kateri se loči od ostalih glivic, le prilagoditev na svojstven način življenja, da se laže oprime čebeljega rilčka. Ko čebela na cvetu sesa nektar, se ji česlo zaplete med dlačice na rilčku, kjer jo lahko najdemo. Čebele jo na ta način prenašajo od cveta na cvet, pogosto jo pa zaneso (udi domov v panj. Tu jo najdemo v nektarju, v cvetnem prahu in v čebeljem črevesu. Tam pa spremeni obliko. Izgube se prečni odrastki in postane, okroglasia, kakor so po navadi vse glivice. Griiss je menil, da so glivice takšne oblike brez pomena za razminoževanje. Hauptman pa je leta 1924. pripustil možnost, da glivica lahko dobi spet nazaj prvotno obliko, ako se vrne v prejšnje življenjsko okolje (cvel). V medu ne more ostati dolgo časa živa. Zato je v njem navadno ne najdemo, v cvetnem prahu in v čebeljem črevesu pa jo lidiko vedno poiščemo. Toda zaradi tega, kar smo do sedaj slišali o tej glivici, ne bi bilo na njej še prav nič zanimivega za čebelarje. Do nepričakovanega odkritja je prišlo šele tedaj, ko jo je univerzitetni profesor Klein našel tudi v želodcu prežvekovalcev. Klein je predaval na agronomski fakulteti v Bonnu. Glivica ga je zelo zanimala. Radoveden ie bil. ali je glivica morda slučajen in brezpomemben gost v prebavilih prežvekovalcev, ali pa ima Štiri značilne oblike Reukaufove njena navzočnost kak globlji, rekli bi fi-cvetne glivice. Spodaj: Zvrst »graci- ziološki pomen za hranitelja. Raziskovala med dlačicami čebeljega jezička. nja so pokazala, da nastajajo v želodcu prežvekovalcev na sintetičen način neke pos&bne beljakovine, in sicer iz nebeljakovinastih nižjeorganiziranih dušič-natvli spojin (amidi, amonijeve soli itd.). To pa samo tedaj, če je v želodcu popolnoma določena biocenoza (življenjska skupnost) mikroskopsko majhnih, živili bitij kot so pediokoki, diplokoki, plokamobakterije ter anthomyces Reukaufii. Toda odločilno vlogo ima prav poslednja. Istočasno je tudi antibiotik, kakor je n. pr. antibiotik plesen ponicillium notatum, iz katere izdelujejo penicilin. Preprosto povedano: Navzočnost te glivice povzroči, da se v želodcu ne morejo razviti škodljivi mikrobi, ki jih žival použiie hkrati 8 hrano in bi lahko povzročili težave. Fiziološki pomen glive anthomyces za prežvekovalce je prof. Klein dokazal na poizkusnih živalih. Za poizkus si je izbral ovce. Pokladal jim je del j časa skoraj povsem brezbel iakovinasfo krmo. Če je bila v krmi tudi anthomyces, ali če jo je v majhnih količinah (1 g na dan) dodajal, so ostale živali neomejeno dolgo (do 4 in pol leta) pri najboljšem apetitu in so se počutile na splošno dobro. Ko pa je začel po-kladati brezbeljakovinasto krmo, v kateri ni bilo te glivice, so živali že po nekai dneh izgubile tek in niso hotele žreti. Kmalu so obolele zaradi pomanjkanja beljakovin, ki se nič več niso mogle tvoriti v želodcu na sintetičen način. Vsa ta drobna živa bitja, ki žive v želodcu prežvekovalcev in katerih učinki koristijo živalim, je profesor Klein imenoval s skupnim imenom »zymogena symbiosa« (syn = skupaj, bios = življenje). Zymogen pomeni zdravje vzbujajoč. S temi poizkusi je dokazal, da je anthomyces Reukaufii za pravi razvoj živali odločilne važnosti. 2ivali, ki se pasejo, in one v hlevu, ki dobivajo dobro naravno krmo, imajo v svojih želodcih te glivice v zadostni količini in se zato dobro razvijajo, dočim bi jo bilo treba onim, ki ne dobe dovolj naravne krme, umetno dodajati, da ne bi shirale. Glivo anthomyces R. so našli v nektarju ustnatic, grintavcev, metuljnic, črnobin, zlatičnic, košaric in lip. Sedaj nam bo jasno, zakaj so nekatere paše in nekatere krme boljše od drugih. Kjer je zadosti imenovanega cvetja med krmo, je gotovo dobra. Kvaliteta krme bi se lahko ocenjevala po tem, koliko je v njej cvetja, naseljenega z anthomyces, vse pa je končno odvisno od tega, če čebele obletavajo to cvetje in če na svojih rilčkih prenašajo glivice od cveta na cvet. Rekli bi lahko, da čebele oplajajo krmo prežvekovalcev. Omenili smo že, da živi anthomyces R. tudi v čebeljem panju. Ob Kleinovih odkritij se je vsiljevala domneva, da ima glivica celo za čebelo določen pomen. Profesor dr. Götze, znani čebelarski strokovnjak in znanstvenik, je skupaj z dr. Kleinom začel raziskovati tudi v tej smeri. Svoje izsledke sta zapisala na kratko takole: 1. Anthomyces Reukaufii sva našla, če je bila v panju, redno v ob-nožini in v blatniku (debelem črevesu), često tudi v želodcu in v medni golši čebele. Do sedaj je ni bilo nikoli v medu in v mlečku. 2. Družine, v katerih sva našla te glivice, so bile bolj »zdrave« (boljša konstitucija, več zalege, zelo živahno izletavanje na pašo, daljša življenjska doba), redkeje in s slabšim uspehom jih je napadala pozimi griža, spomladi pa majska bolezen. ■3. Navzočnost anthomyces Reukaufii v čebeljem črevesu učinkuje močno kislo na črevesno vsebino in zavira vrenje. Na la način se konservira blato v debelem črevesu in posledica tega je mirno prezimovanje družine. 4. Končno se zdi upravičena domneva, da zavira glivica, ako je je dovolj r čebeljih prebavilih, razvoj parazita nosema apis in s tem liosemavost. Naštete štiri točke, katere je objavil tako resen čebelarski znanstvenik, kot je dr. Götze, nam odpro nov pogled v čebelarstvu. Pomislimo zgolj na nosemo, ki zahteva sama več žrtev kakor vse ostale čebelje bolezni skupaj. Znak nosemavosti je, da starejše čebele konec zime in v prvih pomladanskih mescih kljub zadostni hrani odmirajo v nenavadnem številu. Fr. Donat Jug pravi v svoji knjigi »Praktični čebelar«: »Nosema vost ne gospodari vedno z enako krutostjo. Včasih pobira čebele le v majših množinah in polagoma.« Po vsem, kar je že znanega o glivici anthomyces R., bi si lahko razlagali milcfši potek nosemavosti na ta način, da živi omenjena gliva v taki čebelji družini kot simbiont. , Dalje beremo pri istem avtorju: »Bolezen nastopa mesca februarja, marca in aprila, redkokdaj se zavleče do julija, ko redno preneha.« Zakaj preneha? Raziskovalci so glivico našli v nektarijah ustnatic, metuljnic. grintavcev, črnobin, košaric itd. Prav v tem času, ko začne pojemati razdiralno delo noseme v čebeljih družinah, se razcveta nepregledna množina navedenih rastlinskih družin, v katerih cvetju živi glivica. Čebele te cvetlice pridno obletavajo, z nektarjem pa prinašajo domov tudi »živo vodo«, čudežno zdravilno glivico. Marsikomu se bo to zdelo neverjetno. 1’oda pomisli naj na skromno plesen penicillium notatuin, ki nam daje penicilin, to čudežno zdravilo za marsikatero bolezen, ki je bila prej neozdravljiva ali vsaj le redkokdaj ozdravljiva (meningitis, porodna mrzlica, zastrupljenja itd.). Če je penicillium notatum antibiotik, zakaj bi anthomyces R. ne mogel biti? O porabi cvetnega prahu v čebelji družini O množini cvetnega prahu, ki ga porabi čebelja družina, so mnenja zelo različna. Razlike so nastale najbrž zato, ker so raziskovalci uporabljali različne metode preračunavanja. Koch je štel čebele, ki prinašajo cvetni prali v določenem času, ter našel, da je za vzrejo 7500 čebel potrebnih 64.0(H) tovorov cvetnega prahu, težkih po 0,01 g. Po tem računu zn^ša poraba cvetnega prahu za vsako čebelo 0,0853 g, vendar s pogojem, da 'vsebuje cvetni prali 30 % beljakovin in da je stoodstotno izra,bljen. Weippel domneva, da porabi čebelja družina 40 kg cvetnega prahu na leto; osnova so iftu primerjalni računi z izginevanjem beljakovin pri embrionalnem presnavljanju koklji podloženega kurjega jajca. V zimi leta 1932/33 se je neki raziskovalec lotil težavnih poskusov, da bi določil množino cvetnega prahu, ki je potrebna za vzrejo ene čebele. V ta namen je od marca do septembra jemal iz panjev obnožino. jo skrbno očistil vsakega voska in delcev srajčk, ki so se jih držali, napolnil z njo nepredušno zapirajoče se steklene posode in jih nato dal v hladilne omare. Jeseni je vse te posamezne vzorce obnožine stresel skupaj, jih temeljito zmešal, zopet napolnil z njimi steklenice ter jih znova spravil v hladilne omare. To mešanje je bilo potrebno, da je dobil enakomerno, mešanico vseh vrst obnožine, ki jo čebele prinašajo med letom. Na poseben način je določil vsebino dušika v tej mešanici. Vsebina beljakovin je pri štirih poskusih znašala povprečno 20.2 %. V štirih izoliranih oddelkih rastlinjaka je nato postavil štiri skrbno očiščene, pan je, opremljene s praznim deviškim satjem, ter jih naselil s čebelami. Oddelki so bili svetli in dovolj prostorni, da so se čebele lahko spreletele, dočim jim je bila vsaka pjjša v naravi onemogočena. Pri normalnem pitanju so matice v takih oddelkih vso zimo nepretrgano zalegale. Posamezne družinice je stehtal in ugotovil, da ima družinica A 750 g čebel, B 750 g. C 2000 g in C 1750 g. ' Vodo so čebele dobivale iz steklenice, zaprte s cedilnim prtom in postavljene na satnike, tako da so je imele vedno dovolj. Na isti način so dobivale sladkorno raztopino v razmerju 1:1. Preden je raziskovalec začel pitati z öbnozino, so čebele dobivale le majhne količine raztopine iz epruvet, to pa zato, da bi obilnejše pitanje s sladkorjem kljub pomanjkanju beljakovi-naste hrane ne povzročilo zaleganja. Čebele pač porabijo v tem primeru, kakor je znanci, za vzrejo zalege beljakovinaste rezerve svojega lastnega telesa. Na ta način oslabijo in niso več sposobne za poskus. , V poprejšnjih poskusih z drugo čebeljo družino je raziskovalec dodal najprej suho obnožino, toda pokazalo sc je, da to ni umestno, ker je čebele sprva niso nič kaj rade jemale, je preveč potratile ter jo začele spravljati ludi v celice, kar je pač tehtanje porabljene količine otežkočilo. Dodajanje dobro premešane kaše iz enakih delov obnožine in medu je sprejemanje pospešilo in hkrati čebele prisililo, da so jo porabile. Raziskovalec je cvetni prah, ki ga je hranil v- hladilni omari, prinesel v sobo in počakal, da se je ta segrel do sobne temperature. V skodelicah za tuš je .točno stehtal potrebne dnevne obroke, jih zmešal s približno enako količino medu ter jih v istih posodicah dodajal vsak dan čebelam, in sicer družini A 5 g, B 2 g! C 6 g. Č 5 g. Če čebele teh količin v 24 urah niso porabile, je dodal novo obnožino šele drugi dan. ko je bila skodelica docela polizana. Kakor hitro je začel pitati z obnožino, je povečal tudi količine sladkorne raztopine. Da bi matice prenehale zalegati. je proti koncu vsakega poskusa popolnoma ustavil dodajanje sladkorne raztopine, obnožino pa je pokladal v vedno manjših količinah. To se mil je posrečilo v treh primerih, v družini C pa je moral matico za dva dni zapreti v matičnico. V vseli primerih so se pojavila prva jajčka 24 ur potem, ko je začel pitati z obnožino. Zalega se je razširila na dva sata. Nastavl jena je bila v pravilnih krogih, le pri družini A je opazil, da je bila nekoliko raztresena in da so čebele od časa do časa odstranile iz celic jajčka in prav mlade žrke. To je bil vsekakor vzrok, da je bila poraba cvetnega prahu pri tej družini večja kakor pri drugih, (Glej razpredelnico spadaj!) Take motnje so možne tudi v čebelnjaku. Ker so jih v resnici/že opazili, je bilo tudi to štetje sprejeto v povprečen proračun. Za štetje zalege bi bilo pač periodično fotografiranje najpreprostejše in najkoristnejše, vendar se raziskovalec v danih razmerah ni mogel z njim okoristiti, ker bi bilo predrago. Našel je cenejši način, ki je tudi zelo točen: S posebnim lakom je označeval pokrite celice in. jih hkrati štel. Ko se je barva posušila, kar se je. zgodilo izredno hitro, je čebele niso mogle več odstraniti s pokrovcev. Pokrito zalego je označeval in šlel vsak dan. S štetjem je pričel enajsti dan po prvem krmljenju. To je delal vse dotlej, dokler ni bila pokrita zadnja celica. Rezultati so razvidni iz razpredelnice: Družina TVža čebel Čas pitanja v dnevih Poraba obnožine število vzrejenih čebel Koli«Mna obno žilic za eno čebelo Količina bel'a-kovin /.n eno če elo A (',75 kj> 15 75 g <92 0,1524 g 0,0307 g. B 0,75 k,; 47 110 g 772 0; 14 24 g 0,02^7 g C 2,00 Kg 22 no g 771 0,1426 g 0.02H8 g Č 1,75 k« 29 110 g 77 4 0,1422 g 0,0287 g Povprečna količina obnožine, potrebna za vzrejo ene čebele: 0,t449g. Iz razpredelnice vidimo, da različno močne družine z isto količino cvetnega prahu lahko vzredijo približno isto število čebel. Tako se je pokazalo, nabira in izloča na površino sladki nektar, včasih redkejši, včasih bolj nasičen s sladkorjem, skoraj vedno pa vsebujoč nekatera eterična olja in še druge dišeče snovi. Nektarije so različne oblike. Nekatere so okrogle, druge jajčaste ali tudi podolgovate. V njihovem tkivu lahko razlikujemo različne plasti (po navadi jih je pet), ki služijo za tvorbo nektarja in za shranjevanje. V površinski plasti pa so vrinjene med drugo tkivo tudi posebne celice, nekakšni ventili, Ekstrafloralne nektarije na listnem robu in na peclju višnje. skozi katere se izloča tekočina na površje. Primerjali bi lahko nektarije z žlezami v živalskem organizmu, samo da ne vemo. če je možno pri njih tudi notranje izločanje ali samo zunanje. Kolikor dandanes poznamo njihovo zgradbo, utegne biti njihova funkcija dokaj različna pri posameznih rastlinah. Dosedanja opazovanja kažejo samo to. da je izločanje nektarja navzven mnogo obilnejše pri floralnih nektarijah, torej pri tistih, ki so v cvetih, kakor pri ekstrafloralnih. Še nikoli niso našli v zunanjih kakršen koli večji donos ekstrafloralnega nektarja, čeprav so čebele pogosto imeli priliko opazovati nabirati nektar tudi izven cvetov. S tem medenjem se okoriščajo predvsem mravlje. Toda zelo šepavo dopolnilo Sprengiovemti nauku je bilo sklepanje, da so ekstralloralne nektarije namenjene mravljam, ki v zameno ščitijo rastlino pred paraziti. Nektar se pri ekstrafloralnih nektarijah izloča silno počasi in ga moremo opazovati saino, če rastlino Eopolnoma zaščitimo pred obiski žuželk. V tem primeru se polagoma na-erejo na njih kapljice sladkorne raztopine, ki se kasneje osuše in preoblikujejo v drobne kristale. Zu čebelarstvo ekstrafloralno medenje, kuteregu seveda ne smemo zamenjati z mano, nima kdo ve kako velikega pomena, čeprav.se včasih čebele v najbolj kritičnem času brez cvetja vendarle prežive, da sumi ne vemo kako. Od kulturnih rastlin, ki v velikih množinuh rasto na naših njivah, imajo takšne nektarije predvsem grušiee na stranskih listih v pazduhah pecljev. Na cvetnih pecljih izloča nektar tudi češnja, dočim so pri višnji nektarije razporejene po robovih listov. Od poljskih rastlin mede tako glavinci. Po ekstrafloralnem medenju je znan zlasti bombaž, ki je kar preobremenjen z nektarijami. Značilno posebnost najdemo pri mirti, kjer so nektarije brez pravega reda raztrošene na spodnji struni nekaterih listov. Toda pustimo ekstrafloralne nektarije! Naj si z njimi botaniki belijo glave, čemu so in kuj pomenijo za rastlinstvo. Za čebelarja imajo svoj pomen sam'» floralne nektarije, ki tudi niso vedno tako nameščene v cvetu, da bi žuželka na poti do njega nujno morala priti v dotiko z rastlinskimi spolnimi organi. Tudi pri njih je še mnogo nerešenih vprašanj, ki zanimajo znanstvenike. za nas pa je pomembnejši njihov produkt: nektar. Kakor so različne nektarije pri posameznih rastlinah, tako so zelo različni tudi njihovi izločki. V praksi je to čebelarjem kuj dobro znuno, mnogo težja pa so ta vprašanja v teoriji, zlasti kadar gre za določitev množine in sestave nektarja pri posameznih cvetih. Raziskovalci so prišli pri tem do najrazličnejših rezultatov. Izločanje nektarij je zelo odvisno od podnebja in kakovosti tal. ugotovili pa so, da so velikanske razlike pri isti rastlini tudi v posameznih letih. Pa ne samo to, množina nektarja je tesno povezana celo z dnevno uro. Vsuka rastlina ima točno določeno dnevno dobo nüjvečjega medenja. . Vendar je dunes ugotovljenega vsaj toliko, da se nektar pri isti vrsti ne izpreminja po svoji kemični sestavi, ampak le bolj po gostoti raztopine, ki lahko silno variipa. Iz Frischevih poizkusov vemo, da so se čebele tej veliki izpremenljivosti nektarja popolnorfia prilagodile in da nabirajo vsako razredčitev med 9 in 56 odstotki gostote. Dokaj pozno pa so strokovnjaki spoznali, da mora biti močnejše delovanje nektarij dednu lastnost, ki se prenaša tudi na potomce. Pri selekciji naših starejših kulturnih rastlin na intenzivnost medenja seveda ni nihče pazil. Teoretično pa je mogoče, da s skrbno dolgotrajno selekcijo vzgojimo sorte rastlin, ki se bodo po lastnosti medenja razlikovale od sedanjih tako,' kakor se razlikuje vrtnica od šipka Na levi: Cvet ajde z nektarijami (Ne). Na desni: Podolžni prerez skozi medovnik ajdovega cveta (po dr. Ewertu). Centrifuga zu izločevanje fiektarju iz cvetov. Vrte se samo steklenieice, ki so nameščene v njeni notranjosti. iili jablana od lesnike. Toda to so vprašanja daljne bodočnosti. Sedaj so v agronomiji šele komaj postali pozorni na to in kvalifikacija medenja niti, še ni splošno uvedena pri vzgajanju novih vrst. Določanje množine nektarja pa ni tako preprosta stvar, kakor bi kdo mislil. No uporabljal pač panjičko na štiri sate. Najprej izsledimo matico, jo pripremo v matičnico in jo vrnemo % dvema zalezenima satoma, na katerih ni nobenih matičnikov, in preostalim medenim satom spet v stari panj. Ker smo s tem panj silno oslabili, mu iz poljubnih panjev dodamo dva sala pokrite zalege in štiri prazne sate. Iz previdnosti zadelamo matičnico s sladkornim testom, da čebele malico same osvobode. Ostalih šest zalezenih satov porazdelimo v pripravljene panjitke ter jih čez noč odprle postavimo v miren prostor, da dobijo dovolj zraka skozi mrežo zadaj. V prvih jutranjih urah naslednjega dne odnesemo vse tri družinice k vsaj 3 do 4 km oddaljenemu čebelurju, s katerim se pa moramo o tem že prej dogovoriti. Prinesene družine postavimo na že prej določen prostor in jih toplo odenemo. Ni dobro, če postavimo družinice drugo poleg druge, ker se lahko zgodi, da s prahe vračajoče se matice zgreše svoje panje. Prav dobro se takšen prašilček počuti v praznem AŽ-panju, ki smo mu prej odstranili zagozdo v žrelu, železne palice in matično rešetko. Prašilček zapazimo ob straneh 's slamo ali suho steljo. Ko smo nebogljenčkom še odprli žrela, se lahko od njih poslovimo za celih 14 dni, posebno če smo jih dali v varstvo dobremu prijatelju, ki bo mogoče želel od nas isto uslugo. Med tem časom smo v domačem čebelnjaku pripravili potrebno število prajznih AZ-panjev ali eksportovcev in jih postavili na stalna mesta,’kjer čakajo vselitve naših narejencev. Cim začnejo mlade matice zuleguti, jih v mraku prenesemo domov, ker bi sicer izgubili malošte-vilno pa dragoceno pašno žival. Ne pričnemo pa takoj s prestavljanjem družinic v prazne AŽ-panje, ampak jih vtaknemo s prašilniki vred vanje. Razume se, da vzamemo prei iz panjev palice, rešetko in zagozdo iz žrelu. Tuko sloji panj v nanju kaka dva dni, da se žival umiri in dobro uleti. Nato sledi še poslednje opravilo: preselitev in ojačanje hkrati. To storimo najrajši pozno popoldne. Prašilček vzamemo iz panja, v panju namestimo palice, rešetko in zagozdo, nato pa postavimo na sredo njegovega plodišča vse tri sate z matico vred. ki jo iz previdnosti lahko denemo v matičnico in zapremo s sladkornim testom. Nato vzamemo iz že prej določenih panjev po 2 do 3 sate z zalego in čebelami ter jih postavimo na levo in desno stran narejenca. Možnost, da bi dodane čebele napadle matico, je odstranjena, ker je za dobo prvega razburjenja zavarovana v matičnici. Ako je vse to delo izvršeno že v maju, bodo narejenci ob ugodnih pašnih razmerah ▼ začetku junija godni za prestavljanje. Takoj nato lahko nadaljujemo z drugo serijo narejanja rojev. Tretjo serijo napravimo le v izredno dobri letini in v skrajni sili. Opisani postopek velja za družine z rojevimi matičniki, ki so plod naravne pobude ali špekulativnega pitanja. Kadar za ta namen uporabimo družino, ki prelega, se stvar spremeni v toliko, da ne pustimo v starem nanju matice, ker njena plodnost itak pojema, pač pa lep lasten inatičnik. Ker je preostanek stare družine v tem primeru narejenček, ga ne ojaču-jemo pred sprašehjem matice in ravnamo z njim popolnoma tako, kakor z drugimi narejenci. Postavimo ga torej v prašilnik in šele tega v prejšnji panj, ko se matica spraši. Naj nas ne moti, če ostane la doma na starem mestu, saj ohrani vso preostalo pašno žival. Kakšne uspehe lahko dosežemo s takim delom, nam živo priča tale primer: Spretnegu čebelarja tov. Klobučarja iz Vel. Nerajca v Beli Krajini je udarila nesrečna zima leta 1946/47 tako, da se je znižalo njegovo čebelarstvo od 30 dobrih družin na 8 zelo šibkih družinic. Ker mu je ostalo od umrlih panjev obilo medenega satja, se je odločil sj>oraladi, da bo iz 8 revčkov iztisnil čim več narejenih rojev. Sreča mu je bila mila. Ugoden •pomladanski razvoj je družine tako okrepil, da je mogel počenjati še bolj tvegane reči, kakor sem jih zgoraj opisal. Ali si morete misliti, kakšen je bil učinek? Jeseni leta 1947. se mi je pohvalil, da je zazimil 28 kpih. precej izenačenih družin. Težko si more človek predstavljati, koliko truda, pažnje, potrpežljivosti in vztrajnega dela je moralo biti tu vloženega. Tovariš Klobučar, ki je res skromen, naj mi oprosti, če sem na tem mestu omenil njegov lepi uspeh — plod njegove lastne iniciative in iznajdljivosti — z edinim namenom, da vzpodbudim omahljivce in obupance. Ob zaključku slutim, da bo marsikateri nadobudni začetnik, ko bo prebral ta članek, nejevoljno zmajal z glavo in vzdihnil: »Po tej učeni poti ne bom prišel nikoli do zaželenih družin. Kje so satnice, satje, vsaj dva polna plemenjaka, prašilčki, potrebno znanje, praksa in vrag vedi, kaj še vse drugo? Meni je pač usojeno, da pričnem čebelariti s kranjičem, ki mi bo dal mogoče šele drugo leto roj.« Potolaži se, dragi začetnik! Še noben izvež-ban čebelar ni padel kar z neba. Vsi smo nekoč skromno pričeli, pa smo napredovali. Čebelarstvo je panoga, ki zahteva, še preden pričneš s prakso, temeljito poznavanje osnovnih zakonov, po katerih se odigrava čebelje življenje in delovanje v panjih. Se preden pride kranjič k hiši, mora biti doma dobra čebelarska knjiga. Prav gotovo se more vztrajen in iznajdljiv začetnik vsaj posredno okoristiti z napotki, čeravno so nekoliko zapleteni. Navezati mora iskrene prijateljske stike s sosednim večjim čebelarjem, mu zaupati svoje želje in ga poprositi za pomoč. Če ima ta vsaj 20 do 30 plemenjakov in se za to leto ne namerava baviti z razmnoževanjem, prav gotovo ne bo tako trd. da ne bi žrtvoval za začetnikove prve družinice ene izmed svojih zgodnjih družin, ki prelegajo, z nekaj sati zalege vred. Saj se da taka usluga odkupiti s kakim delom ali drugim blagom. S tako uslugo večji čebelar nikakor ne ogroža lastnega čebelarstva, pač pa priklene s tem nase bodočega hvaležnega tovariša čebelarja, s katerim si bosta v življenju vzajemno pomagala pri raznih čebelarskih opravilih, posebno v primeru bolezni. Tudi za nas čebelarje velja pregovor, da je v slogi moč. Janko Belec: . * Prvi pomladanski pregled čebeljih družin Dolgo zimo, zaspano in pusto za čebele in čebelarje, prekine navadno v mescu februarju sončnega dne prvi izlet čebel, tako zvano trebljenje. Takrat po nekaj mescih prvič završi pred čebelnjakom in zadovoljstvo se naseli v srcu čebelarja, ki tudi pozimi misli na svoje ljubljenke. Temu dnevu navadno slede še mrzli dnevi, vendar pridejo za njimi tudi toplejši, ki čebele vedno bolj Vabi jo iz panjev po vodo. Ob močnem izletavanju čebel bomo toplega dne izvršili prvi pomladanski pregled družin. Pregleda notranjosti družine se še ne bomo lotili, pač bomo izvlekli lepenko, ki smo jo bili dali jeseni pod čebelje gnezdo. To bomo izvršili mirno, da ne bomo vznemirjali čebel, in počasi, da ne bomo izpremenili celotne slike, ki nam'jo nudi lepenka. Čim izvlečemo lepenko, zapremo panj in ga zopet zapažimo s slamnico. Ko imamo lepenko v rokah, je najbolje, da jo položimo na mizo ali kako desko ter jo začnemo opazovati. Naš prvi pogled mora pasti na mrtve čebele. Če smo našli med njimi mrtvo matico, moramo ob prvem toliko toplem diievu. ko zunanja tonlota ne more znižali notranje, dodati drugo matico ali pa družino razdreti. Tudi pri ugotavljanju mrtvih čebel se bomo zadržali nekoliko dalje časa. zlasti še če je število mrtvic veliko. Pri večjem številu mrtvih čebel se bomo takoj vprašali po vzrokih. Če je imela zazimljena družina veliko starih čebel, je naravno, da je mrtvic mnogo. Večjemu številu mrtvic je lahko vzrok tudi vznemirjanje družine ob hujšem mrazu, kajti pri vsakem vznemirjanju zapusti nekaj če- b^l svojo gručo in hiti k žrelu. Zaradi močnega padca telesne toplote, ki so jo te čebele imele v gnezdu, ne dospejo več nazaj in otrpnejo. Na lepenki vidimo v vrstah drobir, ki so ga čebele natrosile, ko so zaradi hrune odbirale zadelane sate. Ti nizki kupčki drobirja so le pod tistimi •ati, kjei je čebelje gnezdo. Po njih namestitvi lahko spoznamo, ali je gnezdo bolj na levi ali na desni strani, v sredini ali bolj spredaj v panju, ali pa se je pomaknilo proti okencu. Po njih lahko ugotovimo tudi to, na kolikih satih sede čebele, kar nam takoj pokaže jakost družine. Nič radi ne vidimo med drobirjem kristalov sladkorja ali medu, ki jih je včasih vse belo. Ker je to znak pomanjkanja vode, bomo morali dodati družini nekoliko mlačne in bolj redke sladkorne raztopine. Če izvršimo pregled nekoliko Eozneje, najdemo morda med drobirjem že tudi majhne bele luskinice voska, i nam pričajo, da je družina začela že s proizvodnjo voska. Včasih najdemo na lepenki celo mrtve črvičke vešče. Vse, kar smo našli na lepenki, in vse zaključke, ki smo jih iz tega izvedli, si zabeležimo. Dobro je tudi, če si napravimo majhno skico o trakovih drobirja. Nato stresemo odpadke na rešeto in ga presejemo. Mrtvice nam ostanejo na rešetu, drobir pa pade na papir ali na mizo. Mrtvice je treba zakopati ali pa sežgati, ker je le možno, da so nekatere umrle za kako boleznijo. Ostali drobir spravimo ter ga ob prvi priliki z voščinami prekuhamo. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi šlo kako zrnce voska v zgubo. Naposled prazno lepenko dobjo odrgnemo s časopisnim papirjem ter jo potisnemo zopet v plodišče pod gnezdo družine. Ne bi pa bilo dobro, če bi lepenke med seboj zamenjali in bi jih ne vrnili v panje, v katerih so bile prej. S tem bi se izpostavili nevarnosti, da bi z lepenkami iz bolnih družin, katerih bolezen pa morebiti tedaj še ni bila očitna, okužili še druge zdrave družine. Zelo dobro je, če so lepenke zaznamovane s tekočimi številkami paniev, tako da vemo. v katere spadajo. V mesecu aprilu lepenko družini dokončno odvzamemo in shranimo. Ko pozno popoldne čebele prenehajo izletavati, bo čebelar pri žrelih prisluškoval, kako brenče. Če je šum družine enakomeren, je vse v redu. fcgodi pa se lahko, da kaka družina neenakomerno šumi in da nekaj čebel nemirno bega ob žrelu in po verandi. Če potrkamo na tak panj, močno zasumi in se otožen glas kar noče poleči. To je znak osirotelosti družine. Čebele so brez matice lahko že dalie časa, lahko so jo zgubile šele v zadnjem času, morda že jeseni, še preden smo jim dali lepenko. Tako družino si bomo zabeležili in jo ob večji dnevni toploti spravili ▼ red z rezervno matico ali jo bomo dodelili drugi družini. Ko pregledujemo lepenke, zaradi prenizke temperature še ne smemo brskati med sati. Vendar je nujno potrebno, da se čimprej prepričamo, kakšno je stanje medene zaloge, kaiti nastopil bo kmalu čas, ko bo družina zaradi svojega razvoja potrebovala vedno več hrane. Če je morda hrane že malo, bomo v družini dodali meden sat ali pod večer liter sladkorne raztopine v razmerju 1 : 1. Mnogi čebelarji po prvem pregledu radi pokladajo družinam po liter sladkorne raztopine, to pa zaradi tega, ker vedo, da se zalega iz dneva v dan bolj širi in da so potrebe hrane vsak dan večje. Z raztopino 1 : 1 nudijo družinam tudi dovolj vode. Vodo čebele v tem času nujno potrebujejo; če je ni v panju, jo morajo poiskati zunaj, kar jih lahko zavede k izletavanju v mrzlem vremenu. Raztopina vzpodbudi obenem matice k močnejšemu zaležan iu._ Ob prverp pregledu se je treba tudi prepričati, kakšne so slamnice ali blazinice. Če so vlažne, jih bomo na soncu posušili ali pa nadomestili s suhimi. Popolnoma odstraniti jih tedaj še ne smemo, ker mora toplota v panju v tem času znašati 36° in jo moramo z vsemi sredstvi varovati.^ Če smo vse to v redu izvršili, se nam za družine ni treba bati, pa četudi bi nastopili še mrzli 3nevi. Čim manj v tem času po nepotrebnem brskamo po panjih, tem lepše se družine razvijajo. Žunko Ivan: Zožite plodišča! Lanska jesen nam ni nudila možnosti, da bi zazimili močne družine. Deževje skozi vse poletje, ko ni nič medilo, slaba paša na ajdi in še nekatere druge okolnosti so negativno vplivale na moč družin jeseni. Matice niso zalegalo dovolj in družine so šle oslabljene v zimo. V nobenem letnem času pa družine ne potrebujejo toliko gorkote, kot ravno v zgodnji pomladi. Kako naj bo v panju toplo, če družina ne obseda niti dve tretjini satja? Tu ni dovolj samo slamnicft za vratci in na matični rešetki, fu je treba učinkovitejših ukrepov. Ko po prvem spomladanskem 'trebljenju čebel očistimo dna, se prepričamo o zalogi hrane, ugotovimo, ali jo v pan ju matica in opravimo še ostala navadna opravila, je nastopil čas, da poskrbimo za tako zelo potrebno gorkoto. Odstraniti moramo prav vse nezasedene sate. Sate, ki jih družini pustimo, mora ta zelo gosto obsedati. Nikar se ne ustrašimo, če nam pri kaki družini zaradi tega ostanejo v panju samo še štirje sati; družina ne bo kasneje prav nič slabša od drugih z večjim številom satov. Odstranimo predvsem prazne sate. Družino potisnemo potem k steni panja, plodišče pregradimo z ločilno desko, v prazen prostor med steno in ločilno desko pa zatlačimo kako tvarino, ki je slab prevodnik toplote. Pokojni Anton Žnideršič si je v ta namen dal napraviti ločilne deske v velikosti satnika iz dveh navzkriž zbitih, 12 mm debelih deščic. Taka deska se potem ne veži. Dobra pa je tudi vsaka druga deska v velikosti satnika; ni potrebno, da bi bila ravno 25 mm debela. Jaz grem pri tem še dalje. Potisnem namreč še pod palico primerno debelo desko t> širino 15 do 20 cm, tako da preostane v panju čim manj praznega prostora. V istem smislu postopamo tudi pri družinah, ki prezimujejo v mediščih. V tem primeru se plodišča ne dotikam. Zelo važno pa je, da tudi mrežo na okencu zadelamo s časopisnim papirjem; tam namreč uhaja največ toplote iz panja. Tako pregledane, očiščene in oskrbljene družine gredo sedaj s polno paro na delo; matica zalega, da je veselje. Življenje v družini je vse drugačno kakor pa tam. kjer sede morda čebele na 4—6 satih in ne morejo praznega prostora dovolj ogrevati. Razvijajo se zelo naglo in v kratkem času prekose nezožene, četudi so se nam slednje zdele ob pregledu tako močne, da jih niti nismo zožili. Naj kar tu omenim, da bi napačno ravnal, kdor bi morda že jeseni na opisani način panje zazimil. Ker bi bilo družinam pretoplo, ne bi prišlo do potrebnega miru in matice bi začele spomladi prezgodaj zalegati. Pojavili bi se nedostatki, ki jih včasih sami povzročimo s prezgodnjim špekulativnim pitanjem in ki se ob delj časa trajajočem slabem vremenu spomladi vedno maščujejo. /oženje ukinemo šele tedaj, ko je prostor res nabito poln čebel in okence gosto zasedeno. Sedaj se lahko prepričamo, kako daleč so zožene družino pred onimi, katerim iz tega ali onega vzroka nismo bili zožili plodišč. Ni brez pomena, da smo z zoženjem odvzeli možnost udejstvovanja v panju veščam in njihovim ličinkam; te se ravno v marcu najbolie počutijo na nezasedenih satih in v praznih kotih panjev. Zoževanje bi bilo treba pošto-potrta ukinj'atij t^'se pravi, dodajati v določenih presledkih sat za salom. 5 tem bi se pa preveč obremenili z delom in zadeva bi postala prekompli-cirana. To je možno le pri poprečni stavbi satja, kjer gre okence v panj vedno do zadnjega sata. pa naj jih bo v njem 12 ali pa samo eden. Ko ločilno desko spet odvzamemo, postavimo družino v sredino plodišča (ali medišča. če je tam prezimovala), na vsako stran pa dodamo razen enega vse odvzete sate. Na njegovo mesto postavimo satnico, da začno lahko čebele takoj graditi, če se je v družini že pojavil gradilni nagon. S tem lirati preprečujemo rojilno razpoloženje. Najodločneje moram pri tem odsvetovati vstavljanje praznega sata ali satnice med zalezene sate. Gnezdo mora vsekakor ostati celota. Ce bi namreč postavili v gnezdo prazen sat ali satnico, bi zalega ob obeh straneh trpela zaradi pomanjkanja toplote. Vidnih slabih posledic sicer ne bi bilo, toda tako poležena zalega ne bi bila polnovredna; naš cilj pa mora biti. da imamo zdrave in dolgo živeče čebele. Pač pa postavimo ob gnezdo kak nedodelan sat. na katerem si lahko čebele grade trotovino; ta sat pa v nobenem primeru ne spada k steni! Trotovina je v panju potrebna ne samo zaradi naraščaja trotov* temveč tudi zaradi pospeševanja veselja do dela. Če je družina zaradi odličnih lastnosti, ki jih ima, določena za rojenje, ji je treba pustiti čim več prostora za trotovino. Dotični satnik (brez satnice!) pa je postaviti čim bliže gnezda. Če se nam pa le zgodi, da nam neka družina navzlic zožen ju in vestni oskrbi ni napredovala, jo brez pomislekov pridružimo sosednji družini. S tem. da se ni razvijala kakor ostale, je že pokazala, da kani ostati slabič. Življenje pa je borba in le močnejši in sposobnejši ima pogoj in pravico za obstanek. Peternel H.: Ose l.ani so se ose v velikem številu pojavile na vrtovih in v hišah; našli smo jih okoli panjev, kjer so iskale mrtvic ali skušale odnesti žive čebele. Osa je mesojeda žuželka. Zairmivo jo je opazovati, kako odščipne košček mesu in kako ga odnese na nožirah v gnezdo, da nahrani z njim svoje žrke. To nas ne bi posebno zanimalo, toda osa je za čebelje družine roparica, posebno za šibkejše. To spoznamo najbolj, kadar pitamo slabiča. Ako ne paz'mo dovolj, bodo ose odnesle dobršen del čebelam namenjene hrane. Spominjam se. da sem kot začetnik konec polletja pokladal družinici, ki ni imela zadostne z inske zaloge. 5 kg hrane. Vznemirilo me je. da so ose silile v pan j in pri pregledu sem ugotovil, da ima družinica prav tako prazno satje kot pred krmljenjem. Le opazujte ose! Zgodaj zjutraj, ko so čebele še otrple in manj pazljive pri straženju, prihajajo ose najprej posamič, kas-neie več skupaj. Tudi čez dan preže ose na trenutek, ko se pokaže med čebelami, ki varujejo žrelo, kakšna vrzel, in se zrinejo v panj. ICo odhajajo, je pri žrelu nekoliko prerivanja, navadno pa le odneso rop. Ose se zrinejo skozi reže. skozi katere čebele ne bi mogle. Če hočemo čebele obvarovati pred osami, ne pomaga nič drugega, kakor da jili z vsemi sredstvi uivčujemo. Z lovom pa je treba začeti že pozimi. Gotovo ste že našli pod streho ali v gubi zavese debelo oso. ki je bila otrpla, B ne mrtva. To je matica, ki zimo preživi sama. a bo spomladi zaplodila _ novo naselbino. Zgodaj spomladi lahko vidite letati posamezne ose. ki so večje kakor navadno. Zasledujte jih in pobijajte! S tem boste uničili celo bodoče gnezdo. Življenje os se precej razlikuje od čebeljega, ker se osja družina pred rimo porazgubi, samo oplojene matice utegnejo prezimiti. * Ob prvi pomladanski toploti začne matica letati. Sama mora zgraditi gnezdo in preskrbeti hrano žrkam. toda kljub vsej pridnosti jim ne more nanositi več hrane, kolikor ie je nutno potrebne za levitev. Prve vzrejene os-.» so splošno zakrnele kakor čebele. To so ose delavke, ki žive nato v zadrugi in prinašajo hrano za žrke, da lahko matica več^ zalega. Gnezdo s tem od dneva v dan bolj narašča. Kasnejše bolje hranjene žrke se po levitvi razvijejo v popolne samice, ki jih oplode parte-nogenetično spočeti samci, položeni torej iz neoplojenih jajčec. Pod jesen zapu-ste mlade oplojene matice gnezdo in si poiščejo primerno prezimovališče. Le v tropskih krajih se osje družine ohranijo nepretrgoma. Osje gnezdo je narejeno iz papirju podobne snovi, iz razgrizenih lesnih vlaken. Reaumnr je to ugotovil »z občudovanjem, ker v njegovem času ljudje še niso znali delati papirja drugače kakor iz cunj. Vsako osje gnezdo je treba uničiti. Nekateri to poizkušajo z ognjem in tvegajo požar. Piscu tega članka se je posrečilo do kraja uničiti osia gnezda tako da jih je polil s tekočino DDT. Te pa gotovo še več načinov. Prevajalec je osia gnezda prkl slamnato streho uničeval z vrelo vodo. Proti večeru je v posodo, pritrjeno na dališo lato. nalil kropa in posodo dvignil poti srne-zdo, nato pa gnezdo z robom ■posode odtrgal. Drugi dan je bilo treba še ostati na preži in ubiti vsako posamezno oso ali sršena, ki e hotel obnavljati uničeno gnezdo. Zožitev žrela pri p in jih, ki je najboliše sredstvo proti vsem roparicam, je tudi tukaj na mestu. Za zaključek še tale postopek: V prostorih, kamor , a-haiajo ose. obesimo steklenico s širokim vratom, napolnjeno do treh četrtin z oslajeno vodo. Ose se v njej utope v velikem številu. Vmes utone tudi kakšna posamezna čebela, a ta je največkrat roparica, ki je ni ravno škoda. Iz »L’abeille de France«. f, -im • V'7? §ff$! i 4 Prezimujoča osja matica s strani, od spredaj in od zadaj. Glava je -nizko sklonjena, zadek močno upognjen, tipalnice privite k oprsju, krila pa skrita pod trupom. (Iz Schweizer. Bienenzeitung.) Smrtoglavec Čebelji rod ima dokaj sovražnikov, škodljivcev in zajedalcev; po večini so iz vrst živalskega, nekateri tudi iz rastlinskega sveta. Med manj poznanimi iz prve vrste je pri nas smrtoglavec, lep metulj ponočnjak, večerni vasovalec pri naših čebelah, h katerim ga pa vleče edinole želja, da se nekoliko pokrepča z njihovim sladkim pridelkom. Smrtoglavec (acherontia atropos) je edini v Evropi živeči zastopnik družine somračnikov (sphingidae). Razširjen je po južni in srednji Evropi. V Sloveniji je precej redek, pogostejši je le v Prekmurju in sosednjih predelih. Na Ogrskem in južnem Ruskem dela včasih tamkajšnjim čebelarjem precejšnje preglavice. Sinrtoglavcev je kakšno leto več, drugo zopet manj; zdi se, da se v večji množini pojavljajo vsako drugo, tretje leto. Metulj ima debel, zavaljen trup, ki se polagoma zožuje ter prehaja v rumenkast, po sredi in ob stikih obročkov črnodiukast zadek. Po mrtvaški glavi podobni lisi na oprsju je dobil svoje ime. Na debeli glavi nosi okorne trepalnice in prav kratek rilček. Prednji krili sta močni in dolgi, modri-kastočrni in glinasforumeni, zadnji sta krajši, sivo in črnolisasti. Krila ga usposabljajo za odličnega letalca. Z razpetimi krili meri do H.5 cm. Metulj jo kot večina nočnih vešč ves kosmat, poraščen z gostimi žametnimi dlačicami. Kadar miruje, položi krila preko zadka in ga je težko ločiti od okolice (drevesne skorje), v kateri se skriva. Njegova varovalna barva ga dobro krije i'n varuje pred zalezovalci. Smrtoglavec se ne hrani s cvetno medeči,no kakor večina njegovih sorodnikov, ampak z rastlinskimi sokovi; za priboljšek pa si rad privošči kakšno kapljico medu. Smrtoglavčeva gosenica je do H cm dolga in zelenkaste ali rumenkaste barve. Živi od junija do septembra, ko se v krhkih zapredkih zabubi globoko v zemlji, najraje v nasadih krompirja ali paradižnikov. Pri izkopavanju krompirja pogosto naletimo nnnjo. Če je razdražena, daje od sebe nekakšne škrebetajoče glasove, obenem sunkovito otepa s svojim prednjim delom na levo in desno. S tem početjem užene marsikaterega »prijatelja«:, ki ji streže po življenju: celo previdna kokoš se ji rajši izogne. Smrtoglavci nadlegujejo čebele samo v poznem poletju, od avgusta do oktobra, v glavnem torej med ajdovo pašo. Na svoje tatinske polete se spuščajo le v mraku, in sicer zvečer do 10 ure; v jutranjih urah je njih aktivmost mnogo manjša. Poeebno živahni so metulji ob jasnih in tihih nočeh; vetrovno vreme jim ne ugaja. Imel sem pred kamimi 15 leti v Prekmurju več »sezon« priliko opazovali smrtoglavce in njihove navade. Ugotovil sem, da so često stikali in tiščali za medom v prazen prostor levo ali desno poleg čebelnjaka, kamor je pač veter odnašal duh po ajdovcu izpred panjev. Včasih je obletavalo čebelnjak in izbiralo žrtve kar po 10—15 metuljev hkratu. Takrat šele vidiš, kako neverjetno hitri in okretni letalci ; po njihovem zunanjem videzu bi jiin tega nikakor ne prisodil. Velike preglavice so mi delali tedaj v Dolnji Lendavi smrtoglavci zlasti prvo leto. ko so me presenetili. Niti najmanj nisem bil pripravljen nanje, celo slišal še nisem ničesar o njih. Bilo je to onega znamenitega leta 1934., v katerem je ajda odrezala prav tako imenitno, kakor točno 100 let prej, leta 1834., o katerem so toliko vedeli povedati »tari čebelarji. Leta 1934. so mi čebele po več dodanih satnic izdelale,'napolnile z medom in pokrile v 24 urah, tako rekoč čez noč in to celo v medišču. Toda veselje so mi sproti kvarili smrtoglavci, ki so menda že naprej vohali dobro letino in se v primernem številu pripravili nanjo. Za plen si radi izberejo najmočnejše družine, najrajši one, katerih brade obseva mesečina. Poleg dobrega noeu jih mora potemtakem voditi tudi prav takšen vid. Včasih si jih po več izbere isti panj. Pri napa- Smrtoglavfeva gosenica v obrambni pozi. du so neverjetno drzni; za čebele se niti ne zmenijo. Nasprotno pa čebele dobro poznajo svoje ysi-ljive obiskovalce. Kakor hitro prične legati mrak, postavajo nemirne po bradah »na preži«. Ob pojavu prvega vasovalca močno in razdraženo zavr^ sijo in vsa družina je na mah pokoncu. V trenutku, ko smrtoglavec sede nas brado, je že v^s živ čebel. Prične se trdovraten, neenak boj. Tudi najmočnejša straža pred žrelom je proti napadalcu prav za prav brez moči. Zdi se, da čebele to tudi same čutijo, dasi ne popustijo niti za las. Metulj se jih otepa z močnimi krili in v nekaj trenutkih izgine živi klopčič skozi žrelo v panj. Tedaj pa završi in zavre v njem kakor v vrelem kotlu, da je divjo gonjo čuti že od daleč. Čebele morajo vsiljivca dobro mikastiti, kajti med vršanjem čebel je slišati plašne, cviljenju miši podobne glasove smrtoglavca, znak njegove največje vznemirjenosti. Metulj bega po satju in mimogrede srka med z bogato pogrnjenih miz. Redkokdaj 6e čebelam posreči, da ugonobijo nepoklicanega gosta. Le če postane utrujen in neokreten, ker se je do sitega napil medu — za čajno žličko si ga včasih privošči — se kaki čebeli posreči, da mu pride do živega, najde občutljivejše mesto med obročki njegovega zadka in zabode vanj svoje želo. Čebele skušajo mrtvega metulja spraviti iz panja, pa se jim ne |>osreči vedno. Čebelar na'de potom pri za-zimovanju ali narvečkrat šele ob spomladanskem pregledu v kakem kotu panja metuljevo hitinasto ogrodje, oglodano do »belih kosti« in prevlečeno s tanko plastjo zadelovine. Ostale mehkejše dele so čebele zgrizle in znosile iz panja. Smrtoglavec, ki je srečno odnesel zdrave pete, sede nedaleč,od čebelnjaka na drevesno deblo ali vejo, in sicer redno na «severno stran, kjer počaka naslednjega večera in novih avantur. Največ škode pa napravi smrtoglavec čebelam s tem, da jih močno ra/bur'a. Žival se ne pomiri še dolgo potem, ko je nevarnost že mimo. In ker se obiski dan za dnem ponavljajo, napadene družine ne pridejo do potrebnega miru; neredkokrat zgubi pan j zaradi zmešniav med napadi celo matico. Ko smrtoglavec obletuie panje, se čebele že zaganjajo proti njemu v mrak, ne najdejo pa več poti na/aj. se razlezejo po tleh in končajo v nenasitnih žrelih krastač. Pri celomesečnih napadih se porazgubi na ta način mnogo živali in družine lahko znatno oslabijo. Zgodilo se je tudi. da je šibkejša družina zapustila svoj pani, ker so jo smrto-glavci preveč nadlegovali. Čebele zavarujemo pred tem škodiiivcem tako, da s primernimi zapo-ricami znižamo pan jem žrela na 7 mm. To je — vse in popolnoma zadostuje. Opazovali 6o že, da so čebele v samoobrambi kar same zadelale žrelo s propolisom ter ga znižale in zožile. • Uničevanje smrtoglavca je precej nehvaležno opravilo. Čebelarji so ga poskušali slepiti z močno svetlobo električne žepne svetilke, a ni bilo pravfega uspeha. Po navadi se nalezeš le pikov, za smrtoglavca se pa pod nosom obrišeš.- Pripetilo se je celo. da se je nepridiprav zaletel čebelarju, ki ga je preganjal, naravnost med oči, kot bi se mu rogal. Vendar, če je zadeva zanj le preveč resna, jo raje pravočasno odkuri. V naših krajih je ta lepi metulj zelo redek. Zato ga zaradi nekaj žličk medu in ostale malenkostne škode ne bomo pregaivali. še mani pa uničevali. Pobi jan je smrtoglavcev označuje dr. Zander za barbarstvo. Ia to tudi je! V panjih najdena ogrodja smrtoglavcev. Lika To vam je siromašen kraški svet. Sama skala in kamen sta tam doma. Ko se voziš z vlakom, opaziš na vseh straneh ožgane zidove hiš, ki jih je razrušil oku- fiator, njih stanovalce pa pobil ali odpeljal v taborišča, lliše so še danes v ruzva-inah, ker je bilo preveč prebivalstva uničenega. Ljudje, ki so ostali, pa so se raje izselili iz tega žalostnega kraja v Slavonijo ali v Banat. 'Ce si dovolj pozoren, opaziš ob progi marsikateri partizanski grob. Pri tem ne- hote pomisliš na neznanca, ki ga je kdo ve kje rodila slovanska mati in je tukaj pustil svoje mlado življenje za našo svobodo. Tako ti vsak pogled vedno znova potrdi, da je preko te nesrečne zemlje divjala najhujša vojna vihra. Gospič je majhen trg, kjer je sedež kotarske oblasti. Kinalu za njim se prične znani čebelji raj. Vleče se preko hribovja prav do obale in še dalje po otokih Jadranskega morja. Res, da paša ni povsod enako obilna, morda tudi ne vsako leto enako dobra, raj za čebele je pa ta predel vendarle. Mi tukaj na severu mislimo, da so naša pasišča najboljša, v resnici pa pobiramo le drobtinice in smo na to še ponosni. Seveda se nam niti ne sanja, da bi moglo biti kje drugje bolje kakor tam, kamor prevažamo. Zato se ne umaknemo s starega pasišča, dokler nam kdo ne pojasni naše zmote. Toda še potem se s težavo odločimo za prevoz. Vsi se bojimo prevažanja na daljavo tri sto do štiri sto metrov. Pa ni to nobena umetnost. Ako pravilno zavaruješ svoje panje, ako ukreneš vse potrebno za varstvo svojih družin in si med vožnjo dovolj pazljiv, se ti ne more zgoditi nič hudega. Moje mnenje, tovariši čebelarji, je, da bomo le s prevažanjem dosegli večji uspeh v čebelarstvu. Zuto se ne ustrašimo naporov in zaprek, pa prevažajmo vsako leto ne samo na ajdo, temveč tudi v druge paše. Peljal sem se do postaje Zermanije na progi Zagreb—Split. Ogledati sem si hotel neko pasišče, ki mi je bilo priporočeno. Ob tej priložnosti sem se v vlaku seznanil s čebelarjem, ki je bil Slovenec. Polagoma sem se zapletel z njim v pogovor. Ko sem ga vprašal, kam se pelje, mi je odgovoril, da v Malovan. Takoj sem sumil, da mora biti čebelar. Ker sem bil novinec v teh krajih, sem bil zelo radoveden, kje bi bilo bolje postaviti čebele. Zato sem ga še nadalje nadlegoval z vprašanji. Zvedel sem, da ima 8 AZ-panjev in da jih namerava prav danes prepeljati pod Velebit. Čudil sem se mu, da se mu splača s tako majhnim številom panjev potovati tako daleč. Ko sem pripomnil, da bi bilo z manjšim številom panjev bolje ostati doma v ajdovi paši, je zaničljivo zamahnil z roko in dejal: >Kaj mi bo ajdova paša< Jaz sem od 15. avgusta do danes iz dveh panjev iztočil po 80 kg, iz drugih pa po 60 kg medu.« S tem je zaključil pogovor z menoj, se naslonil na steno železniškega voza in se začel pretvarjati, da spi. Seveda ga nisem več nadlegoval. Mislil sem takrat, da je njegovo pripovedovanje bajka. Toda kakor sem se kasneje prepričal. je le govoril resnico. Sumil sem celo. da ni čebelar, kajti do tedaj se mi ni še pripetilo, da bi postal čebelar zaspan sredi pogovora o čebelah. Predstavil se mi je za sodnika iz Ljubljane. No, če so vsi sodniki tako dolgočasni in neprijazni čebelarji, je bolje, da se s čebelicami sploh ne ukvarjajo. Ta je moral biti vsekakor velik sebičnež. Zdi se mi, da je bila njegova zaspanost samo kamuflaža za bojazen, da bi česa ne izdal, kar bi lahko jaz obrnil v svoj prid. Toda, kar sem posnel iz neka j njegovih besed, je bilo zame veliko razodetje. Hitro sem preračunal, koliko je 28 krat 60. Zneslo je 1680 kg. O rimski bogovi, jaz pa s svojimi čebelicami po Medjimurju paberkujem! Ce se hočeš prepričati, ali je moj sopotnik govoril resnico, preberi lansko novembrsko številko »Pčelarstva«. Tam je govor o vrištini, ki je [ireteklo jesen iz- borno medila. Pasišča vrištine ali žepka, kot menda imenujemo Slovenci to medo-nosnico, se pričenjajo pri Gospiču in se razprostirajo v velikih skupinah do Zer-manije in še dalje' Vrisak ali jesenska resa pa uspeva bolj v hribih, tako na Velebitu in na drugih gorskih pobočjih. Najboljša pasišča so okoli Gospiča, Modaka, Lovinca, Cerovca, Malovana in Zrmanje. To so železniške postaie na progi Oštarija --Split. Ker postavi vsak čebelar najraje svoje čebele čim bliže železniški progi, da ima manj stroškov in drugih neprilik, se je lani nabralo na malovanski postaji približno 1000 panjev. V njeni bližnji okolici iih je bilo tudi 1000, torej komaj nn treh kilometrih razdalje do 2000 panjev raznih sistemov. Krasna pasišča so, kakor sem omenil, tildi na pobočjih Velebita. Na-dalmatinski strani segajo prav do morske obale, o čemer sem se sam prepričal. Tam je res Cravi raj za čebele. Povsod opojno diši po rožmarinu, resju in žepku. Mirne duše i lahko postavili ob cesti z vrha Velebita do Obrovca na vsak meter vsaj po en panj in še ne bi bili izkoriščeni ogromni medonostii predeli. Na drugi struni Vele- bita od Zrmanije proti Obrove.u pa ni nič slabše. So pa pri prevažaji.iu čebel na ta pasišča težave, ki se fih vsak boji. Od postaje Gračae do prvega pasišča na drugi strani Velebita je najmanj n km Razume se, da čebele lahko prepelješ tako daleč izključno le s tovorirrn avtomobilom, toda v Gra”acu imajo samo enega in še ta je last kotarske zadruce, ki ga potrebuje zase Ce preračunaš, koliko časa so čebele zaprte v vlaku in kol;ko čfr«a v Gračacu, ko m^raš čakati na nv'ost, da ti posodijo avto. dobiš okroglo 50 ur. Ker so zaprte v riajhujši vročini, b'hko postane zapor u=oden zan;e 7ato ni nič čudnetra, da se je že marsikateri čebelar premislil in si kljub mamljivim obetom ni upal na pot. Toplak Valentin: Iz spominov starega čebelarja V -Slown^nm 'in« se oglaša io stari in mladi, le s Štajerskega jih je zelo malo. Gotovo vas bo zanimalo, kako smo pri nas v prejšnjem stoletju orali ledino v čebelarstvu, /ato sem se namenil o tem napihati nekaj vrstic. Rodil sem se 1. 1870. v Hlaponc;h pri Sv. Lovrencu v Sl. g. ?e na svet sem prišel kot čebelar, ker me nobena žival ni tako veselila kot čebele. Pastirček sem bil na paši, ko sein našel v gozdu na visokem gabru roi Premotil sem živino v varstvo drugemu in takoj tekel domov na podstrešje po koš. Deblo, na katerem je visel roj. ie bilo tanko in brez vei, da nisem mogel splezati nani. Nataknil sem koš na preklo, splezal na sosednie drevo in ,skušal od tam ogrebati roj. Zraven sem pa s cuniami kadil. Stvar mi je uspela in čebele so bile kar našlo v košu Težave so se pričele šele potem, ko jih ie bilo treba zvleči na tla Stekel sem po starejšega brat», ki je bil boljši plezalec kot iaz. Ta je zlezel po sladkem deblu do kosu. tnz sej„ pa na sosednjem d’-evesii; preklo odvezal. Koš ie brat medtem držal v rokah.’Ker pa ni >mel noža pri sebi, ie kar z roko odlomM preklo Čebele so se zakadi tesra ra/.bnrile in oba z bratom sva bila temeliito krščena ter tako potrjena za čebelarja. Čebele so se nato usedle na nižje drevo, kjer jih ie bilo laže doseči. Ko sem jih ogrebel, sem jih pustil pod drevesom toda ko sem zvečer prišel po koš. je ta ležal p evi nicn na tleh. poleg niega pa je gomazelo vse polno čebel, ki so sc bile raztresle. To ie bil moj prvi roj. Domov sem ga nanesel na Velik' šmaren leta 1882 tik preden ie zabela cve«ti aida Ko sem približno čez o'-ern dni poizkusil koš vzd;s-niti, je bil tako težak, kakor bi ga z blatom napolnil. Začetek torej ni bil slab. Čez leto dni so se blizu naše lrše že spomladi naselile čebele v votlem orehu. Ljudje so pripovedovali, dn se je tam vsako leto naselil kak roj Ker pa se ie na oi-eh naslaniala lesena koliba, so čebele vsako leto uničile miši. Prosil sem trospo-, darja, če lahko vzamem čebele Dovolil mi je. prepovedni mi je '»mo, da bi pri tem uporabil ofrenj. Izletalna odprtina ie bila tik slamnate strehe Moia glav:ea ie bila še preneumna za to trdo nalogo. Sel sem vprašat stareira čebe'aria. kaj naj storim. Svetovni mi ie, naj vsipam v votlino m^avlie, nakar bodo čebele same zapustile duplo. V gozdu sem vedel za velijo mravl'iš*e. fiel sem tia, nagrebel mravlje v lonec in se vrnil z njim k orehu. Ker ie bil dostop neroden, sem moral kar 7. roko tlačiti m-nvlie v žrelo. Pa ni bilo n:kake£ra učinka, samo deblo ie mrtrole'o mravelj. Domislil sem se. da bi nad žrelom izvrtal luknjo in skozi nio pokadil čebele. Izposodil sem si pri očetu pipo in puhal dim skozi sornio odprtino. Čebele se še ganile niso Čeprav sem bil otrok in eeprav se mi je vrtelo v irlavi, nisem hotel popustiti. Pokadil sem še dnico in tretio pipo Nato sem pa obležal na tleh. Čez dolgo časa mi je le toliko odleglo, da sem se lahko odvlekel domov Pred odhodom sem pa še poprledal v koš in videl, da se ie tam nabrala peš"ica čebel. Dru?o jutro sem šel spet na delo. Za vsako ceno sem hotel ;meti tiste čebele. Ko pa sem prišel k orehu, ie bil koš zvrhano poln. Samo s predpasnikom sem ga zavezal in nesel domov. Čebele so bile moje. 1/ Tako sem imel že dva roja. Želel pa sem si jih še več. Kupil sem jih od tovarišev, ki so jih polovili v gozdu ali na gmajni, a niso bili tako navdušeni za čebele kakor jaz. Od čebelarjev jih takrat sploh ni bilo mogoče kupiti, ker so bili preveč praznoverni. Za denar ni čebel noben prodal. Cena je bila mernik pšenice za roj. Ko je jeseni prišel medar, je pa on določil ceno. Ako so se pritoževali zaradi slabe c.ene, je dal še nekaj litrov povrhu in stvar je bi}a opravljena. V poznejših letih sem se takih kupčij tudi sam udeleževal. Omeniti pa moram, da smo čebele žveplali in prodajali medeno satje vsako leto na kvaterni teden. Se danes sem mnenja, da je ta teden najprimernejši za zazimljenje. Čebele se do takrat um' ", matica preneha žalegati in med je goden: treba ga je dodati ali pa odvzeti. Ko sem imel že osem panjev, je neke pomladi naenkrat nastopila odjuga. Čebele so močno izletavule, paše pa ni bilo nobene. Razvilo se je hudo ropanje in s sosedom sva se prepirala, čigave čebele hodijo ropat, ali moje k njegovim, ali njegove k mojim. Šel sem vprašat starega čebelarja, kaj naj storim. Svetoval mi je, naj svoje čebele spravim v klet, poleg tega pa še nekaj neumnosti, ki jih tukaj ne bom opisal. Z njimi sem roparice še bolj privabil, tako da sem moral svoje čebele prenesti približno kilometer proč od- prejšnjega mesta. Tisto leto ni bilo nobenega pridelka. H‘)l, leta sem bil potrjen k vojakom. Takrat sem imel 20 košev čebel. Deset sem jih podrl. 10 pa pusti' za pleme. Ko sem čez tri leta odslužil rok. som jih našel prav toliko, kolikor sem jih bil pustil. Takrat sem začel premišljevati, kako bi zboljšat svoje «ebelaifttvo. Bral sem, da je za panje najboljši lipov les. la kot sem kupil doka; debelo lipovo deblo in ga zapeljal na žago. Ko so se deske osušil«!, som dal narediti lesene panje p«, meri, kakor jih je imel že neki čebelar v bližini. Bili so na deset približno 30 X 30 cm velikih okvirov. Za tisti čas je bila to velika novost. Ko sem si omislil lesene panje, nisem več moril čebel. Kadar sem hotel dobiti med, sem prižgal platnene trakove, namočene v soliter in dobro presušene, ter z njimi podkadil čebele. Ko so omamljene popadale na tla, sem jih izgrebel in nasul k rojem v novih panjih Ce so imele dovolj zraka, so se hitro opomogle, začele izletnvati in popolnoma pozabile na staro bivališče Ko sem si že vse uredil, sem zvedel, da ima pri Št. Andražn neki čebelar krasno izdelane panje. Čeprav je bilo do tja tri ure hoda, sem se takoj odpravil na pot. Pri njem sem našel prvi dunajski panj. Dobil ga je od nekega svojega sorodnika kot vzorec naravnost z Dunaia in najbrž ie bil to prvi dunajčan na spodnjem Štajerskem. Kaj takega bi si tudi jaz želel. Ne preveč rad mi je čebelar zaupal, da je v Andrejcih mizar, ki jih že zna delati. To je bil Ivan Jurančič. Takoj sem gu poiskal. Pri njem sem našel krasen čebelnjak poln čebel. Pri čebelarju v Št. Andražu sem tudi prvič videl umetne satnice. Naprosil sem ga, da jih tudi zame naroči z Duna ja. Res je to storil in dobil sem jih 5 kg. Sreče na z njimi nisem imel. Razrezal sem jih v ozke pasove in jih v panjih uporabljal k>'t osnove, todn rebe'e so sate strašno nategnile, da so bili kot mokra mreža. Zato niso nosile medu vanje. Pii Jurančiču sem kosneie naročil č«»belniak za 12 dunaičanov, prihodnje leto še enega prav takšnega, čez dve leti pa že takšnega za 24 naniev z medišči, kot ie naslikan v Lokmnyericvi knjigi. Zame je bilo tisto leto dvakrat medeno. Poročil sem se in jjreselil v Dornavo. Pivo leto v novem stoletiu mi je spet zmanjkalo prostora in naročil sem čebelnjak za 36 panjev z medišči. Pozimi mi je Jurančič naredil panje in shrambe z-i satov ie. Les za stavbo sem moral preskrbeti sam. Že ieseni sem si ga nabavil in ga dal razrezati v dc:ske. Sredi marca pa se je na strehi pokazal rdeči petelin, ki je vzel s seboj tudi pripravljene deske. V vinogradih sc je poleg tega pojavila še trtna uš. Ker je bilo treba obnoviti hišo in vinograd, na razširjenje čebelnjaka skoraj nisem upal misliti. Prosil sem Jurančiča, da bi razveljavila pogodbo, pa je rajši počakal s plačilom. Že takoj drutro leto sem moral naro«viti še dva pristavka po osem panjev. Leta 1905. sem imel 104 panje dunajske mere v šestih čebelnjakih, pol v Hlaponcih in pol v Dornavi. Zadosti sem imel. »Svaka sila do vremena « Brez Jurančičeve pomoči ne bi tako naglo napredoval. Sam je imel že dobro urejeno čebelarstvo, meni pa je pn"f>dil vse onnio in vse orodje. Izdeloval in nrodaial je tudi satnice. Saj je napravil izjpit za potovalnega učitelja za spodnjo Štajersko. Bil sem prvi njegov «učencc. Novi naf-in čebelarjenja se je po najinem zgledu kmalu razširil po vsem spodnjem Štajerskem. Ko so v Ljubljani ustanovili čebelarsko društvo, sem poleg dunajskih čebelarskih časopisov naročil tudi slovenskega. Na Štujerskem smo se največ po Jurančičevem zgledu vsi odločili za dunajčaua, ki je bil najpripravnejši za naše pašne razmere. hiunjci pa so si izbruli panj Gcrstungovega sestavu, katerega je kasneje zamenjal Žnideršičev panj. Kdor bere ta člunek, je gotovo radoveden, kako je bilo z medom. Tega smo precej pridelali. Moj stric je večkrat pripovedoval, da so bila včasih tako medena leta, da se je med kar cedil iz. panjev. Cesar inu spočetka nisem verjel, sem kasneje sam doživel. Ko sem začel čebelariti s premakljivim satjem, sem moral roje vsajliti samo na začetke, ker mi je primanjkovalo satnic. Nekoč sem zvečer vsadil roj, ko pa sem ga prišel zjutraj pogledat, je bilo na dnu kar na kupe satovja z medom. Čebele so bile namreč polne medu in začele so takoj graditi zgoraj bolj na ozko, spodaj pa zmeraj širše. Ker so celice sproti polnile z medom, se je satje potrgalo. Ce dno ne bi bilo boljše kakor pri koših, bi se med gotovo cedil iz panja. Takšne stvari so se večkrat zgodile, ko je začela cvesti ajda. Ob Velikem šmarnu so čebele hitro napolnile koš z medom, potem -pa rojileali lenarile sredi najboljše paše. A ko si tak pozen roj vsadil v koš, se je satovje potrgalo in med je tekel iz panja. V tistem času so imeli čebelarji navado, da so ob dobri ajdovi paši pustili za pleme samo roje, ki so zleteli med mašami. Vse druge so podrli. Omeniti moram, da je bilo v panjih s premakljivim satovjem včasih toliko medu, du nismo vedeli kam z njim. Ponujali smo ga inedarjem in ti so nam nustavili prav takšno ceno, kakor je bila za satje iz košev, namreč po 28 krajcarjcv. Trdili so, da se med iz dunajčanov skisa in da imajo ruje med iz košev, ker dobe hkrati vosek. Iskati smo morali drugih kupcev. Odločil sem se, da svojega medu ne bom prodajal izpod 50 krajcarjev. Ker so mi drugi čebelurji z novodobnimi panji ceno kvarili, sem jim svetoval, naj med raje prodajo meni po 45 krajcarjev. Jeseni sem ga imel 20 metrskih stotov v shrambi. Danes bi ga bila malenkost prodati. Kupil sem 5 kg posode in dal oglas v graške časopise, toda shramba se je le počasi praznila. Takrat sein stanoval v Dornavi med lUkarji, ki so v Gradcu prodajali lük. Svetovali so mi, naj grem med sam prodajat na graški trg. Res sem šel in nastavil ceno 60 krajcarjcv za kilogram. Trgovci so ga prodajali po 80 krajcarjev. Kupčija je šla kakor po maslu in razpečal sem ga včasih tudi po 100 kg na dan. Obveščevalne postaje V nižinskih predelih Slovenije ni bilo snega. Le v nekaterih delih Štajerske je «ačenši s 16. decembrom nekaj dni snežilo. V Mali Nedelji je bilo n. pr. konec mesca okrog 25 cm snega. 15. decembra so se družine skoraj povsod prašile. v\. - , 3 - N - . I'T JI O 1 1 * -» fO 1 1 III 1 1 1 <5 . ~s< — ’ -r co i CO CO - CO 1 — ro CM CM 1 CO ■ Cl 3 | t»- ui' Sans >. ° 1 T 1 CO | ,1-1 1 ”■ - 1 1 1 II 1 1 >0 I lOCN 1 1 CO muA»fAp CM CO 1 in -*■ -r co j 1 1 - - 1 1 | I — , 1 r 1 * 1 | - CM- , 1 u tn»*7« CM — i -r CO fO ^ I 1 r>— i t 1 1 | 1 1 1 “ 1 1 1 1 —• c • ?• !£v "5 9' ' iO o' f 1 — — ^ 00 1 00 «C ^ • I O lO to* D 1 t 50 -*• i 122 I | • • 1 '1 1 1 1 1 1 -'.33 0.00 -1.35 -1.11 -2.05 CO CM* 1 eo > cd • U c = 1 t 1 2 "T — 1 1 *r • • T 1 I i == 1 l li=ll 1 1 1 | ^ n I?t It 1 M 00 m CO 'S cm 'T 1 1 -77«« , 1 l“?T 1 1 1 It I I 1 1 1 1 ^ 1 1«? I h» , 1 Q. O B - aS k« 7 1 'T I 2 U5 up I 1 1 u?u? 1 1 1 17 1 1 1 1 1 1 1^7 IT I CO • H ► CO c KJ ** l CN I 10013b. | | | -r-r , . 1 1 « 1 I 1 ' CM , .Otip | ^ , CO «3* CM O E - i IN 1 2r2J- 1 1 1 21/5 1 1 1 1 2 i 1 1 1 | ^ CM I ^ j io j CO _: ^ 1 1 O O ?0 CVJ I . to>- | | ' I to I 1 1 ' • CM — 1 OJN j T | (N •u *> > 1 a X. 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 II 1 I I 1 I 1 1 | 1 1 1 1 1 | 1 1 1 i 1 | I a t» 1 1 I 1 1 3 ' 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 3 U a XJ _ v» — bC 3 £ i R ■? 1 5 1 Scb 1 1 1 1 1 1 1 12 I 1 1 ^ 1 V 1 ^ 1 CM 0O 1 co co co 1 o OO •5 > “ £ a 1 II 1 '3 1 1 1 1 1 1 1 1 U 1 1 1 1 II 1 1 | I 1 1 1 1 1 i i to a > CO •N 1 •o CM 1 I^e5 1 1 1 1 1 1 1 i n M 1 1 3 to 1 CM 1 co S S ? 1 iO cc ►0 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 o •a cm 0/ w o E 1 JI 1 1 1 1 1 1 1 1 I" II 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 . »- o. - 1 1 | M ? | 1 II | 1 | | | | 1 1 | | | | | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Ul.llJOUl peu viihiA - -o 3$ O O — CO c z. er 0C ^ CO *'■ rsi io - cr> c o “ tnCiTtOO t*J 1/3 »O I1 *N f*3 — t^. iO - <;■ s«» — -^TO tOir-TCNOC'NCOrOt^OOaiOO ^rco^co^ro -Nj — — — r^. rf CM 4> CO cn a3 a> a a a 13 J2 \H co u. be c •— _ JPTn 2 e S'E* A — c/o t*■“"/*>!cq *- ® y -^>o t_ . xn o-J ' l-J . ►>. CQ ? F ' • ~ * sSs,-3:So.2lg£5|§-g * V m KJ .2. . «« J »N O S * q; OS ■ S''-5 tu ■-O J .W.« •s ot~ t-J AC _____X ®_= c c s « B- > c ~ 0) • >1 c */3 o •n-.p . . <8 CO . C B Q «s o QJ ^5 ♦>< C •» TJ •■""» tm C y) C3 CJ ^ 4^ 1 « > „S^g S._z Eju *2 c^i ■ij.§ ’S 53 B s e > c -J — ,!:3s5 ® >-=® O . a . . . * . . Q . . . g . . So . * ■ ° .'3 O w •—» a y »«jsTS — --* o u-J ‘3 > ' - o> 83 c .2. «3 p C ÄJ »O S.2^ § r", > ® S POSVETOVALNICA ODGOVORI Lastovica na zatožni klopi. Osmi dopis: Da imajo čebele med pticami sovražnike, ni nikakega dvoma. 1','den največjih škodljivcev je srukoper. V njegov nenasitni goltanec zgine poleti, zlasti če gnezdi kje v bližini čebelnjaku, mnogo naših ljubljenk. Škodljive so tudi sinice, u le pozimi, ko ne dobe v naravi dovolj hrane. Ob sončnih zimskih dnevih, ko družine za kratek čus ožive, prifrči marsikatera pred ta ali oni panj, pograbi na bradi čebelico, odleti z njo na bližnje drevo, jo pretrga na dvoje in poje srednji del trupa, dočim konček z želom navadno odvrže. Čebelarju res ni prijetno gledati tako početje, toda pomisliti mora, da dela sinica to le v sili, da pa se mu bo poleti za tistih nekaj ugrabljenih čebelic stokrat oddolžila. Uničila bo nešteto pajkov, ki so vsaj pri meni glavni morilci čebel, in mnogo drugega mrčesa, ki dela škodo na sadnem drevju ter s tem posredno tudi čebelarju. Tov. Fuis je v 9 številki lanskega letnika Slovenskega čebelarja uvrstil med škodljive ptice celo lastovico. Opazoval je njeno gnezdo in ugotovil, da je dnevno znosila mladičem do 1000 čebel. To se zdi meni neverjetno. Saj bi morali imeti mladiči železna grla, da bi prenesli vse (iste pike, ki bi jih pri tem dobili. Pri meni se je večkrat zgodilo, da je kako pišče zašlo pred čebelnjak, pobralo na tleh onemoglo čebelo in jo požrlo. Toda že čez nekaj ur sem ga k je našel mrtvega. Prav, gotovo je poginilo od piku. Pa je vendar pišče krepkejše in odpornejše kot nebogljen golič v lastovičjem gnezdu. Za Fuisom so nastopili tudi nekateri drugi čebelarji in skušali dokazati, da lastovice le niso tako nedolžne, kot smo do sedaj mislili. No, če se bo vsui 2~ odstotkov čebelarjev pridružilo temu mnenju, bodo tudi fnene prepričali -o niih škodljivem delovanju in jih bom začel preganjati. Toda to morajo biti čebelarji z najmanj 20 let prakse, ne pa zeleni začetniki, ki niti dobro ne ločijo čebel od trotov. Taki začetniki iinajo nekaj kranjičev ali nejcaj revnih AZ-panjev, po katerih pa neprestano stikajo in jih tako ovirajo v razvoju. Jasno je, da jim morajo družine zaradi tega oslabeti, a oni ne vedo. da so temu sami največ .krivi. Vzroke za slabljenje iščejo drugod in pri tern iskanju so se nekateri spotaknili tudi nad ubogo lastovico. Mnogo je čebelarjev, ki takoj zasučejo točila, kakor h'tro opazijo v panjih nekaj kapljic medu. Ne zavedajo se. da je treba čebelam tudi dajati, da jim torej, ne sinejo samo jemati, /lasti za zimo jim je treba pustiti primerno količino hrane. Ce hrane nimajo dovolj, lahko že pozimi poginejo, če se pa z muko pretolčejo v pomlad, so toliko oslabljene, da ne morejo od njih pričakovati nobenega donosa. Škodo je v tem primeru zakrivil čebelar sam, nikakor pa ne kaka ptica ali celo lastovica. Moj čebelnjak stoji visoko v hribih Njegova lega je zelo ugodna, razvoj družin pa ni vedno enak. Včasih imam močne družine, včasih slabe Kadar so slabe, temu pač niso Krive lastovice, ker jih v bližini sploh ni. lov. Moličnik pa čebelari sredi večje vasi, v kateri lastovic kar mrgoli. Ko sem prečital Fuisov članek, sem takoj stopil do njega in ga vprašal za mnenje o škodljivosti lastovic. Odgovoril mi je, da bi že zdavnaj ne imel nobene fsmuhe« v panjih, če bi bile te ptice tako škodljive, kot trdi Fuis v Slovenskem čebelarju. Čebelnjak pa bi podrl, sesekal in pokuril v peči, da bi se pozimi grel v hrbet. Radoveden sem, kje je tov. Fuis doma. Ali je res tamkaj tako malo muh in drugih žuželk, da se morajo lastovice preživljati s čebelami? Ali mu res družine vsako poletje samo zaradi lastovic tako oslabe? Ali bomo res morali začeli preganjati to ljubko ptico, ki smo jo do sedaj prištevali med najbolj koristne? Meni se to pošteno upira. Le kaj bodo rekli drugi ljudje? Imeli nas bodo za ubijalce, neotesance, suroveže in kdo ve za kaj še vse. Posadili bodo na zatožno klop nns, ne pa srečo donašajočih lastovic. Obsodili nas bodo in nazadnje dali še pod ključ.— Pustoslemšek Janez, Luče v Savinjski dolini. K 1. vprašanju o zagonetnem pojavu. Tretji odgovor: Tovarišica pravilno domneva, da je bil jelov les, iz katerega je l>il panj narejen, kriv preseljevanja čebel. Staro čebelarsko pravilo je Ne delaj panjev iz jelovega lesa! Suh jelov les ima poseben vonj, ki čebelam ni prijeten. Najbrž jim celo smrdi. Res je, da čebele mano na hoji kaj rade srkajo, a čebelar, ki jih je kdaj opazoval v gozdu, je lahko videl, da se smole na hoji ne dotaknejo. Nasprotno pa smrekovo smolo nabirajo in jo uporabljajo kot zadelovino. Tovarišica naj panj št. 4 odstrani, ali pa naj ga znotraj prevleče z lakom, če ga dobil — Lilija, Novo mesto. K 2. vprašanju o ubežni matici. Tretji odgovor: Kadar čebela ali matica zasluti, da se ji bliža smrt. zleze iz panja in umre zunaj, da bi ne delala nadlege svojim tovarišicam. Le opazuj panje ob boljši paši, ko se čebele zaradi delu hitro izrabijo, pa boš videl, kako prileze iz tega ali onega kaka oguljena, črna čebela in pade na tla pod panj. Rada bi se zopet vzdignila, a se ne more. Mogoče še nekaj časa lazi okrog, prej ali slej pa obnemore in umre. Po isti poti je šla tudi matica tovariša iz Dobrne pri Kostanjevici. Zavedala se je, da je bolna ali da ji zaradi starosti ne bo več dolgo živeti. Seveda so jo nekatere čebele iz njenega panja, ko so jo nušle zunaj, takoj obkolile in zaščitile. Vendar ji niso znale pomagati, ker zdravnic najbrž v panjih ni. Ko je dal tovariš v kletki priprto matico v panj, je tam kmalu izdihnila. Zakaj? Steklu seje / pač njena ura življenja. Škoda pa je. da je ni trtVuriš poslal v preiskavo bakteriološkemu zavodu. Morda bi tamkaj, ko bi jo mikroskopsko pregledali, našli vzrok njene smrti. Najbrž se bo komu zdelo, da bi bilo to nepotrebno, toda v drugih državah, kot n. pr. v Švici, tudi take primere natančno preiščejo. Prepričan sem. da naš bakteriološki zavod T’e bi odklonil te pošiljke in bi točno ugotovil, kuj in kako je bilo z matico. — Lilija, Novo mesto. K 4. vprašanju o begalnici v čebelnjaku. Drugi odgovor: Tov. Vadnal se pritožuje v 6 številki Slovenskega čebelarja, da njegova begalnicu pri čebelnjaku ne deluje dobro, ker marsikatera čebela opeša, ko pleza po šipi k odprtini na vrhu. Še preden pride do nie, pade navzdol in po več takih poskusih obnemore na polici okna Iz tega bi lahko sklepal, du ima tovariš šipe tako visoke, kot je okno visoko. Hol je pa je, du je okno v čebelnjaku sestavljeno iz več man jših do 30 cm visokih šip. V tem primeru čebele ne opešajo, temveč kaj hitro dosežejo begalnico in s tem izhod. Visoke šipe, ki zavzemajo vso višino oknu, niso priporočljive za begulnice v čebelnjakih. — I. V.. Novo mesto. K 14. vprašanju o smrtoglavcu. Drugi odgovor je poslul Debevec Leopold iz Ljubljane. Objavljen ir med članki na str. 22. te številke. Tretji odgovor: Iz vprašanja, ki ga je postavil tov. Va jdetič, bi sklepal, da je začetnik ali pa da čebelari v kruju, kjer je ta metulj taka redkost, da ga ne poznajo niti starejši čebelarji. Smrtoglavec, ki je dobil svoje ime po mrtvaški glavi podobni lisi na oprsju, se pojavi konec poletja, najraje ob ajdovi paši. K čebelnjaku ga privabi močan duh medu. Večkrat sem ga že zalotil na bradi panja, ko ie tiščal glavo v žrelo in se skušal preriniti v notranjost. Nanj me je opozoril močan šum čebel. Čebele ga ob taki priliki napadejo in se ga otepajo, a mu zaradi trdega oklepa ne pridejo zlahka do živega. Ako se mu posreči, da zleze v panj, se napije medu. Če se ga tako nasrka, da zaradi nabreklega zadka ne more več ven, ga čebele umore. Ker bi njegovo truplo, ko bi se začelo razkrajati, razširjalo po panju smrad, ga tako oglodajo, da ostane od njega samo oprsje z glavo in krila. Tako ogrodje najde čebelar jeseni, ko ureia čebele za zimo, kaj pogosto na dnu tega ali onega panja. Da bi napravil smrtoglavec čebelam še kako drugo škodo kakor to, da jim odnese nekaj medu, ni verjetno. Svoje zalege v paniih ne odlaga. Kam pa naj jo odloži, ko so še trotovske celice premajhne zanj. Sludkosnedež, kakršen je, največkrat plača to svojo strast z življenjem. — Virmašan. VPRAŠANJA 1. Muhasti družini. Brezposelnost, ki se je zaradi neprestanega deževja pojavila v panjih proti koncu mesca junija preteklega leta, je prisilila uboge čebelice, da so predčasno začele pregunjati trote. Dvanajstega julija stojim pri čebelnjaku in opazujem trotovsko vojno, ki se je odigravala skoraj pri vseh punjih enako. Izjemo opazim le pri panjih št. 4 in št. 13. Takoj zaslutim, da tamkaj ni nekaj v redu. Grem v čebelnjak in odprem panj št. 4, ki je imel dvoletno matico. Nudi se mi izredna slika. Na desni strani je pet v obsežnih ploskvah zuleženih satov; šesti sat je nov, šele enkrat zaležen, deloma zanošeu z obnožino in z malenkostjo medu. isto sliko nudijo ostali trije starejši sati. Kadar namreč delam roje, odvzamem temu ali onemu panju po en sat pokrite zalege. Na isto mesto postavim nato sutnico. üb dobri paši je v dveh dneh izdelana, po večini že zalezena. Tako je prišla ta satnica na šesto mesto od desne na levo. Matice nisem našla. Da je ni bilo, ini je potrdila že zalega brez jajčk, dvodnevne žrke v osmih mutičnikih in v čebeljih celicah pa so mi pričale, da je bila matica odsotna največ pet dni. Z veliko radovednostjo odprem še panj št. 13 z enoletno matico. V svoje veliko začudenje najdem popolnoma isto sliko. Razlika je bila le v tem, da so bili zalezeni sati na levi strani. Novi sat pa je tičal med ostalimi kot pregraja šesti na desni strani. Matičnikov je bilo šest z dvodnevnimi žrkami, jajčk in matice pa nikjer. To sta bila vedno moja najboljša panja. Da bi dobila od njiju čim več matic, sem vse sate z matičniki porazdelila med narejene roje, katerim sem poprej odvzela matice, in jih porabila pri drugih panjih. (Tudi panj št. 4 in št. 13 sta dobila sprašeni matici.) Matičniki iz obeh panjev so se zvalili isti dan. Torej so bili vsi iste starosti. Ostalo pa je nerešeno vprašanje, kaj je prijelo te muhe muhaste, da so .mi jo zopet tako zagodle. Panja nista prelegala. V tem primeru bi bili stari matici še v panjih. Tudi rojiti nista nameravala. V tem primeru bi bili matičniki različne starosti. Panjev nisem že dalje časa pregledala. Zato je bilo vsako po-nesrečenje matic izključeno. Ali je bila temu kriva deževna doba? Preslaba paša? Ali sta bila kriva nova sata, ki sta bila med drugimi kot nekaka pregraja? Zakaj se ni kaj takega zgodilo pri drugih panjih, ki so imeli ravno tako nove sate? Kdo od čebelarske Bratovščine bi mi zudevo pojasnil? — Savinjska. 2. Čudna izprememba. Panj št. 9 je dobil jeseni 1947 novo mlado matico iz roja »narejenea«. Roj ni kazul pri pregledih nobene srditosti. Družina v pan ju št. 9 je bila prav tako krotka in mirna, kot so bile vedno krotke in mirne vse ostale družine. Spomladi pri prvem pregledu pu je panj št. 9 pokazal tako podivjanost, kot jo le redkokdaj naletimo pri naši krotki sivki. Preden se mi je posrečilo dobiti sat iz panja, me je že pičilo najmanj ducat čebel. Vsa pomirjevalna sredstva so bila popolnoma brezuspešna. Preden je bil pregled končan, mi je bilo pošteno vroče. To neprijetno spomladansko srečanje s čebelami me ni prav nič razburilo, ker sem mislila, da je nastalo zaradi dolgega odmora med zimskim počitkom. Ker se je ?ia ta »viža« ponavljala in še celo stopnjevala pri drugem in tretjem pregledu prestavljanju), sem-matico takoj obsodila na smrt. Cez eno uro po odvzemu matice sem mu pridružila tri sate zalege z novo matico in čebelami vred iz medišča panja št. 6. Zmečkala sem dva stroka česna ter ju vrgla v panj. .Panj sem pustila deset dni popolnoma v miru. Cez deset dni sem ga pregledala. Čebelice so bile krotke in mirne, matica je v redu zalegala. Da sem se takoj odločila za odstranitev matice, ni nič čudnega. Tz izkušenj vera, da se čebele pri isti matici nikoli ne poboljšajo. Se slabše je potomstvo, ako si po odvzemu matice čebele vzgojijo novo iz iste zalege. Kakor vse kaže. leži krivda za podivjanost na matici. Toda zakaj? Na to vprašanje že dvajset let zaman iščem odgovora. Ta dogodek je še povečal mojo radovednost. Roj je bil narejen f> junija s štiriletno matico, ki je v prvotnem panju prelegla. V roju je prelegla drucič. Čebele pri njeni sestri so mirne in krotke. Krotke i» mirne so bile ves čas tudi ta Odkod izvira potem ta nenavadna podivjanost čebel? Ali morda od trota pri obhoji? Cas izleta, čas obhoje? Kdo bi utešil mojo radovednost? — Savinjska. /f. I OSMRTNICE KOŠMERL VINKO V nedeljo 2. januarja 1949 se je na lovu smrtno ponesrečil s puško referent za čebelarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo tov. Košmerl Vinko. Za njim žaluje razen žene s štirimi otroki, od katerih je eden komaj sedem tednov star, tudi Čebelarska zadruga, ki je z njim izgubila člana izvršnega odbora in vnetega sodelavca. Zadrugi je kumoval ob njenem rojstvu, ji pomagal prebroditi začetne težave, jo podpiral pri nadaljnjem delu in ji stal ob strani tudi pri njeni zadnji reorganizaciji. Prav zaradi njegove smrti se reorganizacija še ni izvršila, kajti njena izvedba je bila po sporazumu med Republiško zvezo kmeti jskih zadrug in Ministrstvom za kmetijstvo poverjena njemu. V času njegovega sodelovanja je v povezavi s kmetijskim ministrstvom skušala zadruga rešiti celo vrsto perečih čebelarskih problemov. Nekatere je kljub raznim oviram, ki so se ji postavljale po robu. tudi kolikor toliko zadovoljivo rešila. Takoj po osvoboditvi so bili v Ljubljani položeni temelji mizarski delavnici, ki se je kasneje po odkupu Gromove delavnice na Vrhniki združila s to v prvo večje strojno podjetje za izdelavo panjev in drugih čebelarskih potrebščin. Na njegovo pobudo je dalo kmetijsko ministrstvo večjo vsoto denarja za osnovanje in razširjenje čebelarskih plemenilnih postaj, ki so že v svoji začetni fazi pokaza'e izredno lepe uspehe. Nadalje je sodeloval pri organizaciji čebelarske obveščevalne službe, novi razporeditvi aidovih nasišč in kolektivnem prevažanju čebel v pašo na večie razdalje. Neprecenliive zasluge si je pridobil pri ustanavljanju in vodstvu čebelarstev na'državnih posestvih kakor tudi pri izobraževanju za to potrebnega kadra. Znal je zbrati okoii sebe mlade, sposobne ljudi in jih navdušiti za nove naloge, pred katerimi stoji danes državni čebelarski sektor. Nikdar se ni ustrašil naporov, neštetih potov in zaprek, ki so se često pojavljale. Ves čas si je prizadeval, da bi dobili Slovenci čebelarski znanstveni zavod, ki bi edini mogel povezati teorijo s prakso ter tako postaviti naše čebelarstvo na sodobne znanstvene osnove. Dosegel je i pri zadrugi i pri ministrstvu za kmetijstvo razumevanje in gmotno podporo za lo ustanovo. Upajmo, da se zaradi njegove smrti ustanovitev tako važne čebelarske institucije ni spet zavlekla v nedogled. Košmerl Vinko se je rodil leta 1903. na Vrhniki kot sin siromašnega podeželskega obrtnika. Po dovršitvi osnovhe in nižje srednje šole se je vpisal na učiteljišče, ga z uspehom dokončal in se nato posvetil učiteljskemu poklicu. Služboval je v raznih krajih Slovenije, nazadnje v Zagorju ob Savi in v Vinjem vrhu v Beli Krajini. Po okupaciji Jugoslavije se je takoj spočetka .pridružil narodnemu osvobodilnemu gibanju ter mu ostal zvest do svoje prezgodnje sinrti. Kmalu po osvoboditvi je postal referent za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo LRS. Ministrstvo za kmetijstvo, naša zadruga in vsi čebelarji, ki so ga poznali, bodo težko pogrešali marljivega delavca in požrtvovalnega tovariša. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. MALI KRUH E,K Letošnja ziina. Letos se nimamo kaj pritoževati proti zimi. Ob prehodu iz poletja v zimo in vse do danes je prevladovalo lepo in suho vreme, brez posebnega mraza. Temperatura se je v decembru in sedaj v januarju gibalu med najmanj —8° in največ +12° Celzija. Snega je bilo kaj malo. V ljubljanski kotlini ga je padlo kakih 15 cm in še ta je zaradi visoke temperature skopnel v petih dneh. 'V višjih legah je sneg še ostal, vendar ga ni nikjer preveč. Čebelo so se letošnjo jesen zelo pozno stisnile v zimsko gručo. Celo 5. januarja t. 1. so se okoli 14. ure popoldne dobro prašilo in trebile. Zaziinljehje na 'hojevem medu jim letošnjo zimo gotovo ne bi škodovalo, ker so v začetku decembra in še kasneje imele možnost izleta in trebljenja. Mlade mutice so v posameznih družinah zelo dolgo zalegale; nekatere z zaleganjem niti prenehale niso in še sedaj zalegajo. 6. januarja t. 1. je prišel k meni neki čebelar, prinesel s seboj kaka 2 dni2 lansko leto izdelanega sata in mi rekel, naj si ga ogledam. Ko sein prijel sat v roke, sem takoj opazil, da je na obeh straneh zalezen. Zalega je bila zelo različne starosti. Vprašal sem ga, kje je v tem letnem času dobil sat s tako različno čebeljo zalego. Odgovoril mi je, da zaradi pomanjkanja časa ni mogel pravočasno zazimiti čebel. To delo je opravil šele 5. januar ja, ko je bil lako topel dan, da so sc čebele pred čebelnjakom prašile in trebile. Ob tej priliki je tudi zamenjal nekaj praznih sutov z medenimi. Pri tem pa je bil tako neroden, da se mu je neki slabo zažičen in zalezen sat pretrgal. Ugotovil je, da so imele družine 1—2 sata zalege. Ko sem imel omenjeni kos sata v roki, sem takoj uvidel, da matica sploh ni prekinila z zaletranjem. Tam, kjer je bil sat prelomljen, je bil kolobar pok-rite in toliko godne zalege, da so čebele skozi pregrizli jene pokrovce že lezle i/, celic. Znotraj tega kolobarja so bile žrke tik pred tem. da jih čebele pokrijejo, prav v sredini pa so bile celice z eno do trodnev-nimi jajčeci. Kaj naj sklepamo iz teea? Mlada matica je kljub zimi zaradi toplega vremena brez prestanka.zalegala. Posledica j)o. da bo ta družina, ako bo vreme še naprej tako toplo, svojo že itak pičlo zalogo medu kaj kmalu porabila in da ji bo verjetno že konec marca zmanjkalo hrane. Na drugi strani pa je vprašanje, kaj bo, če se vreme spremeni in če nastopi mraz, da se bodo morale čebele stisniti v gručo. V tem primeru bo zalega gotovo poginila. Menjajoče se vreme, vreme, ki koleba med mrzlimi in topiimi dnevi, ni ugodno za čebele. Posebno ne za družine z mladimi maticami. Zatišna lega čebelnjaka lahko njih položa j še poslabša. V taki zimi, kot jo imamo letos, je pač vse narobe. Zato pa jim je treba posvečati tem večjo pozornost. V marcu in aprilu naj jih čebelarji stalno nadzorujejo, da jim ne bodo tik pred prvo spomladansko pašo od gladu pomrle."To velja zlasti za tiste, ki jeseni niso združevali in so zazimili družine z nezadostnimi zalogami hrane. F. C. Resa v Zasavju. Vzhodno od postaje Zagorje ob Savi je soteska Šklcndrovec, izhodna izletna točka za naš Kum. Griči in holmi, ki se dvigajo na obeh straneh soteske, so več kilometrov daleč poraščeni z reso. Le tu in tam sameva kako drevo, vmes pa se bohoti nizko grmičevje. To je pravi raj za čebele. Z reso poraščeni obronki pogorja jim nudijo kako pomlad toliko nektarja, da ga ne morejo popolnoma izkoristiti. Na žalost pa so taka leta dokaj redka. Čebelarim že preko četrt stoletja, a pomnim le nekaj dobrih donosov z rese. V izobilju je resa medila v letih 1027, 19^2. 19^8 in 1940. Tedaj smo morali čebelarji že sredi marca odpreti medišča, da smo napravili v panjih prostor za odlaganje nektarja. Konec marca so bila medišča po večini nabito polna medu, tako da smo morali točiti še pred rojenjem. Tukajšnji čebelarji imajo roje po navadi že sredi maja. — Letos opazujem razvoj rese in upam, da se bo spet izkazala, ako ne bodo seveda mrzli vetrovi prekrižali mojih računov. — Verbajs Jože. Tudi iz prakse. V lanskem letniku Slov. čebelarja piše tov. ?.unko pod naslovom »Iz prakse«, da izmotavanje kapic (pokrovci zalege) ni vselej znamenj^ rojenja. Ker je izmetavanje kapic pri starih kranjičarjih veljalo za popolnoma zanesljivo znamenje pripravljajočega se roju, se mi zdi potrebno spregovoriti o teni nekaj besed. V kranjiču je prostornina povsem drugačna (niunjšu) kakor v AŽ-puiiju. Krnnjič je bil kur hitro poln zalege, obnožine in medu. Povsem razumljivo je, da je mlada matica ob času dobre paše numah izrabila vso razpoložljivo prazno sutovje, ga zalegla s čebeljimi jajčeci in nazadnje prešla k za-legunju trotovskih celic. Ker matica ni mogla več zalegati zaradi pomanjkanja prostora, je končno zalegla še nastavljeno matičnike. Čebele so pridno krmile ličinke v matičnikih, medtem pa so se pričeli polegati prvi troti. Odpadajoče kapice so nosile čebele zjutraj iz panja, pa so mnoge izhied njih obležale na bradah v opomin čebelarju, naj bo pazljiv. Ker v kranjiču čebelar ni brskal in ni delal zmede med zalego s prestavljanjem, je šlo vse po naravni poti. Roj sc jo ob danem znaku res dvignil. Torej je bilo znamenje sigurno. Danes pa čebelar prestavlja zalego sem in tja, dodaja nove prazno sate, s tem pa tudi nekako spreminja naravna pravila. No, deloma pa so le v veljavi tudi pri čebelah v AZ-panjih. '/a dokaz tale primer: Lani so v bližini mojega čebelnjaka postavljali nov kozolec. Med tesarji je bil tudi čebelar, ki so ga moje čebele zelo zanimale. Vsako jutro jih je prišel pogledat. Ko pridem neki dan konec aprila k čebelam (od čebelnjaka sem oddal jen kake 4 km), me začne prepričevati, da bodo štirje AZ-panji rojili, ker "je našel že več juter zapored pri njih polno kupic pred žrelom. Jaz sem se mu smejal, a 011 je trdil svoje. Cez nekaj dni, ko sem bil odsoten, so res vsi omenjeni štirje AZ-panji rojili. Torej ga iz-metavanje pokrovcev le ni prevarilo. Janez Gosposvetski Nc pozabimo! Minulo leto je bilo izredno deževno in hladno. Zato je bila v vsej Sloveniji slaba paša. Pomlad ni dala ne medu ne rojev, poletje razen tam, kjer je medila hoja, tudi nič in nazadnje je prišel še tretji nič: ajda. Bilo je je dosti posejane in ob cvetju je bilo lepo vreme, vendar ji zaradi preobilne moče zemlja ni nudila tiste toplote. ki ji je potrebna za medenje. Jasno je bilo, da bo zaradi tega treba skrčiti število plemenjakov najmanj za polovico. Le tako bi bilo mogoče dobiti za ostale družine skromno zimsko zalogo. Za sladkor ni bilo dosti upanja in če pi ga dobili, bi bilo že prepozno za jesensko pitanje, ki mora biti zaključe- no vsaj v prvi polovici oktobra. Čebelarska zadruga je storila, kar je mogla in tudi obljubila, da ga bomo dobili. To je marsikaterega čebelarja zapeljalo, da je pustil več družin čez zimo, kakor bi smel. Cas je tekel, sladkorja pa ni bilo in marsikatera družina ni imela niti polovične zimske zaloge, ko je nastopil zimski počitek. Kaj bo s takimi družinami, si lahko vsak sam misli. Ze tako je letos zaradi mile zime poraba hrane večja kot druga leta, ko so prezimovale ob polni skledi in v zmernem mrazu. Žalosten bo letos prvi spomladanski pregled pri čebelarjih, pri katerih niso dobile družine jeseni nobene pomoči. Lakotu bo opravila svoje. Ze decembra, ko so imeli čebelarji v višjih legali sončne in izletne dneve, so družine umirale. Som sem slišal čebelarja, ki je tožil tovarišu, du je zadnji hip rešil družino pred smrtjo. To je bilo v začetku decembra, a sedaj smo sredi januarja, ko je poraba medu zaradi za-leganja vsak dan večja. Ko bomo imeli prve tople dneve in bodo čebele letele, preglejmo vse družine! Ako bi jim primanjkovalo hrane, jim jo skušajmo na kakršen koli način dodati. Kar je preživelo do sedaj, skušajmo za vsako ceno ohraniti še naprej. Res je težko za denar, vendar pravi čebelar se. ne bo pomišljal, ako je na tehtnici življenje njegovih čebel. Denar za sladkor bo že kje staknil. Rajši bo pil sam in vsa njegova družina grenko kavo, samo da bo rešil čebele. Saj ve, da niso same krive, ako niso dosti nabrale. Ve, da mu bodo ob dobri letini stotero povrnile vse stroške, ki jih ima letos'z njimi. Zaupanje v prihodnjost je tista gonilna sila, ki drži stotine slovenskih čebelarjev pokoncu, du ne omagajo pod šibo slabe letine. Virmašan. Prepih je čebelam zoprn. To je splošno znana, čeprav včasih premalo upoštevana čebelarska resnica. Na krajih, koder vlada prepih, za čebele ni pravega mesta. Niti cvetje na takšnem kraju ne medi, če sploh še uspeva: tam nikoli 110 bodo cvele »mokrocvetoče rožce« čebelarske poezije, ampak bo le trda borba za goli obstanek. Prepih močno vpliva tudi na samo razpoloženje čebel, čeprav ne v vseh primerih enako. O zanimivi takšni razliki mi je nedavno pravil čebelar. čigar čebelnjak je precej izpostavljen vetrovom, zlasti »krivcu« od severne strani, ki preko polhogra iskili hribov piha med »morostarje«, in vzhod- niku, ki se z rakitniške planote za Krimom spušča na barjunsko ravnino. Kra-jenci, kočani in ostali prebivulci obrobnih barjanskih vasic med Preserjem in Borovnico mu pravijo »rakiška burja«. Omenjeni čebelar v zučetku svojega čebelarjenja na vetrove ni posebno pazil, saj je kot vsak začetnik imel drugih čebelarskih skrbi dovolj. Le čudno se mu je zdelo, da je kak dan pri čebelah naletel na izredno razdraženost. Komaj je odprl panj, že so se vsule njegove ljube čebelice kot sršeni vanj, da jih je bil takoj ves živ. Ce je hotel nameravano delo opraviti, je moral hočeš nočeš dopustiti, da so ga živalce obdela-vale po vseh predpisih čebelarskega bontonu, ali pa delo odložiti. Iste družine so bile ob drugi priliki krotke kot ovčice, da je lahko počenjal z njimi, kar je hotel, ne da bi ga ena sama čebela pičila. Kot pravi »morostar« je Vad-njalov Polde polagoma le »pogruntal«, kaj je krivo različnemu vedenju čebel: veter oziroma prepih! Ce je ob severnem, slabšem ali močnejšem vetru odprl panj, je veter silil v panj od zadaj, žival je bila tedaj pohlevna in krotka, kakor ob brezvetrju. Ce pa je pihal vzhodnik, je v panju nastal prepih od nasprotrffe strani, od žrela, in žival je bila tedaj vedno sitna in naježena; kar završalo je v panju in ni bilo miru, dokler panja ni- zopet zaprl. Naš čebelar je iz tega napravil edino primeren zaključek in se po njem ravnal, zlasti potem, ko so mu čebelji piki pregnali iz kosti zadnje ostanke hudega revmutiz-ma: kadar piha vzhodnik, pušča čebele v miru. Vadn jalov Polde ima gotovo še več takihle majhnih čebelarskih spoznanj za bregom; vsaj tako nekako je med pogovorom namignil. Obljubil je, da jih bo kar sam povedal v »Čebelarju«. Naj se le oglasi! A kmalu! Saj mu ne bo trebavpredolgo čakati na objavo, kajti pred vrati Čebelarjevega urednika ni takega navala in gneče kakor, recimo, pred blagajno v kinu. Deel Učinek DDT na čebele. Preparat DDT, ki so ga začeli med vojno izdelovati na veliko, uporabljajo v vedno večjih množinah v boju proti insektom. V jnnogih državah se čebelarji upruvičeno pritožujejo, kako jim DDT uničuje čebele, kadar bero na sadnem drevju ter poljskih in vrtnih kulturah, pobrizganih o nepravem času s tem. za žuželke najstrašnejšim strupom. Nad njegovo uporabo zahtevajo državno nadzorstvo V letošnjem Bee World poroča nelyio, kako se je roj usedel na streho, popra-šeno z DDT. Čebele se niso združile t grozd, ampak so samo lezle okoli manjše gruče, v kateri je bila matica. Takoj so v bližini namestili prestrezalnik, prenesli vanj matico z nekaj čebelami in ga pustili tamkaj, da bi se vanj nalovile še ostale čebele. Toda nobena se ni do večera več zatekla v prestreiainik. Na večer so matico odnesli v stanovanje, kjer pa je že čez eno minuto poginila z zadnjimi čebelami vred. Čebelji strup. Poročila o množini čebeljih pikov, ki jih človek prenese, so navadno pretirana. Po svoji kemični sestavi je čebelji strup zelo soroden kačjemu strunu, ki tudi ni pri vseh kačah enak. Razlike v učinku pri kačjem piku so zelo odvisne od koncentracije in množine strupa in ne samo od kemičnih posebnosti posameznih vrst. Laboratorijski poizkusi so dokazali, da množina strupa 430 čebel ustreza enkratnemu piku klopotače. Torej mora biti okoli 500 čebeljih pikov smrtna doza za odraslega človeka. O prašilčkih. Pogostne so pritožbe, da prašilčki slabo prezimijo. Zlasti prašil-čki na tri sate naj bi bili občutljivi. Sedaj se pa spomnite, kje ste navadno videli stati take panjičke. Ali ne na kraju, ob steni in največkrat v spodnji vrsti i* Tja prašilček ne spada! So mar naši starši rinili otroke na rob postelje? Otrok je ležal (marsikje je še danes tako) na sredi med njimi ali drugimi odraslimi, da ga ni zeblo. Ce hočemo, da nam bo prašilček dobro prezimil, ga moramo imeti v drugi vrsti, pa ne na kraju. Stati mora med dvema močnima družinama, da ga grejeta. Tam se bo dobro počutil tudi trosntur; saj bo dobival toploto z vseh štirih stra"i. Ce nimamo matičnjaka. morajo biti prašilčki na paro Potem jih luže namestimo na op:sani način. Žunko. Okuženi panji postanejo zopet uporabni, če jih ožgemo s spajalko. Ker pa je danes spajalko težko dobiti, predlaga v dunajskem »Bienenvatru« neki čebelar tale postopek: Na les vlijemo nekoliko gorilnega špirita in ga takoj nato prižgemo. Plamen je tako močan, da zamori vse bolezenske klice. Postopoma ožgemo na ta način ves panj, zlasti znotraj. Paziti je treba seveda pri tem, da se les ne vname. Ce bi podlaga začela goreti ali tleti, zadušimo ogenj s kpko cunjo. NAŠA ORGANIZACIJA ODGOVOR ČEBELARSKI DRUŽINI V SENOŽETIH Odbor Ljubljanske čebelarske družine se čudi, da je na njegov dopis odgovorila družina in da ni našla niti besedice, s katero bi obsodila surovo uničevanje zadružnega čebelnjaka. Namesto da bi pomagala izslediti zločinca, pa tako rekoč zagovarja njegovo dejanje. Ne bi se smela tako spozabiti. Prav tako je obsojanja vredno, da se zadira v male čebelarje — »tuje bogataše«. Vse prej kakor tovariško je, če nas imenuje tujce in nas primerja z okupatorji in fašisti. Tako pojmovanje ni prav nič sodobno. Zato ga energično zavračamo. Družina pravi: Tujega nočemo, svojega ne damo! Kaj tujega smo pa ponujali njenim članom in česa svojega ne dajo, oziroma kaj njihovega smo hoteli mi? Ali pase na primer naš ljubi sosed svoje nebogljenke na »svojem«? Po drugi strani ni lepo, da senožeški čebelarji svojim sovaščanom nečebelarjem ne privoščijo skromnega zaslužka, ki ga dobijo od prevaževalcev, da jim čuvajo čebele, kar je, kakor je videti, zelo potrebno. Poleg tega Ljubljančani v predaprilski Jugoslaviji še nismo prevažali v Senožeti. Šele predlanskim smo napolnili svoj čebelnjak, lani pa smo hoteli domačinom, ali pravilneje rečeno, razburjajočemu se sosedu na ljubo polovico čebelnjaka prestaviti, a so nam neznani hudobneži to preprečili s tem, da so razbili pol strehe. Ne bodimo otroci in ne slepomišimo! Menda vendar nismo sami poškodovali čebelnjaka! Kdo je imel interes na njem? Prav gotovo ne nečebelarji, med čebelarji tudi ne tisti, ki so oddaljeni, in tudi tisti ne, ki se niso razburjali in niso pretili. Določno žalibog nismo mogli ugotoviti in imenovati storilca, ker ne vemo zanj. Čudno se nam torej zdi, zakaj navaja družina nekega v narodno-osvobodilni borbi prekaljenega človeka; mi ne vemo, koga misli in ga torej nismo mogli imenovati lopova. Tudi ne moremo verjeti, da bi se v narodno-osvobodilni borbi prekaljen človek mogel tako spozabiti nad imovino, ki ni njegova. Lani so trije člani ljubljanske družine imeli v čebelnjaku samo spomladi 43 panjev, kar gotovo ni preveč glede na tamkajšnjo dobro spomladansko pašo, ki je tistih pet sosedovih čebeljih družin ne more docela izkoristiti. Pa je bilo toliko razburjenja! Čudno je, da se ni nihče razburjal, ko je lani neki čebelar, ki pa ni bil Ljubljančan, postavil 70—80 družin v neposredno bližino našega čebelnjaka; v večji razdalji pa je bilo še več skupin »tujih« punjev. Pa kje so tisti senožeški čebelarji, ki so izgubili 121 družin? Minuli dve leti smo imeli le enega čebelarja s kakimi petimi panji v naši bližini. Naših 43 panjev predstavlja torej tistega grešnega kozla, ki mora nase vzeti vse grehe bližnje in daljnje okolice v sedanjosti, preteklosti in morda še v bodočnosti. Ce je zaradi pripeljanih 43 panjev padlo 121 domačih družin, moramo pa že reči, da domači čebelarji niso napredni. Kakšne pojme imajo o čebelarstvu, kako nazadnjaško je usmerjen celo odbor čebelarske družine, kaže tole mesto v dopisu: »Žalostno je videti^ kako tuje čebele brezskrbno letajo po cvetju, dočim morajo biti naše priprte. če hočejo sploh ostati pri življenju. Da nam ne nosijo medu, jim ne moremo zameriti, ko pa tuje kot okupator Nasedajo pasišča. Saj so morale zgubiti veselje do dela, ko so spoznale ,da je ves trud zaman.« Kaj takega še nisino čitali v resnem čebelarskem listu in se čudimo uredniku, da je to priobčil* Dejstvo je, da danes ne moreš čebelariti, kakor si nekdaj. Moraš biti napreden, če hočeš doseči kaj uspeha. Čebelam ne smeš jemati sproti vsako kapljico medu, moruš jim tudi dati, če so potrebne, kajti skrbeti moraš, da so družine močne. Potem ti bodo nabrale medu in se bodo znale tudi uspešno braniti, če bo potrebno. * Dopis je bil polemičnega, ne pa strokovnega značaja. Prav zaradi tega ga je bilo treba objaviti v celoti. Sicer pa je itak izšel v organizacijskem in ne v strokovnem delu lista. Zaletavanje v urednika zaradi objave neokrnjenega dopisa je prav tako malo umestno kakor jadikovanje nad brezposelnostjo domačih čebel v citiranem odstavku. Uredniku bi preostalo kvečjemu še to, da bi vrgel dopis v koš, toiia vprašanje je, če bi bil tak postopek demokratičen. — Uredništvo. Slabičev nr .škoda, če padejo. Smelo trdimo, da padca 121 družin niso bili krivi pre-važevalci, ampak nazadnjaški domači čebelarji. Poboljšajo naj se, pa ne bo takib pritožb. Čudno je, da so na pasiščih vedno pripeljane čebele tiste, ki ropujo in morijo, ne pa domače, ki že poznajo vsako medovito rastlino v svoji okolici 111 so že vle-tene. Tu vsekakor nekaj ni v redu. Vsepovsod, tudi v Rusiji, se v čebelarstvu danes poudarja ogromna važnost prevažanja, da se čim bolj izkoristijo darovi narave in da se oplodi čim več cvetov naših kulturnih rastlin. Nočemo pa kljub vsemu trditi, da prevaževalci včasih rie greše, toda ljubljanska podružnica ni storila nikakega greha. Zalo je vsa odurna gonja proti njej neupravičena, netovariška in grda. To je naša končna beseda. ZAPISNIK o sestanku sotrudnikov Slov. čebelarja, ki se je vršil 9. januarja 1949 v prostorih Čebelarske zadruge Vabilu na sestanek sc je odzvalo 18 sotrudnikov iz vseh krajev Slovenije. Ob 10. uri ga je otvoril predsednik zadruge tov. Cvetko s pozdravnim nagovorom, v katerem je poudaril, da je naše strokovno glasilo ogledalo delovanja zadruge. Zato mu moramo posvetiti naj večjo pozornost. Poskrbeti moramo, da ga bo članstvo redno prejemalo in da ga bo tudi vsebinsko zadovoljevalo. Pri tem se ne smemo zanašati na tujo pomoč, temveč mu moramo samoiniciativno utirati pot k večjemu napredku. Nato je pozval urednika tov. Rojca, da poda svoje poročilo. Tov. Rojec je v obširnem referatu pojasnil vse momente, ki so od zadnje sotriul-niške konference v decembru 1946 pa do danes vplivali na urejanje in izhajanje našega glasila. Na tej konferenci so se sotrudniki obvezali, da bodo list podprli z določenim številom člankov. Svojini obljubam so ostali zvesti in tako se j<- zgodilo, da v letu 1947 skoraj ni bilo zadrege zaradi člankov. Prve ovire so se pojavile v začetku leta 1948, ko bi morala iziti slavnostna številka oh priliki 50letnice Slov. čebelarja, še bolj pa proti koncu, ko zadnje številke zaradi pomanjkanja gradiva sploh niso mogle iziti. Da oživi sotrudniško delo in pomore listu iz nastale krize, je zadruga sklicala današnji sestanek. Letnik 194? je izšel na 352 straneh. Snov je bila zlasti od srede leta dalje porazdeljena v zaokroženih enotah na posamezne številke. Nekaj enotnosti kaže že 4. številka s članki o posledicah hude zime 1946/47. Dvojna '5.—6. številka je bila posvečena rojenju in deloma vzreji matic. 7., 8. in 9. številka so obravnavale naše pasne razmere in prinesle opise nekaterih najvažnejših medovitih rastlin. 10. številka se je bavila s preuredbo AZ-panja za daljše prevoze, It. s prevozniškimi vprašanji v splošnem, 12. pa s pridobivanjem voska, obnovo satja in izdelovanjem sat-nic. Mnogo pozornosti je vzbudil prevod Geinitzove razprave o hoji in smreki kot izvorih medu. Skupno je sodelovalo 42 pisateljev s 74 originalnimi prispevki in 4 prevodi. Največ člankov je napisal tov. Bezlaj. V letu 1948. list ni izpremenil svoje oblike, enotnosti v urejevanju pa ni bilo mogoče več doseči. Dvojni številki I.—2. in 3.—4. sta izšli šele v aprilu hitro druga za drugo. 5. številko je pripravil za tisk uredniški odbor, 6. in nadaljnje številke pa zopet prejšnji urednik. Letnik obsega 328 strani. V njem je zastopanih 43 pisateljev s 64 članki. Med temi je 5 prevodov in 1 ponatis iz »Proteusa«. Najbolj zvest sodelavec je bil tudi v tem letu dr. Bezlaj, razen njega pa izstopajo predvsem kvantitativno še tovariša Debevec in Žunko ter tovarišica Savinjska. V letih 1947 in 1948 se je tiskal list v 7000 izvodih. Večje naklade zaradi pomanjkanja papirja ni bilo mogoče doseči. V tekočem letu bo trebu naklado najbrž znižati ali pa skrčiti obseg posameznih številk. Po nalogu direkcije za grafično umetnost smemo porabiti za vseh 12 številk le 3000 kg srednjefinega papirja. V tej količini je vračunan tudi papir za ovitek. Naročnina je znašala zadnje leto 75 din za člane zadruge, 100 din za nečlane. Po sklepu ene izmed poslednjih sej izvršnega odboru bo ostala v-tekočem letu ne-izpremenjena. Odbo.r je tudi zvišal honorarje in na željo sedanjega urednika poveril urejanje kolektivu petih sotrudnikov. Po poročilu ttAr. Rojca se je razvila živahna debata. Med prvimi se je oglasil k besedi prejšnji dolgoletni urednik Slov. čebelarja tov. Bukovecc in prikazal te- žuvno stališče, ki gu iniu urednik glede na zahteve članstva in glede na zahteve izvršnega odbora. Prvi kakor drugi si laste nadzorstvo nad njegovim delom in terjajo od njega naravnost nemogoče stvari. Tako ravnanje moralno tlači urednika in ma jemlje veselje do delu. Kar se tiče obsegu listu, je morda sedanji urednik posegel nekoliko previsoko. Sotrudnikov Slov. čebelar nikoli ni imel mnogo, s smrtjo nekaterih starejših člunov zadruge pa se je njih število še znižalo. Ta upad je bil tem bolj občuten, ker ni bilo nadomestila iz vrst mlujše generacije. Končno so odbijali od sodelovanja pri listu tudi dosedanji nizki honorarji. Zato ni nič čudnega, da je Slov. čebelar zašel v krizo, iz katere ga bo mogoče spraviti le z naj-veejim naporom. Tov. Sokol je priporočil uredniku, naj bi si pridobil dopisnike zlasti med podeželskimi praktiki, tov. Bezlaj pa je bil mnenja, da bi bilo treba pritegniti k sodelovanju tudi prirodoslovce z univerzitetno naobrazbo. Pridobiti jih bo seveda mogoče le tedaj, če bodo članki vsaj toliko dobro plačani, kot so pri drugih strokovnih listih. Tov. Rome je vprašal, kaj je z našo strokovno knjižnico. Knjige so podlaga za pisanje člankov, toda če si jih hočeš pri zadrugi izposoditi, te navadno odpravijo z izgovorom, da knjižnica še ni urejenu. Izvršni odbor nuj poskrbi, du začne čimprej redno poslovuti. Tov. Peternel je primerjal nuSe glasilo s čebelarskimi listi iz inozemstva in ugotovil, da prav nič za njimi ne zaostaja, da nekatere po opremi in vsebini celo prekaša. Potruditi sc moramo, da ostane še nadalje samostojno in vsaj na taki višini, kot je sedaj. Fuzija s kakim sorodnim strokovnim listom, o kateri se zadnji čas šušlja, bi n jegovo vrednost znatno znižala. Da bi mu pomogli iz zagate, v katero je zašlo, bi bilo prav, da bi se tudi na današnjem sestanku izjavili udeleženci, s kolikimi njihovimi članki lahko računa uredništvo v novem letu. Na ta predlog tov. Peternela se je 16 sotrudnikov obvezalo, da bodo do konca leta napisali 41 člankov. Urejena je bila tudi izmenjava inozemskih čebelarskih listov. .Nemške liste bo vsakokrat pregledal in o v njih objavljenih izsledkih poročal v našem glasilu tov. Bukovec. Francoske liste bo proučil tov. Peternel, italijanske tov. Martelanc, angleške tov. Senegačnik, slovanske pa tov. Bezlaj. Po predlogu tov. Rojca, naj bi za pretekli dve leti podelil izvršni odbor sotrud-niške nagrade izven običajnih honorarjev naslednjim tovarišem: Bezlaju 2000 din, Debevcu 1500 din, Žunku in Savinjski pa po 1000 din. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje je bil govor o osmrtnicah. Daljše osmrtnice naj bi list prinašal le o vidnejših čebelarjih, o drugih pa le kratka obvestila, da so umrli. V teku debate so se sot-rudniki dotaknili še nekaterih manj važnih vprašanj. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zadruge z bodrilnim poslovilnim govorom zaključil uspelo konferenco ob 13. uri. DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE 'j 9. sej« dne 14. jan. 1949. Po otvoritvi seje pozove tov. predsednik s primernim nagovorom navzoče odbornike, da počastijo spomin pok. tov. Košmerlja, referenta za čebelarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo LRS, in da se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Nagrade, ki naj bi se v bodoče delile sotrudnikom »Slovenskega čebelarja« poleg že določenega honorarja, mora predhodno odobriti upravni odbor. Tovariši Cvetko, Arko in Jelnikar so se sestali in posvetovali o novi najemni pogodbi, ki jo je treba skleniti s tov. Tavcqrjem zaradi mizarske delavnice. Sklenili so, da naj gre tov. Jelnikar v Kreplje in uvede tamkaj isto poslovanje, kakor je na Vrhniki. Delavci in tov. Tavčar naj prejemajo plačo po učinku dela, to se pravi od izdelanega blaga. Na sestanku sotrudnikov »Slovenskega čebelarjat je bilo navzočih 17 dopisnikov. Obvezali so sc, da bodo pridno sodelovali pri listu in ga skušali obdržati na dosedanji višini. Na predlog tov. Miheliča smo sklenili, da mora urednik vsak polemičen članek pred objavo predložiti odboru v pregled. Na nedeljo 16. jan. 1949 smo sklicali sestanek vzrejevalcev matic. Čebelarski podružnici v Ljubljani bomo odgovorili, da brez občnega zbora ne more izvesti likvidacije, zlasti ne, ker ni dobila od nas naloga, da naj jo izvede. Odpoved službe tov. Angele Rebolj smo vzeli na znanje. Služba ji prpneha v roku, ki ga določa zakon, blagajno v trgovini bo prevzela namesto Rebolj Angelo tov. Komočar Marija. Naša zadruga letos ne bo naredilu popisa čebelarstva, ker bo to izvršil državni statistični urad. lllode, ki smo jih kupili za rezanje desk za panje, bomo prepeljali nu žugo v Postojno in Ajdovščino z avtomobilom RZKZ. Uredili smo delo in prejemke delavci-m v satnišniei. Kdor bo prevzel nadzorstvo nad satnišnico, bo prejemal od časa do časa poleg svoje plače še din 130.— nagrade. Ako ne bo zadržkov, bomo tudi iz drugih republiških edinic sprejemali vosek za predelavo v satnice. Tovariša Zupanca iz Hamborna v Nemčiji bomo naprosili, da nain preskrbi nov stroj za izdelovanje satnic. V zadrugo smo sprejeli nove člane od št. 700S pa do 7014. Tov. Gromu Ignacu, višjemu obrutovodju mizarske delavnice na Vrhniki, smo odobrili din '5000.— nagrade. Zvišali smo plačo tov. Mudlak Mariji in Bole Mariji, vsaki za din 300.— mesečno. ZADRUŽNI VESTNIK Občni zbori Pozivamo vse čebelarske podružnice in družine, da skličejo tudi letos svoje občne zbore, kakor so to delale druga leta. Delo na čebelarskem polju ne sme nikjer zastati. V primeru, da bi prišlo do kakšnih sprememb, bomo čebelarske podružnice in družine o tem pravočasno obvestili in jim dali potrebna navodila za nadaljnje ravnanje. Naročnina za »Slov. čebelarja« 12. številki »Slov. čebelarja« za leto 1948 smo priložili poziv vsem zamudnikom, da naj takoj poravnajo zaostalo naročnino za leto 1946/47 in 1948, ker jim bomo v nasprotnem primeru list ustavili. Za leto 1949 znaša naročnina za našTist kakor v letu 1948. za člane din 75.—, za nečlane din 100—, List bodo od sedaj nuprej prejemali samo tisti člani, ki bodo naročnino naprej poravnali. K temu koraku nas je prisililo neredno plačevanje naročnine. Pridelek facelijinega semena Pozivamo vse tiste, ki smo jim lansko leto dali v posevek facelijino seme in nam do danes niso javili, koliko semena so pridelali, naj to takoj storijo, da bomo lahko izračunali, kakšen je bil skupen uspeh te akcije. Akacijeve sadike Opozarjamo čebelarske podružnice, družine in člane, da ima državna gozdna uprava na razpolago 200.000 akacijevih sadik Cena je din 200.— za tisoč, sadik. Naročite jih čimprej in jih pravočasno posadite! Ko bo akacija dorasla in cvetela, jo bodo vaše čebele pridno obletavale in nabirale nektar na njej. Natančnejšo informnčije dobite pri državnih gozdnih upravah. Z oddajo voščin in voska pohitite! Ker nameravamo zadružno satnišnico preurediti in povečati, bomo v maju prenehali z njenim obratovanjem. Zato pozivamo čebelarje, da voščine, ki so jih namenili za pretopitev, in vosek, ki ga mislijo dati predelati v satnice, čimprej oddajo v naši čebelami. S satnicami jim lahko takoj postrežemo, ker jih imamo dovolj izdelanih. Na predelavo jim torej ne bo treba čakati. Za oddane voščine in vosek bodo na mestu prejeli ustrezajočo količino satnic. Predavanja Nekatere podružnice odnosno družine se že sedaj obračajo na zadrugo s prošnjami za predavanja. Ker- pa nam predavateljev primanjkuje, pozivamo še ostale, da nam čimprej sporoče, kje in približno kdaj jih žele imeti. Navesti je treba tudi snov, ki naj bi so na sestankih obravnavala. Po teh prijavah bomo napravili natančen razpored vseh predavanj za tekočo sezono in se tudi po njem ravnali. Prijave pošljite do srede marca! Na zamudnike se ne bomo mogli ozirati. Ker večina čebelarjev nuna pri rokah zakonu o dohodnini, priobčujemo spodnji primer. Pri sestavi davčne prijave naj davčni zavezanci prilagode števila dejanskemu stanju svojega čebelarstva. Tiskovina ima dva dela: davčno prijavo in prilogo. Obe sta pregledni in ju je prav lahko izpolniti. Navajamo le bistvene točke. A. Razčlenitev dohodkov: Prodano blago: med: 180 kg po 120 din 'din 21.600— vosek: 2 kg po 220 din 440.- žive čebele: 4 družine po 1.500 din „ 6.000.- sprašene matice: 10 po 200 din 2.000.— Kosmati dohodek din 30.040. B. Režijski stroški: 1. Najemnina za čebelnjak din 2.000. 2. Najemnina za shrambo večjega inventarja .. 600— 3. Mezde v denarju in blagu pri točenju medu 720.- 4. Prevoz čebel v pašo in nazaj .............................. 4.000.- 5. Mezde delavcem pri nakladanju in razkladanju čebel 1.200.— 6. Za čuvanje čebelnjaka in čebel (v medu) 1.000. 7. Amortizacija 10 % od 50.000 din................................ .. 5.000.- 8. Zavarovalnina čebelnjaka, inventarja in čebel 2.000. 9. 40 potovanj po železnici 3.000.- 10. Za kuhanje voščin................................................... 300.- 11. Za izdelovanje satnic in davek na ta proizvod 420.— 12. Popravilo čebelnjaka 1.900— Skupaj • din 22.140— Kosmati dohodek din 30.040. Režijski stroški „ 22.140,- Cisti dobiček din 7.900.-‘~ Pripominjumo, da navedejo točke 1., 2. in 6. tisti čebelarji, ki nimajo svojega ; čebelnjaka. Točka 7.: Zakon dovoljuje, da odpišemo vsako leto nekaj za obrabo čebelnjaka, orodja in panjev, ker je inventar leto za letom manj vreden. Odpisu pravimo amortizacija. Točka 10.: Voznino za. potovanje po železnici si sme zaračunati čebelar, ki ima svoj ali najet čebelnjak daleč izven svojega stalnega bivališča, tako da mora potovati po železnici. — Dela, ki smo ga sami naredili, si ne smemo zaračunati, prav tako ne stroškov za prehrano, stanovanje ali nakup novega inventarja. Ni potrebno, da dodamo prijavi priloge. Ako bi pa davčna komisija ne upoštevala režijskih stroškov, lahko vložimo proti rešitvi pritožbo, ki jo pa moramo opremiti s potrebnimi dokazili. K režijskim stroškom lahko prištejemo tudi čebel jr družine, ki so odmrle zaradi kake bolezni ali druge nezgode. Čebelarji, ki so hišni in zemljiški posestniki ali imajo druge vire dohodkov, izpolnijo tudi stolpce 111, IV in V. Ko ste izpolnili vse točke, prenesite skupne vsote iz II, III, IV in V' ter jih seštejte! V praznem prostoru lahko pojasnite in utemeljite posamezne postavke. , Čebelarji! Prečitnjte natančno gori navedena pojasnila! Seznanite /. njimi tudi tiste svoje tovariše, ki so člani davčne komisije. Ker so to večinoma nečebelarji, ne morejo pravilno tolmačiti čebelarjevih težen j. Posnemajmo čebele in pomagajmo tudi mi graditi svojo novo državo! Skoraj nov čebelnjak m 14 AZ-panjev, naseljenih z močnimi družinami prodam za zmerno ceno. Co- • belnjak je zložljiv in ima dvojne stene z vmesnim opažem. V njem je prostora '■a 21 AZ-panjev. Sliko čebelnjaka si lahko interesenti ogledajo v Čebelarski zadrugi v Ljubljani. Poleg navedenega prodam tudi nekaj čebelarskega orodja in drugih potrebščin. Majdič Franc, Vir p Domžale. Čebelje družine roje. suhe čebele, med in vosek kupuje v vsaki količini Čebelarska zadruga za Slovenijo \ Ljubljani. Tvrševa cesta 2t. CENIK Panji in čebelarske potrebščine. Skrnjaki, f/c............................................................. Diu 37.50-68.50 AZ-panji na 10 satov, enotni üp, kom. . Din 1200. Stojalo za sate (kozica), kom. ... Din 140 Sipalnik, lesen, kom...................................................... Din 77,- Eksportni panj na 7 satov, kom . Din 700.— Panjiček na 4 sate, kom. . Din \72.~ Satniki (nezbiti), kom. . Din 350 Prečne zapore, kom. . Din 4 50 Sarnirji, 1 par . Din 2.85-4!20 Vijaki, lesni, l/e ... Din 8.50-32.- Kvaeice, kg............................................................... Din 35.- lečaj za vratca, francoski št. 6.......................................... Din 4._ Skrnjaki, l/e............................................................. Din 37.50-68.50 Podložki za škrnjake, 1/r ... Din 40.- Obročki z babico ... Din 1.60 Kotniki, navadni, l/c Din 92.50 Kotniki, Mihelič, kom. Din 3.50 Brizgalka za roje . . Din ' 353,— Čebelarsko pokrivalo Din 31.50 Zapah za žrelo, dvokrilen Din 4.15 Zapah za žrelo, enokrilen................. Din 4.05 Deščice za podlaganje satnic pri zažičevunju Din 17,— Kolesce za utiranje žice v satnice ... Din 23.50 Žica za zažičevanje satnic, pocinjena Din 10.50 Kadilniki................................................................. Din 260- Strgulja za snaženje panja Din 40,- Nož za izpodrezavanje satja . . . Din 38.50 Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja Din 255.— Gonilo za točilo.......................................................... Din 707.— Točilo Mihelič ... . . .. Din 3310,- Točilo Jugostroj Din 4300.- Koš za točilo na 4 sate Din 776.-- Koš za točilo na 3 sate . . . Din 726,- Sito za čiščenje medu, dvojno ... Din 125.— Priprava za zbijanje satnikov Din 108. B. Potrebščine za vzrejo matic Plemenilniki Din 64.50 Vzrejni satniki Din 15.50 -16.50 Matičnice, valilne........................................... . Din 5,— Matičnice Wohlgemuth . . Din 9.— Cepki za matičnice.........................................................Din • 2.— Sito za izločitev trotov z lijakom........................................ Din 592.50 C. Knjige Prof. Josip Verbič: Vzrejajmo najboljše čebele, vez..................Din 56. Prof. Josip Verbič: Vzrejajmo najboljše čebele, broš. Din 46.- Čebelarski zbornik 1. 1944, broširan...................................Din 25.— Dr. France Bezlaj: Drobci iz pradavnine .... Din 17.— , Žnideršič Anton: Naša košnica (v hrv. jeziku)...........................Din 32.— Prof. Stane Mihelič: Anton Janša...........................................Din 25.—