ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium J^OLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) NOVEMBER 20, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 274 JAPONSKA ZAHTEVA ENAKOST NA MORJU Ce Anglija in Amerika ne Privolita v zahtevo, bo sa-*nat vzela pravico v roke. "se sugestije za kompro-mis zavrnjene. London, 19. nov. — japon- * j ' poslanik Tsuneo Matsudaira ■ J, vrgel rokavico Angliji ^ Ameriki glede oboroževanja, Kiorju. Angleškemu zunanje- sta mmistru Sir Simonu je eno-iri yno sPoroČU, da ako Anglija tirm , 6rika ne dovolita Japonski Poni enakosti- Potem bo Ja-J/ka Prekinila vsa nadaljna ^anja 2a Skiep nove pogod-r«orZa °mejitev oboroževanja na sti č ter zavzela status enako-j z Pogodbe. šee jf^ka je zavzela to stalite D odgovor na kompromis- ^erilUdb° °d Strani Angliie Vn glasom katere bi se lakosf Ra paPirju Poznalo e-bi s : amPak obenem pa naj šn|m JaP°nska vlada z nekak-m0m Sentlemanskim sporazu-Ske<;ilZave2ala, da svoje pomor- ffiali0!.ne bo Ognila na status s ^stl z Anglijo in Ameriko. • toy rem So Pogajanja za obnovi-| ^g]iaornariške pogodbe med Ameriko i" Japonsko \ p Ideala na mrtvi točki. htflici K je Vtis- da Je na teto. ki r^nost celega princi-Ževan • remi Za omejitev oboro- Jap Ra mor-iu-v. q P°nska pravi, da njen vpliv k0st **u zahteva popolno ena- Oe bQ ZaPadnima silama in da Pt0tnisSprejela nobenega kom-a> ki bi ogrožal ta vpliv. Tednikov sin tožen za $25,000. 19- nov. - Mrs. Hter0 ' Digan- stara 60 let, likov -Je lansko zimo predsed-"a C Franklin, ki je dijak tovozi! | rd.. univerzi, na ulici Nkodk ji Prizadjal občutne ^ za Itije danes vložila tož-n '000 odškodnine. Ob ^niko"SreČe je P°licija Pred" Naln Vega sina oprostila kri-fe bil0 °h °dgovornosti. Rečeno ?oVo,n da je bilo za nesrečo od-I de5stvo, da je bila ulica p°krita z ledom. W n —"—~ p®torck dobila $25 c 0,) kralja ^ Mm Nder> Ont., 19. nov. ^en-f °livia Di°nne, mati Sela petorčk 3e danes ^terQ na?rado v znesku $25, ;Va 3e Poslal kralj George. >oie"aVvada je, da kralj iz Vlinf 26pa" Plača 3 funte PorS-V ($3-00) vsaki materi' j Da ^ trojčke, v tem sluča-! funt° 36 naSrado povišalo na \ ov šterlingov oziroma K V°Hlne sleparije je iznova preštelo ® šerifskih kandidatov v k^cM dah' Posledica je, da ISv er naPredoval za 648' \iv' rePublikanski kandidat \ a tree je izgubil 215 gla-Sov m>0krat Sulzman pa 383 ^tjem Nadaljevalo se bo s % glasov po ostalih war-Se SlCer misliti- da bi novo Sak8Premenil° izid volitev, Sti J*8110 Pa je, da so demo-m v " ,rePublikanci delali ro-^Ovn ter kradli McMastrove 6 debelo. - ' LOS ANGELES, 19. nov. — Mlada nemška dvojica, dr. Arthur Wittner in jegova žena, ki sta se pred par leti nastanila na nekem samotnem otoku na Pa-cifičnern morju, v želji, da se odtegneta hrušču in trušču modernega sveta ter živita kot A-dam in Eva v paradižu, je za svoj eksperiment plačala s svojimi življenji. Danes se je zvedelo, da sta' bili na nekem zapuščenem vulkaničnem otoku blizu Ekvadorja najdeni dve trupli. Gre se očividno za omenjeno dvojico. Poročilo o najdbi je poslal kapitan neke ribiške ladje, ki je slučajno priplul mimo otoka. Postal je pozoren, ko je na obali videl visok drog. Dvojica je očividno skušala priklicati pomoč kake mimoidoče ladje, predno je storila smrt od lakote in žeje. Trupli sta že razpadli. V bližini se je našlo tudi otroško obleko, toda nobenega sledu o truplu otroka. Kapitan Hancock iz Los An-gelesa, ki je dvojico obiskal V februarju na otoku Charles, pravi, da ni dvoma, da se gre za trupli dr. Wittmerja in njegovei žene. Pravi, da je bil njun sin, ki je bil rojen v "izgnanstvu", ob času njegovega obiska star dve leti. Vse kaže, da se je dvojica podala v malem čolnu na morje, da obišče neki bližnji otok, ko ju je zajel vihar ter vrgel na obrežje vulkaničnega otoka, kjer sta vzela konec od* gladu in žeje. SAMOMOR PRI ZABAVI CHICAGO, 10. nov. — Sredi veseljaške zabave je sinoči skočila iz osmega nadstropja v Commodore hotelu 26 let stara Mrs. Nellie Albin, ki je bila nekoč gledališka plesalka. To je že drug tak samomor v Chicagu v teku enega tedna. Pred nekaj dnevi je skočila iz 17 nadstropja nekega hotela 21 letna Lucille Nolan. MNOGO DENARJA JE ŠE VEDNO SKRITEGA WASHINGTON, 19. — V A-meriki je še vedno veliko denarja, ki ga lastniki ne zaupajo bankam, akoravno se je položaj izboljšal. V prometu je danes za $600,000,000 več denarja v bankovcih po $50 ali več kot pa ga je bilo pred oktobrom 1930, ko so ljudje začeli dvigati denar iz bank. CEPLJENJE PROTI INFAN-TILNI PARALIZI NEW YORK, — New-yorške zdravstvene oblasti bodo odredile, da se vse otroke, cepi proti infantilni paralizi z nekim novim serumom, ki se je izkazal uspešnim proti tej nevarni bolezni. ZAHTEVA DOSMRTNO JEČO ZA NAGCE. OKLAHOMA CITY, 19. nov. — Državni poslanec Marvin S. Wooten je naznanil, da bo predlagal zakon, da se obsodi v dosmrtno ječo organizatorje ali člane nudističnih kolonij. brezposelni veterani. Organizacija vojnih veteranov v Collinwoodu bo financirala nakup božičnih drevesc. Zaslužek pri prodaji se bo dalo brezposelnim članom. Smrt je končala idilo nemške dvojice na pa-cifičnem otoku Nemški zdravnik in njegova žena, ki sta se nastanila na samotnem otoku, da se umakneta hrušču sveta, najdena mrtva od lakote in žeie - #-— ZAMOREC PRIZNAL U- 1 MOR DVEH DEKLIC i . ROANOKE, Va., 19. nov. — . Zamorec Philip Jones, star 25 . let, je danes pred policijo pri-. znal, da je sinoči v Clifton For-t ge umoril sestri Alice in Ellen . Hill. Razmesarjeni trupli deklic . sta bili najdeni na nekem sa-. motnem kraju. Oblasti pravijo, i da je bila starejša izmed deklic pred umorom posiljena. V stra-> hu pred druhalskim nasiljem se je zamorca danes z veliko na-. glico odpeljalo v neki drugi . kraj. Zadnjič se je dekleti videlo živi v nedeljo ob 11. uri dopol-L dne, ko je na njun dom dospel . neki telefonski klic. Sestrična carja Nikola v Clevelandu V nedeljo je bila v Clevelandu ruska velika kneginja Marija, sestričina pokojnega carja Nikolaja, ki je govorila na ruski proslavi v muzikalni dvorani Public avditorija. Navzočih je i bilo več pravoslavnih škofov iz Zed. držav in Kanade in govorili so tudi zastopniki raznih drugih slovanskih narodov. Jože Grdina je prišel zastopat Slovence. Govorniki so se navduševali za panslavizem ter prerokovali konec boljševizma v Rusiji. Toda zborovanje ni bilo harmonično. Neki pravoslavni pop je napadal čehoslovaško vlado, katero jo dolžil, da skuša kar-patskim Rusinom, ki sedaj spadajo pod Čehoslovakijo, vzdti njih jezik in narodno kulturo. Čehoslovaški konzul dr. Kalda, ki je bil med povabljenimi gosti, je na to odgovoril, da bo Čehoslovakija v kratkem Rusinom dovolila avtonomijo. EKSEKUCIJA SCOTTSBO-RO ZAMORCEV ODLOŽENA NEW YORK, 18. nov. — U-rad Mednarodne delavske Obrane je včeraj prejel brzojavno sporočilo, da je najvišje sodišče , v Alabami odložilo eksekucijo zamorcev Haywood Pattersona in Clarence Norrisa, ki sta bila obsojena na smrt v znanem Scottsboro slučaju. Prvotni dan eksekucije, ki se je imela izvrši-, ti 7. decembra, je bil preložen na 8. februarja. Med tem bo o-bramba delovala na to, da se slučaj zanese pred najvišje sodišče Zed. držav. 15,000 RELIFNIKOV IZGUBILO DELO DETROIT, Mich., — Pretekli • teden je državna relifna administracija odslovila 15,000 mož, ki so bili na delu pri relifnih 1 projektih. Na delu ostane samo še 10,000 mož v mestu. S tem se poveča relifni problem mestne vlade in beda med brez-^ poselnimi postane še bolj akut-' na. V Detroitu je 62,000 dru-. žin odvisnih na relif. "Slavčki" Stariši so vabljeni, da se da- - nes zvečer ob 7.30 uri v S. N. D. - na St. Clair Ave., v spodnji dvo-) rani polnoštevilno udeležijo mesečne seje. ž Prof. Moley igra važno zakulisno vlogo Postal je zopet zaupni svetovalec predsednika Roose-velta. On je odgovoren za spoprijaznjenje administracije z velebizniškimi interesi. WASHINGTON, 19. nov. — lz zanesljivih virov se poroča, da je prof. Raymond Moley zopet postal eden najzaupnejših svetovalcev predsednika Roose-velta. Lani je njegova zvezda nekaj časa ugasnila. Ko je prišlo med njim in državnim tajnikom Hullom do preloma, je Molov, ki je bil tedaj pomožni državni tajnik, resigniral ter postal urednik novega tednika "To-day". Nekaj časa se je zdelo, da je Moleyjev vpliv pri administraciji izginil, zadnje čase pa se zopet uveljavlja bolj in 3olj, dasiravno nima nobene u-:'adne pozicije. Notranji administracijski kroji pravijo, da je Moley v prvi ■'rsti odgovoren za "premirje" ned Rooseveltom in velebizniš-limi interesi. Ljudje, ki imajo •pogled v situacijo, pravijo, da je bil Moley tisti, ki je Roose-.'elta prepričal, da se mora sprijazniti z industrijskimi in fi-lančnimi magnati^ če hoče, da do njegova administracija u-;pešna. Kot Rooseveltov zaup-uk je potem prepričal tudi vele-)izniške kroge, da ni dosti upa-lja za izboljšanja gospodai-skih •azmer, ako ne bodo delovali ■oka v roki z administracijo. Isti krogi tudi trdijo, da je iloley bolj kot kdo drugi odgo-'oren, da je Roosevelt pustil na :edilu Uptona Sinclairja v Ca-iforniji. Opozarja se, da je bil Roose-relt kolikor toliko naklonjen go-rernerski kandidaturi bivšega locijalista v Calif orni ji, dokler li Moley napisal članka, v ka-erem je nastopil proti Sinclair-evi izvolitvi. Moley prihaja po enkrat ali Ivakrat na teden iz New Yorka r Washington in ima dolga ve-erna posvetovanja s predsed-likom, o katerih ni v javnost likdar ničesar poročanega. 1000 ŠTUDENTOV GRE NA STAVKO NEW YORK, 19. nov. — Ti-oč dijakov City kolegija je iklenilo, da bo jutri od 11. ure lopoldne pa do 1. ure popoldne »dredilo stavko kot protest pro-i vodstvu šole, ki je izključilo reč študentov, ki so priredili de-nonstracijo, ko so se mudili na >bisku fašistični dijaki iz Itali-e. John Urbas Želi se zvedeti za John ali rack Urbasa, doma iz Unca pri lakeku, star okrog 26 let. Mati e zelo bolna ter ga želi videti. 5e kdo ve zanj ali pa če sam to •ita, naj se zglasi pri A. Kotar, L4510 Thames Ave., kjer dobi laslov matere. Benesch imenovan Včeraj se je zvedelo, da bo novoizvoljeni governer Martin L. L. Davey imenoval predsednika clevelandskega šolskega odbora Alfreda E. Benescha za ravnatelja državnega trgovinskega departmenta. Sneg na Pacifiku ' Dočim imamo v Clevelandu zadnje dni prav lepo vreme, pa» se iz San Francisca poroča, da i tretji dan padata dež in sneg. V Columbusu kuhajo prodajni davek COLUMBUS, O., 19. nov. — Nocoj se je državna zbornica' sestala k izrednemu zasedanju, na katerem se bo zopet rešetalo vprašanje davkov, katere se namerava naložiti za vzdrževanje javnih šol in občinskih vlad. Omejitev zemljiških davčnih naklad iz 15 na 10 "mills", ki je bila izvršena v Ohio potom referenduma, je znižala dohodke državne vlade. Vsi poskusi, ki so bili napravljeni lani, da se uzakoni prodajni davek, so se izjalovili. Letos pa bo pritisk večji kot kdaj prej. Splošen vtis je, da bo prodajni davek to pot gotovo uzakonjen, razen \ko delavci, na katere bi padlo njegovo breme, ne dvignejo tako močnega protesta, da si državni poslanci in senatorji ne bodo drznili iti preko ljudske volje. I Strašna beda med Japonskimi ljudstvom Izmozgavanje ljudstva od strani imperijalistov je o- živelo prodajanje deklet v prostitucijo. . TOKIO, 19. nov. — Delovno ljudstvo na Japonskem, v mestih kot na deželi, se pogreza v čedalje večjo bedo, za kar je odgovorno strahovito izkoriščanje, k,i ga prakticirajo japonski industrijalci. Delavske mezde niso nikjer na svetu tako nizke kot na Japonskem. Razen tega japonski imperialisti gradijo silen vojni aparat, za katerega se porabi 46 procentov vseh vladnih dohodkov. To je povzročilo, da je med izstradanimi .kmeti zopet oživel grozovit • običaj prodajanja hčera v pro- ! stitucijo. Poroča se, da je bilo v minulem letu 30,000 deklet , prodanih javnim hišam. Dekle- . ta, ki se jih prodaja, so stara od : 13 do 23 let. Cene znašajo od $3 do $300. 1 Vlada je postala čisto slepa in ! gluha za strašno bedo, v katero se pogreza kmečko prebivalstvo. Ko je mesto Osaka nedavno zadel strahovit tajfun, je vlada navidezno pričela z nekakšno pomožno akcijo, piše neki korespondent, ampak to pa le vsled tega, ker je bila katastrofa bolj špektakularna kot pa je počasno umiranje, kateremu je ljudstvo izpostavljeno leto za letom. Kolumbovi vitezi V nedeljo zvečer so imeli "Kolumbovi vitezi" v hotelu Al-lerton banket, na katerem je več govornikov poživljalo ameriške katoličane, da prično z veliko kampanjo, v kateri se bo a-meriško javnost poučilo, kako ■ silno je preganjana katoliška cerkev v Mehiki. Pred leti so Kolumbovi vitezi zbrali milijoi* dolarjev za boj proti mehikan-ski vladi. Kar govorniki niso povedali, je to, da je cerkev v Mehiki skupno s fevdalnimi veleposestniki skozi stoletja držala mehikansko ljudstvo v strašni bedi in ignoranci in da je to, kar se danes godi v Mehiki, le naravna posledica neznosnih razmer, katere je cerkev sama pomagala ustvariti. Zaroka \ Zaročila sta se Miss Sally Ko-streba, 1335 E. 88 St. in Mr. Rudolph Gorjanc, 976 E. 70 St. Čestitamo! Utilitetni magnati se boje vladne konkurence Pravijo, d6 bodo znižali cene elektriki ter se poboljšali, ako vlada preneha s preiskavami in konkurenco. ...... . 'ČASNIKARJI SO ŠLI NA STAVKO NEWARK, N. J., 19. nov. — Pred tremi dnevi so šli na stavko uredniški uslužbenci in re-porterji dnevnika "Newark Ledger," ki so organizirani v časnikarskem "guildu" Danes popoldne so časnikarji priredili avtomobilsko demonstracijo sko zi mesta. Lastnik lista L. T. Russell se je nocoj sestal z zastopniki organiziranih časnikarjev v, svrho pogajanj. POSKUSEN ATENTAT NA MINISTRA BENEŠA? PARIZ, 20. nov. — Iz Nice se poroča, da je bil tam danes a-retiran neki Ladislav Kiss, krojač iz Bratislave, Čehoslovakija, ki je osumljen, da je pripravljal atentat na čehoslovaš-kega zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša. BREZPOSELNOST NA IRSKEM. DUBLIN, 19. nov. — Tu je število brezposelnih narkstlo naj 120.000 oseb. Toliko brezposelnih ni bilo v mestu še nikoli i prej. --I Radi salame V prepiru s svojim sorodni-j kom James Danovanom, kako se reže salamo, je bil sinoči smrtno zaboden 71 let stari arhitekt Earl Sprackling. "On me je sunil, ker sem bil jezen, ko se je norčeval iz mene, češ, da ne znam rezati salame," je Dano-van rekel policiji. "Udaril sem ga nazaj, ne da bi pomislil, da imam nož v roki." Moška sta se "pečlala" na 7619 Lexington Ave. Community fond Včeraj se je začela kampanja Community fonda, ki bo trajala do 27. novembra, oziroma devet dni. Do takrat se upa zbrati $3,500,000. Darovi oziroma obveze prvega dne znašajo $479,-850, oziroma 11.8 odstotkov predpisane kvote. Prvi in največji dar sta prispevala Mr. in Mrs. Dudley Blossom, in sicer $95,000. Blossom je predsednik Community fonda. Jakac v Beogradu Poznani Mr. Anton Colarič je prejel od slikarja Božidarja Ja-kaca, ki je njegov bratrancc, sporočilo, da se nahaja v Beogradu, kamor je bil poklican, da izvrši portret romunske kraljice Marije in zunanjega ministra Jeftica. Mr. Jakac tudi pozdravlja vse svoje prijatelje in znance v Clevelandu. Davey v Columbusu Novoizvoljeni governer Davey je odložil svoje počitnice v Floridi ter je včeraj prišel „ v Columbus. Izjavil je, da bo pomagal governerju White-u v boju za sprejem 3-procentnega prodajnega davka. Društvo "Slovan" V sredo, 21. novembra, se vrši redna seja društva "Slovan" št. 3 S. D. Z. v navadnih prostorih. Pričetek točno ob 7.30 zvečer. Članstvo je vabljeno, da se seje polnoštevilno udeleži.—Taj. * WASHINGTON, 19. nov. — Z ozirom na zahtevo predsednika Roosevelta za nižje utilitetne cene, so bizniški magnati danes - izjavili, da so privatne elektrar-' ne pripravljene znižati cene ter - se poboljšati, pod pogojem, da 1 se odstrani rastoča nevarnost r vladne konkurence. 5 Električni trust, ki je v zad-i njem času tarča številnih vlad-3 nib preiskav in napadov, je baje - prišel do zaključka, da bo naj- - bolje, da sklene mir z admini-T i stracijo. Povdarja se, da ako vlada preneha trošiti ogromne svote k za javne elektrarne, se bo pri-jvatna električna industrija pridružila kampanji za izboljšanje ' razmer ter potrošila $3,000,000 za nove naprave in izboljša- \ ' Rečeno je, da bi z znižanjem r r. narastel konzum elektrike in da bi bile vsled tega povečane elektrarne potrebne. Neki predstavnik Trgovske zbornice Zed. držav, ki je zainteresiran v utilitete, je danes izjavil : "V privatni električni industriji je investiranih $15,000,-,: 000,000. Tb niso lc investicije i velikih finančnikov, temveč sto-! tisočerih državljanov, ki razpo-: lagajo z majhnimi sredstvi, i Dolžnost vlade je, da varuje te j investicije, ne da pa jih izpod-ikopava. i Predsednik nas je včeraj zopet svaril, da bo vlada podvze-la gradnjo elektraren v veiikem .obsegu, ako ne znižamo cen. Mi Brno pripravljeni pristati na njegove zahteve. Vse, kar hočemo je, da se preneha s temi večnimi preiskavami in da vlada napravi konec svojemu konkurenčnemu programu." LJUDSTVO NAJ BI ODLOČALO O VOJNI SAVANNAH, Ga., 19. nov. —, Senator Robert M. La Follette je imel tukaj govor, v katerem je priporočal sprejem novega! dodatka k ustavi Zed. držav, glasom katerega bi imelo ljudstvo pravico potom referenduma odločevati, če Zed. drzavq napovedo vojno kaki tuji državi. Sedaj to pravico kongres. AKRON DOBI več "SCRIPA" AKRON, O., 19. nov. — Jutri bo mestni zbornici predložen^ predlog da se izda za nadaljnihi $150,000 "scrip" denarja. —, "Scrip" se bo izdalo napram neplačanim davkom, ki znašajo $2,400,000. Doslej je mesto izdalo že za $350,000 "seripa". Daveyjeva hči 17. Columbusa se poroča, da se je prišlo na sled zaroti za ugra-bljenje 23-letne Miss Evangeline Davey, edine hčere novoizvoljenega governerja Martin L. Daveyja. Tajne informacije o nameravanem ugrabljenju so prišle iz nižinskih krogov v Cincinnatiju, in izvršiti se je baje imelo, ko bi se Miss Davey nahajala na poti iz Kenta v . Columbus, kjer se vdeleži neke 1 foot-ball igre. Miss Davey je včeraj dospela . sem iz Kenta z osebno stražo, s tukaj pa jo straži poseben od« . delek mestne policije. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 20. novembra, l03i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by tU AMERICAN JUGOSLAV PTO. A rVB. CO. B231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 iMiwd Every Day Except Sundays and Holiday* VATRO J. GRILL, Editor P« rarnaialcu v Clevelandu, za celo leto ........ 15.50 ta t mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ »1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ............., »6.00 ta 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ »2.00 E» Zedlnjene države ln Kanado za :elo leto ____ »4.50 ta • mesecev ....... »2.30;za 3 mesece ........ »1.50 {JLR^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at th« Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th« 401 01 Congres« of March 3rd, 1879- New Deal je kapitulira! Bojna sekira med Rooseveltovo administracijo in velikimi finančnimi in indu-strijalnimi interesi, ki od strani administracije ni bila nikoli posebno ostro na-brušena, je definitivno pokopana. Roosevelt je kapituliral ter bo odslej naprej na celi črti delal roka v roki z velikimi kapitalističnimi interesi. "Associated Press" pošilja naslednje značilno poročilo iz Washingtona: "Bizniški magnati, ki so aktivni v novo formiranem partneršipu rm d industrijalci in administracijo, so uverjeni ali vsaj upajo, da je doba ekonomskih eksperimentov končana. Odslej naprej se bo koncentriralo vse sile za pospešitev bizniške aktivnosti, pri čemur se bo dajalo glavni poudarek na duh optimizma, v pričakovanju, da se s tem odpre pot k okrevanju. "Stališče bizniških interesov napram vlogi, katero naj bi igralo delavstvo, je bilo posebno naglašeno v poročilu nekega izmed odborov Trgovske zbornice Zed. držav, ki je zavzelo odločno stališče proti eni izmed poglavitnih delavskih zahtev. Poročilo pravi, da, bi splošna upelja-va 34-urnega delovnega tedna napravila nezaslišno škodo tako delodajalcem kot delavcem. Znižanje delovnih ur je/e doslej zelo znižalo življenjski standard velikega števila delavcev, pravi dotično poročilo." Kapitalisti so torej proti znižanju de? lovnih ur in administracija, ki želi delati z njimi roka v roki, je istega mnenja. Kako se bo preskrbelo delo 10 do 12 milijonom, ki so celo sedaj brezposelni, ako se ne zniža delovnega časa, tega industrijski magnati ne povedo. O novem duhu sodelovanja med vlado in industrijskimi interesi zvemo iz istega poročila še sledeče: "Narodna zveza tovarnarjev, ki se je pridružila trgovski zbornici in ostalim podobnim organizacijam v pri peševanju sodelovanja, je sklicala "kongres ameriške industrije," ki se bo vršil v New Yor-ku 5. in 6. decembra. Kot govornika bosta na tem kongresu nastopila Donald Richberg, načelnik NRA, in predsednikov zaupni svetovalec Raymond Moley. "V oklicu tega kongresa industrijalcev je rečeno: Industrija stoji pred velikimi nalogami, katere mora rešiti. Pred deželo stoji problem gospodarskega okrevanja, ki zahteva najboljše misli in pomoč vseh ljudi. Izvoljeni uradniki. Id nas poživljajo v akcijo, so upravičeni do polne pomoči, da se izdela zdrava podlaga sodelovanja, ki bo prinesla gospodarsko stabilnost." Nobene posefone modrosti in bistroumnosti ni treba, da se takoj vidi, kaj se nahaja za temi blestečimi frazami. Ali ni čudno, da so gospodje magnatje šele sedaj spoznali, da stoji dežela pred "problemom gospodarskega okrevanja?" Kje pa so bili dosedaj? Vse je jasno kot na dlani: čakali in so dočakali, dokler se Roosevelt ni uklonil. In tudi Roosevelt je čakal/ Hotel je ■ predvsem, da so v kraju kongresne volit- I ve, pre d no se javno pobrati z "denarnimi j mešetarji" in industrijskimi magnati. Ali I ste opazili, da je vlada šele po volitvah I naznanila, da ne bo več dajala posojil ma- 1 lim hišnim-posestnikom? In da je Roosevelt šele po volitvah objavil svoj do kosti oskubljeni program glede socijalnega za- : varovanja? Semenj v Lorainu ! Lorain,-Ohio Zahvalni dan ni več daleč, tradicija te dežele je, da se spo- , minjamo tega dneva, kot dneva zahvale, za vse dobrote prejete tekom leta. To se ponavlja leto za letom, od časa prvih naseljencev te dežele in tako smo tudi Slovenci, kar nas je prišlo v to deželo, sprejeli ta običaj. Slovenska gospodinja na ta dar. pripravi najbolji obed za svojo obitelj, če le more. Da pa bo sleherni slovenski hiši to mogoče, priredi Slov. Nar. Dom v pondeljek zvečer dne 26. nov. v spodnjih klubovih prostorih velik "semenj" in razstavo domačih živali, seveda, samo takih, do katerih imamo okus. Za najlepše od vsake skupine dobi njo Duša in bolezen Ce bi bolniki ne imeli duše,' bi bilo zdravnikom delo lažje," j je dejal psihoterapevt prof. dr. i Schultz na zadnji seji Medicinske družbe v Berlinu, ki se je bavila specielno z zvezami med telesnim obolenjem in dušev-, nostjo. Znanost mora priznati,! da je ozdravitev v marsikak-šnem primeru "meso" dosti bol. veljno nego duh, !:i se v podza-j vestju včasih 'na najbolj ne-j smiselni način upira odstranitvi; bolezenskih pojavov. Koliko1 krat sta n. pr. "mrzla goza" ali' "živčni šok" imela hujše posle-; dice nego poškodba organizma! sama na sebi. Mnoge vojne po-! škodbe po zasutju ali dhigih; težkih doživljajih niso bile nič drugega nego poškodbe^ "duše." Zanimivi poskusi z živalmi so potrdili te pojave. Z bacili in-ficiranim morskim prašičkom i so n. pr. preskrneli trobentača, ki jim je trobil n;;. ves glas. Po-' kazalo se je, da jim je trebušna1 mrena razdražena a umrljivost je med njimi hudo narasla. Ti-I ha "muzika" pa je učinkovala! blagodejno na po'ek infekcije.] Te stvari gredo očitno na račun] "podzavestja'' morskih prašič-! kov, kajti pozneje o dobili raz-] draženo trebušne mreno že ob samem signalu s trobento. Clas-| ni zvoki troben'r jim torej zmanjšajo odpovnost proti infekciji. S tem se skladajo opazovanja, da postanejo neki ljude v j stanju strahu in v času, ko je] ozračje prepolno cvetnega pra-j hu, dovzetni ::a naduho, ki se; jim potem vsako leto ob tem ča-ponavlja. Takšn- "alergije" nastanejo lahko tudi na bolj zamo-i tan način. Če se hrani dojilja n. | pr. prevneto j .tjci, se lahko i zgodi, da postane otrok preob- j čutljiv za to živilo, čeprav ga ni. nikoli jedel ali z zavestjo videl. Seveda pa ima psihični mo-j ment pri naduhi 'a bolni preob-1 čutljivosti le v posameznih pri-] merih bistveno .'logo, češčei vplivajo prestam: infekcijske bo- ; lezni in podedovana nagnjenja, i So celo družine, v katerih nale-; timo na vse vrste alergij: sene-no mrzlico, naduho, migreno itd. i V nekem primeru se je zgodilo.] da se je cele vasi lotila alergija i proti žitnim pršieam, v neki to- i varni so oboleli v i delavci, ki so] imeli opravek niklom, za ni-' klasto alergijo, ' ; ,terije. Razen tega regulira di-", hanje skozi nos temperaturo in' vlažnost vdihanega zraka, tako ",da vstopi ta, primerno pripravljen, v pljuča. Zato se mora " vsako obolenje, ki bi oviralo di-| ' han je skozi nos, takoj po stro-! } kovnjaka odpraviti. S Če dihamo skozi usta, je ne-1 "i varnost, da nastopijo vnetja in! i različni katarji, mnogo večja.' 3 Pa tudi druge posledice ima! 5 lahko tako dihanje: zanimivo 5 je, da občutijo posebno otroci. ki dihajo skozi usta, ponoči več-' ":jo potrebo po uriniranju. Polog "i tega razpokajo ustnice, prav j •j lahko obole tudi zobje in ustna I " sluznica. Vnetje mandljev (an-| gina) je pogosto posledica ne-j pravilnega dihanja, ki vpliva' " ] tudi na prebavo, ker se mora z • žvečenjem prekiniti, da se pride j 'zopet do zraka. Dihanje skozi usta je tudi vedno hitrejše in, ' bolj površno, zato je izmenjava J plina v pljučih zmanjšana in de-! 1 lo srca povečano. Lahko je do-! j kazati, da so ljudje, ki dihajo! I skozi usta pri telesnih naporih' i manj odporni in bolj izpostav-' jljeni prehladu kakor pa tisti, ki ^dihajo skozi nos. Tudi spanje je i ■ pri tistih nemirno, vrat in usta postanejo suha. Težke sanje in - mora so lahko nadaljnja posle- - dica. t Važen faktor pri obrambi pre- i hlada je tudi utrjevanje. Zračne - ne pretople obleke in kopeli, po - katerih se mora dobro telo fro-! j tirati, so posebno priporočljive.: j Važno vlogo pri utrjevanju igra -.tudi sport, samo pretiravati se! r ne sme. i i-- J V osrčje zemlje i Belgijski profesor geologije j Kaisin pripravlja ekspediciio, ki -Jse je bodo udeležili tudi fran-j , coski raziskovalci in ki ji je na--men prodreti v doslej še nedo-i'sežene zemeljske globine, vsaj v /'globino 3000 do 4000 m. Na delo' I ; - pojde ta ekspedicija po vsej pri-l liki spomladi prihodnjega leta.j V V nasprotju z drugimi znan- ,1 stveniki, ki menijo, da je ze- - meljska notranjost že kolikor - toliko znana, misli Kaisin, da bi i vrtala dela že v omenjenih glo-', . binah pripravila svetu marši-, i kakšne presenečenja. Ta vrtal-! - na dela še bodo izvršila v Arce- > nih, kjer upa Kaisin naleteti tu-' r di na nova premogovna najdi-j -,šča. ■i Zanimivo je, da se priprav- ; 1 jajo na slična podjetja ist.pč;is- ' no tudi Rusi, samo da pojdejo ti , še hitreje na delo. Pri tem jih ne bo ovirale niti najhujša zima, ker so mnenja, da je že v] razmeroma majhni globini do- i ■ volj toplo. Povod za te pripra- : ;«innttn»»it»»fflmnn:mmmiii»ncji IlKRATHlf wammnmiii;»;::?ii>:m!;i!i;iiiiiiiiim* Očetu se je vpričo sinčka pri-I petilo nekaj človeškega. Da bi ; skril zadrego, je zakričal nad !domačim psom: "Marš, Hek-I tor!" Kmalu nato pa se je ista reč i pripetila sinčku. 1 "Kaj je to?" je oče vprašal o-lgorčeno. "To je pa moj Hektor!" je odvrnil brihtni sinček. M. TI- Vojaški policaj je aretiral po-] tepuha. Ko ga je vlekel v ob-] činski zapor, je potegnil veter in potepuhu odnesel klobuk. Potepuh prosi policaja, naj mu pusti, da bo šel po klobuk, j "Nak, to pa že ne," pravi policaj. "Poznamo take ptičke. Bi rni rad ušel. kaj ne ? Kar lepo tukaj ostani, po klobuk grem pa jaz sam." j ve so poskusi z neko vrsto ba-janice, ki so jih izvršili pred ne* ! davnim moskovski učenjaki. S | temi poskusi so dognali, da mo-;rajo biti na raznih krajih ruske Evrope in Azije ogromna ležišča ] zlata, platine, radio-aktivnih rud, živega srebra in petroleja. ], Umljivo je, da jih sedaj peče, ta . ležišča odkriti tudi osebno. V ! to svrho so organizirali • več raziskovalnih skupin, ki bodo , izvršile izkopavanja in vrtanja !s skrajno pospešitvijo Moskovski kemični laboratoriji lazpo-lagajo z novimi razstrelivi, ki omogočajo hitro prodiranje v zemeljske globine. i | Tako prihaja po morskih globinah in ozračnih višinah na vr-•jsto tudi globina zemlje, ki nam •ije razmeroma še najmanj zna-> j na. Doslej smo glede njene J zgradnje navezani na bolj ali manj duhovite hipoteze, ki utegnejo biti resnične ali pa tudi ■ pogrešne. Jasnost nam more kakor povsod prinesti samo raziskovanje "na licu mesta'' in to ■ ne bo samo velikega znanstvenega pomena temveč utegne tudi ■ po gospodarski važnosti preko-' siti vas raziskovanja v oziačju in v morju. i Iveri - I Kjer se konča ljubezen malenkostnih žensk, se konča tu-] di njih dobrota. Koliko je žen-I ska človeško vredna, pokaže šele tedaj, ko ne ljubi več. j Ženske se poroče iz ljubezni 'do ljubezni. Zato srečaš često najbolj nemogoče može ob stra-1 ni najčudovitejših žensk. I _ ! Dober zakon pomeni: dva sta se našla, ki se skladata najmanj slabo drug z drugim. i Nihče bi ne verjel, kako sirov lahko postane dober človek v slabem zakonu in kako dober ! sirov človek v dobrem zakonu. | ' ' _ | "On" zahteva od "nje" več pameti, "ona" zahteva od "njega" več ljubezni. Oba Zahtevata drug od drugega tega, česar nimata. Zato sta nesrečna. Nič ne napravi moža prej majhnega nego vojna z malimi stwnrmi. ;:iiiiiiiiiimiiiii;t::i:!mmtnmi:::minii::iii;:i:mntt:tnttniiiiiti:iii:i UREDNIKOVA POŠTA ii»n:iimntm»:mt:mm::uwwnwmttfflm?mmmmwwtt»ttam Nova ljuds+va ob izviru Nila Najnovejša dognanja znanstvene ekspedidJ Pred- kratkim se je vrnila v Italijo stvena ekspedicija prof. Viaglinija, ka ® ^ 'preiskala obširna ozemlja med Libijo m lijem. Iz poročila posnemamo ti-le zani drobnosti Vkljub vsem evropskim ekspedicijam ^ Afriki še vse polno obširnih dežel, kat^aIie. ni nihče preiskal in ki so znanosti n Tudi prebivalstvo teh krajev ne pozna b^ ^ cev ter jim je sovražno. To so včasih ze prosti ljudje z majhno civilizacijo. J ^ obleka je nad vse pomanjkljiva. To veJa za kraje okrog izvirkov Nila. Črno prebivalstvo med jezerom in med gorenjim Nilom je popolnoma ^ ^ svojo neodvisnost. Celo Angleži si jih s . in mogli podvreči. Ubogajo le svoje P°glava kralje. ^ I . ,.» tn se od A Prvi rod, na katerega naletiš, w bertovega jezera pelješ po Nilu, so ^ ^ njihovi sosedje Zazi. Oba rodova sta z ^ jevita in belim Evropcem sovražna. sebno zamorsko pleme. Možje, ki so v* t0 metra in še več, niso izjema, ampak J1 V ^ ^ lahko srečaš. Pri vsej velikosti pa ima-|() .pomore i zelo majhne lobanje, nasajene i ■ ^ vito dolgem vratu. Truplo je krepko ^^^te dolge noge pa takorekoč brez mišic-^ Zamorce lahko imenoval "žirafarji. , ■ j Po oWp "Žirafarji" pa so brihtni ljudje. r so nekam podobni Somalcem, ki s0 ^uo kaj razboriti dečki. Ti Zamorci gtoje čudno navado: lahko namreč tako vee ^^ v na eni nogi. Pri tem zapičijo svojo ^ in zemljo, se na njo naslonijo, eno nogo ^^ ^ jo naslonijo na koleno stoječe noge. ^ ^ ko nepremično stoje dolgo časa ter ljavo. Od daleč so v takem stanju po«0 likom. . j • • ... • Tjfi1 Ozemlje, v katerem prebivajo „e rodu Šiluk, je zaščiteno. Belokož« ^ gi-smejo tja brez posebnega dovoljenja-luki niso le sposobni lovci, ampak 11 ^ niki. Vlada jih kralj, ki si je na grlCj u(jstv' pravo prestolnico. Odtod vlada svoje J ^ In kako ga vlada! Ta zamorski kral] J ^ ^ tiran, ki ga podložniki slepo ubogaJ^^ ^ jih nabode na sulico. Ta vladar Je ^ št1 lutist. Njegovo moč in veljavo hudo P^ ^te češčenje, katerega je deležen kot n ^ božanstvo. Njegova sreča je sreča v ^ ^ njegovo nesrečo smatrajo podložniki na njegovo zdravje pazijo kot na svoj ^po ima posebno, hudo pisano oblečeno stražo, ki mora paziti le nanj. / ^ Poleg šilukov so posebno bojeviti^^ ^ ri. ki so šele pred kratkim ubili vlS(^je P gleškega uradnika, kateri je priŠe! "a jib I dit. Latuki, Bazi, Demi in Nubi, ki P ^ .smemo zamenjati z Nubijci, kateri V^o-mnogo višje proti severu, plačujejo ^ jjji A"' I pravi letno le majhen davek, sicer Pa gleži puste na miru. . Ozemlje okrog izvii-a Nila je še ro nedotaknjeno v vsej rajski lepoti P^^ ^ Ko se voziš po Nilu, vidiš, da se je ^ pragozd in reko zagozdilo, bič je in 10 ^ fe^' navadno se je pragozd pririnil tako ^ da se veje dotikajo čolna na vodi. u 0pa2°Vi ki imaš na gorenjem Nilu priliko ^^ ^ življenje živali v svobodi džungle- ^^ / antilop, povodnih bivolov, slonov, ^^jet'1 sorožcev, povodnih konj in krokodil0 • v vajo te pisani ptiči ter cvrče med vej ^ Ozemlje na desnem obrežju $ jezera je najbolj bogato lovišče v v Ampak lov je tu prepovedan. Španski drobiž r Španska tobačna trgovina Je ^ jjj^ rana. Zato seveda tihotapstvo cvete- pa t1, n. pr. pri čistilcih čevljev. V veli najvišjih vladnih krogov. — r Španci pražijo kavo s sladkorjen1, ^ v., r-rn" rt je tej pijači tisto njeno značilno t-1 ^ ^ di skuhani kavi primešajo • sladkorji ^ jag prav mnogo kar daje potem aromo, pač samo .španski kavi. • — j ^ti "8 Špancu se nikamor ne mudi, t0^}K0^., poznajo t.am niti ža vlake. Samo Prl ot) P bah so na sekundo točni. Tu pričenjaj, ^jfl ni uri že z ozirom pred deset tisoči, ,?gj|i prostor za gledalce in ki bi si točn°s strahovitim hrupom — ioKOpUvj" Na Španskem mrtveca niti ne P niti sežgejo, ampak ga zazidajo. novembra, 1984. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. ii-! odgovorila samo 2 berača. Od e-:drugih je eden navedel 12 gro-o-jšev kot dnevni dohodek, drugi ; 12 šilingov. Povprečni zaslu-Ižek bi znašal 2 do 5 šilingov na j dan, pri čemer pa je upoštevati, ^;da so bile navedbe v splošnem 2 nižje nego dejstva. k;---*-- 50; Prodam e- zamenjam aH oddam v najem t- dve prodajalni v zidani hiši. Tu v, se tudi kupi vso opremo, ki se ihijo potrebuje v restavraciji. —• je!Vprašajte pri JOS. GORNIK, h, |15625 Holmes Ave;, EDdy 0897 VjW. k.j-. Poceni e|; se proda rabljene kombinacij-^ | ske in plinske peči ter nekaj | novih nekoliko poškodovanih 10 Roper peči. 2053 E. .105 St., odprto ob večerih. Oglašajte v — j- "Enakopravnosti" Help Kidneys • If poorly functioning Kidneys and Bladder make you suffer from Getting Up Nights. Nervousness, Rheumatic ta' —. Pains, Stiffness, Burning, Smarting. W itching, or Acidity try the guaranteed — ' Doctor's Prescription Cystex(Siss-tex) «T,. —Must fix you up or money \ fjyStOX back. 0uly75j* at druggists. ! *GAINS2Š%LBŠT IN TWO MONTHS COD LIVER OIL-Once a Punishment—Now a Treat Stop trying to force your children to take nasty-tasting. lishy flavored cod liver oils. Give them Coco Cod—the cod liver oil with a delicious chocolate taste—and watch their bodies grow ; daily with vigorous, athletic strength! Mrs. | Merder o £ Milwaukee says: S "Before my child tool-Coco Codshconly weight J 80 lbs. Now. in months' time, she iveifks i 105 yi lbs. and she has | not been i.'t since." : Other cod liver oils have only Vitamins A and D, but Coco Cod is also rich in Vitamin B—the appetite and growth promoting vitamin. Start your children with Coco Coil today. At alt ii 00D TlieCodLiverOilThatTastcsLike Chocolate j t-----—. ! ' QTtGfuqzzciM/ieeC ; f __ Uf litzkinq Thude/is \ otodih....GyfvUoUadbij Jj (or ECONOMY and SATISFACTION use Doub/e Tested/n , j just one month. A girl of thjrteen after the • same disease, gained 3 lbs. the first week and ! 2 lbs. each week after. A young mother who čould not eat or sleep after baby came got \ ail her health back and gained 10 lbs. in les? than a month. You simply must try McCoy's at once. Remember if you don't gain at least 3 lbs. of firm healthy flesh in a month get your money back. Demand and get McCoy's—the original Sand genuine Cod Liver Oil Tablets ^RA. approved by Good Housekeeping ^kyp Institute. Refuse all substitutes— SJjH^i insist. on the original McCoy's— there are none better. SEZNANITE JAV- NOST Z VASO TR- ff*'l GOVINO POTOM 'Enakopravnosti' LIFE'S BYWAYS OF y°u B VJASH'-r rr ~TUWl±INi največjih uspehov . ^osti vseh časov. je g0^ Pet 47 beračev je bilo prej delavcev, 10 uradnikov, 5 trgovcev, 1 je bil samostojen rokodelec, 1 , inženjer, 2 sta bila slikarja, 2 . i kiparja, 1 kemik, 1 bolniški i strežnik, 1 natakar, 1 agent, 4 . j visokošolci. Med ženskami sc bili bivše postrežnice, dekle, perice, kuharice, vezilje in modist-, ke. 5 je bilo vojnih invalidov, .1.2 slepca, 1 pohabljenec. 25 jih • 'je bilo brez vsake strehe, 64 je .jbilo neporočenih, 25 poročenih, 17 vdovcev, 4 st bili ločeni. V Jeni teh družin je bilo 8 otrok, j 55 je bilo moških, 45 žensk, najmlajši poklicni berač, ki ga je spremljal 21etni brat, je štel 13 let, najstarejši pa 75 let. V 33 primerih so berače spremljali otroci, neko beračico celo 5 otrok. Brez dela in zaslužka so o-stali ti berači večinoma v povojni dobi, eden pa je bli že od 1. 1912 brez posla. Eden je beračil šele dva dni, drugi že 2 let. 28 med njimi ni prejelo nikoli nobene brezposelne podpore. Koliko^ so zaslužili z beračenjem? Na to vprašanje nista Dokler so cene nizke in odplačila zmerna kupite si dom! 1260 Iroquois Ave., od Mavt'idd lid. j | med Biainard in I-ander Itd. (i sob i 42E7 E. S4 St. južno od Miles Ave. in kopalnica, i« prenovljeno. Ca- i7 sol> kopalnica, klet. rornez ; raža za > avta. lot 50x143 Pogoji • i vsl' v dobrem stanju, velik lot. |Bi"'fna flna,"-;' " $3500 P'*on------ $2350 i .—----- 604 Helper Dr. Bedford. 5 sob In! kopalnica, klet skozi celo hišo. j Gorkota na vroč zrak Bančna finauca. ______«poUl/U ' i___________' i ,4oi 3 E 26 St • družinska hiša ! 8421 Sow'isM. biku Ansel rd. TrgOr I I4UI-CS t. .b st _ aruzinsKa mu.) ,ina z „,„.,.„„,. Krigid^ire. kabinet I 1 sobe vsako stanovanje in hiša sa- | I za hlajenje mesa, counterjl, itd. 6 i Ima zase s 3 sobami, zadafeonnn !?"}>» koiralnlca. klet, fon.cz. Na (Pogoji: bančna flnanca—

^nfeiirljaii - 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično 'HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Stebiaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, !I2I E.68St. stran 4. ENAKOPRAVNOST 20. novembra, 19& I ! Pisana mati J i Povest i % i | SPISAL J. F. MALOGRAJSKI J >:♦ s Čim bolj so ginile njene nade, da postane njen mož kdaj drugačen, tem bolj so pešale njene' moči. Ko se je vlegla zvečer v, posteljo tako nesrečna in one- j mogla vsled telesnega truda in, prestanih srčnih bridkosti, so se ji včasih vlile po licih tihe solze, ki jih je zadrževala črez dan in vzkliknila je sama zase: "O Bog, o Bog, zakaj dopuščaš vse to!" Umeti ni mogla, da ne izda vsa njena velika ljubezen nič, da je brez uspeha vse njeno prizadevanje, da bi omehčala možu srce. Prišli so hipi, ko jo je skoro zapustila potrpežljivost, ko ji je prišlo na misel, da bi storila kaj groznega, prišli hipi, ko ji je zli duh šepetal na uho, da naj: stori konec neznosnemu trplje- j nju, konec svojemu bednemu i življenju. "Bodi svojemu možu pokorna!" to povelje je dano ženi in ona se ga je vedno zavedala, vedno se ravnala po njem. A kaj je pomagalo vse to? Sužinja doseže milost svojega gospodarja, ona, ki je služila svojemu možu kakor dekla, si ni mogla priboriti trohice njegove ljubezni! Bil je trd, kakor kamen. "Morda bi se mu zasmilila, če bi umrla!" si je mislila včasih. Samo malo sočutja si je želela od njega in za to sočutje bi bila rada dala življenje! A ko je začutila, da je strta, uničena, da gloje neozdravljiva bolezen na njenem mozgu, jo je bila groza. Ne zaradi sebe! Njej je mogla prinesti smrt le rešitev in boljšo bodočnost. Ali spomnila je hčerke. Njen edini otrok, njena* ljuba Anica se ji je smilila tako, da se ni mogla ubraniti solz, kadarkoli se je spomnila nanjo ter je začela premišljati in pre-udarjati, kaj postane iz deklice, kadar zatisne ona oči, kadar nje ne bo več, da bi čuvala nad njo. Kaj naj bi jo tudi čakalo dobrega , ko je kazal oče do svoje hčere baš tako malo ljubezni, kakor do nje, žene svoje! Da se mož po njeni smrti zopet oženi, o tem ni dvomila. A to bi je še ne bilo bolelo tako, ko bi ne bila znala tako .natanko, kdo postane njena naslednica! Šlo je vse po volji moževi. Oni Vrtački, ki bi jo bil tako rad vzel njen mož in zaradi katere je bila od njega tako sovražena, je bil soprog umrl. In njen mož je le premalo skrival svoje srčne želje. Vse njegovo vedenje in -r . v?i počenjanje je izdajalo, kaj čuti, kaj misli ter kazalo jasno, da hrepeni po prostosti in da želi tudi sebi samskega stanu. — Strah jo je bilo svojega moža, ko je vedela, da se veseli njene smrti, in rada, rada bi mu bila izpolnila željo, rada bi se mu bila umaknila, ko bi jo skrb za ljubljeno hčerko ne bila vezala na življenje! Misel, da bode njen otrok brez matere in brez ljubečega srca očetovega, jo je navdajala z nepopisno bridkostjo. No, vecjela je, da se zgoditi mora in da čas ni več daleč, ko bode njena hčerka osamela sirota. Živo si je predočevala večkrat vse, kar je moralo priti. In ker je videla v duhu vso ono grozno bedo, ki je čakala ubogega otroka, je svojo Anico tem bolj ljubila. Skušala ji je nadomestiti s svojo ljubeznijo vse o-no, kar bi pozneje pogrešala in poznala ni večje sreče, nego če je mogla razveseliti njeno o-tročje srce in če je mogla gledati nekaj mirno v njene jasne, nedolžne oči. Večkrat, kadar ni bilo moža doma, je poklicala svojo Anico k sebi, stisnila jo v svoje naročje ter jo učila: "Anica, le pridna bodi!" "Ali nisem pridna, mamica?" "Pridna si, pridna! Le vedno taka ostani! Ubogaj očeta, tudi kadar mene ne bo!" "Kam pa pojdete, mamica?" Ni ji odgovorila. Solze so ji zalile oči in še iskreneje jo je stisnila k sebi, še prisrčneje jo je poljubovala. . . In čim bolj je Marijana čutila, da se bliža čas, ko se ji bode treba ločiti, tem bolj si je želela hčerke poleg sebe, tem bolj ji je izkazovala svojo ljubezen in tem manj si je mogla nagle-dati njene oči. Skrb za otroka jo je privedla do tega, da je nekoč, ko že več hoditi ni mogla in je ostajala tudi črez dan v postelji, poklicala svojega moža k sebi. Stopil je k nji, dasi se mu je poznalo, kako nerad to stori. Izpolnil ji je to željo, ker je nemara vedel, da ga ne bo več dolgo nadlegovala. "Tone," ga je nagovorila s prosečim glasom, "glej, moj dan se nagiblje! Dobro čutim, da se mi bliža zadnja ura! V življenju nisva bila prijatelja, sprijazniva se vsaj zdaj, ko je prišel čas ločitve! Saj veš, da sem bila jaz pri tem nedolžna! Ko bi bila le malce slutila, da boš tako nesrečen poleg mene, nikdar, nikdar bi ti ne bila podala roke v zvezo! Ah tako, — kaj naj bi bila storila? Prišel si, vprašal najprej mojega očeta, ki so bili zadovoljni, in potem vprašal še mene. Pogledala ti nisem v o-či; sramovala sem se morda, morda tudi bala, kaj vem! Ko bi ti bila, bi bila zapazila nemara, da ni ljubezni v tvojem pogledu in preprosila bi bila očeta, da bi me ne bili silili. Tako pa sem verjela tvojim besedam. Sicer so bile hladne dovolj, a zdele so se mi odkritosrčne! Kaj te je nagnilo, da si prišel, tega seveda nisem vedela. In tako sva postala nesrečna oba, ti in — jaz! Pa kaj jaz! O tem raje molčim! Če bi bila videla, da si srečen ti, bi bila gotovo tudi jaz srečna! Jaz nisem poznala druge sreče nego tvoje! Tone, tega ne boš tajil, da sem si prizadevala, da sem imela gorečo željo, pridobiti tvoje spoštovanje in ljubezen. Bodi Bogu potoženo, da ni vse to nič izdalo! . . Ničesar ti ne očitam. Morda nisi mogel drugače! In kaj bi tožila zdaj, ko bo meni kmalu pomagano, ko se mi bliža ura rešitve. Naj bo pozabljeno vse! Tudi ti pozabi, Tone! Ne jezi se več name! Vsaj te zadnje dni se ne jezi name! Še par dni Tone, in vse bo dobro! Pozabi, da si bil nesrečen, pozabi na preteklost in upaj na boljšo bodočnost. Saj se ti že odpira, saj je čas že tu, ko . . . Tone, od srca ti želim, da bi užival z drugo vso tisto srečo, ki si jo pogrešal pri meni! Ničesar te ne prosim zase, Tone! Niti tega ne zahtevam, da bi se me spominjal kdaj. Kaj bi ti misel name kalila veselje! Ali usmili se ubogega, ; zapuščenega otroka, Tone! Saj j je tvoj, kakor moj! Za otroka te prosim, Tone, ki ni nič druge-'] j ga zakrivil, kakor da je na svet i prišel. Tega ne dopusti, da bi trpinčil kdo mojo in — tvojo hčer! Jaz vem, Tone, da nisi tako trd, kakor si se delal! Kaj ne, kaj ne, da mi izpolniš to že- ljo? Samo to mi zagotovi in mirno zatisnem oči!" Anton je stal poleg postelje in srpo zrl pred se. "Jaz vem, Tone, da nisi tako trd. kadar si se delal!" Ali je bilo to res? V tem hipu se mu je omehčalo nekaj v prsih. Ženine besede so ga pretresle. Vzbudile so mu vest in kar samo ob sebi se mu je pojavilo vprašanje, kaj mu je vendar storila ta žena, da je ravnal tako grdo, tako neusmiljeno ž njo. Zaskelelo ga je, da se je zavedel, da je on kriv prezgodnje smrti svoje soproge. Bilo mu je, kakor bi mu bil zaklical kdo: "Ubijalec!" Nenavadni,, mehki občutki so ga preobvla-dali za trenotek. Srce mu je velelo, da naj poklekne ob postelji pred bolnico ter jo prosi odpuščanja. Zdaj prvič v svojem življenju se je zavedal, da je imel gotove dolžnosti do žene, do te žene, ki leži zdaj umirajoča pred njim in čutil je prav živo. kako krivico ji je dejal ves čas njunega zakona. Nehote so mu obtičale oči dalje časa na njenem u-padlem, izhujšanem obrazu in zdela se mu je zdaj tako lepa, tako dobra, tako spoštovanja vredna!. . . Toda to čustvo ni bilo še dovolj krepko, ni bilo tako močno, da bi bilo predrlo zunanjo ledeno skorjo. Slutil je, kako bi o-srečil ubogo ženo, če bi ji pokazal, kar mu je v tem hipu preši-njalo prsi, slutil, da bi jo odško-doval morda za vse, kar ji je bii prizadel hudega — a storil ni ničesar. Spomnil se je, da mu je bila vsiljena in oživil se je v njem stari ponos. Da bi se ponižal pred svojo ženo, da bi tako priznal svojo krivdo — ne! S silo je zatrl to, kar se mu je tako neprijetno gibalo v prsih in odgovoril je ženi z navadnim, vsakdanjim glasom: "Pojdi, pojdi, kaj bi govorila tako! Nisi še tako slaba ne, da t bi se morala poslavljati! Ve ženske mislite precej, da ste na smrt bolne, če. vas le malo zavije kje! Prej bo mene konec kot tebe!" In je šel ven. Uboga žena je obrnila svoj obraz proti steni . . . Nekaj dni po tistem pa so jo položili na mrtvaški oder. . . III. Dolgo sta molčala Jedek in A-nica drug poleg drugega zatopljena vsak v svoje misli. Obema je bilo težko pri srcu a oba sta menda čutila, da bi nobena glasna tožba ne pomagala nič in da se je treba brez ugovora vdati temu, kar je neizogibno. In tako sta molčala. Motilo je samo ih-tenje in semtertja kak globok I vzdih ta molk. Anica se je stiskala k dedku, kakor bi se bala, da bi je kdo ne ; odtrgal od njega, on pa je gladil njene mehke, rumenkaste laske in ji brisal solze iz lic. Naposled | pa se je zdelo dedku vendar potrebno, da izpregovori in začel je tolažiti deklico: "Nikar ne jokaj, Anica! Saj mami je dobro zdaj, dosti bolje nego nama! Moliva zanjo, da bo tudi ona prosila za naju pri Bo-;gu." "Kje pa so zdaj mama?" vpraša v svoji razmišljenosti in otročji nevednosti Anica. "I kje drugje, Anica, nego gori v svetih nebesih!" ji odgovori dedek ter jo poboža po razgretem licu. Deklica umolkne in povesi glavico. Ozre se po sobi in zazdi ; se ii, kakor bi ti nemi stoli o-krog in miza in klopi šepetali j med seboj ter pripovedovali si i lepe povesti, kakršne je poslu-! šala ona tako rada, pripovedo- ; vali si o neizrečeno lepem živ-i_ 7 \ Does YOUR Singer look anything Ilk® tMs? \ if it does... 4 ► it's worth more now through j ► our Special Summer Exchange i ► Plan. This Plan will save you j f J money on a new modern Singer * r Electric . . . But y(ou must act 1 ► quickly. ^ ► For a limited time only, we 4 | will make you a special J ► allowance on your old ma- 4 * chine toward the purchase of i ► a new Singer Electric which } ► will preservo a substantial 4 y part of your original cost. < ► To take advantage of this offer, 4 ► just'phone, mail, or bring in 5 ► your Singer's factory number i i * and age; or tell the Singer j J Representative when he calls 1 J at your home. ^ ■ Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair __HEnd. 4245 ■ "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job JEVERY |M DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- ^ ^ lets. They relieve periodic pain and l|f|f discomfort. If you take them regu- \ . ^^^HHwB larly . .. and if yours is not a surgical i case .. . you should be able to avoid I filP periodic upsets, because this medi- ' :M » ^ cine helps to correct the CAUSE of ' '# your trouble. A" : "I am a factory worker. I was weak and "I took your Tablets for nervous and my stomach and back pained Panful ptruxls. My back mc severely, but since I took Lydia E. ached enmpwg MRA ^ham-s Tablets ft! pains don t appear anymore".- I am ,ble to do my work W, Mul "eUn Kolash, 3906 N. now."—Mrs. C C Woodard, O^^et Christiana Ave., Chicago, 111. Route % Box 71, Monitor., Ala. wi>» out Mir LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS _Ask Your Druggist Jor the 50j size_ Trgovci in obrtniki, še imate čas, da si | izberete lepe stenske koledarje, katere boste podarili za božične praznike vašim zvestim odjemalcem v znak hvaležnosti za naklonjenost. Mali dar v obliki koledarja ugodno vpliva na odjemalce, ki raje trgujejo pri trgovcih, ki se jih od časa do časa nekoliko I spomnijo. Cene so zmerne. ENAKOPRAVNOST 6231 St.ClairAve. HEnd. 5811 j jSnni&iBBSjarSiT^^.'ift'i nv mr i: ft :m ............ ... r mmSfiSBlRR -- : ......i. fJFE'S BYWAYS — __ Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršen0 lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje« Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 ^Jv^Mffli^lors® all-time wlw "IpP^ erds were broke^thU SOLID TRAINLOADS wero «o!d in one month ^^m^^m Samo Norge I Ib^^^^^^^BiI se 'bodo Nov Norge model je močna ledenica in Pjj stovna. Norge ledenice knpite, ako ta vplačate nekaj, ostalo na primerna oap čila. • NORGE SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. "PRI NAS S! PRIHRANITE D^Alt i ljenju, ki ga živi človek potem, ko so truplo zagrebli v hladno zemljo. — Ozrla se je v leseni strop. Tam so si grče in druge lise nadele hipoma človeške podobe, zganile se in oživele. Šepetale so si o stvareh, katerih o-na ni razumela, a vendar je poslušala in spreletavala jo je sladka groza. Dolgo je zopet molčala in premišljevala, potem pa je opomnila: "Ah, dedek, to mora biti lepo tam gori v nebesih!" "Pa še kako!" potrdi dedek. "Zakaj pa niso mamica mene vzeli s seboj?" "To ne gre tako, Anica!" jo poučuje dedek.. "Na oni svet more le tisti, ki ga pokliče ljubi Bog tjakaj. Dokler je volja božja, moramo trpeti na tem sv® tu ter si služiti z dobrimi deli sveta nebesa." Teh dedkovih besed ni razumela, zato je umolknila z°Pe' A potem je vprašala: "Ali naju mamica zdaj vidaj in slišijo?" "To je da, ljubo dete! Maj naju vidijo in tudi vse vedo,* govoriva in počneva. Le <% nikoli ne pozabi, da te gl^® mamica doli iz nebes in »>k ^ ne stori kaj takega, kar ' tukaj ne bila upala storiti vpn njih. Če boš pridna in bega ječa, bodo imeli mati v nebes veliko veselje s teboj!" ^, (Dalje prihodnjič)