150. številka
Ljubljana, vtorek 4. julija.
IX. leto, 1876.
LOVENSKI
Izhaja vsiik (Ihti. izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejiman za a v a t r o - oj?e r s k e dežele za celo leto 16 gUL, za pol leta 8 gML za četrt leta 4 «ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni la celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iofah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četi t leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za četi t leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste «5 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvol*; frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluiuaovej hiši št. 25—2<i poleg gledališča v „zvezdi".
OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jc v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Jugoslovansko bojišče.
Iz TTjviđeka 3. julija [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Denes ob štirih je počil prvi srbski top na Supovcu na Turke. Milan jo od-išel ere z mejo v Staro Srbijo. General Cah v Bosno. Lešanin jo peljal svojo vojsko v Bul-garsko. Turki depretlajo (? trepotajo, se pre-dajejo? Ur.) Pomagaj bog!
I« Helyvada 2. julija. (Telegram „Slovenskemu Narodu".) Denes je izšla proklamacija kneza Milana na srbski narod. Glasi se v kratkem izvodu: „Mojemu dragemu narodu! Leto je preteklo kar so Hercegovci poprijeli za orožje, da se obranijo krutega turškega barbarstva, ki jih je trlo. Zveza treh severnih cesarjev je poskušala pomiriti vstaše s Turčijo, a ta trud je bil zastonj. Srbija je bila mirna, a turške čete so vpadale Črez njeno mejo, plenile in ubijale. Srbija tega ne more več trpeti. Turčija je pozvala najbolj divje ljudi iz Azije, da bi uničili Srbijo. Bratje, naprej! Jaz sem z vami in pred vami; a z nami bodo hrabri Črnogorci, na čelu jim moj brat knez Nikola. Z nami bodo vrli Hercegovci in Bošnjaci , Bu Iga ri čakajo na nas in od svo-bodoumja Grkov pričakujemo, da ne bodo dolgo za nami ostali. Zatorej naprej v boj, moji dični junaci, v ime vsemogočega boga, vsem narodom pravičnega očeta, idimo v boj v ime pravde, svobode in pro-svete".
Torej kakor ta proklamacija kaže, vojska je s tem napovedana in začeta. Morda še ta teden uže čujemo o kakej velikej bitvi, ki bode imela posebno če bode za Srbo dobljena , za kar molimo, neizmerno važnost Jedno veliko bitvo naj Srbi dobodo in Grška ne more več mirna ostati, celo Ilumunija, ka-
tere Milanov manifest niti ne imenuje, kar bi bil dokaz, da se res zadnji čas ti Vlahi ne vladajo pošteno, ne bi nevtralna mogla ostati. Potem je pa konec Turčije. — Dolgotrajneje bode, kakor smo užo omenili, vojna trpela, ako bi od kraja Srbija sreče ne imela, kar naj bog odvrne. Vse kaže, da so Srbi tudi na defenzivo mislili.
Prva skrb Srbom bode gotovo ta, da se skušajo s Črnogorci in Ilercegovinci ter bo-8enskimi vstaši zjediniti. Ta zjedinjena vojska bode močna dovolj Turke prijeti povsod.
O srbskej vojski poroča konzularni list: Do sedaj so množe vsa znamenja, da bode Srbija prva poprijela Turke. Srbski vojaški veščaki menijo, da je sedaj ugoden trenotek prišel, da naskočijo proti Nišu. Abdul-Kerim-paša, pride Še le 5. t. m. v Niš, kder dose-daj turška vojska nikakor n{j še nevarna za srbsko vojsko. Ako se posreči srbskej južnoj vojski, armado Abdul-Kerim-paševo napasti z večjo močjo, potem je ugoden izid gotov General Č e r n a j e v zahteva v ta namen pomoči še kacih 30.000 mož. Vojni minister srbski je tudi resnično brzojavno zaukazal, naj divizija obersta Nikofora Ivanoviča, katere štab je v Požarevcu, takoj k Černajevej juž nej armadi odmaršira.
Garnizijsko službo po mestih opravljajo rezervisti, ki so črez 40 let stari. Ako se ne bode strah o bombardiranji podonavskih mest uresničil, bodo omenjeni rezervisti svojo dolžnost prav lehko izpolnjevali. Kar pa turške podonavske tiotile v vojno akcijo zadeva, nij še gotovo, ali bode dotični ukaz Kapudan-paše tudi dospel do izvrševanja. Srbska vlada je tukajšnjim zastopnikom velesil naznanila, da bode žuganje turške vlade primoralo jo vstaviti promet po Donavi, ker tudi Srbija ne more biti jako stroga o izbiranji hranilnih sredstev.
Mogoče je tedaj, da ostane turška podonavska Hotila mirno v Ruščuškej luki.
Iz Rusije se pričakuje 120 zdravnikov za vojsko.
Poštanskomu listu se iz Belgrada piše, da Srbi zmage pričakujejo z veliko gotovostjo. Tudi turške podonavsko Motile so ne boje, ker je breg ob Donavi z močnimi baterijami obdan. Turška flotila tudi nij dosti prida. Belgradska tvrdnjava jc dovolj močna, da se brani. Semendrija pa ima nasipe.
Črnogorski knez jo zbral svojo vojsko in stoji baje uže v Grahovem na turškej zemlji.
Iz Dubrovnika poroča olicijozen av-strijsk telegram: Vest, da so vstaši v Hercegovini proglasili črnogorskega kneza i za hercegovskega kneza, nij resnična. Zbrani vstaši so le prisegli, da ne bodo turške vlade več priznali in če bode Črnagora posel a Hercegovino ne bodo se knezu ustavljali. (To je pae z druzimi besedami ravno tisto, kar se hoče ometati Ured.) Vstašev je v Banjanih 7000 zbranih.
Iz Vidina se poroča 27. t. m. o turških vojnih pripravah: Iz Carigrada jo prišel t Vidin ukaz, da se oborože vsi v Bulgariji bivajoči Tartari. Znano je, da je po zadnjej vojni mej Itusijo in zahodnjimi državami iz Krima blizu 25.000 Tartarov v Turčijo preselilo se, da bi se s tem preseljevanjem odtegnili ruskej vojaščini. Ta tartarski narodič je skozi in skozi miroljubne naravi, ter je bolje vajen lopate nego puške. V istini je živel ta narodič z Bulgari dosedaj v prijateljstvu tako, da se nij čula nikdar nobena pritožba proti temu pohlevnemu ljudstvu, katero je v nekaterih ozi-rih zelo podobno Židom. Sedaj pak je turški minister tudi ta mohamedanski element v korist Turške porabiti sklenil. Tartari so poklicani  v  glavne  okrožne okraje,   ter se bodo
Mstete,
Zastran Slomšekovih pesnij
došlo nam je sledeče naznanilo:
Ravnokar se je v tiskarni družbe sv. Mo-hora v Celovcu dokončalo tiskanje Slomšekovih posnij. K;un do srede t. m. bo vezanje dogotovljeno, in se prične razpošiljanje.
Kdor želi, da se mu te pesni takoj po izidu pošljejo, naj se v kratkem oglasi. Naročila sprejema si. tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu, si. opravništvo „Slov. Gospodarja" v Mariboru in podpisani izdajatelj sani.
Knjiga obsega nekaj eroz 17 pol srednje OSmerke. Papir in tisk vse jo lepo in okusno. Dodana sta pesnim spredaj dva predgovora Slomšekova, potem kratke „životopisno črtice" in „beseda urednikova"; na  konci   pa bib-
liografija Slomšekovih del in spisov. Oskrbeli in pridejali smo tudi podobo nopozabljivega nam vladike, kakoršna se je nahajala v Drobtinicah 1. 1803.
Toliko užo naprej lehko rečemo, da bode ta knjiga razveselila vsako domoljubno slovensko srco!
Ceno smo postavili, kolikor je največ moči bilo, nizko. Broširan iztis velja 00 kr., trdo vezan, (kakor so bile navadno Drobtinee) pa 1 gld. Kdor vzame 12 i/tisov, dobi 1 litega na vrh.
Čisti znesek je namenjen za izdavanje ostalih Slomšekovih Bpisov, V 1'tuji 1. julija IMiT.
I izdajatelj :
JMi/i, IiendovšeJCf kaplan in katehet.
Mamajevo pobojišče.
(Po Petruševskt in spisal J. Steklu-.) (Konec.)
K malo be pokažejo Tatari. Kakor oblaci so se vzdigale njihove trume ; gosto, tesno se je dalje rivala neizbrojna vojska. Tatari so postali, naprej je jahal bogatir (vitez) Teiebej, človek ogromne postave in neizmerne moči. On se jo začel glasno ponašati s svojo silo in smelostjo ter iz/azival pojedince na boj. Stopil je iz ruske vojske 1'eresvjet; njegova kaciga je bila pokrita z znamenjem, katero mu je pri\ezal sv. Sergij, ko ga je odpustil na vojsko. Feresvjet je prejel blagoslov od svečenika zajašil bojnega konja ter jako zavpil: ,, (Ket.je in bratje odpustite vse meni grešniku"; in tako je v najjačem teku zdirjal nad Tatara. Teiebej je skočil njemu nasproti in zdajci s& udarjala s kopjem o kopje.   Konja sta od
d i mir preko Dunaja odpeljal se v Belgrad ter se pridružil srbskej armadi pod Černjajevim. Kombinira se, da se, ako se B u 1 g arija osvobodi, Vidim ir tam za kralja iz kliče. (Za istino je uže v zadnjem dopisu „Slov. Nar." iz Belgrada Vladimir kot došel imenovan bil in predvčerajšnjem je bilo v angle-. škem parlamentu o tem interpelirano, ali je res veliki knez pri srbskej armadi, kar angleška vlada nij mogla naravnost zanikati. Stvar utegne važna biti. Ur.)
Fi'ONfAfftr vojne ladije tudi pridejo v srednje morje. Kaj bodo tam delale, to je tako malo izvestno, kakor se dozdaj še za angleške ne ve, kako bodo v Srbijo ali Hercegovino priplule.
intirFiti piše dobro podučeni danski politik Ilansen v Parizu, da bi ta nemški državnik najrajši odločno zoper Rusijo postavil se, ali ne sme ker cesar Vilhelm hoče Rusiji besedo držati. Bismark pa vse tako pripravlja, da se bode mogla Nemčija hitro proti Rusiji in proti Slovanstvu obrniti kadar čas pride.
tamkaj oboroževali. Za to četo so namenjene stare puške. Da bi to miroljubno ljudstvo izdatno Turškej koristilo, nij pričakovati.
Vse podonavske tvrdnjave, ogleduje ravno sedaj neka specijalna komisija, katero je razposlal poveljnik artilerije, Riza-paša. Večji del dobodo vse tvrdnjave samo detaži-rane forte, ker omenjene tvrdnjave so deloma samo nasipi, kateri so bili i/delani prav v naglici. Vidin je nekaj večja tvrdnjava, katera se bode lehko dalje časa branila. Predvčerajšnjem je nastavljena bila jedna baterija Krup-povih kanonov na nasipih. Garuizija je celo še majhena, a vendar pričakujejo v nekaj dnevih dva kurdiška polka. Vnanje straže so bile podvojene uže pred štirimi dnevi. Takoj po solnčnem zahodu zapro se vse vrata tvrd njave. Vnanja znamenja vojne vidijo se uže povsodi.
jz ]»etert»iirff» 29. junija.
[Izv. đop.]
Naše rusko občinstvo se za drugo ne zanima, nego za boj, ki se ima pričeti mej Srbijo in Turčijo. Kajti, da bi se Srbija še zdaj dala zadržati, tega nikdo ne verjame; kakor se tudi vsak le smehlja, ako bere v telegramih, da tudi Rusija brani Srbiji stopiti v boj. Vsled poročila, da so prve čete prostovoljcev uže prestopile mejo, piše „Novoje Vremja":
„Srbija na čelu južnih Slovanov stopa v boj s Turki. Baš v ta Vidov dan je turška vojska pred 500 leti zatopila srbsko carstvo. Skozi pet sto let so Turki bičali jugoslovanski svet, kateri je s svojo krvjo obranil Evropo pred muselmansko silo. Hvala Evrope pa je bilo — molčanje pri njihovem stokanji, ravnodušje k njihovim trpljenjem. Dolgo so zbirali Slovani svoje moči ter se pripravljali na sveto borbo. Ves slovansk svet na straži upa zdaj, da se reši njegova osoda, da se mu vrne nekdaj ropana svoboda in neodvisnost . . . Željenja vsega ruskega občin stva, vsega ruskega naroda, skore in rešiteljne zmage, željenja plemenita, iskrena, brezsebikoristna bodo spremljala hrabro srbsko vojsko 1
Te besede so vsacemu Rusu iz srca govorjene. Simpatija za jugoslovanske brate je v kratkem času tako silno narastla, da naša vlada hote ali ne hote bode morala dejansko pomagati, ko bi Srbi in Črnogorci sami ne zmagali Turčina.
Tukaj se govori, da je veliki knez Vla-
silnega udarjanja popadala na tla in ž njima se tudi zvalita mrtva junaka.
Kar zatrobijo trublje ter dado znak vsem za boj. Obe vojski ste kliknuli in navalili jedna na drugo. Začelo se je klanje, krvavo klanje. Zemlja se je tresla, bližnji holmi so odmevali od bojnega krika, od cepetanja konjskih kopit, od zveketanja orožja in stokanja ranjenih. Na deset vrst daleč je kri tekla kakor potok; od nakopičenih mrtvih trupel nij bilo mogoče s konjem dalje. Nijso se bili pa samo z orožjem, nego tudi s pestmi; mnogo jih jo zadahnilo od stiske, drugi pa so umirali pod konjskimi kopiti. Rusi in Tatari so se v smrtnih mukah z rokami in nogami poprije-mali. Dolgo se nij jeden druzemu udal, nazadnje je pa vendar začela orda zmagovati. Tatari so prišli do znamenja velicega kneza; tukaj je stal knežev ljubimec vojvoda Brenk; njega je oblekel Dimitrij pred bojem v svojo obleko in orožje, a sam pa so je opravil kot
Politični ra/.gled.
TVorranJe d«»£ele.
V Ljubljani 3. julija.
Na je sedel 30. junija odbor
skupaj, ki je tako stvar preiskaval in dogovarjal (to se ve brez škode in brez haska), ki nij bila nikdar mcnj Času primerna, namreč razoroženje ali znižanje vojske. Zraven tega so se pa od nemških liberalnih poslancev več ko čudne fraze govorile, kakor: da je sedanja jugoslovanska vojna nastala iz ljubosumja mej diplomacijo!
Ce*4tr gre, kakor poljski listi pravijo, jesen v Galicijo k vojaškim vajam. A bog zna kaj se do jeseni še vse zgodi.
Komaj je John pokopan uže je umrl drug imeniten general naše vojske, general MltttH* ntintf, kateri je v Karlsbadu v soboto po polu dne od mrtuda zadet bil.
Hrvatstei ban Mažuranie je odpotoval na Dunaj, najbrž zarad sabora in zarad jugoslovanskega vprašanja.
Iz M*ešte se javlja skrivnostna oficijozna novica, da 5. jul. bodo vsi ministri in državni voditelji imeli shod na Dunaj i. Sklep tega shoda, ki bode pretresoval položje naše monarhije nasproti jugoslovanskej vojski. V na nj a politika se bode skušala spremeniti. Ali bode Audrassv ostal, ali more? Sicer pa oficijozi zdihujejo, Magjari se od jezo vijo, „N. Fr. Pr." pa surovo zmerja in imenuje Jugoslovane „umazane", „norce", črnogorskega kneza psuje „hammelrauber", srbskemu pravi „der kleine dickbauch von Belgrad" itd.   Nemška kultura ka-li?
Vniir Je <!■•.> u v«*.
Helgrutl je zdaj tih. Mlajši možje so šli vsi v vojsko. Trgovine nij nič. Le dopisnikov raznih listov je vse polno. — Iz Carigrada je prišel odgovor, da Turčija odbija srbske terjatve po Bosni in starej Srbiji. — Izvažanje živeža in orožja iz Srbije je prepovedano.
Iz C<ififj*'«ff<i se javlja, da Polj a k i, ti slovanski bore klativitezi, delajo legijo, ki bode čuvala sultana Murata V. Prav vredna kompanija: poljska junaka Waschlapski in Krapulinski pa turški sultan v haremu.
prosti vojnik ter se tolkel v redu z druzimi prav hrabro. Tatari so držali Brenka za velicega kneza, ubili ga, poplenili znamenja, pobili še mnogo druzih vojvodov, bojarjev in knezov. Brezštevilno je palo mrtvih prostih vojnikov ; strah je prepal Ruse: Tatari so pokončali rusko moč.
Do tega časa pa je stal polk kneza Ser-puhovskega in vojvode Bobroka še vedno v zasadi, poskrivši so v Šumi. Knez je uže zdavnaj poprej zahteval, da se skoči iz zasade in udari na Tatare, ali Bobrok ga jo vedno za državal. „Nij prišel še naš čas," govoril je, „ako pa ne začnemo o pravem času, prinesemo le nesrečo, potrpimo še malo." Zasadua vojska jc silila v boj, vojnici so jokali nad nesrečo bratov, a Bobrok je stal vedno na svojem mestu, trdeč, da še nij prišel njegov čas. Nazadnje pa, ko je Rusom bilo najhuje, ko je ležala skoraj vsa ruska pešvojska na tleh, kakor pokošena trava na livadi zapovedal je
Dopisi.
■ jb Krfck<»ir» 1. julija [Izv. dop.] V četrtek 29. junija napravilo je pevsko društvo Krško izlet v bližnjo Kostanjevico. Dan je bil izredno krasen. Ob 3. po polu dne odrinilo je vse kar je Krške narodne inteligence se svojimi ekvipažami; ponosno smo zapazili najlepše dame in krasne gospodičine malega Krškega mesta, katere vedno najraje obiskujejo naše zabave, zato smo jim pa iz srca hvaležni in nadejamo se, da se zopet vidimo v jednacih zabavah, saj druzih itak nij tu v Krškem. Ko so vozovi, mej prvimi 12 narodnih pevcev z narodnimi trakovi, došli, sprejeli so nas uljudni meščanje iz Kostanjevice, na čelu jim vrli g. župan Štravs živahnim dobrodošli! Izstopili smo v krčmi prijazne gospe Žugel. Vrt na katerem so bile mize in stolice pripravljeno Krškim gostom, je bil najokusneje napravljen v narodnih barbah nam nasproti viseči, dobrodošli dal nam je pogum in čutili smo se domaČi mej brati Slovenci.
Najkrasnejša zabava je bila pa na večer; pevci so se dobro držali pod vodstvom gospoda Tramšeka, kaj lep vtis so nam delale razsvitljene domače barve, belo-modro-ru-deče, kajti če pošten Slovenec to tribojnico zagleda ožive se mu živci in postane navdušen za našo sveto reč.
Tu na vrtu se je sešla vsa intelegenca iz Kostanjevce, mej njimi zapazili smo tudi nekatere uradnike.
Počastili so nas gospodje županje iz St. Jarneja z gospo, župan iz Sv. Križa, narodni gospod Hrovat pospešitelj naše stvari in g. Svoboda nadgozdar iz Čateža z gospo in krasno ^ospodičino.
Nekateri mladi gospodje so nas kar na enkrat inprovizirali z domačim godcem in hajd — kadrilja je bila takoj aranžirana v naravi — po travi, odrinili smo ob 2. po polu noči spremljani do konec mesta od gospoda župana.
Bobrok: „zdaj je čas in da nam pomore blagoslov svetega Duha!"
Kakor sokoli nalete na žrjavino krdela, tako je skočila iz zasede sveža vojska ter napala Tataro od zadej. Le-ti se kaj tacega nijso nadejali ter so najedenkrat pomešajo; vrh tega so bili njihovi konji upehani ; pa tudi roke so jim oslabelo in noge otrpnele. Začela se je velika zmešnjava. Rusi so navalili od vseh strani, tolkli se na levo in na desno. Tatari so se zbrali ter pobegnili ; na begu pa so metali od sebe orožje, skakali v reko Ne-prjadvo in Mečo, kjer se jih je mnogo potopilo. Rusi so pa drvili za njimi, tolkli je neprizanesljivo in neusmiljeno. Ves tabor tatarski z vozovi, živežem in družim raznim bogatstvom je ostal zmagovalcem.
Knez Vladimir Andrejevič je stal na polji kulikovem ter zapovedal trobiti na shod. Vojaki so se zbrali, ali velicega kneza nij bilo. Vladimir Andrejevič je povpraševal vse, nijso
Da ne bodem predolgo opisaval te domaČe zabave, neham se srčno zahvalo gospodu županu in preuljudnim meščanjem Kostanjevi-škem pa g. Bele-tu, in njegovej gospej za prijazni sprejem in gostoljubno postrežbo v gradu. Da se v kratkem zopet vidimo!
Domače stvari.
— (Reguliranje gruntnega davka.) Državna poslanca baron \Valterskirchen iz Štajerskega in Sinarževski iz Gališkega sta prišla na Kranjsko, da primerjata cene, katere je nastavila deželna komisija, s cenami sosednjih dežel. Te dni sta bila v litijskem in žužemberškem okraji.
— (Na včerajšnji ljubljanski semenj) je bilo prišlo primerno mnogo ljudstva. Kupcev za konje je bilo iz Laškega dosti in so se kouji dobro prodajali. Druga kupčija je bila zarad vladajočega pomanjkanja denarja slaba; to uže dan denes skoro da nij treba reči.
— (Deželne postave) za Goriško, t. j. zbirka vseh deželnih postav, namerava izdavati g. E. Kl a v žar; zares prav koristna in potrebna, želimo, da bi se naglo razširila po goriškej deželi. Ta zbirka je razdeljena v 4 dele. I. del obsega deželno ustavo, volilni red za deželni zbor, občinski red in cestne postave; II. del: deželne postave v gospodarstvenih zadevah, kakor postavo o zemljiških knjigah, o rabi in odvračanji vod, o varstvu kmetijstvu koristnih tičev, o pokončevanji Škodljivih mrčesov, o varstvu poljskega blaga in dr. III. del: šolske postave in IV. del: nekatere najvažnejše državne postave. — V posamezne postave so vpletene vse poznejše pre-fnenibe in poprave, blizu tako kakor v nemški Al a nz-ovi izdavi. Vse drugo se posnema iz vabila. Prvi zvezek se uže tiska in pride na svitlo koncem prihodnjega tedna.
— (G. Anton Bezenšek,) znani naš rojak in urednik „Jugosl. Stenografa", položil je — kakor se nam piše — dne 30. junija pred c. kr. državno-izpitno komisijo v Pragi profesorski izpit iz stenografije z jako dobrim vspehom. Ta je sedaj, kolikor znamo, rilej Jugoslovani prvi in i/pitani slovenski učitelj tega važnega in lepega predmeta. Nadejamo se, da bode kot takov započeto delovanje na tem polji mej nami tem marljiveje nadaljeval.
— (Vrtec) štev. 7. za mesec julij je prinesel za našo malo  slovensko mladino
zopet polno torbo mičnega in poučnega gradiva. Obseg mu je: „Tri telovadsko pesni", zlož. Lujiza Pesjakova; „Zvesta prijatelja," povest, sp. Soave; „Lipa", sp. Josip Karba; „Vest", sp. Sv. P—ar; „Sirakuzau (s podobo); „Borovnice," poslovenil Fr. Guzelj ; „Kovačnica," priobčil V.; „Oblak in megla" (basen) od Sv. P—ar; „Na Diihovo 1876 1." od Lujize Pesjakove; »Vlahi v Dalmaciji1' (s podobo) ; „ Učenci z učiteljem na prvem poletnem sprehodu" ; „Otročje igreu (I. Tat in čebele). V predelu za razne stvari so drob-tine, kratkočasnice, zabavne in računske naloge, narodne uganke in obrazci za risanje, — Pri tej številki opozorujemo posebno na dve lepi sliki, ki nam kažeta mesto Sirakuzo v Siciliji in pa Vlahe v Dalmaciji. „Vrtec" napreduje, zatorej naj bode živo priporočen po vseh hišah, koder jo kaj slovenske mladine, posebno pa našim slovenskim šolam.
— (Izredni o b č n i z h o r b a n k e „Slovenije,") bode 3. avgusta t. 1. po polu dne ob 4. uri v čitalničnej dvorani. Program je : 1. Fovikšanje glavnice z novim doplačevanjem na akcije (5. točka IV. občnega zbora). V zadnjem občnem zboru izvoljeni zaupni možje gg. Ivan Vilhar, Drag. Žagar in Jožef Jerič so 17. junija t. 1. upravnemu svetu pismeno naznanili to-le: „Na podlagi preiskovanja ban-kinega stanja prosimo vas za prihodnji občni zbor te-le predloge sprejeti v program: I. Popolno doplačanje na 2337 akcij, t. j. 90 gld. na vsako akcijo; eventuelno II. predlog, da se zavarovalnica proda, ali stopi s kako drugo banko, ali pa da se likvidira; III. predlog : volitev odseka, ki bo imel izvršiti v II. predlogu naštete nasvete." 2. Pritrjenje v občnem zboru od 31. maja p 1. sklenjeni pre-membi §. 73., pravil o poravnanji pravnih prepirov mej banko in zavarovanci po poljubni sodniji (Schiedsgericht). Delničarji, ki so želo občnega zbora udeležiti in glasovati, naj svoje delnice v smislu §. 24, pravil pri glavni blagajnici „Slovenije" v Ljubljani proti potrjilnim in pooblastilnim listom vlože do 28. julija 187G. Delničarjem pa katerih delnice so še od zadnjega zbora vložene pri blagajnici, se bodo pooblastilni listi za prihodnji izredni občni zbor takoj poslali.
— (Upornost.) Piše se nam iz Jan-Čjega: Tudi našega župnika g. Arka je za-dela osoda, da bi moral zapustiti oni kraj, kjer je pred nekoliko leti hotel pogostiti ljubljanske turnerčke, ko bi mu jih  ne bile
poprej babe zadrevile doli v grmovje. Mož se pa nij hotel premekniti, dokler nij prišel šmartinski dekan Rus z dvema žandarmoma, ter mu na višje cerkveno povelje cerkve zaklenil. Župnik je moral zapustiti historično goro; kupil si je nek Tusculum pri sv. Heleni za Savo, in tam uživa v miru in pokoju Streinajerjevo groše, katere je dobil vselej za svoje „korektno vedenje." Bog mu daj vse dobro!
— (Pogorela) je nedavno vas Vodice blizu .Javorja pri Litiji. Zgorela je neka Skrbinka, Ju je tekala preko gorečih brunov po svoje imetje v hišo. Ko teče v tretjič, se ne vrne več, in le kupec kosti je pozneje svedočil o njenem žalostnem koncu. Pravijo, da je njen sin zažgal, gotovega se pa nič ne zna.
— (Voda) stoji po temeniškoj dolini blizu &t. Vida pri Zatičhu še vedno tako visoko, da se nič sena ne vidi iz nje. Žita pa prav lepo kažejo, posebno pšenica je jako brsnita in nadejati se jo, da bo dobro plenjala.
— (Od beneške meje) se piše „Soči": Žalostno je v naših Brdih v materijalnem in duševnem obziru. Ko se popotnik ozira po teh krasnih, solnčnih gričih, se mu veselja srce širi in misli si gotovo, da tu mora bivati srečen narod. A žalibože, da temu nij tako! V poljedelstvu so Brici še jako primitivni, vino in sadjereja se zanemarja, v omiki in napredku pa so dosti zaostali za drugimi Slovenci. Pri vsem tem se pa še zdaj ne zganejo. Mej tem ko je drugim Slovencem uže prisijala zarja omike, je videti, kakor bi v Brdih ne hotelo biti bolje. Naši „rodoljubi" držijo križem roke ter nemo gledajo, kako izpodriva vedno bolj dan za dnevom tista zoprna furlanščina našo pošteno slovenščino. Bridka žalost se človeka poslati, ko vidi, da ginejo slovenske vasi na meji, ko jesensko perje iz dreves. So ve da je treba tu krepkih delavcev iskrenih rodoljubov, posebno pa dobrih učiteljev, da bi nam mladino v materinščini odgojevali, no pa v furlanščini. In kaj se je storilo do zdaj ? — O učiteljih nij tu ne duha ne sluha, nekaterim gospodom duhovnom je pa slovenščina in narodnost deveta briga. O da bi pač jedenkrat spoznali naši briski mejaši svojo prevažno nalogo na meji ter se krepko v bran postavili lahonstvu, tla ne izgubi najdražjo reč, kojo jim je stvarnik podaril — svoj mili materni jezik.
li videli velicega kneza? Jedni so govorili, da je teško ranjen in da ga jo treba iskati mej mrtvimi; drugi so zopet povedali, da so ga videli, kako je on odbijal štiri Tatare od sebe ter bežal, ali kaj se je nadalje zgodilo, nijso zvedeli; jedni so pa govorili, da so opazili Dimitrija, kako je počasi ves ranjen korakal s polja proti taboru. Začeli so ga iskati; iskali so dolgo^ nazadnje ga najdeta dva vojnika. On je ležal v dobravi pod posekanim drevesom, ter je komaj dihal. Vladimir Andrejevič je precej k njemu pribita!, ter ga pozdravljal radi zmage. Dimitrij se je teško zavedel ter komaj spoznal, kdo ž njim govori in o čem. Oklopje mu je bilo vse prebito, ali na telesu nij bilo ni jedne smrtne rane.
Zahvalivši se bogu za zmago, pojezdil je Vladimir malo po bojnem polju. Stokanje umirajočih je odmevalo od vseh stranij, na gomile je bilo mrtvih trupel, kri pa je tekla potokoma.   V narodnej pesni se poje: „To-li
čisto polje Kulikovo, — Izostlano pole mrtvimi tjelami, — Hristjanskimi da tatarskimi: — IIristjane-to kak svječki tepljatsja, (svetijo se) — A Tatari-to ka smola černaja".
Dolgo ste bili krvavi reci Don in Meča, zagoteni od mrtvih teles tatarskih. Osem dnij so Rusi svoje ljudi zakopovali. Veliki knez, svećenstvo in vsi vojaki s solznimi očmi in v žalosti odpeli so poslednjo čast ubitim.
Glas o zmagi se je raznesel brzo povsodi. Bila je v Rusiji velika radost, ali bila je tudi grenka žalost: redko koja rodbina nij objokovala po katerega člana svojega.
Mamaj je sramotno pobegnil v onlo, ter je bil tam ubit v kratkem od druzega kana Tohtamiša. Ta Tohtamiš se jc vzdignil črez dve leti po bitvi na Kulikovem polji z vojsko na Moskvo, jo vzel izdajstvom, razrušil in požgal, mej tem, ko je skupljal veliki knez vojsko. Ruska vojska jo oskudevala po kuli-kovskej bitki na vojvodih, vojnikih in na dril"
gej pripravi. Rusija nij mogla vnovič začeti boja s Tatari, ter zopet morala plačevati davek.
Ali slava in čast zmago nad Mamajem nij zavoljo tega prenehala. Dimitrij je dobil pridevek Donski in v spomin bitke kulikovske je bilo ustanovljeno, da se obhaja spomin na mrtvo od roda do roda na Dimi trijeVO soboto. Rusi so uvideli, da morejo odbijati tatarsko silo, da imajo zato dosta sil, samo če se ne gube v domačih prepirih in neredih.' ITusi so prenehali gledati na tatarsko onlo tako bojazljivo in plašno, kakor poprej. Da pa tudi Tatari nijso bili nič več tisti, kakor za Batijevcga časa, pokazalo so jo v teh zadnjih bojih. Posebno pa je zmanjšala njihovo moč kullkovsku bitka. Prošlo je še sto let. V tem času je moskovska kneževina rasla in se brzo krepila kakor spomladui list, zjedinjevajo rusko zemljo ; tatarska horda pa je ginila in hirala tako, da je Rusija na zadnje dobila brez boja svojo zaželjeno svobodo.
— (V Solkanu) razkrije se namreč podoba umrlega Matije I) o lj a k a. DrnStVO „Slavee'1, v Gorici prosi, da bi nm pevovodje pevskih oddelkov blagovolili nemudoma naznaniti: al kateri pevski oddelki bodo prav gotovo sodelovali, da se j on ravno došle pesni pošljejo; b) koliko pevcev pri vsakem oddelu potrebuje podpore in stanovanja; c) kedajin kje naj bi bile skupne vaje bližnjih pevskih oddelkov (pevovodja ima čas od 1. avgusta naprej vsak dan), Uazuinc se samo ob sebi, da treba skupnim vajam izbrati krajo, kjer bi so jih večina bližnjih pevcev mogla udeležiti najlažje in brez velikih stroškov; d) koliko posameznih glasov da potrebujd. Za one p. n. gg. pevce, katerim ne bo mogoče udeležiti se rečenih skupnih vaj, bo poskušnja 23. avgusta ob 4. po polu dne v prostorih goriške čitalnice, ob 6. uri pa glavna poskušnja vseh pevskih oddelkov. Ako bi trebalo, bode zadnja poskušnja še 24. avg. ob 8. zjutraj.
— (Nemška olika.) Iz Trsta so nam piše: Te dni sem po naključji zašel v go-stilnieo pri „stari borzi". Vsedem se čisto sam za mizo; pri drugi pak so sedeli Štirje gospodje, govoreči mej soboj po nemški. Crez nekoliko časa pride za menoj prijatelj moj, rodom Lah, in za njim kakih sedem let star deček, ki jo bil ves raztrgan, in glad in beda sta so mu brala uže raz obraz. Obrne se proti mizi, kjer so pili Nemci; moli in jadi-kuje, a nihče ga ne pogleda. Zdaj fantič nečega gospoda malo za suknjo pocuka, da bi pozornost na-se obrnil. Gospod se res obrne, prime fantička za ušesa in ga tako neusmiljeno uhlja in klofuta, da so bili vsi navzoč ni zbog te surovosti indignirani. »Ver-fluchtes Saugesicht von einem Gassenbuben" — in tako dalje to so bile besede, ki jih je ubožčeku zraven klofut dajal mesto milodara. Zdaj vstane moj prijatelj ter zakliče suro-vežu: „Che gran bravata che la ha fatta! La vada far a propria časa cose simiii!" To je: „Kako junaško delo ste učinili! Pojdite k vam domov delat take reči." Besedice nij strahopetni Švab odgovoril, plačal je; ter otišel Ti Nemci so res povsod jednaki, bodi-si en gros ali en detail; drugim čejo omiko usiljevati, sami se pa obnašajo kakor gori povedano.
— (Tako bi bilo prav!) Piše se nam : \'zadnjič sem se peljal iz Trsta proti Dunaju, in v vozu se mi je pridružil nek ndad gospod, ki je potoval iz Ljubljane v Gradec. Pravil mi je, koliko se je v Lj ubij aui v narodnem obziru v zadnjem času spremenilo, da se po gostilnicah povsodi le slovenski (?) govori in da se mu je slovenski odgovorilo, ko je nemški zahteval. Da bi le res bilo sem si mislil.
— (Kop.) dedno uro od Ptuja je bil umorjen 25. junija hlapec Auerspergove tamošnje graščino. Ubili so ga trije pijanci, ki so 7. njim skupaj pili in zapazili denar pri njeni, po katerem so se polakomili.
— (V Ptuju) so v okrajni zastop izvolili tudi glasovitoga — Ofenheima, kateri ima v okolici neko graščino in zdaj po svojej „slavnoj" pravdi tam prebiva. Prosit!
— (Soareja v ljubljanskej čital-i i c i) je bila v nedeljo obilo obiskana in zlasti narodne pesni, katere je godba svirala, z iavd uSenjem aplavdirane,
— (Zoper „Neue Preie Presse".) ['tikaj se je začelo delati za to,  da bi na-
ročniki na „N. Fr. Pr.u, ki tako surovo na Jugoslovane psuje in turško divjaštvo zagovarja, list popustili in rajši druge nemške liste imeli.
MsOiifu opruvuičtva: (i D. S v Gradci. Plač; n> il<> zu. n^ega julija lSTo*
Dunajska borza S. julija.
M VIRI?			
Enotni		.   64 rti	60
Enotni      • ■ ■■ i L po«{>)uC		68	25
		108	_
Akcije aarodn*		831	_
Kreditne ikfti]«		137	_
London		188	10
Napol.      .   . . C. k. cekini		. 10	16
		8	—
Srebro . .		10-'	7.)
Zaradi odhoda napravim
v ponedeljek lO. julija t. I..
in ako bodo potrebno tudi naslednje dni v inojej; prejSnjej hiši v kolodvorskej ulici et. 117
prostovoljno licitacijo
vseli mojih mobi lij in bitnega orodja, parnih kotlov, parnega sirnja, transmisije, različnega orodja, železnih peči, cevov, Itloinlh shraiub, steklino stene in vrat itd , ter se usojam kupce s pristavkom vabiti, da lehko u/.e sedaj og'edajo omenjene reči v gori navedenej hiši. (208—1)
V Ljubljani 1. julija 1876.
Vinc. VVoschnagg.
NB. Rabljeni šivalni stroji prodani so uže vsf,. dobodo ho samo so novi, a po jako ni/.koj coni.
Vse* bolnim moč in sturavjf broji tak' in  l>rex stroškov po Uvrstili
Mesciere k tarj
30 let ui» je holezni, ki bi jo ne bila »zdra rila ta prijetna zdruvilna hrana, pri odrađenih »H.,-, h brez medicin in Btroškov, zdravi vse bolezn / Holodcu, na živcih, dalje prsno, i uh jetrah; žlez* i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre buvljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabosti, zlau ido, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje, krvi v glavo eimenje v ušesih, slabosti in blevanje pri aosočih o Možnost, tli ahe t, trganje, shuj sanje, blodičico in pre
iajenje; posebno bo priporoča za dojenee inje r>olje. ntsgo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-
al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-6ovala profesorja Dr. Wurzorja, g. F. V. Bcnoka, pra-
oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelands, M . Cainphella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle sv i ur t, Markize de Brehan a mnogo rim,..h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zabtevanje za« ton i.
Kratki izkar iz S0.000 Bpričeralov.
Na Dunaj i, 13. prila 1872. Treslo je i že eedem tnes-cef, od ar sen bil v breiupnem stanji. Trpel sem vsled p-sni i ■ i cu nicnb bolel inah, in sicer tako, da s m od dne do dne idno g nil, in to zapre6ilo je dolgo č at moje Studije. Cul sem od Vaše čudapolne Rovalegjiere pri el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po men« ćm ni i.žitku V Se tečne in okusne lte<a lescičre popo ni m zdrav, tako, da brez m.juii iega trešnja morem zopet pisati. Zn udi teg. p-iponč^m vsem bolnim to piimerno prav coi 6 <n okusno hrano, ket . ajbo'jSi pripem ček, ter osun m Vaš udani
Gabriel Tes hner. slušatelj javnih višjih trgovskih š >1. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. GoBpod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje h uj sanj a in bolečin * Bake vrste sedem let sem strasno. NiJBem mogla niti čitati uiti pisati, tresle so se vse Čutuice na celem životu, slabo pro-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutni c. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine ■/.lajšali V polnej obupnosti poskusila sein Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zaroto v jenja mojo prisrčne hvaležnosti in popomega spoštovanja.
Markize de Brehan. St. Gf).71&.  Gospodični do Montlouis na nopro-bavljenji, iu spanji iu hujšauji.
Št. 7f>.877. Flor. Kollorja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici iu tiščanji v prsih.
Kovaiociore jo i krat cečuejša, nego uiuso, te,> »'. 'jri odraićenib iti otrocih prihrani 50krat voč o« ceni, ko pri zdravilih.
V p!-.Laktih poiiOfch \-.o pol 'imU I gold 50 h , l ' -v. ;'• goid. >«' .r/., J -.rita 4 g'Jiu. :>J kr., 5 m: ■ tov "   goUL "'i ';:ntov 20 gold., £4 luntov9$golti •  a   oi a - iaooiteq - poaioah in Kevalesciere Chocolatče v prahu       a i j .ve. 50     . 11 (h
.-. 4o ;as i ^i. 50 kr., v prahu M 190        i ..i
rodaje: Da T:&;ty -i Golo p. oh Bh ua|it Wval.r' !lMbiaMt it a, finiioe v v«u> j^oatih ^ji-i (obrti ■* aaijil: :r. spacerijolrib Tgovoth  'udi razpjriiju ...
.ajaka hijj ?..» - «o kr».!e po po2hoil» -.»tuujuoali 1 p. sci.id. V I^ubljjui.i Lil i hr, J. Svobod«, ekar pri „zlatem orlu1*, •, Kekl pri lokarj.i J. Pro dum u, v < t-1 o pri lekarju Biruoachorju, i Ni»ljeAn pri lekarju Aljiuoviču, v Trtttu prj lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P, BoOOa ia J. liirscbu, v Zudru pri Androviču. (13)
Circus Sidoli!
(na N<kjiinieiii trjL;ii.>
Denes vtorek 4. julija 1876
TJ^elifeSt predstava
v vi^jej  inueteljnosti jahanja, izučenih konj,.
gimnastiko, ballete in pantoiuino. Kam se odpre ob 7. uri. Znate/,- točno ob 8. vri.
Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197—6) ■ <<><!< i   Sidoli. ravnatelj.
Reelna ženitbena ponudba.
I »o Klico.
Iti do 26 let staro, pridno in čednega obraza, želi v zakon 26 let star učitelj na deželi. Pisma s foto-grahjo pošljejo nai so pod „B. B.u opravu■ šivu „Slov. Naroda". Molčečnost se garantira (203—2)
Kdor
Incc službo, ali pa katero oilfltijit, posestvo prodati hoče, ali kupili namerava, gospodarstvo, ali kako graščino v nafem dati želi, priporočilo za trgovino razglasiti misli, spoh pa, kdor potrebuje svetiš zaradi naznanil v časopisih, naj so obrne %ail|»ljiVO na annoncen ekspedicijo
G. L Daube-a & Co.
(404-18)    na Dunaji I,
Dorško olje
iz sale kito vili Jeter,
iz Borgena na Norvegskem ;
rumeno 1 steklenica »JO kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da ae ponarejovanju  izogne vtisneno bodo moje imo na vsakej steklenici.
(f3-i4)    Gabriel Piccoli,
U'kar, na (hinojuL-cj centi v Izubijani.
i9——mm—mt
j (.-3-14)
Nepremakljive in za peljati
Mlatilnice na cveke
ročne in za vlaženje
od 1—6 konj
izdeljujejo. kot specijaliteto
Unirath & Comp., v Pragi
gospodarskega orođja strojna fabrika.
Ceniki in podobo zastonj. Za vsak stroj se jamči. (168—3)
ZALOGA
pri
gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani.
^T.T.^T^j;^r<iaMim-^z:agJr~.\
Izdatel.i in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarne".