OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJTT ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIU. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 7, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 153 NOVI GROBOVI JOSEPH LUSTIG Na svojemu domu na 720 E. 155 St. je umrl Joseph Lustig, star 62 let. Bil je dalj časa rahlega zdravja. Doma je bil iz fare Št. Jernej, Ledeča vas, kjer zapušča brata Johna in sestro Mary ter več sorodnikov. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ in društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Klemenčič, doma iz fare Staro Osličo, vas Klodje, brata Carl in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. ELI DIMITROFF V Glenville bolnišnici je umrl v soboto zvečer Eli Dimitroff, ki je živel v NYC Camps. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek. IVAN YENICH V petek zvečer je umrl v St. Luke's bolnišnici Ivan Yanich, star 53 let, stanujoč na - 7617 Star Ave. Doma je bil iz sela Golivar v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Delal je dolgo let pri Pittsburgh Plate Glass Co. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Caroline, rojeno Rosčič, in dve hčeri Mrs. Rose Jalovec in Caroline, v stari domovini pa tri sestre in brata. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Frančiška in nato na pokopališče Calvary. Porazi na Koreji zdrobili vero Evropcev v Zed. države BERLIN, 5. avgusta (Poroča Daniel De Luce, kores-pondent "United Pressa") — Zapadno Evropo prešinja strah, da je Sovjetska armada v stanju okupirati ves kontinent, kadarkoli bi izvolila vprizoriti pohod. Ljudstvo zapadne Evrope je Leopold je brez simpatičarjev LONDON, 6. avgusta.—Vsepovsod v Evropi, od Škocije pa do italijanskega škornja, se te dni veliko govori o "Leopoldov! aferi." Kriza, katero je Leopold povzročil v Belgiji, v obče navdaja ljudi z gnjevom in ogorčenostjo. Ljudje v Franciji in Belgiji niso nikoli pozabili Leopoldove podaje, ko so nacisti vdrli v Belgijo. Medtem ko je Belgija med ljudstvom Anglije in Francije priljubljena, pa ni za Leopolda najti nobene simpatije. Celotno afero se pripisuje njegovi nečimernosti in sebičnosti. Zdi se tudi, da se v ozadju Leopoldove nečimernosti nahaja strah, do bi utegnil njegov brat Charles zavzeti njegovo naesto. Med bratoma je velika razlika, ampak nekoč sta navzlic te-mu shajala. Pred zadnjo vojno je Charles želel poročiti dekle nekraljevske krvi, a ko je vprašal Leopolda za dovoljenje, ga je zavrnil. Umljivo je, da Charles, ki je odlok sprejel brez protesta, nima vzroka, da bi brata ljubil, ko je slednji po smrti svoje prve žene, bivše italijanske princese, ki se je ubila ^^^vtni nesreči, sam vzel ženo, je "plebejske" krvi. zajela splošna obupanost. Dočim vladni voditelji govoričijo o ponovnem oboroženju, drči evropska morala navzdol z vsakim novim ameriškim umikom na Koreji. Uradna poročila Zedinjenih držav z bojne fronte so razširila večjo poraznost kot pa najbolj spretna sovjetska propaganda. Povprečni človek v zapadni Evropi je brezbrižen za poročilo o milijardah, ki jih je Amerika pripravljena dati za oboroženje zapadnih sil. Zdi se, da dvomi, da je denar zdravilo za ogrožano evropsko varnost, kajti povprečni Evropec dvomi, da bo Rusija čakala dva ali tri leta, da se Evropa ojači. Zatrdila, da se je atomske bombe izpopolnilo, utegnejo Amerikance navdajati z zaupnostjo, toda Evropce taka zagotovila prešinjajo z grozo. Evropa se boji novih zračnih bombardiranj Na milijone ljudi na kontinentu ve iz osebnih skušenj, kaj je bombardiranje iz zraka. V mnogih mestih delavci še vedno čistijo razvaline. Že sama misel, da bi bili novi bombni napadi celo hujši, je več kot pa morejo vzdržati njih živci. Znano je, da celotna oborožena sila Zedinjenih držav v Evropi ni cenjena za več kot 150,000 mož. Ako bi Amerika imela na kontinentu desetkrat toliko mož, to se pravi, milijon in pol močno oboroženih mož, bi se evropsko zaupanje utegnilo polagoma vrniti. Ampak vzelo bo dolgo, predno se bo zbrisalo evropsko razočaranje nad neuspehi ameriške armade v začetni fazi korejske kampanje. Dvomljivo je, da bi ameriška zmaga na Koreji v prihodnjih šestih ali devetih mesecih razpo-dila strah v Evropi, da so ameriške kopne sile mnogo manj učinkovite tako glede orožja, iz-vežbanosti in vodstva, kakor pa Sovjetska vojska, ki je trenirala Severne Korejce. Mir za vsako ceno, je stališče mnogih Evropcev Smatra se, da je ameriška vojaška moč strašno uničujoča v zraku, ampak tragično neučinkovita na kopnem. Do preteklega meseca so evropski anti-ko-munisti gledali na Zedinjene države kot na svoj ščit. Danes pa čutijo, kakor da je preko noči izginila vsa protekcija. Razvoj borbe na Koreji je očividno potrdil vse, česar so se Evropci najbolj bali. Evropa smatra, da bi bile vse žrtve zaman Ljudje vprašujejo, katera oporišča, ako sploh katera, bi Američani skušali držati, ako bi ruska armada udarila na zapad. Španijo? Ali Veliko Britanijo? To so črni izgledi za Francoze, Nemce in Italijane. Ljudje tudi vprašujejo—v Milanu, Marseju in po drugih me stih, ki še vedno kažejo znake ameriškega bombardiranja—ko-ko hitro bi iznova postali tarče za ameriške zračne napade, ako bi Rusija udarila. V Vemdunu, kjer je padlo 400, 000 Francozov, da se je ustavila kajzerjeva armada, je neki mlad avtni mehanik skeptično skomiz-nil z rameni, ko sem ga vprašal, če bi bili Francozi zopet kdaj voljni na tako žrtev. "Kaj pa bi pomagalo?" je dejal. "Kakšno korist bi imeli, če bi izvršili narodni samomor?" Ameriške milijarde za obrambo so brez učinka Neki nemški gostilničar v pol-razdejanem trgu kakih 100 milj od sovjetske okupacijske črte je izrazil to-le mnenje: "Rusko okupacijo bi utegnili preživeti, ne pa ameriškega osvobojenja." Evropci nimajo nikakega zaupanja, da bi mogli s svojo lastno silo odbiti rdečo invazijo. Zdi se, da se velik del nekomunistične javnosti v Evropi nagiba k brezupnemu stališču za mir za vsako ceno. Drugi del bi bil pripravljen na drastične ekonomske žrtve za splošno varnost, ampak na ves glas vztraja, da bi Amerika v takem slučaju morala imeti veliko stalno armado na kontinentu. Nobenega navdušenja ni za idejo, da bi evropske sile preskrbele mase pehotne vojske za borbo z Rusijo, Zedinjene države pa da bi v prvi fazi borbe skrbele za zračno zaščito. Evropo bo tlačila rdeča mora toliko časa, dokler ne bodo podani verjetni dokazi, da bi se Sovjetska armada mogla držati ob Elbi, ne pa ob Atlantskem oceanu. 17 mož umrlo v nesreči bombnika ZRAČNA BAZA FAIRFIELD SUISAN, Cal., 6. avg. — Tu je danes padel na zemljo in eksplodiral veliki bombnik ki je bil natovorjen z bombami, pri čemur je umrlo 17 mož, dva sta pogrešana, 60 mož pa je bilo poškodovanih. Ako bi bil veliki bombnik treščil samo sto čevljev severno od kraja nesreče, bi se bil zaletel v skupino avtomobilskih pripreg, kjer so tedaj spale družine vojaškega moštva. Med ubitimi je sloviti letalec brigadir general Tobert T. Tra vis, poveljnik tukajšnje armad-ne letalske baze in devetega bombnega oddelka. AVTOMOBILIST "IZGUBIL" ŽENO IN HČER MADISON, Wis., 5. avg.— James Hardy Iz Indianapo-lisa se je v petek ustavil na neki gasolinski postaji in stopil na stranišče. Potem se je vrnil v avtomobil in od-vozil naprej. Šele v Aurori, 111., je odkril, da je "izgubil" ženo in hčer, o katerih je mislil, da spita v ozadju avtomobila. Ko seje danes vrnil semkaj, je malo poparfen zvedel, da sta žena in hči zapustili avto, ko je bil na stranišču. (Koliko jih je "slišal" radi svoje pomote, o tem poročilo molči.) Večerna registracija Volilni urad v mestni dvorani je odprt sedaj poleg navadnih ur tekom dneva med 8.30 in 4.30 tudi vsak ponedeljek, sredo in petek do 9. ure, in sicer do 27. septembra. Registrirati se morajo vse one osebe, ki so od časa zadnjih volitev izpolnile 21. leto starosti, ali se preselile, ki hočejo pri prihodnjih volitvah voliti. Ubit z opeko Zgodaj v petek zjutraj je nastal prepir med 34-letnim Tommy Hustonom iz 2218 E. 70 St. in nekim drugim 23-letnim moškim, kateri je Hustonu zagnal opeko v glavo. Slednji je dobil težke poškodbe, katerim je kmalu podlegel v bolnišnici. Domače vesti Pozdravi ; Pozdrave vsem prijateljem in znancem pošilja o iz solnčne Floride, Mr. in A [rs. John Zale, Mrs. Antonia To nle ter Mr. in Mrs. Henikman. Iz Calif orni je Iz San Gabriel, Cal., je prišla na obisk Mrs. Millie Simon-čič. Simončičevi so preje živeli v Maple Heightsi O., pred par leti pa so se preselili v Califor-nijo, kjer je godba Louis Si-mončiča dobro poznana. Za časa obiska se nahaja pri hčeri in zetu Mr. in Mrs. Arthur in Diane Gabriel na 23965 West-lawn Ave Dobrodošla! Na oddihu Pri Mrs. Frances Tavzel na 1098 E...66 St. se nahaja začasno na obisku njen oče Mr. Frank Koss iz Park Hill, Pa. Prijatelji ga lahko obiščejo, ker njemu ne bo mogoče obiskati vseh. Želimo mu mnogo razvedrila v naši metropoli! Prestal operacijo Dobro poznani Mr. Anthony Podpadec iz 2141 W. 75 St. v Los Angeles, Cal., je 1. julija prestal težko operacijo v bolnišnici, kjer se je nahajal 12 dni. Prijatelji mu lahko pišejo na omenjeni naslov, mi mu pa želimo skorajšnjega popolnega okrevanje. Popravek V poročilu o smrti pokojnega John Matko iz 1419 E. 52 St. se je pomotoma glasilo, da je pokojni doma iz Hrvatske. Pravilno bi se moralo glasiti, da je bil doma iz vasi Gabarje pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri Mici in Ančjto ter brata Jožeta, tukaj v Ameriki pa zapušča poleg soproge, dveh sinov, hčere in vnuke tudi brata, dobro poznanega Franka Matko na 19831 Meredith Ave. in sestro Mrs. Frances Sokach na 21650 Ivan Ave. Vile rojenice y ? T ? •? i ? t Y i y Y •? T t %: H5*0 :|: ? •f :|: ::: t •? I I Harry Bridges je izgubil sodno bitko in mora v zapor SAN FRANCISCO, 6. avg. — Zvezni sodnik George B. Harris je včeraj izdal ukaz, da mora predsednik unije pristaniških delavcev Harry Bridges v zapor, ker je njegovo, delovanje, odkar je v Koreji izbruhnila vojna, "neprijateljsko za varnost Zedinjenih držav." Bridges je bil prošlega aprila spoznan za krivega krive prisege v zvezi z izjavo, katero je podal leta 1945 pri zaslišanju za državljanstvo, da ni bil nikoli komunist. Bridges, ki je bil rojen v Avstraliji, se je do zdaj nahajal na prostem pod varščino v znesku $25,000. Ko je Bridgesov odvetnik apeliral na sodnika, da naj dovoli njegovemu klientu, da bi ostal preko konca tedna z ženo in družino, je sodnik odvrnil, da je mnogo ameriških vojakov na Koreji, ki tudi ne morejo biti s svojimi ženami in otroci. Nasprotstvo proti intervenciji na Koreji Zvezni pravdnik je v argumentu pred sodiščem citiral Bridges-ove izjave proti intervenciji Zedinjenih držav na Koreji kot povod, da se ga ne pusti na prostem, med tem ko njegova obsodba čaka odločitve pred pri-zivnimi instancami. Ko ga je šerif vodil v zapor, je Bridges zanikal, da je storil karkoli nelojalnega, potem pa je dostavil: "Jaz vem, da se nahajajo Rusi za kulisami v Koreji. Niti ne dvomim, da so Rusi pomagali oborožiti Severne Korejce in da jih morda vodijo v boju. Jaz Sem nasproten intervenciji od ene kot druge strani." "Kot komunist Bridges ne more biti lojalen" Predno je sodnik Harris ugodil zahtevi zveznega pravdnika, je izjavil: "Za svojo osebo sem moralno gotov, da je Harry Bridges bil član komunistične stranke in da je član stranke še sedaj. Prepričan sem celo, da je eden najvažnejših komunistov v deželi. "Zavoljo tega je on zastopnik, ki je udan izvršitvi komunističnega programa v narodnem in mednarodnem obiležju. "Zavoljo tega ne more biti lojalen Zedinjenim državam. Njegovo nastopanje, odkar se je začela korejska kriza in njegove opazke pri tem zasliševanju so bile take, da je to sodišče upravičeno priti do zaključka, da on more in mora biti lojalen in udan samo komunistom." S korejskega bojišča Komunisti zbirajo sile za velik napad na krčeče ameriško oporišče TOKIO, ponedeljek, 7. avgusta—Ameriške sile (marini in armada) so danes pričele svojo prvo ofenzivo v korejski vojni. Zabile so zagozdo na se ver no-kore j ske črte in ustavile komuniste na kritični južni fronti. Američani so pri ofenzivi imeli podporo velikih tankov "general Pershing" in združene armade in mornarične zračne sile. Napad je bil vpri-zorjen 55 zračnih milj zapadno od luke Pusan. TOKIO, nedelja, 6. avgusta—Korejski komunisti so danes pri belem dnevu brezobzirno zbirali sile za velik nov napad na hitro se krčeče ameriško oporišče. Ameriške in južno-korejske sile so včeraj skozi ves dan in zvečer vršile kratke protinapade in patrolne sunke v sovražnikove postojanke. S temi so se komunistične sile držale z ravnotežja na celi 140 milj dolgi fronti, ki ima obliko pravokota. Na severu je batalijon komunistov prekoračil reko Naktong in južni Korejci so jim dovolili napredovati proti liniji par milj južno, potem pa so jim prišli za hrbet in jih uničili. Civilistom ukazan umik iz bojnega okrožja Z ZAPADNE KOREJSKE FRONTE, 6. avg.—Ameriški poveljniki na fronti ob reki Naktong so ukazali civilnemu prebivalstvu, da se takoj umakne iz pet do dvajset širokega pasa v ozadju ameriških linij. Južno-korejska policija je obvestila kmetovalce in vaščane v temu pasu, da utegne biti po določeni uri vsak civilist v obrambnem pasu ustreljen. Poveljnik 24. pehotne divizije major general John Church je dejal: "Večina teh ljudi so najbrže lojalni Južni Korejci. Ampak izkušnje v preteklosti so nas naučile, da se mnogo gerilcev vti-hotaplja v naše vrste pod krinko vojnih beguncev." Neko drugo poročilo v tej zvezi pa javlja, da so "osvobojeni" južni Korejci od komunistov prisiljeni boriti se na njih strani, ki da jim dajo ostre palice in jih prisilijo, da v prednjih vrstah napadajo zavezniške linije. RUSIJA IMA BAJE 20 ATOMSKIH BOMB PARIZ, 5. avg.—Zanesljivi viri tukaj pravijo, da ima Sovjetska zveza danes verjetno 20 atomskih bomb, in da producira eno bombo ali bombo in pol na mesec. Domneva sloni delno na inteligenčnih poročilih, delno pa na kalkulacijah v luči tajnih informacij, katere so dobili Rusi od dr. Klausa Fuchsa, v Nemčiji rojenega bivšega britskega znanstvenika in od drugih špijo-nov. CENA SLADKORJU SE DVIGNILA NEW YORK, 4. avgusta—National Sugar Refining C07, je danes sporočila, da je dvignila ceno sladkorju za 15c pri sto funtih. Od danes naprej bo cena $8.25. Še isti dan je naznanila tudi American Sugar Refining Co., da je dvignila ceno na isto vsoto. To je seveda "wholesale" cena. Vile rojenice so se zglasile v petek pri Mr. in Mrs. Stanley Ivančič, 1241 E. 61 St., in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Jeanne Schweitzer. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz E. 61 St. zopet stari oče in stara mama. Čestitamo! Boyd se izrekel za senatorja Tafla V soboto je državni senator William M. Boyd, ki je bil pri zadnjih primarnih volitvah poražen, izdal "oklic" za ponovno izvolitev senatorja Roberta A. Tafta. Rekel je, da ohijski volil-ci ne morejo poslati v senat demokrata Joseph T. Fergusona, ker da je že naprej izrekel svojo pokorščino "delavskim unij-skim bossom, ki so prav tako nevarni kot vsaka druga totalitarna skupina." S tem korakom se je Boyd očividno sam izobčil iz demokratske stranke. V lokalnih demokratskih krogih se poudarja, da je Boyd že pri zadnjem zasedanju državne zakonodaje na celi črti sabotiral program gov Lauscheta, ker je smatral njega za odgovornega, ker ni bil iz voljen za večinskega voditelja v državnem senatu. Napad z nožem Policija je snoči aretirala nekega 24-letnega moškega, ki je na Public Square z nožem ustrahoval pet moških. Kolikor je mogla policija zvedeti o zadevi je dotični moški govoril na Pub lic Square o civilnih pravicah. Nekaj, kar je rekel, je očividno razkačilo omenjene moške, katerih trije so bili v armadni uniformi, dva pa v mornariški uniformi, in so govornika prepodili. Slednji je bežal v neko restavracijo, kjer je potegnil nož in jih ustrahoval, nato pa zbežal, ko je skočil na mimoidoči avta. Vrnil se je čez pol ure in prepir se je zopet vnel, nakar je vmes posegla policija. V staro domovino Pretekli četrtek sta z parni-kom lie de France odpotovala na obisk v staro domovino Mrs. Mary Matko z Reno Ave. in Mr. Frank Platnar. Mrs. Matko bo obiskala razne kraje v Slovenskem Primorju, kjer se nahajajo sorodniki njenega moža, in svoj dom v Plužnu pri Bovcu. Mr. Platnar pa potuje v Iško vas pri Ljubljani. Potujeta s posredovanjem tvrdke Kollander. Želimo jima srečno pot in srečen po-vratek! Kontrakt pri Euclid Road Machinery Co. sprejet Na včerajšnjemu sestanku so delavci Euclid Road Machinery Co., ki so člani neodvisne unije, enoglasno sprejeli kontrakt, potom katerega bodo deležni ličen tnega poviška na uro, večjo podporo za zavarovalnino ter minimalno penzijo $100. Kontrakt, ki bo obvezen za pet let, predvideva zvišanje plače za 4c na uro vsako leto, pri-čenši s prihodnjim letom. Skoro 500 delavcev je včlanjenih pri uniji. Sprejetje kontrakta se je doseglo po eno-tedenskih pogajanjih, potem, ko so člani dali svojim predstavnikom pravico sklicati stavko če se ne bi moglo skleniti ugodne pogodbe z družbo. Stara pogodba, ki je bila v teku zadnjih dveh let, je potekla s 1. avgustom. Nova pogodba bo postala veljavna danes, čim jo bodo podpisali unij ski in druž-bini uradniki. Elfred H. Ramsey, predsednik unije, je izjavil, da je bila na včerajšnji seji navzoča "možna večina" članstva. Seja se je vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. Novo prebarvana hiša zamazana Mr. in Mrs. Stephen J. Petraa sta zadnje tri mesece delala na svoji hiši na 3823 W. 210 St., da bi odstranila staro barvo. Prošli teden je gospodar s pomočjo svojih dveh bratov hišo v drugič prebarval? v četrtek zvečer, ko je bila družina odsotna, pa so neznani lopovi zamazali eno stran hiše in okna z neko zeleno tvarino. Petras ne Ve, kdo bi mu hotel napraviti tako škodo in tudi je rekel, da ga ni nihče vprašal, če ima unijskega barvarja ali ne. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 _Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) 7. avgusta 1950 - _________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________________________ 5,00 For Three Months—(Za tri mesece) ....................•_................................. 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ....................................... For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________ For Three Months—(Za tri mesece) ..................... ____ ,.$10.00 . 6.00 .. 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. AMERIŠKO POSLANSTVO: SVOBODA IN VARNOST Ta članek je napisal Bernard M. Baruch ter temelji na govorih, ki jih je imel v Washingtonski univerzi ter v City College v New Yorku.—To je eden od serije člankov izpod peresa odličnih Američanov o današnjih pojavih ameriškega življenja v zvezi z gibanjem "Pisma iz Amerike." leSSBItf • ' A- "'"'"»v- Američani, ki pišejo svojim prijateljem in sorodnikom v stari kraj, naj si zapomnijo besede italijanskega patri jota Giuseppo Mazzinija, "da so ideje vojščaki sveta." Na ideje ne more nihče spustiti železne zavese. Misla ne morejo ubiti puške, letala, bombe, topovi. Človek je zaščitnik svoje in sočlovekove svobode zgolj s pomočjo sile idej. Njegovi sovražniki so tisti, ki hočejo svobodo udušiti. Svobodo lahko pojačamo z naglašanjem idej na katerih sloni. To lahko storimo v pismih tja preko. Avtokracije in oligarhije v svetu ni producirala sila, pač pa šibkost. Človeška slabost, temelječa na pomanjkanju izobrazbe in trdnih moralnih načel, je s pomočjo na-cijev povzročila najstrašnejšo vojno, ki jo je svet še kedaj videl. Sedaj potom komunistov povzroča mrzlo vojno, ki rva naša življenja.—Despotizem je vselej agresiven; demokracija le redkokdaj. V tem je biološka razlika med Rusijo in Ameriko; to je bila razlika med Hitlerjevo Nemčijo in nami. Beležite: Kajzer, Hitler, Mussolini in Japonska so bili vsi despot^ični in vsi sp pletli nesoglasje ter rušili mir. V Rusiji deluje naturni zakon. Spet je tu nov despotizem, ki skuša osvojiti ali pa uničiti ostali svet. Naša moč je baš obratna—izvira od spodaj gor, torej iz ljudstva, in zato vsebuje prepričanje slehernega izmed nas—da živimo skupaj v svobodi in miru. Svoboda, kot jo pojmujemo mi, daje državljanom pravico do njihovega lastnega, mišljenja. "Svobodno iskanje-resnice in svobodno iznašanje iste," je načelo, ki so ga pred nedavnim osvojili v svoji izjavi profesorji včlanjeni v Ameriški zvezi vseučeliščnih profesorjev. Jaz sem prepričan, da je Amerika ž malimi izjemami, sledila temu načelu. More li—si li upa—kak komunistične simpatičar izjaviti, da obstaja kaj takega v Rusiji?—Vselej sem bil—in vselej bom—u ver j en, da demokracija pomeni predvsem imeti pravico opozicije. To je moj ideal življenja politike. V opoziciji je zapopadena ideja svobode; v kriticizmu leži izboljšanje. Tako se ognemo nevarnosti sile, ki korumpira in uničuje. Pravica, da se lahko postavimo po robu, je temelj našega obstanka in izboljšanja. Sprejmemo pohvalo; res, kot je dejal Lincoln, dopade se nam, ali kriticizm, če je zdrav, zostri naš um, da pregledamo in pojačamo naše pozicije. Najsibo kritika in razlika mišljenj v naši politiki taka ali taka, nič nas ne sme dovesti do tega, da bi zgubili vero v našo obliko vlade, v našo ustavo, v naše ustanove. Dokler smo svobodni ljudje, samovladujoči, lahko storimo vse za izboljšanje dežele s pomočjo izobrazbe in potom boljšega medsebojnega razumevanja. Uverjeni smo, da pride življenje do najvišje veljave v demokraciji, da je v demokraciji zapopaden cilj in namen vse naše prošlosti. Nikakor pa ni dovolj, da samo živimo v demokraciji. Sleherni izmed nas mora gledati, da jo pomaga tudi udejstviti. Skrbeti moramo, da jo bodo razumeli tudi preko morja. Američani inozemskega izvora morejo mnogo koristiti tej deželi ako pišejo sorodnikom in prijateljem v tem duhu.—Ce bomo ohranili našo vero v temeljne principe, bo naša dežela obstala ter prinesla svetu mir in ljubav namesto vojne in sovraštva. Resnično poslanstvo Amerike je svoboda in upanje ter varnost za vse. • —Common Council MED SVILOPREJKiMI IN GOSMI DOM IGRE IN DELA V APAČAH Dom igre in dela kmečke de-doniu veliko zanimivega, tako de 28 do 30 otrok, ki imajo v lovne zadruge v-Apačah in državnega posestva v Črncih je zelo dobro obiskan. Vsak dan priprl učenju, kakor pri igri. Dom je na lepem kraju, saj ima prijazen vrt in tudi gozda ne manjka. Pogreša pa le primernega igrišča, za katerega ureditev so odgovorni pri Krajevnem odboru zadruge Apače gluhi in se vedno iz.g<;varjajo, da nima,je časa. Z dobro voljo pa bi se dalo marsikaj urediti, čeprav je sedaj sezona največjega dela. NARAŠČANJE CEN NA DEBELO V BRITANIJI Po poročilu britanskega trgovinskega ministrstva je indeks een na debelo narastel v preteklem mesecu za nadaljnjih 4.8 točk, oziroma 1.9'/, . Skupni indeks cen na debelo se je povečal po devaluaciji za več kot 10%. Zvišanje cen na debelo je vplivalo tudi na povečanje indeksa cen na drobno, ki se je povečal od oktobra za dve točki. Zvišanje cen se tiče v glavnem jeklenih proizvodov, železa, nebarva-stih kovin, volne, gume in lesnih izdelkov Akacija, topol in vrba so v V o jvodini najbolj razširjena drevesa. Ne rasejo v sklenjenih sestojih, temveč posamično ob cestah, okrog gospodarskih poslopij sredi žitnih polj in po vaseh, kjer ščitijo človeka ^in žival pred pekočim soncem in močnim vetrom. Z razprostranostjo teh dreves bi lahko tekmovalo samo še eno drevo: murva. Od Putoga do Gložana in tja do Bačkega Pe-trovca (kakih 30 km) je cesta na obeh straneh zasajena z murvami. V Vrbasu ni vaške ulice — najdaljša meri blizu 5 km — ki se ne bi ponašala z murvi-nim drevoredom. Tako je tudi v Zmajevu, Apatinu, ob cestah v la in skrbi. Hraniti jih je treba okolici Somborja itd. ali štirikrat na dan. V začetku Murve so zasajene v razdalji je bilo pri njih zaposlenih le 5 deset do dvanajst metrov. Raz- do 6 ljudi, danes pa nabira raščajo se v široke okrogle dre- murvino listje okoli 50 niladin vesne krone. Vsako leto dajejo obilo sladkega sadu, ki je dozorel prav minule dni. Kmetje po-grinjajo pod drevesi velike ponjave in nanje otresajo beli, rdeči ali pa črni sad, ki ga nato spravljajo v posode. Iz njega kuhajo žganje. Kjer pa nimajo potrebnih priprav, se obešajo po murvah otroci, ki so za sladki sad zelo hvaležni. Nič manj ga cenijo goske, koze in celo prašiči . . . Murve pa imajo v Vojvodini še veliko večji pomen. Njeno podnebje je ugodno za gojitev sviloprejk in je bila tu "živinorejska" panoga razširjena v Vojvodini že pred vojno. Takrat pa je niso načrtno pospeševali in je bilo le od volje posameznikov odvisno, kohko so se ba-vili z njo, čeprav ima Vojvodina več industrijskih obratov, ki so odkupili vsako sviloprejkino bubo. Danes je tudi v tem pogledu drugače. Zakaj bi uvažali svilo in svilene izdelke, če jih lahko doma proizvajamo ? Kakor v Makedoniji in drugih za gojitev sviloprejke ugodnih pokrajinah se tudi v Vojvodini gojitev sviloprejk načrtno objavlja in ,po-spešuje. V P^nčevu delajo posebno podjetje za pospeševanje svilarstva "Sviloprelac", ki skrbi za proizvodnjo potrebnega semena (jajčec), organizira proizvodnjo sviloprejkinih bub (pristojno je za vse področje LR Srbije), jih okupuje in pripravlja za predelovanje v tovarnah. V Pančevu gradi svoj institut, ki bo skrbel za proizvodnjo semena. Doslej so ga delno pridelovali v Novem Sadu, delno pa celo uvažali. K se je pomladi, prve dni maja izvalilo iz jajčec komaj kak milimeter velike gosenice, jih podjetje razdeljuje med posamezne gojitelje. Ti jih gojijo približno 32 dni, ko so dorasle gosenice zabubijo, nato pa bube (kokone) odkupi podjetje. Organizacija proizvodnje sviloprejkinih bub je že zelo napredovala. Čedalje več se javlja interesentov za gojitev sviloprejke. Številne obdelovalne -zadruge, ki lahko pri tem delu korist ska" v Vrbasu si je uredila prostor za rejo malih gosenic v veliki nekdanji trgovini. Po vseh sobah so postavili "večnadstropne" police in po njih lezejo že več centimetrov dolge gosenice ter požrešno obirajo murvino listje. "Ko smo jih prevzeli, jih je bilo komaj za dve pesti," nam je pripovedoval zadružnik Goj-ko, ki je vodil rejo. "Danes že ne vemo, kam bi z njimi, štiri police smo uredili celo na podstrešju, vse sobe pa so tako polne, da se ženske, ki čistijo in hranijo gosenice, komaj gibljejo med palicami." Gojitev gosenic je mnogo de- meni, da bi se dal grad Otočec s primernimi adaptacijami spremeniti v novo središče izletniš-tva in turizma na tem področju. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo bi grajske razvaline menda rado spremenilo v dom za otroško kolonijo, v kateri naj bi se čez poletje leta in leta krepilo in vzgajalo nešteto šoloobveznih otrok. In končno ni mogel mimo teh ruševin Zavod za zaščito kulturnih spomenikov. Križanje in prepletanje vseh teh zelo različnih interesov je, kakor kaže, povzročilo prepoved za zgraditev farme, ki jo je bilo treba utemeljiti s pomanjkanjem ožje lokacije. Ni naša stvar razpravljati o tem, kdo ima prav in kdo ne. Po našem mnenju se da s še rentabilnimi stroški obnoviti zgradbo okrog samega vhoda v grad, medtem ko bodo ruše vine samega gradu, od katerega je po 2-dnevni borbi med našimi partizani in italijansko posadko na dan starega leta 1942 ostalo samo še zelo razmajano obodno zidovje, v zelo kratkem času propadlo. Vsekakor je zelo lo malo verjetno, da bi kdorkoli v doglednem času mogel dati na razpolago denar in material, ki je potreben za to, da se grad obvaruje pred nakazano usodo. Primer Otočec nas opozarja, da je treba čimprej izdelati dober, med raznimi prizadetimi resorji dogovorjen in koordiniran načrt za popravilo in uporabo vseh porušenih ali polporu-šenih grajskih in podobnih zgradb v Sloveniji, da ne bomo brez potrebe prevažali material z gradbišča na gradbišče in tako drug drugemu obteževali delo. "Slovenski Poročevalec" cev in žena. Po vsem Vrbasu se razlezejo, trgajo listje v vreče in ga prinašajo na dvorišče hiše, v kateri gojijo gosenice. Preden ga položijo na police, ga morajo oprati, ker lahko prašno listje gosenicam zelo škoduje. "Sreča je, da je življenska doba gosenic že pri kraju iri da se bodo v nekaj dneh zabubile Sicer bi se nam nabralo preveč delovnih dni," ugotavlja okretna ženska, ki se suče okoli polic in nekaj popravlja. Gosenice na nekaterih policah že iščejo možnosti za za-bubljenje. Take police so obdali s slamo, po gosenicah pa so položili šopke posebne vrste suhe trave. V tej travi in slami se gosenice najrajši, in najlepše zabubijo. V tem času mora biti v prostoru toplote najmanj 22— 24 stapinj, ker se sicer zabublje-nje zavleče. PRIMORSKE VESTI tako delajo z našimi šolami Primer štandreške slovenske šole nam kaže, kako ravnajo goriški občinski oblastniki s slovenskimi šolami. Do septembra 1947, ko smo prešli s področja zavezniške vojaške uprave pod italijansko oblast, smo imeli v Štandrežu slovensko osnovno šolo in slovenski otroški vrtec. Za 172 učencev je moralo zadoščati 5 razredov, od teh sta bila 2 v občinski hiši. 72 otrok, ki so obiskovali otroški vrtec, pa je imelo na razpolago 2 prostora. Naša šolska mladina je morala z novim stanjem zapustiti oba razreda, ki sta bila nastanjena v občinski hiši in se preseliti v staro šolo, kjer naj uživa pouk 170 učencev v treh neznatnih prostorih. Podobna usoda jp doletela tudi otroški vrtec, kjer se mora 70 otrok stiskati v enem Odkup bub se je v Vojvodini) samem razredu, medtem ko je že začel. Tovarne svile bodo do- drugi prostor določen za pešči- bile v kratkem nove količine doma pridelanih surovin. Sodijo, da bodo prihodnje leto presegli predvojno proizvodnjo svilenih bub že za 40%. $ Grof Carlo Villavicenccio Margerri, bivši lastnik dvorca na Otoču, jo je potegnil v Nemčijo "pod firerjevo zaščito" že leta 1942. Kmalu na to so ostale za njim samo še grajske ruševine, ki jih je letos spomladi oživila jata 420 rac. Tako je prišel Otočec po petletnem samevanju v mrežo farm pod upravo podjetja "Račji grad" v Novem mestu. Uprava tega podjetja je na hitro roko postavila med razbitini gradu zasilni racarnik, popravila most čez Krko, zaposlila potrebne ljudi in začela pripravljati material za gradnjo večjih objektov, število novih prebivalcev farme naj bi namreč zraslo na 5000!! Na dvorišču je danes okrog 80 kub. m lesa (desk in tramov),.v razrušeni kapelici stoji 45 zvitkov žične ograje, pripravljena pa je tudi že lepenka, žičniki in drugo. Ravno v času, ko je uprava farme hotela resno začeti z de- icoiiw % ae- .10 .apodijo odrasle o roke svo- km, pa je prišel od Splošnega Jih zadruznikov, so letos pre servsa ministrstva za državne Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!" vade j,%&%amo%ranakab pro- nabwe v Ljddjam (kmk H ... , bub kakovost češ da se ni določena ožja lo- kacija in da je treba zato poča-pnAwM ja*m rwbn. kdizgrmlnjl plača za vsak kilogram prvovrstnih bub 100 din v denarju in 100 din v bonih, za kilogram drugovrstnih pa 60 din v denarju in 60 din v bonih. CO italijanskih otrok. To zadevo so sprožili na zadnji seji goriškega občinskega sveta predstavniki Demokratične fronte Slovencev. Toda njihove besede so naletele na gluha ušesa reakcionarnih italijanskih občinskih svetovalcev. Toda štandre-ški Slovenci ne bomo odnehali v svoji borbi za bolj zdrave in bolj človeške vzgojne pogoje za našo mladino. pred tridesetimi leti 13. julija pred 30 leti so plameni zajeli Narodni dom v Trstu. Zločinska fašistična dejavnost je pokazala, da ne obstane pred nobenim zločinom, če gre za iztrebljanje našega rodu in V republiki Srbije je danes gojitev sviloprejke razširjena že v 74 okrajih, med temi tudi vojvodinski. Obdelovalna zadruga "Budučnost" v Zmajevu je prevzela 30 škatel jajčec, prav toliko obdelovalna zadruga "Sutjeska" v Vrbasu. Podobno se tega dela udeležujejo druge zadruge in 'tudi posamezniki. Trideset škatel jajčec da že izdaten pridelek bub, okoli 1,500 kg. Obdelovalna zadruga "Sutje- Kaj se je zgodilo? Pet let, to je od 1945 do danes, se ni nihče spomnil, da predstavljajo otoške ruševine nekaj, kar bi se dalo uporabiti v ta ali oni namen, šele načrt, postaviti na tem kraju veliko račjo farmo, je spomnil nekatere merodajne faktorje tega, da te ruševine le niso brez vrednosti in da se zato ne morejo strinjati z zgraditvijo račje farme. Najprej so se pojavile na po-zornici tega dogajanja ribiške zadruge, češ da jim bodo race požrle ves mladi ribji zarod. Nekako istočasno so začele obiskovati Otočec razne komisije. Ko- pred 30 leti ne bomo mogli nikdar pozabiti. Tisti večer je bil le začetek brezkončne verige nasilij in uničevanj, ki jim je bil izpostavljen naš slovenski rod Danes po 30 letih pa še izdale-ka ni popravljena 'ena največjih krivic, ki nam je bila priza dejana. Požig Narodnega doma nas še zmerom skeli in peče. Na. še Slovensko gledališče bi lahko imelo v prostorih Narodnega doma svoje predstave, pa se mora še danes zaman boriti za dvorano. Sedanji oblastniki v Trstu nimajo mnogo posluha za naše zahteve ob 30 letnici pekoče rane. Toda naša vztrajnost, ki je bila močnejša nego fašizem, terja rešitev, ki mora biti samo ena: pred 30 leti storjeno krivico je treba' popraviti. ukaz štev. 183 Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št, 183, s katerim se zapostavlja slovenščina kot neenakopraven jezik italijanščini. Slovenščino je po tem uka- zatajili pred svetom. Naša borbena zavest bo močnejša nego ta nakana. Glavni odbor Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu je najodločneje protestiral zoper sovražne odločitve organov, ki omejujejo osnovne človeške in narodne pravice Slovencev V pasu A Tržaškega ozemlja, zlasti glede slovenskega jezika. Zaradi tega terja, da se to stanje takoj odpravi in da se na tem področju uvede popolna enakopravnost slovenščine, kakršna je že uvedena v pasu B tega področja. med našim ljudstvom Goriški srednješolci so nam pripravili lepo predstavo na prostem in sicer na prostem odru štandreškega prosvetnega društva, Na sporedu so bile tudi koncertne točke pod vodstvom skladatelja Emila Komela in prof. Severja. Mnogo prisrčne ga razvedrila nam je pripravila stara Vodopivčeva spevoigra "Kovačev študent". Dijaški matici v Gorici se je posrečilo organizirati za letos otroško kolonijo v Ukvah. štiri skupine po 30 otrok bodo ostale v koloniji po 18 dni in se prisrčno navžile lepot Kanalske doline. V prostorih novega doma v Gorici smo imeli priliko spoznati usposobljenost naših dijakov, ki so organizirali pestro razsta vo. Med risbami so bile najlepše one v narodnih motivih. To je po petih povojnih letih prva razstava na Goriškem, ki so je uredili naši slovenski dijaki. Po Slovenski Benečiji se oglašajo karabinjerji pri slovenskih bratskim sprejemom na slovenski koroški zemlji. Globoko od srca je prihajalo vrlim tržaškim pevcem osemnajst borbenih, umetnih in narodnih pe5|ni, ki so zapustile globok vtis med ogromno množico hvaležnih poslušalcev. Do viška je prikipelo navdušenje ob nepozabni "Soči", ki so jo morali ponavljati. Prepričani smo, da nas bodo odhč-ni barkovljanski pevci zopet obiskali in nam s svojo pesmijo vlili plamenečega borbenega duha. hočemo učiteljev, ki bodo slovenščino tudi ljubili Na 107 tako imenovanih dvojezičnih šolah naše dežele so se zaprla šolska vrata. Naša mladina pa je z radostnim občutjem in s spričevali v rokah pohitela domov. Ni bilo to veselje, ki naj bi izviralo iz občutkov ob uspešno končanem šolskem letu. Ne, to veselje ima drug vzrok: naša mladina je hitela z veseljem iz tujih, mračnih 333 razredov, ker je tam bila ves čas izpostavljena pritisku in zapostavljenosti. Veselje jo je zajelo, ker bo lahko doma govorila in mislila tako, kakor jo je učila in vzgajala rodna mati. Med 386 učitelji na navedenih šolah jih ima komaj 41 usposobljeni izpit, 142 zrelostni izpit iz slovenščine. 75 je takšnih, ki so zmožni zjecljati komaj par slovenskih stavkov. Vsi ostali ne razumejo niti trohice slovenščine. Tisti, ki imajo "zrelostni" izpit iz slovenščine, niso po lastni izjavi sposobni napisati brez napake niti najkrajšega pisma v slovenščini. Mar bi se smeli čuditi, če beži mladina rada iz prostorov s takšnim vzdušjem? Slej ko prej vztrajamo na tem, da pridejo v naše šole učitelji, ki ne bodo Je malo ali pa čisto nič razumeli slovenačino, ampak takšni učitelji, ki so slovenščino in slovensko kulturo tudi vzljubili. naše kulture. Tistega večera družinah in jih svarijo pred obiskovanjem slovenskih priredi tev. Pri tem pripominjajo, da bi jim bilo to v škodo. Ničesar pa niso še storili karabinerji, da bi pojasnili celo vrsto nedavnih nasilij nad našim delovnim ljudstvom Slovenske Benečije. Umrl je trgovec Fran jo Ru-pena, član Glavnega odbora tržaške Osvobodilne fronte in član Izvršilnega odbora Slovan-sko-italijanske antifašistične unije za' Tržaško ozemlje. Pokojni tov. Rupena je s svojo družino žrtvoval vse za našo osvobodilno borbo. Ohranili mu bomo trajni spomin. KOROŠKE VESTI PESEM TB2AŠKIU bratov Prišli so med nas pevci Bar ko vel j v Trstu in nam zapeli lepo slovensko pesem. Z velikanskim navdušenjem jih je pozdravilo naše koroško ljudstvo v Šmihelu nad Pliberkom, v Št IZ zu smatrati za "pomožni" jezik Jakobu v Rožu, sploh povsod, celo v tistih občinah, kjer je ljudstvo 100% slovensko. Ta ukaz je vzbudil veliko ogorčenje med našim slovenskim delovnim ljudstvom, ki terja preklic navedenega ukaza. Nič ne bodo pomagali zunanji napisi, kažipoti, opozorila, napisana sa- kjer so se pojavili. Prisrčno pozdravno besedo je spregovoril tržaškim bratom predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvitter. V imenu tržaških gostov je spregovoril urednik "Ljudskega tednika" v Trstu tov. Jože Koren in izrazil mite za turizem in gostinstvo mo v italijanščini. Ne boste nas svoje zadovoljstvo nad iskrenim po koroških vaseh V Svečah so uprizorili igralci domačega prosvetnega društva znano Finžgarjevo dramo "Razvalina življenja". Igra je pokazala, da nam ni treba biti v skrbeh za igralski naraščaj. V Bistrici v Rožu smo pokopali delavca Edija Polaka, ki ga je zadela kap pri obiranju češenj. ^]1 je zmerom zaveden Slovenec. V Pliberku še zmerom ni učitelja na ljudski, šoli, četudi je bil že davno imenovan na to mesto učitelj Šibitz. Verjetno ni všeč pliberškim purgarjem, ki bi si želeli znanega ponemčeval-ca nadučitelja Miklina, ki službuje v Žvabeku. V Št. Rupertu pri Velikovcu smo dobili nove zvonove, ki pa imajo kljub dobri polovici slovenskih župljanov samo nemške napise. Znani "prijatelj" Slovencev dr. Mayrhofer je zlorabil to priliko za napad in gonjo proti partizanskemu spomeniku na šentruperskem pokopališču. V Rutah nad Bistrico pri Pliberku smo imeli čebelarski tečaj, ki se ga je udeležilo 28 čebelarjev iz vseh delov Podjune. V Radiščah je umrl Lovrenc Pistotnik, ki je z veseljem prebiral slovenske liste in slovenske knjige. Njegov sin edinec je padel kot hraber partizan. Ge-stapovci so umrlega Pistotnika mučili in trpinčili v celovških ječah, prav tako tudi ostale družinske člane. Avstrijski ob- . lastniki mu niso pripoznali rente po padlem sinu, pač pa mu jo je priznala nova Jugoslavija, ki ji je bil pokojni Pistotnik globoko vdan in zvest. V Pliberku smo imeli občni zbor Slovenskega prosvetnega društva "Edinost". Počastili smo tudi spomin Prežihovega Voranca. Za predsednika smo spet izvolili požrtvovalnega tov. Franceta Hanina. 7- avgusta 1950 ENAKOPRAVNOST SmANS Na razstavi v spomin Otona Župančiča v navnočnosti predstavnikov oblasti, znanosti in umetnosti je Predsednik Slovenske akademije Fran Ramovš dne 10. junija 950 odprl razstavo Župančiče-knjig in rokopisov, ki jo je priredila Slovenska akademija danosti in umetnosti v Narodni ''i Univerzitetni knjižnici za prvo •obletnico pesnikove smrti. . ^S'Zstava Župančičevih knjig I® rokopisov ima namen približa-/ 'lam pred letom umrlega pesni-s te strani, da nam pokaže delo, nastanek posamez-umetnin in prevodov kakor okolje in čas, v katerem je Pesnik ustvaril posamezne umet-Hkrati je prirediteljica '"■lela namen, da dobi pregled Pesnikovega ustvarjanja, podla-za Župančičevo bibliografijo, ' Jo ima v načrtu Slavistično '^štvo. Knjižnično je takšna '"^zstava revija inventarja ob J^ftirlem avtorju, pri čemer je ončna korist razstave ta, da po-pomanjkljivosti in vrzeli, J Jih je treba izpopolniti, da do-^^0 sčasoma čim primernejšo j**^dobo umetnikove tvornosti, ^ako povemo, da je prireditelji-pričakovala še večjega dotoka |^°'^opisov, toda posamezni Ijubi-, pač še vedno ljubosumno ^^•rujejo svoje drobne zaklade ' Se ne odzovejo niti ob takšni ^'^°žnosti, kakor je obletnica ^^etnikove smrti, in ob takšnih Sarantinjah, kakršna sta naša a najvišja znanstvena zavoda. JUb temu je razstava lepa in nimiva revija pesnikovega j^^^ljenja-in dela. Pregledno zbir-rokopisov in natisov izpopol-mnogo podob, izmed kate-krasijo stene: Vavpotičev san portret iz pesnikove mla-°3tne dobe, Franketov portret skica Ivane Kobilce, na-^^^sled ,mojstrski portret Gabri-Stupice iz minulega leta ter akčev risani portret ob pesni-' j,?vi 70 letnici. Jakec je tudi na-|sal pesnika na mrtvaškem ^ ru. Sredi dvorane je mojstrski ®rnekerjev bronasti portret ^^snika 1910, v vitrini pa pesni-°^a posmrtna maska, ki jo je °snel prof. Dermelj. Na levi je cela galerija fotografij raznih dob pesnikovega živ-Meti' dobe J&; prevladujejo portreti iz po osvoboditvi. V dveh I'^eklenih omarah so pesnikova irna dela v vseh izdajah in Od prve vitrine, ki stoji v Predju vseh drugih, spremlja-v,° pesnika na poti njegovega 'Jenja in začetnega ustvarja-ja. Tu je pod steklom njegov v Jstni in krstni list, matemati-^ oiaturitetna naloga, ki jo je ^opisal "pohvalno," potem ma-ritetno in kolokcijsko spriče-^ 1897 z Dunaja, potrdilo o ^.||^.^®rituri v Ljubljani 1903, po-, ilo o njegovi dramaturški de-^ftosti 1911/12, imenovanje za ^dališkega upravnika 1929, di-Akademije ZU 1938 in Univerze o častnem doktoratu filozofije ter slednjič dekret Preži dija o podelitvi častnega naslova "ljudski umetnik" ob pesnikovi 70 letnici 22. januarja 1948. Po rokopisih vse tam od leta 1894, še brez tistih markant-nim potez, ki so že nekaj let nato izrazito oblikovale pesnikov rokopis, spoznavamo prva rahla tipanja in vzgibe mlade pesniške duše, prve pesmice Smiljana SmiljanioB, osnutek drame, nato pa že tudi pesmi, ki so krčile nova pota v naši mladinski književnosti, nato romance in prvo ljubavno liriko iz časov Zadruge. In že nas rokopisi povedejo strmo navzgor, od Caše opojnosti dalje Čez plan do Samogovo-rov; do Dume in Kovaške; do fragmentov Jerale; do liričnih mojstrovin v Ljubljanskem Zvonu ; do Literarne pratike.— Svetla pot, ki pa mora iznenada v metež prve svetovne vojne. Rokopis "Otroci molijo" nas bridko spomni tistih let, plastična po-smrtnica za Jožo Bercetom od-grne zagrinjalo, da se vnovič zavemo, kakšne može nam je ugrabljala vojna. Tej posmrtni-ci kmalu sledi slovo od Ivana Cankarja, ki je umrl, ko nam je po trpljenju zasijala prva zarja svobode. Župančičeva pesem se povzpne V zarje Vidove—(tu je poleg rokopisov pogodba s knjigarnarjem iz leta 1919, ki je edin "trgovski" dokument iz pesnikovega življenja). Družinska sreča je pesniku ožarila življenje; O žena, sinko Marko in jaz med vama tretji, kam mislimo, kaj hočemo v tem blaženem ob jet ji? Ciciban in Sto ugank sta naj-Ijubeznivejši odgovor na to vprašanje. A to sta le dva pisana kamenčka v velikem mozaiku, ki ga nadalje ustvarja Oton Župančič. V moškem zdravju in moči se izpod pesnikovega peresa vrste kongenialni prevodi Shakespearovih tragedij in komedij, Ro-standovega Cyrana, Molierove-ga Tartuffa. Šola velikih mojstrov mu da spodbudo za Veroniko Deseniško. Njegova lirična pesem pa molči. . . "v slovenstva trdi tlaki." Mračni časi še-stojanuarske diktature zadenejo pesnika v živo. Prišle so Živko-vičeve volitve in pritisk takratnega bana na Župančiča, naj kot direktor Drame požene svojo čredo na volišče. Tu je pesnikov odgovor banu in vsem takratnim mogočnikom, dokument, ki naj si ga vsakdo prebere^^ da bo spoznal pesnikov značaj in odločnost: "Vaš nalog je protizakonit. Kot slovenski pesnik ne bi mogel napisati niti ene vrstice več, ako bi člane svojega zayoda, katere (Dalje na 4. strani) Društveni koledar AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. , 20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja. — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 27. avgusta, nedelja—P i k n i k društva Napredek štev. 132 ABZ na Kaliopovi farmi, Eddy Rd. SEPTEMBRA 2. septembra, sobota — Plesna veselica društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ v SND, na St. Clair Ave. ^ 3. septembra, nedelja — Piknik .Farmskega odbora SNPJ. 3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave. 17. septembra, nedelja—40-let-■nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. septembra, nedelja — Proslava 25-letnice in razvitje nove zastave društva Danica • št. 34 SDZ v SDD na Prince Aye. 24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave. OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 1. oktobra, nedelja — Vinska trgatev v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St. 1. oktobra, nedelja — Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave. 7. oktobra, sobota — Proslava 39. obletnice društva "Slov. dom" št. 6 SDD v AJC, Recher Ave. 8. oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd. 8. oktobra, nedelja—Vinska trgatev Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O. 15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd. 15. oktobra, nedelja — Maške-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave. 22. oktobra, nedelja — Pred- stava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd. 39. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd. 29. oktobra, nedelja — Jesenski koncert zbora "Planina" v SND, Stanley Ave., Maple Heights, O. NOVEMBRA 5. novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglors" SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 5. novembra, nedelja — Opero "La Traviata" poda Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 11 novembra, sobota. — Plesna veselica društva Brooklyn-ski Slovenci št. 48 SDZ v Do-u zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 23. novembra — Zahvalni dan Koncert zbora "Zarja" v dvorani SND, St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja — Ples ' društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd. DECEMEBRA 3. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd. Mario Kolenc Ena najbolj modernih je CRANE kopalnica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Louis Planine Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so: TOILET $39.95 UMIVALNIK «29.95 BANJA $87.50 Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri SAMO $147.45 in si prihranite lep denar. Stroški za inštalacijo so posebej. THE CRANE NEUDAY GROUP Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih. Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliran je novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1997. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— bre% vsake obligacije. W. F HANN & SONS 15505 Euclid Avenue Telefon MU 1-4200 3. decembra, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave, 10.' decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd. 17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd. V orane: , TAT (Nadaljevanje) t se je že nabralo toliko ^ okrog njunih src, da bi "a kar razgovorila, toda ta-kakor nalašč zagrmelo iz strašnih ust: ■ "°Se! Nastop!" ali pa; uši iskat!" ^ Olgo je trajalo, preden je IfRekega večera vprašal Ni-^°lajeva: pa imaš ti doma?" odgovoril Nikola-čez nekaj časa vprašal; ^ Koga imaš pa ti, tovariš?" ^auer odgovoril • Zeno je zaprla gestapo." ■^odal- časa pa je hitro "Ko bi žena bila doma, bi dobival pakete kakor drugi." Nikolajev je nato odgovoril: "Vidiš, mi Rusi pa ne dobivamo paketov." Nekaj grenkega, ali tudi nekaj ponosnega je bilo v teh besedah in Bauer ja je pri tem skoraj zabolelo. "Lej, kakšni so ti Rusi!" so mislile njegove trudne misli. Zdelo se mu je, da mu je po žilah švignila neka tajna moč. Nekega večera je Bauer spet vprašal Nikolajeva; ® "Kakšno pa je pri vas življe-nje?" Ta je odgovoril; "Spočetka je bilo trdo, toda pred vojno je bilo dobro. Ko bi ne bilo vojne ..." "Ali ste imeli dovolj kruha?" je izpraševal Bauer dalje. Nikolajev je zamahnil z roko, kar je pomenilo toliko, kakor če bi bil rekel: "O tem sploh ni treba govoriti!" Toda Bauer je vrtal še dalje: "AH ste imeli dovolj mesa?" Tudi zdaj je Nikolajev zamahnil z roko kakor prej. Bauer je tiho obsedel na svojem ležišču. Rad bi bil rekel nekaj, pa mu nobena pametna misel ni prišla v glavo. Tedaj se je oglasil Nikolajev: "Kako pa je bilo pri vas življenje?" _ "Za gospodo je bilo dobro, za tistega, ki je delal, ni bilo dobro," je odgovoril Bauer, ker mu je ravno taka misel prešinila možgane.- "Ali imate pri vas traktorje?" je izpraševal Nikolajev dalje. "Traktorjev nimamo," je odvrnil Bauer. "Ali pri vas hodite na morje?" je hotel vedeti Rus dalje, "Na morje ne hodimo," je odgovoril Bauer in se čudil takemu vprašanju. "Potem pri vas življenje ni bilo lepo," je sklenil Rus polglasno. Bauer je hotel nekaj odgovoriti, toda ta hip je po baraki za-donel hreščeči glas: "Spat!" V dveh minutah j^ pet sto teles napolnilo trinadstropna ležišča tako na gosto, da se nihče ni mogel obrniti. Top ,težak spanec je takoj zajel celo spalnico in jo potopil v nezavest. V dveh minutah se razen napornega so-penja ni slišalo .ničesar več. Številka 100,000 in 200,000 sta še zmerom delali na kanalu i ntekali čez brv.'Tovorov in vlačilcev ni bilo nikdar konec, kakor ni hotelo biit konca vojne. 0 Every time you look at a clock does it reproach you for not laying aside something for the future? Does its scowling face warn you that it's later than you think? If that's the way a clock looks to you, it's high time you signed up for some United States Savings Bonds—under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan. Soon as you do that, your clock will start to grin at you every time you give it a look. And each cheery tick will be a bright reminder that you're getting nearer your goal of financial independence. And in the decade of progress that most economists say is just ahead, financial independence is going to be more important than ever before. With a nice nest egg of U. S. Savings Bonds, you'll have freedom of action. You'll be able to take advantage of opportunities as they come along—to make the most of every situation. Remember, every $3 you put into U. S. Savings Bonds becomes $4 in ten years. Better start growing money now —before that clock scowls at you again. SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE BUY U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under-^spices of Treasury Department and Advertising Council. Bauer se je vedno teže držal pokonci. Noge je ime Iže kakor tol-kače, v glavi se mu je že nevarno motilo in včasih je za las manjkalo, da s tovorom vred ni padel v kanal. Nekajkrat ga je eseso-vec že oplazil z bikovko, ker se mu ni dovolj hitro spravil izpred nog. S topo vdanostjo je^auer čakal na konec, ki ga je videl čisto pred seboj. Vsaka, tudi najmanjša sled odpora je bila v njem popolnoma ubita. V glavi n^u je neprestano odmeval le švist bikovke in hreščeči kriki; "Los, los, los . . Tudi Nikolajev je moral napenjati vse sile, da je izdržal. On je svoj suženjski• posel iz vse duše mrzil in edino ta mržnja ga je še držala pokonci. Postal je še bolj molčeč, kakor je bil. Nekaj časa obe številki nista spregovorili med seboj, dasirav-no sta vsak večer legali tesno druga k drugi. Med večerjo in med zapoved- jo k spanju je bilo pol ure časa, ako blokač ni zapovedal kakega posebnega opravka tudi za te pol ure. Tiste pol ure je Nikolajev izginjal kakor kafra. Nikoli ni povedal Bauerju, kam hodi in ta ga tudi nikoli ni po tem izpraševal. Čez nekaj dni pa se je Nikolajev vrnil v barako zadovoljnega obraza in, ko je našel Bauer-ja,. se je stisnil k njemu, potegnil iz žepa nekaj na pol gnilega, kuhanega krompirja, mu ga porinil v pest in dejal: "Davaj, tovariš!" To je sedaj tajalo večer za večerom. Krompir ni bil veliko vreden, vendar je bil želodcu dobrodošla hrana in Bauer ga je hlastno požiral. Sem in tjta je Nikolajev prišel tudi s celo por-cijo tople juhe, ki je bila podobna žlobudri in je bila neizrečeno gredga okusa. Kljub temu je je bil želodec vesel. "Davaj tovariš!" je rekel Nikolajev, ko mu je izročal juho. Bauer je hlastno segal po teh jedilih, a je zraven komaj premagoval sram, pred svojim dobrotnikom. Nekega večera pa je vprašal: "Ali si ti že jedel?" "MoMlči, jaz sem že jedel," je odgovoril ....ikolajev, ko ga je med jjedjo opazoval s srečnim smehljajem na licu. Bauer je bil prepričan, da Nikolajev laže, zato se je branil; "Vsak polovico pojejva, tovariš ..." "Ne, tovariš!" je Nikolajev" odločno odbil. "To je zato, da boš prišel k sebi, jaz sem že pri tovariših jedel.—Ne smeva v kre-matorij!" Bauer je bil že tako navajen teh dodatkov k večerji, da mu je bilo nekega večera silno hudo, ko se je Nikolajev vrnil brez krompirja in s prazno porcijo. Bil je silno slabe volje in Bauer-ja še pogledal ni. (Dalje prihodnjič). STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 7. avgusta 1950 | ANTON INGOLIČ: KRUH NOVELE (Nadaljevanje) Brez besede je zapustil mlin. Nekaj minut pozneje se je vrnil s polno vrečo. Zgrnili so se okoli njega. Vsakemu je dal po štiri kile. Visoki, mladi ženi najprej. Toda za kilogram je zahteval pet dinarjev več, kakor je bila cena v vaseh. Odslej so prihajali od ranega jutra pozno v noč. Toda starec je vselej šele po dolgem moledovanju odšel v kočo in se vrnil z vrečo pšenične ali koruzne moke, kakor ga je pač bila volja. A preden je odvezal vrečo, je zbranim prosilcem vselej povedal nekaj gorkih. Bilo je videti, kakor da je užival nad Človeško bedo. Starec je polagoma oživljal, lica so se mu začela polniti, z njih je izginjala bolehna bledica. Kmetje, ki jim je kljub vsem odredbam zmlel, kolikor so pripeljali, so mu prinašali sira, mesa, vina in žganja. Nekega dne si je osivelo zanemarjeno brado pristrigel in se bolje oblekel. Kakor da se je začel prebujati iz dolge otopelosti. Mrkost njegovega pogleda se je prelila v lokavost in škodoželjnost. Medtem so polja okoli mlina oželenela, pognalo je žito in za-valovilo v vetru, zrasla je koruza in razcvetel se je fižol. Sonce je postajalo vsak dan toplejše, starcu je bilo nad vse prijetno na klopi pred mlinom. Tam po cesti so šli mimo kmetje in meščani. Vsakdo se je ozrl h kočici in zaklical preko njive: "Ciča Vaška, Bog ti daj dober dan!" Starec ni niti odkimal v pozdrav. Slednjič se je odpravil v mesto. BUo mu je nekam nerodno in tuje. Ulice so bile tihe, ljudje so hiteli brez nepotrebnih be sed za svojim poslom. Bili so bledi in upadlih lic. Trgovci so stali pred praznimi trgovinami, pekarne so bile zaprte in tudi v kavarnah ni bilo kaj prida gostov. Ko se je pokazal v glavni ulici, so ga poklicali iz prve večje kavarne: "čiča Vaška, pridi na kozarček, pridi!" Starec pa je šel sredi ceste in komaj da je odzdravil. Šele spodaj na trgu je zavil v manjšo kavarno. Pozorno je poslušal, kaj se dogaja v mestu in kako teče življenje v širokem svetu. Zvečer se je vrnil z dragocenim spoznanjem: denarja je v mestu toliko, da nima nobene veljave, drugega pa primanjkuje. Čez nekaj dni ga je zbudil premožnejši meščan. "čiča, stehtaj pet kil pšenične in pet koruzne, naj velja, kolikor hoče!" "Kaj mi hoče denar!" se je starec zasmejal, "saj vidiš, da so trgovine prazne. Dovolj že imam tega papirja! Poglej me!" Pokazal je na svojo preperelo srajco, kakor da jo je tudi sam šele zdaj opazil. "Prinesi mi srajco, pa dobiš kar želiš!" Meščan je zatrjeval, da nima ničesar več, slednjič pa je le obljubil, da bo prinesel novo srajco, samo da dobi moko. Odslej pri starcu ni nihče več dobil moke za denar. Ko je pšenica začela rumene-ti in je bila stiska največja, je stari mhnar hodil vzravnan med valujočo pšenico v novih opan-kah in nezakrpani obleki, na glavi je nosil visoko belo kučmo. Nekaj samozavestnega in maščevalnega je bilo v njegovem počasnem koraku. Nikogar ni pozdravljal vnaprej, celo odzdravil ni vsakomur. Ob nede Ijah, ko ni odprl mlina, je prišel že zjutraj v mesto in ves dan presedel v kavarnah in gostilnah. Rad je posedal v večji družbi, vendar ni nikoli sprejel ponudenega kozarca, a tudi sam ni nikoli plačeval. Samo da je lahko poslušal jadikovanje in da je ljudem lahko oponašal njihovo nekdanje ravnanje. Ko se je neke nedelje vrnil dobro razpoložen v mraku do- Nothing As Fast As ''Slo-Mo-Shun" The fastest human being on water, Stanley Sayre, inspects the engine of "Slo-Mo-Shun IV" which skimmed the waves at 160.32 miles per hour to set the new world speed record. The first thing Stanley Sayre did when he built his "dream" boat, **Slo-Mo-Shun IV," was to shock the sports world by driving 160.32 miles per hour to establish a new world's speed record. He next entered the Detroit Gold Cup Race and proudly watched Ted Jones, designer of "Slo-Mo-Shun IV," drive the fastest heat to win the 90-mile classic in the fastest time on record. I Having captured tjie two most coveted crowns in marine racing, Sayre is reported to be seeking a third at the National Sweepstakes Regatta at Red Bank, N. J. neict week end. Here, East Coast speedboat enthusiasts will get their first glimpse of the wonder boat of the season and may possibly see "Slo-Mo-Shun IV" shatter the lap, heat and race speed records. 1 A year aw, Sayre, a West Coast auto dealer, was merely someone who had built and successfully raced a few boats around Seattle, Washington. Today, as holder of .the world's speed record, he is eligible for membership in the most exclusive dub in marine racing — the 100 Mile An Hour Club sponsored by the Gulf Oil Corporation. Only eight men —the immortals of motor boat racing—are charter members of the club and Sayre will be the ninth. Their names are: Gar Wood, Lou Fageol, Harold Wilson, Guy Lom-,-bardo, Stanley Dollar, Wild Bill Cantrell, Dan Arena, and Horace I Dodgfe. In joining this group, Sayre has proven that a speed-1 boat enthusiast can vision a "dream" boat, build it, and then drive it faster than any other boat has ever been driven. mov, ga je čakala pred mlinom ženska. "Kod hodite, da vas ni? Že dolgo vas čakam." Starec se je ozrl po ženski. Tedaj se je vznemiril. Bila je ona mlada žena, ki mu je pred dvema mesecema padla v oči. Na njeno prošnjo je začel prodajati moko. Od tedaj je prišla samo še enkrat. Stopil je hitreje po travi, ki se mu je mahoma zazdela mehka kot mah, "Prišla sem po moko. Saj mi jo boste dali," je spregovorila žena, ko se je dvignila s klopi. Njen glas je bil zvočen, postava velika in prožna. Ker starec ni ničesar odgovoril, je nadaljevala. "Vem, denarja ne sprejemate več. Zato sem vam prinesla tole!" Iz košarice je vzela sveženj in ga naglo razvezala. "Telovnik mojega moža. Skoraj nov. Malo pred vojno sem mu ga kupila. Težko mu bo zanj. Toda kaj hočem? Samo kruha, kruha si želi. Tudi otroka ga nimata. Dvajset kil mi boste dali Vreden je mnogo več, A naj bo. Vsi štirje smo lačni kruha." Pomolela mu je beli telovnik iz ovčje kože prav pred oči. Toda starec ga ni videl. Gledal je mlado ženo, njene krepke noge, zdrave, polne prsi in vzravnano postavo. Žena, oblečena pol mestno, pol kmečko, je obračala telovnik in ga kazala starcu od vseh strani. "Naj bo, dajte petnajst. Težko živimo. Na delo ne morem zaradi otrok, Ivo ima tri, Gina pet let. Podpora je ob sedanji draginji premajhna. Petnajst, čiča?" "Seveda ti dam," se je starec slednjič oglasil; njegov glas pa ni bil tako oster in maščevalen kot navadno, "dvajset ti dam, mlada žena. Toda kaj mi hoče tale telovnik?" ' "Ali želite kaj drugega? Klobuk, hlače?" "E, kaj mi hoče denar, kaj klobuk! Tebi bom dal, pojdi z menoj!" Starec je krenil proti vratom. Žena ga je nejeverno pogledala in mu počasi sledila. Toda že nekaj trenutkov pozneje se je zaslišal iz mliq§ njen krik, takoj potem so se vrata odprla in žena je vsa zardela pla nila iz mlina. Starec se je sko raj isti hip pokazal na pragu in drhte klical za njo, ki se je spust;ila proti cesti; "Kam bežiš, neumnica? Saj nisi otrok. Dobila boš moke, pšenične moke, za moža in za otroke, ču-ješ, žena! Tudi denarja imam. Čakaj, čakaj!" Žena se je začela ustavljati, slednjič se je ustavila. Toda okrenila se ni. Stala je tam med žitnimi polji, velika in žalostna. Klasje je valovilo okoli nje in veter je prinašal od nekod vonj po suhem senu. Starec se je pognal proti njej. Žena se je spet pognala v beg, a že po nekaj korakih se je znova ustavila. Starec jo je slednjič dosegel. Brez besed sta krenila nazaj proti mlinu ... Od tega dne se je često dogodilo, da se je večina kupcev vrnila praznih rok domov, le kaka žena je v mraku, preden je 'straža zaprla cesto, osramočena stiskala polno vrečico pod pazduho in hitela po stranskih ulicah proti domu. Stari mlinar je odslej prihajal ^ mesto tudi čez teden. Zdaj je bil njegov smeh še bolj lokav, korak naravnost oblasten. Sprehajal se je po glavni ulici, zavil seni, zavil tja, rekel samo besedo in šel spet dalje. Nekega petka — teden dni pred žetvijo — se je popoldne v mlinu nabralo precej ljudi, med njimi so bili tudi trije kmetje, ki so pripeljali koruzo in pšenico. (Dal)e prlTiodnJič) v "Enakopravnosti" dobite vedno sveSe dnevne novice o aogodkih po svetu in doma! M opfiofhirtify Wjfourse//'^ Na razstavi v spomin Otona Župančiča (Nadaljevanje s 3. strani) moram braniti pred vsakim nasiljem, ovajal in jih izročal preganjanju zaradi dejanj, ki niso protipostavna. Kakor ne bi mogel izvršiti umora tudi na ukaz svojega neposrednoega starešine, ne smem izvršiti naloga, ki se ne ujema z zakonom in se upira moji vesti in mojemu najglobljemu prepričanju, ki je ta, da bi bil tak moj čin V škodo umetnosti, zakonu in državi! Vo-lilcem zakon ne nalaga dolžnosti, temveč pravico glasovati." Takšnega moža in umetnika je imel osvobodilni boj od vsega početka na svoji strani. Pred nami je Delo št. 3 iz septembra 1941 z uvodno pesmijo Neznanega: "Pojte za menoj." Ta da najmogočnejšo parolo borcem za svobodo: "Plavaj čez Savo, plavaj čez Dravo—zob za zob in glavo za glavo!" Vrste se partizanske pesmi, dokler ne vstane pred nami v svitu 9. maja velika himna: "Osvoboditeljem v pozdrav!" Nadaljnje njegove pesmi, med njimi zlasti Prvomajska, nam IŠČE SE ŽENSKO, srednjih let, ki želi dober dom, za oskrbo tri-letne deklice in gos-podinj^a dela, ko starši delajo. Pokličite YE 2-9916 NUJNO! Pokličite Takoj želimo dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Plačamo do $100 na mesec. EX 1-0947 Za točno in zaneSiljivo postrežbo ako želite prodati ali kupiti hišo ali večje poslopje V vzhodnem delu mesta, se obrnite na nas. Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 EAST 185th ST.. IV 1-1012 PRODA SE dobro obstoječa trgovina s C 2 licenco. Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna. Vpraša se na 256 E. 156 ST. A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 ODBOR DRUŠTVA SV. ANE ŠTEV. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1950 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 East 60 Street; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnika Jennie Suvak, 1415 East 51 St., EN 1-8104; blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič; za-pisnikarica Angela Virant; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okom; redi-teljica Mary Pristov, Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. povedo, kako živo je pesnik spremljal utripe življenja v osvobojeni domovini. Ob volitvah se sprosti njegova šegavost in nam med drugim zastavi kot Kiro Ilija uganko: "Kaj bliska se v jasnenm? Kaj votlo doni?" Odgovor: "Zmagovita in pobita skrinjica." Blizu tam je pesnikova korektura Sto pesmi. Ob Zimzelenu pod snegom se brž vrnemo nazaj k beležnici v prvi vitrini; v beležnico je tačas, na Nemškem zapisal: Kakor zimzelen hodi najin sen. . . Zimzelen ga je spremljal od mladih let do konca. Vobče je na razstavi mnogo drobiža, ki bo poslej sočna dušna paša vsakomur, kdor se bo poglabljal v Župančičevo delo. Naj navedemo tale primer: V prvih, prevodih je bil Župančičev jazik se medel. Takole okoli 1913 pa nastane prelom, jezik mu poje vedno izraziteje. Odgovor na to nam dado njegovi vprav leksikografski izpiski, kopica domačih rekel, izrazov, sočnosti in šegavosti. Takrat je pesnik zbiral za svojo delavnico tisto orodje in orožje, o katerem je potem še 1948, leta rekel: "Zame je Pleteršnik najlepše berilo." Naprodaj so harmonike NEMŠKE VRSTE, 120 BASOV. KROMATIČNE. V zelo dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite med 5. in 6. uro zvečer. UT 1-2941 ZAKONSKA DVOJICA. KI DELA. BREZ OTROK. IŠČE 3 ALI 4 NEOPREMLJENE SOBE. Pokličite med 6. in 10. uro zvečer. UT 1-3068 STROJEVODJE • ZA SPLOŠNA DELA STROJNI ASSEMBLERJI z najmanj 5 let izkušnje, za podnevnl in nočni sift. Plača od ure; za nočno delo premija kakor tudi za nadurno delo. THE CYRIL BATH CO., E. 70 ST.'in MACHINERY AVE.. en blok severno od St. Clait Ave. TURRET LATHE Dva izkušena operatorja za W. & S. # lA, 3A stroja. Nočno delo. Visoka plača od ure. Premija za šift. Vpraša se pri CLEVELAND WORM & GEAR CO. 3249 E. 80 St. . Machine Sand Cutters Izurimo. Nočni šift. 5 dni v tednu. Visok zaslužek. Prazniki plačani. Plačane počitnice,. LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave. LIVARJI SQUEEZE Jamčena plača od ure, poleg plače od koma