Naslednja številka
Utripa Savinjske doline
bo izšla 24. aprila 2020.

Cena: 1,46 EUR
Leto: XXII
ŠT. 3 I 25. marec 2020

11

Proizvodnja še deluje, a v
posebnih razmerah

24

»Sem kot morje: samosvoja
in neukrotljiva«

26

Ugotovili bomo, da se z
denarjem ne da kupiti
ljubezni, prijateljstva
in zdravja.

28

Domača semena in košček
zemlje bosta pravi zaklad

Skupaj proti epidemiji
T. T.

Sredi marca je življenje obstalo v vsej Sloveniji in tudi v Spodnji
Savinjski dolini. Vlada je razglasila
epidemijo, ki nam je čez noč spremenila naš način življenja. Zaprle so se
šole, vrtci, lokali, omejeno je gibanje, večinoma življenje preživljamo doma. Razen tistih, ki so v prvih
bojnih vrstah.
Tudi v naši dolini so se aktivirali
štabi civilne zaščite in naše občine se
na čelu z župani borijo proti skupnemu sovražiku. Stroka opozarja vse, da
je za omejitev širjenja ključno, da se
upoštevajo preventivni ukrepi (higiena, omejitev tesnih stikov tudi znotraj družine, prezračevanje, higieno
kašlja). Zlasti je pomembno, da se ne
družimo, da ostajamo doma. Pri prenosu okužbe veliko vlogo igra tudi stik
s predmeti in površinami, kot so prenosni telefoni, kljuke na vratih, tipke
v dvigalu, denar in drugo. Za kakršnekoli informacije v zvezi z novim koronavirusom lahko vsak dan med 8. in
20. uro pokličete na 080 14 04. Na
strani 17 objavljamo tudi nujne številke, ki so jih odprli po naših občinah.

KORONAVIRUS
Zdaj ne bodi požrešen,
saj tu je bolezen.
Ne kupuj preveč,
saj to, da kupuješ, je odveč.
Če izpraznili ste vse predale,
ste prave budale.
Misli na druge,
raje uporabi rečne struge.
Kupi najnujnejše stvari,
drugače bo zmanjkalo za ostale
ljudi.
Ne hodi iz hiše,
saj lahko te nekdo zapiše.
Kupi stvari po eno,
ali pa nobeno.
Umivaj si roke,
zraven pa zavrti svoje boke.
Hana Štruc, 11 let, Latkova vas

Natančno in pogosto umivanje rok je osnova.

Druženje se je te dni bolj ali manj preselilo v digitalni svet, s sosedi si mahamo bolj na daleč.

B. P.

L. K.

Povsod je lepo, doma pa najlepše!
LUCIJA KOLAR

Te dni se ne sprašujemo, kam
gremo in kaj si bomo kupili, kaj je
moderno in kaj ima novega sosed.
Te dni se ob pozdravih sprašujemo, če smo zdravi in se pozdravljamo: Ostani(te) zdrav(i)a. Zelo hitro
so naši možgani začeli razmišljati o
bolj primarnih potrebah našega življenja, o zdravju, o hrani, o varnosti.
Kar naenkrat se je vsaj večini naše
življenje skrčilo na domače pragove, na površine v in okoli hiš ter v
stanovanjih in na balkonih. Mnogi
opozarjajo, da znajo ob tem udariti
na plano slabi ali zanemarjeni odnosi in travme, ki jih sicer z energijo
pokurimo drugje, v službi, v šoli, v
družbi, za šankom ter na vse bolj
pogostih in težjih rekreativnih podvigih. V minulih dneh smo že zabeležili skrajne odgovore na osamo in
življenje zgolj na parih kvadratih
doma, na tepež, umor. Upam, da se
daljša osama ne bo še večkrat pokazala v tako strašni luči. Kljub temu
da po dolgem času ne udrihamo čez
spletne medije, kajti končno predstavljajo dobrodošli odklop in ventil
za ujete duše, pa se med štirimi stenami dogaja marsikaj. Želim si, da
ne še kaj hujšega od epidemije.
Raje razmišljam o tem, da nas bo
virus okužil tudi v tistem dobrem
smislu, da nas bo okužil s pozitiv-

no voljo, s tem, da bomo znali ceniti
majhne stvari, dobre ljudi, da bomo
našli drug drugega, se ukvarjali s
stvarmi, ki nam krepijo duha in ga
ne onesnažujejo.
A najprej se moramo naučiti discipline (mimogrede, poznavalci menijo, da je ravno pregovorna italijanska nedisciplina Italijo porinila v
tako hudo stanje), spoštovanje tistega, kar zapove stroka, držati se
pravil in varnostnih ukrepov, kajti odgovarjamo zase, za ljudi okoli sebe, kjer koli že smo se gibali v
zadnjem mesecu ali dlje … Minuli vikend je dr. Mateja Logar, infektologinja z ljubljanskega klinične-

mo odgovorno in da spoštujemo ne
le sebe, tudi vse druge. Tudi tiste, ki
se te dni proti koronavirusu bojujejo v prvih bojnih linijah, zdravstveno osebje, policiste, poštarje, gasilce, prostovoljce, trgovce in številne
druge. Hvala vsem.
Želim si, da bomo poletje preživljali na dopustu in ne v bolnici in pri
tem ne mislim na oddaljena obzorja, ampak domače loge, ki so vendarle tako lepi. Če sodimo po tem,
da so Kitajci prve stroge omejitvene ukrepe uvedli v začetku januarja,
naslednje v začetku februarja, sredi
marca pa že ugotavljajo, da je epidemija mimo, smo lahko optimisti.

»Raje razmišljam o tem, da nas bo virus okužil tudi v
tistem dobrem smislu, da nas bo okužil s pozitivno voljo,
s tem, da bomo znali ceniti majhne stvari, dobre ljudi, da
bomo našli drug drugega.«
ga centra, povedala, da če se bomo
strogo držali vseh omejitev gibanja in ostalih varnostnih ukrepov
potem bomo z 2,8 okuženih na eno
osebo, ki nosi virus, po 14 dneh
od zaprtja šol prišli na 1,5 oseb in
teden dni kasneje na 0,8 … Upam,
da bo tako ali še bolje. Zato, dragi
moji, tisti, ki ste se še pred kakim
dnem veselo zadrževali na igriščih,
postajah in kje drugje, predlagam,
da tokrat vsi do zadnjega razmišlja-

Za zaključek navajam besede, ki
jih je v teh dneh izrekel ljubljanski
nadškof Stanislav Zore, da ob tej
fizični karanteni »ne sme v karanteno naša ljubezen, ne sme v karanteno naše sočutje«, in vam ob tem
podarjam skupaj s sodelavci prav
poseben Utrip Savinjske doline. Naj
pomaga in vam krajša čas, ki ga preživljate doma. Saj veste, povsod je
lepo, doma pa najlepše, le odkriti
morate. Ostanite doma!

POPRAVEK
Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar je na uredništvo poslal zahtevo po objavi popravka, ki se nanaša na
zapisano mnenje oz. opravičilo (predsedniku MDI Janezu Megliču in invalidom) odgovorne urednice v uvodniku
marčevske številke časopisa Utrip Savinjske doline: »Na tem mestu se njemu in vsem invalidom Spodnje Savinjske
doline opravičujem, ker je naše uredništvo s selitvijo v prvo nadstropje ponovno slabše dostopno invalidom. Žal na
to nismo imeli vpliva …« Ker po mnenju mag. Štrajharja zapisano ne odraža dejanskega stanja, zahteva popravek, ki
ga objavljamo: »Obveščamo vas, da smo februarja pisarno časopisa Utrip zaradi organizacijskih razlogov prestavili v
prvo nadstropje tik poleg tajništva zavoda. Pri tem seveda nismo pozabili tudi na svoje uporabnike oziroma bralce,
ki bi ob tem imeli kakršne koli težave z dostopom do pisarne, kjer lahko oddajo oglase in uredijo druge organizacijske zadeve s časopisom. V vetrolovu ob pritisku na zvonec se v tajništvu poleg zvočnega opozorila prikaže tudi slika z namenom, da lahko tajnica Utripa pride nasproti stranki in jo sprejme v sejni sobi, ki je v pritličju. Prav tako je
s stranskega vhoda omogočen dostop do sejne sobe z invalidskim vozičkom. V zavodu se zavedamo, da služimo javnemu interesu in se tako želimo približati vsem uporabnikom ter jim omogočiti neoviran dostop.«

Dom je, kjer se počutimo varne

Avtomatska
garažna vrata

od 850 € *

Vhodna vrata
brez obsvetlobe

od 1.272 € *
* Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020.

Vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 / PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680
PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 / w w w.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-AZ-EP2020-110x60mm-SL.indd 1

18/03/20 12:12

občinA ŽALEc

2

ŠT. 3 I marec 2020

Za pomoč starejšim in ljudem Javna kuhinja in
zavetišče delujeta
v stiski poskrbljeno
K. R.

K. R.

Štab civilne zaščite deluje in dopolnjuje ukrepe vsak dan
V četrtek, 12. marca, je vlada
razglasila epidemijo zaradi novega koronavirusa covid-19. Zato je
bil aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije, s tem pa tudi regijski in občinski štabi civilne zaščite. V nedeljo
dopoldne so se na Občini Žalec sestali Štab CZ Občine Žalec, župan
Janko Kos, Matej Pirnat iz Karitasa, vodja Centra za socialno delo
Žalec Hikmeta Prevolnik in sekretar Območnega združenja Rdečega križa Žalec Matjaž Črešnovar.
Dogovorili so se za prve ukrepe, ki
so jih nato v naslednjih dneh dopolnjevali in nadgrajevali.
Štab Civilne zaščite Občine Žalec,
katerega poveljnik je Robert Vasle, je
za občane Občine Žalec skupaj s Centrom za socialno delo Žalec vzpostavil dežurno telefonsko številko 03
713 12 50, ki je namenjena občanom
v stiski in za njihovo oskrbo oziroma
dostavo nujnih življenjskih potrebščin. Telefonska številka je namenjena za oskrbo starejših občank
in občanov, ki živijo sami in nimajo pomoči bližnjih, občanom, ki so v
karanteni in prav tako nimajo zagotovljene pomoči bližnjih, ter občanom v stiski. Na telefonsko številko
03 713 12 50 in elektronski naslov:
gpcsd.zalec@gov.si lahko pokličejo oziroma pišejo v času uradnih ur
Centra za socialno delo Žalec (ponedeljek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00,
sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00,
petek: 8.00-12.00).
Iz Karitasa in Rdečega križa so do
torka štabu poslali seznama s številom mlajših prostovoljcev, ki bi bili

pripravljeni pomagati. Obe organizaciji pozivata mlade, da pomagajo
in se prijavijo prek spleta, podrobnosti so na spletni strani žalskega združenja Rdečega križa (www.
zalec.ozrk.si/Novice/mladi_prostovoljci).
Kaj pa krvodajalstvo? »Od petka
smo večkrat na dan na zvezi s Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje. Z njim se dogovarjamo,
katere krvne skupine potrebujejo, in
krvodajalce napotujemo preko SMSvabil v Celje. Več informacij o tem je
prav tako na naši spletni strani. Tudi
ostale občine so odprle telefonske
številke za pomoč občanom in tudi v
njihove aktivnosti se vključujejo naši
prostovoljci,« je povedal Matjaž Črešnovar iz OZ RK Žalec.
Center za krepitev zdravja Spodnje
Savinjske doline v tem času zagotavlja tudi telefonsko pomoč v duševni stiski. Številka 051 668 416 je
namenjena vsem, ki doživljajo pretirano zaskrbljenost, tesnobo, strah
pred smrtjo, osamljenost, težave s
strukturiranjem časa v obdobju bivanja doma v izolaciji, panične napade, grozo in podobno. Telefon deluje
ob delovnikih med 7.00 in 15.00. Če
se psiholog ne oglasi, pokliče nazaj.
Je pa možen kontakt tudi prek elektronske pošte: psiholog@zd-zalec.si
Tudi ta storitev je brezplačna.
Glede prostovoljcev je Matjaž Črešnovar prejšnji četrtek potrdil, da
se mladi že oglašajo na kontaktni
naslov, pomoč pri razvozu stvari je
ponudilo tudi podjetje Fideršek euro
logistika iz Žalca.

»Kot pomočnik državi smo se po
zakonu dolžni vključevati v aktivnosti v izrednih razmerah. Od minulega petka ne sprejemamo več oseb v
pisarni, ne delimo oblačil in obutve,
temveč z njimi komuniciramo le preko tel. št. 03 571 66 16 in e-pošte:
zalec.ozrk@ozrks.si. Za zdaj ne prosijo za nobeno od pomoči,« je še pojasnil sekretar žalskega Rdečega križa.
Starejšim, ki nimajo sorodnikov in sosedov, ter morebitnim
obolelim v karanteni iz občin
Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor, so namenjene dežurne telefonske številke, na katere lahko pokličejo,
če potrebujejo nujne življenjske
potrebščine (hrano in zdravila).
V aktivnosti se vključujejo tudi
prostovoljci RK. Nujni kontakti:
Občina Žalec: med uradnimi
urami CSD Žalec, tel.: 03 713 12
50, e-naslov: gpcsd.zalec@gov.si;
Občina Prebold: delovni čas –
03 703 64 00, dežurna številka –
041 614 919, e-naslov: obcina@
prebold.si;
Občina Braslovče: vsak dan, od
7. do 19. ure, brezplačni tel.: 080
26 46;
Občina Polzela: dežurna številka – 041 508 860;
Občina Vransko: vsak dan do
8.30 pokličite na tel.: 041 699
273 za dostavo nujnih stvari;
Občina Tabor: dežurna številka – 041 335 271 za dostavo nujnih stvari.

Do maja nadgradnja
postajališča za avtodome
L. K.

T. T.

Čeprav je javno življenje zaradi
epidemije skoraj v celoti ustavljeno, pa humanitarne organizacije
in njihovi programi delujejo naprej. Tako sta uporabnikom še vedno na voljo javna kuhinja in zavetišče za brezdomce v Žalcu.
»Javna kuhinja deluje normalno,
s tem da uporabniki ne morejo kosila pojesti pri nas, seveda zaradi zaščite uporabnikov zavetišča. Hrano
dobijo spakirano v plastičnih posodah za domov. Tudi zavetišče za
brezdomce deluje normalno, vendar
uporabniki ne hodijo iz hiše. Res

pa jih večina že prej ni hodila nikamor. Če karkoli potrebujejo iz trgovin, lekarn, jim nabavimo delavci.
V javni kuhinji trenutno nimamo
več uporabnikov, kot smo jih imeli do izbruha epidemije. Če bo treba, pa lahko število dvignemo še za
približno 10 uporabnikov. V primeru večjih potreb bosta zadeve obravnavala in koordinirala Občina Žalec
in štab civilne zaščite,« je dejala
vodja društva Želva Evreka Natalija Zupančič in dodala, da jim bo od
zaščitnih sredstev kmalu začelo primanjkovati zaščitnih mask.

Spodbuda za prenočitve
L. K.

Občina Žalec tudi letos objavlja
javni razpis, ki spodbuja investicije
v obnovo nepremičnin, namenjenih
za oddajanje nastanitev v turistične namene. Lastniki nepremičnin
lahko pridobijo do 20 tisoč evrov
nepovratnih sredstev. Prvi rok za
prijavo je 30. junij 2020.
Občina Žalec je aktivnosti za vzpostavitev Razpršenega hotela v Žalcu začela v letu 2018. Zanj namenja
tudi finančne spodbude v okviru vsakoletnega javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini
Žalec – ukrep »Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin,
namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene«. Lastniki nepremičnin lahko pridobijo do
20 tisoč evrov nepovratnih sredstev
v 50-odstotnem deležu sofinancira-

nja upravičenih stroškov za obnovo
nepremičnin. Zagotoviti morajo najmanj 4 ležišča, kategorizirana z najmanj 3*** in ohraniti naložbo najmanj 10 let. Za leto 2020 so na voljo
sredstva v višini 40 tisoč evrov, od
tega polovica za območje mesta Žalec
in druga polovica za preostali del
Občine Žalec. Prvi rok za prijavo je
30. junij 2020, drugi pa 30. oktober.
Slednji velja v primeru, da v prvem
roku sredstva ne bi bila porabljena. V
primerjavi s slovenskim povprečjem
je Občina Žalec še vedno zelo »podhranjena« glede števila ležišč na prebivalca.
Vse informacije o razpisu in
finančnih spodbudah lahko zainteresirani dobijo na Občini Žalec,
na tel. št.: 03 713 63 28 (Petra
Centrih).

Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec Upravni odbor Zveze kulturnih društev »Savinja«
Žalec
objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV »Savinja« ŽALEC ZA LETO 2019
Priznanja Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec so:
1. imenovanje častnega člana zveze in
2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev
»Savinja« Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2
srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Rok za prijavo je 24. april 2020.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev »Savinja« Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310
Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec ali po e-pošti na
naslov: uros.govek@zkst-zalec.si .
Celoten razpis je objavljen na: www.zkst-zalec.si

VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA 2020/21

Obstoječe postajališče s 4 parkirnimi mesti za avtodome se bo razširilo na 18 parkirnih mest.

Občina Žalec je 2. marca sklenila pogodbo za izgradnjo postajališča za avtodome Hopslandija s
pripadajočo infrastrukturo, urbano opremo in zelenimi površinami v Vrbju v višini nekaj manj kot
160 tisoč evrov s podjetjem Tegar
iz Velike Pirešice. Za opravljanje
strokovnega nadzora nad gradnjo
je bilo izbrano podjetje Magros iz
Celja.

Podjetje Tegar je bilo izbrano v
postopku javnega naročila, natančna
vrednost del pa je 159.925 evrov.
Dela obsegajo gradnjo utrjenih površin, dovozne ceste, 18 parkirnih mest
za avtodome, dograditev vodovodnega, kanalizacijskega, električnega
omrežja ter ozelenitev in nadgradnjo
obstoječega postajališča za avtodome, kjer so bila na voljo 4 parkirna
mesta. Občina Žalec s tem projektom kandidira za pridobitev evrop-

skih sredstev v okviru vloge »Zeleni
karavaning«, kjer so poleg investicije predvidene tudi aktivnosti oblikovanja lokalnih doživetij ter vzpostavitve in predstavitve zelenega
karavaninga, ki vključujejo izvedbo
delavnic, izdelavo avtodomarske karte in drugih promocijskih aktivnosti.
Tegar je dela v Vrbju začel 13. marca in jih bo predvidoma zaključil do
začetka maja.

VPIS NOVINCEV:
od ponedeljka, 6. do petka, 17. aprila NA UPRAVI VRTCA,
vsak dan od 7. do 15. ure in ob sredah do 16.30.
Prijavnica za 2020/21 bo na voljo od 6. aprila dalje na
upravi vrtca in na spletni strani vrtca za vse enote
(prosimo za obojestranski natis prijavnice).
Vabljeni tudi na dan odprtih vrat
(urnik na spletni strani vrtca).
EVIDENČNI VPIS (za otroke, ki vrtec že obiskujejo):
od srede, 8. do srede, 15. aprila.
Prijavnico boste prejeli v oddelku in jo tja tudi vrnete.

Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami.

OBČINA ŽALEC

ŠT. 3 I marec 2020

»Imamo vse pod kontrolo«
L. Kolar

T. T.

Župan Janko Kos poziva k spoštovanju omejitve gibanja in prepovedi v času
epidemije, saj jo bomo le ob sodelovanju vseh ustavili.
V Občini Žalec so skupaj s štabom
civilne zaščite in ZD Žalec prva
opozorila in informacije za občane na temo koronavirusa pripravili že 28. februarja. Potem ko je bila
12. marca proglašena epidemija, so
tudi v Občini Žalec zaprli vse šole
in vrtce, do nadaljnjega odpovedali vse prireditve in druženja, zaprli
gostinske lokale in ostale ponudnike storitev in vsak dan stopnjevali
prepovedi in uredbe v skladu z napredovanjem epidemije in uredbami
vlade ter pristojnih inštitucij.
Župan Občine Žalec Janko Kos je
ob tem povedal: »Lahko rečem, da imamo vse pod kontrolo. Že zelo zgodaj
smo organizirali štab civilne zaščite,
ki deluje zelo dobro. Iz občinske stavbe koordiniramo sodelovanje gospodarskih in negospodarskih služb.
Tudi fizično so na naši občini prisotni vsi tisti, ki so nujno potrebni oz.
so podpora civilni zaščiti, ki so nujni
za delovanje sistema tudi v teh razmerah. Fizično je prisotnih med 20 in
25 odstotkov zaposlenih na občini in
v javnih zavodih. Tudi v slednjih so v
službah tisti, ki so nujno potrebni za
delovanje občine, življenje občanov,
denimo komunala, zdravstveni delavci, gasilci, zaposleni na Domu Grmovje itd. Vsem sodelavcem smo povedali, da je varnost zelo pomembna in da
se moramo vsi mi posebej potruditi za

Zaščitnih mask v
lekarnah ni v prodaji
K. R.

B. P., T. T.

Pacienti vstopajo v lekarne posamično in si obvezno
župan zaveda, da omejitev gibanja razkužujejo roke, čakajo pa zunaj, ker je to najvarnejše,
za družine in člane skupnega gospo- dobro je zaščiteno tudi osebje.

Janko Kos

spoštovanje pravil. V tem smislu večina sodelavcev občine dela od doma in
se povezuje v naš informacijski sistem
od doma. Čeprav so osrednje aktivnosti usmerjene v obvladovanje širjenja
epidemije koronavirusa, pa se zavedamo, da bo preživetje po epidemiji še
bolj zahtevno, zato skupina sodelavcev dela in pripravlja redne projekte.«
Župan Janko Kos si želi, da bi se
prav vsi ljudje zavedali, da je ključno, da se držijo vseh uredb, prepovedi in priporočil ustreznih inštitucij, kajti le tako bomo lahko ustavili
virus: »Jezijo me starejši ljudje, ki so
najbolj ranljivi, pa so najmanj disciplinirani in se večkrat pojavijo v trgovinah in še kje drugje. Ne zavedajo
se, da je zadeva resna in da so najbolj
ranljivi prav sami.« Po drugi strani se

Le v najožjem družinskem krogu
K. R.

Širjenje okužbe s covid-19 in
odredbe, ki jih izdajajo občine, so
spremenile pogrebne slovesnosti,
med drugim tudi v spodnjesavinjskih občinah. Zdravje je na prvem
mestu, pravi tudi Ivanka Ropotar iz
pogrebne službe Ropotar.
Popolnoma enotnih pravil ni, zato
se podrobnosti nove ureditve, ki velja
za čas razglašene epidemije, tudi po
spodnjesavinjskih občinah nekoliko razlikujejo med seboj. V osnovi
pa velja, da so mrliške vežice zaprte, da slovo od pokojnika poteka pred
vežico, brez govornikov in pevcev ter
v ožjem družinskem krogu. Ivanka
Ropotar je za Utrip povedala: »Res

3

je sprememba. Vendar so v zadnjih
dneh vsi svojci, že ko pridejo naročit storitev, večinoma ozaveščeni in
sledijo navodilom za pogrebe brez
vežic, v najožjem družinskem krogu oz. kot narekujejo odredbe, vsaj
za naše območje. Kako je drugje, pa
zaenkrat težko rečem, ker dobivam
različne informacije nekaterih pogrebnikov drugih območij, kjer pogrebne svečanosti še vedno nemoteno izvajajo po starem. Za dobro vseh
nas, v želji, da vsi čim prej prebrodimo to težko obdobje, še posebej ko se
soočamo z izgubo bližnjih, je zdravje
najbolj pomembno, tega se zavedajmo v vsakem trenutku.«

OBVESTILO O OBRATOVANJU V ČASU UKREPOV
ZA OMEJEVANJE ŠIRITVE KORONAVIRUSA
Zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širitve okužbe
s koronavirusom smo se v ZKŠT Žalec odločili za naslednje
ukrepe za zaščito obiskovalcev in zaposlenih:
OBRATOVANJE POSLOVNIH ENOT

TIC Žalec, Šlandrov trg 25: zaprt do preklica
Savinov likovni salon in galerije v Savinovi hiši: zaprto do preklica
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: zaprto do preklica
TAJNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE

Za komunikacijo uporabite e-pošto in telefon.
UPRAVA ZAVODA

Za komunikacijo uporabite e-pošto in telefon.
ODPOVEDI PRIREDITEV IN ZAMENJAVA VSTOPNIC

Za vse odpovedane prireditve bomo poskušali čimprej uskladiti
nadomestne termine. Že kupljene vstopnice bodo veljavne tudi
za nadomestne termine, kupcem bomo na željo kupnino vrnili,
o terminih za vračanje kupnine vas bomo obvestili.
O nadaljnjih ukrepih vas bomo obveščali sproti

(prosimo, spremljajte objave na naši spletni strani in socialnih omrežjih).

Spoštujmo zdravje in življenje ljudi okrog sebe,
ravnajmo odgovorno!
Lepo pozdravljeni,
kolektiv ZKŠT Žalec

dinjstva poseben izziv, ki je večji ravno v manjših stanovanjih. »Ljudje
niso navajeni biti skupaj toliko časa
in se ne zavedajo, da je takšna osamitev lahko zanje tudi poseben pozitiven izziv. Zato pozivam k strpnosti, k
inovativnosti v prebijanju skupnega
časa. Morda ljudje na novo spoznajo
drug drugega. Včasih se niti ne zavedamo, da kakšna neprijetna stvar
prinese s sabo tudi kaj pozitivnega.«
Žalski župan je pohvalil tudi pripravljenost nekaterih podjetij in posameznikov, da pomagajo na različnih
področjih: »Zahvalil bi se vsem podjetjem, društvom in posameznikom,
ki so v času pomanjkanja ponudili zaščitna sredstva, predvsem zaščitne maske, kombije in svoje prostovoljno delo kot pomoč v časih krize.
Na poziv civilne zaščite se je odzvalo tudi veliko prostovoljcev, ki jih
bo civilna zaščita aktivirala, ko bo
to potrebno. Zanimivo, med njimi
je veliko starejših, čeprav spadajo v
rizično skupino ljudi.«
Kako dolgo župan pričakuje, da bo
epidemija trajala? »Najprej preživimo v osami obdobje do velike noči
oz. po njej, ker je po mojem mnenju
to najbolj kritično obdobje. Druženja bomo že lahko nadoknadili kasneje, če bomo ugotovili, da se stanje
izboljšuje. Če ne v prvem, bomo imeli
drugi preizkusni rok po prvomajskih
praznikih. Morda bomo gibanje in
druženja morali omejiti vse do takrat. Če se bomo vsega držali in prepovedi spoštovali, bomo morda že sredi
maja na zeleni veji.«
Kakšno je torej sporočilo župana
vsem občanom Občine Žalec? »Pozval bi starejše, naj bodo vzor mlajšim, kajti šli so čez mnoge krize,
imajo izkušnje, zdaj pa je nujno, da
predvsem poskrbijo zase. Najbolj
bodo k spoštovanju pravil in omejitev v boju proti koronavirusu poskrbeli z lastnim zgledom. Nasploh
pa pozivam vse, da vzamejo situacijo skrajno resno in spoštujejo omejitve in prepovedi, da se ne bi ponovila zgodba širitve koronavirusa kot
v Italiji. Pohvalil bi Štab civilne zaščite Občine Žalec na čelu z Robertom Vasletom, katerega delovanje so
pohvalili tudi na regionalnem nivoju. Želim si, da skupaj z njimi, z vsemi, ki so vključeni, in prostovoljci, ki
se bodo po potrebi priključevali, pa
tudi skupaj z vsemi občani, premagamo virus in se čim prej vrnemo v stare tirnice. Če bomo pridni, nas bodo
razmere zagotovo nagradile. Ostanimo zdravi!«

Tudi v lekarnah med ukrepi v času epidemije steklene predelne stene in maske.

Tako kot ne moremo brez zdravnikov, ne moremo brez lekarnarjev.
Mnogi so že ob napovedi možnosti epidemije v lekarnah iskali zaščitne maske in razkužila. Ker ljudje
v vseh razmerah potrebujejo zdravila, lekarne ne smejo popolnoma zapreti svojih vrat. Po besedah
direktorice Žalskih lekarn Nataše
Čater so sprejeli vrsto ukrepov tako
za zaščito strank kot zaposlenih.
»Žalske lekarne Žalec smo se v
času epidemije organizirale tako, da
lekarniška dejavnost v občini poteka
nemoteno po objavljenem delovnem
času v medijih. Prav tako smo ga izobesili na vrata lekarn. Prostore smo
uredili tako, da je širjenje okužbe čim
manjše. V času epidemije sta odprti
Lekarna Žalec v Zdravstvenem domu
in Lekarna Žalec II v PTO Tuš Žalec.
Pacienti vstopajo v lekarni posamično in si obvezno razkužujejo roke,
čakajo pa zunaj, ker je to najvarnejše. Seveda opozarjamo na medsebojno razdaljo med čakajočimi, ki naj
bo vsaj 1,5 metra. Zaposlene smo se
zaščitile s fizično oviro (pleksi steklom) med pacientom in farmacevtko.
Uporabljamo zaščitno opremo (oblačila, maske, očala, kape, rokavice) in
spoštujemo navodila stroke. Zavedamo se, da je naša dejavnost nujno
potrebna za zagotavljanje oskrbe z
zdravili in vse smo in bomo naredile,
da ostanemo zdrave in služimo poslanstvu. Ljudje, ki prihajajo v lekarno, pozitivno ocenjujejo naše ukrepe, seveda vse za skupno dobro,« je v
petek povedala Nataša Čater.
V tem času so med najbolj iskanimi izdelki še vedno zaščitne maske

Nataša Čater

in razkužila. »Povpraševanje po razkužilih in maskah je veliko. Vendar
pa smo se vsi zdravstveni in lekarniški delavci zavezali, da gredo vse
zaloge tega materiala v ustanove,
ki to potrebujejo. Ker žal na trgu
razkužil, mask in drugih zaščitnih
sredstev primanjkuje, jih za splošno
prodajo ta trenutek nimamo. Veliko
tega je bilo tudi že povedanega v različnih medijih in ljudje so kar dobro seznanjeni z nastalo situacijo. Za
zdaj bo šla vsa razpoložljiva zaloga
za potrebe zdravstva. Če bomo lahko epidemijo obvladali, pa upam, da
potrebe bolnišnic, drugih zdravstvenih ustanov in lekarn ne bodo več
tako ogromne. Takrat bomo lahko
razkužila in maske ob zadostni zalogi na trgu v lekarnah prodajali tudi
posameznikom.«

občinE

4

ŠT. 3 I marec 2020

V Taboru gasilska pogodba
D. N.

V sredo, 11. marca, je bil v sejni
sobi Občine Tabor podpis pogodbe
o delovanju javne gasilske službe
v občini za leto 2020. V te namene
tudi letos namenjajo približno tri
odstotke primerne porabe oziroma
dobrih 29.800 evrov.
Po tej pogodbi gre za zavarovalne
premije 1.579 evrov, in sicer za strokovnega sodelavca GZ Žalec 1.964,
za delovanje GZ Žalec 2.100 evrov,
za PGD Kapla - Pondor je namenjeno 3.770 evrov, za PGD Ojstriška
vas - Tabor 6.540, za PGD Loke pa
3.770 evrov. Največ denarja, 9 tisoč
evrov, je namenjeno nakupu gasilskih oblek, tisoč evrov pa je namenjeno investicijskim transferjem.
Na srečanju se je župan Marko
Semprimožnik najprej za preteklo sodelovanje zahvalil predsednikom vseh treh gasilskih društev in
predstavniku Gasilske zveze Žalec
in občinskega gasilskega poveljstva.
Za Gasilsko zvezo Žalec sta pogodbo

Obnavljajo cesto
v Malih Braslovčah
T. Tavčar

Direkcija Republike Slovenije
za infrastrukturo je začela rekonstrukcijo državne ceste v Malih
Braslovčah od obstoječega rondoja
proti Letušu v dolžini 200 metrov.
Dela zajemajo kompletno obnovo vozišča, izgradnjo pločnika po levi
strani (smer stacionaže), izgradnjo
javne razsvetljave, prestavitev komunalnih vodov in izgradnjo avtobusnega postajališča. Na državni cesti bo
zgrajen sredinski otok za zmanjševa-

nje hitrosti. Po pogodbi je izvajalec
gradbenih del VOC Celje. Pogodbena
vrednost rekonstrukcije znaša dobrih 235 tisoč evrov, pri čemer Občina
Braslovče prispeva nekaj več kot 40
tisoč evrov.
Izvajalec bo dela opravil po potrjenem terminskem planu predvidoma
do 30. avgusta. Dela potekajo pod
začasnimi delnimi zaporami, urejenimi s semaforji ali ročnim usmerjanjem.

Udeleženci po podpisu pogodbe v Taboru

podpisala predsednik Edvard Kugler
in poveljnik Franc Rančigaj, za Občino Tabor župan Marko Semprimožnik, v imenu občinskega gasilskega
poveljstva Dominik Drnolšek, v ime-

nu gasilskih društev pa predsednik
PGD Ojstriška vas - Tabor Blaž Kovče, predsednik PGD Loke Davorin
Drnolšek in predsednik PGD Kapla Pondor Ivan Hrastnik.

Konec meseca nov tečaj
T. T.

V Občini Polzela so februarja
izobrazili petdeset prvih posredovalcev, ki so na poziv službe nujne medicinske pomoči pripravljeni priskočiti na pomoč. V četrtek,
12. marca, je bil v sejni sobi Občine Polzela podpisan dogovor o
sodelovanju med Občino Polzela,
Zdravstvenim domom (ZD) Žalec
in Upravo za zaščito in reševanje
izpostava Celje.
Dogovor so ob prisotnosti poveljnika Civilne zaščite Občine Polzela
Igorja Pungartnika podpisali župan
Občine Polzela Jože Kužnik, direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster
Erjavec in vodja celjske izpostave
Uprave za zaščito in reševanje Janez
Melanšek. Vsi so izrazili zahvalo za
pomoč pri izvedbi prvega tečaja za
posredovalce, ki ga je uspešno zaključilo petdeset udeležencev, z izobraževanjem pa bodo nadaljevali
tudi letos.

Rekonstrukcija ceste v Malih Braslovčah

Za boljšo poplavno
varnost

S podpisa dogovora

Za občanke in občane Polzela podpis dogovora pomeni, da bodo odslej
v primeru suma na srčni zastoj, ob
nezavesti, hujših krvavitvah ter

T. T.

tujku v dihalih poleg službe nujne
medicinske pomoči na kraj dogodka
napoteni tudi prvi posredovalci.

19 oskrbovanih stanovanj
do konca junija
T. T.

Izgradnja 19 oskrbovanih stanovanj v središču Polzele, prirejenih
za bivanje starejših ljudi, ki ga gradi podjetje Remont Celje, je v polnem teku.
Pri načrtovanju je investitor sledil vsem veljavnim standardom in
trendom, predvsem pa so z analizo
podobnih objektov doma in v tujini
poskušali najboljše prakse prenesti v ta projekt. Stanovanja so v štirih etažah in so različnih kvadratur in razporeditev. Najmanjše so
v velikosti 38 m², pa vse do 55 m².
Vsa stanovanja bodo imela nadkrite balkone oziroma lože ter ločene
shrambe v stanovanju ali ob njem.
V pritličju je skupni prostor s kuhinjo, knjižnico in prostorom za skupno druženje vseh stanovalcev oziroma obiskovalcev z možnostjo izhoda
v atrij.
Stanovanja so namenjena upokojencem in drugim starejšim osebam
po 60. letu starosti. Predvsem tis-

V ponedeljek, 2. marca, je v Kulturnem domu Vransko potekala javna predstavitev projekta »Ureditev
Merinščice, Podgrajščice in Cerknice
do vtoka v Bolsko ter izvedba zadrževalnika na Merinščici«.
Na javni predstavitvi so Tomaž Prohinar (DRSV), Rok Penec (DRSV),
Alenka Zupančič (DRSV), Luka Brenk
(DRI), Petra Rejc Đurovič (DRI) in projektant Rok Fazarinc (IZVO-R) lastnikom zemljišč, na katerih se načrtuje izvedba protipoplavnih ukrepov,

in zainteresirani javnosti predstavili
idejno zasnovo in načrtovane nadaljnje aktivnosti v sklopu projekta, katerega cilj je celostna ureditev poplavne
varnosti trga Vransko.
Številna udeležba občanov na javni
predstavitvi kaže, kako zelo pereča je
problematika poplavne ogroženosti v
Občini Vransko in kako zelo potrebna
in težko pričakovana je izvedba navedenega projekta.

Razpis za priznanja
Občine Prebold v letu 2020
Kandidate za priznanja lahko predlaga vsak občan ali organizacija.
Podeljujejo se naslednja priznanja: častni občan, zlati grb, srebrni
grb, bronasti grb in priznanje občine.
Razpis in obrazec za predloge za priznanja sta objavljena na
spletni strani občine na naslovu https://www.prebold.si/index.
php/uradne-objave/obcinski-razpisi.
Gradnja 19 oskrbovanih stanovanj je v polnem teku.

tim, ki že potrebujejo delno pomoč
in nego po potrebi, obenem pa lahko še samostojno bivajo. Vrednost

naložbe je ocenjena na 1,5 milijona
evrov, projekt pa bo končan do konca junija letos.

Rok za sprejemanje predlogov je četrtek 23. april 2020 do 12. ure.
Vse dodatne informacije so na voljo na Občini Prebold.

OBČINE

ŠT. 3 I marec 2020

5

Župani o življenju v občinah
v razmerah epidemije
L. Kolar, T. Tavčar, D. Naraglav

Najpomembneje je, da se občani držijo pravil pristojnih, ostanejo doma in v okviru omejitev.
Precej drugače kot sicer so se
morale v izrednih pogojih epidemije znajti lokalne skupnosti. Aktivirale so občinske štabe
civilne zaščite. Delo in življenje v
občinah Spodnje Savinjske doline je organizirano povsem drugače, kot ga poznamo. Situacija se
spreminja iz dneva v dan, skoraj iz
ure v uro, prilagajamo se vsi. Preberite, kaj so povedali naši župani, spremljajte tudi obvestila na
občinskih spletnih straneh, veliko
uporabnih informacij pa najdete
tudi na straneh našega časopisa.

Župan Občine Prebold,
Vinko Debelak:

skega obrata dostavljamo oskrbo in
pomoč tistim, ki niso mobilni in so
brez sorodnikov in sosedov, a jih je
k sreči še zelo malo. V vse naštete
aktivnosti je ves čas vključenih do
trideset sodelavcev. Vzpostavljeno
je tudi stalno spletno mesto na spletni strani občine.
Občanom je bil posredovan letak
z vsemi potrebnimi informacijami
in telefonskimi številkami. Občinska uprava deluje za zaprtimi vrati s stalnim dežurstvom v klicnem
centru. Opravlja tudi vsa ostala
tekoča opravila, vendar brez osebnega stika s strankami. Župan in
poveljnik OŠ CZ ves čas koordinirava delo vseh potrebnih služb in sva
tudi neprenehoma dosegljiva preko
klicnega centra ali na osebnih telefonih.«

Župan Občine Braslovče
Tomaž Žohar:

Vinko Debelak

»V petek, 13. marca, smo aktivirali občinski štab CZ in se takoj sestali z vodstvi šole, vrtca, zdravstvene
postaje, doma starejših, gospodarskih družb. Z nekaterimi odredbami (prekinitev pouka in dela v vrtcu
ter šoli, prepovedi druženj in organiziranja zbiranj ... ) smo prehitevali državne ukrepe. Razdelili smo vso
skromno zalogo osebnih zaščitnih
sredstev in jo iskali pri vseh mogočih dobaviteljih, nato pa dobavljeno
tudi takoj dostavljali prednostno v
zdravstveno postajo in dom starejših, ki je ves čas zaprt. V zdravstveni
postaji delujeta obe ambulanti družinske medicine, a samo v rednem
delovnem času. Pacientom je dovoljen vstop v čakalnice po predhodnem dogovoru. Pediater deluje v
rednem delovnem času samo v Žalcu. Zobozdravstveni ambulanti sta
zaprti. Lekarna je odprta ves dan in
ima na zalogi vsa potrebna zdravila,
pa tudi razkužila.
Odlagališče komunalnih odpadkov iz gospodinjstev v Latkovi vasi
je odprto samo ob sobotah. Vrtec in
šola sta zaprta, šest vzgojiteljic se
je prostovoljno javilo za morebitno
varstvo otrok na domu, ki je edino
še dovoljeno. Imamo pa tudi nekaj
prijav dijakov in študentk prostovoljk za pomoč. Do danes še ni bilo
prošnje za pomoč pri varstvu otrok.
S pomočjo poverjenic Rdečega križa, Karitasa in predsednikov krajevnih odborov je vzpostavljena široka mreža skrbnikov, opazovalcev in
informatorjev o stanju oskrbe občanov. Njihove informacije, a tudi vse
ostale klice sprejemamo v vzpostavljenem in stalno delujočem klicnem centru občine (deluje na številki 03 703 64 00 v delovnem času
občine in na 041 614 919 ter obcina@prebold.si), od koder potem
razporejamo in pošiljamo pomoč
ali drugo potrebno ter pojasnjujemo vse, kar klicatelje zanima. Tu
sta glava in srce delovanja občine v
boju z epidemijo. Z delavci iz režij-

Tomaž Žohar

»Stanje v naši občini je zaradi
izredno dobrega in kompetentnega dela članov štaba Civilne zaščite Občine Braslovče, zaradi hitrega ukrepanja in odrejenih posebnih
ukrepov ter nenazadnje zaradi velike odgovornosti in razumevanja
naših občanov, zaenkrat popolnoma pod kontrolo. Srčno verjamem,
da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
V smeri zaščite zdravja in življenj vseh ljudi in čim večje učinkovitosti pri preprečevanju širjenja
virusa smo šole in vrtce v občini s
posebno odredbo župana zaprli že
v petek, 13. marca. Še isti dan smo
s podobnim pozivom naredili še za
vse gostinske lokale in restavracije v
občini. V naslednjih dneh smo izdali
še posebne odredbe, vezane na prepoved uporabe zunanjih športnih
površin in otroških igral, pri čemer
smo na vsa zunanja igrišča in igrala
namestili table prepovedi uporabe
in jih označili s posebnim trakom.
Izdali smo tudi odredbo za hmeljarje v zvezi s sezonskimi delavci, odredbo o prepovedi kurjenja v
naravnem okolju ter odredbo, vezano na opravljanje pogrebnih slovesnosti.
Izredno pomembno je izpostaviti, da smo v okviru civilne zaščite vzpostavili klicni center, z brezplačno telefonsko številko 080 26
46, ki je namenjena kot pomoč starejšim osebam, družinam v samoizolaciji in karanteni, staršem
za zagotovitev varstva otrok ter
vsem ostalim občanom v primeru, da potrebujejo kakšno pomoč
civilne zaščite. V okviru te številke civilna zaščita s pomočjo prostovoljcev poskrbi za nabavo in dostavo živil in zdravil, za varstvo otrok,
zagotovitev toplega obroka socialno
ogroženim družinam, ipd.

Aktivno sodelujemo in smo v
rednem kontaktu z vsemi podjetji
v občini. Določenim smo glede na
njihove dejanske potrebe razdelili potrebno zaščitno opremo, večja
količina zaščitne opreme je po vseh
podjetjih popisana in tudi naročena.
Zaradi nadzora nad izvajanjem
vseh ukrepov vsakodnevno sodelujemo z zdravstvenim inšpektoratom, z medobčinskim inšpektoratom v Celju in s policijo.
Seveda nam je ključen cilj najprej
zaustaviti širjenje virusa. A zavedamo se, da imamo zelo veliko občanov, ki so samozaposleni ali v trenutni situaciji ne dobijo plačila in
zanje moramo nujno sistemsko čim
prej najti ustrezno in sprejemljivo
rešitev. Resno je ogrožena njihova
eksistenca. Lahko povem, da bomo
določene ukrepe za rešitev in olajšanje situacije sprejeli tudi na nivoju
Občine Braslovče.
Sem eden redkih županov, ki sem
že ves čas direktno dosegljiv za vse.
Moja mobilna številka je javno objavljena (041 780 278). Temu je tako
tudi sedaj, ko me občani najbolj
potrebujejo. Sicer pa Občina Braslovče v času epidemije s strankami posluje le po telefonu na telefonski številki 03/703 84 00 v času
uradnih ur in po elektronski pošti
obcina@braslovce.si. V lanskem
letu smo vzpostavili novo spletno
stran www.braslovce.si, ki je izredno prijazna za občane in vsem omogoča elektronsko oddajo vlog, celo
plačevanje taks, ipd. Vloge so dostopne na spletni povezavi https://
www.braslovce.si/eVloge. Pri tem
bi želel poudariti, da smo glede na
situacijo vse roke podaljšali še 14
dni po razglasitvi konca epidemije –
tudi roke povezane z informativnim
izračunom NUSZ.
Vse občane iskreno prosim, da
striktno upoštevajo vsa navodila in priporočila. Ta so namenjena
izključno zaščiti zdravja in življenja
vseh nas, naših staršev, otrok, babic
in dedkov, prijateljev, sodelavcev
... Samo enotni in povezani bomo
premagali to preizkušnjo. Imejte
se radi, spoštujte se in si med sabo
pomagajte ter varujte svoje zdravje
in zdravje vaših ljubljenih. Vse dobro želim vsem. Ostanite zdravi.«

vse predpise, odredbe in navodila,
ki so bil izdana v zadnjih dneh. Mislim, da ne. O tem se toliko govori,
da že ptički čivkajo. Torej vsi vemo,
kako in kaj. Potrkal bi pa na vašo
vest, da vse predpise in nasvete
brezpogojno izpolnjujete. Vsi predpisi, ki se tičejo lokalnih skupnosti in jih je izdala država, so bili pri
nas na lokalni ravni sprejeti že dva
ali tri dni prej. Vendar pa z žalostjo
in jezo ugotavljam, da za nekatere očitno ne veljajo. Če je izdana
uredba, da je na igrišča prepovedan
vstop, se tam še vedno družijo in
igrajo nič hudega sluteči in nevedni
otroci. Trkam na vašo vest, spoštovani starši, zadržite jih doma. Poiščite jim kakšno delo, seveda njim
primerno, zabavo, igro in čas bo
hitreje minil. Mlade neuke glavice
so odlični prenašalci, posledice pa
potem običajno nosijo druge rizične
skupine. Kot kažejo trendi naraščanja števila okuženih, se nam obetajo še dodatne zaostritve in ukrepi. Ja, kako jih bomo pa izvajali, če
še teh osnovnih ne zmoremo? Prosim vas, bodimo odgovorni občani.
Večkrat poglejmo na občinsko spletno stran (www.obcina-tabor.si) in
sodelujmo pri upoštevanju navodil. Moje osebno mnenje je, da je
v Občini Tabor stvar trenutno pod
nadzorom. Civilna zaščita, občina,
gasilska in ostala društva smo kot
ena družina in s skupnimi močmi
delujemo kot uigrana ekipa. Na razpolago je telefonska številka, na klic
pa se bom oglasil sam. Dogovorili se
bomo o pomoči tistim, ki ne zmorejo sami. Še posebej sem vesel klicev
in pisem prostovoljcev, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Trenutno v naši občini nimamo še nobene
potrjene obolele osebe in želimo si,
da bi tako tudi ostalo. Ta naša želja
pa bo morda ostala izpolnjena, če se
bomo dosledno držali predpisanih
navodil.«

Župan Občine Vransko
Franc Sušnik:

Župan Občine Tabor
Marko Semprimožnik:

Franc Sušnik

Marko Semprimožnik

»Danes, 20. marca, ko odgovarjam na zastavljena vprašanja,
sem v mislih nekoliko razdvojen.
Kakšno je stanje v svetu in seveda
tudi pri nas glede nove hitro nalezljive bolezni, veste vsi. Sprašujem
se, ali je smiselno zopet ponavljati

»Tudi v naši občini smo od samega začetka (še pred razglasitvijo epidemije) sledili vsem priporočilom
Ministrstva za zdravje (MZ) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po razglasitvi epidemije
pa seveda tudi ukrepom in priporočilom ostalih pristojnih državnih
organov. Vse napore smo prioritetno usmerili v priprave na pričakovano zaostritev epidemiološke situacije v prihodnjih dnevih in tednih.
V tem kontekstu se mi zdi zelo
pomembno, da smo že uspeli organizirati dostavo na dom, in sicer gre
za najnujnejše življenjske potrebščine, tople obroke in zdravila sta-

rejšim, bolnim in onemoglim občanov, ki so v dani situaciji najbolj
ranljivi.
Tako lahko starejši, bolni in onemogli občani za dostavo najnujnejših življenjskih potrebščin pokličejo na telefonsko številko 041
699 273, za dostavo toplega obroka pa na telefonsko številko 031
210 298. Potrebe po dostavi na dom
lahko občani sporočajo dnevno do
pol devete ure zjutraj.
Za dostavo zdravil lahko starejši, bolni in onemogli pokličejo telefonski številki 051 451 757
in 031 521 726. Brezplačno dostavo do vrat naročnika izvajajo prostovoljci Župnijske karitas Vransko
oziroma Občinske organizacije Rdečega križa Vransko.
Poleg tega smo organizirali tudi
varstvo na domu za otroke staršev iz nujnih poklicev. Starši, ki so
zaposleni v nujnih poklicih, lahko
potrebe po varstvu sporočajo na
telefonsko številko 031 382 134.
Na isto telefonsko številko se lahko
javijo tudi prostovoljci, ki so pripravljeni varstvo na domu izvajati.«

Župan Občine Polzela,
Jože Kužnik:

Jože Kužnik

Stanje v občini Polzela je v tem
trenutku stabilno, po uradnih
podatkih nimamo nobenega obolelega. Sprejeli smo številne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, med
drugim smo šolo in vrtec zaprli že
en dan pred uradnim zaprtjem vseh
zavodov v državi. Aktiviran je občinski štab civilne zaščite, ki komunicira neposredno s pristojnimi institucijami. Imamo tudi nekaj študentov
prostovoljcev, ki so pripravljeni
pomagati vsem, ki bodo v teh dneh
potrebovali kakršnokoli pomoč.
Sicer nimamo večjih problemov, vse
teče skladno s pričakovanji.
Aktivnosti občinske uprave in
režijskega obrata smo ustavili, urejamo le najnujnejše zadeve, smo pa
vsi dosegljivi na telefon in e-naslov
(Občina Polzela – tel. 70 33 200,
civilna zaščita 041 50 88 60).
Tudi sam sem neposredno dosegljiv.
Občanom želim sporočiti, naj upoštevajo navodila pristojnih in naj
bodo doma. Le tako bomo kos tej
težki preizkušnji. In samo pozitivno
naprej. Upanje je pomembno.«

po dolini

6

ŠT. 3 I marec 2020

Kar za 33,4 % se je povečalo število vlog tujcev
Ksenija Rozman

Na Upravni enoti Žalec so lani obravnavali in rešili 19.001 upravno zadevo, je povedala načelnica Simona Stanter.
čanja političnih organov države ali
lokalne samouprave oziroma občin.
Če predpis ali splošni akt s preširokimi pojmi predstavlja težavo pri
razlagi in uporabi v praksi, upravna
enota na rešitev nima neposrednega vpliva. S pobudo ali zaprosilom za
razlago se lahko kvečjemu obrne na
organ, pristojen za odločanje na drugi stopnji. Na njegovo delo pa seveda upravna enota ne more vplivati.«

Legalizirali 201 objekt

Simona Stanter

Upravna enota Žalec je tudi za
lansko leto pripravila poročilo o
opravljenem delu in številu raznih
postopkov. Poročilo za leto 2020
bo zagotovo drugačno, saj je tudi
žalska upravna enota omejila vse
stike na telefonsko in elektronsko
poslovanje. V letu 2019 so po oceni načelnice Simone Stanter dobro
opravili veliko dela.
Kot je povedala načelnica Simona Stanter, so v letu 2019 na Upravni enoti Žalec obravnavali in rešili 19.001 upravno zadevo: »Pri tem
nam je v posebno zadovoljstvo, da
smo ves čas vzdrževali visoko raven
profesionalnosti tudi v odnosu do
svojih strank, saj smo kljub tako
velikemu številu primerov imeli le
14 pritožb na svoje delo. Od tega jih
je bilo 9 na področju gradenj. Značilnost tega področja so namreč zahtevni in zapleteni postopki, v katerih
običajno sodeluje več zunanjih udeležencev z različnimi interesi. V večini primerov so tako tudi pritožbeni
razlogi zunanjega izvora, npr. pritožniki so stranski udeleženci mejaši,
ki s pritožbami v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja niso uspeli. Upravna enota v takih primerih
nima prav veliko odprtih možnosti za prilagajanje posameznim interesom, saj smo v svoji vlogi pristojni
le za odločanje v skladu s predpisi. Interesni vplivi pa so bolj stvar
demokratičnega procesa in odlo-

V skladu z veljavnim Gradbenim
zakonom so lani izdali 476 rednih
gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Glede na to, da zakon ponuja več
možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t.
i. črnih gradenj, so legalizirali 201
objekt. Tudi v tem letu pričakujejo veliko število vlog za legalizacijo
objektov. Zato vlagateljem svetujejo, da si pred oddajo vloge zagotovijo
ustrezno gradivo in strokovno podporo.

O veterantskih dodatkih
in pravicah invalidov
»Na področju vojne zakonodaje smo v letu 2019 največ odločali o
veteranskih dodatkih (243 zadev) in
zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (61 zadev). Ob tej priložnosti
vabimo vse vojne veterane, da nam
pravočasno sporočijo spremembe,
ki bi lahko vplivale na uresničevanje
njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo,
spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in
za družinske člane,« opozarja Simona Stanter.
Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam
s posebnimi potrebami omogočajo
večjo kakovost življenja in samostojnost. S tem preprečuje in odpravlja
tveganje diskriminacije invalidov.
Invalidi imajo na razpolago več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, na primer uveljavljanje pravice do tehničnega pripomočka,
prilagoditev vozila, pridobitev psa
pomočnika in pridobitev EU kartice

ugodnosti za invalide.« V letu 2019
smo tako odobrili nakup 38 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 61 vrednotnic, saj
se je s spremembo pravilnika v letu
2018 povečal nabor pripomočkov.«
Od leta 2014 so upravne enote pristojne tudi za izdajo vrednotnic za
osebno dopolnilno delo. Na podlagi
veljavne vrednotnice lahko upravičenec opravlja osebno dopolnilno delo.
V preteklem letu so jih izdali 412.

Več kot 16.500 upravnih
notranjih zadev
Najbolj pogosti in raznovrstni so
postopki oziroma odločanje o upravnih notranjih zadevah državljanstva,
društev, orožja, eksplozivov, javnih
prireditev, tujcev, osebnega imena,
osebnih listin, matičnih zadev, prometa itd. »Število teh zadev je v preteklem letu preseglo 16.500 zadev.
Izredno se je povečalo število vlog
tujcev, kar za 33,4 % v primerjavi z
letom poprej (v letu 2019 smo prejeli 1.589 vlog). V to področje spada prijava prebivališča s postopki
ugotavljanja stalnega in začasnega
naslova bivanja. Veliko število tovrstnih postopkov (129) je posledica
nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da potrebujejo
ljudje v stiski toliko več pozornosti
in potrpežljivosti v postopkih. Temu
primerno si prizadevamo, da jim v
okviru svojih pristojnosti pomagamo. Žal so nekatere stranke kljub
temu nestrpne in žaljive, nekatere
celo nasilne,« ugotavlja načelnica.
V letu 2020 pričakujejo zamenjavo
večjega števila osebnih dokumentov,
saj poteče veljavnost 4.550 osebnim izkaznicam in več kot 700 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE
Žalec. »Če ste med njimi, svetujemo,
da si s pravočasno vlogo zagotovite zamenjavo osebnega dokumenta,
zlasti če načrtujete potovanje v tujino.«
Ob tem Simona Stanter dodaja:
»Ko sem že pri dobronamernih nasvetih, naj omenim, da so nekate-

Težave tudi s sezonskimi delavci
K. R.

Z razumevanjem sprejemamo
okoliščine, da potrebujejo
ljudje v stiski toliko več
pozornosti in potrpežljivosti v
postopkih. Temu primerno si
prizadevamo, da jim v okviru
svojih pristojnosti pomagamo.
Žal so nekatere stranke kljub
temu nestrpne in žaljive,
nekatere celo nasilne.«
Zajeten del nalog upravne enote
poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in
sklepi predstavljajo različna upravna dejanja in opravila, npr. različna
potrdila iz uradnih evidenc, ki jih je
bilo v preteklem letu preko 38.100.
Večje je število poročnih obredov
(kar 185).

Zarisali 1.296 t. i. GERK-ov
»Glede drugih upravnih nalog
velja posebej izpostaviti naše delo
na področju prometa s kmetijskimi
zemljišči in gozdovi ter kmetijami,
kamor spada tudi urejanje grafičnih
enot rabe kmetijskih gospodarstev
oziroma t. i. GERK-ov. Teh smo v letu
2019 zarisali 1.296. Kot vsako leto,
od konca januarja do začetka maja,
na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov za kmetijska gospodarstva v zvezi z odda-

jo zbirnih vlog za subvencije. Zaradi
velikega števila nosilcev kmetijskih
gospodarstev, ki jih moramo preveriti, si prizadevamo, da se z naročanjem strank izognemo čakalnim
vrstam. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam to tudi z razumevanjem
naših strank uspeva. Malo manj smo
zadovoljni s tem, da si že več let prizadevamo za dokončanje treh denacionalizacijskih zadev, ki izstopajo
po obsegu postopkov in nacionaliziranega premoženja.«
Tudi ob tem poročilu načelnica
Simona Stanter poudarja, da je k
dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do strank tudi v preteklem letu prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi,
organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za
socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov
pravosodja, sodišč in državnega
odvetništva.

V času epidemije korona virusa je izvajanje
nalog na upravni enoti
omejeno na najbolj nujne zadeve.
Za obisk upravne enote se
mora stranka predhodno naročiti po telefonu ali e-pošti. Vloge
strank, razen v nujnih primerih,
do preklica upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki
ali po navadni pošti. V času epidemije tudi ni možno sklepanje
zakonskih ali partnerskih zvez.
Za dodatne informacije lahko
pokličete na telefonski številki: 03 713 51 20 ali 03 713 51
40, pišete na elektronski naslov:
ue.zalec@gov.si ali pošljete vloge po navadni pošti na naslov:
Upravna enota Žalec, Ulica
Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Stranke vstopajo izključno preko
glavnega vhoda UE Žalec, ki se
nahaja na JZ delu upravne stavbe (parkirišče zadaj). Izjema so
invalidi, ki vstopajo v zgradbo na
severni strani (vhod za invalide).

Že napeljujejo vrvice
T. T.

Pred nami je pomladanska sezona v hmeljiščih, v Slovenijo naj bi prišlo še 600 sezonskih
delavcev iz BIH in Romunije, toda epidemija je otežila njihov prihod.
V marcu običajno oživijo hmeljišča. Sezonski delavci opravljajo
spomladanska dela v hmeljiščih,
kot sta napeljava vrvic in pozneje
štrajhanje hmelja. Po nekaj letih,
ko ni bilo velikih težav s sezonsko
delovno silo, ki prihaja predvsem
iz tujine, je letos udaril koronavirus. Z ostrimi ukrepi na mejah
sezonski delavci ne morejo v Slovenijo, tisti, ki so že tukaj, pa ne
vedo, kako bo z vrnitvijo.
Kot pravijo hmeljarji, k njim večinoma že vrsto let hodijo ene in iste
družine, večinoma iz Romunije in
BIH. Nekateri sezonski delavci so
v Slovenijo prišli že pred izbruhom
koronavirusa, nekateri tik pred zdajci. Za vse te so hmeljarji poskrbeli v
skladu z občinskimi odredbami, vendar ne predvsem zaradi odredb; hmeljarji se namreč zavedajo pomena
zdravja vseh na kmetiji, pa tudi tega,
da se večinoma že zelo dolgo poznajo
z njimi in jim ni vseeno zanje.

ri lastniki motornih vozil milo rečeno nejevoljni zaradi prekrškovnih
postopkov, ki jih je upravna enota
dolžna uvesti po uradni dolžnosti.
V tem okviru so na primer prekrški
zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov
v prometnem dovoljenju, prenehanja
veljavnosti zavarovalne police. Zaradi opustitev oziroma kršitev navedenih zakonskih obveznosti smo bili
lani primorani izdati 96 plačilnih
nalogov. Kot rečeno, upravna enota pri teh kršitvah nima izbire (diskrecijske pravice), da lahko postopek
o prekršku uvede ali ne. Kot prekrškovni organ mora ukrepati po uradni dolžnosti. Možnost pa ima vsakdo od nas, da se lahko prekršku in
prekrškovnemu postopku preprosto izogne, samo zakon je treba spoštovati.«

Tudi sicer sezonski delavci vedo,
da ne smejo hoditi v skupinah naokoli, ker pri ljudeh še vedno vzbujajo nelagodje in bi lahko bili hitro
česa osumljeni, čeprav neupravičeno. Letos so jim povedali, da ne
smejo niti do Petrola po čokolado,
cigarete ali telefone. Merijo jim tudi
telesno temperaturo oziroma si jo
merijo sami. Dosledno ostajajo na
domačijah in se ne družijo s svojimi
prijatelji z drugih kmetij, kar sicer
radi počnejo. Delajo ves dan in zvečer so utrujeni, tako da brez težav
zvečer ostajajo doma, smo izvedeli.
Kako bo z njihovo vrnitvijo domov,
ta čas ne ve nihče.
Glavna pomladanska sezona del
v hmeljiščih se začne v teh dneh.
Hmeljarji običajno potrebujejo okoli tisoč sezonskih delavcev. Manj
kot polovica jih je že v Sloveniji,
prišlo naj bi jih še približno 600, je
povedal podpredsednik Kmetijsko
-gozdarske zbornice Slovenije Mar-

jan Golavšek. Če nekoliko posplošimo, imajo sezonsko delovno silo
že v hmeljiščih tisti hmeljarji, ki so
zaradi bolezni viroidne zakrnelosti
odstranili ves hmelj in zdaj postopno sadijo novega, oziroma tisti, ki
gradijo nove žičnice.
Kako torej rešiti problem? Kot
je povedal predsednik Združenja
hmeljarjev Slovenije Janez Oset, je
ves čas v stiku s kmetijskim ministrstvom oziroma direktoratom in
Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Sezonski delavci naj bi prišli iz Romunije in BIH, vendar bi
morali z vstopom v Hrvaško ali na
Madžarsko tam v 14-dnevno karanteno. Janez Oset je predlagal, da bi
se pred tem prednostno testirali na
Covid-19 in s potrdilom o tem, da
niso okuženi, prišli v Slovenijo. Če
ne bo šlo drugače, bodo za pomoč
prosili veleposlaništvi obeh držav,
je dodal Janez Oset.

Pri Rojnikovih so sezonski delavci iz Romunije, ki so prišli k njim
že pred časom (in koronavirusom),
pričeli z napeljavo vrvic.
Letos obdelujejo samo 20 hektarjev hmeljišč, saj so morali zaradi viroidne zakrnelosti izorati in uničiti 24
hektarjev polnorodnih hmeljišč. Na
novo so postavili 2,2 hektarja žični-

ce in še nekaj planirajo v letošnjem
letu. Vendar jih še ne bodo zasadili, saj so okužena kmetija. Začeli pa
so že izvajati vse preventivne ukrepe
za preprečitev širjenja koronavirusa.
Skrbijo jih razkužila, saj jih je težko
dobiti. Kako naj ukrepajo pri ravnanju s sezonskimi delavci, jih je obvestila Civilna zaščita Občine Žalec.

Pri napeljavi vrvic, po katerih se bo hmelj vzpenjal proti vrhu žičnic

po dolini

ŠT. 3 I marec 2020

7

Zaprte šole in vrtci
L. Kolar

osebni arhih U. V.

Izobraževanje na daljavo od tega tedna
Od 16. marca so zaradi epidemije koronavirusa zaprti vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v državi s priporočilom, da se organizira izobraževanje
na daljavo. Odredba pa je potegnila za
sabo številne organizacijske težave in
individualne stiske posameznih družin. Sprva je bilo dovoljeno varstvo
predšolskih otrok, kasneje so tudi to
prepovedali in pozvali prostovoljce, da
pomagajo družinam na domu. Doma
so ostali tudi šolarji spodnjesavinjskih
šol in otroci otroških vrtcev, posredno
pa številni starši. O tem smo se pogovarjali z Urošem Vidmajerjem, ravnateljem OŠ Šempeter, ki v tem letu vodi
aktiv petih osnovnih šol Občine Žalec.
Z Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport so 20. marca sporočili, da po prvem tednu izobraževanja
na daljavo lahko z zadovoljstvom ugotovijo, da to poteka dobro. Na vaši šoli
pa ste z izobraževanjem začeli v ponedeljek, 23. marca. Prosim, pojasnite.
»Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo prejeli navodila, ki so
ravnateljem dala avtonomijo pri odločanju. Tako smo se šole po Sloveniji odločale različno. Ravnatelji osnovnih šol
Občine Žalec smo skupaj sklenili, da vsi

naši zaposleni v prvem tednu uporabijo izredni dopust in da z izobraževanjem
na daljavo začnemo 23. marca. Starši naših učencev so bili seveda o vsem
obveščeni. Skupaj z učiteljskim timom
smo spremljali prakse na šolah, kjer se
je že v prvem tednu izvajalo izobraževanje na daljavo in pripravili model, ki
smo ga pričeli izvajati ta ponedeljek.«
Kako ste tole prekinitev dela v šoli
torej organizirali v tem tednu?
»V času od 16. do 20. marca smo se
pripravljali na izobraževanje na daljavo. Staršem smo sporočili, da je zdaj čas,
ko se lahko svojim otrokom še posebej
posvetijo, se z njimi družijo, osmislijo
skupne prostočasne dejavnosti, naučijo otroke praktičnih opravil, ki se jih v
šoli ni mogoče naučiti, na primer, kako
oprati perilo, likati ipd. Seveda pa tudi,
da jih nenehno osveščajo o higieni rok
in krepitvi imunskega sistema. Poudarili smo, da je sedaj priložnost, da skupaj pregledajo zvezke in delovne zvezke, da opravijo zamujene obveznosti oz.
domače naloge, ponavljajo in utrjujejo
že predelane vsebine ter berejo knjige.«
S kakšnimi težavami se sicer soočate? Kakšni so odzivi staršev, učiteljev, otrok?

»Za vse nas je to nova situacija in
vse, kar je novega, še neprehojenega,
zahteva jasne odločitve, ki pa nikakor
ne morejo biti všečne vsem. Pozitivno
razmišljajoči starši so mi v veliko podporo in teh je največ. Verjamem pa, da
tudi tisti, malo manj pozitivni, vedo,
da meni kot ravnatelju ni vseeno za
njihove otroke in da se skupaj s kolektivom trudim najti najboljšo možno
pot. Ko ljudje to začutijo, je delo laže.
Veseli me, da so ob meni učitelji, ki so
željni razvoja in podpirajo moj način
dela. Skupaj iščemo najboljše učno
-vzgojne prijeme, pri čemer nam starši stojijo ob strani. V teh dnevih prejemam veliko sporočil staršev, v katerih
mi sporočajo veselje in odobravanje
naše odločitve o delu v prvem tednu.
Zame in za moje sodelavce je to velika spodbuda. Morda pa sporočila staršev enkrat na naši spletni strani tudi
objavimo.«
Potem ko je vlada odredila zaprtje
vseh vzgojno-izobraževalnih ustanov
v državi, je bilo slišati veliko pomislekov tudi, da imajo nekateri otroci v
šoli edini topel obrok in da nimajo vsi
dostopa do interneta in računalnikov?
Ali ste se s tem ukvarjali tudi pri vas?

Roki v času epidemije ne tečejo
K. R.

Prednost v državnih organih najnujnejše naloge, v centrih za socialno delo
je to nasilje v družini
Da bi čim bolj upočasnila širjenje okužbe s Covid-19, je vlada skoraj povsem ustavila javno življenje.
To ne pomeni, da centri za socialno
delo, finančna uprava, upravne enote
in sodišča ta čas ne delujejo. So pa za
uporabnike oziroma stranke, razen
res nujnih izjem, na voljo samo prek
telefonov in elektronske pošte, vloge
ali drugo dokumentacijo lahko oddajo v poštni nabiralnik.
Večina zaposlenih v državnih organih
bo delala od doma. Ko bodo vzpostavljene vse potrebne komunikacije, ko bo
delo lahko potekalo nemoteno, bodo
imele prednost najnujnejše naloge. »V
centrih za socialno delo morajo tako
nujno tudi v teh razmerah ukrepati v
primerih nasilja v družini,« je povedala direktorica regijskega Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleške, pod okrilje
katerega sodi tudi žalski center s Heleno Bezjak Burjak na čelu. Razni roki za
oddaje vlog v tem času ne tečejo, bodo
pa seveda sproti, a brez osebnega stika, sprejemali vloge za izredne denarne socialne pomoči oziroma druge nujne vloge.

FURS čim več
preko e-davkov
Tudi na finančnih uradih so sprejeli
vrsto ukrepov. V Žalcu je bilo že doslej
delovanje pisarne finančnega urada
minimalno, v Finančnem uradu Celje
pa, tako kot za druge velja, da davčni
zavezanci vloge, ugovore, pritožbe in
druge obrazce v čim večji meri oddajo
preko eDavkov ali mobilne aplikacije,
lahko tudi v poštni predalnik pred uraFinančni urad je objavil tudi
številke kontaktnih centrov:
za vprašanja s področja davkov
fizičnih oseb lahko pokličete 08
200 1001, za vprašanja s področja DDV in davčnih blagajn 08
200 1002, za vprašanja s področja davka poslovnih subjektov 08
200 1003, za vprašanja, povezana z opominom, pa 08 209 0000.

dom. Na vprašanja odgovarjajo predvsem po elektronski pošti ali telefonu. Če mora posameznik nujno osebno
oddati kakšno dokumentacijo (originali pogodb, notarski zapisi ...), lahko to
stori le v vložišču na sedežu finančnega urada. Seveda je treba vstopati posamezno in pred tem nujnost pojasniti
uslužbencu pri vhodu.

jeli, bodo morali do 31. 8. 2020 (in ne
kot običajno 31. 7.) vložiti napoved za
odmero dohodnine.
Politiko izvajanja davčne izvršbe v
času epidemije določa finančni minister. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ
ne začne ali nadaljuje že začete davčne
izvršbe.

Ukrepi za blažitev posledic

Samozaposlenim odlog
plačila prispevkov

V petek (20. 3.) je Finančna uprava
objavila ukrepe na davčnem področju
za blažitev posledic koronavirusa, ki so
bili dan prej sprejeti v državnem zboru
v treh zakonih.
Rok za oddajo letnega obračuna
DDPO in DohDEj za leto 2019 se je z
31. 3. 2020 prestavil na 31. 5. 2020 oziroma na 1. 6. 2020, ki je ponedeljek.
V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za spremembo predhodne
akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb ne bo treba prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno
obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo
potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
Skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove v letu 2020 se določi za
mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij
2020.
Zavezanec lahko z vlogo preko eDavkov in izjemoma preko elektronske
pošte zaprosi za odlog plačila davka za
čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24
mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
Odlog in obročno plačilo sta po novem
možna tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj, ne pa tudi za prispevke za
socialno varnost.
Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnin se iz 31. 5.
2020 prestavi na 30. 6. 2020. Tisti, ki
informativnega izračuna ne bodo pre-

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo
zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki
zapadejo v plačilo v aprilu, maju in juniju 2020. Za ta odlog ne bo treba dajati
vloge in bo avtomatičen. Neporavnane prispevke bodo morali plačati najkasneje 31. 3. 2022, zamudnih obresti
ne bo. Če ima zavezanec do 28. 2. 2020
v plačilo zapadle obveznosti, jih mora
poravnati do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatično, brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje
zapadlih obvezosti lahko preverijo prek
portala eDavki.
Delodajalci bodo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljali z vlogo na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje. Najkasneje na dan izplačila nadomestila plače morajo delodajalci predložiti obrazec REK-1.
Ker je delovanje državnih organov oziroma organov lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov,
se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni, kar
velja za redne odmere. V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora, ki niso nujni, pa veljajo pravila iz 1.
in 2. odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja bolezni
sars-sov-2 (covid-19). To pomeni, da v
času trajanja izrednih ukrepov ne tečejo procesni in materialni roki.

Uroš Vidmajer si želi, da bi otroke kmalu spet takole popeljal v hribe.

»Seveda smo se soočili tudi s tem.
Pohvaliti moram naše večletno sodelovanje z RK Slovenije OZ Žalec in enoto v Šempetru. S sekretarjem Matjažem
Češnovarjem sva v dogovoru, da bodo v
primeru potrebe katere od družin takoj
pomagali pri prehrani in še čem. Družine, ki smo jim ponudili pomoč, so bile
hvaležne za skrb in dejale, da trenutno
ne potrebujejo pomoči. Je pa res, da so
to lahko prikrite zadeve, da je staršem
nerodno povedati, da nimajo denarja za
hrano. Nad tem moramo vseskozi bdeti, in ko zaznamo družino s pomanjkanjem, tudi pomagati. Tu namigi sosedov
in bližnjih niso odveč.
Podobno je s tehnologijo. Vsi starši oz. otroci nimajo računalnikov, vsaj
dovolj zmogljivih ne. Zato naše delo
organiziramo čim bolj enostavno, preko
šolske spletne strani, s prepisovanjem v
zvezek. Z vsemi temi problemi se bomo
srečevali v naslednjih dnevih in tednih
ter jih tudi reševali. Verjamem, da bomo
lahko vsem omogočili vsaj minimalne
pogoje.«
Ste sicer ravnatelji osnovnih šol
Občine Žalec imeli kakšna skupna
posebna navodila občine. Ste se kaj
usklajevali med sabo, si izmenjevali
nasvete, izkušnje?
»V žalski občini je pet osnovnošolskih
ravnateljev, ki smo združeni v aktiv in
ki ga v tem šolskem letu vodim jaz. V
razširjeni obliki smo se sestali z županom, vodstvom občine ter zadolženimi
za področje civilne zaščite že v četrtek,
12. marca, in nato v soboto, 14. marca. Otroška igrišča smo ogradili še pred

državno uredbo. Skupno smo organizirali nujno varstvo (ki je bilo kasneje
preklicano) ter skupno usklajevali in še
usklajujemo tudi druge stvari.
Ravnatelji si vseskozi izmenjujemo izkušnje, si pomagamo, pa čeprav
so tudi med nami razlike v razmišljanju in delovanju. Kar pa navsezadnje ni
nič narobe. Bistveno je, da vsak od nas
deluje najbolje, kot zmore, v dobro vseh
otrok in staršev.«
»Staršem smo sporočili, da je
sedaj čas, ko se lahko svojim
otrokom še posebej posvetijo,
se z njimi družijo, osmislijo
skupne prostočasne dejavnosti,
naučijo otroke praktičnih
opravil, ki se jih v šoli ni
mogoče naučiti, na primer,
kako oprati perilo, likati ipd.«
Kakšno posebno sporočilo učencem
in staršem?
»Bodimo bolj pogumni, kot smo
bili kadarkoli, ljudje s pokončno hrbtenico. Naj ostane ljubezen najlepše
čustvo, smeh na obrazu še bolj prešeren, naravni kotički pa naše življenjske
oaze. Ostalo v zvezi z zdravjem je izpisano že na nebu.
Staršem in učencem sem pred nekaj
dnevi sporočil oz. obljubil, da jih takoj,
ko bo vse to za nami, vabim v hribe
na določeno planinsko točko, kjer se
bomo poveselili in užili čisti zrak. Do
takrat pa ostanimo zdravi – osti jarej
(najstarejši znani slovenski zapisani
pozdrav, op. ur.).«

HUSQVARNA
AUTOMOWER®
Vodilna na trgu
robotskih kosilnic
Za vaša vprašanja smo dosegljivi na

03 777 14 23 ali 051 665 566.

WWW.UNIFOREST.SI

osrednje teme

8

ŠT. 3 I marec 2020

V zdravstveni dom samo
v nujnih primerih
K. R., L. K.

T. T.

Normalno delujejo nujna medicinska pomoč, patronažno varstvo na terenu
in ambulante družinske medicine.
Zdravstveni dom Žalec so za
»nenadzorovane« vstope zaprli že v
petek, 6. marca. Ljudje vanj od takrat ne morejo vstopati skozi stranske vhode, na glavnem vhodu pa so
uvedli triažo, torej postopek določanja prioritete zdravljenja pacientov glede na resnost njihovega stanja. Vse z namenom, da bi preprečili
vstop okuženim in s tem vstop koronavirusa v prostore ZD Žalec. Direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster
Erjavec je povedala, da je bil ukrep
pri uporabnikih sprejet zelo pozitivno. V pogovoru pa je povedala tudi,
kako se ta zdravstvena institucija spopada z epidemijo in kakšen je
režim za bolnike.
Kdaj ste se v zdravstvenih domovih začeli pripravljati na izredne
razmere?
»Naši zaposleni so ozaveščeni in
spremljajo dogajanje po svetu. Zato
smo takoj, ko je nastopilo širjenje
virusa v tujini, začeli samoiniciativno »preigravati« različne scenarije in priprave na morebitne zaostrene razmere. 26. februarja smo imeli
na pobudo Splošne bolnišnice Celje
direktorji zdravstvenih domov širšega
celjskega območja prvi skupni »krizni
sestanek«, saj se zavedamo, da moramo v tej situaciji delovati čim bolj
povezano in ažurno. Tudi v Žalcu smo
se odzvali zelo hitro.«
Kaj vse ta hip deluje v okviru žalskega zdravstvenega doma?
»Za zdaj delujejo nujna medicinska
pomoč, patronažno varstvo na terenu in ambulante družinske medicine.
Po navodilih Ministrstva za zdravje
je nehala obratovati vsa preventiva, z
izjemo preventivnih pregledov nosečnic in dojenčkov do prvega leta starosti. Delavnice in svetovanja Centra za
krepitev zdravja so popolnoma odpovedani, namesto tega pa smo, denimo, vzpostavili telefonsko psihološko
pomoč za obolele oziroma tiste, ki v
teh časih čutijo tesnobo.«
Kakšni so odzivi ljudi?
»Ljudje se odzivajo zelo pozitivno,
saj z ukrepi delamo vse, da bi obvarovali njihovo zdravje in zdravje svojih zaposlenih. Ko potrebujejo naše
storitve, najprej pokličejo po telefonu in se posvetujejo z zdravnikom ali
drugim zdravstvenim delavcem, ki
jim dajo vsa potrebna navodila. Tudi
recepte za zdravila naročijo po telefonu. Po telefonu ali e-pošti potekajo tudi vsa prenaročanja pacientov na
nov datum (za storitve referenčnih
ambulant, zobozdravnika, za fizioterapijo …).«
Splošni ambulanti v Zdrav­
stveni postaji Prebold od minulega tedna delujeta le v do­poldanskem času, in sicer od 7.00
do 13.30. Za obisk pri zdravniku se morajo pacienti naročiti po
telefonu. Pred vstopom v stavbo, ki je zaprta, morajo poklicati ambulanti po telefonu, da jim
zdravstveni delavci odprejo in jih
pospremijo do zdravnika.
Pediater deluje v rednem
delovnem času samo v Žalcu (ZD
Žalec).
Odvzem biološkega materiala
(krvi, urina, blata) od 16. marca ni več možen na zdravstvenih postajah Vransko in Prebold.
Za nujne primere lahko koristite
laboratorij ZD Žalec.

dr. Hana Šuster Erjavec

Imate dovolj zaščitne opreme?
»Opreme nam počasi zmanjkuje,
zato upamo na pravočasno distribucijo Ministrstva za zdravje. Prosimo
pa vsa podjetja, ki bi imela v tem trenutku kaj proste opreme, da jo posodijo štabu za zaščito in reševanje ali
neposredno Zdravstvenemu domu
Žalec, da premostimo trenutne primanjkljaje, ki nastajajo zaradi čakanja
na opremo Ministrstva za zdravje.«
Kakšen je torej protokol, če nekdo
sumi, da je zbolel za covid-19 in kako
je z vsemi ostalimi pacienti? Lahko
pridejo k osebnemu zdravniku?
»Bolnik z znaki akutne okužbe dihal
z ali brez vročine najprej kontaktira
izbranega zdravnika ali zdravnika, ki
ga nadomešča po telefonu. Zdravnik
oceni njegovo zdravstveno stanje in
presodi, ali potrebuje nujno napotitev
v bolnišnico, pregled pri zdravniku in
morebitno testiranje v vstopni ambu-

lanti za covid-19 ali pa se lahko zdravi
v domači oskrbi.
Za bolnike brez znakov okužbe
dihal (ne kašlja, nima povišane telesne temperature ali težav z dihanjem)
je režim v ambulanti za zdaj nespremenjen.«
Kako je z nujnimi primeri - kličejo na 112?
»Za nujne primere, ko je ogroženo
življenje pacienta, seveda še vedno
pokličejo na 112.«
Kam pa tisti, ki imajo nenaden
zobobol ali druge hujše težave z zobmi?
»Tudi v zobozdravstvu so organizirane dežurne ambulante. Za naše
paciente je dežurna ambulanta v ZD
Celje, za tiste, ki so okuženi z virusom covid-19 ali pri katerih se sumi
na okužbo, pa nujne zobozdravstvene posege opravlja zobozdravstvena
ambulanta na Dobrni. Vedno pa lahko pokličejo v ZD Žalec, kjer bodo od
naše dežurne zobozdravnice dobili
nasvet in napotke tudi po telefonu.«
Kakšne so vaše naloge v okviru
štaba za zaščito in reševanje?
»S štabom za zaščito in reševanje
smo stalno na vezi in si pomagamo.«
Kako poteka delo v Zdravstveni
postaji Vransko?
»Zaenkrat na ZP Vransko poteka
vse enako kot v Žalcu. Se pa organizacija pri nas dnevno spreminja in prilagaja trenutni situaciji. Ker naše paciente s sumom ali potrjenim Covid-19
preusmerjamo na vstopno točko, ki je
za nas Urgentni Center Celje, se naši
zdravstveni timi (zaposleni v ZD in
koncesionarji) po razporedu vključujejo tudi v delo na vstopni točki.«

Policisti imajo zaradi
epidemije še več dela
K. R.

Če ni nujno, ne hodite na policijsko postajo. Prav
tako ne kličite na številko 113 za informacije o
koronavirusu.
Med tistimi, ki morajo tudi v
času epidemije opravljati svoje
naloge, so policisti. Izredne razmere zahtevajo določene organizacijske spremembe, je povedal komandir Policijske postaje Žalec Gorazd
Trbovšek in med drugim opozoril
občanke in občane, da številka 113
nikakor ni namenjena vprašanjem
v zvezi s koronavirusom.
»V teh kriznih časih smo morali
tudi na Policijski postaji Žalec uvesti določene organizacijske spremembe, ki so usmerjene predvsem
v povečanje naše vidnosti in prisotnosti na terenu, hkrati pa čim bolj
racionalizirati število policistov v
izmeni, s čimer skušamo preprečiti morebitno širjenje okužbe med
policisti, če bi do nje prišlo. Povečati vidnost in prisotnost ob manjšem
številu policistov v izmeni se sliši
nekako nelogično, vendar delujemo
tako, da se policisti občasno in po
potrebi v patruljah ločijo in je vsak
policist s svojim vozilom. Seveda je
takšen način dela za policiste bolj
tvegan, vendar delo koordiniramo
tako, da se policisti ob morebitnih
tveganih napotitvah združijo in
posredujejo. Na takšen način policisti opravljajo vsa dela in naloge, ki
nam jih nalaga Zakon o nalogah in
pooblastilih policije.«
Ob epidemiji imajo policisti
dodatne naloge: »Naloge nadziranja ukrepov, ki sta jih za zajezitev
epidemije predvidela vlada in lokalna skupnost, policisti aktivno izvajamo in bomo o morebitnih nepravilnostih tudi obveščali pristojne
inšpekcijske službe ali pa ukrepali zoper kršitelje v skladu s svoji-

Gorazd Trbovšek

mi pristojnostmi,« je jasen žalski
komandir Gorazd Trbovšek in
dodaja, da imajo zaščitne opreme
policisti Policijske postaje Žalec za
zdaj še dovolj.
»Na tem mestu pozivam vse občane, da spoštujejo ukrepe vlade in
lokalne skupnosti, saj bomo le na
discipliniran način pripomogli k
učinkovitejšemu boju proti virusu.
Prav tako prosim občane, da ne kličejo na Policijsko postajo Žalec ali
na številko 113, če imajo vprašanja
v zvezi z virusom covid-19, saj za to
obstaja posebna številka. Z namenom zaščite zdravja zaposlenih in
drugih prav tako pozivam občane,
da ne hodijo na policijsko postajo,
če ne gre za nujne zadeve, temveč
naj pokličejo po telefonu ali pa naj
nam pišejo,« je še povedal Gorazd
Trbovšek.

Povečan pritisk na patronažne sestre
L. Kolar

arhiv U. F.

V Sloveniji je na terenu 850 patronažnih medicinskih sester, med njimi so tudi patronažne medicinske
sestre z območja naše doline. V času
epidemije je po vsej državi med najbolj obremenjenimi prav zdravstveno osebje. Ker se omejuje dostop
splošnim ambulantam, bolnišnice pa
odpuščajo nenujne paciente, je pritisk na patronažno službo zelo povečan. Urška Flajs opravlja patronažno
službo na območju Braslovč, kjer ima
koncesijo za patronažno dejavnost.
Hkrati je predsednica Društva zasebnih patronažnih medicinskih sester
in je z nami delila izkušnje s terena v
spremenjenih razmerah.
»Tudi v teh razmerah nemoteno
opravljamo preventivno dejavnost.
Po napotitvah zdravnikov obiskujemo najbolj ranljive skupine, mamice
in novorojenčke, ki se vrnejo domov
iz porodnišnic ter kronične in starejše bolnike. Starejših nad 70 let, ki
jih obiskujemo, je kar 80 odstotkov.
Po navodilih zdravnikov bi morale
zaradi koronavirusa omejiti kurativo, toda to je zelo težko storiti. Zaradi zapiranja splošnih ambulant in
odpuščanja nenujnih pacientov iz
bolnišnic, je pritisk na nas še večji.
Na terenu imamo paciente, pri katerih oskrbujemo komplicirane kronične in operativne rane, opravljamo odvzeme krvi za antikoagulantne
terapije in druge, imamo paliativne
obravnave in opravljamo medicinsko

-tehnične posege, da zagotavljamo
pacientom osnovne življenjske funkcije. Prav tako skrbimo za protibolečinske terapije,« je povedala Urška
Flajs.
Zaščitna oprema je pri delu patronažnih sester pomembna že brez
epidemije, v času epidemije koronavirusa pa toliko bolj, zaradi ranljivih
pacientov, pa tudi zaščite patronažnih sester, ki so v tem obdobju toliko bolj pomemben podaljšek obremenjenega zdravstvenega sistema
na terenu. »Tudi me se spopadamo s
pomanjkanjem zaščitne opreme. Pri
vsakem obisku uporabimo namreč
razkužilo, zaščitno masko, pokrivalo za glavo, obuvalo in predpasnik in
vse skupaj je uporabno le za enkratno
uporabo. Že pred enim mesecem smo
zaznale težave pri naročanju. Se pa
civilna zaščita na tem območju zelo
trudi in nas poskuša oskrbovati sproti, kolikor se da,« pove Urška Flajs in
doda, da je te dni pristojni minister v
eni od izjav dejal, da se morajo zdravstveni delavci pri vsakem pacientu
obnašati, kot da je kužen, kar pomeni maksimalno zaščito.
Urška Flajs pa ob tem poudari tudi,
da si patronažne sestre na terenu
pomagajo tudi med seboj in se oskrbujejo z zaščitnimi sredstvi, tako da
začasno sproti rešujejo pomanjkanje. »Pri vsem je ključno, da v težkih časih ljudje stopimo skupaj in si

Urška Flajs v zaščitni opremi za enkratno uporabo

pomagamo, vsak na svojem področju. Najpomembneje pa je, da se vsi
brezpogojno držimo pravil, ki jih
postavljajo stroka in pristojne inšti-

tucije. Le tako bomo lahko obvarovali
tudi najranljivejše, ki živijo v našem
okolju in jih obiskujemo tudi patronažne sestre.«

osrednje teme

ŠT. 3 I marec 2020

9

Velika skrb in še večja hvaležnost
K. Rozman

Organizacijo dela so v Domu Nine Pokorn Grmovje prilagodili že pred izbruhom epidemije.
Iz izkušenj Kitajske je jasno, da je
novi koronavirus najbolj nevaren za
starejše in bolne ljudi. Zato so ukrepe ob napovedi, da se bodo okužbe zelo verjetno pojavile in razširile tudi v Sloveniji, najprej sprejele
ustanove, kjer skrbijo za ostarele,
bolne in ljudi s težavami v duševnem
zdravju. O tem, kako so se z izrednimi razmerami spopadli v Domu Nine
Pokorn Grmovje, smo se pogovarjali
z direktorjem Tomažem Lenartom.
»Gotovo je razglasitev epidemije za
naš dom pomenila nekaj organizacijskih prilagoditev. Organizacijo dela
smo že pred izbruhom epidemije spremenili na način, da imajo posamezne
enote stalni kadrovski tim. To pomeni, da kader in stanovalci ne prehajajo
med posameznimi enotami, kar nam
v danih razmerah gotovo pride prav.
Strogo se držimo vseh ukrepov v zvezi z odhodi, obiski, omejitvijo gibanja,
ki jih je predpisala Vlada RS. Predvideli smo izolacijske sobe in podobno.
Trudimo se, da življenje v domu kljub
omejitvam poteka čim bolj normalno. Zavedati se moramo, da skrbimo
za odrasle osebe pretežno z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in
da vsaka sprememba zanje pomeni
določeno vznemirjenje, ki lahko vodi
do poslabšanja njihovega zdravja. To
nas zaposlene v danih okoliščinah
zelo skrbi. Imamo tudi starejše, enoto
demenca, skratka, skrb je velika.«

Omejitve s posluhom za vse
Kako torej izvajajo omejitve? »Omejitve uvajamo z izredno mero subtilnosti in posluha za vsakega posameznika. Moram pohvaliti in se hkrati
zahvaliti svojim sodelavcem, da znajo
v teh trenutkih ohranjati dobro voljo
in skrbeti za spoštovanje ukrepov,« je
povedal Tomaž Lenart.
Dom Nine Pokorn skrbi tudi za
dostavo toplih obrokov mnogim starostnikom. »Izvajanje pomoči na
domu za občine Žalec, Polzela, Prebold in Braslovče za zdaj poteka
nemoteno. Opažamo nekaj odpovedi, kar je razumljivo, saj je veliko svojcev v tem času doma in laže poskrbijo
za svoje bližnje. Storitve pa smo omejili zgolj na dostavo kosila na dom in
pomoč pri osebni higieni. Ostale storitve v sklopu pomoči na domu trenutno ne izvajamo. Pri izvajanju pomoči
na domu upoštevamo visoke standarde samozaščite zaposlenih.«
Medtem ko nekaterim dosedanjim naročnikom teh storitev v tem
času lahko pomagajo svojci, pa drugi
morda prav zdaj potrebujejo takšno
pomoč. Jo lahko naročijo na novo?
Tomaž Lenart odgovarja: »Da, če nam
dopuščajo kadrovski resursi, sprejemamo nove naročnike, predvsem za
dostavo kosil.«
In kako so spremembe in omejitve
sprejeli stanovalci ter kako sorodniki?

»Omenil sem že, da moramo biti pri
uvajanju omejitev izredno subtilni.
Ne želimo si splošnega zdravstvenega poslabšanja stanovalcev. Zaposleni se tega zavedamo. Vemo, kaj pomeni, če se pri posamezniku poslabša
psihično stanje, kaj vse to potegne
za sabo. Naši stanovalci so v večini
izredno aktivni. Ne znamo si predstavljati oziroma je praktično nemogoče, da bi jih lahko zadržali v sobah v
primeru izbruha virusa. Ogromno jih
kadi, gibanje za njih pomeni sproščanje stisk in nemira. Izredno nam je
pomembno, da vsi ostanemo zdravi
zaposleni in stanovalci. Pozorni smo
na vsako spremembo pri vseh. Največ ukrepov smo praktično uvedli pri
zaposlenih, da res vzdržujejo socialno distanco med seboj, da se izogibajo tveganemu vedenju in se znajo doma organizirati na način, da se
ne izpostavljajo zdravstvenim tveganjem. Enostavno moramo ostati zdravi. Vsak prehlad pri zaposlenem za
življenje v zavodu pomeni ogromne
organizacijske prilagoditve. Svojci so
ukrepe sprejeli z razumevanjem. Vsak
dan kličejo v dom, mi jih obveščamo
o vsem preko spletne strani in podobno. Tisti stanovalci ali svojci, ki želijo
stopiti v stik, jim to omogočamo preko video konference ipd.«
Seveda skrbijo za dodatno animacijo stanovalcev, ki se vendarle morajo
držati bolj v domu: »Absolutno, trenu-

tno nam je vreme izredno naklonjeno.
Ogromno aktivnosti se dogaja zunaj v
manjših skupinicah. Vsi zaposleni se
izredno angažirajo. Na prvi pogled je
vse videti super, vem pa, da zaposleni v sebi nosijo veliko breme, zavedanje odgovornosti in tesnobo. Vodstvo
zavoda jih vsak dan informira, predvsem pa jim stoji ob strani, jih razume
v stiski. Četudi so pretežno zdravstveni delavci, so v prvi vrsti samo ljudje,
ki imajo svoje družine in popolnoma
enake skrbi kot vsi ostali. Zato je prav,
da se vsi ostali zavedamo, kaj trenutno preživljajo zdravstveni delavci,
ostali sodelavci v drugih zdravstvenih
ustanovah in da jim stojimo ob strani,« poudarja Tomaž Lenart.

Zaposlenih je dovolj
Pa je v Domu Nine Pokorn sploh
dovolj zaposlenih, lahko kdo od njih
ostane doma?
»Zaposlenih imamo trenutno
dovolj. Nekaj oseb dela od doma, to
so predvsem zaposleni iz računovodstva. Uporabijo tudi dopust. Izredno
pomembno nam je, da imamo na razpolago čim več zdravih oseb v primeru, da se v domu pojavijo izredne razmere. Takrat se angažiramo vsi. Naj
poudarim, da kličejo tudi posamezniki iz lokalnega okolja, ki sprašujejo, ali
potrebujemo kakšno pomoč. Izredno
smo jim hvaležni za njihovo čuječnost
in posluh. Če jo bomo potrebovali, pa

Tomaž Lenart

upam, da se ta scenarij ne uresniči, jih
bomo z veseljem kontaktirali nazaj.«
Glede na splošno pomanjkanje zaščitne opreme v državi Tomaž
Lenart pravi: »Za primer izbruha virusa v zavodu nimamo dovolj zaščitne
opreme. Smo pa oddali potrebe na
regijsko civilno zaščito, vsak dan smo
z njimi v kontaktu in verjamem, da
bomo opremo dobili takoj, ko jo bodo
prejeli sami.«
Ob koncu morda neprimerno vprašanje, pa vendarle: kako dolgo lahko
v zavodu zdržijo takšno stanje? »Trenutno, ko virus še ni prisoten v zavodu, za zdaj ni težav. Za primer izbruha
smo pripravljeni po najboljših močeh.
Pomembno je, da se sprijaznimo s trenutnim stanjem, da se strogo držimo
ukrepov, v primeru izbruha pa verjamem in zaupam v svoje sodelavce, da
bomo svoje delo opravili po najboljših
močeh.«

Solidarnost zaposlenih je izjemno visoka
K. Rozman

»Ker se že dlje časa izvajajo preventivni ukrepi, lahko samo upamo, da smo bili pravočasni in uspešni,« pravi Eva Lenko.
V Domu upokojencev Polzela so organizacijo dela in življenje
v domu prav tako prilagodili izrednim razmeram zaradi epidemije
koronavirusa, ki je po dosedanjih
podatkih najbolj nevaren prav za
starejšo populacijo. O tem smo se
pogovarjali z direktorico doma Evo
Lenko.
»V domu upokojencev smo pripravili načrt za delovanje v kriznih
razmerah. Glede na usmeritve MZ,
NIJZ in MDDSZ smo takoj pristopili
k oblikovanju manjših enot delovišč,
kjer bodo delali stalni uslužbenci. Na
tak način bomo preprečili prehajanje zaposlenih po več enotah. Organiziranih imamo pet delovišč, kjer
bodo delo organizirale vodje. Izmena na delovišču bo delala po 12 ur.
Nočna služba je organizirana posebej in jo predstavljata dve stalni ekipi. Pralnica in kuhinja prav tako delujeta s stalnimi ekipami, saj tako, kot
sem že navedla, skušamo doseči čim
manjše prehode med zaposlenimi
in stanovalci in seveda zaposlenimi
med sabo. Svojcem želimo tudi sporočiti, da je preskrba s hrano nemotena. Zato so vse skrbi v tej smeri
odveč.«

Kot je povedala Eva Lenko, je zaprta domska kavarna, ne izvajajo pa
tudi več tržnih storitev. »Že 6. marca smo dom popolnoma zaprli za vse
obiskovalce, aktivnosti smo omejili na najnujnejše. Delno že poteka
sobna postrežba obrokov. Stanovalci
se pretežno zadržujejo v sobah, kjer
poskrbimo tudi, da se prostori večkrat
dnevno prezračijo. Povečali smo število razkuževalcev in tudi naše stanovalce podučili o pomenu higiene rok
in razkuževanja. Posebno pozornost
namenjamo razkuževanju površin.«
Pripravljeni so tudi za najhujše: »Za
primere okužb smo pripravili prostore v Graščini, kjer lahko namestimo
15 naših stanovalcev. Sobe so namenjene preventivni izolaciji in v primeru okužbe namestitvi stanovalcev.«

Svojci zelo razumevajoči
Kako pa so te ukrepe sprejeli stanovalci, kako sorodniki? »Stanovalci
se zavedajo, da so vsi ti ukrepi namenjeni njihovi zaščiti in preprečevanju
okužbe s COVID-19. Dom je svoja
vrata zaprl že 6. marca in ta ukrep je
bil dosledno brez izjeme upoštevan.
Nekaj dni smo še dovolili, da so lah-

Eva Lenko

ko svojci prinašali do sprejemne mize
priboljške, vendar smo tudi pri tem
prepoznali nevarnost vnosa virusa,
zato smo to po nekaj dneh prepovedali. Za priboljške zdaj poskrbi naša
kuhinja. Obvestila za sorodnike objavljamo na svoji spletni strani, prav
tako smo odprli Facebookov profil,
za katerega skrbi naša delovna terapevtka,« je povedala Eva Lenko.

Sv. maše do nadaljnjega odpovedane
T. T.

Na epidemijo koronavirusa so se
odzvali tudi v slovenski cerkvi, kjer
so 13. marca do nadaljnjega odpovedali vse svete maše, podeljevanja
zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in druge cerkvene dogodke in
srečanja. Prav tako niso dovoljeni

cerkveni obredi na prostem.
Duhovniki darujejo svete maše
izključno zasebno, brez prisotnosti
vernikov. Somaševanje duhovnikov
in skupno obhajanje ni dovoljeno.
»Verniki naj nadomestijo odsot­
nost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem

Božje besede, spremljanjem svete
maše po radiu, TV oziroma spletu
ter s prejemom duhovnega obhajila,«
sporočajo slovenski škofje.
Tako lahko te dni tudi na vratih cerkva po dolini vidimo napise:
»Svete maše so do nadaljnjega odpovedane.«

Svojcem je na voljo tudi dežurna
telefonska številka, na kateri se lahko pozanimajo o stanju svojega stanovalca. »Moram poudariti, da so
svojci zelo razumevajoči, saj se zavedajo, da so stanovalci najranljivejša
skupina in zato upravičeni do posebnih ukrepov za preprečitev. Pred dnevi nas je prijetno presenetila tudi
gesta Telekoma, saj bomo brezplačno
dobili tri aparate, ki jih bomo namenili stikom naših stanovalcev s svojci. Če bo to mogoče, bodo pogovori
potekali preko video pogovora.«
Kljub strogim ukrepom je potrebnega nekaj razvedrila za stanovalce:
»Stanovalci se sedaj pretežno zadržujejo v sobah, nekateri, ki lahko, berejo, gledajo televizijo, kvačkajo … Na
razpolago so jim časopisi, razvedrilne
revije … Obiski delovnih terapevtk
in fizioterapevta zdaj potekajo individualno, celotno osebje pa se glede na nastalo situacijo trudi, da čim
večkrat pogledajo k njim in spregovorijo par besed. Imamo tudi to prednost, da jih lahko v primeru lepega
in sončnega vremena pospremimo
ven, da se vsaj malo naužijejo sončnih žarkov. Vendar gre za skupinice
po par stanovalcev, ker je združevanje v večjih skupinah prepovedano.
Tisti, ki to zmorejo, gredo do parka
sami in ne posedajo skupaj.«

Zaposleni in zaščitna
oprema
Pa imajo dovolj zaposlenih, je lahko kdo od njih doma, na primer zaradi varstva otroka? Eva Lenko odgovarja: »Trenutno je stanje v domu
dobro, zaposlenim za zdaj še lahko
omogočamo vse pravice iz delovnopravne zakonodaje. Izjemno visoka
stopnja solidarnosti in pripadnosti
zaposlenih se je pokazala pri prip-

ravljenosti izvedbe kriznega načrta,
saj so vsi, ki so že dopolnili 50 let,
pristopili k podpisu izjave za delo v
12-urni izmeni. Tudi sicer zaposleni brez besed sprejemajo naloge, kar
kaže, da jim je še kako mar za stanovalce. Doma ni nihče zaradi varovanja otroka, prav tako narava dela ne
omogoča dela od doma.«
Kaj pa zaščitna oprema? »Največja težava, s katero se srečujemo ne
samo v domu, temveč v celotni Sloveniji, je zaščitna oprema. Skrb za
dobavo je prepuščena naši iznajdljivosti, saj nam pogodbeni dobavitelji
ne zagotavljajo niti količin pred epidemijo. Evidence in naročila sporočamo na različne naslove MZ, MDDSZ,
obračamo se na štabe CZ, vendar
opreme ni dovolj niti za bolnišnice. Glede na prioriteto nam vsi zagotavljajo, da smo na tretjem mestu,
takoj za bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Trenutno lahko svoje
delo še organiziramo, da upoštevamo
varnostne protokole, zaloge pa imamo minimalne.«
In kako dolgo lahko v polzelskem
domu upokojencev zdržijo takšno
stanje? »Po vseh strokovnih napovedih smo konec druge faze od štirih.
Ker se že dlje časa izvajajo preventivni ukrepi, lahko samo upamo, da smo
bili pravočasni in uspešni. Dejstvo pa
je, da preprečitev ni odvisna samo
od nas, temveč od spleta zunanjih
dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva. Seveda pa se situacija spreminja iz trenutka v trenutek,
zato so takšne napovedi nemogoče.
V tem trenutku je najpomembnejše, da bolj kot kadarkoli poskrbimo
za zdravje naših stanovalcev, da jim
omogočimo kar najboljše pogoje za
življenje v teh razmerah,« poudarja
direktorica doma Eva Lenko.

10

podjetništvo in turizem

ŠT. 3 I marec 2020

Storitve najprej na udaru
L. K., B. P.

B. P., osebni arhivi podjetnikov

Podjetja in samostojni podjetniki v storitveni dejavnosti so bili med gospodarskimi subjekti prvi soočeni s popolno prekinitvijo poslovanja.
Zaradi obvladovanja epidemije
koronavirusa je Vlada RS s 16. marcem začasno prepovedala ponudbo
ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom. S tem so morala začasno prenehati s poslovanjem
podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z nastanitvenimi, gostinskimi, velnes, športnorekreacijskimi,
kinematografskimi,
kulturnimi,
frizerskimi, kozmetičnimi, pedikerskimi storitvami in druga, z
nekaj izjemami in poslovanjem na
daljavo. Obrtna zbornica Slovenije je poudarila, da so bili prezrti pri
prvih ukrepih. O tem smo povprašali nekaj podjetnikov iz doline, ki
se ukvarjajo s storitvami.

omejitve širjenja koronavirusa prilagojen delovni čas. Vsi si želimo, da bi
kriza trajala čim manj časa, ampak se
bojim, da se situacija potegne globoko v en mesec ali pa še dlje … Škoda
je seveda z vsakim dodatnim dnem
večja, o tem raje ne razmišljam, še
sploh, ker smo storitvena dejavnost,
smo pogodbeni dobavitelji medicinsko-tehničnih pripomočkov in imamo vendarle tri zaposlene v malem
kraju. Trenutni ukrepi države so nejasni, kaj pričakovati v nadaljevanju, pa
za zdaj ne znam odgovoriti. Ostanite
zdravi!«

Jurka Gorišek

Jurka Gorišek, Frizerstvo Živa,
Žalec: »Že pred popolnim zaprtjem
smo razkuževali kljuke, stole, pulte in vse pripomočke, ki jih uporabljamo v salonu, med menjavo strank.
V ponedeljek pa smo salon popolnoma zaprli. Izpad dohodka bomo gotovo zabeležili. Sama menim, da če si
samostojni podjetnik in že leta deluješ, potem en mesec zaprtja ne bi
smel biti razlog za zaprtje, čeprav bo
na tesno. Toda če bo takšna situacija
trajala dlje, potem bomo videli. Mali
podjetniki plačujemo račune z dnevnimi izkupički, in ker teh ne bo, pri-

Zelene destinacije so se
predstavile
L. K.

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ter
Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško so 4. marca v
Celjskem domu organizirali delavnico in predstavitev vsebin, povezanih s trajnostnim razvojem slovenskega turizma.
Turističnim ponudnikom, lokalnim vodnikom in ponudnikom
nastanitev na omenjenih destinacijah so predstavili nacionalni program
Zelena shema slovenskega turizma,
ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji.
»Na dogodku smo prejemniki zlatega znaka Slovenia Green Destination
(Laško) in bronastega znaka (Celje in
Žalec) predstavili zelene zgodbe ter
nosilne turistične produkte zelenih

la, začutila je potrebo po podpori, ne
samo finančni, ampak tudi zaščitni.«

Sebastian Možina

Vesna Glavnik

Sebastian Možina, Gostinstvo
Sebastian Možina, Braslovče: »Lokal
smo s ponedeljkom zaprli, že prej, v
soboto, pa smo skrajšali delovni čas.
Naši zaposleni so uporabljali zaščitna sredstva, razkužila, čistila in skrbeli za čiščenje. Sedaj smo organizirani po sistemu zaprtega tipa lokala in
delamo samo dopoldne, in sicer dva
kuharja in jaz. Pripravljamo hrano po
naročilu za končne kupce, ki jo pridejo iskat. Zanje vse pripravimo v enkratni, nepovratni embalaži. Če se le da,
se izogibamo dostavi na dom. Hrano pridejo iskat, ob tem pa poskrbimo za predajo na varnostni razdalji.
Izjema pri dostavi so podjetja, institucije, ki smo jim dostavljali že zdaj. Pri
njih smo poskrbeli za dodatne varnostne ukrepe. Hrano jim dostavimo »do
vrat« v posebej razkuženi embalaži, ki
jo potem dvignemo naslednji dan pri
dostavi hrane. Vsa posoda je oprana v pomivalnem stroju na 70 stopinj
Celzija. Seveda skrbimo za razkuževanje in čistočo vseh svojih prostorov,
kjer pripravljamo hrano ter za razkuževanje in varnost ljudi, ki smo vključeni. Z dobavitelji za zdaj še ni težav.
Zaradi toplejših mesecev se bo večala
tudi ponudba iz slovenske samooskrbe, ki bo nadomestila italijansko zelenjavo in sadje. Kljub dostavi pa je vendarle naš promet v tem času že padel
za 70 odstotkov. Od tega, kako dolgo bodo delala podjetja in odjemalci,
ki so naše stranke sedaj, pa je odvisno gibanje prometa v nadaljevanju.
Pa seveda tudi od trajanja krize. Ocenjujem, da epidemija ne bo mimo prej
kot v dveh, lahko tudi v treh mesecih,
tako da je vse skupaj zelo negotovo.
Nujni bodo ukrepi države za pomoč
nam, samostojnim podjetnikom. Pričakujem predvsem pomoč pri stroških za zaposlene, ki ne delajo. Problem so tudi fiksni stroški, ki ostajajo,
ne glede na to, če delamo ali ne.«
Ob tem je vsak ukrep države dobrodošel. Nikoli ne bomo zadovoljni vsi. Kako učinkoviti bodo ti ukrepi, je seveda odvisno tudi od tega,
kako dolgo bo trajala ta situacija. Vlada je vsaj pokazala interes in se zaveda, kdo je motor ekonomskega cikla.
Vesel sem, da na podjetja ni pozabi-

Vesna Glavnik, frizerski salon
Glavniki&čokolada, Polzela: »V salonu smo do nadaljnjega zaprli vrata.
Tale virus nam je resnično zagodel.
Takoj sem šla razkužit celoten salon,
izklopit vse naprave, pomit okna, tla.
Naredila sem velikonočno dekoracijo, ampak se bojim, da je ne bo nihče videl, ker bo salon takrat še vedno zaprt ... Občutek je neprijeten, če,
ne veš, kdaj boš ponovno prijel v roke
svoje škarje in nekomu polepšal dan.
Zdaj te moje škarje čakajo vse bleščeče in podmazane na dan, ko jih bom
vzela v roke in zarezala v lase. Ne skrbi
me, ali bo delo, ko bomo lahko odprla salon. Vem, da so moje stranke zlate in zveste. Smo ena velika družina
in vse mi veliko pomenijo. Žalostna
sem, ker smo tako zelo ranljivi. Ni
dolgo nazaj, ko smo si voščili srečno
in zdravo novo leto. Kdo bi si mislil, da
bo edina želja za vse danes le zdravje.
Od države pa tako kot vsi samostojni
podjetniki pričakujem, da nam bo stopila naproti. Mislim, da bi bilo prav.
Prav je, da se nam vsem vsaj malo
olajša, ker smo ostali čisto brez prihodkov. In ne vemo, kako dolgo bo to
trajalo, 14 dni, mesec ali celo dva. Vsekakor upam, da bo to čim krajši čas.«

tjem. Čez noč so tako ostali brez dela
trije zaposleni in trije osebni trenerji, ki imajo status samostojnega podjetnika. Soočamo se z veliko izgubo
dohodka, plačilo najemnine in ostalih
stroškov pa ostaja isto.«

Simona Kodrin

Mara Akerman

Mara Akerman, Kana, Žalec: »Storitveni del na sedežu podjetja v Žalcu
na Savinjski cesti 45 in v Zdravstvenem domu v Celju smo po sprejetju
ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa 16. marca za stranke zaprli. Zaposleni so ostali doma, saj si v
podjetju želimo čimprejšnje zajezitve širjenja koronavirusa. Na sedežu podjetja smo organizirali dežurno
službo za telefonske klice. Vrata podjetja pa do nadaljnjega ostajajo zaprta. Upam, da se bo stanje v državi in
na vsem svetu kmalu izboljšalo in da
se kmalu vrnemo v način življenja, ki
smo ga vajeni. Vsem želim, da ostanete zdravi in da se čim prej ponovno vidimo.«
Simona Kodrin, Optika Simona, Šempeter: »Svojo poslovalnico
sem s 16. marcem zaprla. Spremljala
sem ukrepe in obvestila, nato pa svoji dve zaposleni v nedeljo, 15. marca,
obvestila po telefonu, da do preklica ostaneta doma. Trenutno pa imamo skladno s sklepom ZZZS zaradi

čakujemo tudi odpustke s strani države pri prispevkih, davkih, popuste, ne
zamike plačil.«

destinacij. Udeležencem delavnice
sta bila predstavljena primera dobrih
praks Hotela Park (Travelife) in Posestva Trnulja (veriga Bio Hotels) ter
mednarodno verificiran trajnostni
certifikat Greenkey, seznanili pa smo
jih tudi s prednostmi zelenih znakov,
ki jih priznava Zelena shema slovenskega turizma,« je povedala Sabina
Palir, vodja turizma pri ZKŠT Žalec.
Destinacije Celje, Žalec in Laško
so že od leta 2016 zelene destinacije
Slovenije in so bile med prvimi v Sloveniji, ki so pridobile znak Slovenia
Green Destination. Omenjene destinacije so vključene v sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma
v Sloveniji in skladno s tem izvajajo
tudi številne trajnostne aktivnosti,
ki jih usmerja Slovenska turistična
organizacija.

Brina Romih Mlakar

Brina Romih Mlakar, Fitnes center Olimpus, Žalec: »V podjetju
Olimpus se zavedamo resnosti situacije. Prvi družbeno odgovorni ukrep
je bil zaprtje fitnesa, saj nas skrbi
tako za zaposlene kot za stranke.
Hkrati pa je to za nas velika izguba,
saj smo v obdobju sezone pred pole-

Jolanda Ušen

Jolanda Ušen, cvetličarna, ko­zmetični salon in kavarna, Polzela: »V
naši dejavnosti je resnično mrk. Nismo ga mogli planirati v nobenem planu B. Sama sem se že zelo zgodaj odločila za zaprtje, ker sem se zavedala, da
ne morem poskrbeti za varnost zaposlenih in ne strank. Težko je ohraniti
primerno varnostno razdaljo ter sprotno popolno čistočo in razkuževanje.
Tudi stranke so čedalje redkeje prihajale v lokal. Odločitev države in lokalne uprave o zaprtju vseh lokalov se mi
je zato zdela nujna in pravilna. Virus
je trdovraten in o njem je premalo raziskanega, da bi bilo varno drugače razmišljati. Ustavil je naše tekoče delo. Razmišljati o tem, kako in kaj
bo, je težko, vsaj toliko časa, dokler
je širjenje virusa v porastu. Do jeseni ni mogoče pričakovati stabilnosti. Država je že dala svoje ponudbe,
vendar malim podjetjem in samostojnim podjetnikom odlog plačevanja
prispevkov ne pomeni kakšne dobre rešitve. Menim, da se bomo morali
kar sami znajti, da ohranimo delovna
mesta. Skušam razmišljati, da je vsaka
stvar za nekaj dobra in da se vse zgodi z razlogom. Virus je nekako preusmeril tudi naša razmišljanja. V poslu
je namreč potrebno ostati zvest viziji in razvoju tistega, za kar si gradil
do zdaj, težko je razmišljati o nečem
popolnoma novem. Pri nas v podjetju bomo nadgradili dejavnost cvetličarne s papirnico. Ponujamo kar
nekaj izdelkov s tega področja. S cvetjem trgujejo že vsi trgovci na veliko in
malo, floristični del pa se je zmanjšal
in padel na manjši del naše potrošnje.
Zato že delamo premike, da ohranimo delo zaposlenim. Na takšno stanje, kot nas je doletelo, pa sploh nismo računali. Treba je imeti voljo za
naprej, ker se ne bo vse kar ustavilo za
vedno. Iz vsega slabega se vedno rodi
tudi nekaj novega, drugačnega. Sem
večni optimist. Treba je biti borec v
življenju. Če nisi, je težko. Zadene te
psihični, finančni in socialni pritisk.
Ni enostavno. Predvsem pa nobene
panike!«

Predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Matjaž Žgank je komentiral situacijo in ukrepe vlade: »Nad dosedanjimi ukrepi vlade sem zelo razočaran. Ne dobimo jasnih navodil, kako naj ukrepamo. Zato se vsak kot posameznik odloča, ali mu je prioriteta zdravje ali posel. Svojo lesarsko delavnico sem zaprl 16. marca. Do kdaj bo zaprta, ne
vem. Ne razumem vlade, zakaj ne da odloka o zaprtju vseh malih in velikih podjetij, saj bi se virus le tako res omejil.
Pričakujem, da bo vlada razumela, da je gospodarstvo glavni vir dohodka državi, ampak z zdravimi ljudmi, in da bi v
teh časih morala pomagati tudi malim in srednjim podjetnikom.«
Matjaž Žgank je povedal, da se člani na zbornico obračajo s številnimi vprašanji o tem, kaj naj z zaposlenimi, če
bo kriza trajala dlje časa, kdo ne sme in kdo lahko dela. »Če ne smemo delati, naj vlada prepove poslovanje z odlokom, kajti le to nekatere, ki smo vezani na dolgoročne pogodbe, lahko odveže plačila kazni za nedobavljene izdelke.«
In še: »Vedno več je opozoril gospodarstvenikov in javnosti, da naj zaostrimo stališča. Seveda se strinjamo, da je
situacija kritična. Ves čas posredujemo in dajemo pobude na resorna ministrstva. Naj poudarimo, da smo enotni, da
bi ukrepi morali biti v bistveno večjem obsegu. Pozvali smo vlado, da je potrebno vsem, ki imajo prepoved opravljanja dejavnosti, zagotoviti, da breme plač delavcev preide v celoti na državo. Enako velja za samozaposlene – ti morajo ob oprostitvi plačila davkov in prispevkov dobiti tudi nadomestilo. Za vse v gospodarstvu pa zahtevamo, da se začne govoriti o realni pomoči gospodarstvu (ne le o kreditih in odlogih) v milijardnih številkah, vse ostalo bo na dolgi
rok še bistveno dražje. Več boste lahko prebrali v današnjem odzivu za javnost in pozivu vladi.

podjetništvo in turizem

ŠT. 3 I marec 2020

11

Proizvodnja še deluje, a v posebnih razmerah
L. Kolar, T. T.

L. K., D. N., T. T.

Odgovorni v spodnjesavinjskih proizvodnih podjetjih se strinjajo, da je trajanje krize nepredvidljivo, s tem pa tudi gospodarska škoda, ki bo nastala.
Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo je minuli teden pozvalo delodajalce v proizvodnih podjetjih,
da svojih proizvodnih procesov v času
epidemije ne zapirajo, da ne bi ogrozili oskrbe prebivalstva. Hkrati pa jih
pozivajo, da naj delovne procese organizirajo tako, da kar najbolj zaščitijo
zdravje svojih zaposlenih. Kako se s
krizo spopadajo v praksi, smo povprašali nekaj uspešnih podjetnikov iz
našega okolja. Vsi so uvedli stroge
ukrepe varnosti v skladu s priporočili pristojnih institucij.

zaposleni v bližino zunanjih izvajalcev
(nalaganje, razlaganje kamionov, zabojnikov …), so naši zaposleni opremljeni z
zaščitnimi sredstvi, maskami, rokavicami, po potrebi tudi očali. Tudi v proizvodnji sami, v delu procesov, kjer so zaposleni v določenih fazah dela blizu drug
drugemu manj kot dva metra, je obvezna uporaba zaščitnih sredstev.
Jasno je, da smo v Juteksu, kjer je
to mogoče, ustavili vse procese oziroma jih reducirali na minimum, na primer izvajanje investicij, povezanih z
izvedbo del v tovarni, preventivni servisni pregledi strojev, redno preventivno vzdrževanje …
Juteksov prodajni salon v Žalcu je
seveda od nedelje zaprt, skladno z vladno odredbo. Posledično je nekaj zaposlenih na »čakanju na delo« (koriščenje nadur, dopustov ali pa čisti institut
čakanja na delo). Vse nadaljnje ukrepe
bomo sproti prilagodili glede na razvoj
dogodkov.«

dnevno poročanje, usmerjanje in posredovanje informacij, kako naj se kot podjetje obnašamo v nastali situaciji.
Želel bi si, da se kriza konča jutri in
da smo vsi zdravi, da lahko poslujemo,
izplačujemo plače, davke … Vsak državljan posebej, tukaj smo vsi enaki, je
najbolj odgovoren, da se situacija čim
prej zajezi, umiri in odpravi. Obnašajmo
se odgovorno do sebe in sodržavljanov.
Škoda bo gotovo tako finančna kot
tudi najbrž psihosocialna. Takšna
situacija vpliva na ljudi, gre za posebno stanje, ljudje smo omejeni, ni več
svobode. Kakšna pa bo, je odvisno
od tega, kako dolgo bo onemogočeno
normalno poslovanje in kako dolgo bo
družba bolna.«

Dušan Štiherl

Dušan Štiherl, Juteks Žalec: »Juteks do nadaljnjega dela kolikor toliko
normalno. Proizvodnja dela, vendar se
obsegi naročil zmanjšujejo, torej je realno pričakovati, da bomo tudi v naslednjih dneh zmanjšali obseg proizvodnje.
Logistika za zdaj še teče normalno, tako
pri dobavah surovin kot pri odpremah
naših izdelkov. Nekaj težav je zaradi
počasnejšega pretoka blaga zaradi zastojev, predvsem na mejah. Kar se tiče organizacije dela, je Juteks omogočil delo od
doma vsem zaposlenim, katerih fizična
prisotnost ni nujno potrebna v tovarni,
in ustrezno temu uredil »tehnično infrastrukturo« (prenosni računalniki, povezave na naš IT-sistem, »conference call«
sistem …). Tu gre predvsem za sodelavce iz podpornih služb, kot so proizvodno planiranje, prodaja, nabava, servis
za stranke, finance in kontroling, kontrola kakovosti. Celostno gledano, gre
za relativno malo zaposlenih. Večina pri
nas dela v proizvodnji in skladiščih. Za
vse zaposlene, ki pri svojem delu pridejo
v stik z zunanjimi izvajalci storitev, največ s prevozniki – šoferji, smo reorganizirali proces tako, da ni več fizičnega
stika s temi izvajalci. Posledično je gibanje zunanjih izvajalcev v tovarni strogo
omejeno. V procesih, kjer prihajajo naši

Primož Oset

Drago Pintar

Drago Pintar, Uniforest, Latkova vas, Prebold: »Zaradi odgovornosti
do sodelavcev, partnerjev in širše okolice v podjetju izvajamo običajne preventivne ukrepe v skladu s priporočili NIJZ Slovenije. Zaposlenim, kjer je to
možno, smo omogočili delo na domu.
Servisa na terenu ne izvajamo, prav
tako je do nadaljnjega dostop v podjetje onemogočen oziroma kontroliran.
Vse delavce smo pisno in ustno informirali o samozaščitnih ukrepih, prav tako
nikogar nismo silili, da ostane na delu,
če se počuti ogrožen. Poslovne prostore v proizvodnji dnevno razkužujemo.
Klub SBC (Slovenian Business Club) je
pridobil kontakt podjetja, kjer smo lahko naročili in urgentno prevzeli zaščitne
maske in rokavice.
Izkoristil bi priložnost in bi se Klubu
SBC in vsej ekip ISBC osebno zahvalil za

Primož Oset, Matjaž Petrovče:
»Tudi v našem podjetju smo se zaradi
zdravja zaposlenih, kupcev in poslovnih partnerjev že zelo hitro odzvali na novonastalo situacijo. Ena izmed
naših pomembnih vrednot je odgovornost in v skladu s tem smo sprejeli tudi
ukrepe. V prvi fazi sem vsem zaposlenim že v začetku tedna pred razglasitvijo epidemije razdelil pisna navodila,
kako lahko sami poskrbimo za preventivo pred okužbo z novim koronavirusom. V naslednji fazi, ko je vlada objavila, da bodo s 16. marcem zaprli šole
in vrtce, sem odredil delo od doma.
Tako je že od 13. marca doma precej
zaposlenih. V zadnji fazi pa smo zaprli še vse naše razstavne salone. Povpraševanja sprejemamo preko spleta in jih
rešujemo tako, da smo s stranko v kontaktu po elektronski pošti ali po telefonu. Operativni smo na naših mobilnih telefonskih številkah. Opravljamo
najnujnejše servisne in montažne storitve. Predvsem so to urgentni servisi
v zdravstvenih ustanovah, logističnih
in trgovskih centrih, torej povsod, kjer

Več povpraševanja po večjih pakiranjih
L. Kolar

Proizvodnja in dostava mleka in mlečnih izdelkov do kupcev iz Mlekarne Celeia Arja vas
ob strogih varnostno-zdravstvenih-higienskih ukrepih za zdaj poteka nemoteno.

Vinko But

V mlekarni vsak dan, tudi v času
epidemije koronavirusa, zbirajo
mleko z 938 slovenskih kmetij in
proizvajajo mlečne izdelke. Dnevno se k njim »steče« 270 tisoč litrov
mleka, ki ga predelujejo v svoje izdelke, največ v sveže in trajno

mleko, sire in jogurte, po katerih je
največje povpraševanje.
»Zavedamo se, kaj bi se zgodilo, če
na kmetijo ne bi bilo našega tovornjaka in če do kupcev ne bi mogli dostaviti naših izdelkov. Zato smo
napeli vse moči, še dodatno zaostrili
že sicer stroge zdravstveno-higienske
ukrepe v proizvodnji in do zdaj delamo nemoteno. Tekoče potekata tako
dobava mleka kot njegova predelava
v izdelke in distribucija do prodajnih
mest,« pojasnjuje direktor Mlekarne
Celeia Vinko But.
V Mlekarni Celeia že v normalnih razmerah veljajo zelo strogi varnostno-higienski ukrepi, a so jih v
danih razmerah še zaostrili. »Ključno
je, da poleg neoporečnosti proizvodov ohranjamo svojo ekipo zdravo.
Sodelavce, tako tiste na terenu kot
v proizvodnji in podpornih službah,

smo pravočasno podučili in pripravili na nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri delu. Dodatno smo vpeljali priporočila in zahteve mednarodnih in
nacionalnih zdravstvenih organizacij,« pojasnjuje Vinko But, ki ob tem
poudarja, da bi bilo nemoteno delovanje mlekarne brez strokovnosti,
požrtvovalnosti in pripadnosti zaposlenih, ki se zavedajo svoje vloge v
danih razmerah za preskrbo družbe,
domala nemogoče.
Spremenjene razmere so povzročile spremembe tudi v potrebah potrošnikov, pove Vinko But: »V zadnjih
dneh opažamo povečanje naročil
svežega in trajnega mleka, sirov in
jogurtov v večjih pakiranjih, čemur
smo že prilagodili svojo proizvodnjo.« Z izdelki Mlekarne Celeia trenutno zalagajo tisoč prodajnih mest
v Sloveniji.

je ta trenutek zelo pomembno, da naša
vrata brezhibno delujejo.
Glede možnega trajanja krize bi želel
poudariti, da je odgovornost predvsem
na nas, na vseh državljanih Slovenije.
Če bomo spoštovali navodila in ukrepe NIJZ in ostalih pristojnih institucij,
lahko širjenje virusa hitro ustavimo.
Ko pa gledamo v dnevnoinformativnih
oddajah, kako veliko državljanov ne
upošteva navodil, me je strah, da najhujše šele prihaja in da bo kriza trajala
vsaj mesec ali dva.
Težave in škodo bomo ocenjevali, ko bo kriznih razmer konec. Trenutno delamo in se trudimo, da se
danim razmeram prilagodimo, kolikor
je to mogoče. Škoda bo vsekakor velika. Moramo se zavedati, da so izredne razmere po vsej Evropi. Meje EU
so se zaprle. Kot podjetje se soočamo z enako težavo kot ostala podjetja.
Kljub kriznim razmeram še vedno želimo delati, a žal ne moremo v takšnem
obsegu, kot bi hoteli, saj nam nobena
od pristojnih institucij do zdaj ni mogla zagotoviti zaščitnih sredstev, kot so
zaščitne maske in razkužila.
Najbrž bo morala po koncu krize pomagati tudi država, a počakajmo
najprej, da zmagamo v prvi bitki. Po
naravi sem optimist in vem, da bomo
tudi ta virus s skupnimi močmi premagali in tudi v prihodnje živeli dobro
v naši lepi Sloveniji. Mogoče se bomo
bolj zavedali, kako ranljivi smo, in bomo
bolj spoštovali svoje vrednote. Ostanimo doma!«

Bogdan Kronovšek

Bogdan Kronovšek, Kronoterm,
Trnava, Braslovče: »Tako kot pri poslovanju je tudi v krizah za podjetje najpomembneje, da hitro prepozna in spoštuje novo situacijo ali razmere ter se jim
čim prej prilagodi. Pri Kronotermu smo
se hitro odzvali, sprejeli vrsto ukrepov
in prilagodili delo. Podjetje smo zaprli,
tako da nima vstopa nihče, ki ni zaposlen v podjetju. Sprejeli smo vse priporočene potrebne ukrepe po zaščitnih
sredstvih, minimalni varnostni razdalji, razkuževanju in podobno ter delo
od doma, kjer narava dela to omogoča.
Poleg tega zaposlenim omogočamo, da
če se kdo ne počuti dovolj varnega ali
zaščitenega, lahko ostane doma.
Večina servisov in pomoči uporabnikom opravimo na daljavo, saj imajo vse
Kronotermove toplotne črpalke serijsko možnost priklopa na internet ter
oblak Home.cloud. Za prodajo pa smo
razvili posebno aplikacijo Kronoterm
AR z obogateno resničnostjo, s katero
lahko kupec v resnični situaciji postavi toplotno črpalko ob objekt ter preveri najboljšo postavitev brez obiska našega strokovnjaka. Prav tako smo sprejeli
politiko, da gremo, ko pridemo v podjetje, po merjenju temperature direktno na svoje delovno mesto, na katerem
smo tudi v času malice in vse do konca
delovnega časa. Tako smo popolnoma
omejili gibanje po podjetju z namenom,
da onemogočimo morebitno širjene
virusa. Predstavnik civilne zaščite je
pregledal naše delovanje in ukrepe ter
ocenil, da lahko na takšen način še naprej varno delujemo.

Zdravstvena kriza bo trajala vsaj tri
mesece, gospodarska kriza pa še nekaj
dodatnih mesecev. Zato smo se odločili, da se čim prej prilagodimo in procese, ki so za nas ključni, varno izvajamo.
Pričakujemo pa težave z dobavo materialov, če se bodo meje še bolj zaprle, sicer
pa vsi naši dobavitelji še normalno obratujejo. Najhuje bo čez mesec ali dva, ko
se bodo začeli kazati ekonomski učinki
te krize in posledično vpliv na investicije. V Kronotermu za zdaj ne računamo
na pomoč države.«

Marjan Volpe

Marjan Volpe, Sico in Robust, Žalec:
»Novonastala situacija res ni dobra in
nas je presenetila v vsej svoji razsežnosti. V tem trenutku moramo najprej
poskrbeti za svoje zdravje in zdravje
zaposlenih ter družinskih članov. V ta
namen smo v podjetjih Sico in Robust
izvedli več ukrepov. Najbolj ogrožene
sodelavce, torej tiste nad 60 let in kronične bolnike, smo takoj poslali v samoizolacijo na domu. Prav tako so šli na
dopust tisti, ki v teh okoliščinah ne želijo prihajati na delovno mesto (strah …
). Omogočili smo delo od doma, kjer je
to možno. Prav tako smo omogočili, da
ostanejo doma tisti delavci, ki nimajo
varstva za svoje otroke.
Hkrati smo poskrbeli za maksimalno
zaščito na delovnih mestih, kar vključuje tudi razkužila, vsakodnevno merjenje temperature, varnostno razdaljo in posebne protokole za sprejem in
odpremo blaga …
Obiskov in potovanj ni več, vsa korespondenca poteka preko telekonferenc,
telefonov, e-naslovov … Zaposlenim
dajemo pisna navodila in jih vsakodnevno obveščamo o situaciji v podjetjih.
Trenutno tako v obeh podjetjih dela
dobra polovica zaposlenih, ki ohranja
proizvodnjo na dokaj visokem nivoju.
Kriza ne bo minila v dveh tednih,
ne bo pa trajala leta. Laično ocenjujem, da se bo umirila v 3 do 6 mesecih.
Odpovedi oz. prekinitve dela pri večjih partnerjih v tujini se pojavljajo in se
bodo verjetno še stopnjevale. Posledično je manj naročil in prihajamo v spiralo, ki gre navzdol. To pomeni manj
prihodkov, manj sredstev za investicije oz. prestavitev na kasnejši čas. Glede na dejstvo, da v obeh podjetjih nismo zadolženi niti za cent, verjamem,
da nas kriza finančno ne bo preveč prizadela. Bodo pa načrtovane investicije
prestavljene na bolj prijazne čase. Prav
tako ne načrtujemo nikakršnih odpuščanj. Če se bo situacija nadaljevala oz.
stopnjevala, bomo najprej začeli z nižanjem plač poslovodnim delavcem, kot
smo to storili v krizi leta 2009 in iz nje
prišli še močnejši. Nas pa trenutna situacija utrjuje in še močneje povezuje, kar
pa je pozitiven učinek.
Trenutni ukrepi države so precej zmedeni in neusklajeni. Največ lahko k umiritvi situacije naredimo sami, s prekinitvijo družbenih stikov in spoštovanjem
higienskih navodil.
Še vedno pa zagovarjam stališče, da si
moraš najprej pomagati sam in ne samo
čakati, kaj ti bodo dali drugi.«

12

podjetništvo in turizem

ŠT. 3 I marec 2020

Nagrada za dizajn

Lani 24.500 turistov

L. K.

D. Naraglav

Letošnja sezona je odvisna tudi od epidemije koronavirusa.

Zlatka Koren (v sredini) s hčerko in predsednico društva ob podelitvi plakete in naziva
častne članice društva

Turistično društvo Šempeter je
že začelo z novo turistično sezono. Spomenike v rimski nekropoli
so že odkrili in bodo od 1. aprila na
ogled. Prav tako se je zaradi ugodne-

ga vremena s 1. marcem začela sezona tudi v jami Pekel, ki je bila sicer
odprta že med šolskimi počitnicami.
Kakšna bo letošnja sezona, je zaradi
koronavirusa težko reči. Vsekakor

Priznanja za urejenost hiš
V KS Šempeter so tudi letos podelili priznanja za urejenost hiš, kmetije, poslovnega objekta, za najlepši zaselek ali vas in detajl kulturne,
turistične ali sakralne vsebine. Dejavnost je potekala v okviru vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije, vodila pa jo je tričlanska komisija
pri TD Šempeter na čelu z Rosvito Ačkun.
Kot je povedala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, so lani spremenili način ocenjevanja, saj je bilo v vseh letih podeljenih že veliko priznanj in
je bil izbor vsako leto težji. Marsikomu pa tudi ni bilo všeč, da jih je obiskala ocenjevalna komisija. Zato so se odločili, da končajo s takšnim načinom
ocenjevanja, krajanom pa dali možnost, da se sami prijavijo za ocenjevanje
in pridobitev priznanja oziroma da to stori kdo drug, ki je prepoznal trud
lastnikov in njihovo urejenost hiše. Žal odziv ni bil takšen, kot bi si želeli,
na koncu pa je komisija izmed prijavljenih vendarle izbrala tri najlepše hiše,
priznanja za ostale kategorije se od zdaj podeljujejo le na nivoju občine.
Priznanja za tri najlepše hiše so bila podeljena na občnem zboru TD, kjer
so podelili tudi več drugih društvenih priznanj. Prejeli so jih: Božica in Franjo Magaš iz Zgornjih Grušovelj 12a, ki sta se v Savinjsko dolino preselila z
Madžarske, Silva in Avgust Zagoričnik iz Prečne ulice 2, Šempeter in Tatjana in Vinko Podbregar iz Sončne ulice 17, Šempeter.

pa bo okrnjena, kar bo gotovo vplivalo tudi na zmanjšano končno število obiskovalcev.
Z obiskom jame Pekel in antičnega
parka so bili lani zelo zadovoljni. Kot
je na občnem zboru, ki je bil na drugi
marčevski torek, povedala predsednica Ivica Čretnik, je lani jamo Pekel in
antični park obiskalo skupaj 24.500
obiskovalcev. Od tega si je jamo ogledalo 15.705 obiskovalcev, kar je tudi
največ v zadnjih petih letih. Po zbranih podatkih je jamo obiskalo 3.239
tujcev iz 55 držav sveta. Prednjačijo
Nizozemci, sledijo jim Belgijci, Nemci,
Čehi, Poljaki, Italijani … Kar nekaj pa
jih je bilo tudi z drugih celin.
Antični park z rimsko nekropolo
je obiskalo 8.739 obiskovalcev, kar je
prav tako več kot leta 2018, a nekoliko manj kot v letu 2017. Od tega je
bilo 1.346 tujcev. Največ gostov je bilo
iz Nemčije, sledijo Nizozemci, Francozi, Avstrijci Italijani, Belgijci, Španci,
Angleži ter drugi tuji gostje iz Evrope
in tudi iz bolj oddaljenih držav sveta.
Minulo leto je bila izpeljana 20.
božična skrivnost, zato so vsem tistim, ki so pomagali pri delu in organizaciji na vseh dvajsetih prireditvah, na
občnem zboru podelili posebne plakete. Te so prejeli Ivica Čretnik, Brane
Golavšek, Zvone Lužar, Egon Vočko,
Metka Vočko, Dolinšek d. o. o. Šempeter, Gostilna Privošnik Šempeter,
Gostilna Rimljan Šempeter, KUD Grifon Šempeter, Darko Naraglav, Občina Žalec, Štorman, gostinstvo in storitve Šempeter in Turistična agencija
Dober dan – Ojla.
Poleg tega so podelili še enajst zahval za pomoč društvu. Posebno pozornost pa so namenili 91-letni Zlatki
Koren, ki je še vedno aktivna članica društva in komisije za ocenjevanje
najlepših hiš. Na občnem zboru ji je
bila izročena posebna plaketa, prejela
pa je tudi naziv častne članice društva.

Negotova 5. sezona fontane
T. T., L. K.

5. marca so podpisali pogodbo s pivovarji, a prejšnji teden so odprtje sezone
prestavili za nedoločen čas.

Ob zdravici 5. marca pivovarji še niso vedeli, da se bo letošnja sezona obrnila popolnoma drugače od načrtov.

V žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so
se 5. marca zbrali pivovarji, ki naj
bi varili svoja piva tudi za Fontano piv Zeleno zlato. Takrat še niso
vedeli, da se bo odprtje letošnje
sezone, v kateri bi sodelovalo 25
V dosedanjih štirih sezonah
so prodali več kot 181.000 vrčkov, stočili pa so več kot 100.000
litrov slovenskega piva.

pivovarjev in 30 piv, zaradi eipidemije koronavirusa z načrtovanega 28. marca prestavilo za nedoločen čas.
Kot je povedala vodja turizma na
ZKŠT Žalec Sabina Palir, so o tem
že dober teden po podpisu pogodbe
obvestili vse udeležene pivovarje. Vsi
pa si želijo, da bi virus uspešno premagali in fontano skupaj z načrtovanimi novostmi odprli čim prej, ko bo
mogoče. Novost letošnje sezone naj
bi bili atraktivni ambasadorji, člani

skupine Dunking Devils, je 5. marca
ob podpisu pogodb povedal direktor
Zavoda za kulturo, šport in turizem
Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Sabina
Palir pa je predstavila novo strategijo
točenja piv na 6 pipah, če in ko se bo
sezona vendarle začela.
Tudi letos naj bi bila ena namenjena ambasadorjevemu zelenemu pivu
s konopljo, druga pivu Kukec. Tretja pipa naj bi bila namenjena starodobnim pivom, iz četrte pa bi tekla
piva iz Saške regije. Na peti bi obiskovalci lahko poskušali trend piva,
zadnja šesta pa bi bila namenjena
ljubiteljem temnega piva. Še vedno bodo vsa piva varjena iz slovenskega štajerskega hmelja. Novost na
fontani so tudi novi čipi na vrčkih,
ki bodo omogočali naknadni dokup
oz. aktivacijo ponovnega polnjenja.
Pod imenom Krigl fest pa naj bi bili
združeni dogodki skozi celotno sezono, ki so tako ali drugače povezani s hmeljarsko in pivovarsko tradicijo, kot so Čili in pivo, Temno pivo
in čokolada, Savinjski Oktoberfest,
Hmeljska pot, Hops na kolo in druge
prireditve. Kot pa že rečeno, koliko
od načrtovanega programa bo organizatorjem uspelo realizirati in kdaj
se bo sezona sploh lahko začela, je
odvisno od razpleta epidemije koronavirusa.

arhiv Uniforest

Za klešče za hlodovino Scorpion Premium so
prejeli prestižno nemško nagrado za dizajn in
tako zmagali v kategoriji industrija.

Klešče za manipulacijo s hlodovino v živo

Nova kakovostna in tehnološko izpopolnjena generacija klešč
za manipulacijo hlodovine Scorpion Premium, ki jo izdeluje podjetje
Uniforest iz Prebolda, je nagrajena
s prestižno nagrado German Design Award WINNER 2020 v kategoriji industrija.
»Osnovno vodilo razvoja novih
klešč je bilo varno in uporabniku prijazno delo ter dolga življenjska doba.
To smo dosegli s preprostimi rešitvami in zelo kakovostnimi komponentami, ki smo jih skrili pod dinamično,
vendar robustno ogrodje z oblikovnimi linijami, značilnimi za Uniforest,«
so sporočili iz omenjenega podjetja.
Nove klešče so tako dobro zaščitene pred mehanskimi poškodbami,
zato zagotavljajo minimalne stroške
vzdrževanja in podaljšuje življenjsko
dobo stroja. Tehnološko so jih izpopolnili z nastavljivim drsnim sistemom na teleskopski roki, ki pripomore k odpravi zračnosti med drsno
plastiko in kovino. Dodatno pa je
drsna plastika iz posebnega materiala, ki ne potrebuje mazanja.
V primerjavi s prejšnjimi modeli ima Scorpion Premium za kar 20
odstotkov večjo nosilnost. Teleskopsko izvlečno ogrodje se lahko zamakne 55 stopinj v levo ali desno. Krmilna

Podjetje Uniforest ponovno prejemnik
prestižne mednarodne nagrade

enota je nameščena nizko na zadnji
strani za večjo preglednost nad delom.
Uporabniku je na voljo še bogata
dodatna oprema. Na klešče za hlodovino je možno vgraditi vitel, ki omogoča enostavnejši dostop do bremena
in njegovo manipulacijo. Za enostavnejše rampanje je na voljo tudi razširitev naletne deske. Joystick oziroma
elektronska krmilna ročica pa omogoča uporabniku prijazno upravljanje stroja. Zaradi svojih lastnosti so
primerne za delo v vseh vremenskih
pogojih. So vzdržljive z nizkimi stroški vzdrževanja.

Znak kakovosti v graditeljstvu
T. T.

Odprtje 59. sejma Dom, ki je
potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je zaznamovala
podelitev prestižnega certifikata
»Znak kakovosti v graditeljstvu«.
Prejelo ga je podjetje Kronoterm iz
Trnave.

Bogdan Kronovšek ob podelitvi priznanja

Za to je najbolj zaslužna nova
generacija toplotnih črpalk zrak/
voda ADAP, ki jo odlikujejo izjemno
tiha zunanja in neslišna notranja
enota, inteligentna prilagodljivost
objektu, visoka učinkovitost, preprosta in hitra montaža.

ŠT. 3 I marec 2020

iz političnega življenja / PO DOLINI

13

Zvesti tradiciji dneva žena
D. Naraglav

Griške žene in dekleta so bile ob prazniku žena obdarjene tudi s cvetjem.

Dvorana med nastopom najmlajših

V Krajevni skupnosti Griže so
v nedeljo, 8. marca, tradicionalno
obeležili mednarodni praznik žena.
Zasluga za organizirano praznovanje dneva žena, ki se je ponovno
začelo pred nekaj leti, gre nekdanjemu vodstvu KS s predsednikom Marjanom Vodebom na čelu, takratnemu
predsedniku KD Svoboda Griže Mar-

tinu Goršku in predsedniku etnološkega društva dr. Jožetu Hribarju.
Slednji je kot predsednik Etnološkega društva Srečno del te tradicije in je
skupaj s sedanjo predsednico KS Olgo
Markovič in predsednico KD Svoboda
Griže Lilijano Ježovnik Jančič organiziral tudi letošnjo prireditev.
Tokrat je bila dvorana napolnje-

na do zadnjega kotička. Vsem udeleženkam pa so že pri vhodu v dvorano
podarili lončnico trobentic. Dogodek
se je pričel s promenadnim koncertom Godbe Zabukovica, ki je pod vodstvom Boštjana Mesarca obiskovalke
pozdravila že pred Domom Svobode.
V dvorani je žene in ostale udeležence nagovoril povezovalec prireditve
David Sopotnik, ki je postregel tudi
z nizom Pavčkovih pesmi med posameznimi nastopi izvajalcev kulturnega programa.
Tega so začeli najmlajši iz vrtca, za
njimi so se zvrstili: Folklorna skupina
OŠ Griže Navihančki, Mešani pevski
zbor DU Griže, Luka in Lucija Užmah
s harmonikama, Ženski pevski zbor
KUD Griže, moška pevska skupina
Zabukovčani, Dramska skupina KUD
Griže, ob zaključku pa še Ubrane strune. K prireditvi je svoj delež pridala slavnostna govornica, predsednica
KS Griže Olga Markovič, ki je v svojem govoru poudarila položaj žensk
v družbi, pomen samega praznika in
nadaljevanje tradicije, saj so ena redkih lokalnih skupnosti, ki ohranjajo to
praznovanje v takšni obliki.

O družbenih in zdravstvenih
vidikih menopavze

Z žalske tržnice, kjer so člani širšega vodstva lokalnega odbora stranke SD delili
ženam rdeče nageljne

Rdeč nagelj za 8. marec
T. T.

Socialni demokrati (SD) so skupaj z Ženskim forumom SD in Mladim forumom v soboto, 7. marca,
dan pred praznikom žena, na žalski
tržnici že tradicionalno delili rdeče nageljne obiskovalkam tržnice,
pa tudi prodajalkam, ki jih je v teh

marčevskih dnevih vedno več.
Danes se osmega marca ne praznuje več tako bučno kot pred nekaj
desetletji, a vendar gre za pomemben
dan, ki tudi v sodobnih časih še ni
izgubil svoje sporočilnosti, so ob tem
dodali v SD.

Mednarodni dan
turističnih vodnikov
D. N.

D. Naraglav

Simptome menopavze lahko lajšamo z uživanjem zdrave hrane, vitaminov in mineralov.
Vse to ugodno vpliva na telo, ključnega pomena pa je redna telesna dejavnost.
V občinski knjižnici Prebold je v
mesecu, ko praznujejo ženske in
matere, potekalo zanimivo predavanje, namenjeno predvsem njim.
O menopavzi, njenih družbenih
in zdravstvenih vidikih je udeleženkam spregovorila Brigita Jeretina iz Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline, ki sodi
k Zdravstvenemu domu dr. Jožeta
Potrate Žalec.
V uvodu je predavateljica povedala,
da se v sodobnem družbenem okolju
v vse večji meri izraža medikalizacija menopavze, ki se predstavlja kot
obdobje, v katerem ženska z značilnimi simptomi hormonskega neravnovesja potrebuje povečan medicinski
nadzor in terapijo. Kljub temu ostaja
večina žensk neustrezno in pomanjkljivo seznanjena, zato same izražajo potrebo po dodatnem strokovnem
izobraževanju zdravstvenih delavcev predvsem v povezavi z razumevanjem izkušnje menopavze.
»Težave v menopavzi so zaradi
načina življenja, daljše pričakovane
starosti in sprememb, ki vplivajo na
telo ženske, vse bolj pogoste. Najbolj
pogoste težave v meni so: motnje
spanja, vročinski oblivi in potenje,
krvavitve, glavoboli, pomanjkanje
želje po spolnosti, suha koža in lasje, čustveni izpadi in slabše počutje.

Brigita Jeretina

Simptome menopavze lahko lajšamo
same s tem, da uživamo hrano, vitamine in minerale, ki ugodno vplivajo na telo. Lahko poiščemo pomoč
pri zdravniku, ki bo v primeru izrazitih simptomov predpisal nadomestno hormonsko terapijo. Veliko pa

Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom:
z darilnim bonom ZKŠT Žalec!
Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru,
za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe.
Boni so unovčljivi na vseh naših prodajnih mestih.
Prodaja: TIC Žalec in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

www.zkst-zalec.si

pomaga tudi, če poznamo težave, s
katerimi se moramo soočiti in si s
tem olajšamo prehod,« je povedala Jeretina in nadaljevala: »Menopavza predstavlja naravni prehod iz
obdobja plodnosti v obdobje trajnega mirovanja jajčnikov, v katerem se
postopno preneha ustvarjanje ženskega spolnega hormona estrogena.
In ravno hormonsko neravnovesje
vodi do številnih sprememb v ženskem telesu,« doda Brigita Jeretina,
ki je na predavanju predvsem poudarila spremembe in težave v povezavi z navali vročine in potenjem,
naraščanjem telesne teže, zmanjšanjem kostne gostote, suho nožnico,
nespečnostjo ter se dotaknila tudi
področja duševnega zdravja.
»V obdobju menopavze je še posebej pomembno osredotočenje na
preprečevanje dolgoročnih posledic,
saj ženska z izgubo estrogena izgubi tudi pomembno naravno zaščito telesa pred številnimi boleznimi,
kot so bolezni srca, ožilja in sečil,
osteoporoza, rak dojk in psihološke težave. Na tem mestu je ključnega pomena aktivna skrb za krepitev
in ohranitev zdravega življenjskega sloga, ki vključuje redno sproščujočo telesno dejavnost za ohranjanje
mišične mase in zdravih kosti, kar
nas varuje pred boleznimi kostnega
tkiva. Zdrav način življenja vključuje
tudi opuščanje nezdravih navad ter
urejen ritem prehranjevanja s poudarkom na izbiri kakovostnih živil in
zadostnem vnosu beljakovin, kalcija
ter vitamina D, pri čemer je pomembna tudi zmerna izpostavljenost naše
kože sončnim žarkom.«
S tovrstnimi predavanji si v Centru za krepitev zdravja prizadevajo doseči zdravstveno opolnomočenje in informiranje žensk, kar lahko
pozitivno vpliva na samo izkušnjo
doživljanja menopavze in posledično vodi tudi k večji kakovosti življenja vsake posameznice.

Profesor zgodovine mag. Uroš Herman med razlago v središču Prebolda, kjer je poleg
cerkve tudi rojstna hiša skladatelja dr. Antona Schwaba

Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov (WFTGA)
se vse od leta 1990 21. februar praznuje kot svetovni dan turističnih
vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah, njihov namen pa je
predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako ožji kot širši
javnosti. Praznovanju so se pridružili tudi v Občini Prebold in v soboto, 22. februarja, organizirali brezplačno vodenje po Preboldu.
Organizator tega dogodka je bila
Občina Prebold z Zgodovinsko-narodopisnim in Turističnim društvom.
Udeleženci so se zbrali na dvorišču

Muzejske zbirke Prebold skozi čas in
si pod vodstvom profesorja zgodovine magistra Uroša Hermana najprej
ogledali prostore pokrite tržnice in
ponudbo Turističnoinformativnega
centra Prebold. Sledilo je vodenje in
predstavitev Muzejske zbirke Prebold
skozi čas, nato pa lokalno vodenje po
Preboldu z ogledom raznih znamenitosti kraja. Organizatorji so ob tem
dogodku povedali, da želijo s takšnimi akcijami dvigniti raven splošne
razgledanosti o domačem kraju med
občani, predstaviti turistično ponudbo kraja, ki je morebiti še ne poznajo,
obenem pa tudi predstaviti zgodovino kraja, ki je pomembna za razumevanje sedanjosti.

po dolini

14

ŠT. 3 I marec 2020

Lepi odnosi, lepo življenje
T. Tavčar

Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila v sredo, 26.
februarja, premajhna za vse, ki so
želeli prisluhniti Saneli Banović,
doktorici medicine, ki je v Žalec
prišla na povabilo Medobčinske
splošne knjižnice Žalec.
Gostja je predavala o tem, kako
negovati naše odnose. Poudarila je,
da največjo škodo svojemu zdrav-

ju naredimo s strupenimi besedami, ki uničujejo naša življenja. Prav
tako nam škodijo nerazrešeni odnosi, čustva, skrbi in strah, kaj menijo drugi. Da se čim bolj izognemo naštetemu, je treba spodbujati
nastanek dobrih hormonov. Njihov
naravni izvor so: kontakt (objem,
dotik, poljub), dobra komunikacija, spolnost, prijateljstvo, druženje,

fizična aktivnost in spanje.
Sanela Banović je s svojim predavanjem, ki ga je podkrepila s primeri iz
svoje 20-letne zdravniške prakse in
mu dodala kanček humorja, navdušila prisotne. Prav tako je hvale vredno
njeno dejanje, da se honorarju odpove v zameno za pogostitev vseh prisotnih s krofi in flancati.

Na Klicu dobrote zbrali
6.125 evrov
T. Tavčar

Pomoč Dekanijske karitas prejema 416 oseb
Dekanijska karitas Petrovče je v
dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v ponedeljek, 2. februarja,
pripravila že 24. dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi na tem koncertu so obiskovalci izkazali svoj
čut do sočloveka, posebej pa še do
tistih, ki pomoč potrebujejo. Skupaj so zbrali 6.125 evrov.
Enajst nastopajočih skupin in
posameznikov je ustvarilo prijetV letu 2019 so na Dekanijski
karitas Petrovče razdelili 1.810
kilogramov moke, mleka 5.330
litrov, 3.520 kilogramov testenin, 1.910 litrov olja, 2.390 konzerv fižola, 2.610 konzerv pelatov, 990 kosov paštet, 360 kosov
čokolina, 120 kosov marmelade,
900 kilogramov pralnega praška,
360 kosov mila, 360 kosov zobnih ščetk in zobne kreme, 6.000
kosov oblačil, 1.200 kosov razne
otroške opreme, 1.000 kosov
otroške opreme, 1.000 kosov
velikonočnih in božičnih paketov, peljali številne družine na
morje v okviru Škofijske karitas
Celje, Žanu Kotniku podarili ček
v vrednosti 2.000 evrov …

no in toplo vzdušje. Med prisotnimi
na koncertu sta bila tudi upokojeni
celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in
Janko Kos, župan Občine Žalec. Oba
sta zbranim namenila nekaj besed.
Rdeča nit koncerta, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so bile misli
papeža Frančiška, zapisane v poslanici ob mednarodnem dnevu ubogih.

Dr. Stanislav Lipovšek

Na kvizu tekmovalo
100 ekip

S predavanja Sanele Banović, dr. medicine

Pevke z marofa

T. Tavčar

D. N.

V Občini Prebold deluje vrsta
manjših in večjih pevskih sestavov.
Od nedavnega se je število povečalo še za en zbor z imenom Pevke z
marofa. Njihovo ime je povezano z
novim imenom za kompleks nekdanje Režajeve in Roglove domačije Marof.
Medgeneracijski center Prebold je
svoja vrata odprl oktobra 2018. Med
izvajanjem različnih delavnic, zlasti po preselitvi v Dolenjo vas, se je
pokazala želja po zborovskem petju.

Na začetku je zbor štel šest članic pod
vodstvom Zdenke Markovič, kasneje
pa se je zboru pridružilo še več ljubiteljic petja. »Sedaj šteje zbor štirinajst članic z imenom »Pevke z marofa«. »Srečujemo se enkrat tedensko,
malo izpopolnjujemo svoje glasove
in za začetek prepevamo preproste
troglasne pesmi. Na harmoniki nas
pogosto spremlja Sonja Lendero,« je
ob svojem drugem javnem nastopu
kot uvod v srečanje Društva upokojencev Prebold povedala vodja centra

in tudi pevka v zboru Klavdija Jelen
in dodala, da želijo v prihodnje pripraviti kakšen koncert z večjim izborom pesmi.
Prvič so se še kot šestčlanski sestav
predstavile javnosti ob odprtju novih
prostorov na Roglovem Marofu. Zdaj
pa že z lepo zasedbo petja željnih članic in neutrudno ter uspešno zborovodkinjo Zdenko Markovič prepeva
štirinajst pevk.

Medalje je podeljeval tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler.

Kviz gasilske mladine Gasilske
zveze Žalec (v nadaljevanju GZ
Žalec) je potekal v nedeljo, 8. marca, na POŠ Andraž nad Polzelo. Na
kvizu je sodelovalo 32 ekip, ki so
se na tekmovanje uvrstile s tekmovanj, organiziranih v vseh petih
gasilskih poveljstvih občin v GZ
Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor,
Vransko in Žalec). Na njih je letos
tekmovalo 100 ekip.
Ekipe so razvrščene v tri kategorije glede na starost (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki) in so se pomerile v reševanju testov iz gasilske
tematike, v reševanju gasilske križanke in iskanju gasilskih izrazov v

Pevke z marofa med svojim drugim javnim nastopom, kjer so doživele bučen aplavz.

osmerosmerki. Na praktičnem delu
so izvajale disciplini vezanje vozlov
oziroma navezave gasilskega orodja in gasilske spretnosti. Najboljše
ekipe so bile: pionirji: 1. PGD Drešinja vas I., 2. Velika Pirešica, 3. Kapla
- Pondor I.; mladinci: 1. Kapla - Pondor, 2. Drešinja vas, 3. Kapla - Pondor I.; gasilci pripravniki: 1. Ojstriška
vas - Tabor, 2. Ojstriška vas - Tabor
I., 3. Polzela I. Naštete ekipe bodo GZ
Žalec zastopale na kvizu savinjskošaleške regije.
Medalje so podelili predsednik GZ
Žalec Edvard Kugler, župan Občine Polzela Jože Kužnik in vodja POŠ
Andraž Olga Palir.

po dolini

ŠT. 3 I marec 2020

Trinajsti rock žur
D. N.

Predstavilo se je pet glasbenih skupin, domača Newem, Alo!stari iz Maribora, žalska
Interceptor, ljubljanska skupina Iron Median in celjska Spotless Minds.

Nastop skupine Iron Median

Kulturno društvo Šmrkl Šešče je
v soboto, 22. februarja, organiziralo svoj tradicionalni rock žur, ki je
bil že 13. po vrsti. Organizatorji so
se tudi letos izkazali, udeleženci pa
so lahko uživali ob nastopih petih
glasbenih skupin.

V dvorani KD Šešče se je občinstvu
najprej predstavila skupina Newem.
Sestavljajo jo domači glasbeniki Jaša
Šrot, Tomaž Kozlar, Peter Masnec,
Gorazd Cizej in Rok Sitar, ki je tudi
predsednik KD Šmrkl. Za njimi je nastopila skupina Alo!stari iz Maribora, nato

pa legendarna skupina Interceptor, ki
letos praznuje 30 let. To bodo proslavili
delovno z izidom CD-ja in DVD-ja (Live
in 666ešče). Jedro skupine sta vseskozi kitarist, avtor glasbe Marjan Pader
in pevec Gregor Čulk – maskota in mojster za medijske provokacije. Za njimi je
na oder stopila skupina Iron Median iz
Ljubljane, ki je na sceni od leta 2007. Z
njo smo v Sloveniji dobili prvi Iron Maiden tribute band. Poznani so po tem, da
zvok in nastop spominjata na originalno zasedbo Iron Maiden.
Tokratni Rock žur Šešče 2020 je
zaokrožila celjska glasbena skupina Spotless Minds, ki je nastala leta
2015 in igra avtorsko glasbo. Pri
ustvarjanju jo vodi energična, brezkompromisna glasbena drža, ki ne
podlega sodobnim trendom. Ideje glasbeniki črpajo iz alternativnih
tokov rocka iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, hkrati pa ohranjajo
tisto pravo mero sodobnosti in inovativnosti. Konec letošnjega leta naj
bi izdali svojo drugo zgoščenko z naslovom Brothers Until We Die.

15

Kdo bo letos najboljši
za volanom?
T. Tavčar

Izbor so pričeli 2. marca, ko so odprli spletni test, ki ga bo
mogoče izpolnjevati do 6. aprila.
Avto-moto zveza Slovenije že
četrto leto zapored organizira izbor
Najboljši za volanom, s katerim bo
Slovenija maja dobila najboljšo
mlado voznico in najboljšega mladega voznika tega leta. AMZS in
partnerji izbora so letošnje novosti
in podrobnosti predstavili na novinarski konferenci v AMZS Centru
varne vožnje na Vranskem.
Izbor Najboljši za volanom 2020 se
je začel 2. marca 2020, ko je AMZS na
spletni strani www.najboljsizavolanom.si odprl spletni test, preko katerega se mlade voznice in vozniki do
vključno 26. leta starosti kvalificirajo v praktični del tekmovanja, ki bo v
AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. V polfinale, to bo predvidoma
14. in 15. aprila 2020, se bo uvrsti-

lo najboljših 50 reševalcev in najboljših 50 reševalk, v finalu 12. maja pa
se bo pomerilo najboljših deset polfinalistk in polfinalistov. Spletni test
bo odprt do vključno 6. aprila 2020.
Tudi letos bomo dobili dva zmagovalca, enega med dekleti in enega
med fanti, saj se je lani ta odločitev
izkazala za zelo pozitivno – k sodelovanju so namreč s tem privabili
precej več deklet (približno tretjina
od nekaj več kot 3.300 sodelujočih).
Letošnja glavna novost je dvig zgornje starostne meje iz 24 na 26 let,
kar je posledica poenotenja na mednarodni ravni. Osvežili so tudi vprašanja za spletni test, prav tako pa
so zasnovali nekaj novih praktičnih vaj, tako da bo tekmovanje znova zanimivo.

Univerza uspešno v tretje desetletje
D. Naraglav

V lanskem šolskem letu je imela Univerza za tretje življenjsko obdobje 378
slušateljev v 27 krožkih, kar je bilo največ doslej.
V petek, 6. marca, so se v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec
zbrali na svoji skupščini člani Univerze za III. življenjsko obdobje
Žalec, ki ima za sabo že 20 let uspešnega delovanja. To so lani proslavili z osrednjo proslavo in izdajo zbornika ter številnimi drugimi
aktivnostmi.
Na skupščini je v imenu predsednice Marije Masnec poročal podpredsednik društva Marijan Turičnik. Ob tem je med drugim povedal,
da so v lanskem šolskem letu imeli 378 slušateljev v 27 krožkih, kar je
bilo največ doslej. V tem šolskem letu
2019/20 pa je v izobraževanje vključeno bistveno manj udeležencev, ki
delujejo v 25 krožkih. Manjše število
je zaradi ukinitve treh plesnih krožkov in tudi zaradi zdravstvenih težav
siceršnjih slušateljev. Pretežna večina
slušateljev so ženske (77,6 %), drugo so moški (22,4 %). Največ udele-

žencev je iz Občine Žalec. Kot UTŽO
svoje delo uspešno predstavljajo javnosti na svoji spletni strani, Facebooku ter v drugih medijih, zlasti v
Utripu Savinjske doline in na Savinjski televiziji. Uspešno sodelujejo tudi
na raznih projektih z Inštitutom za
hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in z
Ljudsko univerzo UPI Žalec. Nadvse
pomembno je njihovo medgeneracijsko sodelovanje (POŠ Ponikva,
OŠ Petrovče, OŠ Žalec, Vrtci Žalec
…) in mednarodno sodelovanje, kot
so mednarodna festivala v Domžalah in v Ljubljani in drugi projekti,
vključno z izobraževanjem mentorjev in animatorjev. Pestro pa je tudi
kulturno in družbeno področje delovanja društva. Vse to je sestavni del
bogatega programa tudi letos. Poleg
dela v 25 krožkih bodo imeli tudi štiri
razstave. Nadvse pestre pa bodo tudi
medgeneracijske aktivnosti s šolami,
vrtci in domom za starejše Grmov-

je. Letos želijo posebej obeležiti dan
zdravja in skupaj z OŠ Žalec izpeljati medgeneracijsko srečanje v večjem
obsegu.
Za vsemi temi aktivnostmi so ljudje, brez katerih vsega tega ne bi bilo
mogoče izpeljati. Na tokratnem zboru so v zahvalo podelili 20 priznanj
animatorjem, mentorjem, strokovnim sodelavcem. Prejeli so jih: Anica
Brečko, Milena Cink, Danica Gabrovšek, Ludvik Grabnar, Helena Kocić,
Hrane Kocić, Mira Kodrun, Zlatka Koren, Anica Kralj, Irena Krajnc,
Rudi Krajnc, Cvetka Mastnak Čulk,
Zdenko Puncar, Alenka Sadar, Breda Šip, Janez Šketa, Andreja Šteiner, Lidija Tamše, Marijan Turičnik
in Marijana Vrtačnik. Posebno priznanje pa sta prejela še prvi predsednik UTŽO Janez Meglič in dolgoletna ter aktualna predsednica Marija
Masnec.

Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije: »Podatki zadnjih štirih let kažejo, da
število prometnih nesreč z udeležbo mladostnikov med 18. in 24. letom ostaja na
približno enaki ravni: približno 3.500 nesreč oz. odstotkov.«

Dotik narave
T. Tavčar

Voden ogled po razstavi s kustosinjo mag. Alenko Domjan in
pogovor z avtorico Tanjo Špenko bo predvidoma v torek, 14. aprila.

Z razstave Dotik narave v Savinovem likovnem salonu

Dobitniki priznanj, ki so bili prisotni na skupščini. Med njimi druga v prvi vrsti z leve tudi najstarejša slušateljica 90-letna Milena
Cink, enake starosti je tudi Ludvik Grabnar, ki je tokrat bil odsoten.

V Savinovem likovnem salonu bo
do 30. aprila odprta razstava Janeza
Lenassija in Tanje Špenko pod naslovom Dotik narave.
Predvidenega dogodka ob odprtju razstave ZKŠT Žalec zaradi varnostnih ukrepov ob pojavu koronavirusa
ni bilo. Voden ogled po razstavi s kustosinjo mag. Alenko Domjan ter pogovor
s Tanjo Špenko pa bo v torek, 14. aprila, ob 18. uri (v kolikor bodo umaknjeni
ukrepi v zvezi s koronavirusom).
Tokrat v ciklu Misel, vrojena v času,
liniji in teksturi soočamo dela kiparja
Janeza Lenassija, enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev
druge polovice preteklega stoletja, ki
je poleg obsežnega opusa male plastike
ustvaril vrsto javnih monumentalnih in
simpozijskih skulptur doma in po svetu, ter slikarke, grafičarke in pedagogi-

nje Tanje Špenko, prav tako diplomantke ljubljanske akademije za likovno
umetnost in oblikovanje.
Oba umetnika, vsak v svojem času,
raziskujeta oblikovne pojave v naravi,
njihovo sozvočje s človekom, jih analizirata in skozi prapodobe (trikotnik, krog,
spirala, kvadrat …) utelešata v zanimive
abstraktne kreacije. Janez Lenassi se je
posvetil kamniti strukturi materije in
v njej odkrival čarobnost mediteranskega sveta, medtem ko Tanja Špenko
išče pomenske plasti narave v preprosti liniji, barvni potezi, tudi kolažiranju
in odtiskih različnih struktur na papir
ali platno. Čeprav njuna dela pripadajo
različnemu življenjskemu in duhovnemu prostoru, pa kažejo zanimive vzporednosti – oblikovno preproste forme teles in likov, ki izvirajo iz njunega
doživljanja in pojmovanja sveta.

16

po dolini

ŠT. 3 I marec 2020

Ob svojem prazniku visoko nad dolino
D. Naraglav

Planinsko društvo Zabukovica je organiziralo že 33. pohod, posvečen mednarodnemu prazniku žensk.

Ena od skupin iz Andraža nad Polzelo, ki se je pohoda udeležila že 24-krat.

Osrednje osebnosti tega pohoda (od leve) Andreja Borštner, Magda Ježovnik (tudi
najstarejša na pohodu) in Frida Kuder z Milanom Polavdrom in Srečkom Čulkom.

Podelili so tudi nagrade za udeležbo na 30 pohodih.

Najmlajša udeleženka pohoda Mija Drugovič je tokrat prišla s pomočjo staršev.

Milan Polavder

Srečko Čulk

Magda Ježovnik

šimi oskrbniki ta praznik postal
del vsakoletnega programa našega društva, ki prav letos tudi praznuje visok 70-letni jubilej. Letos
sta pohod in druženje na Homu še
posebej lepa zaradi čudovitega vremena, hkrati pa sta na sam praznik, kar se zgodi le vsakih nekaj
let. Zelo sem vesel, da je tudi letos
udeležba zelo dobra, kar nam daje
elan in voljo, da s to tradicijo nadaljujemo tudi v prihodnje in s tem
na poseben način počastimo mednarodni praznik žena.«
Srečko Čulk: »Hom je drugi dom
za naše planince in mnoge druge, ki
radi zahajajo v naravo, na ta hrib, iz
katerega je čudovit razgled po naši
dolini, hribe okrog nje in še mno-

go dalj. Vsakoletni pohod ob mednarodnem prazniku žena pa je še
nekaj posebnega. To dokazuje tudi
današnji dan, ki nam je postregel
z res lepim vremenom. Tako smo
uspešno izpeljali tudi eno od prireditev ob svojem 70-letnem jubileju. Teh bo še precej, ponovno pa se
bomo na Homu zbrali na osrednji
jubilejni prireditvi v začetku junija in v septembru, ko bo izpeljan že
40. pohod krajanov.«
Magda Ježovnik: »Planinstvo in
narava sta moji ljubezni, še posebno rada prihajam na Hom, kjer sem
doživela veliko lepega s svojo družino in prijatelji planinci. Prav z
njimi ustvarjam planinsko zgodbo. Članica društva sem že od vsega začetka. Nepozabni so trenutki
dela z mladimi planinci na šoli, na
planinskih taborih in mnogi drugi
dogodki, ki so me razveseljevali in
duhovno bogatili. Zelo sem vesela,

da sem ena izmed treh udeleženk,
ki smo začele tlakovati vsakoletni
pohod ob 8. marcu in smo danes
prejele posebno darilo za udeležbo
na vseh 33 pohodih. Kako bo v prihodnje, ne vem, saj leta ne prizanašajo.«
Andreja Borštner: »S pohodi ob
dnevu žena sem začela pri devet-

najstih letih, ko sem v planinskem
društvu že pridobila status planinske vodnice. Pohode vodim na Hom
iz Matk in tako je leto za letom. Skupaj z mamo Marijo Kuder in Magdo
Ježovnik sem bila na vseh 33 pohodih in srečanjih na Homu, kar mi
je tudi v posebno veselje in zadovoljstvo. Zelo sem vesela, da to tradicijo praznovanja žena negujemo s
pohodi, ki jih izpeljemo, ne glede na
vreme. Pravo zimsko in neprijazno
je bilo leto 2003, ko je močno snežilo in je zapadlo preko 70 centimetrov snega. Danes nam je narava res
ustregla in vreme je čudovito.«
Martina Ograjenšek: »Naša planinska sekcija Športnega društva
Andraž nad Polzelo se tega pohoda udeležuje že 24. leto zapored.
Tu smo bili tudi takrat, ko je bilo tu
veliko snega. Pohod je res prijetna
sprostitev in hkrati dan, ko si žene
in še kak moški spremljevalec vzamemo čas zase in uživamo na tem

Andreja Borštner

Martina Ograjenšek

MODEL NO. SS10364

Pohod so v nedeljo, 8. marca,
tradicionalno sklenili s priložnostno prireditvijo in podelitvijo
priznanj na svoji planinski postojanki na Homu.
Pohod deklet in žena na Hom
sta začela 1988 takratna oskrbnika doma Štefka in Pavle Razboršek, pozneje pa so to počeli skupaj
s planinskim društvom ostali oskrbniki na čelu z Ivanom Pinterjem,
ki je imel več kot 20-letni oskrbniški staž. Skupno z letošnjo udeležbo se je po evidenci vseh 33 pohodov udeležilo 4.950 pohodnic ali v
povprečju 150 pohodnic na pohod.
Takšno število (151) je vpisano v
evidenco tudi letos, od tega se jih
je kar 59 vpisalo prvič. Kot običajno pa se tudi tokrat niso vpisale vse udeleženke. Največja udeležba doslej je bila evidentirana na 16.
pohodu leta 2003, ko so zabeležili
233 vpisanih pohodnic, najmanj pa
leta 2006, ko se je vpisalo 70 udeleženk. Ob dejstvu, da je bilo takrat
75 centimetrov snega in slabo vreme, je to še vedno lepo število.
Letošnje pohodnice so bile povečini iz Žalca, Griž, Migojnic, Pongraca, Matk, Kasaz, Šempetra,
Petrovč, Prebolda, Zabukovice,
Liboj, Polzele, Braslovč, Andraža …
Prispele pa so tudi iz Celja, Šmartnega ob Paki, Podbočja, Mestinja,
Podplata, Štor, Šentjurja, Bočne,
Nazarja, Slovenj Gradca, Velenja,
Kranja, Šoštanja, Tabora, Šentilja pri Mariboru, Ponikve pri Grobelnem in drugih krajev. Po tradiciji sta bila organizirana pohoda
iz Griž in Matk, mnogi pohodniki
pa so prišli sami. Ob 15. uri je bila
pred domom zaključna slovesnost s
kratkim kulturnim programom, ki
so ga izvedle učenke OŠ Griže. Vse
zbrane, med katerimi je bilo veliko tudi moških spremljevalcev, je
v uvodu pozdravil predsednik PD
Zabukovica Srečko Čulk in ob tem
čestital vsem udeleženkam za njihov praznik 8. marec. O letošnjem
pohodu in o sami zgodovini je spregovoril Milan Polavder. V nadaljevanju sta skupaj s predsednikom
in Vanjo Volk podelila tradicionalne nagrade za pet, deset, petnajst, trideset in za vseh 33 pohodov. Na vseh so bile doslej Andreja
Borštner, njena mama Frida Kuder
in Magda Ježovnik, ki je bila hkrati tudi najstarejša udeleženka. Najmlajša pa je letos, ob pomoči staršev, bila Mija Drugovič, ki je na svet
prišla pred dobrim letom.
Organizatorji so tudi tokrat nagradili najštevilčnejše organizirane
skupine. Te so bile iz PD Braslovče, PD ZZV Celje, Planinske sekcije Andraž, družina Veber iz Matk in
PD Liboje.
Milan Polavder: »V pohod sem
organizacijsko vključen že trideset
let. Prve tri pohode sta organizirala takratna oskrbnika, nato pa je
skupaj z njima in z ostalimi kasnej-

SLIKOPLESKARSTVO

Beljenje notranjih površin in fasad
Dekorativni opleski
Izdelava izolacijskih fasad
Peskanje kovinskih predmetov

DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO

SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si

Homu, ki izžareva neko pozitivno
energijo. Tu je res prijetno, saj imaš
na dlani Savinjsko dolino s pogledom vse do Celja in daleč proti severu na Uršljo goro. Lep pogled pa je
tudi na našo Goro Oljko, ki jo lahko vidimo tako z druge strani kot iz
svojega kraja. Skratka, všeč nam je,
nekaj naredimo zase in zato tudi v
prihodnje ne bom manjkala.«

ŠT. 3 I marec 2020

OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 6. april
18.00
Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje
19.00
Utrip domoznanstva: prevladujoče predstave o slovenski
srednjeveški zgodovini, predstavitev nagrajenega mag. dela D.
Mlinariča, MSK Žalec
Torek, 7. april
19.00
Razstav pisanic in velikonočnih voščilnic A. Šalamona, MSK
Žalec
Četrtek, 9. april
14.00
Osteoporoza, predavanje Centra za krepitev zdravja ZD Žalec
in Društva Zimzelen, Bergmanova vila
19.00
Božji grob, odprtje, TKD Levec, razstavni prostor družine
Juhart
Sobota, 11. april
6.00
pohod na Mariborsko Pohorje, PD Zabukovica, odhod iz
Migojnic
14.00
Prikaz nošenja velikonočnih jedi na star način k blagoslovu,
TD Galicija, cerkev na Pernovem
Ponedeljek, 13. april
6.00
pohod na Malo goro, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic
7.00
pohod Mala gora-Kamnje, PD Šempeter, odhod s parkirišča
pri Mercatorju
Četrtek, 16. april
18.00
pohod Cerje-Trstelj, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic
18.00
Baletna predstava Disneyjeva dežela, GŠ "Risto Savin" Žalec,
Dom II. slovenskega tabora
Petek, 17. april
17.00
Baletna predstava Disneyjeva dežela, GŠ "Risto Savin" Žalec,
Dom II. slovenskega tabora
19.00
Baletna predstava Disneyjeva dežela, GŠ "Risto Savin" Žalec,
Dom II. slovenskega tabora
Sobota, 18. april
9.00
38. pohod po mejah KS Liboje, PD Liboje, odhod s savinjskega
mostu v Kasazah
9.00-12.00
Cvetlična tržnica Vrbje, TD Vrba Vrbje
Nedelja, 19. april
9.00
Savinjska trail 2020 (25 km), ATD Savinjčan, start iz Limberka
v Grižah
10.00
Prvenstvo Slovenije v gorskem teku gor-dol za mladince, člane
in veterane (7 in 8 km), ATD Savinjčan, start iz Limberka v
Grižah
Torek, 21. april
16.00
Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva
18.00
Po pravljici diši - pravljična ura, MSK Žalec
Sreda, 22. april
18.00
5. čajanka Pomlad bo prišla, pevke FS Grifon, Hmeljarski dom
KZ Šempeter
18.30
8. produkcija GŠ "Risto Savin", dvorana glasbene šole
Četrtek, 23. april
19.30

Koncert godalnega in simfoničnega orkestra GŠ "Risto Savin"
Žalec, Dom II. slovenskega tabora

20.00-22.00

Noč knjige razprostira krila, MSK Žalec

Petek, 24. april
12.00

Podoknica Nedeljskega dnevnika, TD Galicija, farovški kozolec
Galicija

16.00-18.30

KVIZ učencev GŠ "Risto Savin" Žalec, dvorana glasbene šole

Sobota, 25. april
6.00

pohod na Lepenatko, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic

7.00

naravoslovni izlet na Kopitnik, PD Liboje, odhod izpred Kili
Liboje

7.00

pohod na Planino v Podbočju, PD Šempeter, odhod s
parkirišča pri Mercatorju

Nedelja, 26. april
6.00

pohod na Pogorelec, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic

Sreda, 29. april
18.00

Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže

INFORMACIJE / NAPOVEDNIK
INFORMACIJE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE V ČASU EPIDEMIJE KORONAVIRUSA
SPLOŠNO
Državni klicni center za informacije o koronavirusu: 080 14 04
Aktualne informacije ter priporočila za zaščito zdravja NIJZ: www.nijz.si
Prijava prostovoljcev (med. stroke) za društvo medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Celje: podpora@zbornica-zveza.si
ZD Žalec: www.zd-zalec.si , psih.pomoč: 051 668 416, psiholog@zd-zalec.si
OBČINA ŽALEC www.zalec.si
Center za socialno delo Žalec (pomoč v stiski, dostava nujnih življenjskih potrebščin):
03 713 12 50 ali gpcsd.zalec@gov.si
Civilna zaščita Občine Žalec, nujno varstvo zdravih otrok: zir@zalec.si
OBČINA PREBOLD www.prebold.si
Civilna zaščita Občine Prebold: 703 64 00 in 041 614 919 ali obcina@prebold.si
OBČINA BRASLOVČE www.braslovce.si
Civilna zaščita Občine Braslovče, pomoč občanom, zagotovitev obroka za osnovnošolce
iz ogroženih družin, pomoč pri varstvu zdravih otrok, poziv prostovoljcem: 080 26 46
Poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen: 031 633 876
Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar: 041 780 278
Občinska uprava Občine Braslovče: 03 703 84 00 ali obcina@braslovce.si
OBČINA TABOR www.obcina-tabor.si
Občinska uprava in druge informacije: 03 705 70 80 ali info@obcina-tabor.si
OBČINA POLZELA www.polzela.si
Občinska uprava Občine Polzela: 03 703 32 00
Civilna zaščita Občine Polzela, poveljnik Igor Pungartnik: 041 508 860
OBČINA VRANSKO www.vransko.si
Dostava njunih življenjskih potrebščin za rizične skupinam: 041 699 273
Dostava toplega obroka za rizične skupine: 031 210 298
Dostava zdravil za starejše in bolne: 051 451 757 ali 031 521 726
Njuno varstvo zdravih otrok in zbiranje podatkov o prostovoljcih: 031 382 134

OBVESTILO
Ker je situacija glede na epidemijo
koronavirusa negotova, vas prosimo,
da za prireditve, ki jih objavljamo,
sproti še preverite, če bodo organizirane.
Organizatorji si pridružujejo pravico do spremembe.

ZKŠT Žalec obvešča,
da zaradi nejasne situacije glede izvedbe
prireditev mesečni koledar dogodkov
za april ne bo izšel.

17

18

kultura

ŠT. 3 I marec 2020

Še bolj na poskok
D. Naraglav

Na območnem srečanju odraslih folklornih skupin je sodelovalo pet
folklornih skupin iz Spodnje Savinjske doline.

Ob zaključku nastopa je ravnatelj mag. Gorazd Kozmus podelil šopek rož tudi dirigentu preboldske godbe Marku Repniku in županu Vinku Debelaku.

Pihalna orkestra
počastila praznik žena
D. N.

Folklorna skupina Kobula v meščanskih nošah Žalca iz prejšnjega stoletja, ki jih je strokovna vodja revije posebej pohvalila.

V soboto, 7. marca, je v dvorani
Hmeljarskega doma KZ Šempeter
potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki ga je v
sodelovanju s KUD Grifon Šempeter organizirala žalska izpostava Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti.
Srečanja se je udeležilo pet odraslih folklornih skupin naše doline:
FS Grifon Šempeter, ki deluje pod
vodstvom Maše Skok, FS Ponikva
pri Žalcu, ki jo vodi Suzana Gračnar, FS Kobula Petrovče pod vodstvom Primoža Srake, FS Galicija z voditeljico Heleno Turnšek
in FS Vransko, ki že vsa leta deluje pod vodstvom Stanislave Škrabar. Skupine so se predstavile s
pestrim programom, ki je zajemal
štajerske in gorenjske plese. Tako
so lahko obiskovalci uživali ob ogledu hmeljskega likofa (Grifon Šempeter), ob Kukčevi čajanki (Kobula Petrovče), poskusih zapeljevanja

mladega dekleta in prisluhnili zanimivi glasbeni spremljavi, ki je pri
FS Galicija vključevala tudi kahon.
Strokovna spremljevalka srečanja Marija Kapušin je odločitev
za takšno izbiro glasbene priredbe pozdravila in tudi ostale skupine spodbudila, naj uporabijo dobre
glasbenike v svojem okolju. Posebej
je pohvalila kostumsko podobo FS
Kobula Petrovče, ki se je predstavila z meščanskimi kostumi Žalca z
začetka prejšnjega stoletja. Kostumi so plod terenske raziskave, ki
jo je skupina opravila v preteklem
letu. Sicer pa je pohvalila vse skupine in njihove vodje za dobre nastope. Podala je predloge za izboljšanje
in potrdila, da folklorne skupine
opravljajo dobro, a zahtevno delo,
pri čemer jim želi obilo navdiha,
veselja in delovne vneme.
Območno srečanje v Šempetru se
je ob zaključku nastopov zaokrožilo
z zahvalo in priznanji vodjem sku-

pin. Podelila jih je vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti Neža Zagoričnik. Revija je zelo lepo uspela, svoje pa je ob
zaključku dodalo še prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih v KD Grifon pripravili ob tej priložnosti.

Že šesto leto zapored sta Pihalni
orkester Glasbene šole Risto Savin
Žalec in Pihalni orkester Prebold
pripravila v Dvorani Prebold koncert, posvečen mednarodnemu prazniku žena. Godbeniki so vse žene
in dekleta ob prihodu v dvorano
počastili tudi z rožico.
Pred začetkom koncerta, ki so ga
v preboldski kulturni dvorani začeli
domači godbeniki, je žene in dekleta
ter ostale udeležence pozdravil ravnatelj GŠ Risto Savin Žalec Gorazd
Kozmus in ob tem izrazil veselje in
zadovoljstvo, da se ta tradicija v Preboldu ohranja. Zahvalil se je župa-

nu Vinku Debelaku za sodelovanje,
župan pa je ob zahvali za sodelovanje
izrekel še nekaj svojih misli ob tem
dogodku in nasploh o prazniku.
Pod vodstvom dirigenta Marka Repnika so preboldski godbeniki
koncert začeli s skladbo Vinka Štrucla Po Dunajski cesti, končali pa s
skladbo Franca Šegavca Na Paure.
Skupno so se predstavili s šestimi, od
tega s tremi tujimi skladbami. Mladi
glasbeniki Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec, ki delujejo pod vodstvom Januša Rasiewitza, pa so zaigrali štiri tuje, končali pa s skladbo
Karla Svobode Čebelica Maja.

Koncert ob dnevu žena
Bina Plaznik

POPseSLISH

Vodje vseh petih folklornih skupin z vodjo JSKD – izpostava Žalec

Že tradicionalno je v Domu II.
slovenskega tabora v Žalcu zbor
Popseslish pripravil koncert ob dnevu žena.
Zbor deluje v okviru KUD Žalec
in obeležuje 22 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1998 kot Savinjski
komorni zbor. Ko so menili, da jim
prvotno ime ne pristaja več, so se preimenovali v POPseSLISH. Pred desetletjem so se lotili projekta »Dalmacija
v pesmi« ter vseskozi največ nastopali
s klapo Kampanel, s katero vsako leto
izvedejo koncert ob dnevu žena.
Letos jim je tik pred uredbo o prepovedi zbiranja ljudi na javnih prireditvah zaradi koronavirusa spet
uspelo izvesti koncert pred skoraj
polno dvorano. Zbor in klapa sta
najprej odpela vsak svoj repertoar,
potem sta skupaj odpela dve dogo-

Klapa Kampanel

vorjeni pesmi. Sledila je še popolnoma improvizirana ponovitev pro-

gramske točke. Občinstvo v dvorani
je veselo prepevalo z nastopajočimi.

kultura

ŠT. 3 I marec 2020

19

Na Gomilskem nasmejali
občinstvo
Bina Plaznik

Po petkovi predpremieri komedije Na kmetih in sobotni premieri je sledila
še nedeljska ponovitev.
Na letošnji praznik žensk je Odrasla gledališka skupina KD Gomilsko
premierno uprizorila komedijo
»Na kmetih«. Zanjo je avtor Vinko
Möderndorfer leta 2003 na festivalu Dnevi komedije prejel nagrado
žlahtno komedijsko pero. Avtor je
na duhovit način prikazal politično
korupcijo in aktualne težave malih
krajev.
Dogajanje se odvija na kmetih, in
sicer na gorski turistični kmetiji. V
tem na videz idiličnem okolju se za
tajni sestanek in prodajo ukradenega orožja dogovorita dve skupini kriminalcev, misleč, da so daleč v gorah
varni pred nepovabljenimi gosti.
Načrte jim prekrižata nič hudega
sluteča policijski minister Mirko in
njegov pomočnik Stanko.
Gostujoča režiserka je Olga Markovič, ki sicer piše predstave za Griže. Njena komedija TV Griže pa je
ena izmed najbolj uspešnih, smešnih
in »odštekanih« predstav v Savinjski dolini. Markovičeva je povedala, da so na Gomilskem tokrat izbrali uprizoritev komedije »Na kmetih«
predvsem zato, ker imajo v ekipi več
žensk kot moških. Všeč ji je Möderndorfer, ker je sodoben avtor, tematika pa primerna za današnji čas. Pra-

Korupciji se ni izognila niti mala vasica.

Na kmetih je vedno zanimivo.

vi, da so čudovita ekipa. Težko pa se
uskladijo za vaje, ker so vsi zelo zasedeni in se pred osmo uro zvečer sploh
ne uspejo sestati.
Igralska zasedba predstave »Na
kmetih« je dinamična in vsakdo svojo vlogo odigra nadvse prepričljivo.
Podjetno hčer Maričko igra Anita
Drev, mati mesarka Jožica je Lucija Blatnik, starinar Jendo je Sandi Jelen, blagajničarka s sumljivimi

posli Praprotnička je Mateja Jazbec,
šef sumljivih poslov Kočič je Grega Lenko. Izvajalka sumljivih poslov
Foma je Nada Topovšek Jelen, policijski minister Mirko je Andrej Šram,
policist Slavko je Miran Žerovnik.
Hudo barabo Jakoba Jalna odigra
Rok Škrap, hudo hudo barabo Venčeslavo igra Nina Markovič Korent,
novinarka Bernarda je Nada Topovšek Jelen, fotoreporterka Sandra

Igralci KD Gomilsko so nasmejali občinstvo dva dni zaporedoma.

je Ala Adamia. Nepogrešljivo vlogo
šepetalk imata Ala Adamia in Terezija Sajovic, za luč in ton skrbi Borut
Kosem, sceno je uredil Sandi Jelen.

Po petkovi predpremieri in sobotni
premieri je sledila še nedeljska ponovitev. Nadaljnja gostovanja pa jim je
za enkrat preprečil koronavirus.

Fotografska razstava v besedi in sliki
Bina Plaznik

»Fotografije, ki nastanejo, so lahko vrhunske ali pa čisto situacijske, fotografsko niti ne najboljše, vendar pa poosebljajo moje
občutke.«

Odprtje razstave in pogovor z avtoricama

V Medobčinski knjižnici Žalec so
9. marca odprli razstavo fotografij
z besedili iz slikovitih dežel Mjanmar, Indije in Kube. Avtorica fotografij je Irena Matek, besedila je
zapisala Petra Kos Gnamuš.
Irena Matek je povedala: »To so
tri najboljše dežele izmed najinih
desetih destinacij. Vse tri so zelo
različne od našega sveta in tudi med
seboj. So pa to kraji, ki te notranje
bogatijo z izkušnjami in širino, ki
jo dobiš, ko potuješ po svetu. Zelo
veliko sem fotografirala ljudi, znamenitosti in živali. Situacije so tiste, ki so ustvarile posnetke. Barve
so bile najlepše v Indiji. Kadarkoli
sem pritisnila na sprožilec, sem ujela rdečo in oranžno barvo. Fotografije, ki nastanejo, so lahko vrhunske
ali pa čisto situacijske, fotografsko
niti ne najboljše, vendar pa pooseb-

ljajo moje občutke. Tako ni nujno
najboljša svetloba, je pa ujet poseben trenutek.«
Petra Kos Gnamuš se spominja,
kako sta z Matkovo zelo dolgo potovali po svetu, saj jima je bil to nekakšen način življenja in sprostitve. Po
vseh teh potovanjih sta ubrali vsaka
svojo pot. »Ob novorojenem otroku
se ti življenje spremeni, finance so
omejene/…/ko sem že ne vem kolikokrat potiskala v hrib voziček, se
mi je porodila ideja za projekt, kjer
bi objavili nekaj člankov v revijah in
tako zaslužili denar in z njim postavili razstavo. Začeli sva v medgeneracijskem centru na Koroškem,
kjer sva se družili s starejšimi ljudmi, ki so včasih precej osamljeni.
Kot prostovoljki sva zanje organizirali kuharski tečaj azijske kuhinje.
Ko sva to speljali, je Irena želela, da

Tudi temperament Kube se zrcali na fotografijah Irene Matek.

nekaj podobnega organizirava tudi
v njenih koncih, v Savinjski dolini.
Kot zaključek vsega dogajanja pa
bova morda izdali celo knjigo. Imava se super. Za konec današnjega
predavanja sva pripravili zakusko
in koktajle, da se z ljudmi, ki pridejo na prireditev, tudi družimo. To
pa je glavni namen najinega projekta. Druženje. Poleg lepih fotografij
seveda.«
Obiskovalcev je bilo kar nekaj,
vendar sta avtorici »potarnali«, da je
veliko ljudi odpovedalo svoj prihod
zaradi koronavirusa.

že 27 let

OSTANITE ZDRAVI,
vam želi Optika Simona
Simona Kodrin s.p.
Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677
E-mail: optika.simona@siol.net
www.optika-simona.si

Skladno s sklepom ZZZS zaradi omejitve
širjenja koronavirusa, bomo delovali
pod novim delovnim časom
Ponedeljek in četrtek 8.00-12.00,
ostale dni smo za nujne stvari dosegljivi
od 9.00 do 12.00 na: 051 326 677.

šport

20

ŠT. 3 I marec 2020

Žalčanke tretje pred
odpovedjo tekmovanj
T. T.

L. K.

Zaradi koronavirusa je negotov zaključek rokometnih ligaških tekmovanj in
zaključek pokala Slovenije.

Tretje pred odpovedjo tekmovanj: (stojijo z leve) Petra Šurla Toth, Klara Hrovatič, Kaja
Kolar, Marijeta Vidak, Neja Žejn, Neža Herodež, Anika Strnad, Kaja Krebs in fizioter.
Urška Pupčevič; (z leve sedijo) Petra Fister, Tjaša Žener, Alja Krevs in Lina Krulec

Ravno pred vikendom, ko bi
morali odigrati še zadnje tekme
v rednem delu 1. A državne rokometne lige za ženske, so se tudi v
Rokometni zvezi Slovenije odločili, da odpovedo ligaška tekmovanja
v tekmovanju mladih in vse članske lige. Članska ekipa RK Zelene
Doline bi morala pod vodstvom trenerja Bojana Voglarja zadnjo tekmo v rednem delu 1. ADRL odigrati
v četrtek, 12. marca, z ekipo zadnjeuvrščenih na lestvici ŽRK Velenje v domači dvorani I. OŠ Žalec.
Sicer bi igrale pred prazno tribuno,

a je bila liga ravno tisti dan začasno
odpovedana. Žalčanke (24 točk) so,
ne glede na izid tekme z Velenjem,
tretje na lestvici, za ekipo Krima
(34 točk) in Mlinotesta (32 točk)
ter pred Krko (19 točk).
Pred Krko imajo Žalčanke s tekmo
več sicer 5 točk naskoka. V vsakem
primeru pa bi bile uvrščene v končnico lige za uvrstitev od 1. do 4. mesta.
Kako pa se bo 1. A državna rokometna liga za ženske končno razpletla,
je odvisno od epidemije koronavirusa. Še pred nepredvideno prekinit-

vijo so se Žalčanke v sredo, 11. marca, v gosteh spopadle s prvouvrščeno
ekipo ŽRK Krim in izgubile z 32 : 24
(16 : 10), še prej (28. 2.) pa doma slavile pred polnimi tribunami proti
Kopru z 29 : 19 (15 : 11). Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je tako v
17 tekmah skupaj nanizala 12 zmag,
v katerih so gole za ekipo prispevale:
kapetanka Anika Strnad (103 goli),
zunanji igralki Marijeta Vidak (83
golov) in Petra Fister (58 golov), krilna igralka Kaja Krebs (48 golov), krožni napadalki Kaja Kolar (40 golov)
in Anna Dobrič (29 golov). Slednja se
je poslovila od ekipe v mesecu marcu. Gole so dale tudi: zunanja igralka Neža Herodež (28 golov), krilne igralke Lina Krulec (28 gola), Alja
Krevs (15 golov), Tjaša Žener (12
golov), vratarka Klara Hrovatič (3
gole), krilna igralka Maruša Kompan
(1 gol; igrala je samo na eni tekmi).
Omeniti velja tudi vratarki Petro Šurla Toth in Nejo Žejn. Ekipa se ponaša
z izvrstno obrambo in najmanj prejetimi goli v ligi (19,9 v povprečju na
tekmo). Kako se bo končala letošnja
ligaška sezona, je torej nejasno. Prav
tako je negotova izvedba finala pokala Slovenije, kamor se je uvrstila žalska ekipa. Ta bi morala biti v mesecu aprilu.
RK Zelene Doline Žalec je sočasno z odpovedjo vseh tekmovanj
v rokometu za ženske odpovedal
tudi vse treninge svojih selekcij v
domači dvorani I. OŠ Žalec.

Košarkarji v polfinalu

Šempetranke po zmagi nad ekipo Grosupljega

Odbojkarice tretje
T. T.

Tekma ATK Grosuplje – Sip Šempeter, ki je odločala o tem, ali bo
SIP Šempeter končal tekmovanje
na tretjem mestu, se je razpletla
po željah Savinjčank, ki so v Grosupljem 7. marca slavile z rezultatom 0 : 3 (-21, -24, -21). Ker se je
Odbojkarska zveza Slovenije odločila, da je letošnje državno prvenOdbojkarski klubi po Sloveniji
in dolini so že prej vpeljali tekme
brez gledalcev, 12. marca pa so
do nadaljnjega odpovedali tudi
vse treninge, in to tudi za mlajše selekcije.

stvo v 1. Sportklub odbojkarski ligi
zaradi epidemije zaključeno, je to
že končno tretje mesto. Naslov slovenskih prvakinj so že četrtič osvojile odbojkarice Calcit Volleyja.
Poleg Calcit Volleya in Nove KBM
Branik (ki so druge), so Šempetranke
edina ekipa, ki je Grosupeljčankam v
zadnji tekmi kljub veliki želji ni uspelo premagati v letošnjem državnem
prvenstvu.
Za ekipo SIP Šempeter so nastopile in točke osvojile: Rituper 2, Božič
6, Čmila 3, Praunseis 4, Žnidar 18,
Banko (L), Božič, Lekše, Mazej (L),
Vrhovnik 9, Lakovšek 9 točk.

Sezono odlično
odskakali
L. K.

SD Vizore

D. N.

V polfinalu naj bi bil njihov nasprotnik ekipa iz Krškega, prvo tekmo bi
morali odigrati 13. marca v Krškem,
drugo pa minulo soboto, 21. marca, v
Preboldu. KZS je zaradi koronavirusa
končala tekmovanja z vrstnim redom
po rednem delu tekmovanja. Kot prvaki so se Preboldčani skupaj z ekipo
Vrhnike uvrstili v 3.SKL.

ŠPORT
NA KRATKO

T. T.

Preboldčani v akciji, ki se je končala s košem

V soboto, 7. marca, se je v športni dvorani OŠ Prebold na drugi tekmi četrtfinala skupine za napredovanje članska ekipa Vrtine Palir srečala
z ekipo Postojna Orli. Na prvem srečanju v Postojni so preboldski košarkarji zmagali s 76 : 96. Kljub 20
točkam razlike pa se postojnski
košarkarji v Preboldu niso predali in
so na koncu tudi zmagali. Tekmo so
zaključili z rezultatom 82 : 86.
Tako kot so Preboldčani imeli svoj
dan na tujem terenu v Postojni, tako

so nadvse uspešno v Preboldu igrali
gosti, ki so povedli in se že »odlepili«
za 12 točk, nato pa so jih domači košarkarji ujeli in povedli. Ekipi sta se skozi
celotno tekmo izmenjevali v vodstvu,
na koncu pa so imeli več sreče Postojnčani. Vse to je bilo vseeno premalo za
uvrstitev v polfinale državnega prvenstva 4. SKL, saj je preboldska ekipa
Vrtine Palir v Postojni tekmo dobila z
20 točkami razlike. Vse do te tekme v
Preboldu je bila ekipa KK Prebold 2014
Vrtine Palir edina v 4. SKL brez poraza.

V 3. krogu lige NKBM za prvaka
so Hopsi doma pred tiho in prazno
dvorano, kakršne na Polzeli nismo
vajeni, izgubili proti ekipi Koper
Primorska z rezultatom 68 : 92, že
v 2. kolu pa v gosteh za las proti
Krki s 76 : 75. Košarkarska zveza
Slovenije je zaradi epidemija
zaključila tekmovanja v vseh ligah
in starostnih kategorijah pod
okriljem KZS za sezono 2019/2020.
V Ligi Nova KBM (1. liga) končni
vrstni red ni določen. To pomeni,
da tudi ni prvaka in ne ekipe, ki bi
izpadla. Ob prekinitvi tekmovanja
so bili Hopsi na tretjem mestu
za Cedevito Olimpio in Krko.
Odbojkarji SIP Šempetra so
v 18. krogu 2. DOL gostovali v
Braslovčah in z rezultatom 3 : 0,
premagali ekipo ŠD Braslovče.

(z leve) Mai Zakelšek, Tine Goršek in Jaka Krajšek

Z odličnimi rezultati se je zaključila zimska sezona za mlade skakalce iz Griž, ki so člani SD Vizore,
v Novi Cerkvi. Med njimi posamično po rezultatih najbolj izstopa Mai
Zakelšek.
Mai Zakelšek je pobral domala
skoraj vsa prva mesta, na skakalnici v domačem klubu pa mu je z daljavo 37,5 metra celo uspelo izenačiti rekord vizorske skakalnice, ki ga je
pred leti dosegel Timi Zajc. Mai Zakelšek je že tretjič zapored osvojil naslov
državnega prvaka v solo skokih, v
kategoriji dečkov do 12 let. V svoji
kategoriji je bil prvi tudi v skupnem
seštevku za Pokal Cockta, prav tako
se je kot državni podprvak v nordijski kombinaciji zavihtel na 1. mesto v
skupnem seštevku za nordijsko kombinacijo. Vodilni je tudi regiji.

Jaka Krajška je posamično v svoji kategoriji osvojil 5. mesto, v sezoni se je v posamičnih tekmah največkrat uvrstil med najboljših 6,
v skupnem seštevku v regiji pa je
osvojil bron oz. 3. mesto.
Leto dni starejši Tine Goršek je v
svoji kategoriji dečkov do 13 let največkrat stal na stopničkah v regiji
in na koncu dosegel 3. mesto v skupnem seštevku, na državnem prvenstvu v solo skokih pa se je uvrstil
med najboljšo deseterico – pristal je
na 7. mestu.
Četverka Mai Zakelšek, Jaka Krajšek, Tine Goršek in Fin Šibli (edini ni iz naše doline) je dosegla tudi
naziv ekipnih državnih podprvakov
za to sezono.

šport

ŠT. 3 I marec 2020

21

Ko so maske še bile pustne
maske
L. K., D. N., T. T.

Ko smo se na pustni torek po
zaprtju Utripove februarske redakcije še zabavali in mastili na pustovanjih po dolini in se nasmejali ob
ustvarjalnih zamislih nekaterih
skupinskih in posamičnih mask, si
nismo predstavljali, da bodo maske
samo tri tedne kasneje dobile čis-

to drugi pomen. Zbrali smo nekaj
pustnih utrinkov z osrednjega
pustovanja Občine Žalec v Petrovčah, otroškega pustnega rajanja v
Žalcu, ulovili smo kurente v Preboldu in maske v Taboru. Te dni moramo zaradi omejitev gibanja biti
zelo inovativni pri ohranjanju pre-

potrebne fizične aktivnosti v okviru svojih domov ali v naravi stran
od drugih, zato je plesno rajanje v
družbi množic in neobremenjeno s
telesnimi kontakti že prava rekreacija. Zato nam ne zamerite, da smo
jo postavili na stran, kjer drugače
spremljamo športne dogodke.
Člani taborskega turističnega društva so se takole slikovito spopadli s pustom na
pustnem rajanju v Domu krajanov Tabor.

Dimnikarja sta na pustovanju delila srečo, še sreča, zdaj jo imamo na zalogi za nove
izzive.

Želimo si, da bi se tako množično in brezskrbno, kot so se najmlajše maske skupaj s starši na pustni torek v Žalcu, lahko čim prej
spet družili.

Petrovška varda je bila zmagovalka pustovanja v Petrovčah, ki je bilo kljub počitnicam
odlično obiskano.

Ljubke domine iz petrovških vrtcev so sporočile, da bodo ostale pokončne in ne bodo popadale ena za drugo

Voditelja na petrovškem pustovanju, kolesar Peter Kavčič in snoopy Jan Podbrežnik,
sporočata: Še se bomo družili in imeli »fajn«!

Kurenti iz Destrnika so v Prebold že pred petnajstimi leti prišli na povabilo Pekarne Peternel.

Gotoveljske nune bodo svoje pesmi in molitve morale deliti še naprej.

HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI

22

ŠT. 3 I marec 2020

UTRIPOV HOROSKOP
OVEN

BIK

DVOJČKA

RAK

LEV

DEVICA

TEHTNICA

ŠKORPIJON

STRELEC

Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.

KOZOROG

VODNAR

RIBI

Prve tri tedne v aprilu boste premogli zavidljivo količino vitalne
energije, saj bo Sonce potovalo po vašem znaku. V drugi polovici meseca boste gostili tudi Merkurja, zato se boste odlično
dogovarjali. Delo bo steklo bolj gladko, vaše miselne sposobnosti bodo prišle do odličnega izraza. Na čustvenem področju
bo izredno pomembna komunikacija. Zato ne ponavljajte starih napak, ko ste se raje zavili v molk in se umaknili.
Od 19. aprila dalje boste v svojem znaku gostili Sonce, kar bo
sprostilo nakopičene energije. Do tedaj bo večkrat testirana
vaša potrpežljivost, saj bo v prvi polovici meseca precej naporno. V delovnem okolju lahko naletite na blokado ali oviro, zato
se bo treba znajti ter prilagoditi. Na čustvenem področju bo
veselo ob pričetku in ob koncu meseca, še zlasti pa v času okoli
polne lune, ki bo nastopila 8. aprila.
Odličen spomladanski mesec je pred vami. Blesteli boste na več
področjih. Mars bo potoval po sorodnem znamenju in vam bo
prinesel veliko energije, ki jo boste s pridom porabljali. Odlično bo položen tudi Merkur, še zlasti v drugi polovici meseca.
Venera, ki vas bo obiskala že ob začetku meseca, bo zelo spodbudno delovala na vsa področja, vidno vas bo celo polepšala.
Razlogov za zadovoljstvo ne bo manjkalo. Vaše družabno življenje bo cvetelo.
Prva polovica meseca bo potekala izredno dinamično. Odlično pri delu in dogovarjanju vam bo služil Merkur v sorodnem
znaku. Vaša vladarica luna bo 8. v mesecu dosegla svojo polnost. Pričakovati je, da boste do tedaj uspešno zaključili enega od svojih projektov.Dom, družina in domače zadeve bodo v
tem drugem spomladanskem mesecu pogosto v ospredju. Na
čustvenem področju se bodo situacije odvijale skladno s pričakovanji.
Sonce v sorodnem znaku vam bo dalo v prvih treh tednih veliko vitalne energije. Vendar, pozor. Mars, planet fizične moči in
energije, bo ves mesec v vodnarju, znaku, ki vam je nasproten.
To pomeni, da bo potrebno veliko usklajevanja ter prilagajanja,
kar vam ne bo vedno po volji. Vaše družabno življenje bo zanimivo in pestro. Kar nekaj novih ljudi lahko vstopi v vaše življenje. To vam bo všeč.
Vsekakor bo druga polovica meseca tista, v kateri boste lahko
naredili več in bolje v primerjavi s prvo. Zato se skušajte organizirati tako, da se boste v prvi polovici aprila ukvarjali s starimi
zadevami ter rutinskimi opravili. Čas za odločitve ni primeren.
Z vstopom Merkurja v ovna 11. aprila boste postali energični,
prodorni ter močni. Narava je vaša največja zaveznica in veliko moči boste črpali iz nje. Po 19. aprilu z vstopom sonca v
sorodno znamenje bo vitalnost povečana.
Polna luna v aprilu bo potekala v vašem znamenju, kar lahko
občutite v obliki povečanega notranjega nemira že pred 8. aprilom. Mars v skladnem sorodnem znaku vam prinaša ves mesec
obilo energije, moči, tekmovalnega duha. To vam bo v veliko
pomoč pri delu. Zadnje dni v mesecu se boste posvetili svoji
materialni varnosti. Naklonjena Venera v sorodnem znaku prinaša odlične vibracije na čustvenem področju, kar maksimalno
izkoristite sebi v prid.
Vaš vladar Pluton se v tem mesecu obrne v retrogradno gibanje, kar bo nekoliko upočasnilo njegovo delovanje. Ker deluje
na nezavednem nivoju in vpliva na podzavest, se je z njim velikokrat težko spopasti. Vsekakor bodo izpostavljeni dnevi okoli polne lune, in sicer 8. aprila. Močne energije vašega sovladarja Marsa vas bodo pogosto omejevale, saj jih boste občutili
kot pritisk in veliko težo. Razbremenite se in skušajte zadihati bolj svobodno.
Uspešen, razgiban ter pester mesec je pred vami. Odlično boste napredovali. Planeti v sorodnih, ognjenih znamenjih so vam
naklonjeni. Veliko vitalne energije, prodornosti in tekmovalnega duha boste premogli, izzive boste uspešno premagovali. Zelo
zanimivo bo v vašem zasebnem življenju. Vpliv Venere vam bo
prinesel sproščen odnos ter razigrano energijo. Cenili boste
stvari, na katere še pred kratkim niste bili pozorni.
Naučiti se boste morali sobivati z vplivom mogočnega Saturna, ki vas lahko preizkuša na vsakem koraku. Vsekakor bo v
ospredju vaša skrb glede materialne varnosti. Prav nič ne boste
hoteli prepuščati naključju. Vaši načrti bodo imeli največjo podporo po mlaju, ki bo nastopil 23. aprila.Precej občutljivi boste v
času okoli polne lune, ki bo nastopila 8. aprila. Dobro je, da se
tega vsaj zavedate in si ne naredite nepotrebne škode.
Pred vami je mesec, v katerem lahko rušite rekorde. Prav ves
april boste gostili Marsa, zato vam borbenosti, tekmovalnega
duha ter prodornosti ne bo manjkalo. Lotite se lahko še tako
zahtevnih opravil, uspešni boste. Še zlasti odlično bo v drugi
polovici meseca, ko bo ugodno položen tudi Merkur, zato bo
komunikacija odlična. Venera v sorodnem znaku bo nudila
odlično energijo. Prijetno, sproščeno ter veselo bo v vaši družbi.
Za delo imate izjemno dobro obdobje v prvi tretjini aprila, ko
bo Merkur prehajal vaš znak. Zgovorni boste, poleg tega tudi
intuitivni, kar je odlična kombinacija. Prisluhnite si, intuicija
bo velika zaveznica pri vašem delovanju. Na čustvenem področju ste lahko pogosto zbegani, saj se bodo situacije odvijale z veliko hitrostjo. Dinamika vašega življenja bo pospešena,
ustvariti si boste morali svoj red.

Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35.
Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).

Ostanimo zdravi
Ah, kaj nas je doletelo, drage moje in dragi moji. Vrag je odnesel šalo, zato bo moje pisanje danes malo drugačno. Eni bodo
razumeli, eni obsojali, vsak pač ima pravico do svojega mnenja.
Razmišljam o tem, da se vse zgodi z nekim razlogom. Koronavirus. Na nastalo situacijo gledam s stališča kozarca; za pesimista je kozarec napol prazen, za optimista napol poln. In tako je tudi za nekatere koronavirus totalna katastrofa, za nekatere pa morda priložnost, da se vse nekoliko umiri, da vsaj za trenutek obstane svet in vse dogajanje na njem. A kaj, ko nam
tudi v dani situaciji primanjkuje zdrave kmečke pameti. O tem, da se nekaterim pač preprosto ne da dopovedati, kako resna
je stvar, ne bom izgubljala besed. Vem, gospodarstvo bo utrpelo veliko škodo, toda prišli smo do točke, ko nas je nekaj moralo opozoriti na to, da s tem tempom in takim načinom dela pač preprosto ne moremo nadaljevati. Kdo pa pravi, da morajo že skoraj vsak mesec na trg poslati nove modele prenosnih telefonov, računalnikov, športnih copat, avtomobilov, raznih
ponudb telefonije, zavarovalnih paketov in še in še. Ob gledanju dokumentarne oddaje Južna Koreja – uspeh za vsako ceno
sem kratko in malo skoraj onemela! Mimogrede v Južni Koreji je sedež nekaterih največjih blagovnih znamk (Samsung,
Hyundai …), ki dosegajo dobre poslovne rezultate tudi v Evropi. Kaj vse so ljudje pripravljeni storiti in na kaj vse pristati za
ceno uspeha! To je noro! 12-urni delavnik delavcev v nekem podjetju, torej 60 ur na teden, 15-urni delavnik dijakov, ki po
končani šoli nadaljujejo z izobraževanjem v zasebnih šolah. Ker pač nimajo naravnih dobrin, pravijo Južnokorejci, vlagajo
v možgane svojih otrok.
A tudi mi nismo daleč za njimi. Koliko pa je pri nas delavcev, ki za (minimalno) plačo delajo precej več, kot dovoljuje naša
zakonodaja? Itd. Itd.
Še bolj me pomirja dejstvo, da se bodo tudi na področju šolstva stvari nekoliko umirile. Končno bomo začeli izvajati zgolj in
samo izobraževanje. Konec s projekti in raznimi ekošolami, zdravimi šolami, Unesco šolami …, ki so, roko na srce, sami sebi
namen. Kaj pa je poslanstvo vzgojno-izobraževalne ustanove? Vzgoja in izobraževanje, ki se bo zdaj pač izvajalo na daljavo,
za vzgojo pa bodo že poskrbeli starši sami. Vsak po svojih najboljših močeh.
Mi pa vseeno nekaj ne da miru. Namreč dostopa do interneta in računalnika verjetno nimajo vsi otroci. Kaj in kako bo s slednjimi? In za nekatere otroke je topel obrok v šoli edini, ki ga dobijo, na kar je opozoril zdaj že bivši predsednik vlade Šarec.
Upam in verjamem, da so in bodo šole na to pripravljene in da najbolj ranljivi spet ne bodo, kot že tolikokrat, kljub obljubam, spet ranjeni.
Ni kaj, še en dokaz več, da je šolski sistem narejen za pridne otroke in ambiciozne starše, ki jim za pravo vzgojo svojih otrok
zaradi pehanja po uspehu in slavi, lastni in njihovih potomcev, ki imajo sto in eno obšolsko dejavnost, ki jih bo mogoče pripeljala do vrhunskega športnika ali glasbenega virtuoza, zmanjkuje časa, najdejo pa čas hoditi v šolo v spremstvu odvetnikov ali drugih vplivnežev, če se takemu otročičku kaj zalomi.
Se pa bojim, da je ta nebodigatreba virus preveč resna situacija, da bi se kakorkoli norčevala, moram pa vseeno dati iz sebe,
ni edini virus, ki nas je in bo prizadel. Nova vlada, ki se je znašla v nezavidljivem položaju, se sicer trudi, ampak roko na srce,
niso vsi na hitro ustoličeni liderji kos podarjenim jim nalogam. Ob poslušanju nekaterih novih »strokovnjakov« sem, oprostite, namesto njih zardevala. Sveta jeza pa me je pograbila, tako je vedno govorila moja stara mama, ko sem gledala »Zdravkota«, kako se je davil s kašljem, brez kakršnekoli zaščite, še v rokav se ni brisal, zraven pa kazal potrdilo, da je »negativen«.
Čeprav je zdravstveno osebje v isti sapi zatrjevalo, da prvi negativen bris še ne pomeni, da je oseba zdrava. Ampak »Zdravko«
je menil, da bi brez njegove prisotnosti država lahko celo propadla, če ne bi bil prisoten, če bi slučajno ravno takrat počival.
Bom končala, da ne bom kaj preveč napisala. V upanju in prepričanju na skorajšnje lepše čase, ki so zagotovo pred nami, vam
tokrat želim predvsem zdravja in tudi smeha, ki zdravi!

Ola Mar

mladi in prve objave

ŠT. 3 I marec 2020

Na evropski mladinski konferenci
o mladih s podeželja
L. K.

osebni arhiv T. Jezernik

Konference se je udeležil tudi naš rojak Tadej Jezernik.
Med 9. in 11. marcem je v Zagrebu potekala Evropska mladinska konferenca 2020. Na zaključku 7. cikla mladinskega dialoga
se je zbralo več kot 150 mladih in
predstavnikov uradov za mlade iz
celotne Evropske unije. Slovensko delegacijo so zastopali skupaj
s predstavniki Urada za mladino še predsednica MSS Anja Fortuna, Doris Letina iz Evropskega
sveta mladih kmetov in ambasador Unicefa iz naše doline Tadej
Jezernik.
»Razprava je tekla o priložnostih
mladih s podeželja. Soočali in seznanjali smo se predvsem s perečimi
izzivi, ki jih mladi s podeželja najbolj
občutimo, in sicer kako zagotoviti in urediti pozitivno podobo podeželja, kako zaščititi tradicijo. Spraševali smo se, na kakšen način lahko
mladim omogočimo boljšo infrastrukturo, javne storitve in vključenost lokalnih skupnosti v nacionalne odločitve. Mladi s podeželja
smo tisti, ki občutimo decentralizacijo bolj kot mladi iz velikih središč.

»Zasledila sem, da zbirate razmišljanja, pesmi še neuveljavljenih avtorjev. Sem študentka - absolventka magistrskega študija ruščine in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pošiljam vam nekaj svojih pesmi,«
je zapisala študentka Maša Strožer iz Prebolda in z nami delila spodnje
pesmi. Vabljeni tudi drugi, ki v teh dneh med štirimi stenami ali sami v
naravi razmišljate o marsičem.

Lahko je osvobajajoča dobra vila,
lahko nezaželena,
osovražena čarovnica,
ki te vleče k tlom,
ti vzema dih.
Tišina.
Oprezno preži na šibke,
ki bi jih lahko ugrabila,
pričarala močan tok,
ki bi jih potegnil s sabo.
A vsakič znova pozablja
na človeško notranjo moč.
Ne uspe ji.

Velikokrat smo zaradi svoje oddaljenosti od urbanih področij spregledani in ne slišani. Mladim je treba
dati glas. Glas, ki vključuje vse in se
sliši tudi v tista najbolj spregledana
območja,« je o temi konference povedal Tadej Jezernik in dodal, da se
začenja nov cikel, v katerem bo Sve-

tu Evropske unije predsedovala tudi
Slovenija. »Pomembno vlogo pri tem
bomo imeli tudi mladi. Na nas je, da
pokažemo, kaj zmoremo, smo aktivni in se udeležujemo vsega, kar lahko. Pozivam vse mlade, bodimo močni in ustvarjajmo boljšo prihodnost
za vse.«

Igra narave je ustvarila
muco
L. K.

PRVE OBJAVE

Tišina

Slovenski predstavniki na Evropski mladinski konferenci, Tadej Jezernik prvi z desne

Aljaž Stergar

23

In je spet tišina.

Šumi
Poslušam nežno, a hitro
spuščanje dežnih kapljic
na tla.

Na nas je, da znamo
preprečiti šumenje,
ko se pripravlja na nevihto.
Naj šumi le narava,
ne šumimo mi.

Kam
Kam se zvalijo
neskončne meglice nepredelanih misli
in nedokončanih zaključkov,
ko se zapolnijo še zadnji
kotički možganov?
Kam veter odpihne
oblake načrtov,
ki jih je povozil čas
in jih niso dodelali
arhitekti življenja?
Kam se skrijejo
cvetovi domišljije,
pozitive in navdiha,
ko se zapolni zadnje prosto mesto
na travniku sanj?

Toliko jih je,
da z udarci ob tla
ustvarjajo šumenje.

Če

Šumijo kot reka,
ki se ponekod nežno,
ponekod močno, drzno
in s težavo
prebija skozi svojo
začrtano strugo.

Če bi lahko delala
samo dobro,
uresničila vse,
kar bi si zadala,
se ne bi nikoli spraševala,
ali mi bo uspelo.

Ta reka smo mi.
Včasih lahkotno, brezskrbno
plešemo skozi življenje,
včasih pa se z muko, a vztrajno,
skoraj že po kolenih
plazimo po v naših mislih
začrtani življenjski poti.

Če se dvom ne bi
tako spretno
prikrito vraščal
v naš možganski preplet,
bi marsikdo marsikaj
storil že prej.
Storil sploh.

Vedno na tej poti
nekaj šumi.
Šumi dež,
šumi komunikacija,
šumijo odnosi.

Če bi se prenehali
obremenjevati s tem,
kaj vse gre lahko narobe,
če bi lahko odmislili
vse slabo in zavirajoče,
bi se znali
prepustiti trenutku?
Maša Strožer

MLADI AVTORJI
Mama …
Ko majhen si,
se ti zanimivo zdi,
kadar mama počne zate čudne reči.
Deblo in igra narave sta narisala muco, Aljaževa pozorne oči pa so to opazile.

Dnevi karantene so prinesli tudi
veliko pozitivnih trenutkov druženja v ožji družini in odkrivanja
neodkritih stvari v naravi. Sedemletni Aljaž Stergar iz Matk je na
sprehodu z družino opazil zanimiv

motiv, ga posnel in ga poslal na uredništvo.
»Z mamico, atijem in bratcem
Ožbejem smo odšli na Hom. Na poti
smo srečali veliko zanimivega. Naj-

bolj je bil zanimiv štor, ki je imel
odtis muce. Z Ožbejem sva ga okrasila in nastala je zanimiva fotografija,
ki vam jo pošiljam,« je ob tem zapisal. Res je, lahko pa se prepričate tudi
sami.

Zgleduješ po njej se,
da bil bi kot ona –
zlata je vredna,
ne zasluži le brona.
Prvič v šolo te pospremi, poljubi,
objame,
se vedno zate zavzame,
skrbi jo, a vate verjame.
Ko odraščaš,
malce nanjo pozabiš,
čeprav vedno s tabo je,
tudi ko je »ne rabiš«.
A to ne pomeni,
da nimaš je rad.
Malce zaideš,
a tako je, kadar si mlad.
Z leti samostojen postaneš,
brez mame … tiste dame,
sam svoj svet prevzameš.
Rad se spominjaš tistih dni,
ko mama rešila vse tvoje je skrbi.

Ljubezen do mame nikoli ne ugasne,
z njo vse šifre življenja so jasne.
Super herojke te naše so mame,
ogromno jim truda in časa to vzame.
Pomembno je le,
da se zavemo, da so le ene same.
Lin Šuster, 9. a, OŠ Petrovče

Jutro
Kaj doda sladkor,
temu grenkemu dnevu,
ali to kava ali čaj,
zame to je poljub iz sanj.
Ko odpreš oči,
se ne zbudiš,
še vedno si ujet tam,
v deželi sanj,
v sanj deželi.
Sonce vzhaja,
luna zahaja,
sonce vrača energijo nam,
kaj naj rečem,
danes čudovit bo dan.
Maša Lesjak, Petrovče

24

savinjske zgodbe

ŠT. 3 I marec 2020

»Sem kot morje: samosvoja in neukrotljiva«
K. Rozman

arhiv Nuša Ilovar

»Razžalostita me sebičnost in ozkoglednost ljudi, razveselita pa dobro počutje in zdravje mojih najbližjih,« je še povedala Nuša
Ilovar, naša letošnja marčevska posebna ženska, ki je lahko zgled mnogim.
Nuša Ilovar iz Žalca je konec lanskega leta izdala svojo sedmo pesniško zbirko Robovi življenja. Včasih ostri in drugič vendarle nekoliko
zaobljeni robovi označujejo njeno
življenje. Ko je bilo že vse pripravljeno za predstavitev te pesniške zbirke
na večeru v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, ki bi ga popestrila
tudi glasbenik Gašper Rifelj in pesnik
Kristjan Koželj, je udaril koronavirus in tudi ta kulturni dogodek je bil
odpovedan oziroma prestavljen na
poznejši čas. Tu tudi trma ne pomaga. Kdor pozna Nušo Ilovar, zagotovo že težko čaka, da vzame njeno
novo knjigo v roke. In kaj Nuša pravi
o sebi in svojem ustvarjanju?
V marcu je bila v Žalcu načrtovana predstavitev vaše nove pesniške
zbirke Robovi življenja. Kako ste
sprejeli odpoved oziroma prestavitev?
»Ja, kako naj človek sprejme odpoved dogodkov? Človek vse organizira, najde ljudi in se z njimi dogovori za sodelovanje, na koncu pa mora
vse odpovedati. A kaj hočemo, trenutno je taka situacija, da nobena jeza ne
pomaga preveč. Upam, da mi bo uspelo ob naslednjem datumu organizacijsko izpeljati načrtovano.«
Lani ste praznovali abrahama. S
kakšnimi občutki, morda strahovi
ali željami?
»Hm, vidim, se ne more pozabiti, da sem praznovala 50 let. Sama to
nerada obešam na velik zvon. Jaz raje
rečem, da imam 49,98 plus ddv …,
hehe. Počutim se isto kot prej. Strah
je seveda prisoten. Zadnje čase se raje
spogledujem s preteklostjo, ker mi je
prihodnost malo meglena in se je kar
malo bojim. Vsi imamo določene želje
za prihodnost, odvisno pa je od usode, kaj nam bo prinesla. Jaz osebno si
želim čim dlje ostati čim bolj aktivna.«
Rodili ste se v Ljubljani, kamor se
še danes zelo radi vračate. Začetek
vašega življenja je bil težak. Zaradi
telesne okvare in diagnoze cerebralna paraliza je bilo vaše otroštvo drugačno. Sami pravite, da je bilo veliko
joka ... S tremi leti ste bili hospitalizirani v Bolnici za predšolske invalidne otroke v Stari Gori pri Novi
Gorici, osnovno šolo ste obiskovali v
Centru Janka Premrla Vojka v Vipavi. Kakšni so spomini na otroštvo?

Nuša pri šestih letih

»Bilo je veliko padcev in vzponov,
žalostnih pa tudi lepih dogodkov.
Lepe dogodke rada obujam – čeprav
so bili v manjšini. Grenke – predvsem
zaradi odsotnosti od doma, pa raje
potiskam v pozabo, čeprav to vedno
ne gre.«
Menda ste bili zelo dobra učenka.
Česa ste si v otroštvu najbolj želeli?

Novembra lani je Nuša dobila iz tiskarne
svoje najnovejše delo Robovi življenja.

»Najprej biti doma. Kasneje pa je bila
velika želja, da bi se lahko šolala, vendar pa zaradi težjega govora in fizične
omejitve to ni bilo možno. Še danes mi
je za to žal, ker je moj karakter precej
ambiciozen, vendar takšna je usoda.«
Kaj se je zgodilo po osnovni šoli?
»Takrat ni bilo druge možnosti kot
ostati doma. V VDC Golovec me niso
sprejeli zaradi vozička, drugih možnosti pa tudi ni bilo. Po eni strani je
bilo to dobro, ker bi bilo po mojem
moje življenje čisto drugačno, če bi šla
v varstveno-delovni center. Tako sem
si doma krajšala čas z branjem.«
Začeli ste s pisanjem kratkih
zgodb. Nekatere so bile objavljene
v takratni reviji Antena. Kakšni so
bili občutki, ko je izšla prva, o čem je
govorila?
»Ja, prva objavljena zgodba je imela naslov Novoletna noč in prav o tem
je tudi govorila. Novoletni čas mi je bil
vedno in mi je tudi danes eden najlepših. Ob objavi sem bila seveda zelo
vesela.«
Lotili ste se pisanja romana Strah
pred samoto. Približno deset let je
nastajal, z njim ste se obdarili za 30.
rojstni dan. Kaj si danes mislite o
tem svojem delu?
»Zgodba, če bi jo pisala danes, bi
bila najbrž ista, vendar napisana malo
drugače – boljše. V romanu je veliko
ponavljanja in lajnanja, saj je bil res čisto začetniško delo.«
Tudi zaradi tega romana ste bili
nominirani za Slovenko leta 2000 in
se po številu prejetih glasov uvrstili
na drugo mesto. Vam je tudi to dalo
pogum za nadaljnje ustvarjanje?
»Ja, vsekakor. Vsako priznanje in
vzpodbuda ti dasta dodatno motivacijo.«
Sledile so pesniške zbirke. Zakaj ne
več proza?
»Hehe, moram priznati, da se proza
ves čas piše, a nikoli ne konča. Nisem
dovolj potrpežljiva, da bi obsedela za
računalnikom. Pesem je hitreje napisana in so daljši premori dovoljeni. Pri
prozi pa se to ne obnese.«
Vsaka pesniška zbirka je zelo
iskrena, že naslovi kar dobro opisu-

Nuša Ilovar je doslej
izdala en roman in
sedem pesniških zbirk:
1999 roman Strah pred samoto
2001 Klovni življenja
2004 Slike v mislih
2007 Igre usod
2009 Potovanje v globine
2012 Šepet brezčasja
2015 Vihravo ravnovesje
2019 Robovi življenja

jejo obdobja vašega življenja. Spoznamo strastno žensko, ne tarnanja
nad usodo ... Kako nastajajo pesmi?
»Ko občutim potrebo, da izrazim
svoje občutje ali dobim dobro idejo,
začne nastajati pesem. Včasih pride
trenutek, ko se mi v glavi sestavi en
stavek, ki ga moram napisati. Zgodbe
prihajajo iz osebnih doživetij ter refleksij družbe in podobno.«
Komu zaupate prvo oceno svojih
pesmi?
»Najprej pesem prebere mama,
mogoče še katera od asistentk in na
koncu moja slavistka.«
Vaša poezija je tudi uglasbena,
izšlo je več zgoščenk ...
»Zgoščenka z uglasbeno poezijo
je izšla samo ena, ki jo je izdal duet
LUSIER. Ostale zgoščenke so bile bolj
interpretacija z glasbeno podlago.«
So vse pesniške zbirke izšle v
samozaložbi?
»Ja, vse. V preteklosti so sicer potekali občinski razpisi za samozaložnike, preko katerih je bilo možno dobiti
del sredstev. Včasih mi je uspelo dobiti tudi kakšnega sponzorja. V zadnjem času je vse težje in ostaja finančno breme pri izdajatelju.«
Kako zahteven projekt je izdati
pesniško zbirko, če pustimo ob strani ustvarjanje pesmi?
»Ja, kar. Od lektoriranja, ilustriranja, oblikovanja, iskanja najugodnejšega tiskanja in navsezadnje potrebuješ spremno besedo in verjetno še kaj.
Vendar pa, če imaš okoli sebe prave
prijatelje, je vse to laže.«
Obiskujete knjižne sejme, pravzaprav sami prodajate svoje knjige ...
Kaj vse spoznavate, ko se ob takih
priložnostih srečujete z ljudmi?
»Na žalost še nimam tako ‚priljubljenega‘ imena, da bi moje izdaje prodajale razne založbe, zato moram bolj kot
ne sama prodajati in hoditi na različne
sejme. Pri promociji svojih knjig se srečujem z različnimi odzivi. So takšni, ki
glede na mojo invalidnost ne verjamejo vame in knjig niti ne želijo pogledati, in so drugi, ki se bojijo, da so moje
pesmi preveč povezane z mojim življenjem. Srečanje z bralci moje poezije pa
je vedno pozitivno in prijetno.«
Aktivni ste v več literarnih društvih, ste tudi soustanoviteljica literarne revije Vpogled. Kaj vas žene
pri tem?
»Srečanje z ostalimi literarnimi
ustvarjalci, dodatno izobraževanje in
izmenjava mnenj.«
Leta 2005 ste prejeli Savinovo priznanje. Kaj vam to priznanje pomeni danes?
»Savinovo priznanje mi tudi danes
pomeni veliko, saj je eno večjih priznanj v moji literarni karieri.«
Med vašimi dosežki je gotovo
sprememba invalidske zakonodaje,
da stoodstotni invalidi od rojstva ne
izgubijo samodejno opravilne sposobnosti, da imajo tudi volilno pravico. Zelo kritični ste bili do tako
imenovane invalidske zakonodaje.
Se je z uvedbo osebnega asistenta za
invalide kaj spremenilo na bolje?
»Ja, vsekakor. Bolj smo samostojni
s pomočjo asistence in nismo odvisni samo od pomoči domačih. Mislim,
da je po dolgem času to korak v pravo smer.«
Zelo kritično znate pogledati na
družbo. Kakšna se vam zdi, kako
ocenjujete trenutno dogajanje,
vrednote, ki vladajo med ljudmi?
»Če povem po pravici, se mi zdi
današnji človek grozen. Recimo, ko

Nuša v osnovnošolskih letih (1980)

berem na kakšni strani komentarje ljudi pod članki, so polni sovraštva
in raznih fobij. Kdaj pa kdaj mi pride,
da bi zakričala: ‚‘Ma, ljudje, no, če ne
morete razumeti soljudi drugače, si
pa predstavljajte, kaj bi vi naredili na
njihovem mestu. Ali ne bi tudi vi želeli boljšega življenja sebi ali svoji družini? Saj niso zaradi posameznikov
vsi drugačni oziroma drugačne barve
ali vere, morilci ali teroristi. So čisto
navadni ljudje, tako kot mi, ki si želijo
boljšega življenja.‘‘
Večkrat poudarite, da vsega omenjenega ne bi dosegli brez podpore
svoje družine, še posebej mame Anice. S čim jo najbolj razjezite in kako
najbolj razveselite?
»Hehe, to bi morali vprašati mamo.
Mislim, da jo najbolj razjezim s svojo
nepopustljivostjo. Razveselim pa …
ne vem, to bi morali res vprašati njo.«

Kaj pa vas najbolj razveseli in kaj
razžalosti? Znano je že, kako zelo
radi imate morje. Zakaj?
»Razžalostita me sebičnost in ozkoglednost ljudi, razveselita pa dobro
počutje in zdravje mojih najbližjih.
Seveda pa res obožujem morje. Mogoče zato, ker je malo podobno meni po
tem, da je samosvoje in neukrotljivo,
hkrati pa ima sposobnost pomirjanja.
Sama se na morju res najlaže umirim.«
Kakšni so vaši načrti?
»Moje želja je, da bi kljub starejšim
letom, ki prihajajo, imela vsaj toliko
moči, kot jo imam zdaj in še kaj izdala.
Seveda pa to tudi spravila med ljudi.«
Kje je mogoče kupiti vaše knjige?
»Če se ne srečamo na kakšnem
sejmu, lahko knjige naročite na
mojem e-naslovu: narocila.nusailovar@gmail.com«

Zlata poroka zakoncev Sever
T. Tavčar

S cerkvenega obreda zakoncev Sever v polzelski župnijski cerkvi

Na drugo februarsko soboto sta
Ivica in Marjan Sever, doma s Polzele, praznovala 50 let skupnega
življenja, zlato poroko. Obred z zlato poročno mašo v polzelski župnijski cerkvi Sv. Marjete je bral župnijski upravitelj Župnije Polzela Vlado
Bizjak, med mašo pa je prepeval
kvintet Lastovka s Polzele.
Marjan se je po končani srednji šoli zaposlil v EMO Celje, nato v
SIP Šempeter, do leta 1990 pa je bil
zaposlen v Garantu na Polzeli. Zadnja leta pred upokojitvijo je imel
svoje podjetje. Žena Ivica, doma
iz Velenja, se je po poroki preselila

na Polzelo, z Marjanom sta zgradila lep dom, kjer je Ivica odprla tudi
kemično čistilnico. V zakonu sta se
jima rodila sin Tomaž in hči Simona, ki sedaj nadaljuje s hišno tradicijo – kemično čistilnico in pralnico.
Družina se je v teh letih povečala za
tri vnuke – Urško, Nejca in Matica,
ki so zlatima dedku in babici v veliko veselje.
Pred 15 leti sta se slavljenca, ki
sta v odlični kondiciji, upokojila. Na
jesen življenja Marjan rad zahaja v
Podvin, kjer ima sadovnjak, Ivica pa
skrbi za dom in družino, rada pa priskoči na pomoč hčerki Simoni.

savinjske zgodbe

ŠT. 3 I marec 2020

25

Svet se bo še naprej vrtel dalje
Lucija Kolar

Kako izgleda delo od doma v obdobju epidemije, je z nami delila profesorica na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja
na Šolskem centru Celje, mati srednješolke in osnovnošolca, ki šolske obveznosti prav tako opravljata doma.
Nina Markovič Korent je profesorica slovenščine, ki se je kot mnogi
pedagoški delavci soočila z zaprtjem
(srednje) šole, kjer poučuje, v času,
ko je običajno v njej najbolj živahno
na vseh področjih. Hkrati je mama
dveh šoloobveznih otrok, ustvarjalna in čuteča ženska v najboljših letih, ki jo je v ženskem mesecu marcu, nekje na pol poti ustavil
koronavirus, na katerega svet trenutno še nima dokončnega odgovora. A se z njim spopada smelo in
pogumno. Verjamemo, da mora pri
tem poleg navodil, orodij in priporočil, ki jih je dobila v svoji šoli in od
drugod, uporabiti veliko mero lastne
ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Tako
kot te dni praktično vsi, ne le pedagoški delavci, prav vsi poklici in ljudje, vsak po svoje in s svojimi posebnostmi.
Kot profesorica slovenščine ste od
tega tedna doma. Mnogi si zaprtje
vseh vzgojno-izobraževalnih ustanov predstavljajo bolj kot nepredvidene počitnice. Kako je to videti
v resnici? Kako poteka vaše šolsko
delo, delo z dijaki od doma?
»Vsi smo se na nek način bali tega
»izziva«. A ko je človek postavljen pred
dejstvo, pač ni druge, kot da skoči v
vodo in plava. In plavamo. Eni hitreje, drugi malo počasneje … Pomembno
je le, da plavamo s tokom. (Nasmeh.)
Sama sem nekako ujela svoj ritem
in moram priznati, da je nekoliko
bolj umirjeno vse skupaj. Tako kot bi
moralo biti! Res je, da ni tiste jutranje
naglice, ni se potrebno urediti za službo, v miru spijem kavico in pojem zajtrk. Malo pred osmo sedem za računalnik, pregledam najprej sporočila na
šolskem e-naslovu, odgovorim nanje.
Potem pogledam po urniku, katere
razrede imam tisti dan, jim pošljem
navodila. Nato pregledam sporočila v
skupini »Teams«, ki jo imamo ustvarjeno za delo s sodelavci in z dijaki. In
tako se svet vrti naprej.«
Imajo vsi dijaki, s katerimi delate, možnost dela od doma? Ali so
kakšne težave?
»Mislim, da teh težav pri srednješolcih ni (toliko). Če ne drugega, imajo vsaj pametne telefone, preko katerih
lahko sprejemajo navodila in spremljajo dogajanje »v razredu«. Vsi dijaki naše šole so ob odhodu v domačo
karanteno dobili svoje šolske e-naslove in ustvarjene imamo razredne skupine, kamor učitelji pošiljamo navodila
za delo. Zagotovo pa ni lahko učiteljem
na primer nekaterih strokovnih predmetov, za katere nimajo na voljo toliko učbenikov, kot jih imamo na primer slovenisti, učitelji tujih jezikov ...
In s težavami za delo od doma se naj-

verjetneje ubadajo tudi učitelji v nižjih razredih osnovnih šol, saj otroci še
niso vešči dela z računalnikom in nekaterim ne morejo ali ne zanjo pomagati
starši. Vendar srčno upam, da so posamezne šole toliko uredile sistem učenja na daljavo, da ti otroci ne bodo v
ničemer prikrajšani. Težave so verjetno tudi v družinah, kjer je otrok več,
računalnik pa samo eden. Potrebno se
je zavedati, da gre za izredno stanje
in bomo morali biti vsi nekoliko bolj
strpni in razsodni, kaj je v tem trenutku prav in najpomembneje.«

»Vsi dijaki naše šole so
ob odhodu v domačo
karanteno dobili svoje
šolske e-naslove in
ustvarjene imamo
razredne skupine, kamor
učitelji pošiljamo navodila
za delo.«
Kako ste svojim dijakom pojasnili, da se delo ni končalo s tem, ko
so začasno doma in ne v šolskih klopeh? So kakšne posebnosti v komunikaciji z njimi?
»Ni bilo težko, ker jemljejo resno
nastalo situacijo. S svojimi dijaki sem
se o tem veliko pogovarjala, ker se radi
pogovarjajo o življenjskih stvareh, jim
svetovala, kaj in kako naj ukrepajo v
primeru okužbe ali da bi se ji izognili, in sicer vse v skladu z navodili šole
in Nacionalnim inštitutom za javno
zdravje. Prav tako so ravnali tudi drugi razredniki. V petek sem jim razdelila
šolske e-naslove in še isti dan so mi skoraj vsi (dva sta mi jo naslednji dan) poslali povratno informacijo, da so se lahko prijavili in sistem deluje. Torej jim ni
bilo vseeno, kako bodo lahko dostopali
do učnih gradiv. In komunikacija poteka. Je pa res, da smo zdaj, ko nastaja
tole moje razmišljanje, šele tretji dan v
karanteni in bo tudi čas pokazal, koliko
smo bili pri tem uspešni.«
Se vam zdi, da so dijaki, šolarji nasploh resno vzeli »grožnjo«?
Nekateri so svarili, da se bodo z več
prostega časa bolj družili in ne manj?
Smo kot družba naredili dovolj za
prepričevanje, osveščanje?
»No, moram priznati, da je bil tudi
moj sin podobnega prepričanja glede druženja z otroki na vasi, pa smo
mu to lepo obrazložili, si skupaj pogledali kakšno oddajo na to temo in je
razumel. Se pa res v vsaki stvari najdejo izjeme. Kako je že rekel ekonomist Rado Pezdir? »Pomembno je, da
prepoznate koronabedake in se jim
izognete, in pomembno je, da če ste
se obnašali kot koronabedaki, da si

to priznate in s takšnim obnašanjem
nemudoma prekinete.«
Ste tudi mama dijakinje in osnovnošolca, oba sta naenkrat doma,
kako poteka vaš družinski delovnik,
usklajevanje med delom profesorice
in potem mame?
»Ni kaj, stvari smo vzeli resno. Hči
je že od nekdaj jutranji tip človeka in
vstaja dokaj zgodaj, zdaj ob 7. uri, sin
bi rad še malo poležal, toda … Zajtrku sledi delo. Hčeri, ki je dijakinja
1. letnika I. gimnazije v Celju, ni potrebno dajati nobenih navodil. Od nekdaj je bila pridna in vestna učenka. Vse
postori sama, zanjo kot da ne vem.
Sinu pa je potrebno razložiti, kaj in
koliko mora postoriti vsak dan, a kar
gre. Hči je vsak dan tudi na tekočem z
dogajanji po svetu glede korona virusa in vidim, da je v skrbeh. Posledično se je ta strah nekoliko prenesel tudi
na sina. Veliko se pogovarjamo o tem,
beremo, vendar ne paničarimo. Hči
me je pred dnevi vprašala, kaj menim,
kako bo zdaj s šolanjem. Pa sem ji lepo
razložila, da se svet zaradi virusa ne bo
prenehal vrteti, tudi med vojno se ni,
da so tudi Tone Pavček, Dane Zajc in
mnogi drugi v vojnem času prekinili s
šolanjem, pa so potem vse to nadoknadili. Tudi ne bo konec sveta, če ne
bodo pisali mature ali NPZ-jev. »Brez
pomena se je spraševati, kako bo v
nekem prihodnjem času? Ali bo bolje,
morda slabše? Nič ni gotovega na tem
svetu, razen smrti in davkov,« je dejal
Benjamin Franklin.«

»Včasih razmišljam, kaj
vse morajo znati in se
učiti v šoli, o preživetju v
naravi pa bore malo vedo.
Pa bi morali vedeti! Recite
otroku, naj gre na travnik
nabrat regrat. A ga zna?«
Še pred 14 dnevi smo se prosto
gibali povsod, zdaj smo se prisiljeni
prilagoditi na življenje in delo med
štirimi stenami in na omejeno gibanje zunaj? Ali je to omejitev ali tudi
priložnost?
»Prepričana sem, da je to tudi priložnost. Zdaj, ko se je svet vsaj za trenutek začel nekoliko počasneje vrteti, imamo čas tudi za razmislek o tem,
kdo smo, kje smo bili in kam gremo.
Hiter tempo življenja je žal prodrl v
vse pore našega življenja in tudi v pore
šolskega sistema in imam občutek,
kot da smo se z dijaki vedno gledali le
skozi redovalnico, opravičila in obveznosti. Le redke so priložnosti (maturantski ples, prireditev ob podelitvi
spričeval poklicne mature in zaključnega izpita), ko si lahko povemo kaj

Tudi veterani zamrznili vse svoje aktivnosti
D. N.

V četrtek, 12. marca, se je na svoji seji sestalo predsedstvo Območnega združenja veteranov vojne za
Slovenijo. Analizirali so doslej izpeljane aktivnosti in sklepe, nato pa
na podlagi ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s koronavirusom sprejeli sklep, da se zamrznejo
vse aktivnosti iz njihovega pestrega programa delovanja. Tako bo vse
do preklica nevarnosti širjenja te
bolezni.
S tem sklepom odpadejo vse ekskurzije v Kadetnico generala Maistra
v Maribor in muzej, ki so namenjene devetošolcem spodnjesavinjskih

osnovnih šol in njihovemu spoznavanju osamosvojitvenih procesov in
vojne za Slovenijo v obdobju 1990 in
1991. Do nadaljnjega je odpovedana
tudi njihova redna letna skupščina
in slovesnost ob odkritju spominske
plošče na stavbi (sedež sedanje policije), kjer je bil sedež Občinskega štaba za teritorialno obrambo in
v času vojne sedež 81. območnega
štaba za teritorialno obrambo spodnjesavinjskega in celjskega območja pod poveljstvom Adija Vidmajerja. Oba dogodka sta bila planirana za
petek, 27. marca. Dan pozneje naj bi
v Lenartu v Slovenskih goricah potekal tudi glavni zbor veteranov vojne

za Slovenijo, na katerem naj bi kot
delegati potrdili novo vodstvo ZVVS
na čelu z dosedanjim predsednikom
Ladislavom Lipičem. Kaj vse bo še
odpadlo v aprilu ali celo maju, pa bo
odvisno od položaja in ukrepov na
ravni države.
Če bo mogoče, bodo 18. maja, prav
na dan, ko je JLA hotela odvzeti orožje iz skladišča TO, o tem spregovorili v Občinski splošni knjižnici Žalec.
Na seji so povedali, da so pred tem
dogodkom v knjižnici izpeljali tudi
slovesno odkritje spominske plošče,
ki so jo nameravali 27. marca, pred
začetkom redne letne skupščine.

Nina Markovič Korent

lepega in se zares srečamo drug z drugim. Zdaj pa imamo krasno priložnost
si preko e-sporočil poslati tudi kakšno
prijazno misel, si skupaj ogledati zanimivo video vsebino ... Zelo sem bila
vesela, ko sem v ponedeljek zjutraj (na
svoj rojstni dan) dobila sporočilo dijaka z voščilom. To mi je zelo polepšalo dan.«
Ste avtorica in moderatorka številnih prireditev v svoji šoli in po
dolini, ste amaterska igralka, del
gomilske zasedbe, ki je pred »karanteno« za las postavila na oder premiero igre Na kmetih, pa tudi sicer zelo
ustvarjalna ženska. Ali menite, da
bo najmanj štirinajstdnevna karantena ali celo večmesečna družabna
abstinenca vplivala na razumevanje, dojemanje sveta, razmišljanje in
ustvarjalnost ljudi?
»Sem mnenja, da se vse v življenju zgodi z nekim višjim namenom.
Tudi koronavirus se je. Ljudje smo
namreč povsem izgubili kompas, in
to na vse ravneh. »Vse za dober biznis in za dober denar,« pravi Adi Smolar. Vse je postalo biznis. Vzemimo na
primer tek. Zdaj ni dovolj zgolj to, da
tečete. Morate imeti vrhunske tekaške copate, vrhunska tekaška oblačila, pametno uro, ki vam meri kilometre in čas, celo svojega trenerja, ki vam
bo povedal, kako morate teči, udeležba na maratonih pa je itak obvezna.
In to ni poceni. »Kmečka pamet lahko
nadomesti skoraj vsak nivo izobrazbe,
vendar noben nivo izobrazbe ne more
nadomestiti zdrave kmečke pameti,«
pa je dejal Arthur Schopenhauer. In

predvsem zdrave kmečke pameti nam
manjka! Na vse ravneh!«
Še kakšna misel, komentar k
temu, kar nam je prinesel virus?
Morda, kdo se bolje prilagaja/znajde
v novi situaciji, moški, ženske, otroci, mladi, stari?
»Zagotovo se bodo bolje znašli tisti,
ki so že prej znali živeti počasi in v sožitju z naravo, ki niso preveč načrtovali
ali pričakovali. Ob tem se mi je porodila misel Iva Andrića: »Nikoli ne načrtujem, samo živim to življenje. Včasih
kot želim, včasih kot moram. Malenkosti mi barvajo življenje. Malenkosti
so sreča. Zato imam rad male stvari in
velike torbe. Povsod jih nosim s seboj,
ker si dolgujem še kak sprehod med
pričakovanim in nenačrtovanim.«
Krasna misel. In ko sem razmišljala o tem, kaj »pametnega« bi vam lahko povedala za konec, se mi je utrnila tudi Cankarjeva misel o enajsti šoli
pod mostom. Tam se bodo otroci največ naučili za življenje. Včasih razmišljam, kaj vse morajo znati in se učiti v
šoli, o preživetju v naravi pa bore malo
vedo. Pa bi morali vedeti! Recite otroku, naj gre na travnik nabrat regrat. A
ga zna? Cankarjeva enajsta šola pod
mostom pa je bila priljubljeno zbirališče vrhniških otrok, ki so iz Ljubljanice potegnili najrazličnejše predmete in si z različnimi igrami krajšali čas.
O »enajsti šoli« je Cankar dejal: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju,
ali toliko bogate in koristne učenosti,
kakor jo daje svojim učencem enajsta
šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.«

Veteranom Severa še uspelo
izpeljati svoj zbor
D. N.

Med tistimi društvi in organizacijami, ki so še pred prepovedjo zbiranja zaradi koronavirusa izpeljale
svoj občni zbor, je tudi Veteransko
policijsko društvo Sever – odbor
Žalec, ki ga že nekaj let vodi Rado
Gašparič.
O svojem delu in aktivnostih so
spregovorili na letnem zboru, ki so
ga pripravili v Hotelu Žalec. V minulem letu je društvo udejanjilo vrsto
aktivnosti, bodisi kot organizator ali
v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami. Zlasti je to sodelovanje potekalo z veterani vojne za
Slovenijo Spodnje Savinjske doline
in Območnim združenjem borcev
za ohranjanje vrednot NOB Žalec.

Predsednik Rado Gašparič je v uvodu
podal poročilo o dejavnostih društva,
pa tudi program dela za letos, ki pa
bo očitno zaradi koronavirusa močno
okrnjen. Odpadlo bo vrsto že utečenih in tradicionalnih aktivnosti, vsaj
do konca aprila. Prav tako sta negotova izvedba vsakoletnega Magričevega memoriala z ribolovom in družabnim srečanjem, ki naj bi bil 25.
maja, in državno prvenstvo veteranov, ki je bilo predvideno za 13. junij
itd.
Na zboru so prizadevnim članom
podelili priznanja društva Sever za
celjsko območje. Prejeli so jih Stanislav Brglez, Iztok Rumpf, Darko
Dimec, Iztok Drev in Iztok Štefančič.

26

NAŠA DEDIŠČINA / PO DOLINI

ŠT. 3 I marec 2020

Ugotovili bomo, da se z denarjem ne da kupiti
ljubezni, prijateljstva in zdravja.
B. P., D. N.

B. P., D. N. in osebni arhiv anketirancev

O tem, kako preživljajo epidemijo koronavirusa Spodnjesavinjčani, v spodnji anketi.
Vladka Dobnik, Levec: »Še pred nekaj tedni, ko so začele prihajati v javnost vesti o tem ubijalskem koronavirusu s Kitajske,
smo se počutili še povsem varni, saj je bilo to daleč od nas, ko pa
je ta izbruh presenetil naše sosede Italijane, smo se šele zavedali
prave nevarnosti tega virusa. Zdaj je med nami in tudi pri nas
se je življenje skoraj ustavilo. Morda bi morali z ukrepi začeti že takoj, a lahko je biti pameten, ko se nekaj že zgodi.
Čas prepovedi druženja preživljam skorajda tako kot sicer,
le v trgovino ne grem kar tako, grem le, če je nujno. Sicer
pa gospodinjim, peljem psa na sprehod, pletem, kvačkam, berem, pogledam kakšen zanimiv film, kakšen dokumentarec in spremljam informativne oddaje. Možnosti za
to, da nam ni dolgčas, je veliko, vendar če bomo morali v
taki situaciji biti več tednov ali mesecev, potem si ne znam
predstavljati, kako bo. Upam, da bomo virus premagali in znova zaživeli normalno. Do takrat pa izkoristimo čas za pogovore
in druženje z družino, za sprehode v naravi in kakšne kuharske
aktivnosti, morda na osnovi kakšnih starih receptov.«
Ludvik Onuk, Ponikva: »Ker sem upokojenec, tako kot tudi
žena, sem že pred tem večino časa preživel doma ob branju knjig,
urejanju vrta in sadovnjaka ter na kratkih pohodih po bližnjih
stezah in poteh po gozdovih na Ponikovski planoti. Sedaj je seveda TV večkrat prižgan zaradi spremljanja novic o izdanih ukrepih ter navodil o ravnanju državljanov. Obiskov sorodnikov nimava, slišimo se po telefonu, tudi na Facebooku in
Skypu smo povezani. Tako bo, dokler bodo takšna navodila in ukrepi. Kako dolgo bo tako, je težko reči. Upam,
da bomo vzdržali do konca popolnoma disciplinirani in
dosledni. Vprašam pa se, ali sta bila začetni vnos in širjenje virusa vse, kar lahko pričakujemo, ali je morda možen
še kakšen naknadni virusni val. Vse, kar bo več, bo podaljšalo samoizolacijo za nedoločen čas. Škoda bo ogromna in
posledice nenadomestljive. Je pa res, da nas vsak takšen dogodek v nekem smislu strezni, spametuje. To je njegova pozitivna
in koristna plat. Da nas tak dogodek v družini poveže, se tudi strinjam. Seveda mora biti družina »zdrava«, da živi v teh nevsakdanjih razmerah dalje in da ostane brez posledic in poškodb.«
Boža Verdev, Kaplja vas: »Prepoved organiziranja vseh prireditev in omejitev socialnih stikov, vključno z zaprtjem šol, vrtcev,
gostinskih in drugih lokalov, je bil nujen ukrep za omejitev širjenja tega virusa. Mene kot upokojenko to toliko ne prizadene.
Vem pa, da je zelo hudo za zaposlene, ki imajo še manjše otroke. Dela je doma, kolikor hočeš. Okolica hiše bo urejena, kot
morda ni bila še nikoli. Pospravljanje po hiši je pa vedno
na voljo, če le hočeš. Tudi knjig na policah je dovolj, tako
da mi dolgčas res ni. Kako dolgo bo vse to trajalo, je težko reči, lahko tudi več mesecev, še posebej, ker niso pravila
dosledna pri vseh in za vse. Upam pa tudi, da bodo v tem
času razvajenci ugotovili, da hrana ni za v smetnjak ter da
nobena hrana ni tako slaba, da se je ne bi dalo pojesti. Morda bomo pa le ugotovili, da denar ni vse in da smo življenje
ljudje. Pa ne samo pomembneži, brez požrtvovalnih in »nezaščitenih« trgovk, trgovcev bi bili mrtvi. Samo s polovičarskimi
ukrepi in ščitenjem kapitala pa še dolgo ne bo zdravega življenja.«
Andrej Blatnik, Vransko: »Kot poslovodja v Mercatorjevi
blagovnici v Preboldu sem med tistimi ljudmi, ki ne moremo biti
v samoizolaciji, kar pomeni, da smo tudi med najbolj izpostavljenimi. Zaradi tega delujemo še toliko bolj previdno in se držimo vseh navodil in ukrepov, ki jih od nas zahteva država in
tudi naše podjetje. Tako ravnam osebno na domu, kjer dela
ne manjka, in še posebno na delovnem mestu. Prve dni,
ko so bili izdani ukrepi za zajezitev okužbe, se je v trgovini trlo ljudi, saj so se nekateri zbali, da bo blaga zmanjkalo in so si delali zalogo. Posledično so nekateri artikli
skoraj povsem pošli. Zdaj se je to popolnoma umirilo in je
blaga, kolikor hočete. Ljudje pa zdaj tudi redkeje (posamično) prihajajo še kaj kupit, tako da ni nobene gneče. Za varnost kupcev in zaposlenih smo poskrbeli z obvezno uporabo
rokavic, zaposleni imajo tudi maske. S pleksi steklom smo zavarovali blagajničarke. Dodaten ukrep je tudi skrajšanje delovnega
časa, sicer pa se prilagajamo navodilom, ki jih dobivamo od vodstva oziroma države.«
Mojca Štruc, Prebold: »Čas razmaha koronavirusa preživljam
doma. Že od petka, 13. marca, po navodilu nadrejenih tudi delam
od doma – od takrat dela tako tudi moj mož, doma so otroci.
Med tednom vstajamo zgodaj in smo delovno aktivni v času
od zajtrka do poznega popoldneva. Vsak od nas precej časa
preživi za računalnikom, mene medtem čaka še kuhanje
kosila in pomoč otrokom pri njihovih obveznostih. Precej
pestro, torej. Da vsaj malo zadihamo, se z otroki povprečno dvakrat dnevno odpravimo na sprehod, da se naužijemo svežega zraka in obenem prezračimo tudi bivalni prostor. O tem, kako dolgo bo trajala takšna situacija, si ne bi
upala niti ugibati. Upam, da čim manj časa. Vsi že pogrešamo
prijatelje, predvsem pa čas življenja brez strahu za prihodnost.
Zagotovo je vsaka situacija za nekaj tudi dobra. Trenutno mislim,

da imamo veliko priložnost delati na sebi: naučiti bi se morali varčevanja s hrano in drugimi dobrinami, medsebojne solidarnosti,
pomena bližnjih v našem življenju, krhkosti življenja in družbe …
Skratka, koronavirus je lahko za vse nas opomin, da se mora človek nenehno spraševati o najglobljem pomenu življenja.«
Janez Zagožen, Prebold: »Koronavirus nas je spomnil, da
moramo biti v življenju pripravljeni tako na prijetne kot tudi na
težke in zapletene izzive. Glede preživljanja vsakdana v novih
okoliščinah lahko rečem, da imam štirinožnega prijatelja, ki ga
virus ne zanima prav dosti in zahteva sprehode in gibanje
v naravi. Dobro, da to ni v nasprotju z doktrino varovanja
zdravja v teh razmerah. Sicer pa se poskušam v čim večji
meri držati priporočil in navodil pristojnih služb in paziti na svoje zdravje, dokler bo to potrebno. Kdaj bo premagan ta virus, ki je tako rekoč preplavil ves svet, in kdaj se
bo življenje normaliziralo, pa je vprašanje za milijon dolarjev. Dolgo živeti v takšni situaciji je katastrofa na vseh področjih. Nedvomno pa je ta začasni življenjski utrip priložnost, da družine in najbližji spet vzpostavijo pristen stik in
se utrdijo medsebojni odnosi. Kar se pa oskrbe tiče, verjamem,
da bodo pristojni poskrbeli, da ne bomo prikrajšani. Držimo se
priporočil in odredb za zajezitev virusa ter bodimo in ostanimo
zdravi.«
Anja Perger, Šempeter: »Z družino poskušamo čim več časa
preživeti zunaj, na domačem dvorišču, kajti z dvema malčkoma je
v hiši včasih kar pestro. Ob takšnih slučajih smo res hvaležni za
okolico hiše in za vsa igrala, ki jih imamo, da se otroci zaposlijo. Drugače pa so na sporedu seveda tudi risanke, družabne
igre, kakšna računalniška igra ali zgolj proste igre med otrokoma. Glede na to, da se drugače veliko družimo s sorodniki in prijatelji, se z njimi zdaj zgolj slišimo po mobilnih
omrežjih, da nam ta izolacija hitreje mine. Upam, da se
bodo ljudje čim prej začeli držati vseh pravil, ukrepov, ki so
za zajezitev tega virusa potrebni. Posledično bo doba izolacije najbrž krajša, virus pa omejen in sčasoma tudi premagan. Vsekakor pa mislim, da 14 dni ne bo dovolj, da se
izognemo katastrofi, kot jo ima Italija. Je pa izolacija poleg
preprečevanja nadaljnjega širjenja pozitivna tudi zaradi tega, da
imamo več časa zase in za stvari, za katere nam med norimi vsakdanjiki zmanjka časa. Čas, ki ga imamo zdaj za družino, je neprecenljiv in ga moramo izkoristiti in ostati pozitivni.«
Ludvik Miklavc, Ojstriška vas: »Ukrep sem vzel skrajno resno in upoštevam navodila NIJZ-ja. Glede na to, da je javno življenje obstalo, imam več časa za spremljanje novic in iskanje informacij glede samega virusa. Bolj pogosto se zdaj preko telefona
slišim s sorodniki, prijatelji in znanci, s katerimi izmenjujemo dobre in slabe novice. Če se bomo dosledno držali navodil in bomo dovolj samodisciplinirani, bi lahko v treh, štirih tednih omejili širjenje bolezni. Seveda pod pogojem,
da država opravi svojo nalogo in zagotovi dovolj zaščitnih
sredstev za vse državljane, ne samo za določene panoge.
Ljudje v marsikaterem podjetju delajo brez prave zaščite,
nekateri pa so se odločili tudi za začasno prekinitev dela.
To je z vidika varnosti najboljša rešitev, ki pa bo žal imela drugačne posledice. Smo žalostni in zaskrbljeni, živimo v
negotovosti, kaj bo jutri. Vendar obstajajo ljudje s čutom do
sočloveka, ki so mu pripravljeni pomagati, ne glede na nevarnost
in posledice, ki ga pri tem lahko doletijo. To so ljudje, ki žalostnim
zgodbam dajejo upanje v boljši jutri.«
Tinkara Fortuna, Ločica ob Savinji: »Že od petka, 13. marca, smo vsi doma. Držimo se navodil. Kot družina sicer hodimo na sprehode, ampak druženja otrok na ulici sedaj vsaj 14
dni ne bo. Tudi javnih igral ne uporabljamo. Verjamemo, da
bo po karanteni še veliko priložnosti za igranje s prijatelji.
Mogoče je malce ironično, ampak sama sem najbolj srečna, kadar imam moža in vse tri hčerke ob sebi. Zdaj bomo
maksimalno izkoristili skupni čas, pa četudi bomo del dneva le lenarili. Verjamem, da nas bo to obdobje še bolj povezalo. Na trenutke me kar malo tesnoba stisne, ko spremljam
novice. Imam še večje strahospoštovanje do bolezni nasploh.
Predvsem pa čutim ogromno hvaležnost, da znam biti zadovoljna in srečna tudi samo v teh preprostih trenutkih, ki niso povezani z materializmom. Zdravje je res največje bogastvo.«
David Strojanšek, Arja vas: »Trenutno se maksimalno
zadržujemo doma. Dopoldne se ukvarjamo s šolanjem starejše hčere na daljavo. Naklonjeno nam je vreme in čas
lahko kvalitetno preživljamo s sprehodi v naravo. Veliko več se ukvarjamo z otroki. Druženje z vrstniki, znanci in »žlahtniki« smo popolnoma ukinili, saj se zavedamo
resnosti in nevarnosti koronavirusa in poskušamo paziti,
da se ne okužimo, saj imamo v hiši kronične bolnike. Virus
je lahko za nas usodno nevaren. Tudi za trgovino in druge
nujne opravke je v hiši določen eden in hodi sam le po najnujnejše stvari. Menim, da bo zadeva trajala nekaj tednov. V tem
času se bo pokazalo, kako se virus širi in koliko škode bo povzro-

križanka / PO DOLINI

ŠT. 3 I marec 2020

čil. Vsekakor mislim, da je najbolj pozitivno, ker se več ukvarjamo z otroki. Malo se razbremenimo tudi službenih pritiskov. Glede porabe hrane moram priznati, da smo že od nekdaj racionalni,
zelo malo je zavržemo.«
Dejan Tamše, Ločica ob Savinji: »Hja, ni enostavno. Dejstvo je, da smo ena hiperenergična družina in nas je težko
ustaviti in držati na istem mestu tudi, če gre za letni dopust.
Tole zdaj ni več smešno. Tole je zares hudo in hočeš nočeš
smo se morali prilagoditi. Ni »kofetkanja«, ni druženja, potrebno je izogibanje na več metrov, ni trgovine. Vse najnujnejše imamo. Ko bo zmanjkalo najnujnejšega, bom šel, na hitro,
zaščiten v akcijo. Sicer pa se odpravimo na sprehod tja, kjer ni
nikogar. Žal. Čeprav smo sila družabni. Tako pač je.«
Kristina Stepišnik, Latkova vas: »Omejitve druženja preživljamo prav super, v sklopu družine, torej s partnerjem in otrokoma. Vsak dan imamo nekakšno rutino, ki se je skušamo čim
bolj držati, da imata otroka nekakšen red. Večino časa preživimo
v naravi, skozi igro spoznavamo rastline in živali. Sprehajamo
se ob reki Savinji, kjer hči meče kamenčke v vodo, naša psička
pa se skopa. Prav zabavno je. Težko je predvideti, kako dolgo bo to trajalo. Seveda vsi upamo, da ne predolgo. Po drugi
strani pa naj traja toliko časa, da se bo virus umiril. Seveda se vsi zavedamo, da bo to močno vplivalo na gospodarstvo, kar bo prineslo tudi finančni primanjkljaj. Karantena bo marsikatero družino ponovno povezala, kar ni slabo.
To pomeni trše vezi in ljubezen. Kar se hrane tiče, bom pa
samo rekla, žalostno. Marsikdo živi z danes na jutri. Kako
bodo ti ljudje prišli do hrane zdaj, ko so trgovine izropane?
Potem bo pa v roku 14 dni več kot polovico te hrane pristalo v
smeteh. Ubogi starejši, ubogi tisti, ki so revni, ubogi otročki, ki
prejmejo enkrat na mesec nekaj sladkega, ker jim starši večkrat
ne morejo privoščiti.«
Vita Gradič, Parižlje: »Čas 'prepovedi' zaradi koronavirusa je
zame prišel kot nalašč. Je obdobje med izpiti in so 'prisilne počitnice' zelo dobrodošle. To sem izkoristila predvsem za počitek
in sprostitev. Sedaj pa smo že začeli študij na daljavo. Hkrati
ta čas izkoristim za daljši sprehod v ožjem družinskem krogu, prenovo hiše, gledanje serij, risanje … Mislim, da lahko
pričakujemo še kakšen mesec dni veljave striktnih pravil,
saj pravijo, da vrh epidemije še ni dosežen. Pozitivna posledica tega, da smo več doma, je, da se bo Zemlja odpočila, promet se je na ta račun zmanjšal, tako da se bo lahko
ozračje očistilo. Hkrati pa bomo začeli bolj spoštovati hrano,
zdravje in druge stvari, za katere smo trenutno prikrajšani.«

27

Marija Petra, Latkova vas: »Ta čas je obetaven za našo dušo.
Umik v samoto je zelo zdravilen. Sama veliko berem, razmišljam
in rišem. Menim, da se pravil še nismo začeli v polnosti držati.
Ljudje smo željni evforije in zabave. Vedno se mora nekaj dogajati. Kot bi bili malo v zraku. Zdaj pa, ko bi se morali odgovorno obnašati, ne najdemo stika. Občutek imamo, da je to
zabava, ki bo minila, ko bo prišel sončni vzhod. Vendar bo
še kar nekaj sončnih vzhodov, preden se bomo vsi zavedali resnosti situacije in začeli ubogati. Tokrat nam bo prišel
prav izraz, ki me pri vzgoji moti, »bodi priden«, kar pomeni »bodi ubogljiv«. Zdaj bi morali biti vsi pridni. Ugotovili
bomo, da se z denarjem ne da kupiti ljubezni, prijateljstva
in zdravja. Ko bomo preboleli virus, se bo začelo zdravljenje
na tem področju. V tem času bomo skupaj s tistimi, ki so nam
najbliže, a hkrati najdlje. Želim si, da bi se držali karantene tudi
zaradi tega razloga. Tako se lahko reši marsikateri odnos. Najpomembnejše je, da ne izgubimo upanja v boljši jutri«

Lidija Matul, Žalec: »Mi ostajamo doma, ne družimo se
s prijatelji, znanci, dedki in babicami. Hodimo veliko na
zrak, vendar stran od ljudi. Na novo smo odkrili družabne igre in pozabljene risanke. Zaradi tega ker nekateri ne
upoštevajo navodil, bo takšno stanje kar trajalo. Predvidevam, da več kot dva tedna. Ko je bilo vse še »normalno«,
sem si želela, da bi imela več časa zase in za družino. Zdaj
ga imam in doma spet pečem kruh.«

Gregor Audič, Žalec: »Najprej smo se usedli za mizo in
pogovorili, kako delovati in kaj ta situacija pomeni. Pripravili smo urnik. Tekoče spremljamo informacije glede virusa
COVID-19, igramo se družabne igrice, beremo, pred hišo se
igramo z žogo. Gledamo dokumentarne oddaje in spremljamo, kako se po svetu organizirajo glede virusa. Mislim,
da bo vse skupaj trajalo najmanj tri tedne. Odvisno, kako
se bomo držali pravil. Biti moramo disciplinirani, umirjeni, znati moramo prisluhniti, otrokom, partnerju in staršem. Ker gre ljubezen skozi želodec, v tem času kuhamo
zdrave obroke iz babičine kuhinje, ki jo začinimo z inovativnim izgledom in okusom. Manj je več. Čas je, da ljudje poiščemo svojo tišino, naredimo korak v pravo smer in da premagamo
virus. Ostanite zdravi v telesu in duši. Ostanite doma.«

Nagradna križanka AVTOSERVIS RONA
Pokrovitelj križanke v marcu je podjetje Avtoservis RONA, Robert Vasle, s. p., Zg. Roje
29, Šempeter. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo
UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 4. 2020.

Rešitev križanke iz februarske številke: TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI.

Nagrajenci: 1. Anja Hauer, Tabor 18, Tabor; 2. Ana-Marija Bogataj, Vransko 144 a,
Vransko; 3. Ljudmila Kukovec, Petrovče 150, Petrovče. Nagrajenci bodo o prevzemu
nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €.

28

živimo z naravo

ŠT. 3 I marec 2020

Domača semena in košček zemlje bosta pravi
zaklad
D. Naraglav

Samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano in varno hrano državi omogoča suverenost ter neodvisnost od uvoza hrane.
Če zapremo meje, bi težko preživeli, saj je samooskrba Sloveniji na najnižji ravni v Evropi, pravijo poznavalci, med katerimi je
tudi Irena Rotar, predsednica Ekoci – civilne iniciative Slovenije.
Dejstvo je, da Slovenija ne pridela dovolj hrane za potrebe svojega prebivalstva. Stopnja samooskrbe je nizka zlasti pri pridelavi sadja
(44 %), zelenjave (42 %), krompirja (55 %). To se med drugim odraža tudi na trgovskih policah, na
katerih sta na primer uvoženo sadje in zelenjava že izpodrinila izdelke domače proizvodnje. Ena od svetlih točk je samooskrba z mesom,
kjer je stopnja samooskrbe približno 80-odstotna. Z govejim mesom
pa presegamo celo 100 odstotkov.
Pri tem je potrebno upoštevati še
dejstvo, da je veliko krme, ki jo poje
živina, uvožene. Celovito gledano torej tudi pri oskrbi z mesom v
primeru, da bi se zaprle meje in ne
bi bilo uvoza krmil, ni računati na
samooskrbo z mesom.
»Če pride do osamitve ali večje
naravne nesreče (kot so lahko
tudi epidemije, op. ur.), bomo
Slovenci kmalu lačni, čeprav
imamo največ trgovskih površin
na prebivalca. Zaradi napačne
kmetijske politike veliko kmetij
ni samooskrbnih, najtežje pa
se zna v prihodnosti goditi
prebivalcem mest. Večina
hrane in dobrin je uvoženih.«
Samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano in varno hrano državi omogoča suverenost ter neodvisnost od uvoza hrane. Hrana je
temeljna življenjska dobrina, zato je
ni smotrno prepuščati tujim rokam
oziroma muhavosti globalnih trgov.
Lokalno pridelana hrana ima tudi
manj negativnih vplivov na okolje in
na zdravje. Ne nazadnje s podpiranjem lokalne pridelave hrane ohranjamo delovna mesta v tej panogi in
omogočamo razvoj podeželja.
»Če pride do osamitve ali večje
naravne nesreče (kot so lahko tudi epi-

»Nihče ne more živeti sam,
zato bi bilo prav, da bi v okviru
Civilne zaščite Slovenije in
prostovoljnih gasilskih društev
začeli razmišljati o tem, da
bi bila vsako soboto v več kot
1.400 gasilskih domovih po
Sloveniji lokalna tržnica..«

Irena Rotar

demije, op. ur.), bomo Slovenci kmalu
lačni, čeprav imamo največ trgovskih
površin na prebivalca. Zaradi napačne kmetijske politike veliko kmetij
ni samooskrbnih, najtežje pa se zna v
prihodnosti goditi prebivalcem mest.
Večina hrane in dobrin je uvoženih. Z
nakupi v tujih verigah podpiramo tuje
pridelovalce in tuja delovna mesta,
slabimo pa domače gospodarstvo, javne finance, medtem ko gredo dobički v tujino, kamor potuje mnogo mladih s trebuhom za kruhom. Le kako
lahko sploh pričakujemo blagostanje
in delovna mesta,« se sprašuje moja
sogovornica in nadaljuje: »Pa ne gre
samo za hrano, kupujemo stvari, ki
jih sploh ne potrebujemo. Tako podpiramo svetovne korporacije in moderno suženjstvo, saj vemo, da to, kar
kupujemo, je mnogokrat delo moških, žena in otrok iz držav, kjer korporacije nadvse izkoriščajo prebivalstvo
in delajo morda le za pest riža dnevno. Z nakupi posredno pripomoremo
tudi k onesnaževanju planeta. Kjer
so nekdaj pred mestnimi vrati pridelovale hrano kmetijske zadruge, se
zdaj bohotijo tuji trgovski centri. Tam
nikoli več ne bo rasla hrana, tuji trgovci pa so zraven trgovskega kompleksa
kupili tudi slovensko zemljo. Koliko je
sploh še imamo?«

In vendar je slovenski narod vedno znal preživeti. Čedalje več je
vrtičkarjev, pridelovanja hrane na
balkonih in zelenicah se lotevajo
tudi mladi, ki želijo svojim otrokom
najboljše. Izmenjava semen, znanja
in dobrin se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Vse več ljudi spoznava,
da ni vedno treba na novo kupiti,
kaj se da tudi popraviti. Kadar pa se
odločimo za nakup, kupujmo kakovostno. Razsvetljeni ljudje vedo,
da kapitalizem izumira, in če bomo
hoteli še naprej živeti, moramo poskrbeti najprej zase, za lokalno skupnost in državo,« poudarja Rotarjeva.
»Organizirati se bomo morali sami.
Domača semena in košček zemlje
bosta kmalu postala prvi zaklad, ki
ga bomo morali čuvati in oplemeniti
z novimi znanji, s prilagoditvami na
aktualen čas in podnebne spremembe. Hrana bo čedalje bolj dragocena
in draga. Brez semen pa ni hrane.
Zato si v Ekoci skupaj s somišljeniki že več kot 10 let prizadevajo
v gibanju Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen za ohranitev domačih,
avtohtonih in starih sadnih vrst
seme, cepičev starih sadnih sort in
semen zdravilnih rastlin. Izmenjavo in ohranjanje semen organiziramo po šolah in vrtovih ter na sejmih. Nihče ne more živeti sam, zato
bi bilo prav, da bi v okviru Civilne
zaščite Slovenije in prostovoljnih
gasilskih društev začeli razmišljati o tem, da bi bila vsako soboto v
več kot 1.400 gasilskih domovih po
Sloveniji lokalna tržnica. Ljudje bi
tako točno vedeli, kje se oskrbeti,
če pride do nepredvidenih dogodkov, predvsem pa bi tako podpirali
tudi naše kmetijstvo in samooskrbno delovanje.«

Najprej so pripravili kviz, potem pa še redno letno skupščino društva.

društveni kviz Mladi in kmetijstvo,
nato pa letno skupščino društva.
Za letošnji kviz so bile izbrane naslednje teme: Biodiverziteta (KGZS,
Janko Rode), Zadružništvo (ZZS, Anita Jakuš), Razvoj lisaste pasme govedi

»Domača semena in košček
zemlje bosta kmalu postala pravi
zaklad, ki ga bomo morali čuvati
in oplemeniti z novimi znanji,
s prilagoditvami na aktualen
čas in podnebne spremembe.«
»Za dosego večje samooskrbe bi bilo
treba, kot menijo strokovnjaki iz Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, poljedelstvo usmeriti v pridelavo
rastlinske hrane (zelenjave in sadja) za
ljudi, pašo živine (za mesno in mlečno
proizvodnjo) pa preusmeriti na področja, ki so za poljedelstvo manj primerna: v hribovit, gričevnat svet ter
na območja zaraščanja. Dokler se bo na
najbolj rodovitnih ravnicah pridelovala
krma za živino (koruzo), visoke stopnje
samooskrbe v Sloveniji ne bomo dosegli. Večjo samooskrbo pa bi lahko dosegli tudi z zmanjšanjem količin zavržene
hrane. To pa je zgodba zase, saj kot pravijo raziskave, hrana, ki jo letno zavržemo na svetu, je za pridelavo potrebovala kar 1,4 milijarde hektarov zemlje,
kar je enako 30 odstotkov celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu. Z zavrženo hrano pa zapravimo tudi veliko energije. V Sloveniji

Odločitev za trajnostno
ali intenzivno pridelavo
»Ta odločitev bo vse bolj v rokah kmetov, ki se bodo morali odločiti ali bodo
kmetovali intenzivno, konvencionalno, imeli na dvorišču veliko traktorjev
in strojne mehanizacije, ki so povezani
z veliko stroški. Ob tem ne bodo mogli preživeti brez subvencij, ki se bodo
zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in
drugih razmer zmanjševale. Taki kmetje bodo morali kljub temu preživeti, a bodo morali povečevati proizvodnjo, kupovati vedno nova semena ter
s pomočjo kemije poskrbeti za čim večji
hektarski donos pridelkov. Istočasno pa
bodo morali tekmovati z nizkimi cenami, ki jih diktirajo tuji trgovci na slovenskem in mednarodnem trgu,« še poudari Rotarjeva. »Seveda pa obstaja tudi
tržna priložnost trajnostnega kmetovanja, prilagojena na sodobne tržne trende povečanega povpraševanja po zdravi hrani, ki dosega tudi višje odkupne
cene. Pri tem je obvezna prilagoditev na
podnebne spremembe in nadgradnja
tradicionalnega načina kmetovanja,
biodinamično, permakulturno, miroljubno kmetovanje. Še pomnite, ko ni
bilo specializacije kmetij, ko je bilo več
različnih kultur na eni kmetiji, večja
samooskrba in manjši riziko pri pridelavi. To je potrebno nadgraditi za sodoben čas. Trajnostno pridelana hrana bo
imela že v nekaj letih trikratno ceno.
Glede na to, da delovna mesta izginjajo,
industrijske delavce nadomešča robotizacija, administrativne in delavce z
višjo šolsko izobrazbo pa digitalizacija, in glede na napovedi, da bo vsak 7
poklic, ki ga poznamo, izumrl, vidimo
priložnosti na podeželju. Kaj kmalu se
bo zgodilo, da bo stara teta s hišico in
nekaj zemlje, kljub temu, da je že malce
sitna, vredna več kot dobitek na loteriji.
Življenje, ki ga poznamo sedaj, pa se bo
bistveno spremenilo.«

T. Tavčar

T. Tavčar

Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline (DPM) je v
soorganizaciji s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani
Kmetijske zadruge Petrovče v soboto, 15. februarja, pripravilo najprej

»Posebej nizka je samooskrba z ekološko pridelanimi živili, pri čemer je
ekološko kmetijstvo najbolj trajnostna kmetijska praksa. Prehranske
raziskave potrjujejo, da svoje zdravje močno varujemo z uživanjem hrane rastlinskega porekla, ki je čim manj
industrijsko predelana in je pridelana na čim bolj sonaraven način. Tega
se moramo zavedati tudi potrošniki sami pri svojih vsakodnevnih prehranskih izbirah,« pravi Rotarjeva in
dodaja, da je trenutna struktura kmetijske pridelave v Sloveniji vse prej kot
trajnostna, saj ima živinoreja veliko
večji okoljski odtis od rastlinske pridelave. Velik delež rastlinske hrane,
katere pridelava je okolju prijaznejša,
pa uvažamo. Takšna hrana je pogosto manj kakovostna, ker je prepotovala na stotine kilometrov. Ima pa tudi
povečan negativni vpliv na okolje.

tako zavržemo deset odstotkov energije. Ekologi brez meja v svojem poročilu o podnebnih spremembah pišejo,
da odpadna hrana predstavlja desetino
emisij toplogrednih plinov,« še poudari Irena Rotar.

V kuhinjo z ljubeznijo …

Mladi in kmetijstvo

Ekipa DPD Šempeter – Braslovče, zmagovalka kviza v Petrovčah

Ekološko kmetijstvo

v Sloveniji (KGZS-Zavod Ptuj, Daniel
Saza), Mladinsko delo (ZSPM, Nastja
Gregorec).
Prvo mesto je osvojila ekipa DPM
Šempeter – Braslovče (Lucija Užmah,
Luka Rožič Plazovnik, Aleš Štorman),
drugo mesto ekipa DPM Gotovlje,
tretje mesto prva ekipa DPM Polzela in četrto mesto druga ekipa DPM
Polzela. Regijskega tekmovanja, ki bo
konec prihodnjega meseca, se bo udeležila prvouvrščena ekipa.
Po kvizu so pripravili še letno skupščino. O lanskem delu in načrtih za
letos je govoril predsednik Blaž Jelen.
DPM Savinjske doline združuje mlade
s podeželja in šteje 180 članov. Lani
so sodelovali na prireditvah v dolini,
na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, skrbeli za predstavitveni nasad
hmelja v Žalcu, se izobraževali, družili
ob športnih aktivnostih, organizirali
strokovne ekskurzije po Sloveniji in v
tujini … Letos bodo nadaljevali s temi
aktivnostmi.

Gobarsko-mikološko društvo
Pol­zela je 4. in 5. marca v učilnici
gospodinjskega pouka OŠ Polzela pripravilo kuharski delavnici z
naslovom »V kuhinji z ljubeznijo - dodajmo ljubezen tja, kjer se
zdi, da je ni«.
Pripravila in vodila sta ju Franci in Marta Uratnik. Vsak dan se je
delavnice udeležilo 10 udeležencev.
V prijetnem vzdušju so lupili, rezali, mešali, zalivali, pa tudi pokuša-

Ena od dveh skupin kuharske delavnice

li okusno pripravljene jedi, ki so jih
skuhali, pa ne samo z gobami, ampak
tudi malo mešano. Pripravili so pečene svinjske zrezke s čemaževim pirejem, dušeno govedino z okusnimi
kruhki, krompirjev golaž z gobami
na drugačen način, piščanec na lovski
način z gobami, čemaževe vlivance s
kranjsko klobaso in z oblancem kozjega sira, brokolijeve cmoke z gobovo omako in pirino rižoto z gozdnimi gobami.

PO DOLINI / informacije

ŠT. 3 I marec 2020

29

Strokovni posvet poveljnikov Epidemija je
T. T.

GZ

Med drugim so se seznanili z novim programom vzdrževanja gasilske
zaščitne opreme po uporabi na intervencijah, za čiščenje vidnih nečistoč, pa
tudi strupenih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje gasilcev.
V gasilskem domu Velika Pirešica je potekal strokovni posvet
poveljnikov in namestnikov gasilskih društev in članov poveljstva
GZ Žalec. Na strokovni posvet je GZ
Žalec povabila strokovnjake iz različnih organizacij.
V uvodu sta vse zbrane udeležence, skupaj jih je bilo 70, pozdravila
poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Rančigaj in predsednik Edvard
Kugler.
Predsednik komisije za strokovno usposabljanje GZ Slovenije Rok
Leskovec je predstavil aktualnosti
na področju usposabljanja gasilcev v
Sloveniji, dobre prakse in težave, ki
se pri usposabljanju pojavljajo. Vodja
izpostave Inšpektorata RS za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami

Zdenko Slatnar in inšpektorica mag.
Natalija Plemenitaš Fuchs sta spregovorila o inšpekcijskih pregledih
gasilskih društev in drugih organizacij. Predstavila sta ugotovitve lanskih
pregledov in plan za leto 2020.
Gorazd Štebe iz podjetja Decontex
je predstavil novost – celostni program vzdrževanja gasilske zaščitne
opreme, vključno z dekontaminacijo, kar do zdaj v Sloveniji ni bilo na
voljo. Gre namreč za to, da se zaščitna oblačila in oprema po uporabi
na intervencijah očistijo ne le vidnih
nečistoč, ampak tudi strupenih snovi, ki med delom zaidejo na oblačila gasilcev. Pravi učinki teh, očem
nevidnih, nevarnih snovi se pokažejo šele po več letih, v obliki različnih
bolezenskih težav.

Peter Krvina iz podjetja ADP Adria
je predstavil podrobnosti glede zavarovalnega programa, ki ga trenutno imajo gasilci v GZ Žalec, in pa
postopke pri uveljavljanju odškodnine v primeru nezgod.
Predsednik komisije za tekmovanja
GZ Žalec Aleksander Koler je podal
aktualne informacije glede tekmovanj, ki se bodo izvajala v letu 2020.
Med drugim državno tekmovanje v
Celju, kamor se je lani iz naše gasilske zveze uvrstilo kar 19 enot. Podpoveljnik GZ Žalec Uroš Žibret pa je
predstavil dva sistema za obveščanje
gasilcev, ki sta na trgu, ter prednosti
in slabosti obeh.
Udeleženci so podali svoja mnenja
in predloge, posvet pa so ocenili kot
dobro pripravljen, koristen in poučen.

spremenila življenje
K. G.

D. N., T. T.

V teh dneh so v marsikateri trgovini poskrbeli tudi za dodatno razkuževanje nakupovalnih vozičkov.

Obnova kamnite drče
T. Tavčar

Na Savinji, pri kraju Ločica ob
Savinji, se dol vodno od križanja
z avtocesto nahaja kamnita drča,
zgrajena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Namenjena je stabiliziranju dna Savinje. Izvedena je
kot prečni objekt, ki pa so ga visoke vode v letih 2007, 2012, 2014 in
2017 precej poškodovale. Zato so
pristopili k njeni obnovi.
Nad samim objektom drče se je
ustvarilo obsežno prodišče, ki se je
zarastlo. Drevesa so posegla v pretočni profil vodotoka, zato je bilo nujno
izvesti odstranitev odvečne zarasti in
naplavin. Dela se izvajajo v skladu s
soglasjem ZRSVN.
Investitor del je Ministrstvo za
okolje in prostor, Direkcija RS za
vode, izvajalec del pa koncesionar
Nivo eko. Z delom so začeli februarja, zaključek pa je predviden sredi

Trgovine so zaščitile blagajničarke z dodatnimi steklenimi pregradami, poleg seveda
rokavic in mask.

Dela pri sanaciji drče na Savinji v Ločici pri Polzeli

aprila 2020. Predviden strošek sanacije drče je 460.000 evrov, predvi-

den strošek čiščenja leve brežine pa
86.500 evrov.

Dodatno razkuževanje rok je postalo del našega vsakdana.

Deseta seja tudi o rekonstrukciji
D. N.

Občini Tabor v letu 2020 za sofinanciranje investicij pripadajo nepovratna
sredstva v višini 72.812 evrov in povratna sredstva v višini 36.406 evrov.
V ponedeljek, 24. februarja, je bila
v sejni sobi Občine Tabor še 10. redna
seja občinskega sveta. V obravnavi je
bilo 12 točk dnevnega reda, ki je med
drugim vseboval sprejem odlokov,
sklepov in seznanitev, a tudi potrditev predlogov dobitnikov priznanj za
leto 2020.
Svetniki so se naprej seznanili s prijavo na 2. javni poziv za izbor operacij
na območju LAS SSD. Obravnavali so
tudi odlok o oskrbi s pitno vodo in drugič odlok o odvajanju in čiščenju komu-

nalne in padavinske odpadne vode na
območju njihove in ostalih spodnjesavinjskih občin. Oba odloka so soglasno potrdili. Prav tako so potrdili tudi
Investicijski program rekonstrukcije
ceste Ločica – Zahomce – Dol – Tabor,
odsek Tabor – Lopan in sprejeli sklep
o zadolžitvi za ta projekt. Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo je
občinam posredovalo izračun deležev
sredstev občin za sofinanciranje investicij v občinah v letih 2020 in 2021.
Občini Tabor tako v letu 2020 za sofi-

nanciranje investicij pripadajo nepovratna sredstva v višini 72.812 evrov in
povratna sredstva v višini 36.406 evrov.
Skupna vrednost projekta pa je 160.364
evrov. Ker Občina Tabor še nima sprejetega proračuna za leto 2021, so morali
potrditi tudi sklep o višini zadolžitve za
leto 2021, ki znaša 4.582 evrov.
V drugem delu seje je župan podal
predlog sklepa o dopolnitvi letnega
načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, ki je bil sprejet že na 9. redni
seji. Pri dopolnitvi gre za delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče v
k. o. Vojnik v skupni izmeri 246 m²,
ki je v lasti vseh občin SSD, tako da je
Občina Tabor lastnica 1/20 te nepremičnine. Svetniki so sklep potrdili,
enako pa nato tudi predlagane prejemnike priznanj Občine Tabor za leto
2020. Srebrna plaketa občine se bo
podelila Blažu Ribiču, zlata plaketa
Mojci Hrastnik, priznanje občine pa
bo prejel Ivan Derča.
Ob zaključku seje so svetniki za člana Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu potrdili Leopolda
Mikeka kot predstavnika upravljavca
cest VOC Celje.

V trgovinah z živili so poskrbeli za zaščito trgovcev z maskami, tudi v mesnici Čas.
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in
turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu
II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov:
utrip@zkst-zalec.si.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje mag.
Anita Govc; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob
petkih pa od 8. do 11. ure.
V skladu z ukrepi zaradi zajezitve koronavirusa je tajništvo uredništva, do nadaljnega, v
času uradnih ur dosegljivo samo preko telefona ali e-pošte.
Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor.
Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram
v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva.
Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V
primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča.
Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so
kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

30

KRONIKA / PO DOLINI

ŠT. 3 I marec 2020

Ni te na pragu več, ni te v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši,
zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo
in sveče ti v spomin gorijo.

AKTUALNE INFORMACIJE – APRIL 2020

GSM: 041 536 408
GSM: 041 672 115

IZREDNO OBVESTILO

Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline (občine Braslovče, Polzela, Prebold,
Tabor, Vransko in Žalec)

E-mail: morana.steblovnik@siol.net

Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče

Tel.: 03/700 06 40

Šlandrov trg 42, Žalec

Tel.: 03/571 73 00

RAZGLAŠA, da je rok za prijavo na razpis
»INOVATOR LETA SSD 2019« podaljšan do 30. 4. 2020
V kategorijah:
patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov lahko za nagrado in priznanje kandidirajo fizične osebe
– avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Spodnje Savinjske doline ali avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo
razvili in implementirali na območju teh občin.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh
Razvojne agencije Savinja www.ra-savinja.si .
Kolektiv RA SAVINJA želi v teh kriznih časih vsem občanom
Spodnje Savinjske doline zdravja in medsebojnega razumevanja.
Obenem vam sporočamo, da so informacije o naši dosegljivosti objavljene na naši spletni strani.

MALI OGLASI
PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih
objektov. Odvoz kosovnih odpadkov.
Info.: 031 768 870
PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu!
Moja masaža, Prebold.
Info.: 041 254 640 (Mojca)
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700, 041 746 700
NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA
Info.: FB BELLARAY
MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna),
maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno
lakiranje in gel nohti.
Moja masaža, Prebold.
Info.: 041 254 640 (Mojca)
Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo
trave in kombi prevoze.
Info.: 070 831 851
PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih
mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz.
Info.: 031 786 975
Prodam suha BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm,
z možnostjo dostave na dom. Cena »klaftre« 280 €.
Info.: 041 522 560
Prodam burskega KOZLA, starega 16 mesecev,
mirne narave in prijaznega do ljudi.
Info.: 041 860 066

Tiho teče našega življenja reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.

To velja tudi za sprejem zahval in v spominov.
Informacije in obvestila lahko spremljate tudi
na www.zkst-zalec.si/utrip ali na FB Utrip Savinjske doline.

Ob smrti našega dragega

ANTONA ŠKAFERJA
iz Gotovelj
(24. 6. 1929–17. 2. 2020)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za pomoč in izražena sožalja ter
darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo
se tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred,
pevcem, govorniku, praporščakom ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi
ati, sin, brat, stric in dobri prijatelj

MIRO JERAJ

iz Žalca
(18. 5. 1972–29. 2. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob
strani, izrekli sočutne besede sožalja, darovali cvetje in sveče.
Hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti. Posebna zahvala gre Gasilskemu društvu Žalec,
Njivi, d. o. o., z Ložnice, pogrebni službi Ropotar, govorniku
Dušanu Banku in gospodu župniku Viktorju Arhu.
Zahvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hči Sara, ati in mami, brat Sandi
in sestra Mateja z družinama

Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni
(S. Gregorčič)

Ko pošle so ti moči,
zaprla trudne si oči,
med nami mirno si zaspala,
v naših srcih večno boš ostala.

ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama

MARIJA – MIJA BERGLEZ
iz Žalca
(15. 11. 1947–15. 2. 2020)

Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za
izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala vsem, ki ste jo v
tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna
zahvala gre osebju doma upokojencev Prebold, pogrebni službi
Ropotar in vsem, ki ste kakor koli pomagali.
Žalujoči: sin Uroš z družino

ZAHVALA
V 90. letu starosti se je nepričakovano
poslovila ljuba žena, mama, babica,
prababica in praprababica

MARIJA TKAVC

iz Rožne ulice 1, Šempeter
(11. 4. 1930–7. 3. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju zdravstvenih
domov Žalec in Petrovče, bolnišnic Celje in Topolšica za
urgentno zdravstveno oskrbo. Hvala pogrebni službi Ropotar,
gospodu župniku Mirku Škofleku za pogrebno mašo, MPZ
Savinjski zvon za zapete pesmi in gospodu Dušanu Pungartniku
za prebrane besede ob slovesu. Hvala vsem sorodnikom,
sosedom in prijateljem, ki ste nas tolažili in izkazali spoštovanje
do pokojne in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu
počitku. Hvala vsem za svete maše, cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni

Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,
s sončnim žarkom preboden.
In je takoj večer...
(A.Quasimodo)

ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega

JANKA LOČNIKARJA
iz Orle vasi 38
( 30. 4. 1952–6. 3. 2020)

OBVESTILO UREDNIŠTVA
Zaradi ukrepov v zvezi
z omejevanjem okužbe s koronavirusom smo se
na uredništvu časopisa odločili, da zaradi zaščite
obiskovalcev in zaposlenih do nadaljnjega poslujemo
preko telefona 03 712 12 80 ali 031 623 117
in elektronske pošte utrip@zkst-zalec.si .

ZAHVALA

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem,
znancem za vse pozornosti, darovano cvetje, sveče in donacije
za Onkološki inštitut Ljubljana, pogrebni službi Ropotar in
vsem ostalim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi
zadnji poti. Posebna zahvala pripadnikom policije in gasilcem za
požrtvovalno ter nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Zelo ga bomo pogrešali.
Žalujoči njegovi domači

Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo
do srede, 15. aprila 2020, oziroma DO
ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si
in telefon 03/712 12 80.

Mama je ena sama,
dana za srečo in na veselje.
In ena sama. Za vse življenje …
(T. Pavček)

ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila dobra mama in teta

KRISTINA CVIKL
iz Hramš 5

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in
izraze sožalja. Hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem,
trobentaču, govornici in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki
ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in
vsakemu posebej iz srca hvala.
Žalujoči vsi njeni

Nekaj pa je neizpodbitno:
ljubezen je tista,
ki nas nikoli ne loči …

ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil dragi

FRANC AŠENBERGER
iz Zavrha pri Galiciji

Ob boleči izgubi dragega atija se za izraženo sožalje, darove
pozornosti in vso pomoč iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi
poti k počitku, in hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojem srcu
in lepem spominu.
Žalujoča sin in hči ter vsi njegovi

kronika

ŠT. 3 I marec 2020

Po isti poti,
koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj
med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti
in živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)

ZAHVALA

POGREBNE STORITVE
IN CVETLIČARNA

ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame,
babice, prababice, sestre in tete

Tel.: 03/700 14 85
GSM: 041 613 269, 041 748 904

TILKE KRAŠOVIC

V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas
dosegljivi 24 ur na dan

iz Žalca

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji
poti. Posebna zahvala je namenjena še dr. Andreji Podbregar
Marš in patronažni sestri Tekauc ter sestrični Vlasti, pogrebni
službi Ropotar, gospodu župniku in pevcem.

V solzi žalosti
se lesketajo
lepi spomini.

ZAHVALA
V 93. letu starosti se je ustavilo in umirilo srce naše
drage mame, tašče, babice in prababice

ZAHVALA

iz Galicije

Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki ste mamo imeli radi
in ji poklonili svoj čas ter prijazno besedo. Zahvaljujemo se za
darovane sveče, cvetje, za svete maše, cerkvenemu pevskemu
zboru Emanuel za petje ter za vse stiske rok in besede sožalja.
Vsi njeni

Žalujoči hčerki Marinka in Jožica z družinama

MARIJA NAPOTNIK
(3. 9. 1927–20. 2. 2020)

Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)

Na ponedeljkovo jutro pošle so ti zadnje moči.
Za vedno zaprla si trudne oči.
Odšla si, med nami te več ni.
A v naših srcih te nič ne nadomesti.

ZAHVALA

ZAHVALA

Nikakor ne moremo dojeti, da se je od nas za vedno
poslovila naša draga

Na lep skoraj pomladanski dan je tiho, mirno in spokojno
zaspala naša mama, stara mama in prababica

ANTONIJA – ZVONKA ŠKRABAR
(1950–2020)

ANA ŽOHAR

Zahvaljujemo se Vam za vsako lepo misel, stisk roke, besede
tolažbe, pisna sožalja, prelepo cvetje in pozornost, ki ste nam
jo izkazali ob njenem odhodu.
Ohranite jo v svojem spominu.

po domače ILČNIKOVA SLAVA

Mož Peter in vsi njeni

Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste se v petek,
21. februarja, v tako velikem številu poslovili od nje na
pokopališču v Preboldu, nam izrekli sožalje, darovali prispevke
za nove orgle v preboldski cerkvi, za cvetje in sveče ter vsak na
svoj način poskrbeli, da smo se tako dostojno poslovili od nje.
Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki ste jo obiskovali na
njenem domu in v domu starejših Prebold, še posebej sosedoma
Cvetki in Marjanci ter Mariji Troskot. Hvala g. župniku Damjanu
Ratajcu za vse obiske in poslednje maziljenje, prijatelju Janezu
za poslovilne besede ter Andreju, Urbanu in domačim gasilcem
za izvedbo pogrebne slovesnosti.

Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …

ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga teta

iz Latkove vasi 38, Prebold
(29. 9. 1923–17. 2. 2020)

Za njo neizmerno žalujemo in bomo večno žalovali:
sinova Vanči z ženo Mileno in Marjan z ženo Nevenko,
vnuka Sebastjan in Vanja z možem Stančijem
ter pravnukinji Erin in Ina

ANGELA OPLOTNIK
iz Prebolda
(20. 8. 1930–30. 1. 2020)

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti,
in vsem tistim, ki ste bili v mislih z njo.
Petra z družino

Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo
do srede, 15. aprila 2020, oziroma DO
ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si
in telefon 03/712 12 80.

Mineva osem let, odkar nas je zapustila naša draga

BETKA PIŽORN
iz Pariželj 58, Braslovče
(1935–2012)

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v
lepem spominu.

Zapel je zvon,
tebi v slovo …
Poln bolečin
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina …

MARIJE VIDENŠEK
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno
zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom
za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete
maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na
njeni zadnji poti. Zahvala osebju ZD Žalec, še posebej patronažni
sestri Milici, dr. Andreju Kravosu in sestri Ireni. Zahvaljujemo
se g. župniku Janku Gigali za tako lepo opravljeno sveto mašo
in pogreb. Hvala Faniki Dolap za nesebično pomoč na domu ob
njeni bolezni ter pogrebni službi Ropotar, cerkvenemu pevskemu
zboru Galicija. Hvala tudi ge. Veri Šolinc za besede ob slovesu,
zastavonošem in vsem ostalim.

Pride čas, ko se moramo za večno posloviti od nekoga, ki ga
imamo radi. In danes se poslavljamo od tebe draga mama,
babica in prababica

V SPOMIN

Vsi njeni

Žalujoči vsi njeni

Razum nam pravi,
da je odrešitev.
Srce pa ne razume in boli.

31

NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Franc Kramar s.p.
(prej Marjan Amon s.p.)
iz Šmartnega v Rožni dolini
vam nudi nagrobne spomenike
po ugodnih cenah.
Naročila na tel: 041 428 471

15 % gotovinski popust

V SPOMIN
FRANCU FELICIJANU
(28. 3. 1958–10. 3. 2019)
Letos mineva eno leto,
odkar te, dragi mož in ati,
ni več z nami …
Žalujoči žena Marija in hčerka Andreja

ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama,
stara mama, babi in prababi

DOROTEJA JERMAN
iz Marije Reke 53

Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za
izrečena sožalja in darovane sveče ter cvetje. Hvala osebju
Doma upokojencev Franc Salamon, župniku Damjanu Ratajcu,
pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornici Magdi Šalamon in
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni

24–URNA DEŽURNA POGREBNA SLUŽBA
Občina Žalec je v skladu z določili Zakona o pogrebni
in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) (Ur. l. RS. t.
62/2016) objavila javni razpis za podelitev koncesije
za izvajanje 24–urne dežurne pogrebne službe,
ki obsega vsak prvi prevoz od kraja smrti do hladilnih
prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega
zavoda. Na podlagi prijave na objavljeni razpis je
Občina Žalec koncesijo podelila podjetju
Morana Steblovnik, pogrebna služba,
cvetličarna, Aleksander Steblovnik, s. p.,
Parižlje 11 c, 3314 Braslovče.
Od 1. 1. 2020 dalje v primeru smrti občani
pokličejo izbranega koncesionarja
na eno od telefonskih številk:
03 700 06 40, 041 672 115,
041 536 408 ali 041 697 274

32

ŠT. 3 I marec 2020

Muziciranje na balkonih
B. P., D. N.

Medved v Šempetru
D. N.

Na srečo ta kosmatinec ni živ
in nevaren. Nastal je pod mojstrsko roko, s pomočjo motorne žage,
izdelovalca iz Zgornje Savinjske
doline. Gre za nevsakdanje darilo slavljencu ob srečanju z abrahamom. Kip stoji pred hišo v Sončni
ulici 39 v Šempetru, kjer živi družina Mojce in Boštjana Zagoričnika.
Kip medveda je visok dva metra
in je prava atrakcija mimoidočim.

Domiselnost tistih, ki ob jubilejih
na predvečer in na dan praznovanja postavljajo razne mlaje s prometnimi znaki in druga obeležja in razkrivajo osebnost, delo in konjičke
slavljencev, res ne pozna meja. Presenečenje za petdeseti rojstni dan so
pred vhod postavili sosedje, lovski
prijatelji, znanci (kar okrog 100 jih
je bilo zraven ob postavitvi in druženju).

Tamšetov balkon je »ropotal« že dvakrat.

Na družabnem omrežju Facebook
se je kot blisk razširila objava, da se
bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri
zgodil nenavaden koncert. Po vzoru Italijanov so tudi slovenski glasbeniki zaigrali z instrumenti skozi
okna kot darilo za vse, ki upoštevajo navodila za ravnanje glede koronavirusa in ostajajo doma, ker jim
ni vseeno. Muzicirali so tudi v naši
dolini in to skupaj z drugimi ponovili še minulo nedeljo, 22. marca.
Na domu smo obiskali savinjskega
glasbenika Dejana Tamšeta, ki je na

svojem profilu FB objavil, da bo na
domačem balkonu zaigral na bobne. Skupaj s hčerko Zaro sta zaigrala kar dvakrat in za sosede, ki so od
daleč opazovali dogajanje, 'odtolkla'
dinamične ritme. Dogodek je vsaj
za nekaj trenutkov odgnal tesnobne
misli ob razglašeni epidemiji. Tamše
je povedal: »Ok, nekaj dni sem razmišljal o tem, kaj lahko ušpičimo na
to temo. Ker sem vodja BUMfesta,
sem premleval o nastopu na daljavo,
brez stika, ampak nisem dobil dobre ideje … Potem sem začel sestav-

ljati elektronski letak, da bi kolege
opozoril, da gremo v akcijo. Upam,
da smo v tej težki situaciji vsaj malce moralno pomagali.«
K akciji se je pridružil tudi mladi
glasbenik na harmoniki Jakob Zagožen iz Matk, ki je že pravi mojster
frajtonarice in tudi vokalist-pevski
slavček, ki ob svojih nastopih poslušalcem seže do srca. Na terasi domače hiše v Matkah je pel in igral venček ljudskih pesmi. »Cel venček je
sklop prelepih ljudskih pesmi, ki nas
spomnijo, da kljub vsemu hudemu
prihaja pomlad in z njo upanje, da
bo še vse dobro,« nam je povedala
njegova mama Anita Zagožen.

Kip medveda z Boštjanom Zagoričnikom

Gregorčki naznanili lepše čase
B. P.

K akciji se je pridružil tudi Jakob Zagožen iz Matk, ki je zaigral in odpel še Slovenija,
od kod lepote tvoje in skoraj nepogrešljivo Avsenikovo Golico.

Na gregorjevo se Slovenci poklonimo pomladi, luči in ljubezni. Simbolično se na ta dan s spuščanjem
gregorčkov po vodi poslovimo od
kratkih zimskih dni in pozdravimo pomlad, ki s seboj prinaša vedno daljši dan ter toplejše vreme.
Letošnje gregorjevo je bil še zadnji
dan, preden je koronavirus ustavil
vse dogodke v državi.
V Vrtni ulici na Polzeli, na sotočju Potoka in Struge, so v organizaciji društva Dobra ideja po vodi spustili
gregorčke. S pomočjo sosedov in članov društva vedno priredijo razposajeno druženje vseh generacij. Obiskovalci lahko prinesejo s sabo svoje
pomladne ladjice ali pa jih izdelajo
na licu mesta iz naravnih materialov,
ki jih pripravi društvo. Letos je Luka
Nareks, stric enega najmlajših članov
društva, izdelal tudi okolju prijazne
svečke iz čebeljega voska in kokosovega olja, ki so jih obiskovalci lahko
namestili na svoje ladjice.
Starejši otroci se ustvarjalno veselijo tega dogodka. Nina Miklič je
povedala: »Vsako leto na gregorjevo na Polzeli spuščamo gregorčke.
Letos sem tudi sama ustvarila čudovito hiško iz kartona. Na spustu se
imamo zelo lepo. Tako smo počastili začetek pomladi.«

Takole so gregorčke spuščali na Polzeli, medtem pa so podoben dogodek v
Braslovčah odpovedali zaradi koronavirusa.