Političen list za slovenski narod. Naroinlno in Iniarats sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ue vračajo, cefrsnkovana pit-ma ne r sprejem a jo. Urednlitvo je v Semenskih ulicah 8t. 2,1., 17. Uhaja vsak dan,iivzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo, 13. avgusta 1902. Letnik XXX. 9% poitl prejeman: za .telo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , — , fetrt , , 6,50, Mesec , 2„20, t ipravnlitvs prejemu: xa telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Betrt , , 5 , — „ ■•seč , 1 „ 70, £a pošiljanje na dom 20 b na mesec. Štev. 185 Kaj nas še čaka? Iz Trsta, 10. avgusta. Židovsko glasilo z lesnega trga, glasilo avstrijske in laške vlade, kakor tudi tržaške camorre, prineslo je dne 8. t. m. pod naslovom »II futuro luogotenente« (Bodoči namestnik) sledeči članek, iz katerega moremo spoznati, kaj vse nameruje nj. eksce-lenca g. Korber. Evo Vam ga: »Spoštovani rojak, ki biva že več let na Dunaju in ki ima direktne zveze z mi-nisterskimi krogi, doposlal nam je sledeče pismo : Kolikor je meni znano, dozdeva se, da odgovarja resnici novica glede spremembe osebe namestnikove v Trstu. Ministerski predsednik dr. Korber hoče imeti na čelu raznih dežel, vzlasti pa v težkih in izpostavljenih pozicijah osebe, do katerih goji on popolno zaupanje in o katerih je prepričan, da delujejo po njegovih nazorih. Dozdeva se, da dr. Korber ne mara izročiti vladanja v deželah osebam, ki imajo za saboj dolgo burokratično karijero ali pa kako ime nižjega ali višjega plemstva, temveč da hoče polagoma izpremeniti zistem in brez ozira na službena leta in dostojanstva hoče se ozirati raje na administrativne sposobnosti in moderne ideje, ki zahtevajo marljivi kontakt z vladanim ljudstvom. Na podlagi teh idej imenoval je barona Forstner ja dvornim svetnikom in voditeljem glavarstva v Tridentu, da bi tako dokazal, da vlada noče več nasprotovati laškim Ti-rolcem. Baron Forstner bil je vedno eden izmed najbližjih Korberjevih sotrudnikov in pozna prav dobro L/»Sko in Lahe, soproga mu je iz Firence, ima torej vse lastnosti, da more združevati koristi vlade s stremljenjem po avtonomiji. In če dosedaj ni Š8 prišlo do sporazumljenja vsled slepote radikalnih tirolskih Nemcev, kriv gotovo ni temu novi zastopnik dunajske vlade v Tridentu. Po teh znamenjih hočejo tudi v Trstu poskusiti nekaj podobnega. Skušalo sa bo torej združiti delovanje vlade s LISTEK. Spomini na sv. deželo. PiSe Ivan Knific. (Dalje.) Ker je Muristan prccej prostoren, je baje cesar Viljem tudi nemškim katolikom dovolil, da smejo na njem sezidati novo katoliško cerkev. Zbira Be menda že v ta namen. — Tako širi Nemčija svoj vpliv na Jutrovem. In Avstrija ? . . . Jeruzalem se mi je zdel kot pristna božja pot, kraj molitve in miru. Tisoči in tisoči romarjev prihajajo od vseh strani, da molijo na teh svetih krajih in poskrbe za svojo dušo. Ziabave, kakor si jih vajen po drugih mestih, ne dobiš v Jeruzalemu. Mesto nima niti gledišča, niti čitalnic; saj ima še hotelov zelo malo, pivnic in kavaren pa nobenih. Jeruzalem je in ostane »sveto mesto«; da prestane biti to, bi propadlo, kakor je že propadlo sto in sto drugih mest starega veka, ki so zidala svoj ugled na posvetno čast in slavo. XX. Na oslu v Betlehem. Za Jeruzalemom je brez dvoma za vernega kristjana najpomenljivejši kraj v sveti / stremljenjem primorskega ljud s t v a, ki jasno priča z izvolitvijo 12 laških poslancev od 15 v dunajskem državnem zboru, z večinami v vseh zborih in glavnih mestih in v tisoč drugih smereh, da hoče visoko držati zastavo italijan-s t v a i n brani ti j o z a v s a ko ceno proti vsakomur. To vse bi se ujemalo z zdravim principom konstitucijonalizma, ki zahteva, da so vladane dežele po parlamentarnih večinah in z interesi vlade, katera vlada bi imela vse koristi, ako bi na to delala, da bi jej ne bilo laško ljudstvo sovražno in da bi ne vstrezala samoglavosti redkih slovenskih agitatorjev. Če so poBlali v Dalmacijo mladega uradnika, da podpira hrvatsko večino v deželnem zboru, bilo bi več nego pravično, ko bi poslali v Trst osebo, ki pozna, hoče in more podpirati težnje Lahov. Naj se govori in piša karkoli, skoro gotovo je, da grol Gcess no pojde v novo palačo, katero zidajo v Trstu, tako da mu bo prej ali slej najti naslednika. Da bi mu sledil v Trstu baron Heid, sedanji deželni predsednik v Ljubljani, kolikor je meni znano, ni resnično, ker ko bi že druzega ne bilo, dosegel je zelo slabe politične vspehe in ni bil zmožen, da bi bil preprečil obatrukcijo v kranjskem deželnem zboru in ropotanje onega famoznega Susteršiča. Edini resni kandidat, če se časi ne spremene, bil bi dvorni svetnik Simonelli, sedaj pri notranjem ministerstvu. On je eden izmed najsposobnejših administrativnih uradnikov , poznan po svojem taktu, mož v najboljših letih, neutrudljiv delavec in oseba, kateri dr. Korber popolnoma zaupa. Po redu jo Dalmatinec in pozna boljše nego vsak drugi naše dežele, naše boje in naše potrebe ; po nazorih vlade je torej tak, da bi popolnoma odgovarjal sedanjim potrebam. Žalibog, da je položaj avstrijskih Lahov tak, da ga ne bo mogel kar na hip izboljšati samo eden mož tudi z najboljšo voljo. Gotovo bi pa, kolikor mi zatrjuje dobro obveščena oseba, imenovanje Simonelli-ja ne povečalo antipatij in ne težkoč vladi, temveč deželi mesto Betlehem. Dobri dve uri hoda je do tjakaj. Lepa široka cesta vodi iz Jeruzalema proti jugu. Romarji hodijo v Betlehem ali peš ali pa se vozijo v kočijah, katerih se dobi v Jeruzalemu na izbiro, seveda za precejšnjo ceno. V avstrijskem zavetišču imajo lepega sivega osla, rejenega, kakor se spodobi. Imel je bvoj hlev tik pod mojim oknom. Žival mi še po noči ni dala miru; sredi spanja me je budila z glasnim riganjem. Ko sem ob priliki omeuil dr. Ehrlichu, da bi rad jez dil v Betlehem, ko bi se dobila v mestu kaka pametna žival, mi reče gosp. podvodja: »Ce hočete, vzemite kar našega ,Hanzelna" — tako je bilo namreč oslu ime; — vedno je zaprt v svojem hlevu; prav bi bilo, da pride kaj na zrak. damo nekoliko muhast je, pa ga boste že krotili.« To je bilo zame kot nalašč; na oslu sem jezdil že večkrat, pa bi se zbal ravno Hanzelna! Zgodaj v jutro sem vstal in se pripravil na pot. Ali mi jo osedlal osla, katerega je poprej dobro nakrmil. Pripelje ga iz hleva in vodi po stopnicah navzdol. Tu naredi osel prvo neumnost. Izmuzne se Aliju iz roke in hajdi po stopnicah navzgor; kavas ga je ujel že le vrhu terase. »Vtste, žival je muhasta,« mi je zatrjeval Ali; »posebno, kadar vidi drugega osla, prične noreti.« bi pripravilo pot pomirjenju Lahov in morda tudi pametnemu sporazumljenju modrih in previdnih mož vseh strank, ki se bore na političnem in narodnem polju.« Tako piBmo je prejelo to c. kr. avBt. in kraljevo laško glasilo iz našega minister-stva. Bodočemu namestniku bo namen, podpirati težnje Lahov na Primorskem. Do sedaj nismo imeli še v Trstu moža, ki bi podpiral ogromno slovansko dvetretjinsko večino, pač pa so vsi podpirali jednotretjinsko laško manjšino in sicer tako, da ima laška jednotretjinska manjšina v državnem zboru 12 poslancev, slovanska dvotretjinska večina pa samo 3! Ako hoče namestnik podpirati večino ljudstva, tedaj je kar čez noč konec laške nasilnosti, laške nadvlade. Ce pa hoče novi namestnik podpirati težnje laške manjšine, katere so cilji izven mej naše države, ki hoče odtrgati te zemlje in pridružiti jih materi Italiji, tedaj pač ne moremo drugače misliti, nego, da jo imel poset laškega kralja v Petrogradu tak vspeh, da avstrijska vlada postavlja na namestniška mesta državnike iz Italije, katere pa morajo plačevati avst. Slovani! Naše razmere v Trstu so že take, da bi se nam tudi kaj takega ne zdelo nič čudnega in nič novega, ko se vender vse suče tako, da bi bili čim prej zreli za mater Italijo. Kak drug namen ima-Ii naša slavna vlada, če ne samo ta, da noče na prošnjo podpisano od tisočev slovenskih starišev niti odgovoriti? Kaj ne dela že dandanes naša slavna vlada tako, kakor piše židovski ministerski zaupnik? Pa naj pride kar hoče? Pretrdi smo že, utrdili smo se že v nezaslišanih krivicah, ki jih prenašamo. Samo glejte, da tudi primorskim Slovanom ne poide potrpežljivost in da jih ne pritira vladna politika do skrajnosti! Ce pojde Gces, jokali ne bomo za njim. Pač pa vzkliknemo radostno: »Tudi ta je šel, a mi smo ostali!« Giovanelli je laški Dalmatinec. Slovenskega in hrvatskega ne zna, on ne pozna torej jezika, ne pozna srca dve tretjinske večine prebivalstva. Korber se je že potrudil, da pride tak tudi na drugo zelo odlično mesto. Kaj nas torej še Zilezem dolgoušcu na hrbet, vtaknem noge v stremena in primem za vajeti. Ali mi da v roke debelo gorjačo in pripomni: »Le primažite mu jib; nikar naj se Vam ne smili.« Izdanilo se je komaj, ko sva korakala proti Damaskovim vratom; in pa hladno je bilo, malo manj kot pri nas; bilo je pač začetkom aprila. Počasi sva jezdila, tako počasi, da naju bi vsak pearc lahko dohajal. Mudilo se mi itak ni, pa sem si mislil: »Hodi, kakor veš in znaš; bova že enkrat pricijazila do Bctlehema.« Domačini so na oslih in kamelah dona-šali v mesto različno zelenjavo. Ko je lian zel zagledal svoje sobrate in sotrpine, je za-rigal na vse grlo in se ustavil. Nategnem vajeti, gorjača zapoje po oslovih rebrih: šla sva mirno dalje. Tako sva srečno prešla celo Boverno in zahodno stran mestnega zidovja; mimo kolodvora in naselbin zunaj mesta jo zavijeva na široko ceBto, ki vodi proti jugu, proti Betlehemu. Nekako sredi pota med obema mestoma stoji grški samostan Mar-Eiias, močna stavba, podobna kaki trdnjavi; ugledaš jo že od daleč. V vrtu pri samostanu jo domačin obda-loval svoje trte. Pod košatim drevesom so jo pasel njegov osel. llanzel zariga, ko ga ugleda; tovariš mu odgovori. To je bilo za čaka? Združiti Be morajo slovenski poslanci v nevtrudnem delu, da ne izgubi Slovenija sinjega jadranskega morja! Nagodbena pogajanja. oedaj je neki definitivno določeno, da se oba miniBterBka predsednika 15. t. m. podasta v Išl k cesarju, kjer se vrši napovedani »kronski svet«, pri katerem se morajo definitivno rešiti ostale diference ozir nagodbenih predlog in carinskega tarifa. Minule dni je bil ministerski predsednik Koerber v Ratotu pri Szellu, kjor se jo baje ugladila pot za konečne dogovore v Išlu. Ta konferenca bo že tretja v nagodbenem vprašanju pred vladarjem, kateri bržkone ne sledi nobena več. Ce bi se proti pričakovanju sedaj ne dosegla edinost med našo in ogrsko vlado, potem smemo pričakovati največjih presenečenj. Kake so diference, ki jih je še treba poravnati, ne ve nihče, razun ministrov; znano je le, da so bile to diference do najnovejšega časa izredno velike, skoro da nepremostljive, ter da so dogovori silno počasi napredovali in se je opetovano moralo poseči nazaj na stare težkoče. Gotovi mažarski krogi tudi še sodaj trdijo, da je malo nade na konečni vspeh, ker zahtevajo Avstrijci od Ogrov stvari, ki jih poslednji nikakor ne dovolijo. Szell se ne sme udati Koerberju, četudi bi se hotel. Vsled tega je pač vse radovedno na izid dogovorov, ki se vrše v petek in morda še v soboto. Izjava poslanca Spindlerja o položaju. Zastopnik mladoboleslavskega mestnega okraja, poslanec Spindler, se je z ozirom na bližnje dogovore vlade z voditelji češke in nemške stranke oglasil v ,Podfipanu' ter pravi na vladni naslov mej drugim sledeče: »Vlada ve, kaj jej je storiti. Vlada mora poskrbeti za zopetno uvedbo češčine kot notr. uradni jezik, katera zahteva je nepreklicna, in zagotovljena more biti, da jej češki poslanci v jesenskem zsBedanju državnega zbora no bodo provzročali nikakih zaprek. Če se pa to ne zgodi in se nam no vrne, kar se nam Hanzelna kakor bojni klic. Ustavi se sredi ceste, obrne se proti vrtu in riga na vso moč; oni na vrtu mu pa sekundira. Kraj ceste je bil napeljan jarek, onstran njega pa kamenita ograja. To Vam je bil prizor: osla sta rigala, jaz sem na vso moč vlekel za vajeti, ljudje so so mi pa smejali. Hanzel sc je vzpenjal, da bi skočil čez jarek in čez ograjo; vlekel sem ga za brzdo; batina je pela, da jo odmevalo do samostana; nič ni pomagalo. Osel je osel: zavrtel se mi jo na cesti in rigal naprej. Dobrih pet minut je trajala vsa komedija. Slednjič se mo nekdo usmili, prime osla za uzdo in ga pelje nekaj korakov naprej; kar je še manjkalo, jo nadomestila gorjača; osel se jo udal v svojo usodo ter tiho in mirno korakal naprej. Ne daleč od Mar-Eliasa se nam odpre pogled na mesto Betlehem. Sezidano je ob pobočju nizkega griča, vrh katerega sloji glasovita cerkev Kristovega rojBtva Lego ima mesteca tako lepo, da se ti omili takoj. Solnce je ravnokar prisijalo izza daljnih hribov in upiralo svojo žarko na Davidovo mesto. Niti Jeruzalem niti Oljska gora ni na-mo napravila takega vtiskp, kot pogled na mesto Betlehem. Spomnil sem so veselih otroških let, ko smo na božični večer delali jaslice, strigli pastirčke, postavljali ovce; vrhu hlevčka pa smo pritidili angelja z napisom: ie po krivici vzelo, tedaj naša delegacija na Dunaju ne bo dopustila, da bi se vrfiila raz prava o nagcdbi. Vlada mora Nemce prisiliti, da se udajo, ter jih prepričati, da je bil preklic jezikovnih naredb velika krivica, ki se mora popraviti, ne da bi za to vlada ali Nemci mogli zahtevati kako odškodnino od naše strani. Da bi se mi z* Nemci pogajali, nam ne pride niti na um, in se le posme-hujemp njih zahtevi, naj mi obratno dovolimo, naj se nemščina prizna za izključni državni jezik pri vseh dunajskih centralah in v občevanju z deželnovladnimi uradi.« Izseljevanje na Ogrskem. Znano jo, da gre iz naše monarhije iskat nove domovine, oziroma kruha največ ogrskih podanikov, posebno Slovakov, in da preti nekaterim krajem nevarnost, da se pre bivalstvo popolno izseli. Temu je kriva v prvi vrsti neznosna beda, v drugi pa ma-žarska krutost proti vsemu, kar ni mažarsko. Da bi se temu zlu, namreč izseljevanju, od-pomoglo, sešli so se te dni v Temešvaru na Ogrskem nekateri večji poljedelci na shod, na katerem so razpravljali o glavnem znaku sedanje gospodarske krize: o vprašanju izseljevanja. Ali če niso sklenili druzega, nego to, kar poročajo brzojavke, potem bi bili kongresisti lahko tudi doma ostali. Kajti to, kar so sklenili, je izredno malo v razmerju z važnostjo vprašanja. Sklenili so: 1. kongres naj se obrne do vlade s prošnjo, da poviša pristojbine za potne li3te in da se onim osebam, ki niso še zadostile vojaški dolžnosti, sploh ne izdaja potnih listov v teku enega leta. 2. Vlada naj proganja agente, ki vabijo na izseljevanje. 3. Pisma in pošiljatve takih agentov naj se konfiscirajo. 4. Izseljenci, ki nimajo potnih listov, naj se po odgonu odpravijo zopet v tiste kraje, kamor so pristojni. — Torej samo to je po njih mnenju treba storiti, da se prepreči izseljevanje! Od česa naj pa narod doma živi, če se živ krst ne zmeni za zboljšanje gmotnega stanja in če se s kruto silo zatira vsak njegov pokret? Dajte ljudstvu kruha in prepotrebne svobode na gospodarskem, narodnem in politiškem polju, in ostalo bo na rodni zemlji. Vsa druga drakonska sredstva so brezvspešna. Ka11ay in dalmatinsko vprašanje. Sedaj sa tudi dalmatinski »Narod. list« peča s poročilom nekaterih poljskih listov, da namreč odstopi skupni finančni minister baron Kalley. Po mnenju tega liata bo Kal-laya nasledoval sedanji hrvatski ban Khuen Hedervary, ali pa ravnatelj avstro-ogrske banke dr. Bilinski. Istodobno, pravi list, se pa tudi reši bosansko oziroma dalmatinsko vprašanje, in sicer tako, da se Bosna in Hercegovina združite z Dalmacijo v eno po-litiško skupino, ki bo povsem neodvisna od Avstrije in Ogrske. Z druge strani se javlja glede zedinjenja, da se združita le Dalmacija in Hrvatska, brez okupiranih dežel. O potrebi premembe tega sistema so sedaj baje tudi na Dunaju prepričani in da so voljni izvesti ta načrt samo radi tega, da vzemo orožje iz rok Košutovcem. — Taka rešitev pa seve ne bo zadovoljila popolno Hrvatov, ki zahtevajo, da se mora radikalno premeniti sistem na podlagi enake pravice za vse narode monarhije. — Zelo značilno je tudi to, da se navedena vest vzdržuje in komentira v vseh dalmatinskih časopisih, čeravno so jo najodločneje demontirali vsi oficielni listi. Macedonski kongres. V Zofiji se je dne 10. t. m. vkljub vladnemu nasprotovanju sešel macedonski kongres, ki naj napravi korak dalje v dosego znanega namena in ki se ga udeležuje nad 80 delegatov. Proti sestanku kongresa je posebno delovala sultanova vlada, kar je umevno, ker je vsa ost kongresovega in odborovega delovanja naperjena v prvi vrsti proti Turčiji. Sultan je sam opozoril bolgarsko vlado, naj nikar ne dovoli, da bi kongres zboroval v Zofiji. Ministerski predsednik Danevv si pa ni upal izdati odločne prepovedi, marveč je le zasebno in tajno ruval proti njemu in hotel vzeti moralni vpliv. Vlada je skušala pred vsem s pomočjo svo jih privržencev zasejati razpor mej člane kongresa. In res se je vladi posrečilo, da šteje skoro tri četrtine članov kongresa med svojce, ki pa prisegajo na strogo revolucionaren program, torej so v direktnem nasprotju z vlado. Vlada je sicer tudi uplivala na profesorje in učitelje, katerim je prepo vedala sprejem eventuvalne izvolitve v odbor, toda vkljub temu bo doživela na celi črti občuten poraz, obenem si pa še nakopala jezo turškega sultana. Iz brzojavk. Bolgarsko sobranje zaključeno. Ministerski predsednik Danew je včeraj v ime kneza zaključil izredno zase danje sobranja. — Burski voditelji prikraljuEdvardu. V nedeljo sprejme kralj v avdienci burske voditelje Botha, Dewet in Delarey. V soboto jih sprejme Kitchener. — Cel vojaški oddelek je odrekel pomoč pri zatvar-janju k ongreg aci jbke šole v Quimperu. Vojaki-pešci niso hoteli izvesti vladnega povelja. — Revolucija na Ha i t i. Mesto Petit Goave je popolno porušeno. Bojujoči se stranki dolžite druga drugo požiga. Francoski parnik »Dassas« je odvel iz mesta 200 žena in otrok. — Pogodbe mej Argentinijo in Čile. Čilski parlament je odobril z veliko večino mej vladama obeh republik sklenjene mirovne pogodbe. — Moravsko k o n s e r vativno veleposestvo zahteva, da mu pri prihodnjih deželnozborskih volitvah liberalna stranka prizna več mandatov. Doslej so jih imeli poslednji 17, konservativci 8, srednja stranka 5. — Proti uporabi vojaitva pri zatvarjanju kongregacijskih šol je naciona-listiški poslanec Mallevoie Gombesu že sedaj napovedal v primernem slogu sestavljeno interpelacijo. Evharistični shod za posto-jinsko dekauijo. V S 1 a v i n i, 5. avg. V staroslavni baziliki, v nekdanji dekanijski cerkvi v slavini na Notranjskem se je vsak način bo lepa slovesnost še dolgo ostala v ljudskem spominu. Po končanem sv. opravilu odpeljali smo se na originalnih vozeh iz bukovih vej in praproti po Btrmih košeninah nizdolu in hitro smo bili v dolini, želeč, da bi pač tudi gori šlo tako lahko in hitro. Če kdo hoče imeti krasen razgled po vsej Pivki in obenem po skusiti prijetnosti te vožnje, pridi počastit sv. Livrencija, patenta pa ne oddamo, da bi jo drugod vpeljevali. Oltar je v renesančnem slogu priprosto pa prav lično izdelal mladi podobar Fran Vodnik iz Polhovega Gradca. Podoba svet. Lavrencija je prav lepa in izrazovita, zlasti pa se je dobro posrečilo marmoriranje po Bameznih delov lesenega oltarja. Imenovani podobar je izdelal tudi za farno cerkev v Studenem nov krstni kamen. Nastavek iz hrastovega lesa je jako lično delo, posebno pa so rezbarije izdelane zelo natančno in lepo. Vse delo v lepo nuanciranih naturnih barvah hrasta, ki se menjavajo s pozlatenjem, napravi izredno prijeten vtis in je ta krstni kamen najlepši kras farne cerkve. Oboje delo hvali mladega, darovitega podobarja. Zato ga častitim cerkvenim predstojništvom prav toplo priporočamo. Slava Bjgu na višavah in mir ljudem na zemlji! Vso to mi je prihajalo na misel, ko sem se bližal prijaznemu mestu, in storilo se mi je nekam milo pri srcu. Okolica betlehemska je mnogo lepša kot jeruzalemska. Njive in vinogradi obdajajo mesto; oljke, mandelni in figova drevesa rastejo vsepovsod. Ni se mesto v starih časih zastonj imenovalo »Efrata«, t. j. »rodovitna«, ali pa »Betlehem«, t. j. »hiša kruha«. Da bi le Ilanzel ne hodil tako počasi! Sram me je bilo, da so me prehitevali celo pešci. Zato sem ga pričel mazali prav po gorjansko; nekoliko je pomagalo, pa ne veliko. Kakor so osli neumni, muhasti so pa. Ilanzel je stopal tik ob robu ceste, prav ob jarku. Ce sem ga tudi spravil na sredo cesto, v par trenutkih sva bila že zopet ob kraju. Da je bil kje kak zid, je šel prav ob steni, samo da bi se jaz oplazil ob njej. Nekaj minut pred mestom se pota dele: velika cesta vodi dalje proti jugu, proti He-bronu, stranska pot nam kaže v Betlehem. Na razpotju pa stoji starodavna četverovo-glata stavba z veliko kupolo; to je »Rahelin grob«, ki je v veliki časti tako pri kristjanih kakor tudi pri Judih in mohamedanih. Beremo namreč v starem zakonu, da je Ra hela, žena očaka Jakoba, umrla ob rojstvu Benjaminovem, »in jo bila pokopana ob potu, ki drži v Efrato, to je: Betlehem. In Jakob je postavil znamenje na njenem grobu; to je znamenje Rahelinega groba do današnjega dne«. (1. M)z. 35, 19-20 ) Dospela sva v mesto, ki je se dokaj čedno. »Kar po glavni ulici idite, pa boste prišli do Marijine cerkve,« so me podučili v Jeruzalemu. In reB sem se kmalu znašel na prostornem trgu pred cerkvijo. Ena stvar me je skrbela po poti: kje bom spravil osla, da mi ga ne vzamejo. Krčem ni kot pri na3; da bi ga priveza! kje na prostem, pa tudi ni varno. Moja skrb je bila odveč. Krog in krog trga so prodajalci otvorili trgovine z »odpustki«. Komaj se ozrem krog sebe, že me pozdravlja eden izmed njih. Pomaga mi Btopiti z osla in ga. priveže k svoji prodajalnioi. Seveda je b tem tudi mene navezal na-se; toda skušnja je pokazala, da sem zadel baš na najboljšega trgovca. (Dalje.) praznovala letos 5. avgusta na praznik Ma rije Device Snežnice prav posebna slovesnost. Ta praznik je izza časa strahovite kolere leta 1856 ia slavinsko župnijo zaob-ljubljen praznik, ki se že sicer vsako leto prav slovesno obhaja. A letos se je vršila na ta praznik še prav posebna slovesnost, namreč evharistični shod za oelo postojinsko dekanijo povodom 25letnega slavnega vladanja svetega očeta papeža Leona XIII. Ko je bila duhovščina postojinske dekani je zbrana 26 junija na ustanovnem shodu bodalitatis Ss. C. J. v Postojini — ob ta shod Be je »Slov. Narod« po svoji navadi prav po gorjansko obregnil! — takrat se je sklenilo, da naj se vrši dekanijski evharistični shod v Slavini, ker Be v Postojini prav ta čas postavijo nove orgije in bi se torej v Postojini slovesnost no megla dostojno vršiti. Da je bila ta misel srečna, pokazal je sijajen vspeh. Dno 5. avgusta zjutraj ob šestih so je izpostavilo presv. Rešnje Telo, ki je potem ostalo izpostavljeno do sklepa popoldanske slovesnosti. Po izpostavljenju Najsvetejšega je bila prva sveta maša s pridigo. Ob devetih se je zbrala dekanijska duhovščina, da počasti Kralja vseh kraljev v sveti hostiji. Pridružilo se je tudi nekaj gospodov iz drugih dekanij, med njimi trnovski gospod dekan dr. Kržišnik. Duhovniki, oble čeni v koretlje, so v prezbiteriju — na vsaki strani šest — celo uro glasno molili iz knjigo »Večna molitev«. Z duhovščino je bila ut pljena v pobožno počeščenje Najsvetejšega zbrana množica iz domače in sosed nih župnij. Ob desetih je stopil na prižnico preč. gospod Janez Dobnikar, župnik na Jančem, ki nam je govoril v petčetrt ure trajajočem temeljitem govoru o resnični pričujočnosti Jezusovi v zakramentu presv. Rešnjega Telesa in nam pokazal ljubezen sv. očeta in članov slavne habsburške vladarske rodovine do najsvetejšega zakramenta. Posebno krasno je končal gospod govornik z evharističnim slavospevom bv. Tomaža Akvinca. Po pri digi je bila slovesna sveta maša z obilno asistenco; daroval jo je veleč, gospod dekan Frančišek Gornik, ki je ta dan ob enem obhajal tudi 251etnico mašništva, ka kor smo še le pozneje izvedeli. Pri kosilu namreč vstane domači gosp. župnik preč. g. Matija Prijatelj — ki ni le po imenu, ampak v resnici pravi prijatelj — in se v svoji napitnini spominja svetega cčeta. Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa I., ki ga je gospod pridigar slavil kot vernega ča-stivca presv. Rešnjega Telesa, napije goap. pridigarju in gospodu dekanu Gorniku kot jubilantu. »Prav današnji dan« — tako je nadaljeval s povzdignje-nim gfasom gospod župnik — »j n p r e -teklo 25 let, kar je gospod dekan slovesno opravil novo sveto mašo. Zato gospoda dekana Bjg živi, da bo obhajal še zlati jubileji« Gospod dekan se nato ginjen zahvaljuje duhovščini na izraženih mu čestitkah in v svoji napitnici posebno želi in prosi Boga, da bi se gospodu župniku Mat. Prijatelju kmalu zopet utrdilo razrahljano zdravje. In to je tudi želja vseh duhovnih sobratov in znancev gospoda župnika! Ob pol treh popoldne je bila slovesna procesija s presv. Rešnjim Telesom, katere se je udeležilo petnajst gospodov duhovnikov in mnogoštevilno zbrana množica. Po procesiji pa je pela zbrana duhovščina pred oltarjem lavretanske litanije, a na koru so spretno odpevali domači pevci, ki so tudi zjutraj pri slovesni peti sveti maši pod vodstvom svojega vrlega organista, tamošnjega občeBpoštovanega gospoda nadučitelja, prav častno rešili svojo nalogo ! In tako je bila slovesnost končana. Poslavljali smo se z besedami: »Prav lepo je bilo! To je bil dan, ki ga je naredil Gospod!« R. Sv. Lavrencij nad Stiideiiim. Iz Studenega 11. avg. Čo se pelješ od bt. Petra proti Postojini, vidiš na severovzhodu sredi med dvema gorskima slemenoma prijazno cerkvico sv. Lavrencija nad Studenim. Po darežljivosti blagih dobrotnikov domačih in zunanjih, zlasti svitlega kneza Windischgraetza, posrečilo Be se je, da smo to že skoro zapuščeno cerkvico dostojno popravili in v njej postavili nov oltar sv. Lavrencija. In v nedeljo na god sv. Livrencija smo imeli blagoslov oltarja se slovesno sv. mašo. Naše, za češčenje bv, Lavrencija dokaj vneto ljudstvo, je kaj rado prinašalo prostovoljne darove za ta cerkvico in željno je pričakovalo dovršitve dela in dne blagoslova. Zato so pa tudi v nedeljo velike množice prihitele po strmem hribu k slovesnosti. Videl si med njimi Btarčke, ki bi jim ne prisodil, da bodo še kdaj prilezli k sv. Livren-ciju Od časa, ko je ta cerkvica veljala za romarsko, pač še ni bilo toliko ljudi tu gori. Veselja in vnema je odsevala z obraza starim in mladim med službo božjo in upamo, da je ta dan dosti pripomogel, da se vnovič poživi v naših ljudeh češčenje sv. Lavrencija in zaupanje v njegovo priprošnjo. Na Dnevne novice. V Ljubljani 13. avgusta. Intronizacija tržaikega škofa dr. Franca Nagla sa bo zavoljo prepotrebnih popravil v škofovi palači v Trstu vršila še-le začetkom meseca septembra. Visok obisk. Iz Novega mesta se nam piše z dne 12 t. m.: Za naše mesto in za našo proštijo je bila včeraj izvanredna čast, da smo imeli tukaj ob jedoem tri cerkvene kneze: Presvitlega g. škofa krškega dr. Antona M a h n i č a, našega presvitlega vladiko dr. Antona Bonaventuro Jegliča in presvitlega šketa tržaškega dr. Franca Nagla. Dopadla so jim umetno izvršena popravila v kapiteljski cerkvi in prekrasno cerkveno petje; čestitali so zavoljo tega mil. g. proštu dr. Elbertu, ker je v tako kratkem času že toliko lepega izvršil. Za shod nepolitiških društev so se že razposlala v.bila. Ako se je kako društvo pomotoma prezrlo, lepo prosimo, da se to kar najpreje naznani. Vabilom smo pridejali po troje pooblastil; če kako društvo želi odposlati več delegatov^ treba samo sporočiti (delegatov sme poslati vsako društvo toliko, kolikor ima odbornikov). Za druge udeležence goste so se izdale posebne vstopnice; naj se nam naznanijo po dopisnici imena tistih, ki jih želijo. Vabilom pridejano dopisnico z vprašanji prosimo prav kmalu izpolniti in vrniti. Vsi dopisi naj se pošiljajo pod naslovom: Luka Smolnikar, Btolni vikar v Ljubljani. V škofjeloškem samostanu je vodil te dni duhovne vaje sloveči dunajski govornik P. A 1. S c h \v e y c k a r t S. J. Nagla smrt misijonar jeva. Umrl je čast. g. J. K o v a 1 i k , misijonar pri Sv. Jožefu v Celju. V soboto opoHan je še opravil skupno z drugimi svoje urne molitve; iz cerkve gredočemu mu je postalo slabo, na kar je legel. V par tranotkih je potem lahko udihnil. Star je bil 61 let. Pogreb z obilno duhovsko asistenco so je vršil predvčerajšnjim zjutraj. N. v m. p. ! 3001etnica. V spomin 3001ctnice cerkvene konsekracije po škofu Tomažu Hrenu, obhajal se bode pri Sv. Uršuli nad Slovenjim-gradcem od 17. do 24. avg. sv. misijon. Vodili ga bodo oo. iz reda bv. Frančiška. Cerkev je podružnica staroslavne nadžupnije Starotrške, stoji 1700 m. nad morjem, na meji Štajerske in Koroške. Duhovniški shod na Dunaju. Pripravljalni odbor za II. shod avstrijskih kle-rikov je že razposlal vabila. Vršil ae bode 28. t. m. na Dunaju. Konečni program še ni določen. Udeležba obeta biti ogromna, ker se bodo razpravljali jako važni predmeti, tičočih se duhovskih zadev, politike itd. — Želeti je, da bi se tudi s Kranjskega prijavilo kaj gospodov duhovnikov, ali da bi se poslal tja vsaj eden zastopnik naše du hovščine. Oglasila naj se pošiljajo na naslov: Clerus-Comilo in Kierling. — Kar so liberalni listi pisali o tem shodu, je zlagano. »Slov. Narod« je napisal cel uvodni članek, češ, da so škofje duhovnom shode prepovedali itd. Vse laž! -— Torej na shod, kdor utegne! Smrtna koaa. V soboto je ugrabila neizprosljiva smrt po jako kratki in zelo mučni bolezni znani družini Ples v De-vinu vrlo soprogo, skrbno mater in jako pridno gospodinjo gospo Leopoldino Ples, rojeno H a u s n e r, v najlepši dobi njenega življenja, staro še le 42 let. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva in jako slo vesno v pondeljek. Umrl je prisednik tržaškega magistrata dr. Aleksander Lanzi. Polom pri električni železnioi Trst-Opčina. Poroča se, da delnice te železnice, kupljene po 100 gold., na tržaški borzi ponujajo po 40 gld. in ao torej padle na vrednosti za celih 60 gld., kar je zopet novo in najzanesljiveje znamenje, da niso tako neosnovane govorice, da je ta proga popolnoma zgrešena. Koroške novioe. Obesil se je v Celovcu delavec Simon Gangl, star 31 let. — Umrl je odvetnik dr. Norbert G a s s n e r. Truplo prepeljejo v Beljak. — Kri se je ulila v Beljaku trgovcu Albinu L e s i a k u. Prenesli so ga na njegov dom, kjer se bori s smrtjo. — Vlak povozil je v bližini celovške pli narne mestnega reveža W a r t a 1 o t a. Mariborski aooijalnl demokratje so bili zadnjo nedeljo s svojimi rudečimi družicami vred v Celju. Imeli so po mestu z godbo in zastavo slavnosten sprehod, katerega jim ni nihče zabranil, kakor so to storili našim slovenskim domačim delavcem. V Kranju je umrl črevljar Anton P r a v s t Pogreb je bil včeraj 12. t. mes. Ker jo bil pokojni član gasilnega društva, udeležilo se je njegovega pogreba gasilno društvo in corpore in svirala je društvena godba ganljivo žalostinke. Naj počiva v miru! Pozor. gg. orožniki! Z Gorenjskega se piše : Dva žalostna slučaja sta se dogodila zadnji čas v kranjskem sodnem okraji. Neki orožnik iz Carkljan je prebodel zakonskega moža, ker se mu je v pijanosti nekoliko ustavljal. Mož jo, kakor čujemo, umrl vsled dobljene rane. Zapušča ženo in nepreskrbljene otroke. Kdo jih bo preživil? — Drug slučaj se je dogodil v Dupljah. Fantje so ponočeveli in ker se je eden nekoliko upornega kazal orožniku, ga je ta prebodel z bajonetom menda v noge. — Svetovati bi bilo gg. orožnikom, da bi kazali malo več potrpežljivosti napram lahkomiselnim mladim ljudem in ne potegnili za vsak malenkosten pregrešek bajonetov. S takimi dejanji nakopljejo le sebi sovraštvo in vzbujajo želje v vroči krvi po maščevanju. Požar v Gorici v nedeljo zjutraj ob dveh je nastal v ulici Maoello požar pri kmetu Ivanu Markiču in sosedu Jos. B e 1 I i n g e r j u. Zgorela sta obema Skednja, ker sta se tiščala drug druzega. Markič je imel v tem škednju preko 100 kadi za napravljanje kislega zelja. Posode so vse zgorele, tudi seno in oves še neomlaten in več orodja je zgorelo. Prihitevši ognjegasci so na vso moč gasili, da so rešili vsaj hišo, nahajajočo se poleg skednja. Poslopje je bilo zavarovano, a orodje ne; škoda znaša pri Markiču okoli 2500 K, pri B e 11 i n -g e r j u pa okoli 2000 K. Nadobudna mladina. 16 etnega Justa Bertuzzija v Trstu je mati nekaj cštela. To je fanta tako razburilo, da si je zasadil nož v prsi. Zdravnik društva »Igea« mu jo podal prvo pomoč, potem so ga prenesli v bolnišnico. Napad na ulici. Iz Trsta javljajo: Avgusta Bizjaka iz ulice Comerciale štev. 5 sta pri sv. Justu napadla dva neznana razgrajača. Ko se je hotel obraniti noža, dobil je Bizjak precej veliko rano na roki. Na zdravniški postaji so rnu obvezali rano. Dobava živinske in tovarniške soli. C. kr. fin. ministerstvo je z razpisom z dne 19. junija 1902 št, 26.628 do nadaljnih naredb dovolilo, da se odpošilja sol iz c. k. zalog seli v Ebensee, Aussee, Ilallein in Hali in sicer kuhinjska, kakor tudi živinska in tovarniška sol, večjim konsumentom, toda le lakultovno na njih zahtevo, direktno od dotične solinsko upravo pod sledečimi pogoji: 1. Množina soli, ki se naenkrat odpošlje, mora obsegati najmanj eden poln vagon. 2. Kot oddajalec pošiljatve mora biti razviden naročnik sam. V ta namen ima svojemu naročilu, katero je vložiti pri dotični solinski upravi, priložiti primerno izpolnjen in podpisan vozni list. 3. Istočasno z naročilom ima kupec v gotovini poslati kupno ceno, solinske stroške, stroško za dovoz od soline do kolodvora in 2 h doklade za vsakih 100 kg. soli kot upravne stroške za preskrbljenje odprave, slednjič ceno za vreče, katerih je treba za zavoj, če jih želi dobiti od dotične solinske uprave. 4. Poši-Ijatev se mora odpraviti vedno na račun in škodo naročnika z nakazano voznino. Odprava z naprej plačano voznino ni dovoljena Žena mu je ušla. Nekemu možu v Trstu je, ko je bil na potovanju, ušla žena. Poprej je razprodala vse pohištvo. Zdaj je le vprašanje: po čem žaljuje mož bolj, ali po ženi, ali po pohištvu 5 1 Sneg na Grintovou. V noči od ponedeljka na torek je dobil Grintovec novo sneženo kspo, ki pa urno gino pod vročimi 8olnčnimi žarki. Perzijski šah odlikoval Slovenca. Perzijski šah je odlikoval Ljubljančana gesp. Miroslava Juvančiča, vzgojitelja šahovih bratov, s solnčnim in levovim rodom III. vrste. Za vseslovansko izložbo v Petrogradu. V Zagrebu se mudi g Vasilij Ko-radljev, časnikar iz Petrograda, ki je došel iz Rusije z naročilom, da se v Zigrebu osnuje poseben odbor za to razstavo, kakor se je tak odbor zasnoval že na Srbskem in Bolgarskem. Ali bi ne bilo umestno, da bi tudi kranjska trgovska in obrtna zbornica storila kake korake in pričela z organizacijo, da bi bili tudi Slovenci zastopani na tej razstavi. Cigani ujeli cigana, h Novega mesta se poročf, da so znana ubegla tatova cigana Brajdiča in Niko Hudorovaca cgani sami ujeli, ju zvezali in ju pripeljali orožnikom v Novo mesto. Mačeha s pretepanjem umorila otroka. Te dni so sprejeli v gor. bolnišnico 8 letnega dečka M a u r i g a , stanu-jočega na Gradu. Ljudje so že poprej mnogo govorili, da ga njegova mačeha ne gleda z dobrim očesom. Pri izpraševanju je povedal otrok, da ga mačeha vedno pretepa, a jesti da mu daje pa le malo. Zjutraj in zvečer, ko je bil oče poleg, da mu je mačeha sicer nekaj malega dajala jesti, opoludne pa skoro nikdar nič. Ker ga je poleg tega še večkrat pretepala, ubežal je deček ter se podal k neki družini, ki stanuje na Komu. Ker so zdravniki našli na otrokovem telesu sledi pretepanja, potem na podlagi tega, kar so ljudjo govorili, in posebno pa na podlagi tega, kar je otrok izpovedal, ovadili so mačeho državnemu pravdnišUu. Doznajemo, da je deček v bolnišnici umrl, mačeho pa so aretirali. Dobava materijalij Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnico v Beljaku se razpisuje dobava raznih mat-jrijalij. Ponudbo naj se ulože do 20. sept. opoldne pri ravnateljstvu, katero daje tudi natančnejša pojasnila. Ljubljanske novice. Pešpotoik Hinko Fischer, dunajski eka-presni postrešček št. 95, kateri se je zavezal s stavo 2000 kron prehoditi tekom 40 dnij — od 9. julija do 17. avgusta opoldne — pot z Dunaja skozi Line, Solnograd, mejni del Bavarske, Inomost, Meran, Bolzan, Franzensfeste, Brunneck, Lienc, Tolsach, Beljak, Celovec, je dospel preko Ljubelja v soboto 9. t. m. v Ljubljano. Na vsem potu preživlja se z dohodki, katere mu (lonaša razpečavanje razglednic. V nedeljo popoldne vračal se je po Dunajski cesti proti Celju, Mariboru, Gradcu na Dunaj. Dva njegovih tovarišev, koja sta se hotela tudi udeležiti potovanja^ sta vsled utrujenosti zaostala. Na poti z Ljubelja došel je tukajšnjega dijaka realca, katerega je spremil do njegovega doma na Tržaški cesti. Gosp. Fischer mora dospeti v soboto, dne 17. t. m., ob času, ko ae me njava vsak dan v cesarskem dvorcu vojaška straža, v dotični klub, v katerem se je sklenila stava, v Avguštinski ulici v gostilni pri mestu Brnu. V deželno bolnico so pripeljali Franca Hribarja, katerega jo Ivan Hočevar v Mot-niku ranil z nožem. Odlikovan orožnik. Pohvalo ie dobil tukajšnji orožniški postajevodja Janez Cafer, ker se je odlikoval pri zasledovanju nekega hudodelstva. ; Policaji mej čevljarji. Včeraj jo imela v salonu pri »Novem svetu« čevljarska za- druga svoj letošnji tretji občni zbor. Po pozdravu g. Tu me je zahteval g. Vertnik, naj tae voli iz srede navzočnih mojstrov predsednik večeru, a ta volitev se ni izvršila in občni zbor se je takoj zaključil, ne da bi dobili člani od predsednika Turne raznih pojasnil. Po zaključenju obč. zbora so se zbrali navzočni gg. čevljarji v spodnjih gostilniških prostorih na shod po § 2 zbor. zak. Tu pa se je zgodilo Hekaj nepričakovanega. Nakrat vstopi že pri razpu-ščenem shodu navzočni g. komisar bemen in zahteva, da zborovalci takoj zapuste pro stor. Ker je bil shod po § 2, se g. komisarju sove ni ugodilo, nakar je komisar Semen p o k 1 ica 1 štiri straž-n i k e , da bi izpraznili sobo, a navzoči mojstri so bili dobro poučeni o zahtevah § 2 zbor. zak. ter ao ga g. komisarju na tančno raztolmačili. Zborovalci bo ostali na mestu. Prihodnjič bomo poročali, kako se je izvršil Četrti občni zbor. Več čevljarjev. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. Julija do 2. avgusta 1902. Novorojencev 16 mrtvorojena 2, vmrlih 23. Med njimi za jetiko 6, za vnetiein sopiinih organov 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi bJeznimi 14. M.;d njimi je bilo tujcev 11, iz zavodov 14. Za ir.fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer; za ošpicami 3, za vra-tico 3 izpred sodišča. Ciganka vede&evalka. Mlada, Sele 18 let stara ciganka in muzikantinja Katarina Reichard jo prišla že večkrat zaradi raznih prestopkov v konflikt s kazenskim zakonikom, a vendar jej vse to ni vzelo poguma, da bi ne sleparila z vedeževanjem in tako izkoriščala lahkoverne ljudi. Tako je prišla tudi dne 5. aprila t. 1. v Loace, kjer so je ponudila ženi nekega železniškega uslužbenca, češ, da jej bode vedežovala, ako jej pokaže roko, kar je ta iz radovednosti storila. Ker jo pa zvita ciganka res mnogo iz njene preteklosti vganila in še pristavila, da ima budega sovražnika, katerega bode treba premagati, zahtovala je 1 gold., da bode d&la za mašo. kar jo žena tudi storila. C z nekaj dni pride zopet ciganka k ženi, ter jej pokaže jajce, ki je v pričo nje ubije, v sredini jajca pa je bila z lasmi ovita ko-šica. To je kost tvojega sovražnika, pravi ciganka ženi, treba je da ga uničiva, in zopet je zahtevala od nje denarja, katerega je tudi ta dala. Tako je ubogo žrtev slepa-rila Bkoro celi mesec, poleg t?ga jej pa za-povedala strogo molčanje. Tako je bilo tudi megoče, da njen mož o celem dogodku nič vedel ni. A tudi ženi so se jelo oči odpirati, toda prekasno, kajti obtoženka jo je oslepanla za 88 K. Tudi jej je po zahte-vanju izročila Bvojo poročno obldko in dva zlata poročna prstana v skupni vrednosti 49 K. Sodišče je obsodilo ciganko zaradi hudodelstva goljufije na sedem mesecev ječe. Zaradi peres tepe*. V Zrimčevi gostilni v Spodnjih Gorjah so je v nedeljo dne 27. aprila t. 1. vnel prepir zsradi tega, ker sta dva domača fanta nekemu drugemu snela peresa raz klobuka; vnel ee je tepež, pri katerem jo 25 let stari Janez Robič iz Polj šice udaril z vrčkom Janeza Pretnarja in ga lahko telesno poškodoval, večje poškodbe pa je dobil Janez Zaje, vendar se ni moglo dognati, kdo mu je iste provzročil. b ^obtoženi Jakob Srna pravi, da je Zijca le s pestjo v ramo sunil in da so tudi drugi vrčke vihteli. Sodišče je obsodilo Janeza Robiča zaradi prestopka zoper telesno varnost na tri tedne z enim postom na teden poostrenega zapora, nasproti je pa oba obtožcnca zaradi hudodelstva težke tslesne poškodbe od za-tožbe oprostilo. Kobilo prodal. Franc Zupan z Dov-jega se je pogodil z 61 let starim delavccm Blažem Joraša, da bi mu slednji proti plačilu gnal kobilo v Naklo, katero ponudbo je ta tudi sprejel. A že v Mošnjah je sprevidel, da je bolje samemu hoditi nego s kobilo, zato jo je tudi v slepo ceno prodal, prejel pa na roko le 10 K. Seveda ni našel Zupan kobile v Naklem, pač pa sled gonjača Je ra8a, kateri svoje dejanje priznava, a se s tem zagovarja, da ga jo neki njemu neznan Ljubljančan k temu zapeljal, kar sc mu pa ne veruje, ker je obtoženec tudi vlačugar ter brez dela pohajkova; obsojen je bil na 4meaečno ječo. Celovško deželno sodišče. Zelo silovit človek je 39-letni tesar Jos. Greiler v Borčah, obč. Smerče, ki je prej že 13 krat kaznovan. Pri nekem te-pežu dne 14. aprila je obdeloval Tom. Ko-ritnika iz Zahoir.c s sekiro. Dobil jo štiri tedne zapora. Kakor sraka je kradel t 21-letni Rud. Stuzin, pristojen v Celovec. Šo le dne 25. maja t. 1. je prišel iz ječe, v kateri je bil rudi tatvine sedel 10 mesecev. Komaj je prišel iz ječe, kradel je zopet na mnogih krajih in dne 29. jun. so ga zopet zasačili. Dobil je 5 let težko ječe s postom vsak mesec, potem pa pojdo v prisilno dolavnico. Gluhonem tat. 27 letni urar J. Končnik iz Spod. Dravograda je gluhonem. V Globasnici pa je urarju J. Hutterju kradel ure in drugo. Dasi taji, dobi 6 mesecev težke ječe. ltaziie stvari. — Najnovejše od raznih strani. Dijaki izpuščeni na svobodo. »Berliner Tagblatt« je izvedel iz Petrograda, da je car odredil, naj se izpuste na svobodo vsi dijaki, ki so zaprti v ječah v Smolensku radi nemirov, ki so bili v Moskvi v mesecu februvarju. Guverner je izpustil dijake z nagovorom, s katerim jih je pozival na delo in mirnost. — Knezoškofa dr. Va-lussija zadela kap. Iz Tridenta se poroča, da je knezoškof« dr. Valussija zadela kap na jezik. Občevati more s svojci le z znamenji. Knezoškof je pri popolni zavesti, vender se za njegovo življenje jako boje, ker upoštevajo njegovo starost. — Stolpe po Laškem sedaj povsod preiskujejo. Nagnjeni stolp v Pizi je tudi počen in Be bo sedaj natančno preiskal. V Lucca ne smejo več v cerkvi sv. Mihaela zvoniti, ker bo se na stolpu pokazale razpokline. V Ve-roni je počen stolp samostanske cerkve Sanct G rolamo in razpokline so se pokazale na starem rimskem gledališču. Tudi iz stolpa monumentalne corkve v Treviso se več ne smejo oglasiti zvonovi, ker so konstatirali na stolpu razpokline. Vrh stolpa bodo te dni podrli. — Humbertova afera na odru. Corso gledališče bode zadevo llum-bertov spravilo na oder v senzacijonelni drami. — Značilna prepoved. Mnogo nemških gledaliških igralcev je hotelo skupno obiskati Pariz. Vodstva dvornih gledališč v Nemčiji so svojim Članom udeležbo prepovedala. — Avstrijski i u s t i č n i minister Spens B joden je na počitnicah na gradu Stablovici pri Opavi, kjer je obolel na vnetju Črev. Morali bo ga operirati. Minister jo operacijo srečno prestal. — Roparski umor na Dunaj u. Aretirani nožarski pomočnik Scho.iekl jo včeraj pripoznal, da je umoril trafikantko Julich. — Nesreče v g o r a h so letos jako mnogobrojne. Iz Kaiserlauterna brzojavljajo, da je bilo na Gjlgenbergu pri obmejnem kraju Avril 8 turistov zasutih, štirje so mrtvi, drugi smrtno ranjeni. — Umorjen delodajalec. V Barceloni sta dva radi stavke odpuščena delavca umorila svojega delodajalca tovarnarja Cirola iz Ripoli. — Velikanski ciklon. I z Newyorka se poroča, da je velikanski ciklon v Trenton, državi Newjersey odtrgal vso strehe raz hiš. demoliral tovarne in poškodoval železniške tire. Škode je 300 tisoč dolarjev. — Na Montblancu so ponesrečile štiri osebe. En turist in vodnik sta padla v prepad, en turist in vodnik pa sta zmrznila. — Deklica v žaklju V Neaplju so dobili na krovu parnika „Sza-panj" neko mlado doklico zašito v žaklju. Deklica je izjavila, da je iz bližine Neaplja in da se je hotela prepeljati k stricu v Marseille. Ker ni imela denarja za potovanje, se je hotela prepeljati kot »blago«. Markov stolp na Ruskem. Popoln posnetek Markovega stolpa iz Benetk imajo na Ruskem v mestu Nerechta v okraju Ko-stroma. Stolp jo zidan za časa Katarine II. pri razpušČencm samostanu Usponsli. Star je 300 let Princezinja delavka. V neki žgal-nici apna v Odesi dela princezinja Helena Zvuloukidjo kot navadna delavka. Princezinja delavka dola od 6 ure zjutraj do 6. ure zvečer in dobi na teden plače — 1 rubelj. Pred leti jo zgubila po nesreči vse svoje premoženje, na kar se jo odločila, da gre služit za delavko. Amerikanski Musolino. Dolgo časa je zasledovala policija ameriških združenih držav zloglasnega roparja Harry Tracyja, ki jo leta 1897 umoril nekega moža in dečka ter bil naposled prijet pri dvajsetem ulomu. Leta 1S99 je v državni ječi z nekim Davidom Merillom ubil tri jetniško paznike in enegti soujetnika ter ušel. okrila 8ta se na severu države "NVashington, kjer sta prisilila kmete, da so ju preskrbovali s hrano, konji, streljivom in obleko. Naposled se je Tracy M«*rilla naveličal ter ga je ustrelil. Kadarkoli so mu bili orožniki za petami, vselej jim je ušel. Postreljal je mnogo orožnikov. Dne 6. t. m. ga je obkolilo trideset orožnikov. Tracy je toliko čaBa streljal na svoje nasprotnike, dokler je dobil strel v nogo in je uvidel, da mu ni mogoče ubežati. Povzdignil je revolver, ustrelil in — zgrudil se je. Obležal jo nepremično. Orožniki so mislili, da si je izmislil novo zvijačo, zato se niso upali dolgo časa blizu. Ko so pa le ni ganil, bližali so so počasi in oprezno. Uvideli so naposled, da se je ropar sam ustrelil. Na njegovo glavo je b;lo razpisane 1000 dolarjev n3«r.idc. Posebne vrste cirkus so imeli te dni v Kroppelinu pri Mccklenburgu. Cirku sovo osebje se jo pri vsaki predstavi vedlo skrajno surovo nasproti občinstvu ter ga žalilo na vae mogoče načine. Dne 11. t. m. so pa ti ljudje dejansko pretepli vočje število obiskovalcev. Več oaeb je bilo ranjenih. Ko ata jih dva čuvaja prišla mirit, ju je Sest mol cirkusa odvedlo na prosta ter jih preteplo. Šele orožniki so napravili red. OrJglnelna reklama. V Čikagi je trgovina z igračami, ki na posebno origi-nelen način skrbi za svojo reklamo. Pred svojo prodajalnico ima napravljen majhen park in igralno dvorano za otroke, kjer se otroci zastonj labko igrajo z najrazličnejšimi igračami, mej tem ko kupujejo v prodajalni njihove matere. Otrokom se tako kaka igrača tako priljubi, da se nočejo z lepa ločiti od nje in če matere nočejo poslušati neprestanega joka, morajo kupiti igračo. Katoliolsem v Angliji ŠkofBiiindle v Notbingamu je blagoslovil temeljni kamen novi katedrali v Leedsu, ki bo po proračunu stala 2 000 000 kron. H katoliški cerkvi je prestopila gospodična Vislet Gibson, hči lorda kancelarja irskega in gospod in gospa Gape iz stare odlične angleške rodbine. Društva. (V zdravniško zbor. kranjsko) sa bili dne 17. julija t. 1. voljeni Bledeči zdravniki: Dr. Anton Arko, dr. Janko Ma-rolt, dr. Peter Dtfranceschi, dr. Erich Schreyer, dr. Kari Bleiweis vit. Trsteniški, dr. Emil Bock, dr. Vinko Gregorič, dr. Edv. Slajmer, dr. Afred pl. Valenta. Za namestnike: Dr. Franc Kogoj, dr. Ivan Premrov, dr. Alojzij Homan, dr. Anton schiffrer, dr. Ivan Eržen, dr. Julij Schuster, dr. Hans Ildgler, dr. Ivan Geiger, d;\ Ivan Kopfiva. Dne 9. avgusta ob 6. zvečer konstituirala se je zbornica ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. zdravstvenega deželnega re ferenta gospoda dr. Frana Zupane. Izvoljeni so bili: Dr. Kari vit. Bleivveis Trsteniški, predsednik; dr. Emil Bock, podpredsednik; dr. Vinko Gregorič, zapisnikar; dr. Anton Arko in dr. Alfred p). Valenta, za člana predstojništva. Za namestnika v predstojništvo: Dr. E Šlajmer, dr. E. achreyer. Za delegata v deželni zdravstveni svet: Dr. P. Defranceschi, dr I. Marolt. u a namestnika: Dr. A. Arko, dr. E. Schrtyer. (Ustanovni občni zbor a k a-demičnega ierijalnega društva »A d r i j a« v G o r i c i ) se je vršil ob udeležbi skoro vseh visokošolcev z Goriškega dne 9. t. m. v Gorici v dvorani »Goriške čitalnice«. Pristopilo je isti dan 26 članov, ki bo si izbrali sledeči odbor: predsednik cand. med. Reja Izidor, podpredsed nik cand. iur. Ferfolja Josip, tajnik cand. iur. Podgornik Karol, blagajnik stud. iur. Koršič Mirko, gr.spodpr stud phil. Ipavec Andrej, namestnika stud. iur. Gradnik Alojz in stud. iur. Premrou Vladimir; preglednika cand. phil. Nardin Julij in cand iur. Žni-darčič Josip. (Slovensko pevsko društvo v Ptuj i. ) V sredo dne 20. avgusta t I. bode ob 6. uri zvečer skupna pevska vaja za zunanje čast. pevke in pevce ormoškega in ptujskega okraja v Ptuji v „Narod nem domu". Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovana dobrotnica 5 K. Bog plačaj I Telefonska In brzojavna poročila. Stari trg, 13. avg. Duhovniki cerkniške dekanije, zbrani dne 12. avgusta v Starem trgu, soglasno obsojajo neču-veni napad na izpovednico ter poslancem katoliško-narodne stranke izražajo popolno zaupanje. Kunstelj, dekan. Praga, 13. avg. Klofač je imel shod, na katerem je grozil s pocestnimi demonstracijami za splošno volivno reformo. Dejal je, da bo ljudstvo prisililo deželnega maršala, da da na dnevni red predlog za splošno volivno pravico. Budjejevlce, 13. avg. „Jihočeske Listy" pravijo, da bo vlada, ako doseže sporazumljenje mej Cehi in Nemci, poklicala v ministerstvo zastopnike obeh strank. Kot bodoče ministre imenuje list dr. Kaftana in Krama ra, grofa Stiirgkha in dr. Barnreitherja. Lvov, 13. avg. Stavka poljskih delavce/ se vedno zmanjšuje. Pariz, 13. avg. Sodni likvidator za razpuščene kongregacije je včeraj proti večeru zatvoril tiskarno „La Croix", češ da je sedanji ravnatelj lista le zastopnik razpuščenega reda asumpcioni-stov, ki je lastnik „La Croix". — V Quimperu v okraju Finistere so minulo noč iznova odstranili pečate z vrat kon-gregacijske šole. MeteorologiSno porodilo. VLiiaa sad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mn Oas opazovanja 8tanje barometru * miu. Tempe- I latur.i j po ; Cclsiju i Votiovi Nebo |1j 3*> I 12 9 i\«i. | 733=7 T iP 8 j sr. jvzh. ] dež T n i nox a i q.r i „1 ;:„r_u i___i- 1 13 7. ijutr. I 735 6 | 8-5 I si. jjvzh. I megla, j 5 0 2 popol.I 735-1 j 18 8 | sl. jug. 'pol. oblač.| S ednja včerajšnja temperatura 13 7°, normale: ltf'10 Zitue cene dne 12. avgusta 1902 (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pleme« xa jesen........7 01 , , spomladi.........7 34 r.i ia spomlad...... ,. 6 48 .. . jesen ..........6-1!) šoruza za juli-avgust.......5-23 „ „ sept.-cktoher......6 28 Oves za jesen........5'68 Na budlmpoitanski borsi: °m javljam v svojem in svojih nedoletnih otrok imenu sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno veat, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabljivi soprog, ozir oče, gospod Štefan Pečnik, posestnik, gostilničar in občinski svetovalec, danes, v sredo, dn<5 13. t m., zjutraj oh 8. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sveto-taj'tvi za umirajoče, v 43. letu starosti. Pogreb pojde v petek, Velikega Šmarna dan, ob 3. uri popoldne iz biSe žalosti na župnijsko pok. pališče. Svete tnaSe zaduSnice brale se bodo v raznih cerkvah. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Št. Vidu nad Ljubljano, 13 avg. 1902. Pednlk Ana roj. Dolinar, soproga. — Ivan, Benedikt, sinova. — Peploa, hčerka. Venci ss na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. T>rtv\if!rJ Je izvrstno sredstvo za Učenje JXUpiUUt sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost llčenlh desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-1 Vnanja naročila proti povzetju. St. 8798. Razpis. 906 3—2 Iipraznjena je služba provizoričnega deželnega živinozdravnika: 1. v Metliki. S to službo so združeni dohodki letnih 1400 K in s:cer je v pokritje ta svota zagotovljen iz deželnega zaklada zneeek 800 K, dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala prispevati v to svrho po 300 K. Dotični živinozdravnik je dolžin brezplačno ogledati nuso v mestu Mitlika ter živino, ki sa priž-ne tjekaj ob letn h semnjih ter tedenskih tržnih dnevih. 2. v Ribnici. S to službo je združen letni užit k 800 K iz deželnega zaklada in nadaljni užitek 400 K iz blagajnic občin Ribn;škega sodnega okraja. Prosilci za eno ali druaro teh s'užeb naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti do 25. avgusta 1902 podpisanemu deželnemu odboru Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dno 26. julija 1902. Gramofon Je najboljši In najglasneje govorilni stroj na svefu (s trdimi ploščami.) 845 (24-13> ^ Avtomate za gostilne prodaja (tudi na obroke) do največjih iri najfinejših Rudolf Meber, urar v Ljubljani, rr= St( rt trg »ter. J (i == 5 c m CCS C« ta C = >S ® > le .. i* ie « > o jc * cd >co C3 O O r t. * 2 a. n t* C. O ■3° > <« m N 19 3 £ C OS ® ? CUQ N g CD — M 5 Oi 3 -S ©•S £ y .3 O a, rj 3 <3 S C« §•- o C "fl ONO a, a. ® XI • p 3 to -S- A boo™ O o o. <0 S 5 "g S p- ^ a> t« JZ N CD C ^ ® > s ^ cC -C M -s ° geo o S o« 131 5-a o _ ® ~ > c ^ o Js o C m iS C_ O . X 3 a. 2 o s* o-o c ea B. *->W I > O o r- i« Sn CD > O n a ca ._ *-> . ___ ■ i—i N rt o.a^:CQ»-CQ C3 i ca •m r—i A fl O a £ ^ 42 > a C3 oo »co 43 2 £ u M fl M m >x m v > O p« 3 I R3 I ja o T3 ca o c o. o »a s IcO -—: O ■72 N S O id 03 ~ a) .O ca 01 -a o ^ 'j) « co ® = c S* o -= u k .2. rt ca JSS ca >no ® S ^ ca 3 s S O) ® m ® 3 S JŠ iQ s s i ® § I ° ■ i -c a C M J30 ® n c o 2 ® a o, ° 2-S c N o « 68b 50—23 Siroti: Trgovina z žeieznino ^MERKUR" FETEi MM010 "V Celju, Graška cesta, štev- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W~ Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. -1____ ■ ■ .. .) i ■ —— . i • i -II- Lrdalatulj: £>0«b i«wjt. Odm>\ornl uraamK: i»a« Rakoven. Tisk .Katoliške TIskarno« v Ljubljani