Dolenjske Novice.
Izhkjsjo 1. in 15- VBftcega meseca. Cens jim je za (^elo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Noviee" na-leto 1 gld.) za pol leta 50 kr. — Naroâoino in dopise tiiiniti dati, plaća za dvostopiio petit-vrato S kr. za sprejema J. Kralec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Povzdiga govedoreje po Dolenjskem.
Da je živinoreja in posebno g'oveđoreja tť-nielj, podlaga, steber kmetijstva, to je vec kakor dognano. Vodo v morje bi noail tisti, kat«ri bi hotel to šeie dokazovati. Za povzdigo iiaèe do-maře kranjske govedoreje pričela se je razvij.iti posebno v poslednjih letih živahna delavnost. De-šelno postavo imamo, katere cilj in konec je prospěli JiaSe govedoreje. Deželno zastopstvo, to je na.^ vis. dež. zbor dovoljuje v ta namen denarne podpore za nakup plemene živine. Isto deia via. naša vliula, oziroma poljedelsko ministerstvo. Neposredno v rokah ima pa to zadevo slavna c. kr. kuieiijska družba v Ljubljani. Za denar, katerega za povzdigo govedoreje visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo in visoki deželni zbor dovoljujeta, nakupovati ima slavna c. kr, kmetijska družba plemeno živitio, pred vsem plemene bike ter jih potem za polovico kupne cene prodajati na javnih dražbah. Gledé tega, kacega plemena živina da se ima
nakupovati, ter v katere kraje dežele jedno, v katere drugo pleme oddajati, ima kmetijska družba neki nairt, po katerem se ravna. Po tem nařrtu — kdo da ga je izdelal, to nam nî znano — oddajati .se ima marogasto tirolsko ali pincgavsko pleme po Gorenjskem, sivo itajersko, muricodolsko pa po Dolenjskem in Notranjskem,
V lanskem glavnem zboru c. kr. kmetijske družbe vprašal je predstojnik kmetijske podružnice novomeške, zakaj vendar slavna kmetijska družba tako silno tisi na vpeljavo muricodolskega jtlemena, katero je, kar se mlečnosti in pitanja tiře, sploh na slabem glasu, in ki se lez lepimi mořnimi voli ponaša. Tovdarjal je dalje, da se mu odloiijio klidno vidi, zakaj da slavna c. kr. kmetijska družba noÉe vpeljati švicarskega plemena, ki je sivo kakor muricodolsko, a slovi po celem svetu zaradi posebne mieínosti, zaradi hitrega pitanja in velikosti ter močnih .svojih volov. Iz osrednega odbora se mu je odgovorilo, da je tudi za to skrbljeno, ter zagotovilo, da se bode za denar, katerega dovolila v namen nakupovanja
ST
Skušnjava.
PoBl, P. T.
(Kooeo.)
Utihne. Polona sama vstopi v sobo s jtisa-nim pernatim omelceni v roki, kakor da bi hotela prab Ěistiti po sobi, Hila je Polona zala devica, Irka, pri áestnajstiii ali sedemnajstih letih. Imela je velike modre oči, èrne lase in rudeča lica. „Mislila sem, da ste mi pozvonili", reČe in oči plaho v tla pobesi. Temna rudeČica jo oblije po obrazu.
Gospa pomenljivo gleda deklico, kakor da bi jo hotela kaj prašati potem ji mirno reče: „Ne, Polona! tega ti nisi mislila. Le idi v otroško sobo in tam me počakaj. Prišla bom za teboj in ti povedala, kaj da hočem".
Polona odide. Toda ni šla v otroško sobo, kamor jo je poslala gospa, ampak v svojo stanico se je umaknila. Kolena so se ji Sibila tako, da se je morala za držaj prijemati, ko je po
stopnicah bodila. Polona je iiamreČ pospravljala po sobi tik stanovanja gospejnega in je vse slišala, kar se je o njej govorilo. Vedela je, da ni več skrita njena tatvina, prva katero je storila v svojem življenji.
„Kaj bo zdaj z menoj počela?" jame tožiti sama pri sebi. „Gotovo me bo prijela in dala zapreti, kakor v resnici tudi zaslužim. Ljubi moj stric! mila mati moja! kako se boste morali zdaj sramovati, in to zavoljo mene. Oj, zakaj sem vendar vzsla ta denar! KoljSe bi bilo zame, da bi bila zdaj mrtva, da bi bila pokopana na starem pokopalilču v daljni domovini. Pa saj tako se še morem rešiti. Valovi velike Labe naj me zagrnjejo. Tukaj me ne sme najti moja gospodinja. lioljša je nagla smrt, nego neizbrisljiva sramota. Šla bom in....."
„Kam boš Sla, Polona?" praša prijazen glas. Deklica zakriči, tako se je prestrašila.
A gospa, ki je bila med tem natihoma v sobico stopila, potegne k sebi ubogo deklico, ki je strahu vsa trepetala, prime jo za roko ter ji
plcDieiie živine visoko c. ki', poljedelsko ministerstvo ter visoki lieželni zbor, tudi siviii svilarskih bikov nakupilo Isto slisalo se je tudi h poročila notranjskega deželneg-a poslanca gospoda Hiiika Kavřiča v zadnjem zasedanji visokega deželnega zbora. Letos se botle nakupilo zopet za združeno subvencijo visokega c, k, poljedelskega ministerstva in visokega deželnega zbora plemene živine toda — kakor se siisi — ne švicarske, ampak marogasto tirolsko za (.Torenjsko in [ja sive iitajerske, to je muricodolske za Itolenjsko.
Kateri vzroki slavno c. kr. kmetijsko drnibo tu vodijo, oziroma od nakupa svicarske plemene živine letos ftdvraířijo, to nam [ii znano. !*rav mogoi^,e pa je, da se to, kar se je, oziroma kar se bode letos o})ustilo, opusti tudi drngo leto, opusti za vse večne čase. In tukaj nastane o|iravioeno vprašanje: Zakaj pa toV Zakaj se vsiljuje iio-lenjceni muricodolsko ptrme, ki je vendar, kakor znano, še celo v svoji domovini le zaradi lepih volov na glasu, za mleko in pitanje pa kar za niť? in zakaj se jim požlaluitve domačega j>le-mena po Švicarskem ne privosi? Zakjij bi morali imeti Polenici le lepih volov, kateri se pa niti dobro spitati ne dadó, ne pa tudi dolirih molziiicy
Vprašanje povzdige govedoreje [)a Dolenjskem je pač prevažno, da bi se zanje ne brigali. Največa malomarnost, nebrižnost lenoba bi se nam morala očitati, ako bi se za svojo pravo kori.st ne potegnili zlasti sedaj, ko se nam po dolenjski železnici čisto nova boljSa bodočnost tudi gledé živinoreje odpira.
Vpeljave mnricodolskega plemena se moramo Dolenjci brain'ti in z vso silo na to delati, da dobimo šviííarsko kri v deželo. Iii to storiti moramo
takoj zdaj. ne pa íe le Čez leta, se le potem, ko se bodemo prepričali, da treba tudi na Dolenjskem za izrejo lepih nmricodolskib volov dobřili domaČih kiav, — kakor so se o tem notranjski gospodarji že prepričali, — katere muricodoiske teleta doje. V lastni domovini je muricodolsko pleme po prvem dandanašnjem avstrijskem strokovnjaku v govedoreji, po doktoiji Martinu Wi I c k e n s-n, profesorji na c kr. visoki kmetijski řoli na Dunaji tako-le ocenjeno ; Mlečnost muricodolk j e ni a j h na , nj i h mleko pa je dobro, sposobnost pitanja je tudi majhna, za vprego je pa muricodolsko ])leme prav dobro, in v veliki meri se izreja muricodolska živina le za vprego. Toraj take lastnosti ima pienie s katerim se hoče osi'ečiti nas i'olenjce ! — Kaj pise pa Wiickens o švicarskem plemenu y Tole: „(t lede mlečnosti je švicarsko pleme najboljše, bodi si z ozirom na množino kakor tudi dobroto; sposobnost pitanja ni ravno posebna, vendar so voli za delo prav porabni. Švicarski bi stali, to se razumeje samo ob sebi. veliko več od muricodolskih : toda z njimi bi bilo vsaj kaj doseženo, med teni ko bodemo z muricodolci čez leta tam. kjer smo dane.«, ako ne še na slabsem. In .subvencija, bodi si državna ali pa deželna, pař nima namena po ceni j^lenieno živino v deželo j} ri p ra vi j a t i, ampak tako, da bode istinito koristila. Od tttiiricodolskega plemena jia nimamo nič boljšega pričakovati kakor od dobre domaČe živine. Dolenjske kmt-tijske podružnice storile bi loraj pač svojo dolžnost, ako bi vse brez izjeme slavno e. kr. kmetijsko družbo naprosile, da bi se na Dolenjsko sivib švicarskih bikov vvažalo, ne j)a muricodolskih.
z materinsko ljubeznjivostjo tako le govori: „Polona, Polona! ti si bila jako malopridna in hudobna. Pa vse še lahko popraviš, áe ni prepoiuo. Ako si ejtkrat grešila, zato .^e ni eelo življenje izgubljeno. Spreobrni se tedaj, dete moje, in z današnjim dnevom začni drugače živeti!
Polona seže po ukradene bankovce in jih vrača svoji gospej, pa govori z ihtečini glasom: „Da, gospa! hočem, ker vi ste meni tako dobri, kakor angelj božji iz nebes. Nikdar več ne bom storila nič nepoštenega. Sama ne vem, kakošna huda skušnjava me je premotila. Toda, gospa!" pristavi žalostno, „vi boste pač zahtevali, da precej zapustim to hišo. Me Ii ne boste spodili?"
„Xe Polona! Vseje odpuščeno in pozabljeno, in ti ostaneš pri nas — to je, ako le hočeš ostati".
Dekle se milo razjoka in pade k tiogam svoje dobre gospodinje. „O blaga gospa!" jI pravi, ,,ako ne bi bili vi prišli še o pravem času. po meni bi bilo. Zdaj bi že stala pred sodnjim stolom božjim, moja duša bi bila pogubljena. Že sem bila obupala.
Zdelo se mi je, da ne morem živeti, ako izvejo moja mati in moj stric, da sem — jaz — tatica".
Gospa vzdigne deklici glavo po koticu, miio jo pogleda ter reče; „Vstani, Polona! Saj ti je vse odpuščeno. Le tega nikar ne pozabi, da moraš od iega irenotka naprej svoje življenje poboljšati".
Polona z vročimi solzami kesanja in livalež-nosti moči roko svoje gospe, ter jo poljnbuje in obeta resnično spreobrnenje. Gospa pa zapusti sobico svoje služkinje in" dolgo sedi v globoke misli zatopljena „Ali sem marres tako dobra?" se praša slednjič. „Saj se je bilo tudi meni dogodilo nekaj ravno tacega, "kakor zdai uliogi Poloni. Zdi se mi, kakor bi bilo to še le včeraj. Saj sem bila tudi jaz tatica, pa sem se poboljšala. Kako bi mogla trda biti do tega ubozega dekleta, ko je vendar Bog bil do mene tako milostljiv?"
^ Tako je celo dober sad obrodilo zlo seme skušnjave in padca. Plemenita gospa se je pač v Kristusovi šoli učila, kaj se pravi: „Xe pogub-Ijajte, da ne boste pogubljeni".
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Na Kranjskem se v poliiiínem življenji ne godé (loselnio važne stvari. Najbolj važna xa nas Šlovence Je bila g'lavita skiipSriiia liruzííe sv. Cirila in Metoda dne 23. julija v Kamniku, ver o tej skiijJŠřini govori naí dopis iz Kamnika. — Doiiiaři prepir se n' polegel in utegne se iiuji postati tekom tega meseca, ko bode dopolnilna volitev jediiega poslanca v nas deželni zbor v gorenjskih kmetskih občinah, kjer je spilfž pokojnej^a deželnega poslanca in glavarja velezasluženega g. J. Po k 1 u karj a prost.
Na sosednem Štajerskem bodo v celjski okolici koncem tega meseca velike vojaške vaje, katerih se bode udeležil presv. cesar sam.
Razstavo v PraQÍ oliiskalo je dosedaj jeden milijon obiskovalcev ter jo utegne do sklepa še jeden milijoti ogledati. To bode baje prva razstava v Avstriji, katera ne i>ode imela zgnbe, iako trdijo vsi .slovanski listi. (io.stje dohajajo iz vseh slovan.-ikili dežela; tako so bili pred kratkem Srbi v Pragi, vr.'^ili so se ob tej priliki razni govori, v katerih so pa na>i liberalni Nemci našli veliko /,ia in kričali po časopisih, seveda mnogo po krivem.
Naš pre.sv. cesar i^iva sedaj v Ishi, kjer si išče navadno vsako leto nekoliko miru po rednem marljivwn delovanji.
I mrl je nadvojvoda Ferdinantl Salvator Toskaiiski fine 2ii. julija v Trauiikirebnu.
V Zagrebu otvorili bodo 15. t. m. tudi svojo poljedelsko, gozdarsko in obrtno razstavo, katere obisk bode gotovo obilen : čuti je, da se Slovenci uze pripravljajo na obisk za dneve (>., 7. in S. septembra.
•Med Hrvati in Madjari uasiali so z(ipetni prepiri zaradi Rekť. Povod lemn je, ker se je Keka o priliki pohoda presv. cesarja po magjar-skem mnenji preveč slovanska pokazala (!) in so nekateri šovinistični poslanci v Budapešti celo vlado interpelirali, ker so tudi nekateri vojaki Hrvatje kiicali svojemu vladarju „živio" in ne madjarski „eljen".
Kaj je novega po širokem svetu?
t>v. oče I-eon .Kili. so nekoliko oslabeli vsled velike vročine, a ni se bati niČ hudega.
Srbski kralj AIek.sander odišel je vendar obiskat ruskega cam in bode navzoč ob slavnosti carové srebrne poroke. Obiskal bode tudi našega cesarja in se snide s svojim očetom.
Nemški cesar obiskal je angleško kraljico v Londonu; da je bilo tam mnogo slavnosti njemu na čast, se uraeje, a zapisati se nam vredno zdi, da so o tej priliki imeli na dvoru pojedino, na katerej je bilo liŠpa in sicer zlatih krožnikov, svečnikov z drazinii biseri itd. v vrednosti 30 milijonov gold. !
Francosko brodovje iia.-^idralo se je koncem julija pred Kronstadtom na Ruskem, Višji Častniki bodo obiskali 1'etrograd, Moskvo in druga mesta; povsodi se jim priredujejo velike ovacije v znak
Potne ćrtice.
Piše .înltob Grpg'Orić, iz Htoiiiíke tare.
„J'i)]wtvn.!ije, bratjť, je naSe življenje,"
Dolgo sem se pripravlja! na pot v Ameriko, ki leži. kakor se mi je pravilo, precej daleČ onstran Žužemberka. Slednjič je prišel čas slovesa. Dné maja t, 1, jo krenemo naravnost iz go-stilnice Janeza Jakšeta v JCandiji na Žužemberk, Prav žalostno se poslavljamo od ljubili svojih rojakov. Kaj bi ne žalovali ! Saj ne vemo. Če se še kedaj^ vidimo, ali nikdar već. -- Ko smo dospeli v Žužemberk, odalinili smo se malo ter pokrepčali sebe in živino ; potem pa smo se podali zopet na pot ob Krki po veliki cesti. Gre-doč smo si ogledovali njive travnike, Strii se mi je zdela ravno tako redka, kakor pri nas in sem ter tja so se kar gola rebra kazala. Tako smo priěli dalje do Grosuplega. Med potjo so nas srečavali otroci in prosili milih darov; vedli pa BO se tako lepo, da sem si mislil: „Lejte tukaj 80 otroci bolje podučeni, kakor po nekaterih hi-èah pri nas, kjer se dobodo hudobneži, ki popotnike celo zmerjajo"' Ob 6. uri zvečer smo priSli
v Ljubljano, kjer smo morali prenočiti, kajti bili smo vsi vtrnjeni. Po večerji si ogledamo Ljubljano in potem se podamo k počitku. Zjutraj zgodaj v praznik sv. Trojice začeli so zvonovi peti in nas zdramili iz sladkega spanja, V cerkvi sv. .lakoba se pokrepčamo za daljno pof z kruhom večne Besede. Zahvalimo se Bogu za vse milosti, ki nam jib je skazal v domovini, ter ga prosimo, naj ne odtegne od nas na tujim mogočne svoje roke.
i'otem smo se peljali po železni cesti dalje in dalje dol do Egi'a. Med potjo sem videl mnogo hribov z debelim snegom pokritih. Sadno drevje je stalo v najlepšem cvetji, llrusek in jabolk kaže obilo, če jih slana ne pomori ; tudi strni so prav lepe po ravnem polji, sera ter tja so ene polegle od prevelike zrasti, in hmelj se ovija po kolih. Hribje so zarašeni s smrekami, ki pa niso tako lepe kakor po Dolenjskem, ampak drobne in slabe; mislim, da zato, ker so hribje skaloviti in strmi, da je groza ; visoki pa so tako, da do vrha še dogledati nisem mogel; in strašanske pečine .so prečudno zložene ena na drugo, da se človek boji, da se bo zdaj zdaj celi hrib razrušil. Pre-pihali smo bili reko Donavo, videli mnogo lepih
dobrega sporaz u mijenja rued Francijo in, Rusijo. Politiki trdgo, da je to odgovor iia zvezo med NemÈijo, Avstrijo in [talijo iii ob jedneni na obisk nemškega cesarja v Londonu.
Colninski boj med Avstrijo, Srbijo in Ru-inunijo se je polegel, ker so vse države malo odjenjale. Bil je vsem v izgubo,
V Aziji v Mekki, v mestu kjer je grob nio-hamedanskega preroka Mohameda, katerega vsako leto obišře na tisoče in tisoře moliamedancev^ razsaja kolera, ter grozno mori ljudi, na dan umre po veř; sto ljudi
Piàe 86 nam:
Iz Šent-Jerneja. „ čujte, ker ne veste ae are ne dneva svoje smrti", mislil sem si, ko smo 22. julija t. 1. nesli v prelepem sprevodu k veí-nernu počitku blago gospo Marijo Sajć, soprogo naduÈitelja v Šent-Jerneji, na novo pokopališče.
Blaga rajoa bila je rojena v Kropi na Gorenjskem, leta 1835 dné 7. septembra Ko se je bila omožila, najveije veselje jej je bilo pečati 8e kolikor so jej gospodinjski opravki dopuščali, B âolsko mladino. Pripravljala je cepiloi vosek, kadar so otroci požlahtnjevali drevesa, pomagala saditi dečkom, in poučevala deklice v ročnib delih. Imela je nsmiljeno srce do revnih in nesrečnih in nerada je pastila popotnika brez daru od biëe. Da-si je imela mnogo britkih ur, mnogo težav na svetu, trpela je vsikdar in nikoli pritoževala se. Bolehala ni dolgo. Opravljala je svoja gospodinj-
mest z velikimi fabrikami in prišli do F.gra, ki leži blizo meje našega in nemškega cesarstva. Dne 26. maja ob 11. nri dopoldne si knpimo v Egru karte do Hamburgu. Zdaj smo popolnoma na tujem svetu ; nas nikdo ne pozna in mi nikogar ne.
Mnogo lepili mostov, prav ř-iulno postavljenih sem videl, skoii katere gre železna cesta, toda kaj vsi lepi kraji, ko mi je srce žalostno, ker sem moral dom zapustiti in podati «e v neznani svet. Pa kaj Ijom tožil svojo žalost; saj vsak ve, kako težavno je ločiti se od svojili ljubih prijateljev.
Tod po nemškem je vse dokaj po ceni, /lasti pivo je mnogo ceneje kot ravno pri nas, V Magdeburgu se vidi toliko lepega, da ni mogoče popisati. Posebno lep je kolodvor, ki spravi lehko pod streho vse železniško vozovje. V okolici je veselje videti poljske prideljke, kalcoršnih se pri nas ne vidi. Posebno bogata bo ržena žetev, ker je prav velika pa vsa v vrsti kot bi jo iz modla potegnil. Dala bi posebno lepo škopo za strehe. Skoda, da vse z mašinami mlatijo in zdrobe slamo.
(Dalje priliûilujid.)
ska dell X nekako posebno vnetostjo io želela váe v red spraviti, kakor bi biia slutila, da so ji ore âtete.
V	nedeljo dné 19. julija t. 1. jo je zelo noga bolela. V ponđeljek bila je še vesela in vsa dela opravljala sama. Ob pol 12. ari Šla je k nekim prijateljicam, ki so strahoma opazile, da je kaj oslabéla, in zares, med potjo domov gredé jo zadene mrtvond. Ko jo domov pripeljajo, podele ji takoj g. Župnik zakrament sv, posJednega olja in £ez kako Četrt ure izdihnila je blago dašo. Kako so rajno spoštovali domačini in tujci, kazal je prelepi sprevod na sv. Marije Magdalene dan.
Naj prejme za víío skrb, ljubezen, trpljenje milu,
V	«ebesili od Jïoga veáuo iilařiío.
Iz Adtešíč. j Belo Kranjsko, dné 24. malega srpana.] Prosim te, dragi Dolenjski list, sprejmi nekoliko vrstic od naeega kraja. Dné 12. t. m. smo imeli krasen dan namreč: Bilo.je nad 40 otrok pri svetem obhajilu, Oh, kako je Človeku srce igralo, gledajoč lepo belo, oblečene deklice z okrašenimi glavicami m z šopki cretlic v rokah. Cvetlice BO krasile tudi klobuke in roke fantičev, ko BO jih prečastiti gospod Župnik v procesiji vodili od župDfga stanovanja proti cerkvi. Marsikateri materi, marsikateremu očetu so rosile solze zvesto lice, ko so se bližali njih otroci najsvetejšemu, prvikrat v svojem življenji. Prekrasen, lep govor, ki 60 ga imeli prečastiti gospod župnik pred sv. obhajilom, moral je gasiti človeka, ako bi imel tndi kamenito srce. Po sv. maši so se deklice in dečki povrnili z gospođom župnikom v procesiji pred župao stanovanje, kjer so se jim razdelile podobice v spomin prvega svetega obhajila. — Da pa še o vremenu kaj povem, poročam vam, da je sedaj jako ugodno, in da se nadejamo tako nekako srednje letine.
Iz Kamnika 24. julija. — Tacega dneva pa Še nismo imeli Kameničani, kakoršen je bil včeraj! Takega slavlja pa še ni videl Kameník! Ta glas je šel včeraj od ust do ost.
Pa kai je vendar bilo? — Imenitna reč; za naa Slovence jako imenitna reč. V našem mestu se je zbrala občna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima prelepi namen našemu narodu posebno ob nemških in laških mejah zagotoviti šolo versko in slovensko! Kaj večega si ne moremo lahko misliti; vsaj hočemo živeti ia umreti kot katoličani, vsaj nam mora biti vendar najdražji glas onega jezika, katerega smo čnli najprej iz ust mile svoje matere!
Nekaj gostov je prišlo vže poprej v mesto; veČina je vendar prišla ob 9. uri z vlakom iz Ljubljane. Gospod župan kamniški, društva z zastavami in velika množica ljudstva — tako rekoč ves Kamnik — je pričakovala tuje goste. Sprejem je bil res nepričakovano ginljiv. Kamniške gospe
is gospice BO kar obsipale prišle z cveticami, pripenjale jim âopke, ko so stopali r mesto, ki je bilo z aarodaimi in cesarskimi zastavami okraSeno po Tseh olicab. G^rom topor se je razlegal ter đaleĆ pričal, kako eloreuski Kameničani pozdravljajo radostno doSle brate iz Kranjske in Štajar-ske, iz Koroške in Goriške, iz litre in tržaške okolice, ki so prišli t tolicem števila kakor po> prej áe nikdar k takej skapšíSini. Pa ne smem o tfm toliko govoriti, kakor bi rad, da mi dopis preveč ne narave.
Ob 10. ari je bila sv. maša t famej cerkvi; pri katere] smo pač goreče prosili, naj vendar VsegamogoČoi obvaraje našo vero in naSo narodnost, ker oboje ljubimo kakor puačtco svojega očesa. Ob 11. uri se }e pričelo zborovanje v lepej mestnej dvorani.
Jako zanimivo bi bilo, in ob enem poduíno in spodbudno, ako bi Vam to zborovanje natančno popisal; aH za VaS mali list bi bilo Žal, paČ preobširno. Zato opomnim le važniše reči.
Sporočilo g. tajnika Ž logarja nam je podalo jasno in veselo lice stanja družbe sv. Cirila in Metoda. Veselo lice, pravim, ker nam je pokazal, da družba bolj in bolj rase ter pridabira podpore v vedao ŠirSib krogib ; prejemki z&dajega leta so bili mnogo veči kator poprej. Prepričali smo se pa tnđi iz imenovanega poročila, koliko je druïba storila v Gorici, Trstu, (Jelju, na Koroškem T denarja in s knjigami — pa tudi koliko je še potreba storiti, da nam nadati Nemec in požrešni Lab ne odtujita naših otrok. NaŠa so fleda sta velika, močna, nas je malo ; tembolj moramo napeti vse moči, da obranimo veri in narodu to, kar še imamo.
Posebno veselo je, da so se jele zadnji ča? tako gibati v prospeh naiega druUva slovenske ženske. Napravile ao svoje poJdruŽnice v Trstu, Gorici, Litiji in zadnji Čas tudi v šempeterakej fari v Ljubljani, ki vse donašajo druïbi najlepših dohodkov. Bog jim daj vrlih posoemalk povsem Slovenskem !
Kot opravitelji glavne družbe so bili sploh izvoljeni prejšnji gospodje, ki so vže do sedaj delali res požrtovalno — izvrstno.
Skopni obed je bil v kraanej dvorani gospoda FiŠerja. Vdetežilo se ga je nekako 150 oseb. Ta kjer je sedel doboven zraven nedahovna, Kranjec zraven Korošca, Štajerca, Goričana, TržaČana, Istrana; kmet zraven gospoda, tu pravim se je razvila ona živahnost, ki človeka kar navduši z zavestjo: vsi smo enega rodu, vsi smo katoliški Slovenci, vsi imamo eden in isti namen.
Najprej je napil med najrečim navdušenjem predsednik družbe g. prof, Zupan, presvltlemu cesarju. Potem je sledila napitnica napitnici, v katerih se je sploh izražala srčna želja, naj se
vendar obrtni med nami, naj ae povrne med nas tako potrebna edinost, ker le v edinosti je mo£.
Iz srca smo pritrjevali tej želji, tako lepim besedam. Toda mislili smo ti : bodite vsi taki kakor se kažete danes, pa smo edini. Bodite res verni katoličani, spoštnjte vsi t besedi in djanjn zlasti tndi v Časopisih vero svojih očetov in pa stan, ki jo uči, bodite res vsi nesebični Slovenci — in edinost je tu — ona prekrasna edinost, ki dela, da je narod nezmagljiv. — Narodnjak, domoljub, rodoljub je le tisti, ki res ljubi narod, ki torej skrbi za vie, kar zamore resnično osrečiti, ki skrbi torej tudi za edinost, kedor seje razdor, ni prijatelj, ampak nasprotnik našega naroda, naj ima tudi samo med na jeziku.
Po obedu smo si ogledali še prekrasni gorski Kameaik; razvedrovali se na vrtu g. Fišerja, kjer so nas zabavali, kakor prej pri obedu^ gg. pevci drnštva „Lira" z izbornim petjem ter meščanska kameniška godba.
Malo pred deveto uro smo se podali proti kolodvoru navdušeno zopet spremljani od kame-nlškega meščanstva. Kameuičanom pa tudi vsem dragim, ki so se vdeležili tega res narodnega shoda, ostane ta dan nepozabljiv.
Dodam le še srčno željo, naj se bolj in bolj razvija društvo sv. Cirila in Metoda, naj ga ne bode nobenega količkaj premožnega Slovenca, ki ne bi bil član te prekoristne in naravnost potrebne družbe. Delajte za to ob gotovih prilikah slovenski listi — zlasti tudi ve „Dolenjske Novice!"
Na Savi ob južni železnici. — Dné 13. julija imeli smo pri nas sv. birmo. PrevzviŠeni knezoškof so se pripeljali iz HotiČa na Savo 13. julija okrog 6. ure popoludne. Sprejeli smo jih v vasi Sava pri kapelici Matere Božje po svojih skromnih močeh dostojno. Otrok je bilo birmanih 139, lepa število jih je bilo iz PolŠ> nika. Prevzvišeni so bili z vsem zadovoljni, popoludne podali so se na Sv. Goro in od tam po težavni poti v Št. Lanapert. Ginjenega srca smo se loSili od milostivega višjega pastirja.
Kleveland iz Severne Amorike, dnć 3. marcija 1891. — Že divno ni bilo kaj novega v „Dol. Nov", iz Amerike, toraj vam poročamo kaj se je godilo 3. marcija ob 8. uri zvečer; nič kaj slabega, ampak smešnega. Slišimo praviti, da je doma na Kranjskem debel saeg, tukaj ga je pa prav malo, ravno danes ga je padlo za eno veselje, toraj je vsak vesel, da se malo z snegom poigra, samo ena kranjska žena ga je bila ne-jevolna namreč: Marija Čer če k. Naletela je na to igro, ko so se mládenči z snegom igrati in eden zmed teh mladenčev je vrgel njej eno sneženo kroglo v hrbet, in to jo je tako razžalilo, da je hotela tega mladenča v zapor pripraviti, in ker ni bila uslišana je hotela vso policijsko
gospodo skupaj sklio&ti, &li kaj si hoče taka se-dikaca beda pomagati, ki ne razumi druzega, kakor ja, ja, ja.
MtadeneČ se pa temu le posmtiliuje lu i oju Sile uganja, ker uboge kmetice bik bi rade go-apice, pa so tako bedaate, da ae jim btara naša Šega, se a sneženo kepo pošaliti, tako zameii.
Domače vesti.
(Umrl) je t petek zvečer ob poi 9. uri iukajšuji odvetnik iu posestnik gosp. dr. Jautz Škedl ? 74 letu svoje atarosti. Pokojnik naredil ae je v Šent-Rupertu, kjer ima Ěe dandanes svoje posestvo in sorodnike. Bii je tadi deželni posla nec kranjskega deželnega zbora in sicer prva leta, k» 80 se otvorili deže!u> zbori. Ni bil sicer narodnjak ali kjubovftl ni našim zahtevata, zaiorej j« M zaradi njegove prijaznosti do vsaccga tudi obče priljubljen. Pogreb je bil krasen, udeležila se ga je vsa gospoda, in veliko prebivalstva n mesta ia tudi IZ okolice. Bog mu daj večni mir!
^Novomeško gasilno društvo) obhajalo bode duć 15. avgusta 15 letnico svojega ob-kauka, b sodelovanjem „Dol. Sokcla". Spored: sjutraj velika vaja. Popoladne izlet z godbo aa Čelu v Žaohovo hosto, kjer hude prosta zabava, s telovadbo „Dol. Sokola", godbo, petjem in raznim drugim razveseljevanjem,
(Prodaja kmetijskih strojev.) Kmetijska podražnica v Novem Mestu bodt prodajala 7 torek dnè 25 avgusta t. 1. to je na semenjaki dan opoludue prtd hišo g, Fr, Kastťííca na glavnem trgu potom dražbe sledeče kmetijske stroje : oov trijer (stroj za čiščenje žita,) nov stroj «a robkanje turšČice, brabantska brana, piog osipač in star navaden železni plug. — Opozarjamo kmetovalce na to ugodno priliko kupa dobrih kote-tijskih strojev.
(Nova cesta) pod kapiteljskim cnarofom je skoro do cela izgotovljena in bodo prihodnji teden že po njej vozili. Ta cesta bo kaj lepa, Tsvna in kar je glavna reč, celo nekaj krajěa od stare strme ceste. — Tudi zid ob pokopaliSĚu je ves prenovljen in s kamnitimi ploščanji pokrit.
{Strela je udarila) dné 30. julija ob pol 5. uri zjutraj v hiŠo posestnika Jožefa Ri-feljua na GolnŠniku pri Zdinji Vasi; streha je iačela goreti, pa so vendar kmalo pogasili, da ni večje Škode zaznamovati.
(Iz Polšnika pri Litiji) se nam piše: Dné 29. jonija imeli smo pri nas občinsko volitev, pri kateri so bili izvoljeni: Anton Z a veri iz Velike Crobe, enoglasno Že drugič županom, Jože ViSnikar, Jože Borišek, Martin Dolinšek, Franc Dolinšek, Andrej Vidmar in Janez Kenko, svetovalcem, vsi vrli narodnjaki. — Go-
spod Matija Gril, okrajni glavar litjski je bií za zasluge za naSo občino soglasno imenovan častnim članom. — Lansko leto zapustil nas je jako priljubljeni gospod župnik Andrej Petek, kateri je tu služboval ekozi 19 let ter bil tudi več let v občinskem odboru in je imel vedno blagor io napredek občine na srcu. — Letina kaže pri nas srednje, žita bo ma!o in tudi sadja ae obilo, le hrušek bo nekoliko. Trta kaže sedaj precej lepo,
IV Krškem) je tudi letos, kakor do sedaj uekaj tet sem, topiičarsko streljanje. Diié 13, julij» našel je na polju pastir kruglo, ter z leto tako neprevidno ravnal, da se je razpočila ter ga ranila. Dné 18. julija bilo je veliko streljanje, pri kojem so h krati dve divizije t. j. 24 topov streljale, bih so pri streljanji navzoči tudi ptuji časttiiki, atreljauje se je prav dobro cpor.tslo.
(Za dobroto,) da si je dal od revne in stiskane udove za spomladi posojene 3 gld. ia pol avstr. vedra vina v jeseni 1890 vrniti tri avstr. vedra dobrega moSta, bU je dne 23. jalij>i pri C kr. okrcŽDemn sodiSČu v Novem Mestu obsojen Janez èpolar na deset dni ostrega zapora z dvema postoma in na pet goldinarjev globe. — Prav mu je „namoštniku" !
(Velike orožne vaje) bodo letos ter imajo v ta namen rezervisti nagega polka iti k tem vajam z» 20 dni. Velike vaje bodo v Celji, katerih se bode udeležilo baje 30.000 mož in uaâ presvitli cesar sam ; nemški cesar ne pride v Celje, o čemur se je že veliko pisalo.
(Na sv, Višarje) prišlo je z posebnem romarskem vlakom dné 18. julija nad 2000 romarjev iz razuih krajev, največ pa iz Štajerskega in Dolenjskega. Zarad precbile teže pohabila se je ua postaji Dovje mašina, ter provzročila nad 4 ure zamude. Pri jako obilnem številu bil je red izvrstea, vreme do malega ugodno Prečastiti gospod dekan Žabniški oskrbeli eo vsim romarjem, da opravijo njihove duševne dela. V nedeljo dné 19. julija darovala se je velika sv, maša za romarje, s pridigo o zgodovini te na jako daleč okoli sloveče božje poti. Po litanijah bil je sprevod, z bauderjem, petjem, molitvijo in zvonenjem. Pri križu bil je Se blagoslov romarjev in poslov, med katerimi ga ni bilo romarja brez meglajočih solza v očeb, in že so se podali iz 2000 metroT visoke gore proti Trbižu od koder jih odpelje na razne kraje, §e tam čakajoč posebni vlak. Vsakemu udeležencu bo ta jako slovesna božja pot ostala v večnem spominu. — Prihodnji in zadnji letošnji posebni vlak po «nižani ceni peljal bo dné 5. septembra t. L zopet na sv. Višarje.
(Drugi in zadnij posebni brzovlak v Prago) povodom veUkanske razstave, učiteljskega shoda itd. odide iz Ljubljane oziroma iz Zagreba v pondeljek dné 3. avgust» t. 1. Ciaie
fio skoro na polovico znižane, listki veljavDi 30 dot z petkrataim izstopom, Eicer vse euake pcgoje kakor 26. junija t. 1. Iz Videma odhaja vlak, kakor iz Ljubljane ob 5. uri 38 min. pop.; cena do Prage in nazaj: I, raz. 35 gld. 50 kr. ; U. raz, 25 gld. 80 kr.; IIL raz. 16 gld. 10 kr. Ker se jako ugodna prilika ponavljala več ne bo, za obrtnike videti mnogo vsakorèuih umetnih caredb, strojev itd. za trgovce, da si ogledajo razliřno blago in zvedo naslove tovarn in tvrdk, da dobivajo dobro blago iz prve roke, ne od preku;jo-valcev, in ve5 drugih za vsak apol koristnih stvari, vabi se v obilno udeležbo. — Vozni 1 atki za ta poseben tlak dobivajo se v L ubljatii pri aran-Žerju g. J. Paulinu potovalna pisaroa; ? Novem Mesto pri g, T. Salloker-jo trgovcu.
Listnica uredntitva
Doiiisiiikii iz (5. — Glanio je, dti ste reistiifo (lisdli ; ime OBtane tajnu, le Ursz Hkrbi boiHta. ~ (rosp. F. J, t B. — V tej obliki tuili za. plaćilo no tiskaiin». Dopisnikii iz Štiviige priobilmo priboiliijii.
XViaVll^ pri organista v Soteski.
za 8 gld.
(Í68-1)
ZAUVALA.
Za milo Boiutje o nagli smrti naše drage ne;iozal)ljivtí soproge, «iiroma matere in «e«tre, gospe
Marije Sajè roj. Krt,
Moproge loi, voilitelja v Št. .Tenieji,
izrekamo son-fiaifeom. prijateljem, znaocem, Cast. duLovsćini, gg. nčlteljcm, vrlim pevecm, darovateljem vencev, po-iebuo vsem Št. Jartejskim faranom za skazano soíutje i prelepi sprevod na pokopališče Dajtoploján zahvalo.
V Ót. Jarněji, daé 22, jnlija 1891.
ŽaiujoČi ostalt
Vsied pogostega popraševanja po tistili paragmlih
„pravila za pisavo",
dali smo jih natisniti v spomin ueii.(laQjim učencem. Toda plaiali jih bodete vi sami, gaj 25 bornih novd, za 22 paragrafov ni taka ^ežava, to zmore menda vsakdo.
jP. Ladislav*
Služba cerkvenika in orgsnista
je oddati ua Savi na jaîoi železatci âlaiba neae okoli 300 gid. na leto in prosto stanov^uje 7. vrtičem, prosijo naj za to stažho oionjeni br«z ali z malo drn-iino ter da imajo zmožnost tudi poučevati v branji, pisanji ia raftunstvn. VeĚ o tem pové gospod inpnik Martin Molek, na Savi ob južni železnici.
Dobra inolžna krava,
velik», lepa, 8 let staia in klavir se prod» Vprašani» o»j se poèiIj»jo Fr. Weidlíchu na Dvoru pri iŽužemberkn.
Štey. 23 i 4.
Prostovoljna prodaja.
v torek 11. dan avgusta t I ob 10. uri do-poldné hode pri c. kr okra|nem sodlàti v Žužemberku prostovoljna draiha posest v» bil. št. lift C^tblu pri Žužemberku, prej last pokojnega Frana Pueeljua, po dom. Stnmfoa, Domovanje je koncem /Žužemberka proti Trebnjem ns okrajpi cesti, jeden streljaj od farne cerkve. Poslopje je dobro zidano a slamo krito, ima v pritličja hrame in živinski hlev nad temi pa tri sobe, jedilno shrambo in vežo. Zraven hiše je pod s senico, na njivi hlizo hi&e pa kozolec Kazun tega je 3 orale 8^8 □<> dobrih njiv in. travnikov. Domovje ima tadi pravico pase na trškem pBŠoiku.
Vsklicna cona, pod katero le semljiáče ne oddA, je i!7U gld.. od katere je 271 gld. položiti precej, ostanek pa do Božiča tega leta. Drngi nyeti pozvedó se v Bodni pisarni.
Tam in takrat prodali se bodo posebej pokojnikovi trije vinogradi v Lisci s shrambo in posodo.
Tistega dni ob 2 nri popoldné prodalo so bode iz tiâte zapuščine vse hfino in poljslco orodje, vozovi, Bodi, mize itd. tistemu, ki bo največ ponndil in kup precej plaćal,
C. kr okrajno sodiâ6e Žužemberk,
(156)	29 julija 1891.
ětev. 013.
o. "š. ti.
Hazpis dražbe.
Ponedeljek, dné 10. avgnsta t. I. ob 10. uri d«-poldné vršila se hode v Uudoliovem pri podpisaneu) nrftdu javoa ustna zmanjsevalna dražba zarad oddajo stavbe novega šiolakega poslopja v Šmihclu pri Ha-dolťovem.
[^)Stim(>zna dela so proraćunjeaa tako-U:
a
4.
5
1.	Zidarsko delo
2.	kamenarsko delo tesarsko delo . , mizarsko delo kljufarsko delo .
ti. kleparsko delo 7- barvarsko delo
8.	steklarsko delo
9.	lončarsko delo 10 Ěolska oprava
6246 gld. 95 kr.
708 1870 464 469 151 85 120 154 217
37 28
30 80 36
torej vsa dela skopaj . 10467 g(d. b8 kr.
Dražbeni pogoji, vsled katerih ima vsak po-nujalec pohižiti v»dij od pet odstotkov, podvzetnik pak varščino v zueekn 10 odstotkov ponujene svote morejo se poizredeti od 4. augusta naprej do dué dražbe pri C. kr. okrajnem šolskem sveta.
Na mesta varščine v denarjih sprejel bi c. kr, okrajni šolski svèt tudi drugovrstno, kakor n. pr. primerno zavarovanje n» posestvo, ako hi bil ponajalec v ostalem o^irn popolnega zaupanja vreden.
C. kr. okr. šolski svĎt Rudolfovo, <158)	30. jttlija 1891.
T najem đa
iîilinsè Štirimi kolesi, stopami in Žago
v St. Rupertu, gospa
(153-1)	Zofija Skecll,
ndvftuiliuïu Tdíiva, «lamijo^ii v Kn dol fui cm.
/in	In rudefiega dobrega vina
-iU VtítirOV lyyo let» po 12 gld. prodá Matija Rifel] na GoluSniku pri Zdinji vasi. P. Novo Mesto.
Več tisoč strešne opeke
je na prodaj	(154—1)
V vinorejski in sadjarski âoli na Grmu.
Več hektolitrov dobre slivovke
m proda več vkop sli pa tadi na drobno, liter po 70 kr. v grgjáeiai Kůt pri Mirni.	[148-2]
V	mojo prodajainico z meèanim blagom sprejmem t&koj
PÇ^ uëenca,
kateri je 14—15 let star io vsaj ljudsko 6olo dovršil.
Kune Avgust,
(147—1)	rrguvei v ČniDuilji.
V	mojo prodajalnieo z mešatiioi blagom io deželnimi pridelki, vzamem takoj v poduk
pridnega učenca,
kateri je vsa) 4 razrede ljudske sole dovršil, ter ja lepega in poštenega vedenja, Todi sprejmem proti plaèi
mladega dečko,
za vkladanje jajee, kar bi se tnhaj navadil, kateri pa mora zoati pisati in brati, v^eli bb tudi, da zna nekoliko Lemško.
Friderik Skušek,
(151—1)	«(jovfii: v Jleriiki.
V	Orehovcu fare Št Jernejske je na prodaj iz proste roke pod ugodnimi pogoji
mlin na tri tečaje^
8 stopami. Vode je vedno dovolj. Cena 1300 gold,
Alojzija Polčar,
Orelinvec, poštn ňt. Jernej.
i i
"Drava lialica ali knprenl vitrljol, -t /a škropljenje trt, tuđi cement in gorenjski gips se dobi po ni/ki ceni pri
Adolf JPauser-ju
(108—6)	Novomesio.
sem bil v veliki tari skoii 7 let, »poštovan od duhovščine, nćiteljev in ljudstva, sem ludi zmožen orgijanja, let star in vojaščine probit; ee ntjndno obraćam do čast. dnhovéčine za kako mesto cerkvenega oskrbnika.
Friderik Mohar,
5t>, Krii pri Litiji.

Na prodaj
[137-2]
je lepo posestvo v Podborštu pri Mirni Peči, obstoječe: hl6a št. 9, v dobrem stanu z opeko krita, ima pet sob, tri kleti, kaščo in mesnico, pri biši je bler za živinu, svinjak, pod, kuzolec, lep sadni vrt. Pripravna jo biša za gost Inico, mesarijo in tudi za u8-Darja, ker tik hiše voda teče; pri posestvu je tljlv za 50 mernikov poset^e, pet travnikov in del hoste. Cena 5250 gld. Proda se iz proste roke.
V Bajnofu pri Xoveni Hestu
je	[iaO-31
kakor tudi prav Stara črnina ter dobro novo vino,
v vsaki množini in prav po nizki ceni na prodaj.
Na prodaj
e hlâa na glavnem trgu v Novem Mestu v prav do-
)rem stanu, s âestimi BObami, prostornim dvoriščem velikim magazinom in vrtom, pripravna za vsako kupčijo, posebno še za usnarijo se tako) pod pogodnimi pogoji 12 proste roke proda Pri hiši je tudi 12 oralov njiv, katere se s hiSo vred ali pa posebej prodado. Več se izvó pri vredništvn „Dol. Nov" in pri g. Fr. Eastelcu v Kandiji.	(188—2)
^••••••••••••••■•••M^Msi
S	ZBIRKA
(150)
w i
Vino na prodaj
60 vedrov leta 1887, 40 vedrov leta 1888, 90 vedrov leta 1890 Izvrstno, garantirano naturno vino proda Anton Zupančič v Stravberku, pošta Svi Poter pri Novem Mestu vsak letnik sknpno.	(140-2)
Hiša v najem.
s 1. oktobrom se odda hiša na konca Kandije, 10 minut od Novega Mesta it. 46. Hiša obstoji iz ene večje in ene manjše sobe, kuhinje in kleti. Več se izve ravDO tam.	(148~i)
Odgovonki nrednik, isdigat«!] in sKloiaik J. Krajšo,
kakor jib I'abi
slovenski narod. (139-2)
s ii olj lidu ini opisom
Človeškega telesa.
DrugI natis.
-——-
Dobiti ie v Celji pri založniku Drag. Hribar-ju Cena 40 kr., s pošto 45 kr. — Na prodaj je tudi v „Katoliški bukvami", J. Giontini-ju in M, Gerber-ju v Ljubljani. m	—= Prekupel dobijo popust. —
NovomoBt«. — NatUnil J, Krsjec.