Zacetek gradnje obvoznice Znani Vodicani Intervju: obcinski fotografi Kolesarski sejem Dvojno zlato Slovenski kozolec Volilna nedelja Kako ste, kako se pocutite, vas kaj skrbi? Verjamem, da so odgovori zelo razlicni, saj je tudi dojemanje trenut­ka in prostora zelo razlicno. Že ce pogledamo medije, ki jih spremljamo, vidimo, da nekateri na aktualno dogajanje gledajo z veliko zaskrbljenostjo in nas stra­šijo pred denimo še eno podobno vlado, kot jo imamo, drugi pa skušajo(mo) na dogajanje pogledati z optimisticne plati in vidimo tudi kaj dobrega. Preskus našega pocutja so volitve. Žal, lahko do­dam. Kajti mnogi na volilno nedeljo ne razmišljajo, da gre za po­membno udejanjanje naše pravice, ko obkrožimo nekoga na listi, ampak preprosto odvrnejo, da jih politika ne zanima in da se jim na volitve ne da iti. Kot da bi šlo samo za politiko in obraze, ki jih volimo v državni zbor. Žal je te politicne zrelosti mnogo premalo. In žal se tudi številni tisti, ki gredo na volitve, odlocajo glede na simpaticnost kandidatov, glede na to, kdo je lepši, kdo lepše go­vori, kdo vec obljublja, ali pa celo, obkrožijo kar nekoga na blef. Upam, drage obcanke in obcani, da je pri vecini med vami vendar­le prisotno zavedanje, da politika ima neko moc in doloca smer, v katero se bo Slovenija zapeljala v prihodnje. In da sodelovanje znotraj razlicnih strank še kako šteje, ce želimo, da bo politika stvar pametnih odlocitev in modrih kompromisov. Da je imela politika tudi v zgodovini pomembno moc, nam kaže­jo zgodbe naših prednikov, nekatere boste spoznali v osrednjem clanku. Mnogi so morali zapustiti svoj dom, da so lahko preživeli, mnogi so si ime ustvarili šele v tujini, saj doma ni bilo niti posluha niti priložnosti. Kaj je pomenila svoboda, se je kazalo v povsem drugacni luci kot danes. V rubriki Intervju pa boste spoznali ne­kaj fotografskih imen naše obcine, ki z objektivom lovijo trenutke in jih ovekovecijo. Kako cenjena je profesionalna fotografija danes in ali jih vse bolj pametni telefoni kaj ogrožajo? Vec boste izvedeli ob prebiranju, pa tudi o tem, da si želijo v prihodnje kakšne raz­stave svojih del na domacih tleh. April nam vsako leto postreže z izdatno pošiljko dežja, za zdaj ni bila prav obilna, a prišla je ravno ob dneh, ko je bila nacrtovana cistilna akcija v obcini. Prvic so jo prestavili, a tudi na drugo soboto nam dež ni prizanesel. Hvala vseeno vsem, ki ste poskrbeli, da je pogled po travnikih, cestah, gozdnih površinah in drugih javnih krajih lepši. Foto utrinke si lahko ogledate na zadnji strani. Sicer pa tokratna številka prina­ša pester utrip dogodkov, od dobrodelnega koncerta ob materin­skem dnevu, kolesarskega sejma, utripa v knjižnici, med upoko­jenci in tudi šolarji in vrtickarji. Prijetno branje vam želim, TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Uvodnik .............................. 2 Obcinska uprava poroca .............. 3 Osrednji clanek ....................... 8 Intervju ............................. 12 Društveni utrip ...................... 16 Dogodki ............................ 23 Koristno ............................ 30 Obvestila ........................... 34 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomocnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: april 2022 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. Zacetek gradnje obvoznice odsek Vodice -Moste pri Komendi OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE TINA KOSEC Gradnja težko pricakovane in nujne obvoznice Vodice med Vodicami in Mostami pri Komendi, ki je izredno pomembna tako za nas obcanke in obcane kot tudi za druge udeležence v cestnem prometu, se je po vecletnem trudu Obcine Vodice, obcanov in obcank, medijev, pristojnih na Ministrstvu za infrastrukturo in Direkciji RS za infrastrukturo ter drugih deležnikov, sredi marca koncno zacela. Investitor del je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), naložbo sofinancirata tudi Obcina Vodice in DARS. Izva­jalec del je podjetje KPL d. o. o., projektant PNG Ljublja­na, d. o. o., naloge inženirja in nadzornika pa bo opravlja­la družba DRI iz Ljubljane. Pogodba za izgradnjo obvoznice Vodice je bila podpisana 22. decembra 2021. Izvajalec je bil uveden v delo 12. janu­arja letos. Od takrat pa vse do danes je izvajal pripravljal­na in organizacijska dela ter meritve v okolju. Pogodbeni rok dokoncanja del je 15 mesecev od uvedbe v delo, kar pomeni, da bo nova cesta zgrajena do maja prihodnje leto. Z novim cestnim odsekom v dolžini 2,28 kilometra se bo bistveno povecala varnost v cestnem prometu za vse ude­ležence in izboljšala kakovost bivanja prebivalcev naselja Vodice. Prav tako bo nova cesta pomembno vplivala na pretocnost vozil v tranzitu. Nova obvoznica je v Vodicah le prvi del ureditve ne­ustreznih prometnih, varnostnih in bivanjskih razmer v obcini. V nadaljevanju dobrega sodelovanja s pristojnim Ministrstvom in Direkcijo pricakujemo izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalca gradnje komunalne in cestne infrastrukture na državni cesti v Skarucni, izgradnjo ho­dnika za pešce na državni cesti Vodice–Zapoge ter podpis sporazuma o sofinanciranju rekonstrukcije državne Br­niške ceste skozi naselje v Vodicah. Vse obcanke in obcane ter uporabnike cest opozarjamo, da v casu gradnje posebno pozornost posvetijo spreme­njenemu prometnemu režimu in se jim ob tem zahvalju­jemo za razumevanje. Dela na opticnem omrežju v obcini Vodice so v polnem teku OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE Na osnovi prejetih informacij vam sporocamo, da trenutno poteka vkljucevanje storitev na novo­zgrajeno opticno omrežje v delu Zapog, Vodic, Bukovice, Utika in Polja. Za preostali del Zapog je priprava projektne dokumentacije v zakljuc­ni fazi, glede možnosti narocila sto­ritev pa bodo obcane kontaktirali prodajni svetovalci telekomunika­cijskih ponudnikov, in sicer šele v trenutku, ko bo omrežje zgrajeno do te mere, da bo možen vklop sto­ritev (položena opticna vlakna po celotnem naselju). V kratkem nacrtujemo tudi dokon­canje gradnje opticnega omrežja na obmocju Torovega, Dornic, Dobruše in manjšem delu Repenj. Pricakuje­mo, da bo gradnja opticnega omrež­ja na navedenih obmocjih, ob sode­lovanju obcanov in obcine, potekala skladno s terminskim nacrtom (ca­sovnica izvedbe del se lahko spre­ meni zaradi vremenskih pogojev in pridobivanja potrebnih soglasij obcanov). Obcanom priporoca-mo, da se za brezplacen prehod na opticno omrežje odlocijo ta­koj, ko jih bodo prodajni sveto­valci obvestili glede možnosti izgradnje prikljucka, saj bodo na ta nacin najbolj enostavno in najhitreje uredili vse potrebno za priklop. Vsekakor pa naj se obcani obrnejo na svojega ope-raterja in pri njem preverijo in narocijo novo storitev. Informacije o izgradnji kanalizacije in sofinanciranju cistilnih naprav v obcini Vodice OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE Cisto okolje je ena od temeljnih pravic zagotovljenih v ustavi, zato je odvajanje in cišcenje komunalnih odpa­dnih voda opredeljeno kot obvezna obcinska gospodarska javna služba tako v nacionalni kot tudi v evropski zakonodaji. Ministrstvo za okolje za ta namen periodicno sprejema državne operativne programe odvajanja in cišcenja, obcine pa so nato zavezane, da te zahteve prenesejo v lokalno okolje. In v ta namen je Obcina Vodice sprejela Obcinski operativ­ni program odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda. Obmocja izgradnje javne fekalne kanalizacije v obcini Vodice Ministrstvo je s prostorsko analizo dolocilo obmocja zgošcene poselitve, tako imenovane »aglomeracije«, kjer je gosto­ta poselitve v posameznih obmocjih višja od 10 ljudi na hektar in skupna poseljenost presega 50 ljudi. V aglomeracijah mora obcina zagotoviti ustrezno odvajanje in cišcenje komunalnih odpadnih voda v obliki javne kanalizacije ali v drugi ustrezni obliki, kot so individualne ali skupne male komunalne cistilne naprave oziroma izje­moma nepretocne greznice, ce so za to izpolnjeni ekonomski in tehnicni razlogi. V obcini Vodice je 8 takšnih obmocij, ki zajemajo 13 naselij, delno ali v celoti. Odlocitev Obcinskega sveta je bila, da se bo javna kanalizacija gradila na vseh 8 obmocjih aglomeracij, kot tudi na nekaterih obmocjih zunaj aglomeracij, kjer ponikanje precišcene komunalne vode ni dovoljeno, saj so obmocja vodovarstvena ali pa ponikanje ni mogoce zaradi geoloških danosti oziroma se na teh obmocjih predvideva vecja pozidava. Javna kanalizacija se bo gradila v dveh tranšah; pri cemer prva tranša zajema obdobje do leta 2027, druga tranša pa obdobje med letoma 2027 in 2030. Spodnji tabeli navajata aglomeracije, naselja in predvidene dolžine kanalizacije kot tudi obdobje izgradnje: 1. tranša (že v vecini pridobljena gradbena dovoljenja) V obdobju prve tranše se bo uredilo tudi 28 objektov, ki so na vodovarstvenih obmocjih, kjer ponikanje precišcenih voda ni dovoljeno. Seznam objektov je v dokumentu Operativnega programa v tabeli 11, gre pa za dele naselij Šinkov Turn, Polje pri Vodicah, Repnje in Lokarje. 2.Tranša Sofinanciranje male komunalne cistilne naprave Obcina bo sofinancirala vgradnjo MKCN (male komunalne cistilne naprave) povsod tam, kjer javna kanalizacija ne bo zagotovljena. Višina in nacin sofinanciranja sta podrobneje opredeljena v Pravilniku o subvencioniranju nakupa malih komunalnih cistilnih naprav na obmocju obcine Vodice, sprejetem socasno z operativnim programom. Sofinan­ciranje se bo izvajalo v višini 50 % stroškov nabave in vgradnje MKCN oziroma najvec 2.000 EUR na objekt z DDV. Upravicenci sredstev za sofinanciranje po tem pravilniku so lastniki stanovanjske stavbe s stalnim naslovom v obcini Vodice zunaj obmocij aglomeracij in izjemoma tudi lastniki stavbe na obmocju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno ali je gradnja nacrtovana, prikljucitev nanj pa tehnicno ni možna ali ekonomsko upravicena. Takšne vloge mora predhodno potrditi izvajalec javne službe odvajanja in cišcenja odpadnih voda v obcini (JPKV). Višina sredstev bo dolocena v proracunu Obcine Vodice za posamezno proracunsko leto. Sredstva se bodo dodelje­vala upravicencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog vse do porabe proracunskih sredstev tekocega leta za ta namen. V primeru, da višina dodeljenih subvencij presega razpoložljiva sredstva, se popolne in pravocasne vloge prenesejo in obravnavajo v naslednjem razpisnem obdobju v enakem vrstnem redu glede na datum in uro prispetja. Vec informacij lahko pridobite v Pravilniku o subvencioniranju nakupa malih komunalnih cistilnih naprav na ob­mocju obcine Vodice, ki je dostopen na spletni strani Obcine Vodice. Naselja in njihova ureditev z javno kanalizacijo ali malo komunalno cistilno napravo Natancen seznam bo na voljo v razpisni dokumentaciji. Kaj morate storiti vi? Ce se vaš objekt nahaja v aglomera­ciji, ga boste dolžni prikljuciti na jav­no kanalizacijo, ko bo ta zgrajena in vas bo obcina pozvala, da to storite. Prikljucitev je obvezna, razen ce ta ni ekonomsko upravicena (strošek prikljucitve 3x dražji kot izgradnja MKCN) ali zaradi tehnicnih danosti ni mogoca (teren, naravne ali umetne prepreke itd). Ce objekt ni na obmocju aglomeracij in na vodovarstvenem obmocju ali dosegu javne kanalizacije (vec kot 100 metrov) in imate vsaj pretocno grez­nico, vam do rekonstrukcije objekta ni treba storiti nic. Seveda bi bilo za okolje, v katerem živite, ugodneje, da si uredite odvajanje in cišcenje z vgradnjo MKCN in izkoristite sofi­nanciranje, ki ga nudi obcina. Kje do vec informacij? Vec informacij lahko dobite na splet­ni strani obcine oziroma v primeru, da te možnosti nimate, z obiskom obcine, kjer vam lahko informacijo posredujejo iz prve roke. Razpis za so­financiranje male komunalne cistilne naprave bo objavljen v mesecu aprilu na spletni strani Obcine Vodice. Sledi v casu – znani in manj znani MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIVI Naša obcina, resda ne najvecja, pa vendar je boga­ta z imeni pomembnih in zanimivih osebnosti, ki so se tu rodili in delovali v širšem smislu. Jezikoslovec Jernej Kopitar je osebnost posebnega pomena, izje­mno znan je bil tudi Samo Hubad in njegov oce Ma-tej Hubad, po žgeckljivi plati poznana tudi Vodiška Johanca, a znotraj današnjih obcinskih meja je delo­vala in ustvarjala vrsta drugih. In ce vam še ni prišel pod roke Zbornik Obcine Vodice, vam jih nekaj pred­stavljamo. Marija Inzko, rojena Ziherl, je za marsikoga neznano ime. Hci zelo ozavešcene matere je leta 1930 zacela hodi­ti v osnovno šolo k šolskim sestram v Repnje, leta 1934 je opravila sprejemne izpite na gimnaziji v Ljubljani, ki so jo vodile uršulinke. Bila je prvo dekle iz Vodic, ki jo je obi­skovala. Iz Vodic je po koncu 2. svetovne vojni odšla z be­gunci na avstrijsko Koroško in si tam ustvarila družino. Dolga desetletja je poucevala slovenšcino v Šentrupertu pri Velikovcu, nato v Šentjakobu in v Tinjah; na trgovski akademiji je bila 15 let in zadnjih pet let pred upokojitvijo spet v Šentjakobu. Ljubezen do slovenskega jezika, vera, pa tudi politika so bili pomembni stebri v življenju matere štirih otrok in žene pokojnega Valentina Inzka. V Našem tedniku je objavljala povest Zvesta srca, ki je v knjižni izdaji s podnaslovom Zgodbi iz Roža izšla leta 1999 pri celovški Mohorjevi družbi. Povest Zvesta srca pripovedu­je o Krznarjevi družini, kjer se je pred 110 leti porodila zamisel o ustanovitvi Slovenskega izobraževalnega dru­štva Kocna. Poleg naslovne je v knjigi tudi pripoved Dom ob Dravi. Obe je napisala že v mladosti. Ko se je v Svece na Koroškem, kjer je Marija živela z možem na Vrbniko­vi domaciji, priselil tudi kipar profesor France Gorše, sta bila umetniku v oporo. Tesno prijateljstvo so gojili vse do njegove smrti leta 1986. Hiša je postala galerija in sredi­šce slovenskega kulturnega življenja v Svecah, kar je še danes. Marija Inzko je dolga leta sprejemala obiskovalce v tej galeriji in jim govorila zanimivosti o umetnikovem življenju in o delovanju koroških Slovencev. Kot je Marjeta Žebovec opisala Rajka Kavcica, rojenega 3. septembra 1915 v Vodicah kot najstarejšega izmed treh otrok, so ga zanimali naravoslovje, jeziki in umetnost. Njegov oce je bil državni uslužbenec, zato se je družina veliko selila; maturiral je leta 1933 na novomeški gimna­ziji. Študij na kemijskem oddelku tehniške fakultete lju­bljanske univerze je koncal leta 1938 in postal inženir ke­mije. Takoj po diplomi se je zaposlil kot inženir v tekstilni tovarni Doctor in drug v Mariboru, leta 1940 je pri mini­strstvu za trgovino in industrijo v Beogradu opravil izpit za pooblašcenega inženirja za tehnicno kemijo in tehno­logijo. Poleg naravoslovja so ga zanimali tudi tuji jeziki; bil je dovolj nadarjen, da se je sam naucil angleško, ita­lijansko, francosko in ceško. Bil je tudi ljubitelj umetno­sti. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je bil tudi predstojnik oddelka za kemijo in clan drugih organov in odborov fakultete. Sodeloval je na znanstvenih srecanjih v Ljubljani, Beogradu, Parizu, Amsterdamu, Valkenbur­gu, Rimu. Bil je soustanovitelj strokovnih in znanstvenih organizacij kemikov v Jugoslaviji, jugoslovanski delegat v IUPAC (International Union of Pure and Applied Chemi­stry – Mednarodne zveze za cisto in uporabno kemijo) in clan American Chemical Society (Ameriškega kemijskega združenja). Ko je bil Stanko Kocelj še majhen, rojen je bil novembra 1912 v Vodicah, so imele družine po vec otrok. Sam je bil sedmi od devetih otrok. Še majhen je doma zacel rezlja­ti figurice iz lesa in ucitelj je opazil njegovo nadarjenost. Najprej so ga vpisali na Prvo državno gimnazijo v Ljublja­ni, kjer pa cetrtega razreda ni naredil, ker mu gršcina ni šla. Prešolali so ga na srednjo tehniško šolo, oddelek za kiparstvo in slikarstvo. Tam sta bila njegova ucitelja tudi slikar Tone Kralj in arhitekt Jože Plecnik. Ce bi ga ho­teli opisati v enem stavku, bi rekli kipar, slikar, režiser ljudskih iger in vojak. Delno si je izobrazbo pridobival v Pragi, za osemnajst mesecev je odšel tudi k vojakom, po vrnitvi pa se je ukvarjal z umetniškim delom: slikal je, kiparil in fotografiral. Vecinoma je delal za cerkvene na­rocnike. Njegovo najpomembnejše delo je lurška votlina z Brezmadežno in sv. Bernardko v vodiški cerkvi. Kot za­vednega Slovenca so zaprli, mucili najprej v župnišcu v Vodicah, nato v Kamniku, potem pa so ga odpeljali v Be­gunje, od koder so ga 15. januarja 1944 odpeljali v Lesce in ga ustrelili kot talca – v opomin in za kazen, ker sta v noci s 14. na 15. januar pogorela prosvetni dom in šola v Vodicah. Znan slavist iz Repenj je bil tudi Fran Petre. Ime je dobil po obeh starših, saj je bilo ocetu ime Franc, mama pa je bila Francka. V Repnjah se je rodil po nakljucju. Njegov oce je odšel v Ameriko, mama pa za njim, a ker je bila noseca, so jo zavrnili in morala se je vrniti. Fran Petre je bil pomemben in uspešen posrednik med južnoslovan­skimi književnostmi, med slovensko, hrvaško, srbsko in makedonsko književnostjo. Rojen je bil 1. septembra 1906 v Repnjah, umrl 17. decembra 1978 v Ljubljani. V Ljubljani je študiral slavistiko in študij dokoncal z dokto­ratom leta 1938. Strokovno se je izpopolnjeval tudi v Pa­rizu in Pragi. Ker je sodeloval s politicno levico, ni dobil profesorskega mesta na gimnaziji, zato se je zaposlil kot knjižnicar na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. Opravil je številne raziskave ekspresionizma. Njegovo najpomembnejše delo je Poskus ilirizma na Slo­venskem. V letih od 1928 do 1930 je bil tudi upravnik in režiser Delavskega odra, 1935/36 urednik Akademskega glasa, od 1935 do 1938 pa je bil urednik casopisa Sodob­nost. Leta 1941 je bil knjižnicar na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato je bil zaprt v zloglasnem italijanskem koncentra­ Nagrobno obeležje Katarine Šporn dala sezidati šolo, da bi v njej lahko poucevali deklice v materinskem jeziku. Slovenskih uciteljic – redovnic pa ni bilo veliko, saj je v tistem casu v šolah prevladovala nemšcina. Tako so leta 1883 na prošnjo gospe Šporn v Repnje prišle Šolske sestre sv. Franciška Kristusa kralja, na kratko šolske sestre, in sicer iz Maribora. Ce ne bi bilo Katarine, se tam ne bi odvijali slavni gospodinjski tecaji pod vodstvom sestre Vendeline. Leta 1889 se je v Vodicah rodil Anton Trost. Klavir je študiral v Ljubljani (imel je znane ucitelje) in na Dunaju, pouceval pa je na ljubljanski Glasbeni matici in na Dunaju. Leta 1940 je postal prvi dekan (tedaj rektor) Akademije za glasbo v Ljubljani. Kot solist se je predstavil na številnih mednarodnih odrih. Tisto, kar se mi zdi res pomembno Fran Petre in zanimivo, je, da je imel v nedeljo, 17. februarja 1918, cijskem taborišcu na Rabu. Mednarodno pomembna je razprava Vpliv karantansko­panonske teorije na razplet ilirizma, ki razkriva motive Vrazovega pristopa k iliriz­mu. Prevzema tudi Kopitarjevo teorijo, ki je vplivala na pesnikov nazor o knjižnem jeziku. Kdo je bila Katarina Šporn? Veleposestnica, ki je pose­stvo preuredila za jezuite, danes tam deluje Red šolskih sester. Daljnega leta 1870 je veleposestnica Katarina iz Vodic na pobudo svojega sorodnika podarila manjši Re­penjski gradic jezuitom. Bila je vdova, in ker ni imela otrok, je želela premoženje nameniti v dobre namene. Gradic je bil preurejen v bivališce za jezuite, ob hiši je sezidala cerkvico, prvo v Sloveniji posveceno Srcu Jezu­sovemu. Jezuiti so tam uspešno delovali do leta 1873, dokler jih ni dal deželni predsednik na Kranjskem grof Alexander Auersperg, ki veri ni bil naklonjen, izgnati iz Repenj. Katarina Šporn ni mirovala in je v bližini hiše svoj prvi samostojen koncert v dvorani hotela Union. Na koncertu je sodelovala tudi njegova soproga Claire Fie­dler, hci ceškega trgovca, sicer tudi pianistka. To je bil prvi samostojen koncert slovenskega koncertnega pianista v Ljubljani. V Ljubljani v mali filharmonicni dvorani je imel koncert tudi 15. decembra 1936, leta 1939, ko je bila usta­novljena Akademija za glasbo, je postal njen prvi rektor. Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za svoje koncerte. Umrl je na Dunaju leta 1972. Matija Bilban, slovenski rimskokatoliški duhovnik, (21. februar 1863, Zapoge) se je zavihtel kar proti ZDA, na­tancneje v Duluth, v Minnesoti. Po koncani ljudski šoli je 1883 odšel v Ameriko, študiral v St. John‘s College, Col­legeville, v Minnesoti in bil ucitelj na ljudskih šolah v tej državi. Leta 1892 je koncal študij bogoslovja v St. Thomas Seminaryju, bil posvecen ter postal semenišcni duhovnik, leta 1893 je prišel v Tower, v Minnesoti, kot pomocnik mi­sijonarja in duhovnika J.F. Buha, po letu 1895 je oskrbo­val razne misijone v duluthski in marquetski škofiji, po­stavil ali dokoncal cerkve po slovenskih naselbinah Iron Mountain, Michigan, Eveleth, Sparta, Virginia in Biwa­bik, postal leta 1903 župnik slovenske župnije v Evelethu, kjer je 1909 sezidal novo slovensko cerkev sv. Družine. V St. Paulu je bil 1902 med ustanovitelji Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki, ki se je do 1908 zavzemala za or­ganiziranje slovenskih cerkvenih skupnosti in za ustano­vitev skupnosti slovenskih šolskih sester, ki bi prevzele skrb za delovanje slovenskih župnijskih šol. Okrog 1905 je skrbel tudi za najvecjo slovensko skupnost v Mesabi v okrožju Chisholm. V letih 1914–36 je upravljal župnijo sv. Jožefa v Gilbertu z vec podružnicnimi skupnostmi. V svojih župnijah je po potrebi nudil bogoslužje tudi v an­gleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, hrvaškem, poljskem, ceškem in slovaškem jeziku. Cas njegovega de­lovanja je bil tesno povezan z velikim gospodarskim vzpo­nom severne Minnesote in posebej obmocja Mesabi Iron Range. Med rudarji in številnimi drugimi priseljenci je delal na socialnem podrocju, in sicer z namenom utrjeva­nja etnicnih posebnosti in katoliške pripadnosti. Franc Štupar je bil rojen 16. julija daljnega 1862 v Vodi­cah. Koncal je kmetijsko akademijo v Taboru in leta 1884 tudi višjo kmetijsko šolo v Rovnicah na Ceškem. Tri leta je prakticiral na veleposestvu knezov Lobkowitz in Liech­tenstein na Ceškem in Moravskem. Po koncanem študiju se je vrnil v domovino in bil od leta 1887 do 1891 stro­kovni ucitelj na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, nato je bil pisarniški uslužbenec in drugi ravnatelj Kme­tijske družbe v Ljubljani, kjer je vodil strokovno­tehnicni oddelek, poskusno in pospeševalno službo. Pridobival je pomembne statisticne podatke ter napisal veliko strokov­nih clankov in nekaj knjig; pisal je tudi poljudna in lepo­slovna besedila o življenju živali in škodljivcev. Leta 1914 je bil zaradi bolezni predcasno upokojen. Od takrat naprej je spet živel na rojstnem domu v Vodicah, kjer je 13. febru­arja 1936 umrl. Znal je vec tujih jezikov: poleg nemšcine, latinšcine in cešcine je znal tudi francosko in angleško. Med študijem na Ceškem je spoznal tudi mednarodni je­zik esperanto, se ga naucil in se dejavno vkljucil v gibanje za njegovo širjenje. Bil je med prvimi esperantisti v Lju­bljani, pisal je strokovne clanke o jeziku in prevajal dela slovenskih avtorjev v esperanto. V Bukovici se je rodil fotograf Fran Pavlin (1872­ 1945). Svojo življenjsko pot je na prelomu stoletja zapisal foto aparatu in Jesenicam, kjer je bil 1. 3. 1945 ob bombnem napadu ubit skupaj s svojo hcerko, prav tako fotografinjo. Pavlin je ustvaril vec kot tisoc posnetkov krajev, planin­skih koc, gora in zlasti dogodkov v povezavi z gradnjo bohinjske železnice. Njegove fotografije, ki so krasile tudi številne razglednice, imajo tudi veliko zgodovinsko vre­dnost. MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIVI Naša obcina nima samo veliko posameznikov z novinarskim po­klicem ali tistih, ki si s tem služijo kruh, ampak tudi nekaj dobrih fo­tografov. Izostreno oko, obcutek za pravi trenutek, potrpežljivost, poznavanje narave in njenih da­nosti ter spretno opazovanje ljudi z vsemi slabostmi in prednostmi. Vse to so lastnosti fotografa. Foto­aparat je pripomogel k civilizaciji in hkrati ovekovecil nekaj najbolj strašnih dogodkov cloveštva, da­nes pa so številni mnenja, da je za­radi popularizacije fotografiranja in dostopnosti fotografij izgubil na vrednosti. Nekaj domacih foto­grafov smo pocukali za rokav in jih povprašali za mnenje. Anže Šestovic, Zapoge Na kakšen nacin je fotografiranje vpeto v vaše življenje? V poklicnem ali ljubiteljskem smislu? Fotografiranje postane del tvoje identitete, vse zacneš gledati skozi estetiko, v vsaki situaciji vidim ka­dre, opazim detajle tudi v vsakda­njem življenju. V poklicnem smislu delujem že peto leto kot porocni in družinski fotograf. Med drugim mi je že kar nekaj Vodicanov zaupalo fo­tografiranje svojega porocnega dne. Hkrati pa sem vpet tudi v oglaše­valske vode skozi delo oblikovalca v marketinški agenciji, kjer se veliko­krat soocam tudi s fotografiranjem raznih produktov, modelov v studiu in fotografiranjem raznih dogodkov. Najdejo me na strani anzesestovic. com. Za ‘’gušt‘’ oziroma ljubiteljsko pa najraje fotografiram naravo. Rad na­mrec potujem in za svoja potovanja izbiram lokacije z bujno in raznoli­ko naravo. V zadnjih dveh letih sem tako obiskal soncne Filipine, zeleno Kostariko, Portugalsko ter pred krat­kim Kanarske otoke. Veliko fotogra­fij sem zajel tudi iz pticje perspekti­ ve, s pomocjo drona in lovil soncne vzhode in zahode po vseh koncih sveta. Zakaj ali kdaj ste pravzaprav prijeli za objektiv in zacutili, da imate ne samo željo, ampak tudi smisel za opazovanje okolice, ljudi, dogod­kov … skozi fotografsko‚ leco‘? Moj prvi stik s fotografijo se je za­cel že v otroštvu, saj sem veliko casa preživel na racunalniku. V progra­mih, kot je Photoshop, sem obdelo­val fotografije ali pa risal. Svoj prvi fotoaparat sem si privošcil v tretjem letniku gimnazije. Takoj sem zacutil, da sem se ‚našel‘ in tudi študij sem nadaljeval na Visoki šoli za multime­dije. Nekdaj so imeli poklicni fotografi v medijih in v širšem smislu zelo ve­lik pomen. Kako bi to delo ocenili danes? Kot razvrednoteno ali samo spremenjeno? Ce gledamo precej nazaj, je bil fotograf edini, ki je imel možnost zajeti neki trenutek in tako obe­ležiti dolocen pomemben dogodek. Danes lahko to naredi vsak, ki je ob dolocenem trenutku na pravem mestu in v žepu nosi mobilni telefon. To pa še zdalec ne pomeni, da je delo fotografa razvrednoteno. Razlika med fotografijo narejeno s telefonom in profesionalnim fotoaparatom je ogromna. Predvsem, ko govorimo o fotografijah, ki nastajajo ob slab­ši svetlobi in podobno. Hkrati pa ne smemo pozabiti na znanje in izku­šnje, ki jih ima fotograf. Drag foto­aparat namrec ne naredi profesional­ne fotografije, potreben je izkušen fotograf. Sto in vec let nazaj ni vsaka družina imela na voljo albuma s spomini v obliki fotografij. Slike so bile red-kost. Potem je sledila prenasice­nost. Kaj se vam zdi, da je najvecja moc fotografskega aparata? Zaba­va, prenašanje informacij, beleže­nje zgodovine, promocija oz. mar­keting? Najvecja moc je po mojem mnenju beleženje nekega neponovljivega tre­nutka, neke emocije, dogodka, ki ne­komu ogromno pomeni ali pa pred­stavlja zelo pomembno prelomnico v življenju cloveka oziroma v zgodo­vini cloveštva. V tej prenasicenosti povprecnih fotografij, narejenih z mobilnim telefonom, profesionalna fotografija spet strmo pridobiva na vrednosti. Dober fotograf je ume­tnik. Ste imeli kdaj svoja dela na razsta-vi, ste se kdaj prijavili na kakšen projekt? Imate obcutek, da ljudi za­nima ta umetniško-medijska zvrst? Sodeloval sem že na nekaj projektih, povezanih z okoljevarstvom in na­ravo v Sloveniji, o lastni razstavi pa še nisem razmišljal. Ljudi vedno pri­tegne dobra fotografija in to je tisti car, ki nas, fotografe, privlaci, kako uokviriti kader, ki bo pritegnil. Kaj bi si želeli znotraj obcine Vodic - vec sodelovanja, razstav, skupnih drugih projektov ...? Na spletu res ni najti veliko profesi­onalnih fotografij narave in lepih ko­tickov Vodic oz. obcine. Lepo bi bilo, ce bi organizirali kakšen projekt, pri katerem bi nagovorili fotografe, da priskrbijo tovrstne fotografije, nare­jene v obcini Vodice, s fotografijami v vseh letnih casih. Te bi potem lahko predstavili na kakšnih razstavah ali pa obesili v šoli, kulturnem domu in podobnih ustanovah po Vodicah. Tina Kosec, Selo pri Vodicah Na kakšen nacin je fotografiranje vpeto v vaše življenje? V poklicnem ali ljubiteljskem smislu? Fotografija me spremlja že vse živ­ljenje, predvsem poklicno. Ponujam vse storitve: fotografiranje na domu za dokumente, porocno fotografijo, fotografiranje konferenc, dogodkov, obletnic, športnih prireditev, por­tretov za razlicne namene, reklamno fotografijo, ter oblikujem vabila, pri­znanja, plakate, ... Delujem pod ime­nom Foto Tina Kristina Kosec. Zakaj ali kdaj ste pravzaprav prijeli za objektiv in zacutili, da imate ne samo željo, ampak tudi smisel za opazovanje okolice, ljudi, dogod­kov … skozi fotografsko‚ leco‘? Pred srednjo šolo se nisem ukvarja­la ne s fotografijo ne s fotografskim aparatom, razen z nekaj malen­kostmi, s katerimi me je seznanil oce. Zato sem se ob zacetku šolanja odlocila nabrati nekaj izkušenj v fo­tografskem studiu Repanšek. Štiri leta pozneje sem dobila ponudbo za delo fotoreporterja v ugledni in uveljavljeni Foto agenciji Bobo. Spre­jela sem delo fotoreporterke ter se zacela uciti fotografske dejavnosti za potrebe novinarstva in tiskanih slovenskih in tujih medijev. Potem sem sprejela fotoreportersko delo pri Slovenski tiskovni agenciji. Delo je bilo enako kot pri prejšnji agenciji, sedaj pa delam vse to kot samostojna podjetnica. Ogromno izkušenj imam zlasti s porocno fotografijo. Nekdaj so imeli poklicni fotografi v medijih in v širšem smislu zelo ve­lik pomen. Kako bi to delo ocenili danes? Kot razvrednoteno ali samo spremenjeno? In potem ... so prišli mobiteli, digi­talna fotografija. Mislim, da je foto­grafija danes premalo cenjena, pred­vsem pa ni pomembna kakovost. A tudi na spletu danes pogledamo najprej fotografijo, šele potem prebe­remo tekst. Danes se zdi, da je vsak, ki ima pet minut casa in malo boljši telefon, lahko fotograf. Vendar, ko najamete fotografa, se je treba zave­dati, da velikokrat lovimo trenutke, in ce jih zamudimo, je po toci zvoniti prepozno. Sto in vec let nazaj ni vsaka družina imela na voljo albuma s spomini v obliki fotografij. Slike so bile red-kost. Potem je sledila prenasice­nost. Kaj se vam zdi, da je najvecja moc fotografskega aparata? Zaba­va, prenašanje informacij, beleže­nje zgodovine, promocija oz. mar­keting? Fotografija pove vec kot tisoc besed ne glede na to, za kakšno zvrst gre. To je moc fotografskega aparata in fotografa, ki zna razmišljati vnaprej. Za vsakega fotografa je pomembno, da si uredi arhiv fotografij, zgodovi­na se ponavlja, marsikdo potrebuje fotografije za nazaj. Ujeti dogodke, vsakdanje življenje v objektiv, se mi zdi nekaj zelo pomembnega. Ste imeli kdaj svoja dela na razsta-vi, ste se kdaj prijavili na kakšen projekt? Imate obcutek, da ljudi za­nima ta umetniško-medijska zvrst? Leta 2000 sem imela prodajno raz­stavo 16 fotografij v lokalu Bar­bar­­a v Vodicah na temo in z naslovom Zima. Uspešno sem prodala vse foto­grafije. Pozneje smo nekaj let v dru­štvu Enooki svoje fotoreporterske fotografije dali na dražbo. Celoten izkupicek od prodanih fotografij, in tega ni bilo malo, smo podarili dru­štvu slepih in slabovidnih. Lepo je podarjati svoja dela. Danes se foto­grafije predvsem prodajajo na spletu in to po veckrat. Umetniška fotogra­fija pa je predvsem za ogled in ucenje, za zgodovino, se mi zdi. Kaj bi si želeli znotraj obcine Vodic - vec sodelovanja, razstav, skupnih drugih projektov ...? V Vodicah na splošno nimamo neke­ga kulturnega odnosa do fotografije. Zavedati se je treba, da je fotograf poklic, s katerim se nekateri preživ­ljamo, in ni samoumevno, da foto­grafijo, ki si jo videl in naredil, kar pošiljaš in deliš naokoli. Mogoce, ko uredimo center obcine, postane foto­grafija tudi del nje in obcanov. Boštjan Tacol, Utik Na kakšen nacin je fotografiranje vpeto v vaše življenje? V poklicnem ali ljubiteljskem smislu? Moja ljubezen do fotografije je ne glede na drugacno univerzitetno izo­brazbo dejansko prerasla v službo že na samem zacetku mojega poklicne­ga udejstvovanja. Zacel sem kot foto­reporter, nadaljeval kot samostojni komercialni fotograf, trenutno pa vodim oddelek fotografske produkci­je v vecjem mednarodnem podjetju. Zakaj ali kdaj ste pravzaprav prijeli za objektiv in zacutili, da imate ne samo željo, ampak tudi smisel za opazovanje okolice, ljudi, dogod­kov … skozi fotografsko ‚leco‘? Fotografirati sem zacel že zelo zgo­daj, v osnovnošolskem obdobju, ko sem „posvojil“ družinsko Praktico (fotoaparat vzhodnonemške izdela­ve). Zacaral me je celoten proces, od iskanja, opazovanja motiva, kompo­zicije, do nestrpnega cakanja na raz­vite fotografije. Nekdaj so imeli poklicni fotografi v medijih in v širšem smislu zelo ve­lik pomen. Kako bi to delo ocenili danes? Kot razvrednoteno ali samo spremenjeno? Res je, nekoc je bil fotografski poklic precej bolj cenjen oziroma spošto­van. V zacetku razvoja fotografije bi lahko prve mojstre primerjali celo z umetniki drugih likovnih tehnik, pozneje pa kot mojstre obrti, ki so jo obvladali le redki. V današnjem casu se najvecja sprememba odraža pri medijih. S tehnološkim napred­kom je postala fotografija vedno bolj dostopna širši populaciji. Na žalost ravno pri medijskih hišah, kjer imata ekskluzivnost in hitrost objave prednost pred kakovostjo, fotografski poklic izgublja svojo vre­dnost. Sto in vec let nazaj ni vsaka družina imela na voljo albuma s spomini v obliki fotografij. Slike so bile red-kost. Potem je sledila prenasice­nost. Kaj se vam zdi, da je najvecja moc fotografskega aparata? Zaba­va, prenašanje informacij, beleže­nje zgodovine, promocija oz. mar­keting? Fotografija je dala dogodkom (tako sedanjim kot preteklim) sliko, podo­bo. In to je njena najvecja moc. Ste imeli kdaj svoja dela na razsta-vi, ste se kdaj prijavili na kakšen projekt? Imate obcutek, da ljudi zanima ta umetniško-medijska zvrst? Imel sem že vec samostojnih razstav, sodeloval pa sem tudi na skupinskih razstavah. Mislim, da je fotografija zelo privlacna, tako kot potencialen poklic za mladostnike kakor tudi kot resen hobi za vse generacije. Kaj bi si želeli znotraj obcine Vodic - vec sodelovanja, razstav, skupnih drugih projektov ...? V obcini Vodice bi morda lahko orga­nizirali kakšno likovno­fotografsko kolonijo, kjer bi sodelujoci umetniki in fotografi ustvarjali podobe oko­liške krajine ali ljudi, in kot je to v navadi, zapustili obcini katero od ustvarjenih del. Pohodniki dobro izkoristili soncen in suh marec JOŽE ROŽMANEC Mesec marec (sušec) je letos po­polnoma upravicil svoje ime, saj je s suhim in soncnim vremenom prav vabil pohodnike v naravo. Tudi pohodniki Društva upokojen­cev Vodice smo se odzvali ugo­dnim pogojem za rekreacijo in jih kronali z lepimi, ne prevec zahtev­nimi vzponi na zanimive in prema-lo poznane razgledne tocke. Tako smo za zacetek izbrali vrhove nad Bledom. Mala Osojnica 691 m, Velika Osojnica 756 m in Ojstrica 611 m Za obisk omenjenih vrhov ne potre­bujemo prav veliko casa, zato smo se odlocili, da turo nekoliko podaljša­mo s pohodom okoli Blejskega jezera. Parkirali smo na urejenem parkirišcu ob novi blejski obvoznici, se spreho­dili do jezera in ob njegovi obali do Velike Zake, ki je izhodišce za izbra­no turo. Kmalu za Zako, blizu vesla­škega sodniškega stolpa, smo precka­li cestišce in po uhojeni stezi zagrizli v gozd. Po nekaj minutah hoda nas je pot pripeljala do makadamske ceste. Preko ceste je prostran travnik, na katerem stoji vecji objekt, ki smo ga obšli in na zahodnem delu travnika krenili po markirani stezi skozi gozd proti Mali Osojnici. Ker se breg kaj hitro postavi pokonci, je pot v oklju­kih lepo speljana pod ostenje Osojni­ce. Na izpostavljenih mestih je zava­rovana z leseno ograjo ali jeklenico za oprijem. Proti vrhu poti so nas preko skalne stene popeljale strme kovin­ske stopnice (vec kot osemdeset jih je), na koncu katerih nas je pricakala klopca. Pot smo nadaljevali še nekaj in gore za njim. Po kratkem razgledu minut do lepo urejenega razglednega smo nadaljevali pot proti Veliki Osoj­vrha s klopmi in informativno ta­nici. Pot se je najprej nekoliko spusti­blo. Imeli smo lep razgled na jezero la do manjšega sedla z razpotjem, krenili smo levo v breg proti Veliki Osojnici. Zgornji del poti je bil spet nekoliko bolj strm, vendar dokaj kra­tek, tako da smo bili kmalu na vrhu, od koder pa nismo imeli tako lepega razgleda, saj ga zapirajo hribi nad Zatrnikom na zahodu. Po krajšem predahu smo se spustili v dolino po strmem kolovozu, od katerega se je po nekajminutni hoji odcepila pot na Ojstrico. Seveda smo se povzpeli tudi na ta vrh. Pot je bila strma, kamni­ta in kratka, je bil pa razgled na Bled zelo lep in podoben razgledu z Male Osojnice. Sledil je še spust do jezera in nadaljevanje pohoda okrog jezera ter na koncu sladkanje s kremnimi rezinami. Rudnica 622 m Teden dni pozneje smo se odpravili na drugi konec Slovenije. Obiska­li smo Podcetrtek in se povzpeli na razgledni stolp zdravja in veselja na Rudnici. Ker je bil v Podcetrtku na dan našega obiska sejem, smo par­kirali na velikem parkirišcu pri že­lezniški postaji. Pot smo nadaljevali po glavni cesti skozi središce kraja mimo obcine in šole do cerkve sv. Lovrenca, kjer bi lahko parkirali, ce ne bi bilo sejma in zaprte glavne uli­ce. Za cerkvijo smo preckali potok, ki mu je zaradi suše že zmanjkovalo vode, in se po makadamski cesti zaceli vzpenjati po grabnu skozi gozd pod gradom Podcetrtek. Nekaj casa smo hodili po cesti, nato pa je pot zavila na gozdne poti in oznace­no planinsko stezo, ki nas je ponov­no pripeljala nazaj makadamsko ce­sto z razpotjem na manjšem prevalu. Na razpotju nas je kažipot usmeril na gozdno cesto proti vrhu Rudnice z razglednim stolpom. Nekaj minut hoje in že smo zagledali stolp. Steza je postala bolj strma in nas je v nekaj okljukih pripeljala pod sam stolp. Ta je nov, kovinski in je le malo casa v uporabi. Visok je približno 35 me­trov in stoji na enem od vrhov Ru­dnice na višini 622 metrov. Z njega je lep razgled po Kozjanskem hri­bovju tja do Donacke gore, Boca, Žu­sma s stolpom ljubezni, cez Sotlo na Hrvaško stran … Ob našem prihodu je bilo pri stolpu precej obiskovalcev, za nami pa je na vrh prispela veli­ka skupina pohodnikov iz Društva upokojencev Žalec. Po krajšem po­citku in klepetu s pohodniki smo se po isti poti spustili v dolino in med potjo nabrali nekaj pljucnika za caj. V Podcetrtku se je sejem že zapiral, tako da prav veliko priložnosti za trgovanje ni bilo. Zadovoljni smo se v popoldanskih urah odpeljali proti domu. Ce se bo lepo vreme še nadaljevalo, bomo kmalu spet v pogonu in jo mahnili na nove, morda z naši strani še neobiskane vrhove. Muzej.1925 - Pogled 25 let nazaj MARIJA KUNSTELJ IN CLANICE B PGD ŠINKOV TURN ARHIV DRUŠTVA Gasilska tekmovanja med prosto­ voljnimi gasilci so del preverjanja in strokovne sposobnosti/izurje­ nosti gasilcev. Vaje in zahtevno­ sti se razlikujejo po tekmovalnih kategorijah. Poznamo obcinska, regijska in republiška/državna tek­ movanja za mladino, clane in vete­ rane. Najboljše clanske enote iz štiriletne­ga ciklusa pokalnih tekmovanj GZS ali z zadnjega državnega tekmova­nja imajo priložnost, da se še enkrat pomerijo. Najboljše med najboljšimi (na dan kvalifikacij) dobijo pravico nastopa na olimpijadi. Ta je bila prvic leta 1961 v Bad Godesbergu na Renu (takrat še brez mladinskih nastopov), letos pa bo potekala v Celju med 17. in 24. julijem. Tekmovanje poteka po pravilih Mednarodnega tehnicnega odbora za preprecevanje in gašenje požarov in pod njihovim okriljem. O prvem olimpijskem nastopu mla­dink za PGD Šinkov Turn 1993 smo zapisali v prejšnji številki glasila, in sicer so tekmovale Tina Kosec, Na­taša Ramovž, Mateja Bergant, Tina Zadravec, Barbara Trampuž, Barba­ra Hribar, Teja Dolenc, Saša Gosar, Katja Hribar, Lidija Jež ter mentorja Sonja Šijanec in Alojzij Kosec. Leta 1997 pa so v Herning na Dansko od­potovale clanice B: Majda Vrhovec, Irena Hribar, Edita Repnik, Martina Levec, Milena Kepic, Marija Kun­stelj, Ana Rahne, Cilka Marence, Mija Borcnik, Dragi Cuk ter mentorja Jože Loncar in Lojze Hribar. Osvojile so tretje mesto, to je bila srebrna tek­movalna znacka. Olimpijska izkušnja gasilk Šinkovega Turna, Herning 1997 Po dolgi vožnji z avtobusom smo se nastanili v manjšem mestu Herning, v tamkajšnji šoli. Vsaka ekipa je bila v enem razredu, le ženske ekipe, brez mentorjev. Z nekaj spretnosti in do­brim znanjem nemšcine je mentor Jože pomagal do nastanitve zunaj mesta zase in za glavnega mentorja Lojzeta. Dnevno smo prehodile po 15 km od naše šole do šole, kjer smo trenirali, in do središca mesta, kjer smo dobi­li kosilo in vecerjo. Pokrajina je bila vecinoma ravna, v bogatem klasju, vse zeleno, videli smo dobro obdela­na polja in lepe nizke tradicionalne hiše s slamnato streho. Imele smo redne dopoldanske in popoldanske treninge – vse po predvidenem ur­niku, nekaj pa dodatnih po presoji strokovnega vodstva. Obroki so bili skromni »lunchpaketi« kakor na le­talih, okusi bolj sladkobni. Porabili smo veliko vec energije, kot smo je vnesli s hrano. Pri kosilu je vodarko Ano ogovoril mlad Španec. Z nekaj anglešcine in malo z rokami sta se sporazumela: v središcu mesta bi se rad srecal z Metko iz Hajdoš, na katero ga veže prijeten spomin iz olimpijade na Poljskem. Sporocilo je Ana predala kolegici in po osmih letih sta se lah­ko ponovno videla. V torek nas je v mestu prepoznal Hr­vat, ki že vec let živi na Danskem, ker smo imeli oblecene majice podje­tja Color, v katerem je bil nekaj casa zaposlen. Zvecer nas je povabil k sebi domov in nam s svojo družino predstavil življenje v tej deželi. Sredi tedna nas je organizator razveselil s celodnevnim izletom do Atlantika. Najpogumnejši so se v njem okopa­li, ceprav ne ozracje ne voda nista bila primernih tempe­ratur. Eno popoldne, ko ni bilo dodatnih treningov, sva se dve odlocili, da greva na mestni bazen. Domacini so bili zelo sprošceni, bilo je veliko družin ali otrok s starimi starši. Bilo je zelo prijetno. Takrat mobitel ni bil tako pogosto v rabi kakor danes in cena impulzov je bila kar zasoljena. Kolega Franci iz ekipe PGD Topole ga je imel s seboj in zelo smo mu bile hvaležne, da smo lahko telefonirale domov in se slišale z domacimi, z možmi in otroki. Zakljucna slovesnost je potekala podobno kakor uvodna. Ob 20. uri je bila vstopna povorka, nato ceremonial z go­vori, godbo in razglasitvijo rezultatov. Zdaj smo že vedeli, da sonce pred 23. uro ne zaide. Vecina gasilk nas je tako prvic okusila poletje na severu, kjer so noci mnogo sve­tlejše in krajše kakor na Gorenjskem. Zelišcarska sekcija Društva upokojencev Vodice in Zelišcarstvo Cebašek organizirata tridnevni zelišcarski seminar v samostanu Sticna od 20. do 22. maja. Na samostanskem dvorišcu se bomo zbrali v petek popoldne, izobraževanje pa bomo koncali v nedeljo po kosilu. Program s predavanji, spanjem in prehrano bo potekal v samostanu Sticna, predvidena cena znaša 120 evrov. Svoje znanje bo z nami delilo sedem priznanih predavateljev, ob primernih vremenskih razmerah pa bo del spo­ znavanja zdravilnih rastlin potekal tudi v naravi. Dodatne informacije na telefonski številki 051 307 207 (Miran Cebašek), prijave pa zbiramo na naslovu miran.cebasek@gmail.com. 7. kolesarski sejem NIKA MESEC SD STRAHOVICA Clani SD Strahovica smo prvo aprilsko nedeljo pred Osnovno šolo Vodice organizirali že 7. Ko­lesarski sejem. Tovrstni dogodek je bil odlicna priložnost za nakup ali prodajo kolesarske in rolerske opreme. Nekateri so kolesa zame­njali za vecja ali novejša, drugi so svoji premajhni opremi dali prilo­ žnost, da dobi novega lastnika. Letos smo beležili nekoliko manjši obisk, tudi manjše število opreme, namenjene cenitvi in prodaji. Razlog so verjetno tudi vremenske razmere, saj je še dan prej deževalo in sneži­lo, posledicno se je tudi precej shla­dilo. Kljub temu je bil sejem uspešen in upamo, da je zadovoljstvo obo­jestransko in da ste našli ustrezen kos opreme zase. Tudi letos je bilo najvec zanimanja pri opremi za otro­ke in mladostnike. Prav tako je bilo poskrbljeno za hiter servis. Sejem je bil tudi izvrstna priložnost za pred­stavitev Šole gorskega kolesarjenja “Strahcev”, ki te dni zacenjajo novo sezono. Med mladimi obiskovalci je bilo kar nekaj zanimanja zanjo. Za izvedbo sejma se zahvaljujemo OŠ Vodice. Sama lokacija in kolesarnica pred šolo sta se že pred nekaj leti iz­kazali za zelo prakticni in dostopni. Zahvala gre tudi podjetjema Podrav­ka, d. o. o., za malico in Butan plin, d. o. o., ki je s plinskimi grelniki po­skrbelo, da smo se ogreli. Predvsem pa se zahvaljujemo obiskovalcem in vsem, ki ste nam zaupali prodajo svo­je opreme. Se vidimo na cesti in na drugih naših akcijah. Spremljajte nas na naši sple­tni in Facebook strani. Srecno! Izlet na Brezje DRAGICA SODNIK Vsako leto se clanice in tudi clani Društva upokojen­cev Bukovica – Šinkov Turn na materinski dan odpra­vimo na izlet na Brezje. Veseli smo bili, da so se ukre-pi epidemije sprostili in da spet lahko kam gremo in se imamo lepo. Poverjeniki so po domovih naših clanic in clanov razno­sili vabila za izlet in prijavilo se je veliko clanov, saj že dolgo casa nismo bili skupaj. Avtobus nas je pobiral po avtobusnih postajah na šestih lokacijah, saj naše društvo sestavljajo clani iz šestih vasi. Zbralo se nas je okoli 30 clanic in tudi clani so bili med nami. Na avtobusu je bilo zelo prijetno vzdušje, smeh in dobra volja sta nas spremljala vse do cilja. Maša se je zacela ob 10. uri, na zacetku nas je zelo lepo pozdravil župnik in maša je kar prehitro minila. Potem nas je pot peljala do Radovljice, kjer smo si ogledali Cebelarki muzej. Veliko znanja že imamo o naših pridnih cebelicah, tam pa smo izvedeli mnogo stvari, ki so bile prvic slišane in zelo za­nimive. Ogledali smo si tudi galerijo Antona Tomaža Linharta. Veliko smo se naucili o njem že v osnovni šoli, naj spo­mnim, da sta med mnogimi njegovi deli Županova Micka in Maticek se ženi. Ob odlicnem kosilu in dobri kapljici se je naše druženje nadaljevalo. Tudi pesem in harmonika sta se oglasili. Hvala Hencku za igranje, hvala našim fantom, ki so cla­nicam polepšali materinski dan s prelepo rožico, gorenj­skim nageljnom. Vsem, ki ste bili navzoci, hvala, da ste si vzeli cas, priho­dnje leto nasvidenje. Hvala pa tudi Inge Sitar, ki je organizirala tako lep izlet. Obcni zbor Društva upokojencev Bukovica – Šinkov Turn DRAGICA SODNIK Letos smo spet lahko izvedli obcni zbor, zbrali smo se 19. marca 2022. Zaceli so pevci naše pevske sku- pine Aronija pod vodstvom Dani Rahne. Predsednica društva Bukovica – Šinkov Turn Dragica Sodnik je v uvodu pozdravila vse navzoce in predstavila dnevni red obcnega zbora, na katerega ni bilo pripomb. Delovno predsedstvo pod vodstvom Inge Sitar je zacelo s svojim delom. Predsednica je predstavila porocilo o delu društva za leto 2021, na katero ni bilo pripomb. Porocilo je posredovala tudi blagajnicarka Darinka Marn in tudi pri tem pripomb ni bilo. Posredovan je bil tudi plan dela za leto 2022 in financni plan za leto 2022. Za oba posre­dovana plana ni bilo pripomb. Clani društva so se strinja­ li s posredovanim in glasovali z dvigom rok. Obcni zbor smo koncali s pesmijo, ki so jo zelo lepo zape­Tudi letos smo izdali casopis Naša Jesen, ki je že 25. po li pevci naše skupine Aronija, za kar se jim zahvaljujem. vrsti. Casopis so dobile vse naše clanice in clani na dom. Predsednica društva je na koncu povabila vse prisotne Ostala porocila niso bila posredovana, ker so jih vsi lahko clane in goste, da ostanejo z nami na druženju. Hvala prebrali v casopisu. družini Špenko oz. gostilni pri Anzelnu in družini Gr­Predsednica društva je posredovala pismo župana Aca gic za postrežbo s hrano in pijaco. Hvala našim pover­Franca Šuštarja, ki je bil službeno odsoten in se je opra­jenikom, ki ste prinesli v domove našim clanom vabila vicil. Želimo si še nadaljnjega sodelovanja z obcino, ki se za obcni zbor, hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi odzove in nam pomaga, kadar pomoc potrebujemo. Hva­prostora, pri strežbi in pospravljanju, hvala vsem, ki ste la županu in Obcini Vodice. si vzeli cas in bili z nami. Sedmošolci na obisku MARIJANA ABE V sredo, 6. aprila 2022, so se ucenci 7. razredov OŠ Vodice odpravili v knjižnico Vodice, enoto Mestne knjižnice Ljubljana. Tam so v okviru nacionalnega projekta spodbujanja bralne kulture »Rastem s knji-go« spoznali knjižnico in knjižno gradivo. Seznanili so se z oddelki knjižnice, pravili, vpisom, izve­deli, zakaj brati in kako sodelovati pri mladinskih projek­tih, kot so Poletavci – poletni bralci (vsak, ki bere poleti, dobi priznanje in majico ter v naslednjem šolskem letu pri bralni znacki prebere eno knjigo manj) in Robinzoni­jada v informacijski džungli, ki je spletni kviz, pri kate­rem se poteguješ za glavno nagrado, tablicni racunalnik. E-oskrba na domu je odslej brezplacna TANJA DOMINKO TELEKOM SLOVENIJE E-oskrba je socialnovarstvena storitev socialnega servisa, ki starejšim, invalidom in kronicnim bolni­ kom omogoca samostojnejše, bolj varno in neodvi­ sno bivanje v domacem okolju, saj zagotavlja 24-urno povezavo z asistencnim centrom oz. zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoci, ce jo uporabniki po­ trebujejo. Uporaba bo za prvih 5.000 upravicencev do 30. septembra 2023 brezplacna. Telekom Sloveni­ je bo z vklopom prvih upravicencev zacel sredi aprila 2022. Do brezplacne storitve E­oskrba so upraviceni tisti, ki: • so starejši od 65 let in pretežni del dneva bivajo sami; • zaradi pridruženih kronicnih nenalezljivih bolezni spadajo v ranljivo skupino prebivalstva v primeru zbolevanja za koronavirusno boleznijo; • jim je v skladu s predpisi s podrocja invalidskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost; • v skladu s predpisi s podrocja invalidskega in pokoj­ninskega zavarovanja prejemajo dodatek za pomoc in postrežbo; • so stari 18 let ali vec in so zaradi nevroloških oziroma nevromišicnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljeni razlicnim neželenim dogodkom v okolju. Uporabnik E­oskrbe lahko asistencni center na pomoc poklice 24 ur na dan in vse dni v letu, in sicer s prepro­stim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je na­mešcen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoc na zapestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg za­pestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoc, hkrati pa detektor tudi samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistencni center. Uporaba opreme je zelo enostavna. Uporabniki bodo z narocilom storitve brezplacno prejeli varovalni telefon z gumbom za klic na pomoc, zapestnico z gumbom za klic na pomoc, mobilni detektor gibanja na obesku za klic na pomoc, SIM kartico z mobilnim paketom, ki omogoca neomejene do­hodne in odhodne klice ter prenos podatkov za potrebe izvajanja storitve E­oskrba, storitve asistencnega centra 24 ur na dan in vse dni v letu, tehnicno pomoc, vzdrževa­nje in možnost popravila. Za brezplacno namestitev opreme na dom uporabnika bo poskrbel Telekom Slovenije, namestitev je enostavna, brez vrtanja in posebnih napeljav. Namen zagotavljanja storitve E­oskrba je krepitev samo­stojnosti, varnosti in višje kakovosti življenja starejšim, bolnim in invalidnim osebam na njihovem domu z upo­rabo E­oskrbe. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Alen­ka Forte pravi, da bodo »storitve e-oskrbe znatno pripo­mogle k boljši kakovosti in varnosti bivanja starejših. Gre za projekt na celotnem obmocju Slovenije in bo v casu trajanja omogocil prejemanje storitve številnim upravicencem.« Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, pa pravi: »Veseli nas, da je vlada s pomocjo evropskih sredstev E-oskrbo, ki je v razvitih državah že se­stavni del socialnega varstva starejših, zagotovila brezplac­no in da tudi v Sloveniji koncno delamo pomembne korake v smeri zagotavljanja varnosti starejših, ki bivajo sami. Ob tem apeliram, da že sedaj razmišljamo tudi o zagotovitvi sredstev za podaljšanje možnosti korišcenja brezplacne storitve.« Zainteresirani za narocilo brezplacne storitve E­-oskrba lahko poklicejo na brezplacno številko 080 12 13 ali pošljejo sporocilo na eoskrba@telekom.si, vse informacije so na voljo tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Porocilo o kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda Vodice za leto 2021 MIHA BERGANT Pitna voda je voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se voda dobavlja iz vodovodnega omrežja iz sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Zakonodaja na podrocju oskrbe s pitno vodo doloca zah­teve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varo­vanja zdravja ljudi. V skladu z dolocili 10. clena Pravilnika o pitni vodi mora upravljavec izvajati notranji nadzor, ki zagotavlja skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v objektih za proizvodnjo, promet živil, pakiranje vode in v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cistern. Notranji nadzor mora biti vzpo­stavljen na osnovah HACCP (Hazard Analysis and Criti­cal Control Points) sistema, ki omogoca prepoznavanje mikrobioloških, kemicnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. V porocilu so obravnavani vzorci, odvzeti v okviru notra­njega nadzora pitne vode, in vzorci vode, odvzeti v okviru državnega monitoringa pitne vode. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja lju­di pred škodljivimi ucinki zaradi kakršnegakoli onesnaže­nja pitne vode, predpisuje Pravilnik o pitni vodi. Notranji nadzor v letu 2021 Vodooskrbni sistem Vodice se napaja s pitno vodo iz crpa­lišca Kuharjev boršt (Vodice), vodovoda Izviri pod Krvav­cem in vodovoda Iverje (Kamnik). S pitno vodo se oskrbuje približno 5000 prebivalcev na naslednjih obmocjih: Bu­kovica, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje, Povodje, Repnje, Selo, Skarucna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, Zapoge. V letu 2021 se je v omrežje vodovoda di­stribuiralo 345.896 m3 pitne vode. Na vodovodnem sis­temu je vzpostavljen sistem za avtomatsko dezinfekcijo s klorovim preparatom. V letu 2021 je bilo v okviru notra­njega nadzora odvzetih in laboratorijsko preiskanih dva­inpetdeset (52) vzorcev pitne vode iz crpališca in omrežja JV Vodice. Od tega je bilo oseminštirideset (48) vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave ter štirje (4) vzorci za fizikalno kemijske analize. Mikrobiološka preskušanja Tabela 1: Število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode v letu 2021 Legenda / opombe tabele: S ­ skladen vzorec N ­ neskladen vzorec Sk ­ skupaj V letu 2021 je bilo v okviru notranjega nadzora za mikro­biološke preiskave odvzetih in laboratorijsko preiskanih oseminštirideset (48) vzorcev pitne vode. Vzorci so bili preiskani v obsegu Escherichia coli, koliformne bakterije, skupno število mikroorganizmov pri 22 in 37±2°C, trije vzorci tudi na enterokoke in en vzorec na Clostridium per­fringens. Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode skladni z dolocili pravilnika. Kemijska preskušanja V letu 2021 so bili v okviru notranjega nadzora za fizikal­no kemijske analize odvzeti in laboratorijsko preiskani štirje (4) vzorci pitne vode. Glede na obseg opravljenih fizikalno kemijskih analiz so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode skladni z dolocili pravil­nika. Preskušanja v okviru državnega monitoringa 2021 V okviru državnega monitoringa pitne vode 2021 je bilo iz javnega vodovoda Vodice odvzetih sedem (7) vzorcev pitne vode. Od tega šest vzorcev v obsegu redne mikrobi­ološke preiskave ter meritve tempe­rature, prosti preostali klor, pH, ele­ktricne prevodnosti ter preskus vonja in okusa ter en vzorec v obsegu poleg navedenega še enterokoki, motnost, trihalometani, kovine, TOC, barva, amonij, nitrat, nitrit. Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav in fizikalno kemijskih analiz so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode skladni s pravilnikom. Ocena primernosti za oskrbo s pi-tno vodo Rezultati mikrobioloških in fizikal­no­kemijskih preskušanj pitne vode na Javnem vodovodu Vodice, ki je v upravljanju Javnega podjetja komu­nala Vodice, d. o. o., kažejo, da je pitna voda ustrezala zahtevam Pravilnika o pitni vodi. Ocenjujemo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2021 varna. Dvojno zlato na državnem racunalniškem tekmovanju BARBARA KERMAVNER Vsako leto se meseca novembra na podrocju racunalništva odvija tek­movanje v racunalniški logiki Bo-ber. Letos je na državnem nivoju tekmovalo vec kot 24.800 tekmo­valcev, med njimi tudi 103 ucenci OŠ Vodice. Tudi letos so Bobri z raznolikimi na­logami popestrili dneve udeležen­cem tekmovanja. Na šolskem nivoju je bronasta priznanja osvojila vec kot polovica, 55 tekmovalcev ­ 28 ucen­cev na razredni stopnji, 16 ucencev na predmetni stopnji in 11 ucencev na Podružnicni šoli Utik. Cestitamo vsem tekmovalcem. Upam, da se tek­movanju pridružijo tudi prihodnje leto. Na državno tekmovanje se lahko uvr­stijo le ucenci od 6. do 9. razreda in to le tisti, ki spadajo v odstotek najbolj­ših v državi. Letos sta nas z uvrstitvi­jo razveselila Daša Pajor iz 8. razreda in Ajd Hodžar iz 9. razreda. V soboto, 19. 2. 2022, je na Fakulteti za racunalništvo Ljubljana, potekalo državno tekmovanje, zaradi ukrepov preprecevanja okužb je bilo nekoliko okrnjeno, brez podelitve priznanj in skupnega iskanja »zaklada« (koncne rešitve iskalnih nalog). Daša Pajor in Ajd Hodžar sta nas izvrstno zastopala. Daša je osvojila zlato priznanje in 9. mesto v državi, Ajd pa je zlato priznanje obogatil s 3. mestom v državi. Cestitke obema, ponosni smo na vaju! Koncert in dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu DRAGI CUK TANJA DEBEVEC „Bog ni imel dovolj rok, da bi vlekel otro­ke iz težav, zato je iznašel mame.“ (Alice Lumpkin) V Sloveniji materinski dan obe­ ležujemo 25. marca, na dan kr- šcanskega praznika Gospodovega oznanjenja, Marijinega praznika, ki je postavljen devet mesecev pred božicem. V Katoliški cerkvi na Slo­ venskem se je s tem dnem tudi kon- cal teden družine. Župnijska karitas Vodice je z veseljem prisluhnila po­ budi mamic s Skarucne in iz Po- lja za organizacijo dobrodelnega koncerta ob materinskem dnevu. Dobrodelna prireditev „za pomoc UKRAJINI“ na Skarucni je z nasto- pom mladih talentov lepo uspela. S skrbno izbranimi besedami sta pro­gram povezovala Jože Podgoršek in Marko Perko, tudi njuni otroci so bili namrec med nastopajocimi. Njuna beseda je – upoštevaje namen pra­znika – še posebej nagovorila mami­ce, prikrajšani pa niso bili niti drugi prisotni. Kulturni program so izvedli bi bili, saj so nekateri nastopajoci že vsem nastopajocim, uciteljicam in ucenci glasbenih šol (Zavoda sv. Sta­dobitniki državnih in mednarodnih uciteljem za lepo pripravljen in izve­nislava ter Glasbene šole Lartko) ter priznanj. Najvec pa je štela pozitivna den program, enaka zahvala pa gre nastopajoci, ki so svoje znanje pri­in srcna energija, ki je izžarevala iz tudi obema povezovalcema progra­dobili drugod. Med slednjimi nas je s vseh nastopajocih. ma ter gospodinjam, ki so prispevale svojim plesom navdušila plesalka iz Ker so se nekoliko že sprostili pre­okusno pecivo. plesnega centra Bolero, posebno toc­ventivni zdravstveni ukrepi, smo si Nazadnje gre velik hvala tudi vsem, ki ko pa sta pripravila tudi nadobudna lahko po koncani prireditvi besede ste prispevali svoj dar za pomoc Ukra­harmonikarja in mladi recitator. Pri­izmenjali tudi zunaj, ob dobrotah, ki jini in Ukrajincem, ki so ta cas v veliki reditev se je zakljucila s tocko prije­so jih prinesle naše skrbne mame in stiski. Zbrana denarna sredstva, in tnega Otroškega cerkvenega zbora iz babice. Topel soncen dan je še doda­sicer 1034 evrov, je Župnijska karitas Šinkovega Turna, ki je zapel dve pe­tno popestril naše doživetje. Veselje Vodice že poslala na Slovensko kari­smi, posveceni materam. na obrazih prisotnih je povedalo vec tas. Zbrani v dvorani smo bili navdušeni kot vse besede. Ob tej priložnosti se Vseh trpecih se lahko spomnimo tudi nad programom in izvedbo. Kako ne Župnijska karitas Vodice zahvaljuje v molitvi. V Slovenski Istri mimoza cveti in rožmarin diši MARINA KOPAC VERONIKA GJURIN Ko pokukajo prvi zvoncki iz trave in narava oživi, oži­ vimo tudi zelišcarice. Naš prvi postanek je tradicionalno Ravbarkomanda, av­tocestno pocivališce, kjer prija kavica. Pot nas nato pelje do Divace, travnika, kjer bodo cez nekaj tednov iz zemlje pogledale velikonocnice. Zašcitena rastlina je to, ki po­trebuje za svojo rast soncna, kamnita tla, suha travišca in je svoje ime dobila zato, ker obicajno cveti okoli velike noci. Me pa smo nabirale dren. Rek, da je nekdo zdrav kot dren, je povezan prav s to rastlino. Dren raste na kraških planjavah in je cenjen tudi v ljudskem zdravilstvu. Že od anticnih casov so ga ljudje uporabljali proti driski in vro­cini. V plodovih so nakopicene creslovine, vitamin C, slu­zi in železo. Okusen je caj iz posušenih plodov in listov, jeseni pa delamo marmelado iz drnulj. Pot nadaljujemo do Kort, najvecjega naselja v zaledju ob­cine Izola. Korte so znacilna istrska vas in središce izol­skega podeželja. Na južnih pobocjih so oljcniki in vino­gradi. Me smo se podale po poti Kaštelirja, arheološkega najdi­šca, ki s svojimi 1230 kvadratnimi metri predstavlja eno vecjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Ob poti rastejo lucnik, divji por, hermelika, šparglji … Me pa se ustavimo še v oljcniku in obnovimo znanje o oljcnih listih, ki tudi uspešno znižujejo krvni tlak. Po kratkem postanku za malico in klepet, nadaljujemo pot proti Novi vasi nad Dragonjo, ki se omenja že leta 1300. V 17. stoletju je popolnoma opustela zaradi kuge, nato pa je beneška oblast vanjo naselila nekaj družin iz Dalmacije. Danes živi tu 234 ljudi in pocasi se vracajo tudi mlajši. Vašcani so že vcasih obdelovali vinograde, njive in oljcne nasade in se ukvarjali z domaco obrtjo. V kraju so bile tudi torklje oziroma stiskalnice oliv in tako je še danes. Vašcani se trudijo ohranjati kulturno dedišcino, ki pripo­more k prepoznavnosti vasi. Tako skrbijo za vaški muzej, ki prikazuje starodaven nacin življenja domacinov, zani­miv je kulturni dom, dom krajanov, z odrom in z velica­stnimi stenskimi poslikavami. Tradicionalno vsako leto priredijo praznik vina in cesna, ki v vas pripelje obiskovalce iz širše Slovenije. Hvaležne naši mentorici Veroniki, ki za nas vedno naj­de še neodkrite lepote naše domovine, smo se poslovile z željo, da nas pot spet kdaj pelje novim dogodivšcinam naproti. In še misel za konec: »Oljka je kot mati. Lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te ne bo nikoli pozabila.« Ucilnica na prostem in slovenski kozolec v Vrtcu Škratek Svit HEDVIKA ROSULNIK Lanskega oktobra smo se v vrtcu Škratek Svit Vodice neizmerno raz­veselili donacije podjetja KOVINC d. o. o., iz Lahovc lastnika in direk­torja Damjana Žvelca, ki je v sklad vrtca prispeval vec kot 7.000 evrov. Plemenito dejanje v obliki donacije smo želeli dobro porabiti, oplemeni­titi in trajnostno umestiti v prostor centralnega vrtca v Vodicah. Odlocili smo se za izgradnjo manjšega kozol­ca, toplarja, namensko grajenega za potrebe vrtca, za ucilnico na prostem. Kozolec je eden najbolj poznanih ele­mentov slovenske kulturne dedišci­ne. Prvotno je bil namenjen sušenju trave, žit, shranjevanju … Žal številni kozolci danes propadajo. V Deželi ko­zolcev v Šentrupertu stoji 19 kozolcev, izvirnih oz. njihovih restavriranih razlicic, tudi najstarejši Lukatov to­plar, iz leta 1795, ter kulturni spome­nik državnega pomena, Simoncicev kozolec, iz leta 1936. S postavitvijo kozolca smo želeli ohranjati sloven­sko ljudsko arhitekturo, dedišcino, znacilno za podeželje. Uporabili smo slovenski les, kozolec so nam izdelali domaci mojstri. Pokrit je s skodlami in funkcionalno urejen v ucilnico na prostem za predšolske otroke. Da smo pridobili ucilnico na prostem, ki ima razlicne funkcije, se najprej zahvaljujemo Damjanu Žvelcu. Po­leg donacije nam je podjetje KOVINC brezplacno izdelalo vse potrebne ko­vinske elemente, nerjavne podstavke za nosilne tramove in ogrodje za stole – hlapce. Staticni izracun za postavi­tev kozolca je brezplacno izdelal Iz­tok Nastran iz Nove ulice, za kar se mu zahvaljujemo. Potrebnega je bilo veliko sodelovanja, dela, da stoji naš kozolec ­ ucilnica na prostem. Nacr­tovanj, pridobitev gradbenega dovo­ljenja, umestitev v prostor, izdelava temeljev, postavitev. Novo pridobi­tev bomo s ponosom predstavili par­tnerjem v sklopu obiska Erasmus v našem vrtcu, ki bo v sredini aprila. V okviru mednarodnega projekta, v ka­terem si s partnerji prizadevamo za kvalitetnejše ucenje na prostem, smo pridobili vec kot 19.000 evrov na­menskih sredstev. Del sredstev smo poleg stroškov mobilnosti, namenili tudi ucilnici na prostem. Pri projektu je z investicijskimi sredstvi sodelo­val tudi ustanovitelj, Obcina Vo-dice. S postavitvijo ucilnice na pro­stem sledimo našemu cilju: ustvar­janju spodbudnega ucnega okolja na prostem, aktivni vlogi otroka in vzgojiteljice. Kozolec bo prostor za aktivno ucenje na prostem, gibanje, igro, pocitek, v poletnih mesecih bo zagotavljal senco. Otrokom bo nudil številne možnosti, spodbude, tudi spoznavanje naše bogate dedišcine. Kajti ob kozolcu niso samo gredice, pac pa tudi otroške grablje, koš, raz­iskovalne gajbice … in celo košara za piknik. Tako bodo otroci vrtca, tudi iz obeh enot v Utiku in Skarucni, ob posebnih dnevih v naravi uživali na pravem pikniku, ob peki hrenovk, re­zanju zelenjave, pizzi. Iskrena hvala Damjanu Žvelcu in vsem, ki ste po­magali in sodelovali pri izgradnji na­šega kozolca. S ponosom cakamo na otvoritev. Razstava v Knjižnici Vodice in poucni kviz za osnovnošolce MARIJANA ABE RAZSTAVE v knjižnici Vodice Razstava v marcu/aprilu 2022 - V sodelovanju z Mestno knjižnico Lju­bljana so clani društva Lipa Domžale v prostorih Knjižnice Vodice pripra­vili razstavo izdelkov študijskih sku­pin, ki se ukvarjajo s punckami za Unicef, klekljanjem, slikarstvom, ke­ramiko in mozaiki. Razstavo si lahko ogledate v casu uradnih ur knjižnice od 28. marca 2022 do 28. aprila 2022. Društvo Lipa, Univerzo za tretje živ­ljenjsko obdobje Domžale, obiskujejo slušatelji iz razlicnih obcin, ki so bli­zu obcini Domžale. Z nadgradnjo in bogatenjem svojega znanja pa se že­lijo predstaviti tudi v svojih krajih, zato Društvo Lipa v sodelovanju s knjižnico Vodice z najvecjim veseljem vabi obcane in obcanke, da si ogleda­jo prave umetnine, nastale s srcem in predanostjo v jeseni življenja. Po besedah Marjana Ravnikarja, predsednika Društva Lipa Domžale, zelo radi razstavljajo v obcinah, od koder prihajajo njihovi slušatelji. Na odprtju razstave smo imeli tudi zelo bogat kulturno­glasbeni pro­gram. Ce bi radi razstavljali v knjižnici Vodice, pišite na vodice@mklj.si. SPLETNI KVIZ (od 9 do 15 let): Robinzonijada v informacijski džungli Robinzonijada v informacijskih džungli je spletni kviz Mestne knji­žnice Ljubljana (MKL), namenjen mladostnikom druge in tretje triade osnovne šole. Spodbuja razvoj elek­tronske in informacijske pismenosti. Zacetki Robinzonijade segajo v leto 2000, ko so tekmovalci na podlagi fi­zicnega vprašalnika iskali knjižnicno gradivo ter odgovarjali na vprašanja. Tako so pridobili znanje o informacij­ski tehnologiji, elektronskem katalo­gu, knjigah in knjižnicnem redu. Kviz je v spletni obliki zaživel leta 2014, ko smo ob posodobitvi spletne stra­ni pripravili posebno aplikacijo za spletne kvize. Kvizi, ki so objavljeni na otroški in mladinski podstrani, so poucni, zabavni in slikoviti, ponujajo pa razlicne možnosti odgovarjanja na zastavljena vprašanja. Mladostniki spoznavajo razlicne elektronske baze podatkov MKL. Pri reševanju Robin­zoni in Robinzonke niso nikoli pre­pušceni sami sebi, saj je ob vsakem vprašanju objavljen tudi namig, ki je kažipot do spletne strani s pravilnim odgovorom. V Mestni knjižnici Lju­bljana vsako leto pripravimo zakljuc­no prireditev s povabljenimi nastopa­jocimi gosti, ki mladim ponudijo obi­lo zabave in smeha, nato izvedemo žreb nagrajencev. Ce imaš vsaj 9 in ne vec kot 15 let in se ob iskanju odgovorov v džungli informacij zabavaš, potem te vabimo k reševanju spletnih kvizov. Kvize lahko rešuješ do vkljucno 23. 11. 2022. Nagrajenci bodo razglašeni na zakljucni prireditvi, ki bo dne 25. 11. 2022 ob 18.00. Sponzor glavne nagrade, tablicnega racunalnika, je Telemach. Ne pozabite ODDATI OBRAZCA! V bralnem projektu MESTO BERE lah­ko sodelujete clani Mestne knjižnice (16+), ki boste prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama priporocenih knjig in nam do 3. maja 2022 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e­obra­zec. Poznate rastline, ki škodijo našemu okolju? HELENA CERIN Za naše okolje je poleg cistilnih ak­cij, ki jih imamo v naši obcini vsa­ko leto v aprilu, pomembno tudi, da poskrbimo za zajezitev širjenja rastlinskih vrst, ki škodijo našemu zdravju in zdravju našega planeta. Nezaželenim agresivnim rastlinskim vrstam, ki jih je clovek hote ali nehote prinesel iz tujine ali so za to poskrbe­le živali selivke, pravimo invazivne tujerodne rastline. Škodljive vplive imajo na domorodne vrste in ekosis­teme, pa tudi neposredno na zdravje ljudi in na gospodarstvo. Tujerodne vrste rastlin so v Sloveni­jo zašle na razlicne nacine. Nekatere rastline so ljudje namerno prinesli, druge pa so k nam prišle z embala­žo, prevoznimi sredstvi ali drugimi izdelki. V vsakem primeru je njihova prisotnost nevarna, saj ogrožajo biot­sko raznovrstnost, s seboj prinašajo eksoticne bolezni in zajedavce. Naj­bolj problematicna je ambrozija, ki je najbolj razširjena in je vzrok številnih alergij. K zatiranju širjenja invazivnih tujero­dnih rastlin lahko z drobnimi ukrepi prispevamo tudi sami. Poucimo se o tujerodnih invazivnih vrstah in jih zaznavamo, jih ne sadimo na svoje vrtove ter smo dosledni pri odstra­njevanju. Metode za omejevanje šir­jenja teh trdoživih rastlin so redna košnja, prekrivanje rastišc s folijo in lesnimi sekanci, odstranjevanje ra­stlin s koreninami vred … Nevarne rastline na naših vrtovih in ob cestah Tujerodne invazivne rastlinske vrste najpogosteje rastejo ob cestah in žele­ Veliki pajesen Sirska svilnica znicah, gradbišcih, zapušcenih vrto­vih in njivah ter ob vodah. Na naših vrtovih so pogoste neza­želene invazivne rastline veliki pa-jesen, sirska svilnica in žlezava nedotika. Veliki pajesen je bil v pre­teklosti pogosto zasajen na javnih ze­lenih površinah. Vsa drevesa še niso odstranjena, zato se s semeni širi v naravno okolje. Sirske svilnice na jav­ne površine ne sadijo vec, a je zaradi papagajckom podobnih plodov pone­kod še vedno priljubljena vrsta. Tudi žlezava nedotika še vedno raste po naših vrtovih. Ob naših prometnicah je najbolj raz­širjena ambrozija ali pelinolistna žvrklja. V Sloveniji od leta 2010 ve­lja Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki doloca  ukrepe za preprecevanje širjenja in zatiranje pelinolistne am­brozije (Ambrosia artemisiifolia L.) in drugih  neofitnih vrst iz rodu Ambro­sia. Uredba je kratka in jasna. Pravi, da mora vsak imetnik zemljišca, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprecevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe: odstraniti škodlji­ve rastline s koreninami vred ali od­straniti njihov nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v rastni dobi ne obraste vec. Nadalje mora na lastne stroške opraviti redna opazovanja ze­ Žlezava nedotika mljišc v rastni dobi do konca septem­bra. Na Direkciji RS za infrastrukturo pra­vijo, da izvajajo vsa redna vzdrževal­na dela (med katerimi je tudi redno vzdrževanje vegetacije) v skladu s koncesijsko pogodbo in veljavno za­konodajo v Republiki Sloveniji. V pri­meru ambrozije njihovi koncesionarji poskušajo omejiti širjenje s pogosto košnjo. Sosednje zasebne/javne povr­šine po Odredbi pa niso v pristojnosti koncesionarja,  ampak imetnika ze­mljišca. Poleg ambrozije so razširjene tuje­rodne invazivne rastline ob cestnih robovih še japonski dresnik, veliki pajesen, žlezava nedotika in ka­nadska zlata rozga. Direkcija RS za infrastrukturo je v letu 2021 zacela izvajati poskuse na testnih poljih, tj. lokacijah, kjer bo poskušala zatreti rast japonske­ga dresnika z razlicnimi metodami po priporocilih Zavoda RS za varstvo na­rave (npr. z redno 14­dnevno košnjo, s cišcenjem pokošenega materiala, prekrivanjem rastišc z varjenimi mre­žami, t.i. zajcja  mreža, prekritje s foli­jo in plastjo lesnih sekancev). Ce se bo katera od metod izkazala za uspešno, jo bodo razširili še na druge lokacije. V prihodnjih letih (z novo  koncesij­sko pogodbo) bodo koncesionarji do­datno uporabljali tudi stroj za ekolo­ Koristno Zakaj s sterilizacijo in kastracijo prispevate v živali ni dovolj domov! Bodimo torej odgovorni lastniki in socutni tudi do brezdomnih mack, ki imajo predvsem v zimskem casu velike težave najti primerno zavetje, hrano in tekoco vodo. Številnim žal tudi ne uspe. V te namene lahko koristite možnosti subvencioniranja sterilizacije in ka­stracije s strani mnogih obcin, ki so najpogosteje na razpolago v spomla­danskem in jesenskem casu, v neka­terih obcinah, kjer se še bolj zavedajo perece problematike prostoživecih mack, pa skozi celo leto. Ce ste se od­locili za odgovorno lastništvo, eticno ravnanje, se lahko obrnete na vaše lo­kalne ambulante za živali, veterinar­ske postaje ali društva ter zavetišca, ki vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja in razbijali mite, ki so glede kastracije in sterilizacije še ve­dno prisotni. skupno dobro? DRUŠTVO REKS IN MILA IZ MEDVOD Kastracija in sterilizacija sta po­sega, katerih pomena veliko ljudi še vedno ne razume v polnem ob-segu. Vecina ljudi ju dojema zgolj kot storitvi, ki ju veterinarji ponu­jajo svojim strankam, a v resnici gre za veliko vec. Gre za dve možnosti, ki ju ima lastnik, da v skladu z 11. clenom Zakona o zašciti živali poskrbi za preprecitev rojstva nezaželenih živali. Drugi dve možnosti sta osamitev in kontracep­cija. Posega sta rutinska in ju macke v glavnem dobro prenašajo. Kastra­cija in sterilizacija pa ohranjata tudi zdravje naših štirinožnih prijateljev. Preprecujeta in zmanjšujeta namrec pojav raka na reproduktivnih orga­nih, žlezah ter vnetja. Poleg tega se macke manj potepajo in pretepajo, zmanjšuje se število njihovih smrti v avtomobilskih nesrecah, zmanjša se tudi prenos nalezljivih bolezni (npr. macja levkemija). Prihranjeno nam je tudi macje markiranje z urinom (ki zelo smrdi) in klicanje, mijavkanje ter tuljenje. Pozabiti ne smemo, da ima macka letno vec gonitvenih ciklusov in ima teoreticno lahko leglo v vseh letnih casih. Spolno zrelost pa macka doseže obicajno že okoli šestega mese­ca starosti. Dejstvo pa je, da za vse te • PMS težave • pogoste migrene. THEA, Matejka Letnar, s.p. U.k 4a, Vodice 031/601-725 Obvestila in POT K SOSEDU 2022 - dobrodelni pohod za vse generacije - Kdaj: sobota, 14. maja 2022; zbiranje (Poslovna cona Komenda) med 7:30 in 8:00, start ob 8:00, predviden zakljucek 12:00 Pot je krožna: PC Komenda - Mlincki - Koseški hrib - Koseze (cerkev sv. Štefana) - Vodice - PC Komenda; skupno 13,5 km Na cilju: pogostitev z golažem Startnina: 5 €, zbrana sredstva bomo namenili dobrodelni organizaciji v obcini Vodice Podrobnosti pohoda in predprijava na spletni strani: www.uppg.si. 11 Za sodobno, razvito, zeleno in do ljudi prijazno Slovenijo. Narocnik: NSi Obvestila Za skupno prihodnost Obvestila Leposlovje za odrasle Max, Seeck: Mreža zla (kriminalni roman) Charlotte, Levin: Ce te ne morem imeti (kriminalni roman) Leposlovje za otroke in mladino Avgust, Demšar: Tajkun (kriminalni roman) Matt, Haig: Polnocna knjižnica (družbeni roman) Lucy, Coleman: Poletje v Provansi (družbeni roman) Leďla, Slimani: Dežela drugih (družbeni roman) John, Van Wyhe: Darwin: plovba okoli sveta in teorija evolucije (biografija) Strokovno gradivo za odrasle Strokovno gradivo za otroke in mladino kronika PRODAJALNA VODICE Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 trg-vodice@kzmedvode.si Odpiralni cas: od ponedeljka do petka od 7:00 do 19:00 ure ob sobotah od 7:00 do 13:00 ure