Naše narodno prosvetno delo. 2 Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. MARIJA GODEC: NARODNO - PROSVETNO DELO IN UČITELJICE — TER »DRUŠTVO UČI- TELJIC«. Ni oa potreba, da bi jih moški vzgaiali, to lahko same oskrbimo v — »Društvu učiteliic«. Nekateri tovariši smatraio n. pr. »Društvo učitel'.ic v Mariboru« kot neko boino drušvo. Imenoval ga ie tako tovariš celo nam v obraz. Morda za to. ker ie nastalo. v dobi boia za enakopravnost poročeaih učiteljic?! Motiio se cenjeni tovariši. Inici'iativa za ustanovitev društva ni prišla od te strani in ne iz tega vzroka, ampak ie došla iz Beograda. Povod pa ie bil: utrievanie narodnega edinstva med ženstvom, krepitev zavesti ženskega učitelistva. vzbuianie zaniman'ia za ženska kulturna vprašanja, vzgoja in nadaljna izobrazba učiteljic. zanimaaie za žeaski učiteliski naraščai in šele kot zadnie skrb za dosego vseh pravjc. ki gredo učiteliican_. »Društvo učitel'jic« ni v Rrvi vrsti stanovsko društvo. ampak žensko dru-štvo. katerega člani so le uČiteljice. ker kot tako žensko društvo ložie deLu.te. zbog enake stopnte izobrazbe svoiih članic in ker širi svoj vpliv ne samo na ženstvo ene«:a kraja. ampak cele oblasti. Kakor sein že oinenila zgora'i, obsto.ie tx> mestih in večjih kraiih ženska drustva. a pri teh se učiteliica izgubi v množici in tudi niraa zadostnega vpliva in delokroga. Sa? poznamo človesko slabost; oseba se ne ceni ro notranrih vrednostih, ampak R.o zunankistih: tako igraio rorvo vlogo v ženskih društvih — soiproge vodilnih mož, soproee velliakov. bogatašev itd. brez ozira na zmožnost. razsodnost In veselje do stvari. Učiteljiea tam ni enakopiravna z drugimii: vodstvo. vpliv in čast imaio soproere prvakov — učiteljici Drisodiio delo, ki ga drug ne vrši. V »Društvu učiteliic« oa ie vsaka tovarišica enakopravna. vsaka se lahko ude'istvuie oo svoiih zmožnostih in razpoloženiu. Olanice pridejo od vseh stranl, iz bližniih in dalnjih kraiev. Dobro misel, ki se ie porodila na zborovaniu, ponese vsaka v svoli krai službovania in to v naizadnjo eorsko vasico ter io tamkaj lahko udeistvuie. Učiteliice se v društvu. kiier so same med seboi ložje privadi.io iavnega nastopa in srovora: kar ie pač ootrebno. ako hočeio potem nastooati doma V drugih društvih. Saii se nam vedno predbaciva, da ne znamo nastopati in eovoriti. Navedla sem prei razna vprašanja. o katerih bi bilo potreba ooučevat.i naše ženstvo. Vsako tako vprašanje ie že protrram za celo vrsto predavani. Učite'iice pa se bodo morale za to naloeo šele same pripraviti. Potom raznih predavanli m kurzov miisli »Društvo učiteljic« svoje članice poučiti na razlicnem poliu ženskega delokroea. (Dalje stran 9). Prirediti se misliio predavanja iz Iileiiene. vz. oieslovia in srospodinistva ter k temu oriteffniti prvovrstne moči. Ako bodo pripuščale amotne razmere in druere okolščine. bi se enkrat otvoril irospodiniski tečai za učiteljice osnovnih in raeščanskih šol ter učiteiice ženskih ročnih del. Tako bomo š!e naprei ro začrtani r>oti. ne oziralioč se na nolena. ki nam lete ood noee. Ponosni smo lahko na enotnost in moč našeea Udruženia. ki mu sličnega nr v državi in me učiteliice bi bile zadnje. ki bi hotele 7 netovariškim ravnaniem organizaciii kai škodovati Tudi se ne bo z naše strani nikdar odobravalo. ako bi ga kdo zanemarial v .nri^tr kakeea druzesja društva. Ponovim iiim še enkrat. ne boite se. če združene de.uiemo: naš smoter ie. delovati za narodov blaeor. da oodpiramc z našim društvom č'mboli cilie UJU.