Živa

risba

Razstava risb in Knjige risb v

Galeriji DLUM, Židovska ul. 10, Maribor

od 21. 10. do 19. 11. 2022



Razstavo Živa risba sestavljajo dela 83 ustvarjalcev. V Knjigi

Živa

risb je zbranih 66 risb članov DLUM. Njihove kratke biografije

so objavljene na spletni strani https://www.dlum.si/clani.

Biografije vabljenih avtorjev, oziroma tistih, ki so zastopani s

svojimi deli na razstavi, na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

risba

Spisek razstavljajočih v Galeriji DLUM:

Spisek vključenih v Knjigo risb:

BEZJAK Saša, BRATOŽ Remigij, BREZOČNIK Stojan, ARTIČ Ernest, BERHTOLD Franc, BEZJAK Saša, BRIŠNIK REMEC Ida, BRUMEN ČOP Andrej, CERJAN BRUMEN ČOP Andrej, ČOBAL Bogdan, DREV Marjan, Drago, CIZL Nenad, ERIČ Milan, GOLIJA Bojan, HAJNC DUH Matjaž, ERIČ Milan, FALK Lučka, FARAZIN

Miro, HORJAK Ciril, JERAJ Zmago, JUHART BRGLEZ IPEK Aleksandra, FERJANIČ Erna, GAJSER Irena, Natalija, KLENOVŠEK MUSIL Manica, KOCMUT GOLIJA Darko, GOLOB Rebeka, GRAJFONER Samuel, Branko, KOKANOVIĆ Zdravko Koki, KOSI Janja, GRANDOVEC Nataša, GRAUF Stojan, GRUDEN Saška KOZAR Jasna, KRAŠNA Anka, MARFLAK Štefan, Aleksandra, HEDAYATI BIJOL Azita, HERGOLD Peter, POGAČAR Vojko, POKLUKAR Polona, REPNIK Anton, HOJNIK Cvetka, ILAZI Senad, JUHART BRGLEZ

ROJNIK Marjana Naca, STRAMEC Lucija, STRNAD Natalija, JURIČ Jožef, KANTARDŽIĆ Narcis, KETIŠ

Mira, ŠUC Simona, TIHEC Slavko, TRSTENJAK Ante, Milan, KOBAL Špela, KOCMUT Maja, KOKANOVIĆ

ZORKO Vlasta.

Zdravko Koki, KOS Matic, KOVAČ Zmago, KOZAR Jasna,

KOZJEK VARL Katja, KRAMBERGER Albin, KRAŠNA

Anka, KRIŽAN Blažka, MAJER Katja, MARFLAK Štefan,

MATIĆ TRSTENJAK Slađana, MOM Drago, PAJEK

Samo, PAK Marko, PANDUR Ludvik, PAVLIN HOUŠKA

Milena, PETEK Polona, POGAČAR Vojko, POPIČ Luka,

PRAH Zlatko, PRATNEKER Gregor, REPNIK Janez,

RIMELE Oto, ROJNIK Marjana Naca, ROTMAN Janez,

ROŽIČ Zoran, SKRBINEK Andrej, STRAMEC Lucija,

STROPNIK ŠONC Urška, ŠEST Viktor, ŠIVEC Maja,

ŠPEGEL Stojan, ŠUBIC Jože, ŠUC Simona, URAN Rudi,

URŠIČ Mira, VOGRIN Oto, ZORKO Vlasta.

»Mislim, torej sem«*

*René Descartes (1596–1650), francoski filozof

RIŠEM, TOREJ SEM

»Prva slika je bila iz ene same linije, obdajajoče ali barvnih lis. Prav vse pa se začne z dotikom, senco človeka, ki jo je sonce delalo na zidovih,«1 tisto piko, ki je začetek in sled, kot točka ali telo je zapisal v Traktatu o slikarstvu Leonardo da v prostoru. Prostore v naši zavesti gradijo črte, Vinci (1452–1519), italijanski homo universalis, materialne in tiste navidezne. Pomembne so izumitelj, arhitekt, slikar in kipar. V premenah tudi beline, ki so kot tišine. Brez tišin ne bi mogli časa se je zgodila evolucija risbe in njene sledi so zaznati zvokov, tako kot brez predmetnega sveta stare toliko kot življenje na zemlji; črte zvezdnih in njegovih zarisov ne bi mogli dojemati prostora.

utrinkov, obrisi oblakov, flore in favne, njih senc Zato so risbe hkrati materializacija in mentalni in teles, ki so se risale in izgubljale na obzorju ter objekti. Nosilci, ki omogočajo materializacijo, so puščale sledi v mislih ali materializirane odtise na različni, tudi ekrani, ki gradijo naše predstave o zemlji, na predmetih.

realnih in fantazijskih svetovih.

Načini risanja se pnejo od psihičnega Risati pomeni tudi komunicirati z lastno avtomatizma, navadnih in neartikuliranih črt podzavestjo. Vendar v preteklosti mnogi umetniki

– »čačk« brez pravega namena, do visoko niso razmišljali o risbi kot avtonomni vizualni kultivirane, intelektualno izpiljene risbe. Sama formi, risbo so imeli bolj kot ne za predpripravo elementarnost risbe je povezana z avtorjevimi ob realizaciji slike, kipa, arhitekture. K risanju so gibi, ki prevajajo misli. Izberejo lahko različna se zatekali iz čisto intuitivnih vzgibov ali pa je bilo risala, čopič in druga sodobna pomagala, tudi risanje sredstvo premišljevanja, študija. Umetniki fotoaparat, kamero ali računalnik. Vedno misli tako beležijo ideje, pa tudi ohranjajo ustvarjalno vodijo roko, vse dokler je ne bo skušala (jo vitalnost. S sugestivnostjo medija se dolgo niso že poskuša) nadomestiti umetna inteligenca. posebej ukvarjali, saj so imeli v mislih pripravo Rišemo lahko sklenjeno ali prekinjeno, s črtami na večje kompozicije in likovne naloge. Potem opredelimo prostor in sence, izrazimo lahko so uvideli, da je risanje mnogo več. Umetnica ostrino ali mehkobo. Linija je lahko kompaktna ali Helena Anna Dagmar Johard je izjavila, da je vlaknasta, drugič je le trepetajoča barvna lisa, ki risanje sredstvo komuniciranja s podzavestjo in mehča oblike in gradi fluidnost prostora. Oblike način raziskovanja lastne čustvene pokrajine.2

se izrisujejo v polju mehkih ali ostrih črt, sivih Podobno je menila tudi fotografinja Dora Maar 3

(1907–1997), ki je svet opazovala in odkrivala kiparskih materialih, zidovih in umetnih masah, skozi oko kamere … Fotografi, ki spremljajo ekranih, na tekstilijah ali kar na človeških telesih glasbene dogodke (npr. nedavna izjava fotografa (Body Art) ... Fotografije in ekrani so enakovredni Jožeta Požrla na Jazz Ravne, 2022), pravijo, temeljniki, zakonitosti kamere in fotografije da postane kamera njihov instrument; igrajo na so sicer različne, vendar sta gib in pritisk na kamero in zvoke zapišejo s fotografijami.

sprožilec podobni dejanji kot risanje. Ko umetnik

Risanje ali hipno beleženje z drugimi sredstvi pa drži čopič, risalo ali druga orodja, z gestami ni le sredstvo za izražanje misli in podzavesti, prenaša svoje misli ... Gesta udejanja misel in je tudi kontakt z zunanjim svetom, saj umetnik je starejša od govorice in zavedanja pogleda, skozi poglede in gibe prenaša in udejanja zapise od dojemanja slike (od njene iluzije in tudi od živega utripanja sveta v lastno notranjo pokrajino konkretne opredelitve prostora ter teles). Veliki in umetnine. »Umetnost je človek,« je misel francoski slikar Henri Matisse (1869–1954) je Josepha Beuysa (1921–1986), ki je zagovarjal v svoji pozni ustvarjalni dobi »risal« s škarjami, popolno zlitje življenja in umetniške izkušnje, linije in oblike je izrezoval;3 njegova serija JAZZ je zato lahko njegove misli nadaljujemo z izjavami zato večplastna in pomeljiva tudi za gib in risbo v danes v vseh pogledih angažiranega kitajskega smislu, da so orodja lahko zelo različna. Vplival umetnika Ai Weiwea, ki prav tako pravi, da je je na mnoge sodobne umetnike, npr. na Andyja umetnost življenje in da človek ne more biti Warhola, ter na ta način osvobodil risbo. Risba svoboden, če ne razume svoje preteklosti. Pri je intuitivna, spontana ali premišljajoča, učeča …

tem je risba z vsemi sodobnimi načini, ki jih je Zato je risba življenje, je pot. Človek raste z risbo prinesla znanost, najbolj pristen odziv umetnika – od otroka do izoblikovanega posameznika na zunanji svet.

in umetnika, ki zna ohraniti pristno otroško

Za zapise z risanjem, z ustvarjalno gesto radovednost, raziskovanje in uvide … Prav umetniki od nekdaj in tudi danes uporabljajo zato lahko govorimo o evoluciji risbe, človeške različne temeljnike – najpogosteje je to papir izraznosti in ustvarjalnosti.

(listi, skicirke, knjige) ali čisto navadni zapisi/

zarisi na drugih podlagah, fotografijah, kolažih,

4

BITI ŽIV/ MISEL–GIB–ČRTA

In zakaj prav Živa risba? Beseda biti živ pomeni in telesnost, ju občutijo v prostoru in ujamejo živeti tukaj in zdaj, pomeni misliti, se gibati, živeti. v trodimenzionalni ali dvodimenzionalni obliki, Pomeni ustvarjati, graditi in puščati sledi za pridajo še zavedanje t. i. četrte dimenzije, časa.

prihodnje rodove. Potegniti črto pomeni narediti Pri tem ustvarjajo gibanje navzven in navznoter, znak (pika je začetek, osnova), pri tem grafizem ki je na prvi pogled dejanje v smislu opazovanja pomeni tako sled misli kot gibanja v smislu ritma in teles in načina, kako funkcionirajo v prostorih in se oblik (na dvodimenzionalni podlagi, v 3D obliki ali v izrazijo v nevidnih medprostorjih.

obliki gibljivih slik, animacije); gib in ritem oživljata Pomen prvinskosti risbe je v zapisu misli skozi materijo skozi črto – risbo. Gibanje je temeljni osnovno gesto, ki je gib. Ta vodi ustvarjalce pogoj obstoja: vrtijo se nevroni in elektroni, planeti, različnih strok, zlasti v likovni umetnosti. Celo več, vsa živa bitja se gibljemo na zemlji, od naših teles pomeni »arhaično« ustvarjalno dejanje človeka: do gibanja listov v vetru … Gibe opazujemo in plesti, tkati, prepletati niti, narediti znak; etimološko fascinirajo nas. Gibi so mehki, mirni, sunkoviti, sta besedi tkanje in tekst (latinsko textum pomeni nagonski in notranji … Gibi so neskončni, hkrati pa tkati) res blizu.5 Prepletati niti ali črte, narisati se ob njih zavemo minljivosti trenutka. »V vsakem znake za besede, pomeni tudi ujeti zvok in njegove od nas se skriva gibalec/plesalec, večinoma zaprt pomene. Tudi arhitektura je udejanjena misel in v telesu, ki ga obvladujejo um, družbene norme, njen smisel je v notranjosti, v praznini prostora, pričakovanja, osebne vrednote lastnika telesa,« namenjenega bivanju, njen obris je tako začetno je zapisala plesalka Sonja Kerin Krek, ko nas dejanje, izraženo kot risba. Arhitekt razmišlja, je povabila k »osvoboditvi« našega notranjega preverja, raziskuje, analizira, se šali z risbo v gibalca, da bi lahko sledili gibom, npr. tistim, ki so neštetih variacijah, ko išče oporo za ustvarjalno ujeti tudi v kiparskih stvaritvah. Pravi, da upodobitev arhitekturno odločitev, pravijo v študiji Intimni svet gibanja omogoča hipni, neskončni gib, ki se ohrani risb Edvarda Ravnikarja (1907–1993).6 Na naši stoletja in hkrati opozarja na minljivost in vrednost razstavi, ki smo jo samo začinili z nekaj dodatki trenutka, v katerem je nastal. Pred gledalca arhitektov, smo zarisu risb Zmaga Jeraja (1937–

pa postavlja neskončno možnost interpretacije 2015) iz serije Risbe kar tako pridali še posebno upodobljenega giba.4 Umetniki udejanjajo obliko prostorsko razmišljanje arhitekta Branka Kocmuta 5

(1921–2006), ki je vedno znal začutiti prostor fašisti ustrelili v Gramozni jami. Zanj je bila značilna mesta Maribor. Zaznal je njegovo preteklost in satira, ki je v likovnem jeziku postala še ostrejša, jasnovidno zrl v prihodnost, kot je to v risbah, družbeno kritična. Z njegovo žrtvijo v totalitarnem ob realizacijah skulptur in njihovih umestitvah v režimu je postala v nebo vpijoča in večna. V času, prostor, razmišljal in udejanjal kipar Slavko Tihec ki ga živimo, ko je na tleh Evrope vojna in po (1928–1993) ter pri tem enakovredno poudaril svetu spet jezdijo štirje apokaliptični jezdeci, bi se telo, gibanje in grafizme/risbo.

morali zamisliti, kaj nam sporočajo umetniki. Tudi

Med posebne »animatorje« na razstavi, med takšne satire na razstavi ne manjka. Gre za moč vsemi drugimi misleci/risarji, ki na različne načine prepleta jezika in podobe, za tisto živo sporočanje predstavljajo živo risbo, sodi Ciril Horjak, ki z skozi intimni svet umetnikov, ki človeku pomaga risbo vsak teden angažirano nagovarja tisoče preživeti. Ugledati stanje duha v družbi ob bralcev/gledalcev sobotne priloge časopisa pozivih umetnikov k človečnosti nas oplemeniti.

VEČER. Njegov veliki predhodnik Remigij Bratož Opominjajo nas, naj se zavemo napak človeštva, (1904–1977), karikaturist tednika 7D, je bil po kar je prvi korak, da naredimo svet boljši.

poklicu glasbenik, violinist; kot slikar pa samouk,

a z izjemnim posluhom za likovno umetnost

in psihološko karakterizacijo zlasti umetnikov,

šahistov in politikov. Slikarju Antonu Repniku

(1935–2020), ki je bil prav tako samouk, je risanje

pomenilo življenje. Na tisoče risb je ustvaril in tudi

vsaka njegova slika je bila v osnovi risba; celo

njegovo življenje je nastajal njegov »življenjeris«.

Umetnik Miro Hajnc (1955–2005) pa je v zadnjem

obdobju življenja manično risal risbe velikih

formatov; življenje je sklenil skupaj s svojim Opus

Alchymicum.

Letos je 80-letnica smrti Hinka Smrekarja (1883–

1942), mojstra ilustracije in karikature, ki so ga 6

DLUM 2022: ŽIVA RISBA

Ves svet je linija, pravi umetnik Ciril Horjak, ki Ko smo se odločali za naš projekt ŽIVA RISBA živi zgovorno in pomenljivo risbo; ostro in jasno v okviru selekcionirane razstave DLUM 2022, konturo, ki zaobjema vse. Risba je gibanje. V seveda nismo spregledali teh pomembnih tem smislu smo se pogovarjali z umetniki, ki so razstav, nismo pa jim zgolj sledili. Naša Živa risba tako tudi sami razmišljali, ko smo jih nagovarjali, je bila osnovana drugače: najprej RAZSTAVA, naj sodelujejo pri projektu razstave DLUM 2022: na kateri smo z izborom del pokazali načine in Živa risba.

možnosti izražanja skozi risbo, vendar zgolj kot

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov uvod in nagovor umetnikov različnih generacij. V

(ZDSLU), ki povezuje tudi Društvo likovnih tem delu smo predstavili dela umetnikov v smislu umetnikov Maribor (DLUM), je zlasti od leta 2000 prikaza raznovrstnosti izraza s potezo, risbo, na letnih pregledih in tudi pozneje na posameznih in sicer od tiste osnovne risbe, spontanega, predstavitvah svojih članov namenjala risbi a pomenljivega početja, ki je dano človeku, v posebno pozornost. Leta 2009 pa sta obsežni najbolj pristni in elementarni obliki pa otrokom in razstavi v Ljubljani še posebej opozorili na pomen umetnikom. Potem se izlušči risba kot avtonomni risbe in poudarili njeno avtonomnost kot medija slikarski medij in se nemalokrat zlije s slikarskim ter pomembno vlogo v opusu vsakega umetnika. načinom, na naši razstavi kot drobni barvni V Narodni in Mestni galeriji v Ljubljani so na dodatki v smislu, da je risba misel, pri barvah razstavah Risba na Slovenskem I (1870–1950)7 pa je bolj poudarjeno čustvo. Zato oba likovna in Risba na Slovenskem II (1940–2009)8 opravili elementa na razstavi ne nastopata enakovredno, temeljno nalogo. Pred tem so se slovenski prevladuje črno-bela risba; trideset umetnic in umetniki vključevali tudi v selekcionirane razstave umetnikov različnih generacij in poetik kaže risbe v takratni skupni državi Jugoslaviji (npr. reprezentativne vzorce risbe skupaj z osebnimi v Zagrebu in na Reki), kakor tudi v tujini. Leta poetikami.

2011 so v Mestni galeriji (Muzej in galerije mesta Nadalje je svoje videnje risbe in lastne Ljubljane) pripravili še eno temeljno razstavo ustvarjalne vzgibe skozi ta medij pokazalo še Risba v stripu na Slovenskem.9 Številne osebne šestinšestdeset članov DLUM-a, ki so skupaj razstave umetnikov in umetnic, kjer je bila risba ustvarili eksponat – KNJIGO RISB. Slikarji, poudarjena kot vodilna misel, pa se bile tudi dokaj kiparji, fotografi, oblikovalci, animatorji – vsi člani pogoste.

Društva likovnih umetnikov Maribora – so tako 7

OPOMBE IN LITERATURA

naredili knjigo umetnikov, ki je v vseh pogledih 1 Leonardo da Vinci, Traktat o slikarstvu. (Ljubljana, Studio izvirna in posebna. Njihove žive risbe so nastajale Humanitatis, 2005), str. 126.

septembra in oktobra 2022. Ob razstavi knjige v 2 Jernej Kožar, Risba, katalog razstave. (Slovenj Gradec, galeriji DLUM-a pa smo ji kot pendant postavili še Koroška galerija likovnih umetnosti 2002/2003).

3

drugo, prazno knjigo, poimenovali smo jo KNJIGA Henri Matisse, Mit der Schere zeichnen, Meisterwerke der letzten Jahre, za izdajatelje Olivier Berggruen in Max RISB OBISKOVALCEV. Ta nagovarja vse druge, Hollein, Prestel Verlag, (München, Berlin, London, New risarje in zapisovalce, ki jim je misel/risba blizu. York, 2002).

Neposredno na razstavi (od 21. oktobra do 19. 4 Sonja Kerin Krek in Milena Zlatar, Gib v kiparstvu, novembra 2022) so oz. bodo izrisali/izpisali 15. slovenska kiparska razstava. (Ljubljana, Zavod za misli in vtise v smislu VSI SMO RISARJI; to je kiparstvo, 2011).

5

eksponat v nastajanju. TRETJA KNJIGA pa bo v Svetlana Slapšak, Volna in telo. (Ljubljana, Beletrina), str.

44.

nadaljevanju počakala še na druge risarje, ki niso 6 Mala monografija: Intimni svet risb Edvarda Ravnikarja obiskali razstave, bi pa želeli zapisati/zarisati in v Outsider, št. 28, zima 2021, letnik 7, ur. Matevž Granda, z lastnim rokopisom udejanjiti prostor in čas ter str. 9.

ga v trenutku tudi zaustaviti. Vse tri knjige skupaj 7 Več avtorjev, Risba na Slovenskem I., 1970-1950, katalog obetajo zanimivo »branje« in preučevanje.

razstave, ur. Andrej Smrekar. (Ljubljana, Narodna galerija, 2009).

8

Živa risba se torej nadaljuje, živi, tako kot na Več avtorjev, Risba na Slovenskem II., 1970-1950, katalog razstave, Aleksander Bassin in Črtomir Frelih;, (Ljubljana, stenah hiš in zidov Maribora živijo številne risbe, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, 2009).

grafiti (ne)znanih avtorjev, med najbolj opaznimi 9 Več avtorjev, Risba v stripu na Slovenskem, katalog tisti iz serije umetnice Petre Varl, ki z risbo razstave, ur. Sarival Sosič in Alenka Trebušak. (Ljubljana, poljuba mehčajo pusto steno (na dvorišču Pravne Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, 2011).

fakultete v Mariboru); so živ in pomenljiv dotik 10 Milena Zlatar, Dotik risbe, katalog razstave. (Slovenj umetnikov in vseh drugih risarjev v prostoru.10

Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, 2013).

Galerija DLUM-a pa že dalj časa s projektom

SA:UD ŽIVO DELO in tako tudi s tokratno

razstavo na stežaj odpira vrata in povezuje živo

ustvarjalnost umetnikov z obiskovalci.

8

Milena Zlatar



Avtorji, predstavljeni na razstavi v Galeriji DLUM:

BEZJAK Saša, BRATOŽ Remigij,

BREZOČNIK Stojan, BRIŠNIK REMEC

Ida, BRUMEN ČOP Andrej, CERJAN

Drago, CIZL Nenad, ERIČ Milan,

GOLIJA Bojan, HAJNC Miro, HORJAK

Ciril, JERAJ Zmago, JUHART BRGLEZ

Natalija, KLENOVŠEK MUSIL Manica,

KOCMUT Branko, KOKANOVIĆ Zdravko

Koki, KOSI Janja, KOZAR Jasna,

KRAŠNA Anka, MARFLAK Štefan,

POGAČAR Vojko, POKLUKAR Polona,

REPNIK Anton, ROJNIK Marjana Naca,

STRAMEC Lucija, STRNAD Mira, ŠUC

Simona, TIHEC Slavko, TRSTENJAK

Ante, ZORKO Vlasta.

9





BEZJAK Saša

Diplomirala je iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (1999, prof. D. Golija), nato iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (2001, prof. M. Krašovec, N.

(1971, Maribor)

Zgonik) in končala še magistrski študij kiparstva (2009, prof. L.

Vodopivec). Je samozaposlena v kulturi, deluje tudi kot mentorica v likovnih šolah in tečajih. Ukvarja se s slikarstvom, z risbo, grafiko, s kiparstvom, fotografijo, z videom in s performansom, ilustrirala je več knjig. Živi v Gornji Radgoni.

SAŠA BEZJAK, On in živalca, 2022, stenska risba s sprejem, 170 × 620 cm 10





BRATOŽ Remigij

V Mariboru je živel od leta 1920, po poklicu je bil violinist, v slikarstvu samouk. Od leta 1941 je bil angažiran v orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. S karikaturo se je (1904, Pulj—1977, Maribor)

predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Leta 1966

je prejel nagrado na 3. Mednarodnem festivalu karikature v Montrealu. Umrl je leta 1977 v Mariboru.

REMIGIJ BRATOŽ (1904-1977), Pandur,

REMIGIJ BRATOŽ (1904-1977), G. Klipšteter, Kolporter

Golija, 1965/1975, mešana tehnika, lepljenka,

»Večera«, F. Šrimpf, 1974 in drugi, mešana tehnika,

30 × 60 cm (brez okvirja)

lepljenka, (2 ×) 30 × 78 cm

11





BREZOČNIK Stojan Študij likovne pedagogike je dokončal na Pedagoški akademiji (1979). Med študijem se je začel ustvarjalno spogledovati z grafiko, skozi katero se poleg risbe večinoma izraža. Kratek čas (1954, Slovenj Gradec)

je služboval na OŠ Dravograd, nato se je preselil na Ravne na Koroškem in si uredil atelje, do upokojitve je poučeval na šolah v Črni in v Mežici.

STOJAN BREZOČNIK, iz cikla JAZZ, 2022, kolorirana risba, (4 ×) 100 × 70 cm (z okvirjem) 12





BRIŠNIK REMEC Ida Diplomirala je iz slikarstva (1964, prof. G. Stupica) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zaposlila se je kot likovna pedagoginja, od leta 1975 do upokojitve je delovala kot (1941, Maribor)

svobodna umetnica in ob tem poučevala na Delavski univerzi ter se posvečala javnim naročilom. Ukvarja se s slikarstvom, tudi stenskim in na steklo, vse skozi se pa posveča risbi. Živi in ustvarja v Mariboru.

IDA BRIŠNIK REMEC, Rastlina 1, 2,

IDA BRIŠNIK REMEC, Suličarka 1, 4,

2022, barvni svinčniki na papirju, (2 ×) 50 × 35 cm

2022, barvni svinčniki na papirju, (2 ×) 42 × 29,5 cm 13





BRUMEN ČOP Andrej Diplomiral je na ALU v Ljubljani (prof. M. Krašovec, 1993) in zaključil slikarsko specialko (1995). Od leta 2009 predava risbo in slikarstvo na Pedagoški fakulteti (1967, Maribor)

v Ljubljani, kjer tudi vodi Galerijo Pedagoške fakultete.

Ukvarja se s slikarstvom in z ilustracijo. Živi in ustvarja v Ljubljani.

ANDREJ BRUMEN ČOP, Bor, 2000,

ANDREJ BRUMEN ČOP, Lonec vrele vode,

tuš na papirju, 82 × 42 cm (z okvirjem)

2000, tuš na papirju, 73 × 63 cm (z okvirjem)

14





CERJAN Drago

Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani (1997), od leta 2000 deluje kot samostojni projektant in je eden od partnerjev zasebnega biroja D plus, studio za arhitekturo in oblikovanje.

(1964, Maribor)

Veliko pa tudi riše »kar tako« na potovanjih ali ob jutranji kavi.

DRAGO CERJAN, Skodelica kave, 2017, dnevniška skicirka s svinčniki, tušem ter madežem kave na papirju, 15 × 15 × 5 cm 15





CIZL Nenad

Diplomiral je na ALUO v Ljubljani. Več kot 20 let deluje na področju vizualnih komunikacij. Svojo pot je začel v mariborski agenciji Mediamix. Kasneje je bil umetniški direktor na agenciji (1980, Maribor)

Pristop. Od leta 2011 ima v Mariboru svoj oblikovalski in ilustratorski studio. Za svoja dela je prejel vrsto mednarodnih nagrad. Živi in ustvarja v Mariboru.

NENAD CIZL, »The Illusion«, 2022, svinčnik na papirju, 42 × 59 cm (brez okvirja) 16





ERIČ Milan

Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani (1979) in zaključil tudi slikarsko specialko (1982, prof.

J. Bernik). Od leta 2001 je redni profesor oblikovanja vizualnih (1956, Slovenj Gradec)

komunikacij na ljubljanski akademiji. Primarno se ukvarja z animiranim filmom in ilustracijo. Leta 1999 je prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 2019 Jakopičevo nagrado. Živi in ustvarja v Ljubljani.

MILAN ERIČ, Rebus, 2012, svinčnik na papirju, 210 × 210 cm 17





GOLIJA Bojan

Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1954), nato opravil še grafično specialko (1956, prof. B. Jakac). Leta 1960 se je zaposlil kot učitelj risanja (1932, Maribor—2014, Lenart)

na Osnovni šoli v Kamnici pri Mariboru, nato na Mariborskem učiteljišču in na Pedagoški gimnaziji. Bil je med prvimi profesorji na Pedagoški akademiji, kasneje Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Njegov ustvarjalni opus je temeljil na grafiki.

BOJAN GOLIJA (1932-2014), Lastna podoba, ok. 1999,

flomaster na papirju, 69,5 × 49,5 cm (brez okvirja)

18





HAJNC Miro

Leta 1977 je diplomiral na likovni smeri Pedagoške fakultete v Mariboru. Imel je status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, videom (1955, Zgornja Vižinga—2005, Radlje ob Dravi)

in fotografijo. Živel je in ustvarjal v Radljah ob Dravi. Njegova dela hrani Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec.

MIRO HAJNC (1955—2005), Voda I., 2002, iz cikla Opus

Alchymicum, grafitnik na papirju, 293 × 150 cm,

last KGLU Slovenj Gradec

19





HORJAK Ciril

Poznan tudi pod umetniškim imenom Dr. Horowitz, diplomiral je iz slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Deluje na širokem polju ustvarjanja z risbo. Je avtor ilustracij, (1975, Slovenj Gradec)

karikatur in stripov ter animacij. Med drugim je od leta 2007

za tedensko prilogo V soboto časopisa Večer ustvaril že več kot tisoč likovnih podob.

CIRIL HORJAK, Karikature za Večerovo sobotno prilogo,

2022, transparent na fasadi Galerije DLUM, 322 × 99 cm

20





JERAJ Zmago

Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in ga nadaljeval na likovni akademiji v Beogradu, kjer je diplomiral (1960, prof. Z. Petrović). Opravil je tudi slikarsko (1937, Ljubljana—2015, Ptuj)

specialko na ALU v Ljubljani (1976, prof. G. Stupica). Od leta 1996 je bil profesor ALU v Ljubljani. V njegovem obširnem opusu so dela najrazličnejših zvrsti, od slikarskih del, risb, grafik do fotografije. Leta 2009 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

ZMAGO JERAJ, (1937—2015), iz cikla »Risbe kar tako III«, ok.

1983, tuš in barv. svinčnik na papirju, 30 × 40 cm, last UGM

21





JUHART BRGLEZ Natalija

(1992, Ptuj)

Magistrski študij Likovne pedagogike je zaključila na Univerzi v Mariboru (2018, prof. dr. J. Balažic, A. Červek), nato še magistrski študij grafike na ALUO v Ljubljani (2019, prof. mag.

B. Suhy). Živi in ustvarja v Mariboru.

NATALIJA BERGLEZ JUHART, Čez mostove, 2022,

NATALIJA BERGLEZ JUHART, Na tržnico, 2022,

flomaster in svinčnik na papirju, 100 × 70 cm

flomaster in svinčnik na papirju, 100 × 70 cm

22





KLENOVŠEK MUSIL Manica

(1974, Ptuj)

Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Poleg arhitekturnega načrtovanja se večinoma posveča tekstilni ilustraciji in pisanju za otroke. Je avtorica več kot desetih slikanic izdanih v slovenščini, mnoge med njimi so prevedene v več svetovnih jezikov. Po eni od njih je bila leta 2016 v Lutkovnem gledališču Maribor uprizorjena lutkovna predstava.

MANICA KLENOVŠEK MUSIL, Podgana Karla,

2022, tekstilna ilustracija, (3×) 30 × 60 cm

23





KOCMUT Branko

Študij arhitekture je zaključil na Tehniški visoki šoli v Ljubljani, nato je bil do leta 1954 na isti ustanovi asistent prof. Edvarda Ravnikarja, po vrnitvi v Maribor je bil do upokojitve 1981 eden (1921, Maribor—2006, Maribor)

od vodilnih arhitektov v biroju Komunaprojekt. Za svoje delo na področju arhitekture in urbanizma je leta 1977 prejel (skupaj z bratom Ivanom) Prešernovo nagrado.

BRANKO KOCMUT (1921-2006), Načrt za prenovo SNG Maribor,

BRANKO KOCMUT (1921-2006), Načrt za notranjo

1975, arh. risba na skicirnem papirju, 70 × 70 cm

opremo stanovanja, ok. 1970, risba na papir, 52 × 48,5 cm 24





KOKANOVIĆ Zdravko – Koki

(1959, Crnjelovo Gornje, BIH)

Študij likovne vzgoje je zaključil na Pedagoški akademiji (1982) in kasneje diplomiral še na Pedagoški fakulteti (1993), oboje v Mariboru. Umetniško se izraža na več področjih; v slikarstvu, skulpturi, fotografiji in poeziji. Živi in ustvarja v Mariboru.

ZDRAVKO KOKANOVIĆ, Sožitje, 2022, akvareli na papir, (1 ×) 32 × 22,5 cm, (3×) 22,5 × 16 cm 25





KOSI Janja

Diplomirala (2016) in magistrirala (2020) je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Del študija je preživela na izmenjavi na Hochschule für Grafik und (1994, Maribor)

Buchkunst v Leipzigu. Deluje kot samostojna ustvarjalka. Živi in ustvarja v Ljubljani.

JANJA KOSI, Predlog za serviranje, 2018—2021: 11 razglednic Prejmi lepe pozdrave + 3 videi: Blue Yellow Building, 0:58/ ZIN, reciklirana nakupovalna torba, 0:28 / LJUBLJANA, navodila kako sestaviti Ljubljansko Ikeo, 0:9, 80 × 45 cm (kompozicija na steni) 26





KOZAR Jasna

Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo (prof. G. Stupica, J. Brumen) in opravila specialko (1977, prof. J. Ciuha). Podiplomski študij je nadaljevala na (1952, Murska Sobota)

Institutu za design v Ahmedabadu v Indiji. Ima status samostojne kulturne delavke in je članica DLUM. Živi in ustvarja v Mariboru.

JASNA KOZAR, Facebook podobe, 2020-2022, flomastri, barvni svinčniki na papirju, 66 × 130 cm (kompozicija risb različnih velikosti) 27





KRAŠNA Anka

Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 (prof. G. Stupica, F. Kokalj) in opravila specialko (1979, (1950, Maribor)

prof. J. Ciuha, M. Tršar). Je redna profesorica za slikarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Živi in ustvarja v Miklavžu pri Mariboru.

ANKA KRAŠNA, Za ogrado, 2022, mešana tehnika na papirju,

190 × 80 cm

28





MARFLAK Štefan

Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1972, prof. G. Gnamuš), absolviral je tudi iz scenografije (prof. M. Hočevar) in kostumografije (prof. A.

(1952, Črna na Koroškem)

Bartl). Zaposlen je bil v ateljejih več slovenskih gledališčih in sodeloval pri številnih neodvisnih projektih. Ukvarja se tudi s poezijo in živi na Ravnah na Koroškem.

ŠTEFAN MARFLAK, Miri (knjiga umetnika), 2012, mešana tehnika, kolaž, , 45 × 45 × 10 cm 29





POGAČAR Vojko

Diplomiral leta 1973 na ALU v Ljubljani. Pol aktivne dobe je bil v svobodnem poklicu kot slikar, grafik, industrijski oblikovalec, nato je bil vodja Laboratorija za inženirsko (1950, Krško)

oblikovanje izdelkov ter predavatelj na Univerzi v Mariboru (UM-FS), na štud. programu Inženirsko oblikovanje izdelkov ter na UM-FGPA na Arhitekturi. Živi in ustvarja v Mariboru.

VOJKO POGAČAR, Čelo, ok. 2010,

risba v železu, 136 × 93 × 90 cm

30





POKLUKAR Polona Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovna umetnost (2004) in zaključila študij ilustracije ter grafike na Akademiji za umetnost, arhitekturo in dizajn v Pragi (2001).

(1975, Ljubljana)

Ustvarja na področju produktnega dizajna in scenskega oblikovanja ter ilustracije in prostorske instalacije. Pod blagovno znamko Polona Poklukar oblikuje nakit, klobuke, svetila. Živi in ustvarja v Mariboru.

POLONA POKLUKAR, Skicirke za kostumografijo, 2022, tuš na papirju, (2 ×) 29 × 20 cm 31





REPNIK Anton

Odraščal je v težkih socialnih razmerah in se izučil za čevljarja.

Delal je na gradbišču hidroelektrarne Vuzenica, od leta 1953

(1935, Sv. Vid pri Vuzenici—2020, Muta)

dalje pa v Tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti. Tu si je ustvaril atelje in pozneje tudi galerijo. Prve mentorske na-potke je dobil od akademskega slikarja Karla Pečka. Razstavljal je doma in v tujini, na razstavah t. i. naivne umetnosti. Štejemo ga za najbolj prepoznavnega slikarja tega sloga v Sloveniji.

ANTON REPNIK (1935—2020), Življenjeris,

2003, risbe s tušem, (4 ×) 42 × 30 cm

32





ROJNIK Marjana - Naca

(1951, Ljubljana)

Študirala je kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. S. Tihec). Iz Ljubljane se je preselila v Slovenj Gradec in imela status samostojne kulturne ustvarjalke, poučevala je likovno vzgojo ter ustvarjalne delavnice za mlade.

Živi in ustvarja na Graški gori pri Slovenj Gradcu.

NACA ROJNIK, Vaje za glino, I., II., 1999,

žgana glina, (2 ×) 37 × 37 cm

33





STRAMEC Lucija

Diplomirala je iz slikarstva na ALU v Ljubljani (2004, prof. Z. Jeraj) in zaključila magisterij umetnosti na ALUO

(2016, prof. H. Gvardjančič). Leta 2009 je pridobila (1978, Slovenj Gradec)

pedagoško-andragoško izobrazbo na Pedagoški fakulteti v

Mariboru. Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v

Mariboru.

LUCIJA STRAMEC, Komplementarna kontemplacija 6, 7,

2021, tuš na papirju, (2 ×) 50 × 70 cm (brez okvirja)

34





STRNAD MirA

Diplomirala je iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2006). Po enem letu poučevanja v šoli se je odločila za oblikovanje oblačil. Leta 2009 je ustanovila blagovno znamko (1976, Maribor)

Miricota. V zadnjih letih kot samostojna kostumografinja sodeluje z gledališčema v Celju in na Ptuju ter z dijaškim gledališčem -

English Student Theatre na II. gimnaziji Maribor.

MIRA STRNAD, Skicirke za kostumografijo, ok. 2016, svinčniki na papirju, (2 ×) 40 × 29 cm, 30 × 19 cm 35





ŠUC Simona

Diplomirala je iz slikarstva na ALUO v Ljubljani (2000, prof.

G. Gnamušu, J. Muhovič). Občasno deluje tudi na področju organiziranja in vodenja likovno-teoretskih srečanj in likovnih (1972, Maribor)

tečajev za mladino in odrasle. Živi in ustvarja v Mariboru, kjer je tudi zaposlena v Umetnostni galeriji.

SIMONA ŠUC, Pokrajina slišanosti, 2022, akril, barvni svinčnik, flomaster, ročno izdelan papir, stena, 100 × 160 cm 36





TIHEC Slavko

Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1955, prof. B. Kalin). Od leta 1969 do smrti je poučeval na ALU v Ljubljani. V letih 1966 in 1980 je zastopal (1928, Maribor—1993, Ljubljana)

jugoslovansko kiparstvo na Beneškem bienalu, leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1973 Jakopičevo nagrado in desetletje za tem še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

SIMONA ŠUC, Pokrajina slišanosti, 2022, akril, barvni svinčnik, flomaster, ročno izdelan papir, stena, 100 × 160 cm SLAVKO TIHEC (1928—1993), Skice, ok. 1966, tuš in flomaster na papirju, (4 ×) 30 × 20 cm, Zbirka UGM 37





TRSTENJAK Ante

Študiral je na oddelku za umetno obrt na Srednji tehnični šoli v Gradcu, na šoli za umetno obrt na Dunaju, na višji šoli za umetnost v Zagrebu in končno diplomiral na likovni akademiji v (1894 Slamnjak pri Ljutomeru—1970, Maribor)

Pragi. Izpopolnjeval se je še v Parizu in potoval po Italiji. Od leta 1933 do 1950 je živel v Pragi, nato v Mariboru.

ANTE TRSTENJAK (1894—1970), Skicirka z narodnimi nošami, ok. 1930, barvni svinčniki, 14 × 9 cm, last Primož Premzl 38





ZORKO Vlasta

Diplomirala je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, smer kiparstvo (1959, prof. Z. Kalin). Postala je članica DSLU, pododbor Maribor. Od leta 1959 je poučevala na OŠ

(1934, Maribor)

Angela Besednjaka, na II. gimnaziji in na Pedagoški akademiji.

Od leta 1972 deluje kot samostojna umetnica. Udeležila se je več mednarodnih simpozijev. Samostojno in v skupini je razstavljala doma in v tujini. Živi in ustvarja v Mariboru.



VLASTA ZORKO, Skice za figurine in druge kipe, svinčnik na papirju, (2×) 30 × 20 cm, 40 × 29 cm 39





Knjiga

Predstavitev



Knjiga

risb

reprodukcij iz

knjige risb

KNJIGA RISB, 2022, mešana tehnika na papirju, 33 × 37 × 4 cm 40

KNJIGA RISB,

DRUŠTVA LIKOVNIH

UMETNIKOV MARIBOR

Kolegici, umetnostni zgodovinarki, Mojca Štuhec in Milena likovnih podob, med katerimi ni mogoče potegniti vsebinske Zlatar, sva dobili priložnost, da v novembru 2022 v Galeriji vzporednice, je estetsko povezanih med bele platnice.

DLUM realizirava razstavo ŽIVA RISBA. Odločili sva se za Po pričakovanju je večina listov izdelana kot zaključena avtorski izbor umetnikov, ki bodo predstavili medij v zelo umetnina in ne le kot zaris, zapis, zabeležka ali osnutek.

omejenem prostoru galerije. S tem sva se težko sprijaznili. Prelistavanje nam omogoča sprehod od abstraktnih motivov, Misel na to, da bi predstavili avtorsko risbo vseh članov, preko figuralnih kompozicij in zgovornih avtoportretov ni in ni dala miru. Kot rešitev se nama je porodila ideja o ter sanjskih pokrajin do urbanih prostorov izrisanih po soustvarjanju skupne umetnine v obliki knjige risb.

spominu. V manjšem številu kompozicij je vključeno tudi Ob pozivu k skupinski ustvarjalnosti sva se zavedali, da bo besedilo. Zasledimo ga kot del teoretske razlage o likovni težko povezati vse »dlumovce« in njihove različne izrazne perspektivi pri Marjanu Drevu in še v nekaj primerih, kjer poetike. A izhajali sva iz prepričanja, da je prav risba vsem so umetniki misel sočasno prevajali na papir skozi likovno skupna. Tudi tistim, ki jim namesto risala ali čopiča za formo in besedo.

vizualizacijo svojih misli in idej kot vmesnik služi drugo S tehnične plati prevladujejo v knjigi risbe z grafitom, orodje (glina, les, kovina, fotoaparat, računalnik …). Želeli manj jih je narejenih z več barvnimi svinčniki. Sledi sva preprosto pri ustvarjalcih spodbuditi le to, da posežejo priljubljena likovna zvrst ustvarjanja, akvarel na papirju.

po risalu in zabeležijo hipno doživetje, motiv ali prizor. Zaradi lahkotnosti in prosojnosti nanešene barve tovrstne Nisva jih omejevali z ničemer drugim kot z le enim kosom podobe prinašajo več liričnosti. Nasproten učinek na papirja in jim določili, do kdaj naj zaključijo.

gledalca puščajo »kolažne kompozicije« sestavljene iz Povezava umetnic in umetnikov v stanovsko združenje kot je najrazličnejših podob. Prav posebni sta v zbirki risbi z DLUM je pomembna, saj ga sestavljajo izjemno heterogene izrezljanim motivom. Tu so še podobe odtisnjene v klasični osebnosti, ki pa lahko kljub morebitnim nesoglasjem med grafični tehniki linoleja ali pa so natisnjene s pomočjo posameznimi velikimi individuumi različnih idej, ustvarijo računalnika.

skupni produkt visoke vrednosti prav zaradi ‘bogastva v K samemu pomenu Knjige risb članic in članov DLUM, ki različnostih’, kar je pomembno tudi za nas umetnostne se bo v naši regiji pa tudi širše enkrat zapisala v zgodovino zgodovinarje. S časovnim odmikom se namreč vedno kot posebna skupinska manifestacija ustvarjalnosti, sodi izkaže, da je to antagonistično delovanje, srž in spodbuda tudi izbira primerne naslovnice. Kakopak jo krasi risba, in ustvarjalnosti. Letošnja razstava članov ZDSLU – Modra sicer avtorja Zmaga Jeraja, umetnika in nekdanjega člana črta je bila že ena takšnih odličnih predstavitev, saj je društva, ki ga ni več med nami, vendar so njegove podobe obiskovanje ateljejev, na žalost, mnogim oteženo. Tako iz cikla »Risbe kar tako« še vedno žive. Ob branju izbrane lahko dobro oko zazna zanimivo avtorico oziroma avtorja risbe se nam namreč zazdi, da njena podoba simbolično tudi na manj »poenoteni« razstavi.

izrisuje ozemlje zgodovinsko utemeljenega vplivnega

Prav to se nam je »zgodilo« z nastankom knjige, ki je pred območja DLUM-a.

nami. Unikaten nabor šestinšestdesetih avtorsko izdelanih Mag. Mojca Štuhec41

Avtorji, vključeni v Knjigo risb:

ARTIČ Ernest, BERHTOLD Franc,

BEZJAK Saša, BRUMEN ČOP Andrej,

ČOBAL Bogdan, DREV Marjan, DUH

Matjaž, ERIČ Milan, FALK Lučka,

FARAZIN IPEK Aleksandra, FERJANIČ

Erna, GAJSER Irena, GOLIJA Darko,

GOLOB Rebeka, GRAJFONER Samuel,

GRANDOVEC Nataša, GRAUF Stojan,

GRUDEN Saška Aleksandra, HEDAYATI

BIJOL Azita, HERGOLD Peter, HOJNIK

Cvetka, ILAZI Senad, JUHART BRGLEZ

Natalija, JURIČ Jožef, KANTARDŽIĆ

Narcis, KETIŠ Milan, KOBAL Špela,

KOCMUT Maja, KOKANOVIĆ Zdravko,

KOS Matic, KOVAČ Zmago, KOZAR Jasna,

42

KOZJEK VARL Katja, KRAMBERGER

Albin, KRAŠNA Anka, KRIŽAN Blažka,

MAJER Katja, MARFLAK Štefan, MATIĆ

TRSTENJAK Slađana, MOM Drago,

PAJEK Samo, PAK Marko, PANDUR

Ludvik, PAVLIN HOUŠKA Milena, PETEK

Polona, POGAČAR Vojko, POPIČ Luka,

PRAH Zlatko, PRATNEKER Gregor,

REPNIK Janez, RIMELE Oto, ROJNIK

Marjana Naca, ROTMAN Janez, ROŽIČ

Zoran, SKRBINEK Andrej, STRAMEC

Lucija, STROPNIK ŠONC Urška, ŠEST

Viktor, ŠIVEC Maja, ŠPEGEL Stojan,

ŠUBIC Jože, ŠUC Simona, URAN Rudi,

URŠIČ Mira, VOGRIN Oto, ZORKO Vlasta. 43



ARTIČ Ernest

44



BERHTOLD Franc

45



BEZJAK Saša

46



BRUMEN ČOP Andrej

47



ČOBAL Bogdan

48



DREV Marjan

49



DUH Matjaž

50



ERIČ Milan

51



FALK Lučka

52



FARAZIN IPEK Aleksandra

53



FERJANIČ Erna

54



GAJSER Irena

55



GOLIJA Darko

56



GOLOB Rebeka

57



GRAJFONER Samuel

58



GRANDOVEC Nataša

59



GRAUF Stojan

60



GRUDEN Aleksandra Saška

61



HEDAYATI BIJOL Azita

62



HERGOLD Peter

63



HOJNIK Cvetka

64



ILAZI Senad

65



JUHART BRGLEZ Natalija

66



JURIČ Jožef

67



KANTARDŽIĆ Narcis

68



KETIŠ Milan

69



KOBAL Špela

70



KOCMUT Maja

71



KOKANOVIĆ Zdravko - Koki

72



KOS Matic

73



KOVAČ Zmago

74



KOZAR Jasna

75



KOZJEK VARL Katja

76



KRAMBERGER Albin

77



KRAŠNA Anka

78



KRIŽAN Blažka

79



MAJER Katja

80



MARFLAK Štefan

81



MATIĆ TRSTENJAK Slađana

82



MOM Drago

83



PAJEK Samo

84



PAK Marko

85



PANDUR Ludvik

86



PAVLIN HOUŠKA Milena

87



PETEK Polona

88



POGAČAR Vojko

89



POPIČ Luka

90



PRAH Zlatko

91



PRATNEKER Gregor

92



REPNIK Janez

93



RIMELE Oto

94



ROJNIK Marjana - Naca

95



ROTMAN Janez

96



ROŽIČ Zoran

97



SKRBINEK Andrej

98



STRAMEC Lucija

99



STROPNIK ŠONC Urška

100



ŠEST Viktor

101



ŠIVEC Maja

102



ŠPEGEL StojaN

103



ŠUBIC Jože

104



ŠUC Simona

105



URAN Rudi

106



URŠIČ Mira

107



VOGRIN Oto

108



ZORKO Vlasta

109





Kolofon

Naslov kataloga: Živa risba - razstava risb in Knjige risb v Galeriji DLUM

Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor

Založnik: DLUM, Maribor

Zanj: dr. h. c. Vojko Pogačar

Idejna zasnova: Mojca Štuhec, Milena Zlatar, Vojko Pogačar Avtorici besedil: Milena Zlatar, Mojca Štuhec

Lektorica: Lidija Koceli

Avtor risbe na naslovnici: Zmago Jeraj, iz cikla “Risbe kar tako II”, 1983, tuš, barv. svinčniki, papir, v Zbirki UGM.

Avtorji risb na razstavi: BEZJAK Saša, BRATOŽ Remigij, BREZOČNIK Stojan, BRIŠNIK REMEC Ida, BRUMEN ČOP Andrej, CERJAN Drago, CIZL Nenad, ERIČ Milan, GOLIJA Bojan, HAJNC Miro, HORJAK Ciril, JERAJ Zmago, JUHART BRGLEZ Natalija, KLENOVŠEK MUSIL Manica, KOCMUT Branko, KOKANOVIĆ Zdravko Koki, KOSI Janja, KOZAR Jasna, KRAŠNA Anka, MARFLAK Štefan, POGAČAR Vojko, POKLUKAR Polona, REPNIK Anton, ROJNIK Marjana Naca, STRAMEC Lucija, STRNAD Mira, ŠUC Simona, TIHEC

Slavko, TRSTENJAK Ante, ZORKO Vlasta.

Avtorji risb v Knjigi risb: ARTIČ Ernest, BERHTOLD Franc, BEZJAK Saša, BRUMEN ČOP Andrej, ČOBAL Bogdan, DREV Marjan, DUH Matjaž, ERIČ

Milan, FALK Lučka, FARAZIN IPEK Aleksandra, FERJANIČ Erna, GAJSER

Irena, GOLIJA Darko, GOLOB Rebeka, GRAJFONER Samuel, GRANDOVEC

Nataša, GRAUF Stojan, GRUDEN Saška Aleksandra, HEDAYATI BIJOL Azita, HERGOLD Peter, HOJNIK Cvetka, ILAZI Senad, JUHART BRGLEZ Natalija, JURIČ Jožef, KANTARDŽIĆ Narcis, KETIŠ Milan, KOBAL Špela, KOCMUT

Maja, KOKANOVIĆ Zdravko Koki, KOS Matic, KOVAČ Zmago, KOZAR Jasna, KOZJEK VARL Katja, KRAMBERGER Albin, KRAŠNA Anka, KRIŽAN Blažka, MAJER Katja, MARFLAK Štefan, MATIĆ TRSTENJAK Slađana, MOM Drago, PAJEK Samo, PAK Marko, PANDUR Ludvik, PAVLIN HOUŠKA Milena, PETEK

Polona, POGAČAR Vojko, POPIČ Luka, PRAH Zlatko, PRATNEKER Gregor, REPNIK Janez, RIMELE Oto, ROJNIK Marjana Naca, ROTMAN Janez, ROŽIČ

Zoran, SKRBINEK Andrej, STRAMEC Lucija, STROPNIK ŠONC Urška, ŠEST

Viktor, ŠIVEC Maja, ŠPEGEL Stojan, ŠUBIC Jože, ŠUC Simona, URAN Rudi, URŠIČ Mira, VOGRIN Oto, ZORKO Vlasta.

Sponzorji:

110





Avtor fotografij: Zdravko Kokanović (na strani 24, 25), Vojko Pogačar CIP - Kataložni zapis o publikaciji (ostale)

Univerzitetna knjižnica Maribor

Obdelava slikovnega gradiva, oblikovanje in tehnično urejanje kataloga: Vojko Pogačar

74(497.4)(083.824)(0.034.2)

Vsebinsko urejanje kataloga: Mojca Štuhec, Milena Zlatar, Vojko Pogačar, Marko Pak

ARTIČ, Ernest

Postavitev razstave: Mojca Štuhec, Milena Zlatar, Janez Rotman, Vojko Živa risba [Elektronski vir] : razstava risb in Knjige risb v Galeriji Pogačar, Zdravko Kokanovič in avtorji

DLUM, od 21.10. do 19.11.2022 / [avtorji risb v Knjigi risb Artič Ernest



... [et al.] ; avtorici besedil Milena Zlatar, Mojca Štuhec ; avtor fotografij Skeniranje risb, knjigovezna izdelava Knjige risb: Dravski tisk d.o.o.

Zdravko Kokanović (24, 25), Vojko Pogačar (ostale)]. - E-katalog. -

Maribor : DLUM, 2022

Način dostopa (URL): http://www.dlum.si

Način dostopa (URL): http://www.dlum.si

Razstava v galeriji DLUM,

Židovska ulica 10, Maribor

COBISS.SI-ID 127873283

Izid: Maribor, november 2022

111

Živa

risba