169. številka. Ljubljana, četrtek 28. julija. XIV, leto, 18M
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-o^er sk e dožele za celo leto 1*1 gl., za pol leta 8 gL. ta četrt leta 4 gt — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doui se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje debele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. .r>0 kr., po pošti prejemnn za četrt leta 8 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate •> kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmannvej hiši ^gledališka stolna". Oprav ni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Politična revščina
ustavoverne stranke mej avstrijskimi Nemci je tako velikanska, da se nam ti nemški odreše-niki našega cesarstva iz celega srca smilijo. Politična komedija, kakor jo igrajo sedaj ti Nemci, se ne vidi vsak dan in morda je na celem božjem svetu nij stranke, ki bi na svojem čelu bolj jasno nosila smešnosti pečat, kakor ta liberalno-ustavoverna klika.
Kolikokrat so njeni organi uže pisali, da je levičarska stranka jedina in da so vsi avstrijski ustavoverci pod jednim in istim pra-porjem združeni ter vsak trenutek pripravljeni planiti po desnici v našem parlamentu ter jo z mogočno „nemško" pestjo razdrobiti, kakor razsrjeni vihar razdrobi mogočni hrast.
Ali po vsakej takej enuncijaciji so se takoj pokazale velikanske razpoke na ustavo vernem ilnatem truplu nemške naše stranke, tako da je vsak človek vedel in v»del, da o tistej jedinosti, s katero so se bahali stranke listi, mej stranko samo nij duha ni sluha!
V svojej objektivnosti moramo obstati, da naša carevina nikdar nij imela politične stranke, ki bi bila doživela in prenašati morala toliko blnmaž, kakor jih je doživela in prenašati morala avstrijska liberalno-ustavovern i, nemška stranka.
Najbritkejše ure pa je osoda ravno v tem trenotku razlila na ubogo to stranko! Z vso silo vrgli so se bili njeni organi po praških ekscesih ter so iz dijaških pretepov napraviti hoteli prigodek, vsled katerega naj bi se podrla sedanja vlada. Ker pa s svojim vpitjem ničesar opraviti ni.jso mogli, prekoračili so meje državne ter svoje gorje in svoje kričanje prodajat nesli v Berolin in pričakovali, da se jih usmili velikan Bismark.
Ali knez Bismark ima svoje manire! Ko so ti ubogi avstrijski Nemci prišli beračit pred njegov prag, odpravil jih je nekako tako, kakor se odpravi tuj pes, ki nam sili v hišo. V svojem organu jim je posegel krog ušes ter jim povedal, daje njihovo obnašanje blazno in da po vsem olikanem svetu n i k d o ne veruje, da je Nemštvo v Avstriji v nevarnosti!
Boljše in pravičnejše se dosedaj še nij nikjer kritiziralo obnašanje avstrijske nemške stranke, kakor je to obnašanje kritiziral kneza Bismarka organ! Kakor tisti blazni, ki menijo da jih povsodi preganjajo nevarnosti, taki so tudi naši Nemci; vedno in povsod kriče, da je Nemštvo mej nami v nevarnosti. Ali vse to kričanje izvira iz gole in boae domišljije. Kdor tega ne veruje, naj se obrne do kneza Bismarka, on sam je izdal to dijagnozo o politične) bolezni „zatiranih" avstrijskih Nemcev!
Ali blamaža, katero so si poiskali v Be
rolinu, naše j kliki ne zadostuje. Domov pri-prišedši in pozabivši berolinske reminiscence sklali so se mej seboj, in ekscelenca Ilerbst, ki je toliko let kakor malik v pagodi stal na vzvišenem mestu mej svojo stranko, leži sedaj na tleh, kakor razbit lipov Bog, ki ga je zlo-dejna roka pahnila iz svetega stališča na trdi cerkveni tlak! Njegovega vodstva so siti, in sedaj mečejo blato dan na dan na njega, ki je bil toliko let uzor vsej stranki, katerega beseda je mej njo veljala toliko časa za zakon in -zapoved ! Dr. Ilerbst se je postaral in godi se mu, kakor očetu, ki je na stare dni izročil posestvo svojemu sinu, kateri ga pa potem podi in goni iz hiše! Njegovega vodstva so se naveličali, in mladi mu ustavoverni sinovi, katerih nij mogel preskrbeti z ministerskimi sedeži, udrihajo zdaj s kolmi po njem, ter imajo najboljšo voljo, pobiti ali vsaj pošteno pre-tepsti svojega dozdanjega  očaka — vodnika.
Ali ta nemški domači prepir opazujemo /. največjo radostjo! Naj se rujejo, naj se trgajo mej seboj, vsaj kaj zanimljivoga pride na dan o nenižko-domačih zadevah! In če kriče, dfl nemaj o nikakega vodnika, mi to tragi-komično resnico sila radi registriramo, ter samo vprašamo, kako hočejo takovi elementi voditi eelo Avstrijo, ko sami mej seboj nemajo nikakega vodnika?
Na tleh leži Herbstova sluva, in kakor kaže, pobiti velikan v.-tnti več ne hode mogel. Naj počiva v miru! Ali gotova istina je, da stranka, katera napravila take skoke, ki se obnaša kakor razposajeni šolski dečki, nij zmožna, <la bi se jej izročilo vladanje mogočne države. l)a je nemška stianka taka, kakor je, to je za nas Slovane sreča, in mi si za vse večne čase ne želimo, da bi se ljubo, njiva ta klika kaj predrugačila. —.r.—
Po I i ticn i vtmg I e<l.
liotriin e tl«»ž«»l«».
V L j u b 1 j a u i '27. julija.
Ustavoverci so se nadejali, da jim bode mogoče pri zveznem streljanji v Monako vem demonstrirati, da bodo tam mej Nemci potožili o „zatiranem Nemštvu" v Avstriji. Poslali so se k temu streljanju prvosednika strelcev dr. Koppa ; v njegovo govorniško spretnost stavili so vse nadeje. A besede, ki jih je govoril dr. Kopp v Monakovem, nijso izpolnile skrivnih nadej našim „zatiranim", za to so pa tudi pali če:-, njega listi 'ti „Dt. Ztg.u mu ostro očita politično nestanovitnost. Dr. Kopp je dejal: n Avstrijci so prišli v Monakovo, ne le ker so imeli pravice, marveč ker so čutili, da je njihova dolžnost se udeležiti velike družinske slavnosti nemškega ljudstva. Jaz se nečem spuščati v politiko, marveč le veselo resnico konstatirati, da se zveza, katero sta obe ljudstvi sklenili, ne da več razrušiti in katero sta raz ven tega zapečatila z besedami  dva vla-
darja, ki sta nemška moža. Obljubimo si danes, da bosta obe ljudstvi držali se te zveze.u
N< mški ustavoverni listi tožijo o določbi finančnega ministra Duni'jevskega, da se morajo sprejemati novi desetak) pri bankah, če je tudi na-nje vtisneno: to plati deset zlatveh. Kar v jedne j sapi kličejo na pomoč ogrsko vlado, naj stori potrebne korake. Na ta njih vik pa odgovarja „Pesti Napio": „Dunajčanje uže zopet kriče po policiji, kar je njih navada, kadar si drugače pomagati ne vedo. Oni zahtevajo od ogrske vlade pomoči, a to nam prouzročuje le šalo in resno ne misli pri nas ni vlada ni kdo drugi, da bi se vmešali v avstrijske notranje zadeve."
Volitve v lirvaf «ki sabor vršile se bodo mej 10. in 20. septembrom. — /daj se više volitve v mestno zastopstvo zagrebško. Kako bodo izpale volitve, bodemo pozneje, ko zvemo ves rezultat, poročali.
V IE o i g.-tri j i je vse mirno in goji se povsod nadeja, da ne bode nikak nemir kalil krepko, zdravo in vspešno razvijanje in napredovanje bolgarskega naroda. Prestol knezov je popolnem utrjen, ljudstvo mu povsod izkazuje zaupanje. Le nekateri vroči možje in nekateri opozicrjonalni listi se ne morejo Be pomiriti. O bolgarskih razmerah pile „Journal de St. Pe-tersbouig" : ..('•' prebiramo proklamacijo knezovo, spoznamo, da si je prevzete odgovornosti popolnem v svesti in da najbolj lojalne namere". Na dalje pripoveduje ta list. da so simpatije ljudstva do kneza veliko veče, kakor pa nasprotovanje nekaterih mof.
V f rniico»liCkiti senatu dokazoval je v zadnjoj seji Barthelemv de Saint-Hilaire na vprašanje Brogliojevo potrebo, da ima Francosko prol ktorat n.ul Tunezijo. ..Mi nećemo", dejal ie minister, ni priboriti si ni anektirati Tunezije; če zasedamo razne krnje, se to le zato zgodi, da se vzdrži red". Na dalje je dejal, da se je pomirala tudi Angleški), ker se
j'* pojasnilo, da Francoska ne namerava
nikake sovražne jej akcije v Tuneziji in Tri-polisu.
Voliln agitacija v Nemčiji je velika. Liberalci nijmajo upanja, da bi zmagali pri volitvah v državni zbor. Tvž« se, dal je celo uradništvo omajane, da se je strankarstvo povsod razširilo.
Predsednik /jedinjenih držav 4»;irfici<i je uže precej okreval. — Znesek, takozvan Gnrfieldov-fond, ki se nabira za Gurfieldovo družino, znaša uže 152.000 gld.
Dopisi.
Ba Kamniškega okraj;* 2~). julija. |Izv. dop.I (Ljubljanski učiteljišči in n j i j n i učitelji.) ČJitaje o najnovejših ovirah, katere se stavijo vpeljevanju slovenščine v ljubljansko učiteljišče, mislil in izdihnil sem: Nesrečen bi bil učitelj, kateri bi imel učence tako nepokorne, kakor so se pokazali neposlušni učitelji ljubljanske preparandije nasproti ministerijalnemu ukaza od 1 aprila t. 1. Toliko let *e je vos slovenski rod poganjal za vpeljavo slovenščine v šole. da se je mi-
nisterstvo naposled vender udalo tej sto in Btokrat opra vdan ej želji in jej nekoliko ustreglo. Zdaj pa pridejo nesrečni učitelji ljubljanske preparandije, in prosijo odloga, prosijo pri-zanašanja in Bog ve česa še. Sicer pa nij čuda, da se je kaj tacega zgodilo. Saj je znano, kako krotki možje so nastavljeni na ljubljanskih učiteljiščih, poleg nekaterih gadov, kateri časi na tihoma časi pa javno pikajo. Da ae strupenih zob vBftk boji, je čisto naravno, zlasti ako se njih strup uže pozna po njihovem „delovanji" iz prejšnjih časov. Kdo pa ne pozna nemško kočevskega agitatorja za nemški „schulvereinu in pokrovitelja „Laib. Schul-zeitungeV" Kdo ne ve, kako po njegovem navdušenji deluje tega lističa zagrizeni urednik, ki se je predrznil kmalu po izišlem onem ukazu v svojej „Schulzeitungi", katero kranjskim učiteljem vsiljuje, pisati, da „vsledslo-veniziranja ljubljanske preparandije nemški (kočevski) pripravniki ne bodo mogli več študirati?!"
Zakaj trobi ta človek mej svet take hudobne zabavljiceV! Ej, zato, da bi pa5 nasprotniki sedanje vlade jej mogli laže očitati, dal nemštvo na Kranjskem zatira. Nič boljše sej g. Zima ne vede kot nadzornik v našem okraji.; Če se spiše kakov dopis iz naših okrajev v! slovenske liste, vedno voha, kdo izmej njegovih podložnih učiteljev bi ga bil spisal. Na sumu ima potem navadno tiste, kateri njegove, od „schulvereina" podpirane „Scbulzeitunge" brati nečejo, ali kateri uradna pisma slovenski spisujejo. Zatorej mi je čisto umevno, da se je učiteljska korporacija ljubljanskih preparan-dij nad onim ukazom na ta način spotikala, da bi se vpeljevanje slovenščine po malem zavleklo. Se ve da, kako pa hoče n. pr. prirodo-slovje v slovenščini predavati učitelj, ki je sam ne zna! Njegove pohlevne sodruge pa dovolj karakterizuje to, da se obotavljajo celo takrat, kadar poleg vsega naroda sama visoka vlada želi požrtvovalnosti in dela! Vsi njihovi razlogi so niče vi, kajti naš jezik je tako gibčen in toliko izobražen, da more vsaj na pre-parandijab slovenskih z boljšim vspehom rabiti nego nemščina. A pred vsem je treba dobre volje, in učitelj, ki je po rodn in duhu Slovenec, bode predmet, katerega v nemščini prav dobro umeje v slovenščini vsaj dobro razlagati umel.
V Tipa vi 25. julija. [Izv. dopis. | Po mnogih trudapolnih a neplodnih letih letos našemu kmetiču sije vesela nada o boljšej, obilnejšej letini, posebno njegov glavni pride lek, vinska trta, letos obilo sadii obeta; grozdje je zdravo in povsodi lepo kaže. Človeka mora veseliti, če vidi vinsko trto nepopisno polno lepih grozdičev. Nesrečne letine odgnale so zadnja leta vse vinotržce iz naše doline, kajti vsled malega vinskega pridelka so bile primerno visoke cene, katere so odvračale tovornike, ki so nas prejšnje čase obiska vali. Zato hočem odslej večkrat poročati o letini in pozornost zopet obračati na krasno vipavsko dolino.
Skrajni čas je pač tudi, da se našemu kmetu na bolje obrne, kajti še jedna slaba letina in naš pošteni pridni oratar bil bi popolnem uničen. Pač je nekaterim družinam nekoliko z zaslužkom pri reguliranji hudournika Bela življenje olajšano, za kar morajo vipavski reveži posebno hvaležni biti preča-stitemu gospodu deželnemu predsedniku, ki je ljudem po blagodušnem prizadevanji k zaslužku pripomogel. Bog nam ohrani še mnoga leta blagega gospoda!  Izpeljava dela, namreč
reguliranje Bele, je prav v strokovnjaških rokah gosp. inženirja Žužka, ki je prevzel tudi izplačevanje delavcev, kar lepo redno konci tedna izvršuje. Vse delo kaže pravega mojstra.
Pri tej priliki naj omenim, da je g. deželni predsednik, ko nas je pretekli mesec počastil se svojo navzočnostjo, pri vseh stanovih neizbrisno dober vtis zapustil. Mej drugimi napravami obiskal je tudi tukajšnjo ljudsko šolo in osobito pohvalil gosp. vodjo, izrazivši se, da je vipavska šola jedna prvih na Kranjskem. Kak kontrast torej mej izjavo ča-stitega gosp. predsednika in hudobnim opravljanjem pravico črtečih 'judij!
R.— 0<l Save 21. julija, flzv. dopis.] (Črtica iz f PotoČiuovega življenja.) Dopisnik od Save v današnjem ^Slovenskem Narodu" omenja umrlega gosp. Potočina značajnost pri volitvah. Naj bo torej tudi meni dovoljeno povedati nekaj o umrlem narodnjaku. To je bilo pred več leti, o dobi, ko je v Celji rogovilil znani „lederner festungsviereck". Bile so volitve za deželni zbor. Spremljal sem jaz svojega očeta, kateri je bil volilen mož na volišče v Celje. Pripeljali smo se ob jednem mnogi tja in takoj krenili v mesto, na čelu nam pokojni gosp. Potočin. Dospevši na glavni trg, zaslišimo neznano upitje in vriš, nekoliko postojimo, in kmalu primaršira po trgu cela druhal različnega ljudstva z godbo, na čelu tej druhali „das lederne festungsviereck". Ko do nas pridejo, takoj obsujejo gospoda Potočina, znani Lassnigg ga objame in mu hoče na suknjo pripeti listek, na katerem sta bili imeni nem-čurskih kandidatov. Potočin se brani in brani, ko pa vid;, da mu po sili hočejo pripeti listek, in da ga posiliti hočejo, naj voli zoper svoje prepričanje, odrine od sebe Lassnigga in mu reče: „Kaj boste Vi mene silili, koga bi naj volil! Jaz sem uže dovolj star, ne potrebujem učitelja, najmanj pa takega, kot ste Vi, gosp. Lassnigg. Pojdite Vi svoja pota in nas pri miru pustite!" Na ta odgovor je nemčurska druhal osupnila, — mi smo pa gospodu Poto-einu „slava" zaklicali, šli na volišče, in sijajno zmagali.
Tudi zdaj se šopiri v Celji znana trojica, in v svojem umazanem listu z blatom ometava vsakega, kateri ne pleše tako, kakor oni godejo. Dajmo jim tak odgovor kakor pokojni gospod Potočin Lassniggu!
Čast Potočinovemu spominu!
Iz Ptuja 24. julija. [Izv. dop.'j (Quod-libet.) Minuli teden pogorela je na dravskem polji cela vas Pongerce t. j. 17 hišnih številk z gospodarskimi poslopji vred. Škoda je tem večja, ker so bili užc spravljeni poljski pridelki tudi uničeni. Zavarovani so bili baje vsi.
Pretekli teden vzela je Drava tu pri nas tri človeška življenja. Utonil je namreč neki pijonir, dalje mlinarski pomočnik tukajšnjega trgovca in včeraj vojak tu štacijoniranega lovskega batalijona. Za jeden teden gotovo dosti žrtev. Vsi so potonili pri kopanji; mrtvega trupla pa še nobenega do danes nijso našli. Kdo je vseh teh nesreč kriv V V prvej vrsti ljudje farni, ker se hote z goljufivo Dravo šaliti, v drugej vrsti pa tudi naš mestni zastop. Pri obrežji Drave nij nikakeršnega čolna, da bi se moglo nesrečnikom pomagati ; zakaj se vender ne misli na oinogočenje pomoči? Naš mestni zatop ima konci mnogo penezov potrošiti, kajti pristopil je brzo nemškemu schul-vereinu kot ud, lansko leto poslal je dva „dob> tarja" k „parteitagu" v Beč na mestne troške in za muzično društvo plača tudi 5O0 gld. na leto etc. He, mestni očetje, zdra-
mite se in pomagajte še tam, kjer je sila. Pa kaj je našemu zastopu za par ljudij, saj jih dobi iz tnjih krajev, kolikor mu drago, kakor se je slednji čaa pripetilo, ko mej vsemi ptujskimi kompetenti nij bil za kanclistovsko službo nobeden sposoben. Slabo spravicevalo daje mestni zastop svojim „otrokora".
Dovolite, da vam povem prav v kratkem m .-do dogodbico, katera ae je vršila denes teden a la Kuchelbad. Naši „Nemci" hote svoje brate na Češkem posnemati ter hote vznemirjeni biti. Napravijo torej denes teden (jutri pa bode pre pri kazenskej sodniji sedmina) izlet, ki ga je priredilo „nevtralno" muzično društvo, katero pa naši ljudje še vedno podpirajo, Se vedno ne prepričani, da temu društvu nij umetnost prva naloga, temveč da zajec tiči za drugim grmom. Četrt ure zunaj Ptuja zasadila se je na Horvatova tla nemška zastava, pred katero se je kričalo „hoch die deutsche fahne!"; mej popevanjem pesni „das deutsche lied" je baje ljudstvo razoglavo poslušalo! Na zadnje pa so se ti „fortšritlerji" mej seboj sprli (uzroka pač ne vem) in sedaj se — tožujejo. Mi bi o tem ne bili nikdar besedice omenili, kajti znano nam je, da se take pregrehe ne smejo kakej stranki pripisovati, niti jih mi nemškej ne pripisujemo, pli kaj bi Nemci rekli, ko bi postavim mi napravili tabor, in bi se dva hlapca kje stepla? Bi ne kričali tu izobraženi Nemci „von der windischen rohheit". Prepričani smo, da, ako bi se kaj jednacega prigodilo v Pragi ali Ljubljani, bili bi tega krivi narodovi voditelji in češke, oziroma slovenske novine.
K sklepu si dovolimo še željo izreči, da se diuštva, katerim je kaj ležeče, da jih tudi mi Slovenci podpiramo, tacih političnih izletov ne udeležujejo, kajti mi sovražimo vsako provociranje, naj pride od te ali druge strani. Naši Nemci pa naj bi bili previdni in si mestu nemške zastave omislili rajši domaČo štajersko, kajti prepričani smo, da, ko bi mi n. pr. rusko zastavo kje razobesili, dejali bi nas br^o pod ključ. „Zatirani" Nemci se \6 da morajo še vedno imeti neKoliko več — pravice!
Slej Dravo in Mu r o 24. julija (Izv. dop.] (Šolske  stvari.)   Mej našimi učitelji se pripoveduje, da  dosedanji  c. kr. šol. nadzornik g. Ran ne r nas zapusti — na veselje vsem učiteljem ptujskega in ljutomerskega glavarstva. Želimo mu „srečno pot". Gr. Ran-ner, kdo ga izmej učiteljev ne pozna! Kadar je namreč prišel inšpicirat to ali ono  šolo s svojim načelom   „Wem  Gott gibt ein Amt, dem gibt er auch Verstand", se je v tej svojej zavesti res vsigdar pokazal pravim hyperp e dagogom, z vzvišenega stališča gledajočim na svoje podložne, ko jim je dal občutiti, kako se ima c. kr. inspektor respektirati.  Mi bi ga gotovo respektirali, ako bi  bil za naše šole kaj koristnega storil; mi bi mu bili jako hvaležni, če bi bil  pokazal,  kako  se ima naša slovenska mladina po slovensko podučevati in odgojevati.   A  ta gospod je  vsakrat prišel merit naše slovenske šole z nemškim metrom, katera mera gotovo nikdar ne bode ugajala našim narodnim šolam.  V naših narodnih šolah je povsodi nemški jezik kot predmet vpeljan; koliko dražega časa se ž njim izgubi in kako  malo haska nese,  vsi  dobro znamo. Upamo, da se bode to razmerje spremenilo. Našim slovenskim narodnim šolam in njihovemu napredku je na poti še veliko ovir, katere se morajo najprej odstraniti. Mariborsko pripravnišče je še zmeraj popolnem nemško in le pičlo je slovenskemu jeziku v vsakem
razredu kot predmetu odkazanih j zato vidimo, da ufiiteljski kandidatje ne prineso s  seboj i toliko znanja slovenščine, kolikor je v ljudskej i goli na kmetih potrebujejo,  izimši taiste, ki I se sami po svojem nagibu in  iz ljubezni do materinega jezika  v  slovenščini izobražujejo. Naši šolski nadzorniki so le za nemščino vneti, in  s tem zadržujejo  napredek narodnih šol. Celo napredoval no izobraževanje učiteljev, kakor so okrajne konference,  ima le izključno nemško obliko, tako da se pri teh skupščinah učitelji veliko v nemškem, jako  malo pa v slovenskem jeziku urijo in  vadijo.   Iz vsega tega je razvidno, da ves zdanji  šolski ustroj ne more naprej poriniti našega šolstva. Omenjene napake so tudi krive, da se najdejo mej slovenskimi učitelji našega okraja mlačneži, da celo Judeži, ki za 30 srebrnikov morebiti še za men j, izdade svojo mater. Dobro je, da je nemški „schulverein" pričel svoje delovanje, s tem nam marsikaterega Judeža objavi, resno škodovati pa itak nikjer ne  more; kajti niti  Zavračje niti  Hajdina, niti Ormož niti Ptuj ne bodo pridobljeni za nemški rajh. G. učiteljem ptujskega in ljutomerskega glavarstva pa želimo, da bi  dobili za nadzornika prav značaj nega, omikanega,  solidnega moža t. j. pravega pedagoga, ki je za napredek naših slovenskih Šol vnet, ki je tudi zmožen, da se od njega učitelji vender kaj nauče!    R . 1.
■z novomežkcfra okraja 24. julija [Izv. dop.] (Okrajno učiteljsko zborovanje.) Učitelji novomeškega okraja zborovali so v 20. dan t. m. v Novem mestu. G. nadzornik pozdravi navzočne z navdušenim govorom. Spomina se slavnih praznikov pre-vzvišene habsburške hiše lanskih in letošnjih, ter opozarja učitelje, naj zbrani pokažejo svojo iskreno udanost do presvitle cesarske rodovi ne s tem, da zapojo himno; „K poroki cesarje viča Rudolfa s princesinjo Štefanijo!" Ta nasvet se odocri z burnimi živijo-klici. Gospod okrajni glavar obljubi o izraženej lojalnosti te-legrafično na dotično mesto poročiti. Ko g. nadzornik izvoli nadučitelja Jerše-ta svojim na-namestnikom in nadučitelja Koncilijo in učitelja Kutna rja zapisnikarjema, preide se na dnevni red.
Kako se ima v ljudskej šoli o petji poučevati, poroča jako zanimljivo g. P. Hugolin Sattner ter nasvetuje, ko na mnogih praktičnih učnih poskusih pokaže, kako izvrstna je nova metoda pri petji po številnih notah, naj se vsi učitelji te metode poprimejo. To se jednoglasno odobri.
Jako izvrstno govori g. Jarnej Pirnat o točki: „S katerimi sredstvi naj se sadna in gozdna drevesa ohranjujejo in kdo naj učitelja v tej stroki podpira?", ter stavi nasvet, naj bi se šoli odrasli otroci, kateri v gozdu škodo delajo in množenje koristnih tičev z mnogovrstnimi sredstvi zavirajo, posebno strogo kaznovali. Mnogo načinov predlagajo tudi učitelji, kako bi občina lehko take hudobneže kaznovala, ko bi jej višja oblast strogo postopanje v tej zadevi zapovedala.
G. nadzornik poroča potem o šolskem nadziranji. Napredek v šoli in šolskih vrtin ga je zadovoljil. Učiteljem poklada posebno na srce, naj čuvajo, da se zdanja izgledna sloga ne spremeni v neslogo. Imejoč pred očmi vedno svojo imenitno nalogo, naj se posebno ozirajo na gojenje materinega jezika, a v politične strankarske prepire naj se ne vmešavajo. O metodi pri posameznih učnih predmetih pozivlje gospod nadzornik tudi učitelje |na   posvetovanje.   O   otrocih, kateri
imajo v šolo čez uro hoda se zjedinijo vsi učitelji v nasvetu, naj bi se taki otroci v šolah, ki nij so preveč napolnene, trikrat na teden z drugimi učenci skupno, a v preveč napolnenih v posebnih urah podučevali, učitelju naj bi se pa v zadnjem slučaji dala primerna nagrada. Več predlogov stavilo se je tudi o zboljšanji šolskega pohoda in o Žumer Razin-gerjevem abecedniku, kateri se bode tudi v naših šolah rabiti začel.
Konečno pozove g. nadzornik učitelje, naj zapojo cesarsko himno. Učitelj Burni k zahvali se g. nadzorniku za vzorno vodstvo zborovanja, kakor tudi g. okranjemu glavarju za njegovo delovanje v okrajnem šolskem svetu in za navzočnost pri skupščini.
V gostilni Brunerjevi smo se potem pri kozarci rujnega vinca do mraka prijateljsko razgovarjali in popevali. Živela sloga!
Iz Kobarida 24. julija. [Izv. dopis.] (Odgovor dopisniku v 159. št. „Sloven-skega Naroda".) Z veseljem smo bili sprejeli o svojem času naznanilo, da se ima slednjič preravnati cesta od Kobarida do Robiča. Bila sta s kraja v ta namen dva načrta na-svetovana. Uverjeni smo bili, da bode sprejet tist, ki je našej občini v prid. Nij se zgodilo; potrjen je občini škodljivi načrt. Kako? zakaj V — tega ne vemo!
Ako bi se cesta po tem zdaj potrjenem načrtu preravnala, potem bi bil naš tržni prostor popolnem razkosan in razdeljen; zdanji trgi so pri nas zelo obiskovani, potem bi se to gotovo spremenilo: tedaj občina bi bila na škodi. Če bi se zdanji načrt potrdil, potem bi bilo nad 28 hiš, v katerih prebivajo po večem sami rokodelci, popolnem odločenih in odstranjenih od ceste — zopet škoda njim, škoda občini. Nasprotno : ako bi cesta ostala na zdanjem mestu, bi tega ne bilo; zraven pa bi se še ulica olepšala. Voda, ki je na zdanjej cesti, nam je res „v grlu", to vemo sami; ravno zato smo se uže veliko trudili, da temu v okom pridemo. Upali smo, da se bo to vsaj zdaj poravuati dalo, ko se ima cesta popravljati, mislili smo, da se bo ta voda odpeljala in prekrila. In spet da bi se nam to upanje podrlo, spet naj bi ostalo pri starem v našem lepem trgu?
Ne, to ne sme biti! Tedaj je ves zbor starešinski sklenil jednoglasno, da se ima odposlan' vis. namestništvu pritožba, oziroma prošnja, naj bi se blagovoljno potrdil načrt občini ugoden. To prošnjo so podpisali vsi starašine, zraven teh še drugi občiuarji, vseh 1 IG (sto in šestnajst); in še bi se podpisali, da so bili gospodarji doma. Tako je stvar!
Tedaj kako, g. dopisnik: 110 občinar-jev, mej njimi vsi starešine, to da so „po-s a m i č n i k r i č a č i" ? Pomislite drugič, predno kaj pišete! — Kar govorite o ozkej ulici, o ulici, ki je po zimi iu letu v vodi, je vse prazno: ako se cesta po zdanjem prenaredi, morala se bode ulica razširiti in voda odstraniti — govor o upravičenem in nepotrebnem strahu je tedaj nepotreben. Toliko za resnico in pravico. Resnica nad vse sveta!
Anton Grunte r, občinski odbornik.
Iz mestnega odbora.
(Konec.)
Na interpelacijo g. Regalija, zakaj mestni , mrtvaški oglednik tako pozno ogleduje mrliče, večkrat še le komaj jedno ali dve uri pred pogrebom, odgovarja župan, da so tega najbolj Kriva pogrebna društva ljubljanska, katera prepozno smrt naznanijo mestnemu magistratu.
Na interpelacijo g. Regalija, zakaj mestni Župan tuje ljudi jemlje za pisače, ne vprašaje prej mestnega odbora, razloži župan, da je bil to uže od nekdaj običaj, da so županje ljubljanski sprejemali ali odpuščali dijurniste, kakor je to bilo ravno potrebno in mestnemu odboru samo predlagali potrebne svote za dovoljenje; v obče pa je veljalo zmerom načelo, da so se sprejemali samo domačini, Ljubljan-čanje, v take službe in le pri ljudskem števi-ljenji naredila se izjema pri jednem človeku, ki nij bil domačin, a izredno dobro rabljiv. Župan naglasa, da se bode tudi zanaprej držal tega običaja, dokler mestni odbor kaj druzega ne ukrene.
G. dr. Keesbacher vpraša župana, ali kaj dela na to, da bi se odpravilo prosto mestno kopeljišče nad kolezijsko kopeljo, da ne bo v kolezijsko kopelj tekla uže umazana voda? Ist odbornik vpraša, zakaj se v mestu nabrane smeti kupici jo tik stanovanj, tako na primer zraven vojaškega kopeljišča in blizu Zu-pančeve hiše, kar gotovo zdravju nij ugodno.
G. dr. Zarnik vpraša, kaj je s prošnjo mnogih hišnih posestnikov in obrtnikov v sv. Florijana ulicah, vloženo pri mestnem magistratu uže lani, dne 28. decembra, v katerej prosijo nekoliko olajšanja zaradi ukaza mestnega magistrata, da ne smejo stati v tej ulici prazni vozovi; na to prošnjo črez pol leta še nij nikakeršnega odgovora.
G. Ilegali vpraša, kedaj bode mestni magistrat nehal v kanale in v stranišča vlivati po mestnem fiziku nasvetovano smrdljivo vodo, katera naj baje služi desinficiranju, po katerej pa je uže jako mnogo ljudij, zaradi neznosnega smrada zbolelo?
G. župan obeča odgovore na vse te interpelacije v prihodnjej seji.
Po javnej seji pričela se je tajna.
Domače stvari«
— (Odbor za Jurčičev spomenik) je sklenil, na grobu postaviti spomenik, katerega bode tukajšnji kamenosek g. Čameruik izdelal iz nabrežinskega marmeljna. Spomenik v grškem slogu se bode vzidal v steno kapele.
— (Sokolovski večer) bode na vrtu čitalnične restavracije prihodnjo soboto dne 30. t. m. zvečer ob 8. uri za slovo Sokolovemu predtelovadcu in prvemu učitelju telovadbe gospodu Josip G i n t e r j u. Program naznanimo v prihodnjem listu.
— (Na ljubljanskem gimnaziji) izprazneno je mesto profesorja za geografijo in zgodovino. Prošnje se imajo vložiti do 24. avgusta t. 1. pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Ljubljani.
— (Su plen t ura) za grški, latinski in slovenski jezik bode prihodnje leto po odhodu g. prof. G laserja izpraznena na c. kr. državnem gimnaziji v Trstu. Naj bodo na to opozorjeni naši izprašani kandidatje profesure.
— (V gostilnico „pri Lipi") v židovskih ulicah zlezel je po noči od vtorka na sredo skozi okno neznan tat. Z železno paličico od okna je odprl miznico in iz nje ukral 10 gld. denarja. Razen tega je izpraznil skrinjico za smodke; vzel je vse viržinke,'- brita-nike in cigarete. Srebrne žlice, katere so bile poleg novcev v miznici, je tat pustil.
— (Nova hranilnica.) Mestni zastop kamniški je v svojej zadnjej seji po predlogu marljivega župana g. dr. M. Samca sklenil, napraviti za mesto Kamnik in okolico svojo hranilnico. Mi želimo vrlim Kamničanom dober vspeh.
— (Posojilnica za okolico ljubljansko) se snuje. Na vabPo c. kr. deželne vlade so se včeraj zbrali župani ljubljanske okolice, da se posvetuj6 o ustanovi tacega za kmetsko ljudstvo res zelo potrebnega denarnega zavoda. Hvaležni moramo biti deželnej vladi, da ona poprime inicijativo ter s tem dokaže, da vsestranski skrbi za duševni in materijalni blagor narodov.
— (Sadjerejsko društvo) se je ustanovilo na Notranjskem. Pravila je vlada potrdila. Natančnejšega poročila pričakujemo.
— (Več dunajskih vseučiliščni-kov), ki so rodom Slovenci, baje namerja prihodnje leto vpisati se na praškem vseučilišči.
— (Strahovita  toča),   boje kakor golobja jajca debela, je v 21. dan t. m. po-poludne potolkla ves poljski pridelek v celov škej okolici.
— (Tatu,) ki je kmetskemu posestniku Zalarju ukradel 1200 gld. srebra in neku j platna, zasačili so vtorek blizu Gresuplja. Hranilnične bukvice, ki so ležale poleg srebrnega denarja, je proč vrgel.
— („Volka") je lovilo zadnji ponedeljek opoludne blizu Lavrice nad 2 0 osob z vilami in puškami. Ko so se „volku" približali na kakih 10 korakov in uže nanj namerili, spoznali so, da je bil mesarja Ocvirka na do-lenjskej cesti veliki — pes! Vsi spehani so se lovci vrnili domov!
— ( Tr ebo veljsko premogokopno društvo) je sklenilo nakup premogovih jam v Karpani in Vinki ob jadranskem morji. Cena za te jame z vsem, kar k njim pripada, znaša blizu 2*/j milijona goldinarjev. Vsled tega se bode povišal društveni kapital za 1 milijon, tako da bode znašal 7 milijonov goldinarjev; razen tega bodo najeli na prijoritete l'/a milijona v zlatu. Upravni odbor pa je po vrhu še pooblaščen, izdati, če bode treba, še za 1 milijon goldinarjev delnic.
— (Gorenjski kra j i) so se kakor, nam poroča, prav dobro obiskani od tujcev. Sosebno v Bledu in v Poljčah je vse polno. V Bledu je mnogo Dunajčanov, v Poljčah pak prevladujejo Lahi. V Škotjej Loki, na Jesenicah in v Kranjskej gori je tudi mnogo tujcev, ki so prišli dihat zdravi gorenjski zrak.
— (V Slatino) je letos do 20. t. m. prišlo 1180 osob.
— (Jugoslovanska knjiga.) Tako smemo nazivati knjigo, ki jo bode izdajala knjigarna Karola Prohaske v Beči. V knjigi tej narisala se bode slika etnografska in kulturna, vseh narodov, živečih v habsburške j državi. Delo o Slovencih prevzel g. prof. Šuman
inoHrvatih bode pisal g. prof. Stare. „ Vie-nac" piše: „Radovat Če se svaki patrijot, što je opis Hrvata preuzeo vrstni prof. Stare, koj nam jamštve, da Če u toj kolekciji hrvatsko pleme valjano i vjerno biti orisano". Tudi mi se radujemo, da sta prevzela dva vešča moža, oba Slovenca, opisovanje Jugoslovanov. Slava jima !
— (Učiteljska služba) na jednoraz-rednej ljudskej šoli v Preloki z letno plačo 450 gld. je izpraznjena. Prošnje naj se vlože do 31. avgusta t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Crnomlji.
Ra/Jie vesti.
*(ŠolevŠleziji.) V šolskem letu 1880 je bilo v Šleziji 468 javnih in 44 privatnih šol. Izmej teh je bilo 291 jednorazred-nic, 101 dvorazrednic, 25 trirazrednic, 17 šti-rirazrednic, 10 petrazrednic, 10 šestrazrednic, 1 sedemrazrednica, 3 osmorazrednice. Število vseh razredov je bilo 034. Deških šol je bilo 14, dekliških 1 4, za oba spola jh 430 šol. Po narodno sti je obiskavalo te šole 201 Nemec, 120 Poljakov, 112 Čehov. Šolo bi bilo moralo obiska-vati 88.276 otrok, a jih je obiskavalo le 83.735, torej šole nij obiskalo 4541 otrok.
* ( Veli k požar) je bil dne 21. t. m. v Parizu v nekej vinskej zalogi. 7000 do 8000 steklenic navadnega in velika množina steklenic finega vina je pokončal ogenj. Gorelo je celo noč. Škoda se ceni na 3 milijone.
* (Strela ubila) je v Ahrensdorfu blizu Berolina sedem otrok, ki so se v hudej uri skrili pod visoko drevo, v katerega je strela udarila; bili so takoj mrtvi.
* (Posnemanja vredno.) Zadnji list „Independance" javlja svojim naročnikom, da prihodnjo nedeljo ne izide, ker mora personal v tiskarui si nekoliko odpočiti ed prevelike vročine v zadnjih dneh.
* (Neumljiva oporoka.) V mesecu januvarji t. 1. umrl je Fran Neuen. Razven družin določb ima oporoka tudi to-le: „Drug tu ne naveden denar in efekti naj se obrnejo za javne zavode." Juristi se trudijo iz te oporoke dobiti, komu.; katerim zavodom je hotel voliti legatar.
„Slovensko učiteljsko društvo za koper-ski okraj'4 zboruje v Kopru v čitalničnih prostorih tamošnjih gg. profesorjev, dne 4. avg. t. 1. oh 10. uri zjutraj se sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor začasnega predsednika.
2. Prebranje zadnjega zapisnika.
3. Kako bi se ubranilo kratkovidnosti v šolo? Razpravlja g. Mirko A n ž 1 o v a r; učitelj v K ubedu.
•I. t) šolskih zamudah, (lovori g. L. Krapš,
učitelj v Ospi. 5. O okrajnej učiteljskoj knjižnici.   Govori g.
And. Vertovec, učitelj v Doiini.
6. Volitev stalnega odbora in predsednika. Gg, učitelje in šolske prijatelje-podpiratelje vabi najuljudnejše k obilnej udeležitvi
začasni odbor.
V Dolini 25. julija 1881.
Dunajska borza 27. julija
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dr*, dolg v bankovcih  .   .   77 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebrn   ...   78   w   65 „
Zlat« renta........ .   94        — „
IHtiO drž. posojilo   .   .       ... 132    , 30
Akcije narodno banke..... 832 _
Kreditne akcije.......36f>    ,   10 _
London..........117    n 35
Srebro.......... „    — „
Napol...........9   i 81
C. kr. cekini........o    n   f>5 „
Državno um. ko.......57-30
Zalivala.
Sorodnikom, prijatnijem in znancem, ki so našega preljubega očeta spremili k zadnjemu počitku, gosp. pevcem, ki so nm tuko minljivo /.apeli na gomili za slovo; darovateljem prekrasnih vencev in vsem, ki so drugače svoje sočutje ob žalostnoj priliki očetove smrti nam izjavili, i-reka a tem za vse to prearčno zahvalo žalujoča
(427 - 3)
rodbina Potočinova.
Zidaninost, 95. julija 1881.
ohraniti. Izpule mulomeatiti z imiel elj nI »u i
dobi sovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
Loterijsko kolekturo
in
trafiko tabaka
v Trnovem na Notranjskem
oddaje slavna e. kr. finančna direkcija  kranjska do dne H. avgusta t. 1.
Oboje daje po uradnem razglasu dohodku B62 gld. 87 kr. na leto.
Ker se zahteva v prvej vrsti, da ostane oboje v dozdanjem lokalu in je ta lokal prodajal-niču,katera je bila pred kratkem v ,Slovenskem Narodu" in „Edinosfr* naznanjena za oddajo v najem, opozorjeni naj bodejo vsi, ki žolč piotlajalnieo prevzeti, oglasiti so pred 8. avgustom v Trnovem h. št. 18, da jim bode mogoče udeležiti so konkurz<i.
Slovensko-nemške
nove železniške vozne
po svojem pravilnem obrazci za tisk, potem
kouverte s firma
za 1000 komadov ed gld. 2.40 naprej priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
T«il<»l.
27. julija: Pri  NI on u :   11 oee \ ar
iz Postojne. — llint >rmayr iz Zagreba. — Scbott, San-zin iz Trsta. — Sarcillv z Dunaja. — Kossi iz Udine.
— Raaboriek Iz Brda, —
Kosar iz Gorice.
Pri tf mII«I i llradez, Atlas, Glaningct z Dunaja.
— Bon iz Trsta. — Kal-cber iz Kopra.
letiko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci.
Brolurioa iabrikaoij velja .'5 gld.; dobi so po postnem pmlvzetji: F. Schlosser, Trst. (419—4)
•MMItMlIlNMMIt
•••«•••4
Dve lepi sobi
s kubinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administracija „Slovenskoga Naroda".
* Učilnica in odgojevalnica za dekleta
KAROLINE BOUVIER ,,,,
-v G-radci, Doinlixikan.er^asse 1.
Šolsko leto se prične 15. Nentoiulirn. — Oglasen ja učenk se sprejemajo od 1. julija *. 1. naprej.      Programi se radovoljno na zahtevanje pošiljajo.
Dunajsko zavarovalno društvo
Jamčevalni fondi:
goldinarjev 4,500.000 avstr. velj.
Dunajsko zavarovarovalno društvo zavaruje |MT gratis v prvem letu za dobo ii let bivališča in gospodarska poslopja, začne se torej vplačevanje premij pri takovih zavarovanjih stoprv v drugem letu, v 5 letne obroke razdeljeno.
Glavno opravilstvo v Gradci:
(393—2)
O. VI ■< OKI. Uos]»o«lNka ulica 1.
i i
i
Izdtitelj in urednik Makso Ar m i L
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.