Poštnina plačana v gotovini

Gena 1.50 din
lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno//
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petek 29. julijai 1Q3S
Stev. 31.
Zbirajmo narodni
kapital!
Celje,  29. julija.
Z delom in varčevanjem ustvarja
vsak posameznik zase, obenem pa kot
član harodne zajednice za celotno na-
rodno goäpodarstvo pozitivne vrednote
in dobrine, ki oplajajo narodno premo-
ženje. Z naraščanjem narodnega pre-
moženja pa se dviga življenjski stan-
dard naroda in jači moč države, ki po-
meni v družbi sodobnih držav toliko
več, kolikor urejenejše je njeno gospo-
darstvo in kolikor večja je njena kup-
na in plačilna moč v trgovinskem pro-
metu z ostalim svetom.
Velika naravna bogastva nekaterih
držav — med katere štejejo tudi našo
državo — so vrodna toliko kakor za-
klad, ki leži zakopan v zemlji, dokler
se ne najde srečni najditelj, ki ga od-
krije in izkoplje iz zemlje.
Brez dela in truda pa tudi zaklad ne
pomaga človeku do brezskrbnega in
udobnega življenja, temvcč je treba
zaklad dvigniti in vnovčiti, izkupiček
zanj pa izročiti prometu, to je plodo-
nosno naložiti kot hranilno vlogo ali pa
porabiti za nakup blaga, nikakor pa
skriti v nogavico ali zakopati v zemljo,
kakor delajo to še vedno naši bratje v
jugovzhodnem predelu naše države, ker
je tak denar — pa naj si bo zlatnik,
srebrnik ali papir — mrtev zaklad, ki
ne donaša nobenih koristi narodnemu
gospodarstvu, ker ga ne oplaja. Samo
oni denar, ki ga izročimo prometu kot
hranilno vlogo v denarnem zavodu ali
kot plačilo za storjeno uslugo odnosno
blago, prihaja kot plbdonosen činitelj
v dobro narodnemu gospodarstvu, ga
oplaja ter s tem ustvarja nove vred-
note  in dobrine.
Kapital se pomnožuje sam, ako in
dokler kroži v prometu med narodom.
To velepomembno in koristno funkcijo
pa izgubi v trenutku, ko je odtegnjen
prometu in leži tesavriran v nogavici
posameznega varčevalca ali v blagajni
bančnega, trgovskega ali kakršnegakoli
pridobitnega podjetja. Zato ne sme ka-
pital nikdar mirovati, ampak mora ne-
prestano krožiti, kajti ravno v tem je
njegova važna narodno gospodarska
funkcija.
Tudi danes bogate države: Anglija,
Amerika, Francija itd. so bile nekoe
revne kakor mi in so si morale svoje
bogastvo šele ustvariti z marljivostjo
in varčnostjo ter neprestanim zbira-
njem narodnega premoženja, ki so ga
dosegle z velikmi napori, predvsem pa
z jačenjem domače nacionalne trgovine,
obrti in industrije. Tudi tem državam
ni zrastlo bogastvo samo od sebe brez
dela in truda, niti iz zlatih rudnikov
njihovih bogatih kolonij, ampak je bilo
treba te naravne rudninske zaklade s
težkimi žrtvami iztrgati materi zemlji
in jih spraviti v denar.
Zgodovina narodnega gospodarstva
posameznih držav nam priča, da so se
v veliki meri in razmeroma kratkem
času obogatile ravno tiste države, ki so
uporabljale v svojem gospodarstvu čim
več lastnega nacionalnega kapitala, do-
čim so ostale one države, ki so bile v
odvisnosti tujega kapitala, revne do
današnjega dne. To pa zato, ker služi
tuj kapital vedno le sebi in ciljem, ki so
največkrat v diametralnem nasprotju z
interesi države, na katere področju ßy
udejstvuje.
Zato je dolžnost vsakega naroda in
države, da si ustvari čimprej lastni na-
cionalni kapital in se tako osamosvoji
°d vseh zunanjih vplivov, ki so v zvezi
s tujim kapitalom. Pri tem velikem
ftacionalnem naporu pa mora sodelovati
brez ozira na politične stranke in slož-
no ves narod. Vsak posameznik mora
biti podoben čebelici, ki znaša neutrud-
Ijivo svoj med v narodni panj.
To funkciJG pa izvršuje narod pravil-
n» 1« tedaj, če vlaga in zbira svoj denar
izključno v svojih nacionalnih  zavodih,
pod nobenira pogojem pa v zavodih, Id
so last drugorodeev ali inozemeev. Po-
polnoma napaeno in narodno gospodar-
sko škodljivo je, če pomnožuje narod s
svojimi prihranki kapital podjetij in
zavodov, ki niso njegova nacionalna
last, ker kuje s tem sam sebi okove, ki
ga zasužnjujejo najprej gospodarsko,
prej ali slej pa tudi politieno!
Drugorodci in tuj ei, ki eksploatirajo
naše narodno ozemlje, delajo vedno in
izključno le zase, dobieki njihovih pod-
jetij in bogastva, ki si jih ustvarjajo
pri tem, pa se stekajo po tajnih kana-
lih v inozemstvo, kjer se kuje iz nje-
ga orožje proti naši svobodi in neod-
visnosti!
Zato je skrajni čas, da pride naš na-
rod do spoznanja, da je treba pričeti
složno in organizirano z ustvarjanjem
lastnega nacionalnega kapitala, ki je
najboljši varuh svobode in neodvisno-
ati vsakeg^a naroda. Da dosežemo ta
svoj eilj čimprej, je potrebno, da vzga-
jamo narod v strogo nacionalnem du-
hu, ponosu in patriotizmu. Pri vzgoji
naroda pa mora sodelovati ves izobra-
žen sloj — njegova inteligenca, ki je
dolžna stopiti v službo naroda in drža-
ve brez ozira na strankarsko pripad-
nost. Vzgajati pa je treba ne samo našo
mladino, temveč ves narod, ki mora
spoznati, da brez smotrnega nacional-
nega dela in varčevanja ne bomo do-
segli izboljšanja naših življenjskih po-
gojev.
Začnimo x delom tivTojj in odpirajmo
oči nepoučenernu ljudstvu ter ga nava-
jajmo k temu, da bo prieelo v večji me-
ri zbirati kapital, ki ga mora vlagaü
izključno v nacionalne zavode in pod-
jetja, ki so naša last!
Onesnaževanje Savinje se nemoteno nadaljuje!
Proč z mokrimi separaeijami!
Celje, 29. julija.
Pred 14 dnevi smo zopet poročali o
katastrofalnem onesnaževanju Savinje
po nekaterih brezvestnih industrijskih
podjetjih ter ostro ožigosali nevzdržne
razmere in pozvali pristojne činitelje,
da takoj uredijo škandalozno zadevo.
Izgleda, da je bilo zopct vse bob v ste-
no! Onesnaževanje Savinje se nadalju-
je v istem obsegu kakor prej, ogorče-
nje domačega prebivalstva in tujcev pa
se stopnjuje od dne do dne. Številne
pritožbe zaradi te dobesedno umazane
afere prihajajo tudi iz 2alca, Petrovc;,
Laškega in drugih prizadetih krajev.
Celjske pericc, ki jim je pranje v one-
snaženi Savinji onemogočeno, so s svo-
je strani pokrenile akcijo in zbirajo
podpise.
Nedostatne mokre separacije izvest-
nih industrijskih podjetij, ki brezob-
zirno in nekaznovano osnažujejo Savi-
njo, je treba takoj odpraviti in jih na-
domestiti z edino pravilnimi pnevmatič-
nimi separaeijami, ki bodo preprečile
odvajanje umazanije in škodljivih snovi
v Savinjo.
Vsak otrok že ve, da so v življenj-
skem interesu Celja in okolice nujno
potrebni neizprosnL in nagli ukrepi, sa-
mo nekdo, ki je za to v prvi vrsti po-
klican in merodajen, se ne zgane in da-
je s tem gradivo za ostre proteste, ki
javni upravi zelo škodujejo, namesto
da bi se zanpanje v javno upravo v
splošnem interesu čim bolj širilo in utr-
jevalo.
Dejanja naj govore!
Popolno zadošcenje nacionalnemu delavcu
Pred tričlanskim senatom okrožnega
sodišča v Celju je bila v torek 26. t.m
zanimiva razprava proti 27-letnemu
Mirku Kopaču iz Laškega. Državno to-
žilstvo v Celju je obtožilo Kopača, da
je objavil v »Novi Dobi« z dne 3. de-
cembra 1937 dopis iz Laškega z na-
slovom »Zdravo!«, v katerem je nave-
del med drugim: »Nekega dečka je
vzgojiteljska moč v soli zaradi tega
pozdrava (»Zdravo!«) pretepala, vrgla
na tla, klečalana njem itd.« in da je v
istem časopisu z dne 4. februarja t. 1.
objavil dopis iz Laškega, v katerem je
navedel: »Ponovno poudarjamo, da jc
bil otrok S. res tepen zaradi sokolskega
pozdrava, da je g. upravitelj nagnal iz
pisarne otroke, ki so pozdravili z
>Zdravo!«, da je neka ueiteljica zaprla
otroka, ker je pozdravil z »Zdravo!«
itd.« Zaradi tega sta se čutila prizade-
ta šolski upravitelj v Laškem g. Juro
Kislinger in učitcljica Bogdana Rupni-
kova ter sta zahtevala sodno zadoščenje
Obtoženi Mirko Kopae, ki ga je zagc-
varjal odvetnik g. dr. Fran Roš iz
Laškega, je pri razpravi potrdil, da je
napisal  inkriminirani  notici,   in  vztra-
jal pri svojih navedbah. Omenil je,
da je šolski upravitelj Kislinger že od
1. 1919. član Sokolskega društva v
Laškem. Kopač ni hotel z omenjenima
noticami kompromitirati Kislingerja,
marveč je samo hotel ožigosati Kislin-
gerja kot člana Sokola, ker je Kislin-
ger kot član Sokola prvi pokrenil ak-
cijo, da se otroci na narodni šoli v La-
škem ne smejo posluževati pozdrava
»Zdravo!«
Prečitane so bile izpovedi številnih
prič, po večini učiteljstva in šolskih
otrok iz Laškega. Kislinger je v svoji
pismeni izpovedi priznal, da je vprašal
nekatere otroke, ki so ga v soli pozdra-
vili z »Zdravo!«, ali ne poznajo pred-
pisov. V nekaterih primerih trdovrat-
nosti je otroke odslovil iz sobe in jirc
dejal, naj zunaj premišljujejo, kako se
pozdravlja. Imel je občutek, da neka-
teri učenci s pozdravom »Zdravo!« iz-
zivalno kršijo zadevno naredbo. Bogda-
na Rupnikova je zanikala, da bi bila
kaznovala kakega otroka zaradi po-
zdrava »Zdravo!«, a se ne spominja.
ali je učenca S. kdaj kaznovala ali ne.
Učenec Karcl S. je najprej izjavil, da
ga je Rupnikova tepla zaradi pozdrava
> Zdravo!«, pozneje pa je to menda pod
nekim vplivom zanikal. Izjave učencev
so bile v splošnem obremenilne za Ki-
slingerja in Rupnikovo.
Kopačev zagovornik g. dr. Roš je v
svojem učinkovitem zagiovoru najproj
opisal žalostne nacionalne razmere v
Laškem pred vojno in izredno pomemb-
no delo mladega Sokolskega društva v
Laškem po vojni, ko se je začelo v La-
skem novo^življenje ter je postalo La-
ško predvsem po zaslugi Sokola v ne-
kaj letih močna nacionalna in napred-
na trdnjava. Potem pa so prišli drugi
časi in našli so se ljudje, ki mislijo, da
morajo svoje značaje obračati po raz-
merah. Sokolsko društvo je moralo na
svojih sejah obravnavati pritožbe, da
je otrokom - pripadnikom Sokola v soli
prepovedan pozdrav »Zdravo!« Govori-
lo so je, da se je začela gohja proti so-
kolskemu pozdravu in da je na čelu te
gonje šolski upravitelj Kislinger. Po
nasvetu dr. Roša kot starešine Sokol-
skega društva so poskušali pripraviti
Kislingerja na miren način do tega, da
bi ne preganjal sokolskega pozdrava.
Ker pa so postale razmere še neznos-
nejše, je uprava Sokolskega društva
naročila društvenemu tiskovnemu refe-
rentu Kopaču, da objavi v »Novi Do-
bi« notice o ten razmerah in dogodkih
na šoli. Tako sta izšli dve objektivni
notici o delovanju šolskega upravitelja
Kislingerja in učiteljice Rupnikove. Iz
obeh notic je jasno razvidno, da Kopač
ni imel namena klevetati učiteljski
zbor ali pa Kislingerja in Rupnikovo,
marveč je hotel kot Sokol samo čuvati
narodno cast ter državne in nacionalne
interese. Učiteljski zbor v Laškem se
zaradi  omenjenih  dveh  notic  ni    cut.il
žaljenega in večina učiteljstva je od-
klonila Kislingerjevo zahtevo, da bi ves
učiteljski zbor vložil tožbo proti »Novi
Dobi«. Ce se komu očita, da zabavlja
čez Sokola in mu nasprotuje, se s tem
v današnjih prilikah ne škoduje njego-
vemu dobremu imenu, družabnemu
ugledu ali pridobitnemu kreditu, mar-
več ravno nasprotno. Dr. Roš je nato
ugotovil, da so vsa v omenjenih dveh
notieah navedena dejstva dokazana. Po-
sledica Kislingerjeva ravnanja je, da
se med mladino v Laškem skoraj ne
čuje več sokolski pozdrav, da deca 3
strahom hodi v sokolsko telovadnico in.
da učiteljstvo ne sodeluje več v sokol-
skem vaditeljskem zboru. Ce bi se to
zgodilo v kaki sosedni dražvi, bi danes
ne sedel na zatožni klopi Kopač, mar-
več oni, ki ga je spravil na zatožno
klop. Dr. Roš je po svojih tehtnih iz-
vajanjih predlagal Kopačevo oprostitev
Po kratkem posvetovanju je predsed-
nik senata razglasil sodbo, s katero se
Mirko Kopač oprošča, ker mu je uspel
dokaz resnice in ker sodišče ne  more
Tako se je končal ta proces s popol-
nim  zadoščenjem  g.   Mirku   Kopaču.
Politični pregled
''X. Olike nas hočejo učiti! Golobradi
dopisnik iz Rajhcnburga se je v »Slo-
vencu« zagnal v nas, ker smo v dveh
dopisih iz Rajhenburga primerno okr-
cali mladega g. kaplana, in »iskreno
sočustvuje« z nami, češ da nimamo
boljših dopisnikov in da zagovarjamo
stvari, ki so proti najprimitivnejši oliki.
Mi pa pravimo, da nas ne bodo učili
olike ljudje, ki imajo v cnem košu pro-
stora za »kravje kupčije in sokolske ža-
devščine« in ki svojo na šolskih klopeh
pridobljeno oliko manifestirajo s tem,
da se iz ubogega delavca norčujejo. Ta-
ka olika je po dopisnikovem naziranju
pač bolj krščanska in lepša!
Domače vesti
—   Smrt lichtensteinskega    vladarja.
Na gradu Feldbergu je umrl v ponede-
ljek v 85. letu starosti knez Franc I.
Lichtensteinski. Pokojnikov pranečak
je kot knez Franc Jožef II. prevzel dr-
žavne posle.
—  Nov specialist iz psihiatrije. Gosp.
dr.  Alfred Fischer,   sekundarij  bolnice
za duševne bolezni v Novem Celju,    je
napravil 23. t. m. pred izpitno komisijjo
v Ljubljani z odličnim uspehom speci-
alistični izpit iz psihiatrije. Cestitamo!
Celje in okolica
c Proslava 20-letnice obstoja kraljc-
vine Jugoslavijc v Mariboru. Mestno
poglavarstvo v Celju razglaša: V smi-
slu sklepa na sestanku celjskih dru-
štev na mestnem poglavarstvu dne 27.
t. m. zbirajo vsa celjska društva prija-
ve za udeležbo svojih članov pri pro-
slavi 20-letnice obstoja kraljevine Ju-
goslavije v Mariboru v dneh 13., 14. in
15. avgusta. Vsakdo, ki se namerava
udeležiti proslave, naj prijavi udeležbo
pri svojem društvu — in to samo pri
enem društvu — najkasneje do 3. av-
gusta. Kdor ni član nobenega društva,
naj prijavi udeležbo pri mestnem po-
glavarstvu celjskem (soba St. 2-taj-
ništvo). Društva bodo oddala prijave
mestnemu poglavarstvu celjskemu. Od-
boru za proslavo v Mariboru se naj pri-
jave neposredno ne pošiljajo.
c Sokolsko društvo Celje-matica opo-
zarja svoje članstvo, da je rok za pri-
javo udeležbe pri proslavi 20-letnice
Jugoslavije v Mariboru podaljšan do
3- avgusta. Clanstvo naj se prijavi
dnevno v tajništvu od 18. dalje. Vozni-
na četrtinska.
c Moška in ženska podružnica CMD
v Celju vabi vse člane in članice, ki se
nameravajo udeležiti proslave 20-letni-
ce Jugoslavije 13. ali 14. avgusta v Ma-
St ran 2.
*N O V A   D O B A«
Stev.  31.
riboru, da se javijo do 2. avgusta taj-
niku g. K^kovcu odnosno tajnici ge.
Mirci  Sancinovi.   Voznina   četrtinska.
c Celjsko pevsko društvo vabi vse
svoje članstvo, da se udeleži proslave
20-letnicc Jugoslavije v Mariboru dne
13. in 14. avgusta in prijavi svojo ude-
ležbo do 2. avgusta g. dr. Stefanu Raj-
hu, odvetniku v Celju, Strossmayerje-
va 3. Cetrtinska voznina!
c Odbor Kola jugöslov. scjstc-i v Celju
poziva članice, da se v čim veejem šte-
vilu udeleže proslave 2ü-!ötmcc Jugo-
slavije 13. in 14. avgusta v IV5.aribr.ru.
Ker mora društvo do prvih ^ni avgusta
javiti število udeleženk prosimo, • da se
cenjene sestre čimprej pri>ivijo pri
društveni tajnici ge. Ani ZupanČičevi,
Gregorčičeva 5-II. Zensfvo se udeleži
svečanega sprevoda sa:;io v narodnih
nošah, zato prosimo vse, k: imajo na-
rodno nošo ali si jo lahko preskrbe, da
se takoj odločijo. Odbor v proslavo 20-
lentice ima ogromno -isla, ki naj se mu
ne otežkoča z zakasneümi prijavami.
Voznina je cetrtinska in velja od Ce-
lja in nazaj 12 din. Vsaka pa mora
imeti tudi za proslavo izdan znak. Ni
menda treba poudarjati pomena prosla-
ve v sedanjih dneh. Naša dolžncst je z
velikansko udeležbo manlfesr.irati našo
voljo in ljubezen do lastne države.
c Regulacija Savinje. Pred kratkim
smo poročali, da je bila prva razpisana
licitacija za oddajo regulacijskih del na
Savinji pod Celjem v četrti etapi brez-
uspešna. Nato je bila 23. julija druga
licitacija, na kateri so bila oddana dela
tvrdki Nassimbeni iz Maribora kot naj-
nižji ponudnici. Ta tvrdka je izvršila
doslej regulacijska dela v drugi etapi
in dokončuje sedaj dela v tretji etapi.
Licitacijo za četrto etapo mora odobri-
ti še ministrstvo za gradbe, kamortoa
zadevni predlog še ni dospel. V ministr-
stvu za gradbe proučujejo sedaj tudi žc
podrobne načrte za regulacijo v šesti
etapi, ki bodo skoro odobreni. Projekt
šeste etape je za Celje po obsegu in
pomenu najvažnejši, saj gre pri tem za
ureditev celj3kega ovinka pod Starim
gradom, za opustitev obeh dosedanjih
železniških mostov, za gradnjo novega
železniškega mostu čez Voglajno in za
bistveno razširjenje celjske želczniške
postaje. Pri tem velikem delu ne more
izostati sodelovanje železniške uprave.
Zato nujno želimo, da se zaradi tega
projekta skliče v Celje anketa vseh
prizadetih faktorjev in se pravočasno
zagotovi finančno sodelovanje državne
uprave, ker banovina, mesto Celje in
cestni odbor teh bremen v šesti etapi
ne zmorejo. Dovolj značilno za naše
prilike je itak že to, da so bila dela v
drugi in tretji etapi izvršena brez so-
delovanja državne uprave in da bo isto
tudi pri delih v četrti etapi. 2e sedaj
se nadaljevanje normalnega dela v ee-
trti etapi po krivdi domačih faktorjev
preveč zavlačuje. Zato bi bilo za nujno
redno nadaljevanje teh del opasno, ako
bi se potrebna anketa vseh prizadetih
faktorjev za izvedbo regulacijskih del
v šesti etapi ne sklicala pravočasno in
se ne bi pravočasno zagotovili potrebni
krediti.
c Pocenitev kruha v Colju Zaradi
padca cen moke bodo celjski peki s 1.
avgustom znižali cene kruhu in aicer
beiemu kruhu od 5.20 na 4.80 din, pol-
belemu kruhu od 4.S0 na 4.40 din m
črnemu kruhu od 4.60 na 4.20 din. Ta-
ko bo tehtal veliki beli hieb ali struca
za 4 din 83 dkg, polbeli 'J3 dkg, črni
95 dkg, beli hieb ali st.nie.a za 2 din
pa 41 in pol dkg, polboii 40 in pol dkg
in črni 47 in pol dkg. Ista cene in teže
so stopile v veljavo 25. t. m. v Ljublja-
ni in 27. t. m. v Mariboru.
c Diplomiran je bil na juridični fa-
kulteti v Beogradu žandarmerijski pod-
poročnik g. Veljko Dj. Jaukovič, vod-
nik žandarmerijskega voda v Celju.
Splošno priljubljenemu in simpatične-
mu oficirju iskreno  čestitamo!
c Maturantinje goriškega učiteljišea
lctnikov 1911, 1912 in 1913 se bodo se-
stale v soboto 6. avgusta v Celju. Pri-
hod z jutranjimi vlaki. Ob 10. bo ma-
ša zadušnica za umrle gg. profesorje in
tovarišice. Na svidenje!
c Razširjenje poslopja mešcanske so-
le. Mestna občina namerava v prihod-
njih tednih zgraditi drugo nadstropje
na obeh dvoriščnih traktih meščanske
sole in je te dni razpisala zadevna dela.
Ponudbe je treba vložiti do 1. avgusta
v vložišču mestnega poglavarstva,
c Zmaga celjskih šahistov v Rogaški
Slatini. Kombinirano moštvo Celjskegn
šahovskega kluba je v nedeljo igralo
v Aleksandrovem domu v Rogaški Sla-
tini šahovski match proti šahovski sek-
ciji UJNZB iz Maribora in zmagalo z
rezultatom VA :3%. Posamezni rezultn-
ti so naslednji (prvo imenovani: so Ce-
ljani, drugi Mariborčani): Smigovc:
Küster 1:0, Vladimir Diehl:Marvin 1:0,
inž. Pipuš:Kobljer pol:pol, Schneider:
Maroti pol:pol, Fajs:Dobrila pol:pol.
Dobrajc :Reinsberger pol:pol, dr. Cerin:
Mišura  pol:pol,  Davidovac :Peče  0:1.
c Dobrovoljci iz balkanske vojne,
svetovne vojne, bojev za Koroško ter
med svetovno vojno zaprti ali kakorkoli
preganjani člani Sokolskega društva
Celja-matice se pozivajo, da najkasneje
do 2. avgusta javijo društvu, ustno
ali pismeno, vse zadevne podatke o
dobi dobrovoljstva, kje so bili kot do-
brovoljci, ali so bili ranjeni, odlikovani
itd. Vse v gornjih primerih navedeni
bratje se prosijo, da bi nam dali na
razpolago za objavo raane sporrine
predvsem v slikah in zgodovinsko gra-
divo iz dobe naših osvobudilniii bojev.
Vse to gradivo, kakor tudi poimeuski
seznam vseh onih, ki so izšli iz naših
vrst, pa so se kakorkoli borili 'jt trpeli
za našo svobodo, bo izšlo v jubilejni
številki »Zupnega vestnika«, ob priliki
proslave 20-letnice Jugoslavije.
c Zdravniška preiskava prodajalcev
zivil. Mestno poglavarstvo v Celju raz-
glaša: Ponovno se pozivajo vsi zamud-
niki, ki so zaposleni v živilskih obratih
in brivnicah in še niso bili letos pre-
iskani na mestnem fizikatu v času red-
nih preiskav, da se najpozneje do 15.
avgusta t. 1. podvržejo zdravniškemu
pregledu na mestnem fizikatu. S seboj
morajo prinesti fotografijo za legit.i-
macijo. Po poteku termina bo proti
vsem kršilcem, delojemalcem in deloda-
jalcem, uveden kazenski postopek, ker
sc vodi o pregledih točna evidenca.
c I/let celjske »Soče«. Vsem svojim
članom in članicam naznanjamo, da bo
v nedeljo 31. t. m. društven izlet na
Smohor nad Laškim. Iz Celja se bomo
lodpeljali s prvim potniškim vlakom ob
6.46 v Laško. Odtod bomo krenili po
položnem pobočju na vrh Smohorja, ka-
mor dospemo v dveh urah hoje. Ker je
Smohor lepa razgledna toeka, upamo,
da bo odziv članstva in naših prijate-
ljev kar največji. Da ne bomo lačni, si
bomo pripravili guljaž in polento, zn
suha grla pa bo poskrbljeno v koči.
Prhiesite s seboj poln koš dobre volje
in smeha, pa se bo razvila prijetna in
neprisiljena zabava, ki se bo ob zvokih
harmonike še povečala. Proti večeru
bomo krenili po hrbtu Smohorja preko
Tremerja na svoje domove. — Odbor.
c Vo/nja po nasipu Ložnice prcpove-
dana. Predstojništvo mestne policije v
Celju je na osnovi § 3. mestnega cest-
nega reda prepovedalo vožnjo z vsemi
vozili po levem nasipu Ložnice in sicer
od mostu čez Ložnico na državni cesti
do izliva Ložnice v Savinjo. Kršilci pre-
povedi bodo kaznovani.
c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce-
lje in okolioo bo v torek 2. avgusta
od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici
Združenja trgovcev za mesto Celje v
Razlagovi ulici.
c Bolokrajinski dan bo priredila po-
družnica SPD v Crnomlju v nedeljo 7.
avgusta na Mirni gori na Dolenjskem.
Planinci, udeležite se izleta in se prija-
vite najpozneje do 5. avgusta pri Sa-
vinjski podružnici SPD v Celju.
c Maks Zumer t. Na dunajski kliniki
je umrl v soboto v 60. letu starosti
višji davčni upravitelj v p. in posest-
nik g. Maks Zumer iz Celja. Pokojni
je bil v Celju in okolici splošno znana
in priljubljcna osebnost. V sredo ob 17.
so ga ob veliki udeležbi položili na
mestnem pokopališču v Celju k zad-
njemu počitku. Pokojnemu bodi ohra-
r.jen lep spomin, svojcem naše iskreno
sožalje!
c Žetev smrti. V celjski bolnici so
umrli: 22. t. m. 74-letni zasebnik Franc
Zaveršek iz Zagrada in 28-letna žena
rudniškega kovača Marija Tratnikova
iz Zagrada, v soboto 64-letni upokojeni
rudar Jernej Kot od Sv. Pongraca pri
Grižah, v nedeljo 34-letni žagar Jože
Prijatelj z Ljubnega, v torek pa 14-
lenti Mojmir Moll, sin učitelja v p. g.
O. Molla v Trbovliah. Na Ostrožnem
je umrla v četrtek v 80. letu starosti
preužitkarica Marija Gomilškova. N.
p. v m.!
c Bolničarji in bolničarke, ki ste obi-
skovali in dovršili bolničarski tečaj v
letošnjem letu in v letu 1936., dvignite
legitimacije na mestnem poglavarstvu
pri gdč. Završnikovi v sobi St. 23. S
seboj prinesite fotografijo v velikosti
4X6 cm in potrdilo, ki ste ga prejeli
po končanem izpitu. Legitimacije lahko
dvignete vsak dan od 8. do 12. dopoldne.
c Namosto cvetja nercznbnemu prija-
telju Maksu Žumru :ia grob je poklo-
nila obitelj Jožkova b: Lisc 150 din
Dijaški kuhinji v Celju.
c Dijaški kuhinji v Celju je darovala
restavraterka  ga.  Ana Plešivčnikova v
Celju  100  din  namesto venca na  grob
višjega   davčnega  upravitelja  v p.     g.
i  Maksa Zumra.
cNočno lekarniško službo ima od 30.
t. m. do 5. avgusta lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje. Od 31. t. m. do
6. avgusta ima službo III. vod, inspek-
cijo namestnik poveljnika g. A. Košir.
Sokolstvo
Novice iz sokolske gozdne
sole
Mozirje - Loke, 28.  julija.
Ta teden smo imeli prav številen obisk
gostov domačinov in letoviščarjev. Naj-
popolnejši je bil skupen poset Sokolskc-
ga društva Mozirje, ki je prispelo v
povorki z državno zastavo na čelu. Ni
jih zadržala ploha niti slaba pot — pri-
šli so, ker Sokol ne pozna ovir, zlasti
če gre obiskat brate in sestre. Tečaj-
niki so bili postrojeni na eni, posetniki
na drugi strani. Vodja gozdne sole br.
Pahor je s prisrčnimi besedami pozdra-
vil posetnike in omenil, da prihaja na
lobisk najstarejše društvo v župi. Vsem
se je zahvalil za pravo sokolsko skrb
in za usluge, ki smo jih deležni. Dru-
štveni starešina br. Jože Trogar je
prisrčno pozdravil tečajnike in omenil,
da uživajo zaradi svoje discipline in
reda vse simpatije javnosti. Zelel jim
je, da bi dosegli mnogo uspehov in za-
pustili po končanem tečaju ta lepi
košček slovenske zemlje z lepimi vtisi.
Nato so si domačini ogledali naše plat-
nene sokolske domove in bili presene-
čcni nad lepim redom v taboru. Po
kratkem bivanju so nas iskiteno po-
zdravljeni zapustili in obljubili, da še
pride jo.
Tudi 16 članic iz Celja nas je obiskalo
V nedeljo smo priredili po skupni
maši plavalne tekme, ki jim je priso-
stvovalo in sledilo z velikim zanima-
njem zelo lepo število letoviščarjev in
domačinov.
Prejeli smo vest, da je  Ceška  Obec
Sokolska  poslala  dva naraščajnika    v
i  našo gozdno solo. Veselje je zavladalo
I  v taboru nad tem priznanjem najvecje
!  sokolske organizacije. V torek sta    se
pripeljala dva stasita naraščajnika    iz
Prage v spremstvu župnega starešine
in župnega načelnika ter načelnice. Pri
sprejemu je bila postrojena vsa sokol-
ska četa gozdne sole. Navzočih je bilo
tudi precejšnje število funkcionarjev
sokolskega društva Mozirje. Sprejem jo
bil nadvse prisrčen. Br. Pahor je z iz-
klesanimi besedami želel gostoma do-
brodošlico, nakar se je dvignila na jarn-
bor poleg naše državne zastave še če-
škoslovaška, vsi navzoči pa so zapeli
himno »Hej Slovani«. Za nas mlade je
bil to pravi praznik. Naš gojenec in tro-
bentač br. Zdenko Furlan je gosta v
češkcm jeziku pozdravil v imenu nav-
zoče mladinc. Zupni starešina br.
Smertnik je v lepem govoru pozdravil
tečajnike intečajnice z željo, da bi v soli
pridobljene sokolske nauke bogato na-
ložili v sokolsko delo. Izrekel je vse
priznanje vodstvu sokolske gozdne so-
le, čigar duša je nadvse skrbni in dobri
brat Pahor. Trud, ki ga vlagajo v to
nelahko delo, ne more biti nikdar do-
volj poplačan. Gojenka s. Nada Coti-
čeva je ponudila češkima naraščajniko-
ma po starem slovanskem običaju kra-
ha in soli. Gosta sta bila tako ginjena
nad nepričakovanim sprejeniöm, da ji-
ma je beseda zamrla.
Lepo, da prelepo je naše življenje,
vendar malokdo ve, da se nismo pri-
šli odpočit, temveč da se v prednjaškem
tečaju vzgajamo za vodnike oddelkov
in za bodoče prednjake. Včasih je pre-
cej napora pri rednem sokolskem delu>
predavanjih, telovadbi, vodstvu vrst
itd. Zvečer odmevajo ob tabornem og-
nju naše sokolske pesmi, imamo debat-
ne večere in nato skrbijo naši gojenci
za zabavni del. Le škoda, da je naš
vodnik do minute natančen. Ko se naj-
bolj razvijemo, že ob 21. zasvira Zden-
ko čas spavanja. Neradi se ločimo od
prijetnega večera. Z veseljem pričakn-
jemo drugega vočera in v tern upanju
si voščimo lahko  noč.
Vreme nam pač ni bilo preveč naklo-
njeno" a kljub temu ni nikdar manjkalo
dobre volje. Glavno je, da naši šotori
vzdržuje tudi velike množine vode. Pri
zadnji nevihti nam je vihar dvignil en
šotor in ga prestavil nazaj. Druge ne-
sreče ni bilo. One, ki so bili price to
hude nevihte, bliska in groma, bo goto-
vo zanimalo, da so gojenci v šotorih
tako trdno in brezskrbno spali, da niso
ničesar slišali. Zanesemo se na stražo,
ki nas budno  straži vsak večer.
Za nedeljo 31. t. m. imamo na spo-
redu zbor vsega naraščaja gornjegraj-
skoga okrožja, nato pa tekme v odboj-
ki. V sredo bomo pohiteli na grob Sreč-
ka Puncerja — borca za Jugoslavijo in
mu bomo položili na grob z lastnimi ro-
kami spleten venec. Drugi teden nas
popelje avto celo v Logarsko dolino,
katcre krasote ni doslej videl niti en
gojenec.
Obiske imamo vedno in s hvaležno-
stjo se spominjamo vseh dobrotnikov,
ki niso prišli praznih rok. Toliko do-
brotnikov, prijateljev in toliko simpa-
tij se res nismo nadejali. Zalibog se
bliža dan slovesa: 8. avgust. Do takrat
nas bo še marsikdo obiskal. Obiskoval-
cem kličemo : Na veselo svidenje in
dobro došli!
Gospodarstvo
Hmelj
Rdeči pajek se je pojavil!
Zalec, 29. julija.
Kakor čujemo, se je v nekaterih na-
sadih pojavil rdeči pajek.
Pojav pajka spoznamo po rumenenju
in kodranju oziroma izoblikovanju li-
stja navzen. Spodaj je list med rebri
prevlečen s prav fino mrežico (pajče-
vino). Brez povečalnega stekla ga ko-
maj vidimo. Množi in širi se neverjetno
hitro in uniči lahko v nekaj dneh cele
komplekse.
Zatiramo ga z žveplenimi preparati,
izmed  katerih  je  najcenejša  žvepleno-
ZADNJ! DAN SE
BLIZA      -
AVGUiT
Tvrdka  Stermecki  opusti   13. avgusta
svojo  podružnico prej trgovino  Urch
in prodaja še ostalo zalogo po ponov-
no znižanih cenah, da si prihrani stroške
selitve. Zaloga in izbira vsak dan manj-
ša, vsak naj sam pazi, da ne
pride prepozno!
Kdor prcj  pride,  prej melje! _
-
Kino Union
CElJEpredvaja:
31. julija, 1. in 2. avgusta prekrasen planinski film
DOLOMITI   Y    PLÄlVIJEISriH
Ludwig Kerschei«             Fnanziska  Kinz
3  in 4. avgusta
Revolucijska svatba
Štev. 31.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
apnena brozga, ali pa z oljnimi emul-
zijami   (Biljobran).
V »Saazer Bauer- und Hopfenzei-
tung« z dne 31. julija 1937. je poročal
dežeini nadzornik za hmeljarstvo v
češkem hmeljskem okolišu, da se naj
brozgi, t. j. žvepleno-apnena in bakre-
no-apnena, m> mesata, ker se s tern uči-
nek obeh zmanjšuje oziroma uniči. Tu-
di znani strokovnjak dr. Blattny v Pra-
gi odsvetuje mešanje brozge in pripo-
roča med enim in drugim škropljenjem
nekaj dni presledka.
Na vsak način je dolžnost vsakega
hmeljarja, da svoje nasado vestno pre-
gleduje in s pravočasnim škropljenjem
obvaruje sebe in sosede preteče ne-
sreče.
Sport
* V proslavo 20-letnicc SK Celja bo
8. septembra dopoldne v Celju cvetlič-
ni dan in teniški turnir na tenišču v
parku, popoldne pa bodo nogometne
tekme na Glaziji. Dne 10. septerabra
zvečer bo v mali dvorani Celjskega do-
ma sabljaški nastop, 11. septembra do-
poldnc pa lahkoatletski miting na Gia-
ziji.
16. zvezdno kolesarsko dirko v C<>
]je bo priredil Klub slovvnskih kolesnr-
jev v Celju v proslavo svoja 40-letnice
v nedeljo 7. avgusta na sledcčih pro-
gah: Zagreb—Celje isa dirka-jo zagreb-
škega podsaveza. Stars, v Zagrcbu    ob
5.   zjutraj, cilj v Celju na liregu pred
gostilno Belaj od 8.30 lo 9.  Ljubljana-
Celje  za  dirkače   ljubijansktga  podsa-
veza.  Start  v Ljubljani  pri kni   1.  ob
G. zjutraj, cilj v Celju pred Glazijo od
8.20 do 8.40. Maribor—Celje za dirkače
mariborskih  klubov.  Start  v  Mariboru
pred  stadionom  SK Zeiezničarja ob  6.
zjutraj, cilj v Celju pred gosülno Sve-
tel od 8. do 8.20. Slov«njgradetv—Celje
zu dirkače klubov Mislinje, Pece in Ko-
rotana. Start v Slovenjgradcu ob 0. zju-
traj, cilj v Celju pred Glazijo od 7.30
do 8. Konjice—Celje za dirkaee SK Ko-
njic.   Start   v   Konjicah   ob   7.   zjutraj,
cilj v Celju pred gostilno Svetel okrog
8.   Celje—Konjice—Celje     za     dirkače
Kluba     slovenskih     kolesarjev     Celje.
Start v  Celju pred gostilno  Svetel   ob
6.   zjutraj,   cilj   istotam   od   7.30   do   3.
¦    Vr\ orazredni  Policijski   SK   iz  Za-
greba je gostoval prcteklo nedeljo v
Celju in odigral na Glaziji zanimivo
prijateljsko tekmo s SK Celjem. Pomla-
jeno moštvo SK Celja je zasluženo
zmagalo  s  6:2   (5:2).
* Državna klubska prvenstvena tek-
nia v tenisu med SK Celjem in A tie-
tiki je v nedeljo prinesla Atlctikom za-
služeno zmago v razmerju 4:1.
- Olinipijski peteroboj, ki ga je pri-
redil SK Celje v nedeljo dopoldne na
Glaziji kot propagandni lakhoatletski
miting po dolžnosti, je privabil samo
6 seniorjev in 10 juniorjev tekmoval-
cev. Skupni rezultati po točkah so
sledeči: Seniorji: 1. Pleteraek (Primor-
je) 2141 točk; 2. Stavbe (Celje) 2031;
3. Urbančie (Primorje) 2027 (brez le-
ka na 1.500 m, pri katerem je moral za-
radi poškodbe na nogi odstopiti); 4.
Tkalčič (Olimp) 1930. Junior ji B: 1.
Veble (Celje) 1506; 2. Kopač (Jugosla-
vija) 1252. Juniorji C: 1. Horjak (Ce-
lje) 2058; 2. Katič (Celje) 1915; 3.
Avgust Deržek (Celje) 1681; 4. Fereu-
čak (Celje) 1604.
Iz občinstva
Hisni posesliiiki v Oblakovi ulici nam
pišejo: Na zadnji seji mestnega sveta
celjskega je bilo govora, da zahtevajo
hišni posestniki v Oblakovi ulici od
mestne občine okrog 250.000 din od-
škodnine za zemljišče, ki so ga odstopili
za izgraditev ulice. Omenjena številka
pa je silno pretirana. Hišni posestniki
v Oülakuvi ulici tocno vemo, s katerimi
posestniki se je občina tako dobro po-
godila, da so ji odstopili zemljišče za
ulico brezplačno, prav tako pa tudi ve-
mo, kateri posestniki zahtevajo odškod-
nino za zemljišče. Niso vsi tako pre-
možni, da bi lahko brezplačno odstopili
zemljo, za katero so morali mnogo let
vareevati in se boriti, predno so jo mo-
gli odkupiti. Posestniki ne zahtevajo
pretirane cene, hočejo pa, da jim obči-
na plača za zemljo toliko, kplikor sla-
ne posestnike. Tako bi znasala celokup-
na odökodnina samo kakih 50.000 din,
ne pa kar četrt milijona!
Iz nasih krajev
Store
š Seja OJNS za Teharje-Store je bila
23. t. m. Na tej seji je podal ostavko
dosedanji predsednik France Kojnik,
ker odide na novo službeno mesto v
Bosno. Za novega predsednika je bil
izvoljen dosedanji podpredsednik tov.
Karel Flis, čigar ime jamči, da bo nasa
omladinska organizaeija tudi dalje
uspešno delovala.
š Sokolsko glodališee Store - Teharjc»
bo vprizorilo v soboto 30. t. m. ob 20.
v Sokolskem domu v Storah spevoigro
:>Svojeglavček« za odhodnico br. me-
talur. nadzorniku Francetu Kojniku
Zasedba vlog ista kakor pri premieri
in prvi reprizi. Namesto vstopnine sa
bodo pobirali prostovoljni prispevki.
Vljudno vabljeni!
š V Sentlovreneu je umrl posestnik
in tovarniški delavec Stefan Zafošnik.
Pevski zbor »Bodočnosti« iz Stör mu
je zapel doma in ob grobu dve žalo-
stinki. Naj mu bo lahka šentlovrenska
zemlja, svojeem naše sožalje!
Št. Jurij ob j  i.
j Most cez Voglajno je dogotovljen.
A ljudem je pač težko ustreči, saj ne-
kateri že zopet godrnjajo. Pravijo, da
je previsok. Rcs je menda za kakih 90
cm višji od prejšnjega. Dovoz ob obeh
:.¦ tränen pa bodo lepo nasuli in so bo že
clalo voziti. Tudi nasip na trški strani
nekaterim ni prav, češ da bo
ob povodnji zadrževal odtok in bo vse
pod vodo, doeim je prej voda, kar je
ni moglo pod most, lepo čez cesto od-
tekla. Siccr pa imajo v Mostarju tuci
prav visok most čez Neretvo, ki so ga
Se Turki gradili, pa ljudje tarn doli nie
ne godrnjajo. Gčividno so še ponosni
nanj, ker ga imajo na razglednicah. Ri
še pa morebiti Sentjurčani dali napra-
viti take razglcdnice z visokim mostom.
j Pot v St. Rupert je tudi že marki-
rana. Vodi iz St. Jurija skozi St. Jakob
in je le pičli dve uri dolga.
j Tatinski posli. Trgovcu Ivanu Pe-
perku je neznan prijatelj .tujih koles
odpeljal kolo izpred gostilne Hermari
Kincl. Peperko se je le za nekaj minut
mudil v gostilni. Isti dan je nekdo
ukradel delavki Fermevčevi v Hruševeu
dve uri in nekaj gotovine.
Vojnik
v Vojnik je sicer znan letoviščarjcm,
znana jim pa ni tu na novo renovirana
gostilna pri »Kioiliču« poprej Ratej.
Tu se lahko vsakdo najbolje in najee-
neje okrepča z raznimi toplimi in miz-
limi jedili pri kozarcu izborne vinske
kapljice in vedno svežem pivu. Za zaba-
vo je tu na razpolago radio. Na zamu-
ditc ])rilike, pridite in prepričajte F.c!
Vljudno vabita, Lojze in Ivanka Kroliič.
Konjioe
k Preložena občna zbora OJNS. Zad-
njo nedeljo ni bilo napovedanih obenili
zborov OJNS v Ločah in Pobrcžu, ker
je ablast prepovedala točenje alkohol-
nih pijač, v Ločah pa je bila isti dan
nova maša in nismo hoteli, da bi go-
stilničarji imeli zaradi nas izgubo. Zato
srao preložili ta občna zbora na nedeljo
31. t. rn. Prosimo vse somišljenike, da
vzamejo to na znanje in se v nedeljo
31. t. m. udeleže občnih zborov, ki bodo
ob istem času in v istih lokalih, kakor
je bilo že za prejšnjo nedeljo določeno.
k Maniiestacijslio /borovanje nacio-
nalne niladine združeno s proslavo 20-
letnice obstoja naše države, bo v nede-
ljo 7. avgusta v Konjicah. To nacional-
no siavje bo obiskalo vcčjo število sc-
naloi'jev in narodnih poslanccv. Prire-
(iilcv bo izključno nacionalno manife-
uLacijakega značaja. Zato vabimo vse
somišljenike, prijatelje in vse zavedne
Jugo^lovene, da se tega narodnega
, iavja udeleže.
k Pripral^ ljalni odbor krajevne orga-
ni'/acije Legije koroških borcev za srez
Konjice obvešea svoje člane, da pojdejo
koroški borci na velike narodne sveča-
nosti v Maribor skupno iz Konjic. Vsak
bo prejel pravocasno obvestilo. Prijave
sprejemajo povcrjeniki po vseh občinah
v srezu.
Žaloo
Leopold Tratnik f
Zalec,  29. julija.
Dne 26. t. m. je preminul na Zg.
Ložnici pri Zalcu v 84. letu starosti g.
Leopold Tratnik, posestnik in trgovec,
častni občan občine trga Zalec, pri ka-
teri je opravljal z vzoino vestnostjo
in poštenostjo blagajniške posle kot
občinski svetovalec okrog 30 let.
Pokojnik je bil do svoje smrti zvest
dernokratski in napredni misli. Bil je
zgleden gospodar. Z izredno marljivost-
jo in varčnostjo si je ustvaril zavidljiv
položaj ter je bil vzor delavnosti,
vztrajnosti, varčnosti in poštenosti. Vse
svoje življenje je bil pravičen in
poštcn mož ter menda nikoli ni imel
sovražnika. Svoje otroke, sina Ivana,
predstojnika sodišča v Litiji, hčerko
Minko, soprogo trgovca in žalskega žu-
pana g. Ivana Vizoviška, ter hčerki An-
tonijo in Ivanko, ki sta mu do smrti
pomagali gospodariti na domu, je vzgo-
jil v narodnem in naprednem duhu.
Pogreb  blagega  pokojnika  je bil    v
četrtek dne 28. t. m. ob 16.30 na poko-
j  paiišče pri sv. Kancijanu v Zalcu. Po-
j  kojnika je  spremilo    žalsko    sokolsko
i   društvo,  gasilstvo  in    velika    množica
j   občinstva. Pred hišo žalosti in ob grobu
so   mu  zapeli  združeni   pevci  iz   Zalca
in Gotovelj pod    vodstvom    g.    Rajka
|  Vrečerja v sree segajoči žalostinki, od
pokojnika  pa  3e je  poslovil v    imenu
žalske oJx:ine podžupan g. Vilko Senica.
Blagemii   pokojniku     bodi     ohranjen
časten  apomin,  svojeem  naše    iskreno
sožal jc!
ž Za velsko sokolsko tombolo, ki bo v
nedeljo 31. t. m. na letnem telovadišču
žalskega Sokola pri kolodvoru,    vlada
izredno živahno  zanimanje.    Ker bodo
j   tombolske karte kmalu pošle,    si    jih
j   preskrbite takoj! Na tej veliki tomboli
bodo razdeljeni naslednji    dobitki:     1.
motorno kolo,  2.  radioaparat,  3.  prvo-
vrstna škropilnica za hmelj sistema
Lorber, 4. Sackov plug, 5. Alfa separa-
tor, 6. vreča moke, 7. blago za moško
obleko, 8. 1.000 kg premoga iz rudnika
Zabukovce, 9. moško kolo, 10. žensko
kolo. Razen glavnih bo razdeljenih še
490 lepih vrcdnostnih dobitkov. Udelc-
žite se v nedeljo vsi velike sokolske
t.omobole v Zalcu!
Št. Peter v S. d.
Jubilej   „Savinjskega zvona"
V   lepi   dvorani   Sokolskega   doma v
St. Petru v Savinjski dolini je prosla-
vilo pevsko društvo »Savinjski zvon« v
nedeljo 24. t. m. 10-letnico obstoja    s
koncertom,  na  katerem  je    sodelovalo
več pevskih društev iz Savinjske doline
in  s  Posavja.
Zopct preveva mladi svet pevski duh
in zdi se, da nastopa idealnejša gene-
racija, ki se ogreva za našo lepo na-
rodno in  umetno  pesem.
V  vzorni disciplini so nastopila posa-
mezna društva v natlačeno polni in do-
kaj akustični dvorani.                              |
Pred koncertom je pozdravil goste g.
postajenačelnik Rebolj v imenu »Sa-
vinjskega zvona«, nato pa je čestital
društvu zastopnik Ipavčeve župe g. Al-
bert Hrovat iz Maribora.
Najprej je nastopil jubilant »Savinj-
ski zvon« pod vodstvom ambicioznega
g. Lojzeta Ašiča. 20-članski moški
zbor je na pamet zapel štiri pesmi di-
namieno in ritmično prav povoljno.
I/.govorjava je bila tudi na galeriji ra-
zumljiva. Posebno »Završki fantje« so
bili glasovno lepi izenačeni. Pevovodja
jsi prejel šopek rož.
S primerno dinamiko je nastopilo de-
lavsko pevsko društvo »Vzajemnost«
ia Zabukovce pod vodstvom g.    Petra
Sprajca. Najboljša je bila narodna
»Pleničke je prala«, vendar je II. tenor
malo distoniral. V mešanem zboru so
ženski glasovi še pomanjkljivi.
10-članska »Braslovška Lira« je še
mlada, a požrtvovalna ter ji vliva po-
gum njen vodja g. Edo Rössner. Inter-
pretacija pesmi »Sinoči sem na vasi
bil« se mi ni zdela posebno srecna.
Učinkovito šaljivko »Sem se oženil« je
občinstvo burno pozdravilo — a to med
petjem, kar ni prav. Treba je med po-
siušalci malo več discipline in po-
trpljenja.
G. Ašič je nastopil tudi s šentrupert-
skim 12-članskim moškim zborom. Vse
kaže, da bo spravil pevovodja
polagoma ta zbor na primerno višino in
izenačil  glasovni material.
G. Jože Skerjanc je vodil skromno
žestorico »Fantje na vasi« iz St. Pavla
pri Preboldu. Pevci so peli na pamet
dva zbora in je »Zaroka« zahtevala že
precejšen trud.
Tri moške zbore je izvajalo na pamet
pevsko društvo »Hum« iz Laškega pod
vodstvom učitelja g. Radovana Gobca.
17-clanski zbor je lahko ponosen na
svojega baritonista v sijajno interpre-
tiranem »Skrjančku«. Krepko in izrazi-
to je bila podana pesem »Tarn, kjer pi-
sana so polja«.
Po odmoru je nastopilo najprej dru-
štvo »Savinja« iz Petrovč z 18-članskim
moškim zborom pod vodstvom učitelja
g. Srečka Pečarja. Zbor je z obČutjem
zapel »Pred mojo kajžico«. Zenski zbor
ima izbran glasovni material in čisto
intonaeijo. Schwabovo »Slanico« je iz-
vajal mešani zbor po skladateljevi za-
misli. Mešani zbor je dodal zelo efektno
narodno »Cin can  cvrgudan«.
Nato je zapel starosta vseh zborov
>/Borut« iz Gotovelj pod taktirko g. Ju-
rija Gorška z 20-članskim moškim zbo-
rom. Izvežbanost in uglajenost zbora
pričata o vztrajnih vajah. V »Planin-
ski« so basi v glasovno izenačenem,
polno zvenečem  zboru  lepo dominirali.
»Loški glas« iz Lok pri Zagorju je
zapel pod vodstvom učitelja g. Draga
Korošca s 24-članskim moškim zborom
pesem »Zvezde žarijo pokojno«, ki pa
se je malo ponesrečila. Dobro interpre-
tirana je bila pesem »Na trgu«. Izved-
ba »Delavske pesmi«, ki je že zelo
znana, je bila dobra.
Sledile so čestitke »Savinjskemu zvo-
nu« po navzoeih zastopnikih pevskih
zborov in po zastopniku Celjskega pev-
skega  društva  g.  prof.  Mlinarju.
Zopet se je oglasil »Savinjski zvon«,
ki je z dvema zboroma dostojno in ča-
stno zaključil dobro uspele nastope po-
sameznih zborov.
Končno je sledil še skupni nastop
vseh pevcev — okoli 100 po ätevilu —
pod vodstvom domačina g. Ašiča.
»Zdravica« ni bila sigurna, bolje se je
posrečilo »Jadransko morje«. Ce ni
skupnih vaj, je tak nastop zelo riskan-
ten.
J Ustanovitelj »Savinjskega zvona« šol-
ski upravitelj v p. g. Božo Mohorčič iz
Maribora  je   zboru   brzojavno   čestital.
Cetudi je vladala v dvorani neznosna
j  vročina, je vztrajalo navdušeno občin-
stvo polne tri ure.
Koncert se je zelo posrečil. Jubilantu
in ostalim zborom iskreno čestitamo k
iispehu! — V.
Ali ste že Pupils karte za
veliko sokolsko tombolo
v  Žaicu  31. julija  1938?
T RAD11
PPEZIDAVE
PRODAfA SE CENEJŠE
št Tombolsko  razpoloženje.   Gasilska
tombola 24. julija. Zadnji teden agita-
cija na višku. Aparat deluje s polno
paro. Obeinski sluga je dežuren noč In
dan. Ponekod gre zlepa, ponekod zgrda.
Nedelja. Pri cerkvi se je zbralo mnogo
faranov od blizu in od daleč, da vsak
poskusi   svojo  srečo.  Nekatere   privla-
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev. 31.
čijo kolesa, druge moka, tretje zopet
kip Presvetega srca Jezusovega itd.
Ambe .. Terne .. Cinkvini... Vse ne-
strpno pričakuje, s kom bo »potegnil
Bog«. Tombola! Kip, ki ga je daroval
dekliški krožek prečastitemu ob priliki
oO-letnice bivanja v naši sari, je dobil
novega lastnika. Iz občinstva smo čuli
komentarje, ki jih pa no moremo na-
pisati.
št Javni nastop Sokola v nedeljo 7.
avgusta po privabil na sokolsko tclova-
dišče mnogo občinstva iz St. Petra m
okolice. Vsakoletni javni nastop našega
Sokola je vedno tudi zbor narodnega
občinstva, ki tvori skupno z mladino
veliko nacionahno družino. Vabimo na
nastop vse brate in sestre ter prijate-
lje od blizu in daleč. Priprave za na-
stop vseh oddelkov so v polnem teku.
Tudi veselični odsek, ki ga tvorijo naše
požrtvovalne sestre, se trudi, da bodo
gostje postreženi z vsemi dobrotami.
Spored: Ob 13. sprejem gostov na po-
staji. Nato skupen odhod na telovadi-
šče. Skušnje vseh oddelkov. Ob 15.30
nastop. Po nastopu prosta zabava.
Sentpeter Vas vabi!
Polzela
po Prodaja gasilskc roene brizgalnc.
V zadnji številki »Nove Dobe« smo ci-
tali »Popravek« gasilske čete na Polze-
li. K temu »Popravku« pa še mi nekaj:
Res je, da je občina kupila motorno
brizgalno. Dokaz je, da so ravno tisti,
ki danes kričijo, da to ni res, kričali
proti prejänjemu odboru, da lahko go-
spodari, ker je občina kupila motorko.
Res je, da sta sklenila kupčijo za roc-
no brizgalno samo dva člana in to na-
čelnik in predsednik. Dva člana pa sta
bila o tern obveščena iz izvestnih raz-
logov. Eden je bil obveščen zaradi pri-
jateljskih odnošajev do kupca, drugi pa
se te kupčije ni hotel udeležiti. Pred-
sednik nadzornega odbora dolgo ni ve-
del o tej kupčiji. Res je, da je bila na-
vedena vsota. pred dvema letoma ponu-
jena. Res je, da ni bilo člana na Pol-
zeli, ki bi bil porok pri nakupu roene
brizgalne, kajti gg. Turnšek in Hojnik
sta Ločičana. Res je tudi, da ima pro-
stovoljna gasilska četa na Polzeli vaje
tako poredko, da bi pozabili, da imamo
gasilce, če bi jih ne videli pri paradah.
Ako še kaj ni res, pa prosimo zopet
za popravek.
po Za proslavo 20-lctnice Jugoslavije
v Mariboru 13. in 14. avgusta se jc
tudi na Polzeli osnoval pripravljalni
odbor. Vsakdo, ki se želi udeležiti te
velike narodne manilestacije, se lahko
prijavi pri načelništvu tukajšnjega So-
kolskega društva kakor tudi na občini
in pri gasilskih četah do 2. avgusta.
Voznina je  četrtinska.
po Nov most. V času, ko jc bila
struga zaprta zaradi popravila v raznih
obratih ob strugi, je občina zgradila
betonski most med gornjo in spodnjo
tovarno. V naši občini čaka še mnogo
mostov usmiljenja občinske uprave.
po Gbešenega so našli 22. t. m. Fran-
ca Vašla iz Založ. Obupno dejanje je
izvršil zaradi neozdravljive bolezni.
Braslovče
b Odbojka. Preteklo nedeljo se je
končalo mcddruštveno tekmovanje v
odbojki. Odigrani sta bili še dve igri.
Kot prvi par je nastopil naraščaj iz
Braslovč proti članom s Polzele. Po
težki, a lepi igri je zmagal naraščaj iz
Braslovč s 26:24. Stanje setov 1:1.
Sledil je nastop tokrat kompletnih čla-
nov z Gomilskega in naraščaja z Bra-
slovč. Gomilsko je beležilo prvo zmago
po točkah nad naraščajem iz Braslovč
v razmerju 24:21. Stanje setov 1:1.
Končno stanje tekinovanja: Prvo me-
sto si je osvojil naraščaj iz Braslovč
s 4 seti ter s 85 slabimi in 92 dobrimi
točkami, drugo mesto člani s Polzele s
4 seti ter 72 slabimi in 82 dobrimi to<",-
kami, tretje mesto člani z Vranskega
s 3 seti ter 97 slabimi in 90 dobrimi,
eetrto me3to člani z Gomilskega z 2
setoma ter 81 slabimi in 70 dobrimi
točkami. Vabimo tudi ostala društva,
da prirede meddrustvena tekmovanja v
odbojki. V nedeljo 31. t. m. se bo nara-
ščaj iz Braslovč udeležil tekrnovanja, ki
ga organizira sokolska gozdna šola v
Lokah pri Mozirju.
b Kolesarska tombola. Sokolsko dru-
žtvo Braslovee bo priredilo v nedeljo
7. avgusta tombolo na letnem telovadi-
šču. Določenih je deset glavnih dobit-
kov: 10 koles! Karta stane samo 2 din.
Za tombolo vlada že sedaj zelo živahno
zanimanje.
v
Smartno  ob   Paki
šm Zanimiv celibat. Ob priliki zadnje-
ga sestanka mladinskega odseka kato-
liške akcije je odredil g. kapian, da
smejo imeti deklice, ki so članice kato-
liške akcijc, širše poznanstvo in prija-
teljstvo samo z onimi fanti, ki so člani
katoliške akcije. Torej delni celibat!
Vzrok eelibata nam je postal kmalu ja-
sen. Mnogo članic katoliške akcije »ma
namreč poznanstvo z odlocno naprect-
nimi lanti. Obstoji nevarnost, da bi se
deklice v teku časa navzele naprcdnega
mišljenja in duha, ki je razumljivejši,
utvarnejši in boljši. Ce bi sklenili tali
iantje in dekleta zakon, bi se utegniU;
zgoditi, da bi se potomci navzeli očeto-
vega rnišljenja, in taka mladma bi biki
izgubljena za klerikalne namene in ci-
lje. Gospoda se torej dobro zaveda, &..i
so njene organizacije zapisane smrti,
če nimajo mladine, ki bi trobila v Kit-
rikalni rog.
Gotrnji grad
g Za udeležbo na proslavi 20-Ietnico
JiiRoslavije v Mariboru 13. in 14. av-
gusta se razvija v vseh občinah našega
sreza živahna propaganda. Naš obmejni
srez hoče v Mariboru manifestirati za
nedotakljivost naših meja in vdanost
kraljevskemu domu. V vseh občinah so
sestavljeni posebni odbori, ki zbirajo
prijave in vodijo osebno in s številnimi
letaki agitacijo za udeležbo. Kakor ču-
jemo, ne bo občine, ki ne bi poslala s
tovornim avtomobilom ali avtobusom
udeležencev v Maribor. Poleg tega se bo
mnogo udeležencev peljalo s kolesi do
železniške postaje, bodo pa tudi taki, ki
se bodo podali peš do postaje in od
tam nadaljevali pot za komaj 10 din
po železnici v Maribor in nazaj. V po-
sebno častnem številu se bodo podali v
Maribor koroški borci, ki jih je v na-
šem srezu organiziranih blizu 250. Sa-
mo z Ljubnega bo odšlo s posebnim
avtobusom nad 50 borcev. Borci bodo
ponesli s seboj prapor, kakor ga bodo
imele v .Mariboru vse krajevne organi-
zacije Legije koroških borcev. V Bočni
imajo naročen Urhov avtobus, ki bo
pcljal udeležence 14. avgusta zjutraj v
Maribor in sc vrnil 15. avgusta popold-
ne, tako da si bodo Boeani in z njimi
Smarčani lahko dodobrega ogledali Ma-
ribor in bržkone pohiteli tudi v bližnjo
Falo. Seveda ne bodo zaostali s svojo
udeležbo Mozirčani. Gornjegrajski ga-
silci hočejo prirediti 14. avgusta tom-
bolo in zabavo. Ker želita prireditveni
odbor v Mariboru in banska uprava, da
vse prireditve od 1. do 14. avgusta od-
padejo, bi bilo na mestu, da bi naši ga-
silci svojo prireditev preložili od 14. na
15. avgusta kar bo gasilski prireditvi
le v korist, ker bi mnogo Gornjegraj-
čanov kljub gasilski prireditvi odšlo 14.
avgusta v Maribor. Saj vendar ne sme
mesto Gornji grad zaostati po ude-
ležbi za drugimi manjšimi kraji našega
obmejnega sreza! Kdor se še ni prijavil
za Maiibor, naj to takoj stori pri taj-
niku domače občine, koroški borci pa
morajo svojo udeležbo še posebej na-
znaniti odboru LKB v Gornjem gradu.
g Naša podružnica CMD je prirediia
tudi v letošnji letoviščarski sezoni svo-
jo prireditev, pri kateri so sodelovali
po večini letoviščarji. Tz Soštanja jo
prispel na prireditev znani harmonikar
g. Fonda, ki je vprav umetniško odigral
nekatere odlomke iz znanih opcr in tuiii
pozneje, ko se je mladina zasukala,
igral vesele poskočnice. Gdč. Navla
Tončičeva, članica zagrebške operc jo
zapela Schubertovo Serenado in arijo
\z »Carmen«. Na klavirju jo je sprem-
ljal profesor glasbe in komponist g.
Cipra \z Zagreba. Sledili so nekat?ri
šaljivi dramatski prizori v režiji g. Pe-
trovica iz Beograda. Končno se je raz-
vila prijetna zabava. Vse potrebno zu
prireditev in vodstvo prireditve je oski-
bela zaslužna predsednica naše podruž-
nice CMD soproga notarja ga. Minka
Košeninova. Vodstvo CMD bo prejelo
od naše podružnice seveda ves čisti do-
biček prireditve. Naša podružnica je
priredila tudi letos običajno ki-esovanje
4. t. rn. zvečer ob veliki udeležbi do-
mačinov in letoviščarjev.
g Sreski odbor Rdcčega križa bo pri-
redil v nedeljo 31. t. m. zvečer na lc-t-
nem telovadišču pii Sokolskem domu
na prostem »Konec poti« v režiji dru-
štvenega tajnika g. Ivana Iljaša. Po
prireditvi prosta zabava. Ker je igra
na prostem novost za naš kraj, jc pri-
čakovati številne udeležbe ne le iz Gor-
njega grada, temveč tudi iz sosednih
krajev.
g Na proslavo v Maribor bo vozil 11.
avgusta udeležence Caslov avtobus, kar
bo marsikomu olajšalo potovanje na
veliko  jugoslovensko  manifestacijo.
Ljubno
u Cestna ini/erija. Pred kratkim see
objavili, kako cestni odbor v Laškein
izboljšuje svoje ceste. Pisali ste, da je
cestni odbor najbolj delaven tam, kier
jc najmanj potrebe, in da dela podobno
tistemu potniku, ki je na svojih hlačah
zakrpal male luknjice, dočim je velike
pustil nadaljnji usodi. Ta praksa se je
pojavila tudi v našem srezu. Cesta iz
Gornjega grada čez Horn v Radmirj<;
trpi relativno najmanj v našem srezu,
a ravno tukaj je naš cestni odbor storil
vse korake za izboljšanje ceste. Delati
je začel tam, kjer je pravzaprav naj-
manj potrebno. Presekali bodo griče in
i:asipali doline, kar bo zahtevalo ogrom-
ne stroške, izboljšauje ceste pa bo raz-
merorna malenkostno. Ljudje godrnja-
jo, komu na ljubo je cestni odbor to
delo pričel, ko je vendar treba odpravi-
ti mnogo drugih, mnogo večjih nedo-
statkov. Ti nedostatki so zlasti serpen-
tine v Cernivcu, klanec v Radmirju, so-
teska na Ljubnem, krivulje in ovinki
na savinjski in na zadrečki cesti ter
obrabljeni mostovi. Ce so že hoteli sto-
riti komu kakšno uslugo, naj bi mu jo
drugače scrvirali. Cuje se, da vlada
vsled tega tudi že v ožjem krogu neso-
glasje, koliko pa je kritike med objek-
tivnimi opazovalci in ljudstvu sploh!
Resnica je, da je nujna potreba, da se
cestno omrežje v našem srezu temeljito
izboljša. Gornjesavinjska dolina je od-
rezana od železnice, zaradi Cesar trpi-
jo naše ceste toliko bolj, ker se po njih
razvija ogromen promet, zlasti zaradi
prevoza lesa, ki je za nas življenjskega
pomena. Naj bi veljalo načelo, da se
morajo ceste prilagoditi prometu in ne
promet cesti. Zelimo, da se delo uvrsti
tako, da bodo prišle najnujnejae po-
trebe v ospredje.
Slovenjgradee
Ustanovitev    protituberkuloz-
nega  dispanzerja  v  Slovenj-
gradcu
Bogojcvo,  29. julija.
Na dopis v našem lisLu o gornji za-
devi je zdravnik dr. Simonitti priobcil
v »Slovencu« odgovor, ki je poln oseb-
nih napadov, laži in zavijanj resnice.
Iz odgovora se vidi, da hoče dr. Simo-
nitti celo tako važne zadeve speljati v
umazane strankarske vode. Najbolj ža-
lostno pa je, da se je drznil dr. Simu-
uitti pod tern svojim odgovorom pod-
pisati kot predsednik Protituberkuloz-
ne lige in pri tern zaiti na področje
strankarskega in osebnega obračunavu-
nja, s čimer se ostali odbor te humane
izvenstrankarske ustanove najbrž ne
bo strinjal.
Takoj v začetku svojega članka že
operira dr. Simonitti z lažmi, ko nam
očita, da je nas članek poln laži in
i2.misljotin. Venaar pa iz odguvora s;i-
mega jasno vidimo, da dr. Simonitti
kljub največjemu prizadevanju ni mo-
gel ovreči niti ene same naše trditve,
temveč jih je nasprotno celc proti lu-
stni volji moral potrditi. Ako pa mi z
drugimi očmi gledamo na koristnost
ustanovitve protituberkuloznega di-
spanzerja v stanovanjski hiši, nego dr.
Simonitti, potem pač to ni nikaka lnž,
temveč edino deljeno mnenje. Vsled te-
ga bi bilo zelo koristno, da bi dr. Simo-
nitti večkrat blagovolil prečitati naš
članek in se tako izognil trditvam, ki
mcčejo kaj čudno luč na njegovo aku-
demsko cast in resnicoljubnost.
Nikoli pa se ne bomo strinjali z dr.
Simonittijem, da odgovarja ustanovi-
tev dispanzerja v stanovanjski hiši hi-
gienskim pcgojem in to že zaradi tega,
ker se je tudi v Kamniku dobro obne-
sla! Mislimo, da nam ni treba posnp-
mati samo slabih in začasnih rešitev
tako velevažnih vprašanj v drugih
krajih. Ce že hočemo kaj posnemati,
si oglejmo še ostale kraje naše domo-
vino, kjer so ta problem res idealno re-
šili. Kljub naši strokovni »neizobraz-
bi« pa tokrat ponovno poudarjamo, cia
smatramo ustanovitev dispanzerja v
stanovanjski hiši za nehigienieno in da
r.mo odločn.o proti rešitvi te pereče za-
deve v takšni obliki.
Resnica je, da imajo zdravniki tudi
svojo ordinaeijske prostore v stano-
vanjskih hišah, vendar pa v večini pri-
merov strogo ločene od stanovanj, če-
prav ne sjn-ejemajo samo bolnikov •/.
nalezljivimi boleznimi, kakor je to pri
vseh protituberkuloznih dispanzerjih. V
konkretnem primeru pa nam je točno
znano, da do danes še nobena druga
stranka, razen v dopisu navedene, ni
prejela stanovanjske odpovedi, kar ne
potrjuje baš resničnosti Simonittijevih
navedb, da bo dispanzer popolnoma lo-
čen od stanovanj. Vendar pa dr. Simo-
nitti že samo s to svojo trditvijo potr-
jujo naše navedbe, ker tudi dr. Simo-
nitti smatra, da obstoji nevarnost
okužbe, in zato hoče, kakor sam trdi,
da bo dispanzer ločen od stanovanj.
Kar se pa tiče očitka glede strokovne
izobra^be, mislimo, da v tem primeru
ni treba imeti nobene medicinske fa-
kultete, ker dejstva sama dovolj govo-
re o nezdravem reševanju. Tudi dr.
Simonitti končno nima nobene strokov-
ne izobrazbe za razna predsedstva pri
>Prosvetnih društvih« itd. in vendar se
uismo še nikoli ob to vprašanie
spotaknili.
Zavijanje resnice pa so trditve, da
smo mi pisali, da bi bilo z 11.800 din
mogoče zgraditi poseben paviljon za
dispanzer. Mi smo jasno povedali, da bi
bilo treba dodati še majhno vsoto, na-
kar bi šele imeli idealno rešitev tega
velevažnega vprašanja. Dr. Simonitti
pretirava s trditvijo, da bi bili za zgra-
ditev majhnega paviljona potrebni tež-
ki stotisočaki. Z nekaj desettisooaki bi
se brez skrbi lahko zgradil ličen pa-
viljon, ki l)i imel še malo več prostora,
nego ga imajo sedanji pro3tori onega
majhnega stanovanja. Nikar ne preti-
rava jte, marveč glejte s treznimi očmi
in ne skozi strankarske očali na dobro-
namerne nasvete, četudi prihajajo z
n asprot ne strani.
Nadaljnji del tega resnicoljubnega
rlanka je posvečen našemu dopisniku,
ali po domače povedano meni. Zelo &e
mi zdi laskavo, da me gospod doktor
tako visoko ceni in posveti toliko vrstic
moji malenkosti in prelije toliko črni-
la za »klerikalnega sovražnika št. l«
in »Deutschenfresserja«. Vendar pa bi
najprej opozoril dr. Simonittija, da
nima nikakšne strokovne izobrazbe za
pisanje člankov, kakor jc prej meni
očital. Moje osebno mnenje je, da se
dr. Simonitti vara, če misli, da je treba
imeti za vsako najmanjšo kritiko že
akademsko izobrazbo v oni stroki, kajti
v tem primeru bi zevale v časopisju
velike praznine. Ali je dr, Simonitti res
tako naiven in misli, da bi se moral se-
daj jaz najprej vpisati na medicinsko
fakulteto in da bi imel šele po konča-
nem študiju, torej šele po petih letih,
piavico omeniti, da se mi zdi ustanovi-
tev dispanzerja v stanovanjski hiši ne-
higienirna? Clovek, ki piše v časopiae,
mora biti vsestransko izobražen in to
mu daje dovoljno legitimaeijo, da o
vsaki stvari izpregovori. Ljudje kova
dr. Simonittija, ki se bojijo stvarne kri-
tike, pa morajo seveda v obrambo
operirati s strokovno izobrazbo, name-
sto da bi sami strokovno in nestran-
karsko ovrgli zdravo kritiko.
Kaj čudno pa se čitajo razni nasveti,
ki jih dr. §imonitti daje v tem članku.
Toda tudi ti »dobronamerni« nasveti
so polni zavijanj resnice, kakor 3icer
ves ostali članek, Jaz  sem se  v časo-
Oglejte si ob priliki veliko zalogo
nalivnih peres v knjigarni in veletrgo-
vini s papirjem Karl Goricar vdv., Celje,
Kralja Petra cesta 7—9.
KINO  DOM  ( 1,1,JE
Od 29. do 31. t. m.: »Sevastopol.«
Od 1. do 4. avg.:  »Tebi na ljuba«
Stev. 31.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
pisih že dovolj razpisal ne samo o ko-
pališču, temveč tudi o lepotah okolice
in zlasti naših planinskih postojank.
Predno se torej dr. Simonitti spušča v
pavšalne trditve, bi bilo bolje, da bi
bolj pazljivo čital naše Časopisje in si
ne mazal svoje akademske časti z lažmi.
Nasprotno pa še nisem zasledil v raz-
nih »katoliških« časopisih, ki so dr.
Simonittiju tako blizu, nikakih notic o
kopališču in naših krasnih krajih. Bilo
bi torej umestnejše, da bi dr. Simonitti
najprej pometel pred lastnim pragom
in šele potem pred drugim. Sicer pa
je dr. Simonittiju kot zelo pobožnemu
možu itak znan izrek iz sv. pisma: »Ne
isči pezdirja v očesu svojega brata,
ampak izderi najprej bruno iz svojega
lastnega«.. Tudi trditev dr. Simonittija,
da zahtevajo uredništva od nas dopis-
nikov tedens.ko določeno število vrstic,
je gladko . izmišljena, ker ni še nobeno
uredništvo mnogih časopisov, v katere j;
že dolgo dopisujem, zahtevalo od mene
določenega števila vrstic, ampak je to
samo moja osebna zadeva.
Končno še. moram pripomniti, da mi
ni znano, da bi bil dr. Simonitti imeno-
van za pravnega zastopnika slovenje-
graške občjne, ker pač za to tudi nirr.a
strokovne izobrazbe. Zato bi tudi lahko
mirno opustil brezplodno zagovarjanje
občinskc uprave in naj bi samo kot
predsednik Protituberkulozne lige brcz
brez strankarskih očalov podal popol-
noma stvaren odgovor na našo kritiko.
V svojem članku pa dr. Simonitti iz-
recno poudarja množino naših člankov,
kar potrjuje naše navedbe, da odgovor
dr. Simonittija ni bil mišljen kot stro-
koven odgovor na našo kritiko o usta-
novitvi dispanzerja, temveč kot nekak
splošen odgovor na pisanje našega lista
o slovenjegraških razmerah. Za drugič
pa svetujem dr. Simonittiju, da bi so
držal svoje toliko hvalisane srokovne
držal svoje toliko hvalisane strokovne
ne vtikal svojih prstov tja, kjer ga
zlasti kot predsednika Protituberkuloz-
ne lige ne bi smelo nič srbeti...
Bogdan  Pušenjak.
Laško
1 Še enkrat o termalnem bazenu. Pre-
jeli smo: Doslej še nisem pisal v caso-
pise, toda če gre za taka vprašanja, ki
se tičejo mojega žepa, mislim, da je
prav, če se tudi jaz oglasim javno. Ob-
čina torej namerava zgraditi javen ba-
zen s termalno vodo, ki naj bi privabil
mnogo tujcev v Laško. Taka misel je
gotovo dobra, ker prinesejo tudi gostje
s seboj denar, ki pride nam vsem prav.
Drugo vprašanje pa je, ali bodo donosi
takega kopališča tolikšni, da bodo
obrestovali vloženo glavnico in ali ne
bodo znašali upravni stroški dosti več,
nego bo bazen donašal. Mi pae ne sme-
too jemati za vzgled bazena v Rimskih
toplicah, ki je sedaj edini te vrste naj-
bližje Zagrebu. Ce bomo še mi imeli
svoj bazen, se bodo dohodki pač razpo-
lovili. Zato je treba, da se prekalkulira
sem in tja, predno bi nas Laščane (Ma-
rijagradčani ne pridejo v poštev s svu-
jo daveno močjo) obremenili z novim
dolgom. Mnogo več koristi bi imelo La-
ško od drugačne rešitve tega vprasa-
nja, ki bi občino stala neprimerno manj j
denarja, prinašala pa bi več dohodkov
našemu mestu, nego prosti bazen. Ako
res da kopališče na razpolago termalno
vodo, kolikor je ima odveč, naj jo da
na ta način, da se ta termalna voda
napelje po ceveh v mesto. Tarn si jo
naj privatniki, zlasti pa hoteli in pen-
zije napeljejo v svoje kopalnice in za
vse svoje potrebe. Tako je urejeno n.
pr. v Bad Gasteinu in ravno to priva-
bi tja največ tujcev, kajti ni prijetno
hoditi se kopat iz mesta v 10 minut
oddaljeno kopališče, nato pa se zopet
ves pregret vrniti. Poleti še gre, pozi-
mi je pa podana nevarnost prehlajenja.
Naše kopališče je itak vedno polno go-
stov in bo tako tudi ostalo, ker ima
dosti članov - zavarovancev, in bi mu
bilo morda všeč, če bi se drugi gostje
porazdelili po privatnih penzijah, hote-
lih, gostilnah in stanovanjih po mestu.
Gospodje pri občini, premišljujte o
tern predlogu! —ž—
1 Izredni cestni prispevek ali davšči-
na? Lastniki avtomobilov so dobili od
sreskega načelstva v Celju plačilne na-
loge, s katerimi se jim na podlagi ured-
be z dne 23. 10. 1937 nalaga plačilo
izrednega cestnega prispevka za pot-
niške osebne avtomobile za leto 1937.
v znesku 100 din in 200 din za leto
1938., skupaj 300 din. Omenjena ured-
ba govori o izrednem cestnem prispev-
ku za izkoriščanje državnih cest in
pravi, da se mora plačati pavšalno od
potniških privatnih avtomobilov po 200
din na leto. V »Službenem listu« z dne
9. t. m. jc pod štev. 335 objavljena
uredba o državnih in banovinskih cest-
nih skladih. S to uredbo je menda raz-
veljavna prej omenjena uredba in je
stopila nova uredba v veljavo šele s
1. julijem t. 1. Tudi ta uredba pravi, da
se bo pobirala letna davščina na pot-
niške avtomobile v znesku 200 din. Ker
je stopila šele s 1. julijem v veljavo,
bi bilo treba po tej uredbi plačati dav-
ščine le 100 din, na podlagi prve ured-
be pa tudi kvečjemu 100 din. Intere-
senti si sedaj nismo na jasnem, kak
prispevek ali davščino plačujemo, ali je
pravilno izračunana in za kateri čas jo
bomo plačali, ali gre za izrcdni cestni
prispevek ali pa za davščino. Zato pro-
simo za pravočasno pojasnilo, da se
event,   pritpžimo.
1 Kako se godi Sokolom. Mlado So-
kolsko društvo pri Sv. Jederti nad
Laškim namerava zgraditi svoj Sokol-
ski dom. Kupilo je letos stavbišče po-
leg sole pri Sv. Jederti ter začelo zbi-
rati in navažati material. Ko so to vi-
dcli naši prijatelji, je posestnik M. D.
vzel v najem vse kamnolome, ki priha-
jajo v poštev za pridobivanje gramoza
nad vasjo Govce. Ko so nato Sokoli
povpraševali za gramoz, so dobili pov-
sod odgovor, da gramoza ne morejo
dati, ker ima kamnolome v najemu D.
Ta. pa je izjavil, da je kamnolome vzol
zato v najem, da Sokol ne bo dobil
gramoza. No, pa se je le še našel kam-
nolom, ki je bil prost in iz katerega
je nato društvo dobilo in dobiva po-
trcbni gramoz. Pri stavbnom oglcdu za-
radi gradnjc tega Sokolskega doma sta
zastopnika občine Sv. Krištof, odborni-
ka K. in K., ugovarjala gradnji, češ
da leži stavbna parcela preblizu cerkve
in da bodo Sokoli delali javno pohuj-
šanje, ker nastopajo pri telovadnih vri-
jah go]i. Zahtevala sta, da mora biti (
Sokolski dorn oddaljen najmanj pol km
od cerkve. Pripomnimo, da je odbornik
K. tisti, ki se je pred nekaj meseci na j
izredno grd način javno izrazil o Sokc-
lu in o kralju, pa je nato prosil, naj se
ne vloži ovadba, ker bo, če se stvar
prikrije, prispeval za gradnjo Sokol-
skega doma ves potrebni les. Danes, ko
je že minilo nekaj mesecev, pa požira
besedo in pravi, da bo dal toliko, koli-
kor se mu bo zdelo. Klerikalci so pač
povsod enaki.
1 Neverjetna podivjanost ljudstva.
Naš list je večkrat poročal, kaj so po
litični nasprotniki storili julija 1937 v
sadovnjaku g. dr. Roša, kjer so uničili
preko 250 najlepših sadnih dreves s
tem, da so jih olupili, obrezali in polo-
mili. Ze takrat smo kazali na pokvar-
jenost izvestnega dela prebivalstva ob-
čine Sv. Krištof in opozarjali, da je te
pokvarjenosti kriva le nezadostna vzgo-
ja ljudstva. Ko so letos orožniki prijeli
domnevne krivce, se je domala vsa re-
čiška dolina postavila na stran domnev-
nih krivcev in proti orožnikom. Upamo,
da bodo za to dobili svoje plačilo. —
Blizu tarn se je pred nekaj dnevi zgo-
dil primer, ki priča o nepopisni posuro-
velosti storilca. Nekdo je vlovil malega
lovskega psička, ki se je hodil Zenit, ter
mu salo prevezal z žico in nagnal psič-
ka domov. V strahovitih bolečinah je
psičck poginil, nakar so šele ugotovili
vzrok smrti. Pravijo, da je storilec isti,
ki je lani ustrelil dva lovska psa, pase
je znal izmazati. Naj bo kdorkoli, go-
tovo je, da ta sadist zasluži najstrož-
jo kazen, kajti le kazni bodo mogle
ozdraviti pokvarjeno  ljudstvo.
1 Letošnji tujski obisk našega kopa-
lišča in letovišča je izredno ugoderi.
Zdravilišče je že od junija polno zase-
deno. Sedaj je tarn 107 privatnikov in
82 članov raznih Okrožnih uradov. Med
privatniki je 15 inozemcev, večinoma
iz bivše Avstrije. Enako ugoden posct
pričakujejo tudi za mesec avgust.
1 Nočni mir kali v Laškem zadnje ca-
se neki podjetnik, ki dovaža z motorni-
mi vozili živino sredi noči. Zaradi hru-
šča, ki nastaja pri iztovarjanju, se leto-
viščarji, ki stanujejo v bližini, upravi-
čeno razburjajo. Prav bi bilo, da bi se
omenjeni podjetnik v bodoče na to
oziral. — Stanovalec iz bližine.
1 Tombola. Gasilska četa v Laškem
bo priredila v nedeljo 31. t. m. ob 15.
na sportnem igrališču »Lava« veliko
tombolo z lepimi dobitki. Glavni dobi-
tek je telica, vredna blizu 2000 din, po-
leg tega moško kolo, dve vreči moke
ter nad 500 manjših dobitkov. Izkupi-
ček je namenjen za gradnjo gasilskega
doma.
1 Strela zažiga. V noči od 24. na 25.
t. m. je nad Laškim in okolico divjala
huda nevihta in so strele upepelile kar
tri gospodarska poslopja. Okrog ^ 12.
ponoči je treščilo v gospodarsko po-
slopje posestnika Mihe Vorine pri Sv.
Krištofu. Gospodarsko poslopje je po-
gorelo do tal, prav tako tudi 25 merni-
kov žita, kadi, stiskalnice in mlin za
sadje, premog i. dr. Skodo cenijo na
40.000 din. Skoraj ob istem času je
I trešeilo v gospodarsko poslopje posest-
nika Franca Mačka v Njivicah pri Sv.
Petru nad Laškim, ki je zgorelo obe-
nem s 400 kg sena, deteljo, slamo, raz-
nim semenom, ročno mlatilnico, slamo-
reznico, sodi i. dr. Skoda znaša okrog
17.000 din. V Reki nad Laškim'je tre-
ščilo v hlcv, ki je last p. d. Spanca.
Zivino so komaj rešili. Skode je nad
5000 din.
1 Zasačeni tatovi železja. Pri rudni-
ku Laško - Huda jama so že delj časa
opažali, da je zmanjkovalo iz skladišča
staro železje. V noči od 22. na 23. t. m.
pa je rudniški nočni čuvaj Franc Le-
nart zasačil dva tatova, ki sta kradla
staro železo iz skladišča poleg rudniške
delavnice in ga odnašala na voz, ki jo
stal na Trbovčevi njivi. Lenart je po-
klical svojega tovariša Martuna, nakar
sta ustavila oba tatova na cesti pri
ravnateljski pisarni. Na pomoč jimaje
prihitel ie rudniški tajnik g. Horjak.
Medtem pa se je posrečilo enemu izmed
obeh tatov uiti, dočim so drugega z
vozom vred prijeli. Tat je brezposelni
Franc Skledar s Teharja. Priznal je,
da je s pobeglim tovarišem že večkrat
prišel po železo, ki sta ga potem odva-
žala v Celje in tarn prodajala. Skledar
se zagovarja, da ga je zapeljal njegov
tovariš, ki pa je kradel iz potrebe.
Skledarja so prijeli in ga oddali preko
noči v občinski zapor v Laškem. Na
vozu sta imela tatova 276 kg železa.
Nekaj dni pozneje pa se je zglasil pri
ravnateljstvu trgovee G. iz Celja in
povedal, da je od obeh tatov kupil sta-
ro železo kg po 60 p in da ga je pri-
pravljen plačati po isti ceni, kakor bo
zahtevalo ravnateljstvo.
1 Dva vloma. V noči od 25. na 26. t.
m. so neznani storilci vlomili v gostil-
niško sobo gostilne Gradt. Prišli skozi
vrt in čez verando. Dmigega si niso
mogli prilastiti kakor cigarete. V isti
noči so vlomili tudi v gostilno g. Plaz-
nika v Debru pri Laškem, pa so bili
pregnani. Leta so minila, ko nismo v
Laškem slišali o tatvinah, sedaj pa se
je očividno zatekla v našo okolico ta-
tinska sodrga, ki jo bo treba pregnati.
Ker imamo občinskega redarja, bo to
lažje šlo.
1 Kino Laško. V soboto 30. ob 20.30
in v nedeljo 31. t. m. ob 16.30 in 20.30
krasen in ncpozaben film »Orlič«. Pri-
kazuje poslednjo ljubezen Napoleono-
vega sina in ljubavno življenje plesal-
ke Fanny Elssler, dunajske Ane Pav-
love. Lilian Harvey, Rolf Moebius. —¦
Tednik.
Hrastnik
h Volilci, pazite, koga boste volili v
prihodnji občinski odbor! Sedanji ob-
cinski očetje so po večini spravili svoje.
sinove, hčere, ostalo žlahto, in če ni
bilo drugega, še sebe do manjše ali
večje službe v občinski pisarni ali zu-
naj nje. Seveda se je s tem občinska
pisarna docela napolnila, dvema učite-
ljicama so odpovedali stanovanje, za-
čeli so pa baje pošiljati reflektante tudi
že v podružnico na Dol. Doslej je bilo
še za vse dovolj stolčkov, rdečih in
črnih, nevarnost je pa, da bo treba zi-
dati nove »občinske domove«, če bi slu-
čajno prišel v bodoči odbor kak nov
mož, čigar sorodstvo bi si poželelo ob-
cinskih službic. Ce vam že drugače ni
za davkoplačevalce, vsaj v tem nas
uslišite: Dajte se zopet izvoliti scdanji
očetje, da ne bo davkoplačevalčev žep
zopet trpel!
h Draginja narašča. Na tem mestu
smo že imeli priliko poudarjati, da so
cene življenjskim potrebščinam v le-
tošnjem letu znatno poskočile. Ugotovili
smo, da je, čeprav je rudarsko delav-
stvo polno zaposleno in čeprav so se
mezde  za  okrog  5%   dvignile,     življe-
P.  S.:
Smarska dolina pred
sto leti
(Dalje.)
Prizidek, ki je sedaj prava cerkev,
inia na oltarju podobo Marijinega Vne-
bovzetja, ki jo je osvežil pred kratkim
graški slikar Wachtel. Tudi fresko slike
na stropu tolmačijo v primerih cerkveno
pesem Ave maris stella. Desno od ol-
^arja ob stolih, ki jih je presenetljivo
nialo, zagledamo nagrobno ploščo bra-
^ov Jurešičev, od katerih je bil eden
2upnik v Smarju, drugi na Prihovi,
tr>etji  pa  v  Zibiki.
Zunaj, na vzhodni strani cerkvenega
°bzidja stojita dve odprti in neuporab-
h^ni kapeli s kamnatimi spovednicami;
v eni je kip križanega Odrešenika, v
c*fugi pa velikanski leseni kip nadan-
Sela Mihaela, na kar veže povest sle-
dečo zabavno zgodbico: Ko so namreč
nekoč nastanjeni vojaki svojo kuhinjo
P°večali z ukradenimi šunkami in so se
^čani pritožilj,  ni  bilo  mogoče  najti
krivcev in corpus delicti, dokler ni neki
mladenič naznanil, da je meso na veliki
tehtnici velikanskega nadangela, kamor
so jo pretkane lisice v vsej naglici
skrile.
Zvonik ima letnico 1804. in zvonjenje
ni neprijetno ubrano.
Nasproti cerkve se dviga gora Kal-
varija, na katero pelje popolnoma tla-
kovana, le od stopnic prekinjena, pac
več ko seženj široka pešpot. Predno pa
stopiš na to pot, zagledaš v ospredju
na desni ljubko zidano gostilno, pred
katero se običajno ustavljajo voznlki
za Slatino, celo še sedaj, ko je mogoče
po dobro zgrajeni cesti iz Celja tja do-
speti z dobrimi konji v 3%—4 urah.
Ob strani pred njo skoraj v središču
vasi stoji pod vrbami žalujkami stude-
nec, ki dobiva svojo vodo od nedaleč po
ceveh in ima napis, da je zgrajen leta
1821.
Na levi stoji lepo zidano župnišče,
ki ima zabeleženo leto 1747. kot leto
svoje zgraditve. Gostoljubno stoji tu
in v njegovi snažno urejeni notranjo-
sti se dobro mnenje, s katerim popot-
nik vstopi,  tudi potrjuje.  Brez  dvoma
je to najprijaznejše poslopje v vasi, ki j
so   ga   po   zadnjem  požaru  leta   1790. !
prav čedno zopet postavili. Smarski po- I
tok namaka ta kraj.                              j
Nastopimo torej romanje na Kalva- J
rijo pri Sv. Roku, kamor prispe sre- j
di avgusta letno šest do osem tisoč
ljudi! Mimo virčka nad župniščem pri-
spemo na tlakovano pot, ki gre precej
daleč navkreber najprej naravnost, po-
tem v cik cak ovinkih ob gozdni pre-
seki. Na nosovih teh ovinkov je ravno
dovolj prostora za prodajalce, točilce,
šotore in vozove, ki breg ob romanjih
naravnost oblegajo. Ne da bi bila ta
božja pot sama na sebi tako velikan-
ska, vendar zbudi tembolj naše zani-
manje, če pomislimo, da jo je ustvaril
en sam pobožen duhovnik, ne glede na
to, da je njen položaj srečen in resnič-
no slikovit, kar mora dvigajoče vpli-
vati, tako na navadnega kakor na ra-
hločutnega človeka že z ozirom na po- j
učna in primerna opozorila na blago-
slov krščanstva.
(Dalje prih.)
EDINA TOLA2BA
&-&
BONBON I
Stran 6.
»NOVA    D O B A«
Stev. 31.
nje malega človeka vsled naraščajov"e
draginje ravno tako ogroženo, kakor je
bilo prej. Opaža se zlasti na živilskeni
trgu, da je malenkostni dvig plač vpli-
val tudi na one, ki zalagajo živilski trg.
Vemo, da kmet še daleč ni plačan za
svoj trud, ki ga ima s svojimi pridelki,
predno jih more vnovčiti. Nihče mu ne
more očitati, da je navijalec cen, Sto-
jimo vedno na stališču, da naj dobi
vsakdo za svoje delo pošteno plačilo
in tako naj tudi oni, ki vodijo usodo,
dele pravico tako, da bo pošteno pla-
čan za svoje delo kmet in delavec, kaj-
ti če bosta ta dva imela denar, ga bo
imel tudi obrtnik in trgovec. Trbovlje
se že delj časa borijo, da bi prišle v
višji draginjski razred. Ali more kdo
reči, da ni Hrastnik vsaj toliko drag
kraj (če ne še bolj) kakor Trbovlje?
Merodajne opozarjamo, da bi pri even-
tualni regulaciji ne pozabili Hrastnika.
h Slinovka v naši obeini. Baje po
krivdi nekega trboveljskega mesarte,
ki je dobil iz okužene savske banovine
vagon prašičev, se je pojavila pri naai
goveji živini slinovka in parkljevka.
Pretekli teden je zbolela krava nekega
rudarja v Pleskem. Drugi dan so bili
okuženi že trije hlevi v vasi. Sreski ži-
vinozdravnik je okužil sedaj živimo v
vsej vasi, da bi tako živina obenem
prebolela to težko in silno nalezljivo
bolezen. Seveda je sedaj vclika nevar-
nost, da se bolezen razširi na sosednc
vasi. Uradno je sicer vas Plesko popol-
noma zaprta od sveta, vendar pa vso
lepe besede in vse zapovedi ne zaležejo,
da bi ostali ljudje doma in da bi ste-
klarski delavci, ki hodijo iz Trbovelj v
Hrastnik v službo ne hodili skozi vas
ali mimo vasi. Naj bi ti ljudje vendar
pomislili, kako silno škodo utegne t?i
njihova nepremišljenost povzročiti
kmetom!
Radeče
r Sokolski praznik v Radečah.    Tu-
kajšnje Sokolsko društvo bo priredilo
7- avgusta v mestnem parku svoj vsa-
koletni javni nastop, na kar že sedaj
opozarjamo vsa bratska društva in pri-
jatelje sokolstva. O sporedu in podrob-
nostih bomo še porocali.
r Kopališčc na Njivicah zopet v redu.
Pred kratkim so nadomestili razpadle
stopnice pri kopališču na Sopoti. Sedaj
je dohod v vodo zopet omogočen brez
večje nevarnosti. Dobro in zdravju ko-
ristno bi bilo, če bi bilo mogoče razne
tipe poučiti, da kopališče ni javno stra-
nišče, ko ta dva pojma nalašč ali pa
iz kakih drugih razlogov stalno zarac-
njujejo.
r Oncsiiazcvanje potoka Sopote. Ka-
kor že večkrat, smo tudi v sredo proti
večeru opazili, da je postal potok So-
pota naenkrat silno umazan. Kakor
gnojnica umazana voda se je valila
skozi mesto v Savo. Radovedni smo.
kaj poreko naši letoviščarji k temu no-
vemu okrasku mesta. Prosimo mero-
dajne činitelje, da takoj poskrbijo za
odpravo   tega  velikega   nedostatka.
r Dve težki nesreči otrok. Pred dnevi
se je pripetila nesreea, ki jasno kaže,
da so otroci premalo pod nadzorstvom.
Petletni sinček posestnika Novaka is
St. Jurija pod Kumom je po nesreči z
malo sekirico popolnoma odsekal svoji
14 mesecev stari sestrici Francki tri
prste leve roke, dva prsta pa močno
poškodoval. Prvo pomoč je nudil dekli-
ci tukajšnji banovinski zdravnik g. dr.
Matko. Te dni je 12-letni Mesarjev sin-
ček pri igri po nesreči zlomil svoji 6-
letni sestrici Anici roko. Deklica se
zdravi v celjski bolnici. Starši, pazitc
na svoje otroke!
r Sportna prireditev. Vse kaže, da se
bo tukajšnji sportni klub »Radeče«
končno le prebudil iz svojega spanja.
2e skoraj tri mesece ni igral nobene
tekme, preteklo nedeljo bi pa bili sko-
raj prišli na svoj račun, Govorilo se je,
da bodo povabili v goste na prijateljsko
tekmo simpatično in moeno enajstorico
SK Hrastnika. Vendar pa je ostalo le
pri besedah. Sedaj krožijo govorice, da
se bodo naši fantje udarili kar z Za-
grebčani in to z nekim prvorazrednim
klubom. Mnenja smo, da so naši belo-
rdeči le segli malo predaleč, in se bo-
jimo, da ne bi naši doživeli na svojem
terenu v nedeljo druge Murskc Sobote!
Sis» Pet OP pod Sw. gor.
pe Drobiž s tabora. Zadnje case smo
imeli v naši obsoteljski vasi žaloston
in vesel dogodek. Zalosten dogodek je
bil, ko je toča tako neusmiljeno uničila
naše vinograde. Vesel dogodek pa je
sledil nekaj dni nato, ko smo imeli pri
nas lobsoteljski tabor slovenskih fan-
tov in deklet ter mladcev. Tabor je po-
tekel v obče zadovoljstvo klavrno. Bilo
je res mnogo romarjev, pogrešali pa '
smo fante in dekleta. Na čelu povorke
je jezdil slovenski fant, tukajšnji trgo-
vec, ki je okrasil »svojo« hišo (last g.
Horlandra) z domačo in jugoslovensko
trobojnico. Konjenica je štela po točni
statistiki 32 slovenskih jezdecev, vštev-
ši 16 konj, ki so pa bili doma v hlevih.
Na koncu velepovorke so vozili nekega
zmaja, čigar udeležbe si pa ne morerao
prav razlagati. Mislimo, da so od zmajä
pobirali tudi občinsko davščino v izno-
su 5 din, ki je predvidena v novem ob-
činskem proračunu. Orodna telovadba
je baje dobro uspela, le eden iz vzorne
vrste je padel s kroga, zdravniška po-
moč pa je bila nepotrebna. Ljudje so
kazali vesele obraze, kar se jim je že
v naprej svetovalo, čeprav jim je toea
vse potolkla. Vstopnina k službi božji
je znašala 2 din. Pri službi božji sta
bila točno 1002 udeleženca, pri nastopu
333, v povorki 671. Ker nekateri vašča-
ni niso okrasili svojih hiš z zastavica-
mi, jih je k temu z raznimi pozivi na-
govarjal mlad bogoslovec, ki se v po-
čitnicah vadi za politika.
Polje ob Sotfli
lj Polje ob Sotli se je tudi postavilo
na obsoteljskem taboru pri Sv. Petru
pod Sv. gorami. Jasno je, da tudi g.
župana iz Polja ob Sotli ni smelo manj-
kati na obsoteljskem taboru. Tja so se
sicer v strahu in trepetu vozili in »loj-
tre« lomili, ker so za njimi kozjanskega
zmaja vozili, ki je bil zares nestvor
brez oblike, pa so le srečno privozili k
Sv. Petru. V vzhičenju in navdušenju
pa so pozabili voznikom kaj primakniti
k stroškom. Zato jih je zadela nesreca,
da so morali peš domov. Vozniki sc
bili iz drugega kraja, pa jim zastonjskn
vožnja ni ugajala. Ceprav so vozniki v
redu fantje in čeprav so vozili tabora-
še, jih brez znakov niso pustili na ta-
bor. Zato so se takoj vrnili s praznimi
vozovi domov. Jaz sem pa imel znak in
sem vse to videl.
Stalno   bivam v   Ameriki
Za**adi  tega   pro dam
takoj enonadstropno hišo z vsemi pritikli-
nami, dva vclika vrta, vinograd z 2000 kom.
starih trt in z 10.000 m2 zemlje za posadi-
tev trt, 4 velike slivnjake s približno 100
drevesi (starimi), 2veüka staraborova gozda
v izmeri 10.000 in 15.000 ni2. Gozd leži ob
morski oba'i, hiša je oddaljena 3 minute od
morja. Posestvo leži med Dubrovnikom in
Trstenikom. Cena posestva 50.000 din- lev
gotovini. Ponudbe na Leopold Višnar, Cclje,
Vodnikova ul. 9.
Vsestransko zanesljiv zakonski par išče proti
primernim obrestim 100.000 din posojil»
na  5   letno   amortizacijo.   Jamstvo dvojno.
Ponudbe je  nasloviti pod  »Dobičkanosno«
na  upravo  lista.
Oglašujte!
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
slrelovodne naprave
Prevzema na v zgora] navedene stroke spadajola dela In
popraviia — Cene zmerne — Pojtrežba točna in solidna
Zelo izdatni in trpežni so
traki za pisalni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
v  knjigarnl   in trgovini  s papirjem
<Fraiic Leskovšek
Celje, Glavnft trg 16
Preklie
Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene
o rodbini Herman Franceta in njegovem
sorodstvu, ter se rnu zahvaljujcm za odstop
od tožbe.
Terček Marjeta, Hrib sv. Jožefa.
Gimnazijski instruktor ali instruktorica
za  ponavljanje  francoščine  za   drugošolko
se išče.   Pojasnila se dobijo v upravi lista.
3-sobno in 1-sobno stanovanje
s  pritiklinami se odda v novi hiši. Stojan,
Celje, Zavodna 39.
Kmetska posojilnica v Celju
pro da  pod ugodnimi obročnimi  odplačil-
nimi   pogoji   vec
STAUBNIH PARCEL
v izmeri 370 do 655 m2, na prostoru bivše
Pyrote v bližini Westnove tovarne.
Zaloga
mrf vaških krsf
Celje, Kralja Petra c. 28
MIZARSTVO   SPEGLIČ
Trgovski pomočniki kaikuianti
dobijo   mesia   v  trgovini  z  ž e 1 c z n i n o.
Oziralo se bo satno na reflektante,  izučene
v tej stroki.   Ponudbe pod šifro »Samo že-
lezninar« na upravo lista.
Rimske foplice Vas vabijo
na iZlcl ¦ Na preurejeni hladni,
razgledni gostilniški tcrasi "boste po zrnerni
ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami,
vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporočase
Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske toplice
Zakuhanjo sadja in sccivja
so najboljši
„Weckovi" kozarci in
aparati
Dobitejih v trgovini z železnino
Jos. Jagodič,   Celje, Gubčeva   ul« 2
Cenik zastonl. - Kuhinjska posoda. - Jedilno orodie.
UČENEC
dobrih starševse sprejme v konfekcijsko trgo-
vino. Pismene ponudbe pod „Posten" na upra-
vo lista.
Pozor
biciklisti!
Vsak  kupec  kolesa je  zavarovan  za  slučaj nezgode za
din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo-
Poslužujte se tc ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki
ANTON   BREMEC,   CELJE Miklošičeva  ul. 2—tel. 202
Velika izbira
koles!
Prodajam tudi
na obroke!
ZAHVALA
Ob   bridki   izgubi   naSega   nadvse   ljubljenega soproga,
predobrega očeta, brata, starega očeta, gospoda
Maksa Zunier
davčuega inspektorja y p.
nam je došlo v uteho  bridkih ur toliko tolažilnega sočustvo-
vanja, da se nam je nemogoče vsakemu posamezniku zahvaliti.
Zato si dovoljujemo tem potom izreči najprisrčnejšo
zahvalo vsem, zlasti častiti duhovščini, gg. zastopnikom oblasti,
gg. stanovskim tovariSem, pevskemu društvu »Celjski zvon«
za v sree segajoči žalostinki, cenjenim darovalcem krasnega
cvetja, kakor tudi tako obilnemu spremstvu dragih prijateljev
blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem   Bog   plačajl
CELJE, 29. julija 1938.
Žalujoči ostali
Celjskaposojilnicad d i) Celju
JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJÜ
Vse  liranilne
vloge, vložene pri
_________CELJSKI POSOJILNICI P. P. Y CELJU
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemu narodnemu gospodarstvu
NALstGAJTE
SVOJE PRIHRÄNKE   V
Celjski POSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dom
CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM
PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««  odgovarja Rado Počnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetlna — Oba v Celju