TRGOVSKI LIS rpfi Časopis saiat trgovino, Industrijo in ■»v «•» Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SMS letno ISO D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. ]Q 45 D, mesečno 15 D; z.a inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIL Telefon što»v. 5LS2T- LJI1BLJANA, dne 17. januarja 1924. Telefon štev. ŠTEV. 8. Dr. Pran Ratej, dekcijski svetnik oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Ukinitev oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ob novem letu so prinesli časopisi vest iz Beograda, da se sporedno z likvidacijo pokrajinske uprave za Slovenijo izvrši tudi likvidacija ljubljanskega oddelka manistrstva za trgovi-ap in industrijo, ki kot samostojen urad preneha poslovati ter preide pod direktno upravo velikega župana v Ljubljani in Mariboru. Samostojni ministrski oddelki so se svoječasno osnovali v pokrajinah v svrho razbremenitve centralnih obla-slev v Beogradu, ki bi sicer ne bila mogla zmagovati poslov z ozirom na različne zakone in druge tehnične težkoče. Uredba o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo določa v členu 4.: »Dokler se ne izenači zako-nodajstvo in izvrši likvidacija pokrajinskih poslov, more ustanoviti minister v posameznih pokrajinah oddelke, katerih pristojnost določi ob njih ustanovitvi.« Na izenačitev zakonov bomo po dosedanjih izkušnjah čakali ie dolgo vrsto let in zato se je vlada preko tega določila lotila likvidacije pokrajinskih uprav kakor tudi samostojnih ministrskih oddelkov, ki so •bili pojav poprevratne dobe in so nekako doslužili. Ministrski oddelek v Ljubljani, ki je nasledil ob prevratu nastalo poverjeništvo za trgovino in obrt in poznejši oddelek za trgovino in obrt deželne vlade za Slovenijo, se je ustanovil ysled dejanske potrebe ter je vršil v interesu našega trgovstva, obrtništva in industrije svojo nalogo, ki v neurejenih povojnih razmerah ni bila lahka, ker je imel dostikrat brez vsakih direktiv odločevati kot zadnja instanca v važnih gospodarskih vprašanjih. Nameravana ukinitev oddelka je sedaj posledica izvedbe zakona o obči državni upravi in uredbe o razdelitvi države na oblasti, kakor je to v ustavi predvideno. Sedaj, ko je začela poslovati oblastna uprava v Ljubljani in Mariboru, postane vprašanje aktuelno, kako likvidirati posle oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, ne da bi vsled tega trpeli interesi trgovstva in obrtništva v Sloveniji. Likvidacija ne bo povsem lahka, ker v delokrog oddelka spadajo med drugimi tudi agende, ki jih iz stvarnih razlogov ne bo mogoče razdeliti na oblasti. Predno se moremo dotakniti vprašanja delitve agend, je potrebno predvsem navesti posle, ki spadajo v po^ dročje oddelka ministrstva za trgovino in industrijo in so naslednji: I. Oddelek sam. 4. Stvari obrtnega reda in drugih obrtno obratovanje uravnajočih predpisov, kolikor se ne nanašajo na obrtno delovno pravo, na varstvo delavcev in na socijalno zavarovanje. 2. Industrijske in trgovinske stvari. 3. Stvari glede posredovanja zasebnih kupčij. 4. Stvari krošnjarstva in potnih obratov. 5. Javna skladišča in javne tehtnice. 6. Hranilnice po hra-nilničnem regulativu. 7. Delniške družbe. 8. Zavarovalnice po zavarovalnem regulativu. 9- Posli glede trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-JjanL 10. Tujski promet. IL Pododdelki In strokovne šole. 1. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani z eskpozituro v Celju. 2. : Meroizkustvo (meroizkusno nailzorni--šivo v Ljubljani in meroizkusni ura- di). 3. Obrtno šolstvo (tehniška srednja šola v Ljubljani, strokovna šola za puškarstvo v Kranju, učna delavnica za košarstvo v Ljubljani in v Radovljici in obrtno - nadaljevalne šole). 4. Trgovsko šolstvo (trgovska akademija v Ljubljani, dvorazredna trgovska šola v Ljubljani, v Celju in v Mariboru ter nadzorstvo glede zasebne trgovske šole v Novem mestu in trgovske nadaljevalne šole). 5. Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani s čipkarskimi šolami in učnimi tečaji na deželi. 6. Gospodinjske šole (Ljubljana 2, Celje, Maribor, Ptuj in Trbovlje). Kako naj se te agende razdele? Pod I., točka 1. do 4. navedene posle je mogoče razdeliti na ljubljansko in mariborsko oblast brez posebnih ovir, dasiravno bodo nastale pri tem neke težkoče pri obrtnem zadružništvu. Sedaj obstoje namreč nekatere strokovne zadruge za celo Slovenijo s sedežem v Ljubl jani (n. pr. za zobo-tehnike, fotografe), ki bi jih po razdelitvi agend oddelka bilo treba tudi razdeliti na obe oblasti, a bi potem radi razmeroma malega števila članov mogle le životariti, da ne govorimo še posebej o zvezah kot potrebni višji organizaciji obrtnih zadrug in trgovskih gremijev, ki bi naj obstojale skupno za obe oblasti. Posli glede javnih skladišč bodo prešli po zakonu o javnih skladiščih na ministrstvo, dočim bodo stvari javnih tehtnic ' prešle na oblastno upravo v Ljubljani in Mariboru. Administrativne kakor tudi nadzorstvene posle glede hranilnic, ustanovljenih po hranilničnem regulativu, opravlja oddelek ministrstva za trgovino in industrijo po odločbi ministrstva v prvi inštanci. Ti posli bi prešli brez težkoč na velika župana. Nekoliko drugače je pa to pri delniških družbah in pri zavarovalnicah, glede katerij je podana v prvi instanci ministrska kompentenca in izvršuje oddelek te agende le vsled pooblastitve ministrstva. Ti posli bi prešli po likvidaciji oddelka na ministrstvo v direktno izvrševanje; velika župana v Ljubljani in Mariboru bi bila eventualno izvršilna organa v konkretnih slučajih. Posli glede trgovske in obrtniške zbornice so po zakonu o trgovskih in obrtniških zbornicah prešli na ministrstvo. Ker obstoja za obe oblasti ena zbornica v Ljubljani — dve zbornici bi bili nepotreben luks us za Slovenijo — bi bil veliki župan na sedežu zbornice izvršilni organ ministrstva. Referat za turistovski promet naj bi ostal iz naravnih razlogov v Ljubljani, ker en referat zadošča za obe oblasti. Če pogledamo dalje agende, navedene zgoraj pod II., vidimo takoj, da jih je nemogoče razdeliti. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima sicer v Celju svojo ekspozituro, torej v okolišu mariborske oblasti, vendar se je ta ekspozitura ustanovila le radi tega, ker je bil v Celju že eksponiran uradnik za izvrševanje poslov obrtnega zadružnega nadzomištva na ozemlju bivše Štajerske. Razdelitev urada, ki radi pomanjkanja denarnih sredstev itak le vegetira, je nemogoča že radi prideljenih strokovnih učiteljev za čevljarstvo,, krojaštvo, pletar-stvo in keramiko, ki zadoščajo za obe oblasti. Za meroizkustvo obstoji meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani, ki zadošča za obe oblasti in mu morajo ostati podrejeni tudi meroizkusni uradi v mariborski oblasti. Meroizkusno nadzorništvo bo gotovo podrejeno neposredno ministrstvu. Kar se pa tiče strokovnega šolstva, t. j. obrtnih, trgovskih in gospodinjskih šol, bi morali ti posli, kolikor so administrativnega značaja, ostati nerazdeljeni pri ljubljanski oblastni upravi, ako jih ne bo ministrstvo centraliziralo in sicer tudi v budžetarnem pogledu. V kakšen položaj bi prišli ti naši važni strokovni učni zavodi v zadnjem slučaju, si lahko mislimo, ako samo premerimo dolgost zračne črte Beograd — Ljubljana. Državno strokovno šolstvo je vsled naravnega razvoja koncentrirano v Ljubljani in sta v okolišu mariborske oblasti le j dve nižji trgovski šoli (Celje in Maribor). Nadzorstvo nad vsemi strokovnimi šolami v Sloveniji bi moralo radi toga bili pri ljubljanski oblastni upravi. Preostane še Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, glede katerega se pripominja, da ga je že radi tega nemogoče razdeliti, ker deluje skoraj izključeno na teritoriju ljubljanske obasti. Iz teh izvajanj sledi, da je dana možnost razdeliti agende, navedene zgoraj pod I., izvzemši posle glede trgovske in. obrtniške zbornice in referata za tujski promet, da pa je razdelitev uradov in zavodov, navedenih pod II. ter nanje se nanašajočih administrativnih in nadzorstrenih poslov iz stvarnih in financijelnih razlogov neizvedljiva, ker navedeni uradi in učilišča zadoščajo v sedanjem obsegu popolnoma potrebam obeh oblasti; in če bi si tudi brez ozira na finančno stran zadeve hoteli dovoliti luksus delitve, bi-si ga ne mogli, ker bi ne bilo na razpolago dovolj usposobljenih strokovnih moči. Slične težkoče bodo nastale gotovo tudi pri delitvi drugih oddelkov centralne in pokrajinske upravo v Ljubljani, kakor n. pr. pri oddelku za kmetijstvo radi kmetijskih šol. Tako bo moralo priti do neenake delitve agend oddelka ministrstva za trgovino in industrijo med mariborsko in ljubljansko oblastno upravo, kar bo morda dalo ministrstvu, da se izogne tej neenakosti, povod za prevzem gotovih poslov, ki jih ni mogoče razdeliti v neposredno izvrševanje. Odločitev vlade v tem pogledu bo načelne važnosti za nadaljni gospodarski razvoj Slovenije. Najbrže bo pa prišlo do nekega izrednega stanja, da bo namreč ljubljanska oblastna uprava segala v teritorijalno področje mariborskega velikega župana. Potemtakem bi imeli »višjega«, ve-kega župana v Ljubljani in »nižjega? velikega župana v Mariboru, dasiravno mariborska oblast glede števila prebivalstva, velikosti teritorija in gospodarske važnosti ne bo nič zaostajala za ljubljansko oblastjo. Saj spada po uredbi o razdelitvi države na oblasti k mariborski oblasti poleg Prekmurja celd Medjimurje, ki ga pa Hrvati menda ne bodo hoteli zlepa izpustiti. Da pa tudi ljubljanska oblast v teni pogledu ni prikrajšana, ima dobiti — mimogrede omenjeno -r- po rečeni uredbi »kompenzacijo« tam doli blizu sinjega morja, namreč — Ka-stav. Pa dostikrat se pri nas zakoni ne izdajajo zato, da bi se morali res izvesti. V pogledu striktne izvedbe državna uprava ne pozna nobene ša-. le, edinole pri slovitih finančnih zakoniti in pri zakonu o taksah in pristojbinah, ki izhajajo perijodično v vedno bolj povečani in izboljšani izdaji«. Preosnova naše državne uprave, ki je v ustavi in njenih izvršilnih zakonih določena, je vsekakor eksperiment, ki se lahko obnese ali pa tudi ne. 4o se bo kmalu pokazalo. Življenje narodov se ne ravna vedno po pisanih zakonih, marveč zakoni se morajo ravnati in biti napravljeni po življenskih, gospodarskih in kulturnih potrebah ljudstva. Ako oblastne uprave v svojem ustroju ne bodo ustrezale tem potrebam, bodo na njih mesto morale stopiti druge priklad-nejše tvorbe in oblike. Železni trg in pogajanja železnih industrijalcev. potekajo vendar za enkrat ni prišlo* do popolnega soglasja med celokupno češkoslovaško in avstrijsko železno industrijo. Premagati je še več znatnih diferenc. Zatrjuje se pa, da se je doseglo soglasje med Alpine Montan-gesellschaft, največjim avstrijskim podjetjem ter med vodilnimi češkoslovaškimi obrati. Čuje se, da so se tudi pogodili glede kupčije v Jugoslaviji. Če je temu teko, utegne postati skupen nastop tuje konkurence posebno občuten za naša domača podjetja. Čas je torej, da dobi domača produkcija pri nas času in potrebam primerno carinsko zaščito. Domače produkcije nam je treba, saj je znano, da tuja podjetja v deželah brez lastne industrije ne poznajo nobene sentimentalne prijenljivosti in tirajo neizprosno trde cene. V cenah so ponižni le, dokler izpodnašajo domačo konkurenco. Zadnje dni so poročali nekateri naši listi v Jugoslaviji, da je kartel med češko in avstrijsko železno industrijo perfekten ter da so v to kartelno skupino privzeta tudi jugoslo-venska podjetja med temi največje železno podjetje v Jugoslaviji Kranjska industrijska družba. Te vesti tako malo odgovarjajo dejstvom, kakor pruzne novice o dobavljanju žice za valjanje v Jugoslavijo, katere robe se pri nas izdela več kot dovolj za malenkostno potrebo. Razmere v železni industriji v Avstriji, Češkoslovaški in Jugoslaviji že dolgo časa niso ugodne. Postati utegnejo še neprijetnejše, ko se umirijo prilike v Nemčiji in nemški železni kolos zopet poseže mogočno na trg. Občni zastoj v kupčiji vsled draginje kredita in pomanjkanja denarja neugodno učinkuje tudi na železno stroko. Padanje francoskega in belgijskega franka utegne, če se bo nadaljevalo, tudi za belgijsko in francosko železno industrijo ustvariti vse druge konkurenčne pogoje tudi za balkanske dežele, ki imajo slabo valuto. Valutni stresljaji lahko naenkrat izpre-mene celoten tržni položaj. Novi konkurenti se utegnejo pojaviti čez noč. Naša železna industrija v Jugoslaviji in Sloveniji ima spričo težav v prometu in vsled odvisnosti od inozemstva za najvažnejše sirovine tem težji položaj celo na domačem trgu, ker je carinska zaščita malenkostna in daleč zaostaja za ono, ki jo uživa daleko močnejša železna industrija v Avstriji in Češkoslovaški, da o zaščiti laške industrije niti ne govorimo. Ker je bil trd boj za tržišča med češkoslovaško in avstrijsko železno industrijo po Često derutnih cenah, se že dalj časa vrše pogajanja za dogovor glede prodajnih pogojev med vodstvi češkoslovaške in avstrijske Železne industrije. Po poročilih pogajanja dobro Pred volitvami v dohodninske komisije. Davki postajajo od leta do leta občutnejši. Vedno boli pa se tudi poostrujejo protesti proti davčni zakonodaji in davčni praksi. Zadnja je predmet živahne kritike v naši javnosti in z neobičajno ostrimi besedami protestirajo predstavniki naših gospodarskih krogov proti načinu, kako se jim davki odmerjalo, pa tudi proti zakonodaji, ki pri izbiranju sredstev za okrepitev državnih dohodkov ne upošteva v zadostni meri davčne moči in plačilne zmožnosti davkoplačevalcev. Na vse proteste proti davčni praksi v Sloveniji pa dobivamo skoro redno eden in isti odgovor, da si davke odmerjamo sami, ker odmerjajo ravno davke, katerih občutnost se najbolj poudarja, davčne komisije, ki so sestavljene iz vrst davkoplačevalcev samih. Nikdar se tudi t /llt]11 m lllwyil 1JVJ1U11111 Ilv, .v. ne pozabi še posebc naglasih, da so j prekomcrnih ocen, ampak tudi pre-rtovrne Unm.sii«- v nnslova- I vjsoj-srednih davkov, da se za vložitev napovedi določeni rok podaljša do 15. februarja 1924. Ker je pričakovati, da bo Ge-neralna direkcija temu predlogu ugodila, je finančna delegacija odredila, da davčni uradi z obravnavanjem individualnih prošenj za podaljšanje roka, ek* nadaljnjega počakajo. Hkratu je finančna delegacija opozorila davčne urade, da se izreka kazen zaradi nepravočasne prijave le v slučaju, če se bodo moralo stranke s posebnim opominom pozvati, da vlože napovedi. Pobiranje davkov v Srbiji in Orni gori., S finančnim zakonom za 1- 1923/1924 se namerava za 1. 1921/1022 izvršeno in d« konca leta 1923 uveljavljeno odmer« davkov uveljaviti tudi za leto 1924. Utemeljuje se to odredbo s tem, da se itak tekom leta l024- uveljavi izenačeni zakon o neposrednih davkih, na čigar podlagi se bo potem izvršila odmera davkov izza dne 1. januarja leta 1925. v celi državi. —o— sti. (§§ 934., 935. o. d. z.). IDaljc sledi.) Štev. 3. . ■ vTOMM * maammmm Industrija. Generalna skupščina vojvodinskih ve-Veindushijcev se je vršila preteklo nedeljo v Novem Sadu in je med drugim sklenila osnovati glasilo »Trgovačke Novine«. »Tabor«, lesna trgovska industrijska družba v Loškem potoku v likvidaciji, poziva upnike, naj priglase eventualne terjatve pri likvidatorju 99- Francu in Miroslavu Ru3u v Hribu. Naraščanje produkcije v Porurju. Belgijska vlada je sprejela od svojega zastopnika v Dtisseldoriu sledeče poročilo o delu v ruhrski kotlini: Po sporazumu z industrijalči je Belgija prejela v ■decembru 1923. 311 tisoč ton kuriva na račun reparacij. Celokupna proizvodnja premoga v porurskik rudnikih je dosegla sedaj 65 odstotkov proizvodnje iz 1. 1921, od delavcev, ki so bili zaposleni v rudnikih pred zasedbo, dela sedaj le kakih 10 %;. Proizvodnja koksa' iznaša danes 25% proizvodnje izza časa pred zasedbo, a bo dosegla najbrže 50% koncem tega meseca. Promet na železnicah je zelo narastek V zadnjem času -so se začela pogajauja za obnovitev dajatev v naravi na račun odškodnin. Benars m. Občni zbor Narodne banke. Po sklepu upravnega odbora se bo vršila glavna skupščina Narodne banke dne 10., marca t. 1. švicarski proračun, švicarski proračun za 1924 izkazuje primanjkljaj od .57,820.000 frankov proti primanjkljaju od 84,050.000 v letu 1923, torej naj izpade leto 1924 ugodneje za 40 milijonov frankov. Izvoz in uvoz. Naš uvoz čez Reko. V prvem polletju preteklega leta se je uvozilo iz Reke, odnosno preko Reke v našo državo 431.365 meterskih stotov blaga. Cehoslovaška dovolila izvoz nadaljnjih 60 vagonov detelje. Cehoslovaška vlada je ponovno odobrila izvoz 60 vagonov rdeče detelje. Od teh vagonov je 20 vagonov določeno za Dansko, ostalo se more svobodno izvoziti po predstoječih predpisih. Izvoz moke iz Ogrske. Poljedelski .minister je uredil izvoz pšenične in ržene moke. Po teh predpisih se sme izvažati le vsakokratnemu tipu borze odgovarjajoča moka. Izvoz jajc iz Rusije. Izvoz jajc posreduje družba »Hleboprodukt« in se vrši ,preko Petrograda v Anglijo. V pretekli seziji je znašal izvoz jajc v Anglijo 70.000 funtov šterlingov. -.mrn&Si sisismesssss^sssmas WU0DHA< C ZD ijusra umni mneMKR« i , i Novi cenik za zavarovanje valute. Novi cenik za zavarovanje valute pri brvozu lesa. Generalni inšpektorat Ministrstva financ v Beogradu je pod ). br. 4555 z dne 25. novembra 1923 izdal cenik, po katerem se ima vršiti zavarovanje valute pri izvozu onega blaga, za Aate.ro to določa člen 16 pravilnika o prometu z devizami in valutami od 23. septembra 1923. Prvotni cenik je stopil v veljavo dne 1. decembra 1923. Zal so se posamezne postavke cenika določile da bi Generalni inšpektorat zaslišal naše gospodarske organizacije in tako se je zgodilo, da so bile zlasti postavke, hčoče se lesnih izdelkov, neutemeljeno visoke, kar je škodljivo vplivalo na izvoz lesa iz Bosne in Slovenije. Vsled lega sta Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu in Odsek za lesno industrijo Zveze industrijcev v Ljubljani takoj po izdaji cenika opozorile Generalni inšpektorat potom detajliranih spomenic na pretirano visoke postavke, katere določa cenik za rezani in tesani mehki les, ki tvori glavni kontingent izvoza iz naših pokrajin. Ker naše pismene predstavke in posredovanje Centrale industrijskih korporacij niso imeli zažetjenega uspeha, je Centrala industrijskih korporacij sklicala konferenco zastopnikov lesne industrije iz vse kra-'•tjevine, ki se- je vršila dne 10. t. m. v Beogradu. Zvezo industrijcev v Ljubljani je zastopal tajnik g. D. Goriup. V smislu sklepov konference, kateri je prisostvoval v imenu Generalnega inšpektorata Ministrstva financ tudi inšpektor g. Ačimovič, je izdal Generalni inšpektorat dne 12. t. m. nov cenik, veljaven za čas od 15. do 31. januarja t. L, ki določa za posamezne vrste lesa sledeče postavke: št. 84, drva za kurjavo, od 10.000 kg Din 2200; št. 85, lesno oglje, od 10.000 kg Din 10.000; št. 86, mehak stavbeni les (jelka, smreka), rezan, od 1 m3 Din 700; št. 87, mehak stavbeni les, tesan, od 1 m3 Din 400; št. 88, mehak les, okrogel (antene itd.), od 1 m3 Din 300; št. 89, borov les, rezan, od 1 m3 Din 900; št. 90, borov les, tesan, od 1 m3 Din 500; št. 91, bukov rezan in tesan les: parjen, od 1 m3 Din 900, ne-parjen od 1 m3 Din 400; št. 92, hrastov rezan les, od 1 m3 Din 2000; št. 93, okrogel hrastov les, od 1 m3 Din 500; št. 94, hrastovi pragovi: 1.60 —2.20 m dolgi, komad Din 30, 2.50—2.70 m dolgi, Din 50, specijalni les od 1 m3 Din 1500; št. 95, bukovi pragovi, komad Din 30; št. 96, lipa, oreh in druge vrste plemenitega lesa, rezane, od 1 m3 Din 1500; št. 97, brest in jesen, rezan, od 1 m3 Din 1000; št. 98, doge, vedro Din 90; št. 99, telegrafski drogi (7—9 m), komad Din 50. — Zastopniki lesne industrije iz posameznih pokrajin so sicer opozorili, da so tudi postavke novega cenika še previsoke, vendar vsled ugovora ravnatelja nekega večjega podjetja v Beogradu niso mogli doseči povsem pravilnih postavk. Pač pa je zastopnik Generalnega inšpektorata izjavil, da se cenik v prihodnosti zniža, če se statistično dokaže, da zavzema izvoz sla-bejših vrst lesa oni odstotek, ki so ga navedli zastopniki organizacij. Na konferenci doseženo znižanje postavk cenika pomeni vendar važen uspeh za našo celolno lesno industrijo, ker je s tem vsaj deloma odstranjena nepotrebna in nepremagljiva ovira izvoza našega lesa. Jugoslovansko - italijanski sporazum. Težišče posvetovanj za končno likvidacijo reškega vprašanja je preneseno iz Rima v Beograd. Od strani' italijanske vlade vodita posvetovanja o sporazumu poslovni odpravnik Sumonte in general Bodrero; od naše strani se udeležujejo posvetovanj zunanji minister dr Ninčič, naš praški poslanik Ljuba Nesič in predsednik naše delegacije v bivši paritetni komisiji, oziroma načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. Otokar Rybaf. Zadnji čas se konference vrše dnevno in se razpravljajo vse podrobnosti sporazuma. V glavnih točkah je sporazum dosežen. Izdelati je treba le še nekatere podrobnosti. Zunanji minister je prepričan, da bo sporazum zelo ugodno vplival na razvoj dogodkov v naši državi. Na merodajnem mestu priznavajo, da odstopi Italija naši kraljevini vsa hrvatska sela na severo Reke in več otokov, tako otok Lastovo in Šu-šac, otok na katerem imajo Lastovčani svoje pašnike. Takoj po končani sestavi teksta protokolov sporazuma se ima vršili sestanek po vsej priliki v Benetkah ali v Rimu. Dan sestanka še ni gotov. Nekateri listi javljajo, da se sestanek vrši med 28. in 30. t. m. v Benetkah. Ker je ministrski predsednik iz zdravstvenih razlogov in radi preobilice poslov zadržan priti na sestanek, bo zunanji minister dr. Ninčič pooblaščen, da z Mussolinijem podpiše zavezniško pogodbo in sporazum o Reki. Izseljeniški komesarijai u Zagrebu javlja: U mjesecu novembru 1923 izselilo se je iz naše kraljevine svega 1467, od kojih 897 muških i 560 ženskih. Po presoji bilo je kvalifikovanih 97, nekva-lifikovanih 546, zemljoradnika 485, bez zanimanja (dece) 245, slobodne profe-sije 94. Po zemljama useljenja otpade na SDA 771, Kanadu 139, Argentinu 240, Chile 5, Braziliju 294, ostale zemlje Amerike 7, Australiju 11. I u svom mjesecu iseljevanje je u glavnom upravljeno u SDA, dočim se opaža pokret selenju u Braziliju osobito iz Vojvodine. Ukupm broj isljenika od 1. januarja do konca novembra iznaša 7.130. Pored ovog broja naših državljana otputovalo je za isto razdoblje iz. naše kraljevine 1.948 stranih podanika za prekomorske kra-| jeve. Produkeija olja v naši državi. Oljkino olje se prideluje pri nas največ v Dalmaciji, potem v Črni gori in hrvatskem primorju. Dalmacija poseduje okoli 4 milijone oljkinih dreves na površini 4800 ha. Letna produkcija znaša okrog 5 milijonov kg oljkinega sadu. Produkcija eljkinega sadu v Črni gori znaša okrog 1 milijona kg. Naše olje je dobre kakovosti, vendar ima nekoliko močan duh, ker ni dobro rafinirano. Nadalje se producira v južni Srbiji makovo olje, v vojvodini gorčino olje, v Sloveniji pa laneno olje, ki se tudi izvaža. V manjših količinah se tako v Sloveniji in drugih pokrajinah izdeluje bučevo, orehovo in solnčničuo olje. Brezposelnost v vojvodini. V poslednjem času se opaža posebno v Vojvodini velika brezposelnost. V prvi vrsti so nezaposleni industrijski delavci, ki se nahajajo v veliki bedi. Po poročilih ni iz-gleda, da bi se situacija kmalu izboljšala ter so humana udruženja započela akcijo za odpomoč brezposelnim. V večjih mestih se namerava ustanoviti narodne kuhinje, kjer naj dobe brezposelni delavci brezplačno hrano. Sladkorna produkcija v Franciji. Produkcija sladkorja v Franciji je znašala v prvih treh mesecih kampanje 1923/24 137,165.622 kg rafiniranega sladkorja. Sladkorna produkciju v Rusiji. Po statističnih podatkih producirano je do konca novembra 1923 16,054.145 pudov belega kristalnega sladkorja in 96.592 pudov surovega sladkorja. Produkcija šestih rafinerij je znašala do sedaj 114.582 pudov rafiniranega sladkorja. V najem je oddanih 9 sladkornih tovarn, ki so do-sedaj producirale 797.246 pudov belega kristalnega sladkorja in 4797 pudov surovega sladkorja. Carinjenje pošiljk na ljubljanskem kolodvoru. Na postaji Ljubljana gl. kolodvor se lahko carinijo vse pošiljke, za katere označi pošiljatelj na tovornem listu opazko, da želi carinjenje na tej postaji. Človeške in finančne žrtve zadnje vojne. Po statistiki, ki jo je sestavil prof. Bogart, je padlo v zadnji svetovni vojni 10,004.771 mož. Tej številki je treba dodati še polovico od 5,893.600 vojakov, ki so bili označeni za pogrešane in o katerih ni bilo do konca leta 1919 nikake vesti. Tako pridemo do številke 12,996.571 padlih na vojnem polju. Tem je treba še dodati 6 milijonov ljudi, ki so umrli za »špansko« v letu 1918. Poteg tega so Turki pomorili 4 milijone Armencev, Judov, Sircev in Grkov, Dalje moramo prišteti še milijone moških, žensk in otrok, ki so pomrli na Balkanu, v Avstriji, Nemčiji, Rusiji. Ako upoštevamo vse te žrtve, pridemo do 30 milijonov ljudi, ki jih je zahtevala zadnja vojna. Zalibog odpade izmed teh 30 milijonov največ na slovanske narode; samo Rusov je padlo nad 4 milijone, Srbov 775.000. Za Rusi pridejo takoj Nemci z 2 milijonoma, nato Francozi z 1.132.000 in Italijani s 550.000 mrtvimi. Vojna je trajala 1567 dni. Vsak dan je padlo povprečno 8294 ljudi. Zadnja svetovna vojna je dosegla rekord moritve. V francosko-nemški vojni 1870-71, ki je trajala pač veliko manj časa, je umrlo na dan povprečno 876 ljudi. Balkanska vojna 1912-13 je bila že hujša; v lej vojni je padlo 1941 vojakov na dan. — Poleg človeških žrtev ne smemo pozabiti na finančne. Prof. Bogart je izračunal, da znašajo stroški za svetovno vojno okoli 1000 milijard zlatih frankov. Letošnji pridelek grozdja v Italiji. — Statistični urad pri ministrstvu za narodno gospodarstvo je te dni izdal uradno poročilo o letošnjem pridelku grozdja. Podatki so razvrščeni po raznih pokrajinah in predstavljajo povprečni pridelek v letu 1910 do 1921, v 1921, v letu 1922 in v lelu 1923. Vkupno se je pridelalo v Italiji v letu 1921 - 61,934.000 kvint, grozdja. V letu 1922 — 56,341.000 kvint, grozdja, v letu 1923 — 83,848.000 kvintalov grozdja. Pridelek grozdja je torej v tem letu presegel za 27,507.000 kvint, onega v letu 1922 in za 24,017.000 kvintalov onega v letu 1921. Povprečni pridelek v letu 1910 do 1921 presega za 24,017.000 kvintalov. Na Julijsko krajino odpade od tega za leto 1921 — 902.000 kvintalov grozdja, za leto 1922 - 934.000 in v letu 1923 - 1,356.000 kvintalov. Pridelek v letu 1923 je tedaj narastel za 454.000 kvintalov napram pridelku v letu 1921. Tečaji za strojepisje v Mariboru. Novi tečaji zasebnega učilišča /a strejeptsj'* in stenografijo, Legat v Mariboru-se začnejo dne 4. februarja 1924 in ne 3. februarja, kakor je bilo prvotno objavljeno v oglasih omenjenega učilišča v našem listu. Iz naših organizacij. Kandidati za dopolnilne volitve v cenilno komisijo za Ljubljano in okolico. Zveza trgovskih gremijev, Jugoslovanska obrtna zveza in Zveza obrtnih zadrug so postavile za dopolnilno volitev v cenilno komisijo enotno kandidatno listo. Ljubljana mesto voli: Kot člane: 1. Jelačin Ivan st., trgovec in posestnik; 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik; 3. Toni Josip, mesar in posestnik. Kot namestnike: 1. Rozman Ivan, čevljarski mojster in posestnik; 2. Medic Franc, trgovec; 3. K. A. Kregar, trgovec in posestnik. — Ljubljana okolica voli: Kot člane: t. Zebal Franc, trgovec, posestnik in načelnik gremija za okolico v Paidniku št. 3 pri Ljubljani; 2. Tomšič Ivan, krojaški mojster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki; 3. Pirc Ivan, sodar, posestnik in trgovec, Dravlje št. 99 pri Št. Vidu nad Ljubljano; Kot namestniki: 1. Šušteršič Jožef, posestnik, gostilničar in mlinar, Seničica št. 1 pri Medvodah; 2. Kos Ivan, mesar/gostilničar in posestnik, Vrhnika št. 190; 3. Knez Andrej, posetnik, Šujea št. 97 pri Dobrovi. Nadomestne volitve v dohodninsko cenilno komisijo v Celju. Kandidati za okoliš okrajnega glavarstva celjskega so: I. člani: L Božič Josip, gostilničar in posestnik na Bregu pri Celju; 2. Pavlin Vinko, trgovec in posestnik v Trbovljah; 3. Podbrežnik Fran, lesni trgovec in posestnik v Gornjemgradu. II. Namestniki: 1. Rozin Miloš, klepar v Trbovljah; 2. Stanzer Ivan, pekarski mojster na Vranskem; 3. Vizovišek Ivan, trgovec v Žalcu. Trgovski gremij v Ribniei. Na shodu dne 13. t. m. smo se sporazumno z rokodelskimi obrtniki združili za dopolnilno volitev v dohodninsko komisijo na enotno gremijalno listo ter je voliti dne 20. t. m. pri vseh davčnih uradih celega okrajnega glavarstva enako kot člane: Alojzij Češarek, ključavničar in posestnik v Ribnici h. št. 20. Franc Mikolič, posestnik in trgovec v Sodražici h. št. 79. Kot namestnika?- Alojzij Vovk, posestnik in trgovec iz Logarje h. št. 5 pri Velikih Laščah; Alojzij Kresse, posestnik in trgovec iz Kočevja. Volitev se vrši v nedeljo dne 20. t. m. od 7. do 13. ure. Pridite v vašem interesu gotovo vsi na volišče. Gremij trgovcev v Kamniku je uvedel za svoj okoliš kontrolo krošnjarstva in sejmarstva. Da se upravičenci, osobito sejmarji, izognejo neprilikaro, se opozarjajo, da imajo pri obisku sejmov in tržnih dni seboj sejmarski obrtni list. Tržna poročila. Trgovina jajc v Zagrebu. Zadnjih štirinajst dni je bila zbog nastopa zime produkcija zelo slaba; blaga je bilo malo na razpolago in se zato plačujejo prvorazredna eksportna jajca v Hrvaškem Zagorju po Din 2.35 za komad. Ta cena je izjemna in ne more služiti kot merilo za bodočnost, ker kakor hitro zima popusti in se začne nova produkcija, bodo kakor navadno cene padle. Zato se zadržujejo zunanja tržišča pred nakupovanjem in veliki inozemski importerji pokrivajo samo najbolj perečo dnevno potrebo. Jugoslovenski izvoz jajc, določen za konzum ob priliki preteklih praznikov, je bil velik in prodajo se sme smatrati za povoljno. Glavni kontingent se je izvažal v Anglijo, zelo malo v Švico, ki je prenapolnjena z blagom, in to pot tudi v Češkoslovaško in v Avstrijo. Prodaja jugoslovenskih jajc v Pragi je bila zelo živahna. Nasprotno se božične prodaje jugoslovenskili pošiljk perutnine, osobito puranov in gosi, ne more smatrati za povoljno. Zadnje dni pred Božičem je dospela v London ogromna količina žive in zaklane perutnine ter je zbog tega cena padla za 50 do 65 6d sto tor so nekateri jugoslovenski eksporterji pretrpeli občutne izgube. Tržišče žita. Situacija na žitnem tržišču je bila v prošlem tednu skoro neizpremenjena. Dovoza na tržišče j'e bilo vsled pravoslavnih božičnih praz- \ Pisa,nih ’ stroje«1 ..RDLEB“ in Šivalnih '■ ■ ■ strojev za *V -t - rodbine In II -L, T'"^" obrte. Uoznin kolesi Dortiopp. CenJkl 23Stoni Siyria, Orožno kolo (SJ/Effenrad). in (ranho t voin padca franka, siiuacijc v Nemčiji bački, 2 vag. 235; koruza bačka, 15 vag. in volilnih razmer. — Belgija je obdr- 260 do 265; za marec-april, dupl. kasa, žala svojo pozicijo na inozemskih trgih 30 vag. 270 do 275.50; za marec-april, samo vsled znižanja cen. — Na Luksen- 100% kasa, 3 vag. 250; za marec-april, burskem jc bilo koncem decembra v 100% kasa, 15 vag. 270; za april-maj, obraiu od 45 plavžev le 29. Cene so 5% kasa, 10 vag. 267.50; za januar-fe- nazadovale. — Na španskem je kon- brunr, dupl. kasa, 2 vag. 265; ban. 15% zum zadovoljiv, cene trdne. Dela se s kasa, 20 vag. 270; moka št. »7«, 3 vag. polnim obratom. — Na Poljskem so bile 382.50; olrobi bački, drobni, 1 vag. 175. koncem decembra sledeče cene: Trg. Tendenca neizprernenjena. beležiti od novega leta do danes porast cen za 10%. Na naših tržiščih so se cene ojačile, zunanja hosa pa pri nas še ni prišla do izraza. Kadar bodo stare zaloge razprodane, se bodo tudi pri nas cene povišale, ker se sedaj prodaja kava pri nas komaj po nabavni ceni. — Riž, olje in mast notirajo čvrsto na vseh tržiščih. Postavno Zagreb no-iirajo: Sladkor v kockah 21.25 Din; v ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IR Priporočamo: RAZPIS NATEČAJA. Razpisuje se natečaj za podelitev mesta IHF- DRUGEGA TAJNIKA "»C pri tukajšnji zbornici. Po sklepu, sprejetem na plenarni seji 19. decembra pr. I., morajo biti konkurenti absolvirani pravniki, a prednost se bo dala onim, ki so poleg tega dovršili tudi kako višjo trgovsko šolo ali ki so si z zaposlenjem v kakem podjetju ali gospodarski instituciji pridobili dovoljno strokovno izobrazbo. Konkurenti morajo v prošnji navesti točno vse zahteve ter priložiti poleg dokazil o dovršenih pravnih študijah in o eventuelnih drugih poklicih tudi krstni list, domovnico ter eventuelno tudi poročni list z navedbo števila otrok. Rok natečaja traja mesec dni, t. j. do 5. februarja 1924. Split, dne 4. januarja 1924. Od trgovske in obrtniške zbornice. Predsednik: T. Dubokovič. Tajnik: Dr. G. Bulaf. Veletrgovina r LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. | ■ Najboljši šivalni stroji v vseh ■ ■ opremah Gritzncr, Adler za n £ rodbinsko in obrtno rabo, £| ■ istotaui igle, olje ter vse po- ■ ■ samezue dele za vse sisteme. ■ En grosl £■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■ v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Večja množina JEKLENE ŽICE (blank) francoske provenience takoj za dobili v dimenzijah 1, 1‘25,1'33,1’40 mm. Cena po 1 kg. Din 40’ , pri vrčjem odvzemu primeren popust. Naslov pove ..BLOKA C0KPflHY“, Ljubljana. : Prva jugoslovanska industrija 3 za konserve rib, sočivja in sadja, družba z o. z. MoribOT - Zuhtevajle cenile I 11 CD 11 CD 11 CD 11 O 11 CD 11 CD 11 < mmmmmaaaam Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ■ ulilo posodo, porcelanasto, kameni' našlo in stekleno robo. Na debelo 1 Na drobno l Pristopajte kot član k društvu dobro ohranjena se ugodno proda. Ponudbe pod »Redka prilika< na upravništvo »Trgovskega lista«. ZASEBNO UČILIŠČE ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO LEGAT Začetek novih tečajev dne 4. februarja 1924. Samoprodaja pisalnega stroja ,.CONTINENTAL'‘. Tisk liskame »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d Odgovorni urednik F. JERAS, Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. nikov malo. Mlini so svojo produkcijo znatno zmanjšali vsled slabega, oziroma nikakega izvoza, domač konzurn pa se ne zalaga vsled slabih izkušenj. Kupci so postali opreznejši, ker so vsied osciliranja cen že večkrat izgubili znatne vsote. Od žit se največ povprašuje po koruzi, ki je v ceni čvrsta. Za posamezne vrste so se cene kretale sledeče: Moka št. 0 je notirala 530 do 540 Din v Bački, na Hrvatskem po 535 dinarjev, v Slavoniji po 550 Din, na zagrebškem trgu pa slavonska 570 Din, bačka 590 Din. Promet je bil samo lokalen v majhnih količinah. Pšenica je v glavnem ostala pri istih cenah in sicer 330 do 335 Din na bačkih postajah, slavonska pšenica po 350 Din, teža 78 do 79 kg. Tendenca je bila mirna. Koruza prihaja vpoštev le nova. V promet prihaja samo ona roba, ki se zamore takoj odpremiti. Cena v Sremu je bila 260 Din, v Bački ista, v Zagrebu 265 dinarjev. Proti koncu tedna je postala tendenca nekoliko mirnejša. Oves je v ccni nekoliko popustil ter notira v Zagrebu 262.50 do 270 Din. Bosanskega ovsa pride malo na trg, v glavnem slavonski in bački. Grah je v ceni neiz-premenjen, iščejo pa se vse vrste za izvoz, ker so zaloge zelo pičle. Tržišče kolonijalnega in špecerijskega blaga. Poslovanje v pretečenem tednu je bilo izpremenljivo kakor vreme. V pi vi polovici tedria je bil promet še precejšen, dočim je v drugi polovici nazadoval. Sladkorne cene sindikata so ostale neizpremenjene, na zunanjih tržiščih pa se opaža rezerviranost. Špekulacija je izgubila orijentacijo ler čaka na daljnji razvoj dogodkov. Vsled slabih nalogov iz pasivnih krajev so rafinerije in založniki sladkorja v lukah popustljivejši. — Hosa v cenah kave se je precej poostrila, lako da zamoremo malih grudah 20.75 Din; v velikih grudah 20 Din; češki kristal 19.25 Din; kan-dis 26 Din. Kava Rio običajna 33.50 Din, Rio dobra 35.50 Din; Rio ekstra brez primesi 38 Din; špecijal 39 Din; Mocca (v vrečah po 20 kg) 58 Din; žgana 42.50 dinarjev. Riž Splendor 9.35 Din; japonski glace 1. 9 Din; II. 8.25 Din; burma 7.90 Din. Mast amerikanska v sodih po 50 kg neto 34.50 Din. Olje najfinejše (v železnih sodih po 180 kg) 27 Dn*. Milo 19 Din. Čokolada .»Manner* 82j po 72 Din. Paprika l. huda 45 Din. Makaroni I. 11 Din. Sveče 14.50 Din. Tržišče železa in jekla. V prvem tednu po praznikih trgovina železa in jekla na Angleškem še ni prišla v normalni tir. Angleški producenti so morali prenašati francosko konkurenco, ki je nastopila z zmernejšimi cenami. V angleških strokovnih listih se precej toži o odvisnosti tamošnjega železnega in jeklenega trga od kontinentalnih trgov. Trgovina se je počasi razvijala, naročil pa je bilo precej, lako da je zaposlitev zasigurana. Računa se s čvrstejšimi cenami, posebno za jeklo, če ravno se računa s konlinentalno konkurenco. V pretečenem tednu so notirale na angleškem trgu cene: za železo v palicah 10 funtov šterlingov 10 šilingov, železo v zvezkih 13 funt. 15 šil. do 15 funt. šterlingov, T železo 10 funtov šterlingov do 10 funtov šterlingov 10 šilingov, U železo 9 funl. šterlingov do 9 funt. šterlingov 10 šil., pločevina 11 funt. šterl. 5 šil. do 11 funt. šterl. 15 šil. Na kontinentalnih železnih tržiščih se je v pretečenem tednu opažalo stremljenje francoskih in belgijskih podjetij za odprodajo izdelkov za vsako primerno ceno. Na Francoskem je v zadnjem mesecu produkcija precej napredovala. Prvega decembra je bilo v obratu 119 plavžev. Francoski Irg je stal pod vpli- železo 300.000 Mp, pločevina nad 1 mrn 385.000 Mp, železo v zvezkih 600.000 Mp, drat 365.000 Mp za 1 kg. — V Nemčiji se položaj ni dosli izpremenii, isio-lako ne v Avstriji. Olje in mast. (Dunaj.) Koncem pretečenega ledna je bila tendenca čvrsta, raZcn govejega loja in svinjske masti, katerih tendenca je bila slabša. Na trg so došli: Kokosovo olje prima, belo po 17.800 aK; dansko laneno olje po 17.800 al<; kostna mast po 13.700 aK; francosko ricinovo olje po 22.000 aK; namizno olje po 17.600 aK; svinjska masi po 27.100 aK, v manjših sodih po 27.400 aK. V Nemčiji se je dovoz surovega masla povečal, ker se je lahko prodalo za višje cene. Stanje margarina in masti je ostalo neizpremenjeno. Tudi v Ameriki se cene niso izpreme-nile. Na hamburškem trgu je bila tendenca trdna: laneno olje 54.50 goldinarjev; firnis 56.50 gold.; ricinovo olje 61 funtov, goveji loj 42 do 43 funtov. — Kava: Tendenca za nekatere vrste je bila nekoliko slabša. Santos Primes je oslabil za 1000 aK na 40.500 aK in Santos Superior za 500 aK na 38.500 aK. Neizpremenjen je ostal Rio VII John-ston s 34.500 aK in Sul de Minas s 36.000 aK. V inozemstvu so ostali trgi neizpremenjeni in trdni. Zaloge se spraznujejo. Cene so polagoma v naraščanju. — Kakao: Koncem pretečenega tedna tendiralo je holandsko blago, prima v zabojih ali sodih za 500 aK višje in sicer 34.000 aK. Domače blago, ki je došlo na trg, je imelo ceno 29.500 aK. V inozemstvu je bila trgovina mirna. Novosadska blagovna borza 15. jan. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka, 79-80 kg, 2%, 2 vag. 340 do 345, banatska 79-80 kg, 2 vag. 240; ječmen bački 67-68 kg, 1 in pol vag. 285; oves Nov rogulatlv za kotiranje na zagreb ški bom. Borzni svet zagrebške borze je sklenil nov regulativ za kotiranje na zagrebški borzi. Na podlagi tega regula-tiva morajo banke, ki vpeljujejo na borzo nove delnice, označiti borznemu svetu začetni kurz in se zavezati, da bo popolnoma kril povpraševanje prvega dne' po tem tečaju. Svinjaki sejmi so v Celju glasom razglasa mestnega magistrata zopet dovoljeni, ker je kuga slinavka v celjskem, okraju ponehala. Opozarja pa se obenem na predpis, da mora vsakdo, kdor kupi. kako živinče na sejmu, dati živinski potni list pri občinskem uradu prepisati na svoje ime. Dobava, prodaja. Dobava tiskarske barve. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 31. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 4.240 kg razne tiskarske barve. Dobava kJeja in svinčenih plomb. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 4. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 3.800 kg kleja in 1,290.000 komadov svinčenih plomb. Prodaja tračnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 5. februarja t. 1. dražba starih tračnic. • * » Predmetni oglasi z natančnejšimi podaik so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled Im la S a. BS Priporoča svojo bogato zalogo: