Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. S*- »2« Kranj, 24. decembra 1Q3T Izhaja vsak;) s /boto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtlemo 10 Din. Joža Vovk: Božično pismo Najprej se Ti seveda prav lepo zahvalim za vsa voščila. Tudi jaz se praznikov veselim, šel bom* za tri dni domov. Lepo bo. Spet se bomo sestali vsi v naši družini, to bo spet tisti redki dogodek, ko bomo vsi doma. Saj smo tako raztepeni po vsem svetu, za praznike bomo pa le skupaj. Praviš, da boš letos imel nove jaslice. Odkrito Ti povem, da se jaz prav tega tudi najbolj veselim. Kot otrok sem jih delal in zdaj, ko sem odrasel, imam s tem še več veselja. Pa polnočnica in tako naprej. In tista domačnost, ki je v drvižini za praznike, te-ga ni nikoli. Pa bom ostal kar pri božiču. Veš, tako se mi zdi, da stojimo vsi skupaj božiču samo ob strani. Da gledamo vse skupaj samo kakor teater, kjer kupiš vstopnico in potem gledaš. Jaslice, polnočnica, kadilo, petje v cerkvi, izložbe, božično •drevo voščila, prireditve in obiski, vse to se mi zdi, nam kar zabriše glavno misel in človek ne najde niti časa, da bi se malo zamislil, kaj je prav za prav božič. In potem, če še premisliš vse to naše življenje, vse to pehanje za kruhom, če gledaš po cesti te mrke in izpite obraze, to mrzlo vrvenje, pa pomisliš zraven na vso toploto praznikov, na velike skrivnosti, ki se jih spominjamo, na Boga, ki se je rodil, na srečo, ki Nocoj to noč . . . Povsod je zima in mraz. Luči po sobah tako mrzlo gore. Predolga so pota, pretrde ceste, še brat je prevečkrat le tujec pri nas. Hrupno se ustavljajo sive tovarne, kot da je nekaj v kolesje zašlo, v izložbah baha se zlato in srebro, o, hiše poglej, saj to so kasarne! Nekdo med reflektorje lučko prižiga, drobno in skromno nocoj — v sveto noč, iz kletve in joka molitev se dviga nocoj — v sveto noč ... Kaj — tudi k nam gre božična skrivnost, kaj — tudi pri nus naj se Kristus rodi? Naš Betlehem poln je — same tovarne, povsod trgovine so in magazini, garaže, skladišča še v kletni globini, lokali so polni in sobe za tujce oddane, pri nas ni prostora nocoj, brž vrata zaprite, ker mraz gre v sobanel O, božji izgnanec ... ! Za vse milijone nocoj se rodiš, za vse milijone težak je križ, ca vse milijone nocoj je sveta noč. za vse milijone... Mar res je utrpnilo v nas srce? Mar res nas prečudne luči slepe? Mar več ni za jaslice v kotu prostora in v srcih vsaj tihega, skromnega kota? Naj res nam bo tujec še — Bog? rom in z vso resnico vred samo teater in to nevernemu človeku mora biti. Po mojem mnenju pa, če bi kdo vse to premislil, bi moral verovati, bi moral čutiti nekaj več, kakor samo to zunanje, kar vsak dan vidimo in doživljamo, moral bi se poglobiti vase in vse to premisliti. In končno bi človek tudi o Bogu, ki ga danes ne pozna, sodil čistu drugače. Kako pa misliš, da si današnji človek predstavlja Boga? Verjemi mi, dobro poznam ljudi tudi s te strani. Ljudje mislijo, da je Bog kakor straz-lik, ki s palico čaka, da te bo zalotil in (e kaznoval. Pregrobo si predstavljamo Boga, zato pa pravijo, da drži s kapitalistom, da je buržuj, da je ne vem kaj. Ali si že slišal tako govorjenje o Bogu? Ze, kajne. No, pa premisli, da se je Bog rodil reven in zapuščen in da nihče izmed nas ni bil tako reven in ni bil toliko preganjan kakor on! In mi smo končno kako kazen tudi zaslužili, on je bil nedolžen in brez vsakega greha. Ali je zase trpel to uboštvo? Ne, za nas je trpel, za nas je prišel na svet, za nas je prelil svojo kri! Tega ne pomislijo ljudje, da je Bog ljubezen, jasna in očita ljubezen in zato ga tudi sami ne ljubijo, ker ga ne poznajo ali ga nočejo poznati. Vidiš, tole sem Ti hotel povedati. Saj sva o tem že govorila, pa sem se prav zdaj spomnil spet, ko mi pišeš, da si si omislil letos nove jaslice. In končno so to stvari, ki jih prav za prav človek vselej ve, a pomisli tako malokrat nanje. Vse kar je zunanjega, pa naj bo to v cerkvi, naj bo to zvonenje, naj bo božično drevo, naj bodo jaslice, naj bo običaj, naj bo domačnost v hiši, vse to nam mora biti sredstvo, ki nam bo po- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^=^^=^^^ magalo, da božiča ne bomo samo gledali Bi'"^l— kakor igre v dvorani, ampak da božič bila res lepa in lahka. In še nekaj bi živimo, da ga v svoji notranjosti doživ- bilo: Potem bi nam vera narekovala živ-Ijamo in ves smisel je prav v tem. Če 1 jen je in ne narobe, bi vsi tako božič praznovali, potem bi Te misli sem Ti hotel za praznike po-pač bil len, potem bi bili res vsi ena vedati in kdorkoli si, pred jaslicami, družina zbrana pred jaslicama, potem pred božjim Detetom sva brata, sprejmi bi čutili bližino božjo in naša vera bi jih kot moje božične darilo in voščilo. Gradbena živahnost v Kranju Po tolikih letih mrtvila v Kranju smo glavami: ne gre kakor bi moralo iti, na-opazili letošnje leto v Kranju močno ši tehniki in podjetniki naj se gredo razgibanost v gradbeni smeri. Na vseh učiti v Italijo in Bog ve kam še; vendar koncih mesta so vstajale nove stavbe, ki je jasno, da je na tako majhnem proso dovršene ali pa vsaj na pol, bodisi štoru težko zaposliti več delavstva in nam jo je prineslo božje Dete, pa se privatne ali javne. Kako je prišlo na- pospešiti delo. Seveda pa je treba pov-skoraj moraš vprašati: kje pa je božič? enkrat do tega predramljenja, je težko dariti, da domača podjetja res nimajo Kje pa je tista skrivnost? Kje pa je reči. Vzrok kriz v gospodarstvu je tudi sredstev za velike investicije strojev, Bog, ki je prišel na zemljo? Saj ni po- nedelavnost in z njo zmanjšan krogo- milijonsko delo v Sloveniji pa je zelo dobno, da smo odrešeni, saj ni nikjer tok denarja, kar je postalo jasno tudi redka prikazen. tiste sreče, ki jo je Bog prinesel, saj merodajnim finančnim krogom v državi. Velike težave je delal pri gradnji te-nikjer ni tistega miru in zadovoljstva? Prišlo je do milijardnega državnega po- ren, labora, ki razpada na zraku. Po-Jaz vsaj imam vselej ta vtis. kadar pri- sojila, od katerega bo dobil Kranj oko- trebni so bili ogromni podporni zidovi, dejo božični prazniki. Ali ni res, da je li 5 milijonov dinarjev za ureditev ki so razčlenjeni v stebre in zaključeni pri vseh slovesnostih in pri vsej domač- glavne dovozne žile, državne ceste od z oboki. Podporni zidovi so bili pred nosti vendar le silno malo res božične- Gašteja do savskega mostu. par dnevi zabetonirani in sedaj se že nega, vse ostane samo pri zunanjostih. V tem predelu je letos mrgolelo de- vrši izkop za brežine bregov, ki so na-vse je, kakor sem že rekel —. teater. lavcev, ki so v nekdanjem savskem bre- klonjene z enakomernim naklonom. No-To je prav za prav bridka ironija na gu, pod stražiško ravnino gradili novo va cesta bo popolnoma končana nekako vse skupaj, pa žal je prevečkrat res ta- cesto. In še danes, kljub najslabšemu do konca prihodnjega poletja, ko. Pa pojdi med ljudi, pa govori z nji- vremenu, delo ne stoji. Občudovanja Želeti bi bilo samo, da ne ostane samo mi. pa jih malo premišljuj in opazuj — vredna je vstrajnost podjetja, ki je, kar pri tem začetku ureditve državne ceste ali kdo misli na Bo*ra? Ali kdo ve. kaj povdarjamo, domače-kranjsko. Še bolj v Kranju, čakajo še veliki problemi: se pravi., da se je Bog učlovečil, da je pa moramo občudovati izdržljivost de- razširitev savskega mostu, Jelenov kladam neskončni Bog prišel na svet tako, lavstva, ki v najhujši brozgi, blatu in nec, ki danes še nimajo rešitve ne v teh-kakor se rodi otrok v bajti pri brjzpo- dežju razkopava breg in razvaža mate- nični in ne v finančni strani. Čas bi res selnern? Ali kdo na to pomisli? Ali kdo rial v nasip. Sezonski delavec je vesel, bil, da enkrat dobimo popolnoma realen pomisli, da se je Boer zanj rodil, da je da ima zaslužek do Božiča, ker ga še načrt za te modernizicije. drugače bo prav radi njega prišel na svet? Saj sva čakajo meseci brez denarja. Nasip se gorenjska cesta postala v Evropi sploš-ob priliki že govorila o tem in sam si pomika stalno proti savskemu mostu. S no znana: en kos najmoderneje urejen, rekel, da se Ti vse to čudno zdi, čeprav to preložitvijo bo izravnan zloerlasni ga- zopet malo razbite gramozne ceste, hu-ne dvomiš, da bi to ne bila resnica. Po štejski klanec, ravnina pred železniškim di klanci in zopet nekaj kilometrov tvojem je treba za tako umevanje boži- prehodom bo izrabljena in tako bo z na- mnnj trpežne asfaltne prevleke, fa imeti nekaj vere, tiste pristne, otro- sipom dosežen enakomeren vzpon do Napotimo se torej od ozkega sivskega Ske vere. ki se današnjemu Človeku upi- Gašteja. Najvažnejša pridobitev za so- mostu po Jelenovem klancu, ki je vča-ra. Sni je to res. Vere je treba, to se doben promet pa je nadvoz nad železni- sih po novem snegu z voziH popolnoma samo po sebi razume in prav zato, ker ško prorro. ki je edpn najlepših objek- zntrnan, v Kranj na Mestni trg. Pred nret vere nima. prav zato mu je pa tov v kranjski okolici. dobrim mesecem srno srečevali na ob-fcoži* z vsemi skrivnostmi, z vsem ča- V začetku del so ljudje zmajevali z činskih cestah težko lokomotivo. Parni Blagoslovljene [in pravega veselja polne božične praznike želita vsem naročnikom in prijateljem našega lista uredništvo in uprava cestni valjar je ustvarjal kranjsko asfaltno cestišče, ki je izključno kranjski patent. Občinska uprava je dala vse važnejše ceste posuti z zelenim porfijr-nim gramozom, ki je zelo trd in se hitr» ne obrabi. Za nekaj časa bo na občinskih cestah manj blata, dokler ne bo občinska uprava izvedla asfaltiranja svojih cest, kar ima v načrtu, vendar mora izvesti prej najnujnejša dela. Če bi se človek oziral dolgo okoli bi marsikaj opazili: telefonski in drogovi za elektriko stoje na ulicah, kanalizacija je pomanjkljiva, hodniki za pešce nemogoči itd. in se mora upravičeno vprašati, kaj neki so Kranjčani delali toliko let. Novo šolo grade letos, most preko Kokre tudi, kar je bilo aktualno že toliko časa. Po ovinku, mimo letos zgrajenega hotela Evropa, ki bo po svoji barvi i» višini v bodoče zaščitnik starega Kranja, pridemo do največje kranjske pridobitve: novega lesenega mostu preko Kokre na hu iansko stran. Če J?i vrenjf ne nagajalo bi v tem času lahko že *" vozom prešli preko Kokre, vendar st* sneg in dež delo stalno ovirala tak% da bo most popolnoma gotov šele če* mesec dni. V glavnem je most že dograjen, zunanji deli lokov so že položeni, predalčni nosilec s prečniki, na katere pridejo mostnice, je že nameščen. Preko cele konstrukcije je streha pokrita s salonitno opeko. Manjkajo samo še notranji deli lokov, mostnice in druga manjša dela. Zanimiv posel bo spuščanje skoro 30 metrov visokega odra, ki ga bodo postopoma spuščali v Kokro in les lovili pred Polakovim jezom. Ker je torej cela stavba pokrita, se bo del« nadaljevalo tudi v največjem snegu in bo most pripravljen za bodoče stavbne sezono, ki bo gotovo živahna na levem bregu Kokre, kjer je svet kakor nalašč za stavbne parcele. S tem mostom je omogočena razširitev središča Kranja, ki je vezan na tako ozek prostor, kajti 85 metrov dolg most ni nikaka razdalja, v par minutah bo mogoče priti do najvažnejših lokalov. Za drugo leto je v načrtu izmera in določitev trase banovinske ceste, ki bo vezala Čirčiče s Primskovim. Veliko osebnega in lažjega tovornega prometa do treh ton bo usmerjenega v Kranj preko tega mostu radi ovinkov in strmin sedanjih dovozov. Prometni vozel pred Staro pošto bo precej razbremenjen. Jasno je, da bo naselbina zlasti zaradi omenjene cestne zveze rastla in se razvijala, ker bodo podani vsi pogoji. Ta most je le kažipot razvoja novega Kranja. Javna poslopja, kakor sodišče in uradi okrajnega načelstva so tako starinski, da niso več primerni, ne v higienskem in ne v prestižnem oziru zahtevam novega časa. Idealni stavbni prostori za ta poslopja se nahajajo na hu-janski strani. Čas sam bo prinesel potrebo in zahtevo po normalnem mosta za vse tovore, kaiti danes ie težko zagovarjati nujnost takega objekta, ko je liif.F. i ravnin« še prazna. Gradbeni stroški mostu so z o žiro m no pridobitev zelo majhni, 300.000 dinarjev, je pa konstrukcija zelo ekonomična, nroipktirana od priznanega strokovnjaka. Lep pogled na most in ode* je oddaleč iz vlaka, ko vozi mimo divje os*"o zar"-" škodovalo. Ni pa samo politična akci in IS/ in ..D*»l«val-p nravice" taka. da zelo škoduje katoliški stvari, žal moramo ko^sta-1,1™ i i. dn so se iz kroir^v okroe JSZ in .,pe|nvskn pravice" širili hidi taki nazori, ki niso več v skladu s katoliškimi nabori. Vsem ie ravno znano, da ..Delavska pravica" dnlrro ni hotoln priobčiti pane-ževe socialne okrož.m^e O""dratresimo anno, da ni hotela dolgo ničesar pisati o njej, da so se krogi, ki so blizu JSZ in »Delavske pravice" izražali omalovažujoče o tej važni papeževi socialni okrožnici. Saj smo slišali v ivranju, kako je krščanski socialist govoril katoliškim delavcem, da je za »gospodarski marksizem", kar je proti smislu načel Qua-dragesimo anno. Neredko smo opazovali, da se krščansko delavstvo nekam odtujuje katoliški duhovščini in katoliško orientirani inteligenci. V našem okraju je neki emisar iz Ljubljane govoril kat. delavski mladini, naj ne vabi ne duhovnikov ne inteligentov v svojo sredo. Drugod smo zopet opazovali, kako se je duhovnik polagoma izrival iz delavske srede. Drugod duhovnikovega predavanja niso hoteli več imeti, češ, da preveč govori o papežu, kar bi odvračalo od JSZ druge člane... Z žalostjo smo opazovali, da se med delavstvo, ki je sodelovalo pri katoliških prosvetnih društvih, seje polagoma neko nezaupanje fdo katoliškega prosvetnega dela v naših prosvetnih organizacijah, pričel se je tu in tam razdor, svoj čas najboljši delavci v prosvetnih društvih, so naenkrat pod vplivom gotovih oseb iz Ljubljane, začutili »da so delavci zapostavljeni, da se v prosvetnih društvih ne goji dovolj delavske zavesti" itd., dasi so obstojala ravno dotična prosvetna društva iz o-gromne večine delavcev in se je v njih predvsem posvečalo delo delavskemu vprašanju ... Nastale so napetosti in čutili smo, da se del delavstva odtujuje katoliškemu prosvetnemu delu ... Vsi smo dobro vedeli, da je med kršč. socialisti mnogo dobrih, vernih katoli kov, ki so pač prišli v šolo gotovih zme-šanih glav, ki jih je okužil bacil marksizma. Upali smo, da se vse to popravi, da pride končno do nekdanje duhovne in načelne enotnosti katoliškega ljudstva. Vršilo se je že več poizkusov, da bi se dosegla edinost v katoliških vrstah. Toda gotovi krogi so znali preprečiti vse te napore. Končno je moralo priti, kar je prišlo: Ustanovila se je nova delavska strokovna organizacija v »Zvezi združenih delavcev". Mnogi smo upali, da bo nastop nove krščanske strokovne delavske organizacije privedel do spoznanja pri onih, ki so dobre volje in bo moralo priti do zedinjenja vseh dobro mislečih. Upali smo, da se razmere pri JSZ toliko spremene, da pri nas ne bo treba ustanavljati ZZD. Toda žal, smo se varali. V »Delavski pravici" se še vedno skoro nikdar ne napadajo marksisti, pač pa oni katoliški socialni delavci, ki niso simpatični JSZ. Na shodih JSZ se ne napadajo komunisti, pač oa katoliška delavska orgnizacija ZZD. »Delavska pravica" postaja vedno bolj strupena. Danes že blati vso dosedanjo vzgojo katoliškega slovenskega naroda, ki da ie bil — kakor piše ..Delavska pravica" z dne 18. novembra 1937, tako „zava ian in zapeljevan", da je poljubljal ..mnziljencem" — to je duhovnikom roke. Zdi se, da je to razdiralno delo, ki ga vrše gotovi krogi s takimi napadi prišlo tako daleč, da ne smemo več k temu molčati. Treba je. da se razmere kočno razčistijo Tako delovanje JSZ in tako pisanje »Delavske pravice" podira katoliško akcijo med slovenskim delavstvom, razbija katoliške vrste, ustvarja nezaupanje in razkroj. Na posledicah pač najboj trpi TSZ sama, ki je izgubila pri ogromni večini delavstva zaupanje in tudi mnogo dosedanjih članov. Mi dobro vemo, da ie kranjsko delavstvo, kar ga je v JSZ. verno in prenri-Čano, da dela in se žrtvine za dobro stvar. Žal nam je za one znača jne in požrtvovalne delavce v Krani" in okolici ki se v dobri veri bore za 1SZ. Mi sno|iw-remo n •»h idealizem, njih žrtve, n i tli dobro vol'o. Prepričani smo. da bomo s temi nrišli y pno vrsto in eno or^a^i^a-ciio. Toda d»nes so razmere med delavstvom že tako dogorele, da ne smemo v«č mirno slediti, kr, si> od dmnod razdira enot"ost katoliškega slov©n»V««ra liudstva. Ne moremo v«»č mir'"> gled«*i, ko se na tak način, kakor dela sedaj Fotografirat na dom pridem brez novinka cene. Garantiram, da bodo ravno tako lepe slike, kot slikane v ateljeju. Foto JUG, - Kranj JSZ in »Delavska pravica", delavstvo le odbija od katoliške skupnosti in terja v marksizem. Temu mora biti konec. Vsi katoliki moramo delovati na to, da se po besedah sv. očeta ustvari ona enotnost smeri in pa ona spojitev Ji, ki sta nujen predpogoj rodovitnosti vsega kulturnega in socialnega dela katolikov. Med nami mora zopet zavladati edinost duha, da bomo eno telo, ena duša, eno srce. Mislimo, da smo dovolj dokazali, da delovanje JSZ in »Delavske pravice", kakršno je, zelo škoduje enotni katoliški akciji in ker ne vidimo nobenih znakov izboljšanja v tem oziru, je pač nastopil čas, ko bo treba izvajati posledice... Kdor podira enotnost katoliške kulturne in socialne akcije, s tem zavedni katoliki ne moremo več sodelovati. Med slovenskimi katoliki vseh stanov mora zavladati enotnost smeri in spojitev sil v obrambo katoliške kulture slovenskega naroda. „KavaIirskemu" dopisniku v - poukt Nedeljsko »Ji/tro" je odkrilo svojega dopisnika iz Tržiča v osebi b.vsega dolgoletnega župana, oblastnega poslanca in od leta 1932 do 1935 narodnega poslanca, kateri se sedaj nahaja v konkurzu in kot tak nima vol lne pravice. Ta »gospodarstvenik" si dovoljuje baga-telizirati delo današnje občinske uprave. Bolje bi bilo zanj, da bi si izprašal vest, molil „Confiteor" in še posebno povdarjal „mea culpa" nad svojim delom ali nedelom za časa svojega županovanja. Koliko javnih del pa se je izvršilo pod njegovim javnim delovanjem? V svojem dopisu omenja razširitev Blejske ceste. S tem hoče pokazati na svoje slavno delo, ne pove pa, da občina še danes dolguje odškodnino lastnikom prizadetega zemljišča. Zaletava se v županovo in blagajnikovo plačo, ne pove pa, da je on kot župan prejemal mnogo višjo plačo, ki si jo je pustil izplačevati že janurja meseca za celo leto naprej. Takrat, ko je postal narodni poslanec, je moral nekaj šteti nazaj, ker je prezgodaj dvignil nezasluženo plač lo. Prav nič ne pove, da še danes dolguje občini precej visok znesek na vodarini in trošarini, katera terjatev je pač prijavljena sodišču. Prav nič ne pove, zakaj ni plačeval davkov oziromo občinskih doklad in s tem demoralizujoče vplival na druge tržiške davkoplačevalce, vsled česar so bili in so še ogromni zaostanki na občinskih dokladah. Tiste čase je bilo samo zaostale vodarine nad 50.000.— dh». Kaj pa njegova delavnost? Kol'ko je za časa njegovega županovanja dobila občina Tržič javnih zgradb? Na Zgornji pilarni dve stanovanjski hiši. ki sta bil' zares zelo dragi in kateri sta povzročili v njegovih vrstah razkol, ker se je celo njegovim najožjim pristašem zdelo Tržič, dne 23. decembra 1937. preveč, saj je stala prva h'ša nad 260.000.— din, heraklitna baraka z naknadnimi deli pa 120.000.— din. Mesto Tržič je ostalo v blatu, gozdovi izsekani, barometer kredita tržiške občine pa se je v gospodarskih krogih pomikal proti ničli. Tako je bilo za časa županovanja »Ju-trovega" dop snika pri občinskem gospodarstvu. Drugače pa je bil gospod dopisnik zelo agi-len na političnem polju pri preganjanju svojih poltičnih nasprotnikov. Takrat se ni izbiralo sredstev in se ni pomišljajo, koliko se škoduje privatnikom ali javnosti. Občna Sv. Katarina je dobila kar dve šoli in 400.000— din dolga, vsled česar so se povišale doklade na ubogo ljudstvo do najvišje mere 200*/o. Mj ne vemo, koliko je Jutrov dopisnik zakrivil vse to. Ka-valirsko pa blo, da prevzame Jutrov dopisnik nase odgovornost za te stvari, ker je bil takrat on edini ..merodajni".. Pa koliko še drugih dobrot ima tržiško in okoliško preb:valstvo od tega zmožnega in uvidevnega gospodarstven;ka. Imamo še zelo bogato zakladnico vseh slavnih del gospoda dopisnka, ki so se izvršile v obliki denunciacij, aretacij itd. Končno še odgovor na njegovo ..kavalirsko" pisan ie. Predno konča svoj dopis poziva upravo, na i ga vsled dopisa izroči državnemu tožilcu. V tem primeru je podoben paglavcu, če se ga zaloti pri delu, za ka*ero bi dobil kot plačilo leskovo olte. pa vdi pretečo nevarnost zbeži in nazaj osle kaže. Danes, ko dop'cn:k nima več kai v ženu 'n tudi drttgie ne. dobro ve, da ne bo on plačal stroškov če se mit nanrtl fskovna pravda, ker mu n:hče n;ma kar vzeti. Zato n tnko pisanje ni kavalirsko, da ne rečemo kaj hujšega. Nikar slepomišiti! . V »Delavski pravici" z dne 16. decembra t. 1. se g. Lombardo razburja nad »Gorenjcem" radi tega, ker smo zap.salt, da je sedanja kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo nemoralna, kolikor se tiče določbe o praznovanju zapovedanih praznikov in da je katoliška strokovna organizacija ne bi smela podpisati. G. Lombardo piše, da pisec v ..Gorenjcu" ne pozna ali ne razume kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo, ko tako piše. Nadalje trdi, da določa kolektivna pogodba, da se prazniki praznujejo na željo delavstva, torej brez predhodnega sporazuma z delodajalcem!? Najbolj čudna in značilna pa je trd tev g. Lombarda, da kolektivna pogodba nikjer ne določa, da mora glasovati delavstvo za ali proti praznovanju praznika. Če se je kje v kranjsk h tovarnah glasovalo, se ni glasovalo zaradi določb pogodbe. Po pogodbi se glasuje samo za I. maj. Ker je morda g. Lombardo pozabil, kaj je podpisal dne 23. septembra 1936., priobčujemo prepis kolektivne pogodbe tekst Inega delavstva, kolikor se tiče praznovanja praznikov: Prasnikit 1. Glede nedeljskega počitka veljajo zakonita določ hi. 2. Praznujejo se sledeči prazniki: Novo leto, Vnebohod, Telovo, Veliki šmaren. Vsi sveti, 23. in 26. december, rojstni dan Njeg. Vel. kralja in praznik km rod. ujedvnjenja , 1. december. Kot praznik se smatra tudi vel. sobota in 24. december po u. uri popoldne. 3. Ako bi se ob kakem od navedenih praznikov redno obratovalo po želji podjetja, se izplačajo mezde s lOC/o poviškom. V kolikor se pa vrše o navedenih praznikih samo za nadaljnji' redno obratovanja potrebna vzdrževalna in prprnv I jnlnn dela. pritiče pri vseh delih zaposlenem delavcem 50*/o prbHek. 4. Na željo delavstva se lahko praznujejo še sledeči prazniki: <>. januar. 10. mnre. 29. jtini ;n 8. december. vendar se vsled praznovanja teh praznikov izpadli delavni čas na zahtevo podjetja nadomesti v smislu določbe t. 2 te pogodbe. Pod istimi pogoji se praznuje 1. maj, ako izrazi to željo z glasovanjem večina delavstva. Predvsem je značilno, da kolektivna pogodba stavlja v eno in isto vrsto velike katoliške zapovedane praznike s 1. majem. Seveda I. maj je posebno pri srcu social stom. Na željo delavstva se torej »lahko praznujejo" ali pa se ne praznujejo veliki zapovedani prazniki Sv. Treh kraljev, praznk sv. Jožefa, praznik sv. Petra in Pavla in praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja. To so v smislu kolektivne pogodbe delavni dnevi, le če delavstvo, iz-Zi žel to", da se praznujejo, se »lahko praznujejo". Torej delavstvo mora izraziti posebno željo, da se ti zapovedani prazniki praznujejo. Kako pa naj delavstvo izraža to svojo željo pove kolektivna pogodba v istem odstavku, ko govori glede praznovanja 1. maia, to je »z glasovanjem večine delavstva." Kako pa naj drugače izrazi delavstvo, ali je za to ali ne, ali je večina za praznovanje zapovedanega praz-n;ka al: ne, kakor z glasovanjem? Če pa ve g. Lombardo kak drug način, naj bi ga bil dal v zapisnik, ko je podp;soval to pogodbo. Kako se ie pisalo o tej pogodb1, na i pa g. Lombardo knr pogleda in prebere ..Delavsko pravico" iz iist;h dni. Deistvo je, da taka kolektivna pogodba da>c prTko da se po tovarnah obratuje na veLke zapovedane prazn'ke, deistvo ie. da je taka pogodba za kntoLke nesprejemljiva in nemoralna in kakor tudi praksa kaže. ntld' naravnost nasilie nad katoliško vest-io. 'n kočno ie tud! to deistvo. da ie tako kolektivno (Klfodbo podpisal za JSZ g. Peter Lombardo. Značilno pa je, da se je taka deba'a 0 kolektivni pogodbi vrš'ln n p'B?n'k'h za tovarne na Jesen'ca h 'n ie JSZ tudi tam zavzemala skupno s soc:a':st: stališče, ki so ea ka-katoliški krosi na Jesenicah javno obsojali, kakor smo čitali.. . f Frančiška Kalan Na Poljl!ci pri Podnartu je v torek zjutraj nenadoma umrla Frančiška Kalan. po domače Blažovčcva murna. Pokojnica je bila iz vrst tistih slovenskih mater, ki so vse žrtvovale. IJo zadnjega je trpela za svoj materinski poklic. Iz znane Primožkove družine na Ovsišah se je primožila na Poljsko in sta s svojim možem vzorno vzgojila osem otrok in jih lepo oskrbela. Tudi gospodarstvo sta znala tako voditi, da sta dva otroka študirala v najtežjih časih. Ne vojska, ne študiranjc in ne veliko številu otrok jima ni vzelo pogumu. Najsiarejši sin dr. Janko je zobozdravn'k v Kranju, najmlajša gdč. Anica pa učiteljica na Razboru pri Zidanem mostu. Pokojnica je vso svojo materinsko moč in ljubezen zajemala iz žive vere, vera jo je vodila in podpirala pri vzgoji otrok. Njeno živ. ljenje je bilo kakor en sam nepretrgan rožni-venec molitve in trpljenja. Zadnji dan je bila Se pokonci, hodila je in pomagala, zvečer je še z vso družino skupno molila rožni venec, Poslužite se tudi Vi pri nakupu raznega manufakluriiega blaga, kakor tudi vseh vrst muškega perila pri najcenejši trgovini na Gorenjskem. Manufaktur na veletrgovina ! Franc Crobath Kranj Ustanovljena 1. 1885. Industrija perila in konfekcije! kakor vse dni, potem je pa vzela molitvenik. nažgala svečo in sama zase še opravila večerno molitev, kakor da bi slutila, da je to njena življenjska večerna molitev. Zadnja leta je zelo bolehala in je bila že večkrat previdena s sv. zakramenti, če je pa le mogla, je sama š!a v cerkev k sv. zakramentom prav pogosto. Tako jo je zadnja ura dobila dobro pripravljeno. Z njo lega v grob vzor slovenske matere-trpin-ke, v nebesih pa ji je Bog pripravil dragoceno svetniiko krono. Dr. Janku Kalanu, njegovim bratom in sestram, izrekamo svoje napiskrenejše sožalje. Naše molitve se bodo pridružile njihovim in skupno bomo prosili Boga za pokoj blage matere. Jubilej gdč. Marije Rooss-ove V Marijanišču je bila zadnjo nedeljo lepa in prisrčna slovesnost. Ta dan so namreč proslavili 70 letnico življenja po vsem Kranju in okolici znane zaščitn.ce revnih gdč. Marije Roossove. Priredili so prisrčno božičnico naj-mlujšim, na sporedu je bila ljubka igrica, pelje, razne deklamacije in drugo. Po končanem sporedu je bila v dvorani čajanka, na kateri je prvi pozdravil jubilantko čg. Skerbec ter jo prikazal vsem kot vzor neutrudljive delavke na karitativnem polju, nesebične tolažnice revnih, ki vse svoje delovanje usmerja v ljubezni do bližnjega. Tako prisrčnih in iskrenih jubilejev se pač malo praznuje, kakor je bil jubilej gdč. Roossove. Luč sveta je ugledala 18. decembra 1867 v Kranju. Poučevala je našo mladino nekaj let sirom Slovenije. V svojem življenju je marsikje naletela na ovire, vendar je vedno vse ovire premagala z veliko voljo ter usmiljenjem, ki ga je ob vsaki priliki pokazala v veliki meri. Do svojih učenk ni bila samo uč teljica, do vseh je bila skrbna mati, za vse je enako skrbela. Koliko hvaležnih src se je še vedno spominja, koliko rodov je ne bo tako kmalu pozabilo! Svoje naljubše delovanje pa je nedvomno posvetila Vincencijevj družbi, pri kateri aktivno sodeluje še danes od njene ustanovitve. Vedno neutrudljiva delavka, kjer se je pokazala potreba pomoči bližnjih, je zbirala, prosila ter tudi sama mnogo prispevala, samo da je mogla lajšati gorje revnim, slabotnim, sirotam Dolgo let je že predsednica Vincencijeve družbe v Krnniu, kateri posveča vse sile. Nieno vzoitio in nesebično delo ter vzgledno življenje po katoliških načelih pa je dobilo tudi vidnega priznanja v visokem odlikovanju, ki ga je prejela od sv. očeta; malo jih je, ki se morejo postaviti s papeževim odlikovanjem Pio Aecclesia et Pontifice, ki ga ima ona. Spoštovani slavljenki želimo tudi mi obilo sreče in zadovoljstva obenem z. željo, da bi še dolgo, dolgo let s svojim usmiljenim srcem lajšala gorje podpore potrebnim. Plevevov oče ~ osemdesetlefnik Dne 27. decembra t. 1. bo minulo 80 let. odkar se je rodil v Zalogu pri Golniku, naš slavlje-nec, Janez Urbane. Plevevov oče, |>od tem domačim imenom ga pozna vsa Gorenjska, je na-starejši mesar, ki še vedno izvršuje svojo obrt. Kljub starosti je še vedno čil in zdrav, in nihče mu ne bi pri njegovem svežem in veselem obrazil prisodil, da je dopolnil osemdeseto leto. Življenjska pot Janeza Urbanca ni bila posuta z rožicami, temveč so njegovo življenje skozi dolgo vrsto let spremljali trud, trpljenje in tudi nesreče. Toda Plevevov oče je ob strani sveje komaj leto dni mlajše življenjske družice Marijane, roj. B.dovc, katera mu je že nad 5(> let z ves i a zakonska žena, skibna in varčna gospodinja, pozabil na vse skibi in težave gledajoč s ponosom na devetero svojih otrok. Plevevov oče je vzoren samostojen gospodar in daleč čez meje poznan poš.en obrtnik: mož je odkritega značaja, mehkega, veselega srca, globoko veren, načelen in odločen v svojem prepričanju, ter jeklene in nezlomljive volje. Skozi dolg h dvajset let je teden za tednom hodil z vozom čez Ljubelj v Borovlje in v Celovec ter tamkaj na tedenskem sejmu prodajal pral Če, mast in druge mesne izdelke. Nad tisočkrat je prekoračil prelaz Ljubelj! Ni ga človeka, ki bi dosegel to rekordno štev lo| Ko na je stekla železnica skoz predor v Podrož, je svojega konjička pustil doma in ga Zamenjal z 1 iikomatijem. Ni pa b 1 naš Urbane samo zgleden gospodar, temveč je svoje znanje posvetil tudi skozi dolga desetletja javnemu življenju. Tako je že nad dobrih 50 let cerkveni ključar, občinsk odbornik oziroma občinski svetovalec pa je bil nepretrgoma cel h 36 let. Njegova zasluga je in zasluga njegovega svaka pokoj. Jožefa Bidovca. da so se v domači cerkvi dvakrat nabavili novi zvonovi in da se je 1. 1008 sezdala podruž-n;čna cerkev sv. Lntnbertn v Zalogu. V njegovi hiši je katoliško časopisje! V njegovo h šo prihajalo knjige družbe sv. Mohorja, odkar je Janez. Urbane gospodar. Plevevov oče je dolgoletni naročn;k ..Slovenca" in ..Gorenjcu" V priznanje njegovih zaslug je ob svoji osemdesetletnic1 prejel z nnvišiegn mesta visoko odi kovan ie. red sv. Save 5. stop. Tudi mi. njegovi prijatelji, se ga spominjamo ob tem slovesnem trenn*ku, častitnmo mu od srca na tem visokem odbkovnniti ter prosimo Vsemogočnega, da ga nam ohrani zdravega, srečnega, zndovol ineirn — vse do skrajnih meja človeškega življenja. Tedenske novice IZ UPRAVE. Vse prodajalce in kolporterje »Gorenjca" prosimo, da nam vrnejo vse neprodane izvode v letu 1937. KRANJ Skromno je proslavila 70 letnico svojega življenja v krogu svoj h dragih ugledna gospa Mara Rakove, soproga pokojnega tovarnarja Rakovca in mati soproge dr. Božidarja Fajdige. Ugledna gospa si je v svojem javnem življenju pridobila v našem mestu mnogo simpatij, kot članica Vincencijeve družbe si je tudi pridobila mnogo zasUig ter se je reveži radi spominjajo. Ugledni gospe tudi naše čestitke. Pisarna „Putnika" posluje začasno v hiši Mestne hranilnice skupno s Tujsko-prometn m društvom vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18 ure, V Ljudskem domu v Kranju bo letos brez dvoma najlepša igra Ogrizovičeva tragedija „Hasanaginic.a", ki prikazuje življenje in trpljenje v turških časih. Radi mnogih predpriprav in krasnih nov h turških oblek se bo uprizorila šele po Novem letu in sicer 6. ja-auarja popoldne 8. januarja zvečer in 9. januarja popoldne. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Kranju bo imela svoj redni letni občni zbor na dan sv. Štefana t. j. 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v V. razredu osnovne šole. Vabljeni so pr jatelji sadjarstva in vrtnarstva! Obdarovanje tuberkuloznih bolnikov v pro-titttberkuloznem dispanzerju. Protduberkulozni dispanzer v Kranju se ..Vincencijevi družb ", „Ko-lu jugosl. sester" in ge. Sire Zdenki najiskrene-je zahvaljuje za božično obdarovanje revn h tuberkuloznih boln kov, ki se zdravijo v tukajšnjem dispanzerju. Navada — železna srajca. Ljudskošolska oblast je namesto umetnih, strankarskdi in društvenih pozdravov ukazala pr s.ne narodne pozdrave- dobr dan, dobro jutro, dober večer, lahko noč, z Bogom. Mladina se le težko odvaja prejšnjih pozdravov in posebno kadar iz šole odhajajo najmlajši fantiči, odmeva sem od Ručigaja še vedno prav krepek ;.zdraaavooo"! O. ta mladina! Javno kopališče v Zdravstvenem domu je na božič in Novo leto zaprto. Odprto pa je v nedeljo dne 26. decembru 1937 in 2. januarja 1938. Planinci - planinke! Na Silvestrovanje v Val-vazorjevi koči pod Stolom vljudno vabi načelnik SPD Kranj. Neki listič je objavil v zadnjem času par člankov in se zaletava v borbo gorenjskega kmeta za obstoj, pred vsem pa v borbo za višje cene mleku. Ker prizadeti smatrajo to zaletavanje zgolj političnega značaja, zato na tako pisarjenje ne odgovarjajo. V našem zadnjem poročilu o nesreči s konjem se mora pravilno glasiti ..... hlapec pre- voznka F. Sirca..." in ne J. Krča, kar s tem popra vi jamo. dobrodošli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda smatrate za malenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja b»do-čim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe mode tudi dobo skozi očala našega nasprotnika? — Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo časa, prosimo, da se tega prepotrebnega dela lotite čimprej! Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred Škofijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek. m rer^i Advokat Dr. Jarc France naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v n. ran ju, Mencingerjev trg št. 6/1. (hiša Andrašiča) Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Ma strovih borcev, Združenja voj-ndi prostovoljcev - borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odličnih osebnosti ob 20- letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakorkoli delovali za Koroško. Štajersko. Prek-murje ali Medjimurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Pravtako kakor daljši, so Novoporočenci ki se poročile na Brezjah, pridite se fotografirat za spominsko sliko k Foto JUG, ~ Kranj ŠKOFJA LOKA Sneg in ceste. Mestna občina je že večkrat prosila meščane z javn mi razglasi, pa tudi na druge načine, naj napravijo na svojih strehah snežne braniki, nupiavijo in poprav.jo žlebove itd. Pa je vse skupaj, kakor bob ob steso, pri večini h snih posestnikov. Zlasti sedanja občinska uprava je takoj ob nastopu vzela to vprašanje z vso resnostjo v roke. Žal pa, da je sedaj cela stvar nekako zaspala. Snežnih branikov celo na Mestnem trgu nekatere strehe nimajo. Če pa pogledamo na Spodnji trg, nam bodo pa velikanski kupi snega, ki so zdrseli s streh skoro pred vsako hišo, takoj povedali vse. Karlovškc ulice, Poljanske ceste in predmestij pa še omenjam ne, ker so tam razmere v tem pogledu še žalostnejše. Zlasti v prejšnjem tednu, ko je nekaj časa snežilo nato pa zopet deževalo, smo lahko bili priča, kako nujno so potrebni bran:ki na strehah. Zlasti na Spodnjem trgu ki je silno ozek, je bil človek takorekoč v stalni nevarnosti, da ga sneg pod-suje, saj se je vsak trenutek vsulo s kake strehe. Posebno na najožjem mestu je bil kup snega največji tako, da se je neki avto trudil celi 2 uri, da se je izkopal naprej. Da. je t tak h razmerah vsak promet po nI cah nemogoč, je menda prav vsakemu jasno. Pa tudi na Mestnem trgu si nekateri posestniki ne dado dopovedati. Z neke strehe je že nekoč zagrmel sneg na neko gospodično. Kaj, če bi nekoč sneg zalo.il kakega otroka, saj bi ga sneg. ki pridi vi z višne kak h 14 metrov gotovo hudo poškodoval, če ne ubil. Zato prosimo vse merodajne oblasti, da v izo-gib nesreč in v prid javnemu prometu, ki je v takih razmerah absolutno nemogoč, prisilijo hiše posestnike, da takoj dajo napravit na svoje strehe snežne bran ke, pa tudi da dajo napraviti žlebove, da naše mesto ne bo izgledalo kot kaka gorska vas. In na kolodvor. Del občinske ceste od kolodvora pa nekako do Ilajnriharjeve p:sarne je v takem stanju, da res ni več podobna cesti. Že ob malem dežju je tu blata, da se človek kmalu iz njega ne bi y'del, Ko pa je zadnjič zapadel sneg, nato padal dež se ta voda n imela prav rrkamor odtekati. Nastala je brozga, ki je segala do meč. Sedaj pa se znnrslimo v položaj delavk, ki prihajajo zjutraj v popolni temi na delo v Infex in odhajajo zopet zvečer ob tO uri v temi. Ogn'ti se ne vdiš in ne, moreš, ne kaže drugega kot bresti vodo. ne glede na to. da ti teče od vrha v čevlje Občino Staro Loko pros'mo, naj to pot vendar nekoliko popravi. Čudno se nam zdi. da že prejšnji župan tega ni videl, saj mu je bila pot ravno pod nosom Je pač imel drugh skrbi! Most čez Polianščlco v glavnem gotov. Kakor je ..Coreniec" že večkrat na kratko poročal, gradi škofieloški cestni odbor tik Škofie Loke na cesti, ki pelie v Medvode, čez Polinnščco nov železobetonski most. Ta most so sedaj delavci v glavnem zgotov'li. Pred nekaj dnevi so delavci zabefon'rali železobetonsko plošč«, s hodn:kom pa pešce, katera sta široka po 50 cm, vozišče pa je široko 4.5o m. Plošča se opira v (Nadaljevanje na 7. strani.) rvn/lVAD sf A Hk/fi vse, ki imajo na prodaj razne kože kakort svinjske, telečje in druge, da jih kupujem vedno %J H %Jmm I€ %3 f»iw* po najvišji dnevni ceni, zato je v Vašem interesu, da pred prodajo kož veste, kolika je cena. V cenah sem vedno konkurenčen, ker kožo predelujem. Sprejemam jih tudi v stroj. LEOPOLD ZUPAN, usnjarna — KRANJ (pole« Delavskega doma). »GORENJEC« STRAN 5 Kranj pod prisilno upravo (Odlomek iz knjige dr. Joh. Žontarja »Zgodovina mesta Kranja")* Na prelomu 17. stoletja je nastopila avstrijska nizava osvajamo pot v i o-uonavje 111 ua JjulKaii. imocuoiio se je krepil v pn v umu, Ki so zeieii, nuj ao-soiuiisticiia orzuva premaga iuui gospodarsko mrtvno, izvaja po vzoru uupred-uin zatiouuo evropsKiU držav gospuuar-sko politiko merkuntiiiziiia in v, tem pripelje gospodarstvo iz sreclnjeveskin, večali iuuuj agrarnih in rokodelskih oblik v nioaerne trgovsko-industrijskega razvoja. v^otednji državni uradi so se jeli za-uiiuati za luuusiiijo iu zunanjo trgovino, ro njiuoveiu u&uzu je stavijul vice-uoiu ruz.ua vprašanja niesiotu: kaj izvu-zujo v inozemstvo vsuioviue, lzueiKe;, zuivaj uimujo manuiaktur iu tovarn, zlasti luK&uziiegu mugu, zu katero je slo takrut mnogo denurja iz dežele, katero Jjiago bi pnsio v posiev za izvoz na xiu-giesivo iu iiolauusko, ali so že uotlej kupovali uugiesko iu liolaudsko blago, kuKsne preuioge stuvijo glede ureuiive zuuuuje trgovine n. pr. s soljo. Meščani Visuje gore so odgovorili, da ne vedo ničesar o liolaudskem ali angleškem blagu iu da nimajo kaj kupiti ah prodati. Kalilnicam so odvrnili, aa se ue smatrajo sposobne dati zaželena pojasnila o trgovini s soljo; menijo pa, da bo vice-dom ze tako odločil, da bo za nje najbolje. Odgovori Kranjčanov niso znani, vendar dvomim, da bi bili mnogo pametnejši. Meščanska družba je tičala še pregloboko v nazorih srednjega veka. bila je prepričana, da bo bolje zanjo le tedaj, ako se odpravi kmečka trgovina po starem dogovoru iz leta 1492 in ako ne bo imel noben tuj trgovec in krošnjar dostopa v pasu štirih milj okrog Kranja. Kranj je vidno hiral. To je potrdil 1. 1704 vicedom Lanthieri dvorni komori in predlagal odpis zapuščenih hiš in pogorišč v giltni knjigi. Mestni svet je delal za plačilo davkov nove dolgove, zastavljal mestne nepremičnine, zadolžnice starih dolgov pa so prehajale s cesijo, pa tudi brez nje iz roke v roke. Gregor 'Ibttinger, župnik na Bledu (pozneje pri sv. Petru v Ljubljani) jih je prevzel v 1. 1701 do 1704 skupno za 3343 gld. Ker mu pa niso redno plačevali obresti, je vložil pri okrajnem sodišču tožbo na plačilo glavnice. Drugi upniki so sledili zgledu. Magistrat je bil v škripcih. Zahtevajoči upniki bi mogli po kranjskem izvršilnem redu na podlagi listine v dobljeni pravdi rubiti vso imovino mesta. 1 ako bi mogel dobiti upnik za terjatev v znesku 100 gld. v popolni užitek mestno imovino, ki bi bila vredna 1000 gld. ne da bi bil dolžan kaj izročiti. Zato je prosil magistrat za 12 letni moratorij sklicujoč se na znane vzroke kritičnega stanja mestnih linauc in na dejstvo, dd bi pri običujnem načinu izvršbe moral slediti popoln propad mesta. Vicedom je prejel nalog, da preišče mestno gospodarstvo. Posredoval je najbrž, da je pristal 1. 1710 Tbttinger na odložitev izvršbe. Ker pa zopet ni prejel obresti, v teku treh let, je obnovii Tbttinger 1. 1714 izvršilni postopek. Vicedom se je dodobrega prepričal, da je mnogo kriva slabih razmer malomarnost meščanov. Niso iztirjevali davčnih zastan-kov, niso imeli mestnega urbarja. Pozval jih je k slogi, edinosti in delavnosti. V svojem poročilu vladi je predlagal stalen notranji svet po ljubljanskem vzoru in novo ocenitev mestnih doliodkov. Mestni svet se je ponovno pritožil proti rubežni mestnih dohodkov. Vlada je izdala decembra 1714 načelno odločbo, da se odslej tudi na Kranjskem ne sine iz dolžnikovega premoženja več odkazati in prisoditi, kakor pa znaša dolžna glavnica z obrestmi, povzročeno škodo in stroški procesa vred. Ker pa uživa mesto pravice pupilov, morajo zahtevajoči upniki tudi dokazati, da je bil posojeni denar uporabljen v mestno korist. Zato niso prišli upniki dn svojih terjatev, čeprav so imeli pravde dobljene. Matija Zigon. ki je imel zahtevati U>92 gld., pa je segel po starem učinkovitem načinu izvršbe. Ko sta bila 1. 171? sodnik Volk Nikolaj Adlman in Urban Piterle kot mestna zastopnika, najbrž na deželnem zboru \ Ljubljani, je * Avtor knjige vljudno prosi vse naročnike kni;ge, dn mu oprostijo, ker ista ni že izšla. Vsled bolezni ni mogel obvladati ogromnega dela ter se je vsled tega vse nekoliko zavleklo. prosil 2igon deželne odbornike, da so uali oupeijaci oba z grajsko stražo v zapor, uokier nista dala jamstva za plačilo dolga. Odslej je prepuščal mestni svet poouiiieziiun upnikom na račun nji-bovin terjatev in kot specialne hipoteke mestne uoiiotike zlasti prometne pristojbine za vec let v užitek, b tem pa je vezal glavne vire nieste komore v času, ko bi moral skrbeti, da ne bodo prikrajšam življenjski ;ntere.si mesta ob izvajanju gospodarske politik« oierkunti-lizina. Vlada je ukazala popraviti in razširiti ceste v gorenjski ravnini. Slo je za zvezo med rimsko-nemško državo, ii-roisKO, aulzburško in Koroško na eni strani ter jadranskim primorjem na drugi. Kranj je moral sodelovati v dveh cestnih okrožjih: proti Ljubelju in Podkorenu ter proti Ljubljani. Ud 1. 1713 dulje so popravljali tlacani cesto, ki je peljala od sedmih studencev v Kokri preko liotemuz, Voklega do broda pod binarno goro m od križišča pri riotenia-zuii do Klanca pri h ran ju. Delo je napredovalo zelo počasi, ker je se 1. 1^5 potožil poujeini grol Lhristaliuig, da morajo železo in jeklo, ki so ga pripeljat po kokrskt cesti do kraujske meje uu vozov iu, preložiti na tovorne konje. L. IViO so zaceli z deiom na poti od Preuuvora do Kranja. iNove dolgove je napravilo mesto zurudi razširitve ceste cez gustejski hrib in mostov cez Savo in Soro. iNumeravali so tudi /.boljšati cesto skozi mesto od bpodnjih do /.gornjih vrat, potem se je pa vlada odločila za gradnjo nove ceste pod mestom, kar je bito v veliko škodo Kranja. Sele mnogo pozneje so mogli meščani zgraditi na lastne stroške zvezo med glavno cesto in mestom. Ud novih prometnih zvez se torej ni obetala Kranju večja korist, ker so določili ljubelsko cesto za glavno komercialno črto na Koroško. Z njo so posebno hiteli, ker je bil za 1. 1728 napovedan cesarjev prihod k dedni poklo-nitvi na Kranjsko. Vlada je želela tudi urediti in znižati mitnine. Zahtevali so 1. 1714, da predloži mestni svet tarifo in dokaže pravico do pobiranja prometnih dajatev. Štiri leta so odlašali Kranjčani z izpolnitvijo, ker niso imeli niti izvirnika niti poverjenega prepisa tarife in so pobirali daleko več, kakor pa jim je bilo dovoljeno. Da bi pospešila direktni vozovni promet s Trstom in Reko, ki sta bili od 1. 1719 svobodni luki, je določila vlada 1. 1728 izredne oprostitve od mitnine. Istočasno je država podprla s posebnimi svobodščinami ustanavljanje »manuiaktur" in tovarn. Manufakture so bile srednja ali večja industrijska podjetja, ki so pritegnila manjše število delavcev iz njihovih stalnih domov v skupne obratne prostore. Tam so večinoma izvrševali začetno in končno stopnjo proizvajalnega procesa. Tako so n. pr. v tkal-niški stroki pripravljali, odbirali in prali surovine v podjetju. Nato so predle, tkale in pletle kmečke; družine po vaseh kakor dotlej v domači obrti vob-če. Barvanje, tisk in apreturo izdelkov pa so izvršili zopet v podjetju. Podobno je bilo v železarstvu. V manufakturah še niso prevladovali stroji. Češke in nemškoavstrijske dežele so prehitele tudi v industrijskem razvoju naše pokrajine. L. 1719 je nameraval ustanoviti v Ljubljani manufakturo za sukno Fr. Henrik pl. Reigersfeld (Rako-vec), čigar rodbina je izhajala iz Rako-v:ce pri Kranju, pa ni dobil dovoljenja. Šele 1. 1724 so prejeli kranjski deželni stanovi privilegij za suknarno na Selu pri Ljubljani, ki pa je bila dlje časa omejena v produkciji po predpravicali manufakture v 1 .inzu. V naslednjem desetletju so nastale prve manufakture za svileno blago v Ljubljani. Vsi so se borili z velikimi teškočami. Manjkalo je kapitala in skušnje. Trgovci in obrtniki so dobili sovražni industrijskim podjetjem. V nasprotju k neznatnim uspehom v ustanavljanju n ovih industrijskih podjetij ie hitro 'naraščal trgovski promet z izdelki starejših obrti, zlasti izvoz jekla iz gorenjskih in koroških fužin. Bil je večinoma v rokah veletrgovcev n. pr. nri jentalske kornpanije Petra A. Codel-lijn in njpgovecn družabnika Michelangela Zoisa. Codellijev faktor v Kra-niu ie bil Tvnn Jernej Strupi, ki je imel okoli 1. 1730 v trgovini s koroškim železom nnd 100.000 gld. letnega prometa. Poživljanje grrs podarstva dolgo ni po- kazalo ugodnih posledic za mesto. Z rednimi uuuoum in.iu k.1'111 mil icnOcili poliču, se manj sjo uio^u oupiucevaii staie uoi6uve, t_juuijcuiaivi je/.unje, ki jim je voiu loemii^er ovoje terjatve in zup-ui viivar ur. ociuliiiig, ki je zuntevul giuviiice pouozum ustanov Jurija lvossu tu ivi. Vjiusau, so se priložili prt novem viceuomu rt, aeiniou groiu Inurnu, ru-dovijiskem gruscuku. aprila 1744 je tu dospel na uruuuo viztiuicijo v Kranj. Meščani so ga sprejeli po starem obicu-ju v orožju, mu streljan na čast s topovi z bastij in izročili celo na blazinici ključe mestnih vrat. Izobraženi vicedom je takoj izprevidel, da je kriza v mestnem guspouarstvu pnkipela do vrhunca, saj so dosegli dolgovi že vsoto 29.jsi gld. 22 kr. V takem mestu se pač ne bi hotel naseliti „manulakturist" ali veletrgovec. Zato je izdelal načrt za sanacijo mestnih financ, ki pa je šel preko sedanje mestne avtonomije. Ni več dovolil svobodnih volitev mestnih funkcionarjev, marveč je postavil za sodnika Volka N. Adlmana, za mestnega blagajnika in davkarja Ivana Bonaventuro de Urandija, nakladničarja v Kranju. Mestnemu svetu je ukazal, da mora sestaviti urbar, izdelati poslovnik za sod nika in pisarja ter določati davke samo v navzočnosti osmih zastopnikov srenje. Davčne in kontribucijske zastanke prejšnjih let morajo odslužiti meščani z javnim delom. Daril ne smejo več pošiljati vicedomu in njegovim uradnikom. Vodilni krogi meščanstva so se pritožili zoper vicedoma in ga opisali pri no-tranje-avstrijski vladi kot starega nasprotnika deželnoknežjega mesta Kran-nja, ki je kršil kot radovljiški graščak deželskosodne pravice mesta in si lastil Eri zadnji vizitaciji vladarske pravice, er si je dal na slovesen način izročiti riestne ključe. Mestni svet je s to ovad-lo uspel; vicedom je prejel temeljil ikor, pa tudi ukaz, da ne sme kršiti voboščin starega Kranja. Mestno go-podarstvo pa sta pregledala dva nova komisarja: grof Lamberg in pl. Wider-khern, ki sta predlagala takojšnjo ureditev stalnega notranjega sveta, kar se je izvršilo februarja 1728. V notranji svet so bili postavljeni: Pavel Bobnar, Jurij Čebulj, Matija Soller, Vinko Kren. Atanazij Fischer, Feliks Čerrnelj, Fr Griessing, V. Nikolaj Adlman, Anton Barbarigo, Maks Perger, Matija Snedic, Jan. Peterman. Komisarja sta hotela urediti tudi odplačevanje dolgov. Zahtevala sta od magistrata pobotnice o plačanih obrestih in glavnicah ter seznam upnikov, da bi izvedla klasifikacijo terjatev. Ker pa niti v roku enega leta niso izpolnili njune zahteve, je vicedom postavil Avgusta Lud.pl. VViderkherna za gospodarskega komisarja ali prisilnega upravitelja mestnega premoženja, vendar brez predhodne odobritve vlade. V smislu sanacijskega načrta, ki ga je sestavil vicedom, je imenoval komisar Bobnarja za mestnega sodnika, Ivana VVazina za blagajnika. Zakupniki mestnih doliodkov naj bi odrajtovali odslej zakupnine naravnost vicedomskemu uradu, ki bo odplačeval upnike po vrstnem redu v špiku in j)o klasifikaciji upnikov. Ko je postal 1. 1732 pl. Widerkhern lamestnik obolelega vicedoma, je imel e večjo oblast nad mestom. Želel je irezobzirno zatreti vse slabosti v mest-tem gospodarstvu. Dotlej ni bilo reda v ačunih mestnih sodnikov in blagajni-ov. Mestni dohodki so bili oddani po niz-:i zakupnini članom mestnega sveta n. )r. savska mostnina za 700 gld., ir.ed-em, ko jo je pl. VViderkhern oddal za 200 gld. Imeli so po nepotrebnem 12 mestnih stražnikov. Widerkhern jo znižal njih število na tri. S tem je izostal prost dohodek v znesku 900 gld. Komisar je strogo prepovedal gostiti meščane ob volitvah. Ponovno je ukazal sestaviti mestni urbar in seznam davčnih zaostankov, ki jih morajo izterjati z izvršbo, ali pa po deželni šegi s tem. dn dajo dolžniku v stanovanju ali hiši sneti vrata in okna. Mestni sodnik in svet ni bil več upravičen dovoljevati popust v davkih. Z varčnim gospodarstvom je poplačal prisilni upravitelj od 1 1730 do 1734 10.089 gld, 28 kr. dolgov. Pri tem mu je pomagal mestni pisar Wazin. široke mase preprostih meščanov se niso rn/burinle zaradi omejitve mestnih svoboščin. Pač pa je zadelo ravnanje prisilnega upravitelja na silen odpor med kranjsko „žlahto". Vodstvo opozicije proti vicedomu je prevzel oskrbnik kisl-steinske graščine Jurij Čebulj. Najprej so se poizkusili znebiti mestnega pisarja. L. 1731 so predlagali pri volitvah Jurija Mihelčiča, toda vicedom ga ni potrdil. Zdaj so prosili (rgovca Ivana Jerneja Strupija, ki je imel v Ljubljani bratu odvetnika okrajnega sodišča sir. Ivana Frid. btrupija, naj ugotovita pri graških uradih, kakšno pooblaščenje je prejel komisar pl. Vviderkliern, ki od L 1734 ni bil več vicedomov namestnik. S primernimi darili je poizvedel Strupi pri vladi v Gradcu, da VViderkhernu ni bila dana tako obsežna oblast, kakor jo je izvajal v Kranju. Zdaj je kranjski mestni svet pogumno odstavil VVazina in postavil Miheliča za mestnega pisarja, Slrupija za blagajnika in Čebulja za mestnega sodnika. Vicedomov namestnik pl. Ruessenstein, graščak na Strmo-lu pa je volitve razveljavil in hitel predložiti sanacijski načrt za Kranj gra-ški vladi v odobritev. Poudaril je med drugim, da bi poplačal prisilni upravitelj v 30 letih vse mestne dolgove in zbral premoženje za mesto najmanj 20.000 gld. Zdaj je v mestu polno zapuščenih hiš, obzidje pa tako razpadlo, da lahko pride kdorkoli v mesto, ne da bi mu bilo potreba skozi mestna vrata. Pod prisilno upravo pa bi se bili meščani gospodarsko opomogli. Popravili bi hiše, ilolirali svoje revne hčere, dali sinove v višje šole in bi se lotili „manufaktur". Vobče bi naraslo število prebivalcev. V Gradcu pa niso Ruessensteinovega načrta gladko odobrili, marveč so ga poslali jur;ja 1724 kranjskemu magistratu v izjavo. Odgovor je sestavil za opozicijo dr. Strupi. Skušal je dokazati, da je načrt nepotreben in mestnemu gospodarstvu naravnost škodljiv. Mestnih dolgov ni zakrivila malomarnost meščanov, marveč nesreče, ki so zadele mesto in vsakoletno menjavanje mestnih svetovalcev, ki niso mogli poznati javnega gospodarstva. Odkar imajo stalen notranji svet, je vse drugače. Tudi so prejeli 1. 1728 dovoljenje pobirati mitnino v Medvodah. Trgovski promet na Gorenjskem je postal živahnejši, donos mostnin in mitnin večji. Zdaj je še približno 18.000 gld. dolgov, ki jih upajo poplačati v 5 do 6 letih sami brez stroškov za prisilnega upravitelja. Vedno so se držali pri volitvah načela, da se je ozirati samo na sposobnost oseb. Vicedom in gospodarski komisar sta prekoračila svoj delokrog, ker ima samo vlada in komora pravico odvzeti mestu svoboščine in postaviti komisarja s tako obsežnimi pravicami. Vicedom je hotel napraviti iz Kranjčanov navadne tlača-ne. Vtikal se je v svoji vnetosti za varčevanje v stvari, ki ga ne brigajo. Odredil je, da smejo v farni cerkvi goreti bele sveče samo ob praznikih in da sme dajati mesto za maše samo cvička ne pa italijansko vino, nazadnje bo ukazal, da se morajo v Kranju peči masne hostije iz ajdove moke. S tem pravnim spisom sta odpotovala Jernej Strupi in Jurij Čebul kot pooblaščenca opozicije 6. avgusta v Gradec. Do Ljubljane sta jahala, ker tri še ni bilo vozne pošte, v Ljubljani menjala denar pri bankirju in veletrgovcu Codelliju ter se odpeljala s poštnim vozom v Gradec. Da bi pridobila naklonjenost kanclerja, sta poslala njegovi gospe sodček (225 funtov) finega oljčnega olja, se preoblekla, nataknila lasuljo in kito, dala nagrado kanclerje-vim uslužbencem ter bila kmalu sprejeta. S spretnim vplivanjem sta uspela, dobila izstavljeno resolucijo, s katero je bil Wazin odstavljen in vsi Ruessen-steinovi ukrepi razveljavljeni. Zmagoslavno sta se odpeljala 21. avgusta iz Gradca ter plačala ekstra-poštni voz do Kranja. Potrošila sta 247 gld. 37 krajcarjev. Cesarsko resolucijo za vicedoma sta prinesla kar s seboj in jo predala vicedomskemu uradu v Ljubljani. Po vsej deželi je šel glas, kako so jo zagodli Kranjčani deželnemu vicedomu. Na slovesni seji vseh treh mestnih kor-poraci j sta poročala odposlanca o uspehu; izvolili so dva blagajnika, kakor so ukazali v Gradcu (Josipa Hoelzla in I. K. \isintina) in mestnega pisarja Miheliča. Medtem pa se je vrnil grof Thurn na svoje službeno mesto in vložil rekurz na vlado, nato pa naravnost na cesarja na Dunaj. Trdil je. da sta rušila Čebulj in Strupi njegovo avtoriteto in se nespoštljivo izražala o njem. Tajni svet na Dunaju je klical graško vlado in komoro na odgovor, zakaj sta ovirala vicedoma pri obnovi kranjskega mestnega gospodarstva. Spomladi 1. 1735 je odgovorila grnškn vlada, da vicedom grof Thurn ni nikdar predložil sanacijskega načrta v odobritev, Ruessensteinov pro- STRAN 6 ^ »GORENJEC« j c k t pa je kratil mestne svobodščine, na kaiere paziti je njihova uoizuust. JJu-uujbKi tuj m svet pa se s tem odgovorom iu zuuovoljil, marveč je zahteval izčrpno utemeljitev, ker se svobudšciiie iie smejo zlorabljati in ker sumljivih in nesposobnih oseb ne smejo postavljati za mestne funkcionarje. Očitek je letel na Cebulja, btrupija in Mibeliča, zato je obvestila vlada omenjene osebe, ki so predložile obrambne spise. Duhovito je odgovarjal Čebulj, da se odreka kisel-steinskemu oskrbništvu, ako je to ovira za njegovo potrditev mestnim sodnikom, ker vendar ne gre, da bi po beneškem vzoru pozivali od drugod sposobne ljudi, da postanejo za borih letnih 24 gld. mestni sodniki v Kranju. Vlada v Gradcu je izdelala 177 listov obsegajoč odgovor, v katerem je zavrnila očitke dunajskega osrednjega urada, da je preprečevala sanacijo mesta Kranja. Ves uspeh gospodarskega komisarja gre na račun občega poživljenja gospodarstva. Mesta in trgi na Kranjskem so dolžni na davkih 144.011 gld. 32 kraje. 1/2 pfg. To so-Črnomelj 5020 gld. 1 pfg, Metlika 9359 gld. 47 kraj. 1 pfg, Kamnik 16.271 g d. 4 kraje. 1 pfg., Novo mesto 52.631 g d. 55 kraje 2 pfg., Kostanjevica 3.458 gld. 45 kraje. 3 pfg. Lož 7.064 gld. 24 kraje. 1 pfg .Krško 23. 682 gld. 3 kraje, Višnja pora 26.522 gld. 39 krajcarjev, Kranj pa. da ni ničesar dolžan na davkih. Zato naj pošljejo Widerkherna in Wazina v Novo mesto, kjer bo dosti posla za nje. V Kranju ne rabijo komisarjev brez uradnih navodil. Zakaj se ni brigal vicedom za ostala mesta, ki imajo toliko davčnih dolgov? Zato na ostanejo mestne svoboščine Kranja. Vicedom grof Thurn je še vedno upal na zmago in poslal spomladi 1. 1736 pl. P.ue<«sensteina v Kranj, da prevzame prisilno upravo, odstavi sodnega upravitelj Jakoba Prešerna, postavi zopet Bobnarja za sodnika, Wazina za pisarja in blagajnika ter odstavi vse Čebu-ljeve pristaše iz notranjega sveta. Toda Čebulj in Strupi sta razpolagala z dovolj „močnimi" zvezami. Dosegla sta, da je ukinil julija 1737 tudi dunajski tajni svet prisilno upravo. Čebulj je postal mestni sodnik. Skupno s svojimi prijatelji je imel vso oblast. Zdaj se ni bilo treba bati »mutacij". Pri volitvah mestnega sodnika je zmagal Čebulj štiri leta zapovrstjo na ta način, da mestni pisar ni beležil imen volilcev in za koga so glasovali, marveč da je delal črtice na papir tako, da je bilo nekaj kratov za Čebulia več glasov oddanih kakor na je bilo volilcev. Drugič pa je izpust;l pri kandidatih, ki so bili mestnemu svetu neljubi, marsikatero črtico. Kontrole volilnega no-stonka pa sodnikom srenje niso dovolile. Zavladala je stara nemarnost v mestnem finančnem gospodarstvu. Kljub temu, da mestni doltrovi še malo niso bili noplnčaui. si je zvišal sodnik plačo od 24 na 60 gld. Tudi notranii svetovahi so prpiemfdi zopet plače, ki jih je bil ukinil prisilni upravitelj Zopet so po-stonnli neenako nri nnctonievaniu vojaštva, ki ie šlo v teh Mih nad 56 000 mož in^o Hrvatov skozi Kram: podobno je bilo pri odmeri premoženjskega in obrtnega davka. Sodnik je ravnal z muso revnih rokodelcev, ki pogosto po več mesecev niso imeli kosa kruha pri hiši, tako kakor je delal pred malo časom s podložniki kislsteinske graščine. Še na misel mu ni prišlo, da bi obvestil srenjo o stanju mestnega gospodarstva. Za majhne prestopke je dal meščane zapreti v mestni stolp. Kdor je hotel kaj doseči pri njem, je moral v njegovi točilnici dati za pijačo. Notranji sveto-vulci so s prezirom zrli na člane zunanjega sveta in srenje. V svoje vrste so sprejemali samo sorodnike in prijatelje. O veliki noči 1. 1743 pa so se pri volitvah mestnega sodnika glasovi tako cepili, da je prišel na pritožbo srenje vicedom Henrik grof Orzon v Kranj. Zunanji svet in srenja so mu potožili o silnem neredu, ki vlada in o zapravljanju mestnega premoženja. Vicedom se je prepričal, da še vedno nimajo sestavljenega mestnega urbarja, da meščanom nočejo potrditi plačila davkov v knjižicah. Ukazal je, da odslej ne sme več nabavljati in plačevati m. sodnik z notranjim svetom sam, marveč le skupaj z zastopniki zunanjega sveta in srenje. Srenja je tudi pokrenila, naj bi mesto kupilo za rotovž bivšo Weinachtovo hišo (Mestni trg 1), v kateri bi namestili v pritličju kruharno, tehtnico in merice, prvo nadstropje pa bi porabili za uradne prostore, druge pa za stanovanja častnikov. Ob skupni seji vseh mestnih korporacij je izrazil vicedom lepe želje o strahu božjem, ljubem miru, krščanski edinosti in sporazumu, ki naj bi vladal med meščani. Bili so dnevi davne dobe, ki je jemala slovo. Bil je zadnji uradni obisk vicedomov v mestu. Z nasveti in ukazi se ni dalo slabo gospodarstvo popraviti. Zato je predlagal vicedom 1. 1746 osrednjemu uradu, naj dovoli postaviti v Kranju upravitelja iz vrst meščanov, ki bi skrbel za redno plačevanje dolgov in pridobitev odsvojenega mestnega premoženja. Preden pa je prišlo do izvedbe načrtov, je ukinila Marija Terezija naslednje leto vicedomski urad. V Kranju je vladala stara malomarnost v mestnem finančnem gospodarstvu naprej. Mestni dolg je rastel ponovno. Med siromašnimi sloji mesta je nezadovoljstvo z vladajočo „žlahto" privedlo do nemirov. 20. avgusta 1749 okoli četrte ure popoldne je izbruhnil ob jasnem dnevu na več krajih mesta istočasno požar, ki je upepelil vse mesto. Zgorelo je skupno 290 hiš in 20 pristav, zgorele so listine, ki so bile potrjene 1. 1706 od Jožefa L. 1. 1719 od Karla VI. in 1. 1742 od Marije Terezije. Smrt je našlo tudi 20 oseb v starosti 12 do 70 let. Samo kapucinska cerkev s samostanoma je ostala nedotaknjena. Kapucin Scussa pripisuje v svojem ..diariju" nesrečo bo->ii kazni, ki je zadela mesto. Štirideset let nožne je omenja Biisohiner v svoji ..Erdbesehraibune", da je zažeala mesto malopridna drhal. Cesarica Marija Terezija ie dovolila 4.000 gld t. zv. požar-nerrn davka kot nodnoro na irevnejšim. Mnogim ie stisnila nesreča bernško palico v roke. Ko se je se«nl Krani v pepel, ie ravno krojila »policijska*4 država novi pravni red. J. V.: Vajenca jankota sveti večer Janko sloni globoko sklonjen in šiva. luKo sloni ze dve len dan na dan, ob nedeljah samo uialo preneha ropotati stroj, pa še takrat ne vselej, ltoka je navajena, skoraj ne čuti, da suče šivanko in drži blago. Ko drugi odidejo, mora on še pospravljati, vse mora pomesti, vse dejati v red, vse mora biti na svojem mestu, šele potem sme v posteljo, šele potem se zanj pr.čne nedelja ali praznik. Morda je treba še nesti izdelano obleko bogvekain, morda je treba nesti račun, morda stopiti v trgovino po to in ono za gospodinjo. Za vse je samo vajenec Janko in vse mora molče narediti, še smejati se ne sme takrat, ko se drugi smejejo. Janko šiva in hiti. Dobro ve, da še ne bo vse narejeno, ko bo pust.I obleko, ko bo odložil iivanko. Tri obleke bodo nocoj gotove, pa bog-ve, kdo jih- bo nesel srečnim lastnikom. On pač ne, ker bo prej odšel. Da, odšel bo, za tri dni, za tri cele dneve bo šel domov. O veliki noči je bil zadnjikrat, takrat samo za dva dni, zdaj pa kar za tri. Saj že dva večera ni mi gel spati od samega pričakovanja, čeprav so delali čez polnoč. Tako bi bil rad zaspal, pa se mu ni dalo, samo to je premišljeval, kako bo doma, kako ga bodo veselo sprejeli, kako mu bodo p.-avili, da je spet zrastel, kakor vselej. Potem bo vse lepo in spet bodo vsi sedeli za domačo mzo. In doma bo jedel in govoril bo lahko. In nihče ne bo nad njim upil, nihče ga ne bo priganjal, stegnil se bo za pečjo in samo v cerkev bo šel, nikamor drugam. Vsi ga bodo vpraševali, kako je v mestu in kako dela, vsem bo odgovarjal. Samo še deset mesecev ima učenja, še to prestane, pa je rešen najhujšega, potem bo šele videl irt vedel, kaj je mesio. Vse te misli so se Jankotu mešale in zdelo se mu je, da gre dan strahovito počasi naprej. Ura na steni se ni in ni hotela n.kamor premakniti. »Mojster, temu rokovnjaču bomo pa morali usta zašiti, tako nemarno že ves dan zdeha," je špiknil najstarejši pomočnik, mojstrov sorodnik, vsi drugi so se pa smejali. „Nič ne bo treba, ga bomo takoj poslali na pot, da se bo malo sprehodil. Veš kaj, Janko, pr pravi se, boš nesel obleko učitelju v Pod-breg. mora jo nocoj dobiti, sicer smo mu jo zadnjikrat delali." HPa ne bom do šestih nazaj..." se je Janko nekoliko ustavljal. „Boš, boš; pa ni tako važno, če tudi nisi do šestih nazaj, saj imaš dosti drugega dela." Jankota je zadelo v živo. Torej ne bo šel že z vlakom ob šestih? To se pravi da do pol-nočn;ce ne bo pr šel domov. Da svetepa večera prav za prav ne bo imel. Pa nuj si zdaj pomaga, če si more. ,.No, ali naj prošnjo delam, da boš sploh vstal?" Janko se je dvijrnil. „Tn imaš. pa paz;. da mi ne zmočiš in česa ne zgubiš. Tu imaš pa račun. Denar naj ti da, pa da mi ga ne vse ješ, ušesa ti potrgam. če mi v redu ne oddaš, dovolj si že veliki" Stokrat je Junko že šel takole z novo obleko čez roke in z računom v žepu, stokrat je že premeni vse poti po mestu, za vse bližnjice je vedel, vse prehode poznal. Saj je b.) še vesel, če je mogel ven na svež zrak. A tako težko kukur je šel nocoj, ni še nikoli šel. Pred vrati je postal in se ozrl nazaj. Ali naj sploh gre? Ali bi ne bi bilo bolj pametno, da bi vrgel novo obleko z računom vred v prvi kanal in zbežal domov, zbežal na vlak, da bo doma do polnoči? Kaj naj pa zdaj domov hodi? Ali naj vso temno noč bo na poti in naj se povrhu še zgubi in zmrzne kje v mrazu? Te čudne misli se mu pode po glavi, in že stopa kakor vselej, počasi in skoraj boječe, vsakdo mora vedeti, da je krojaški vajenec. Podbreg je daleč. Potem naj pa še tam išče tistega uč.lelja, ko komaj ve, kje je Podbreg. In po noči naj trka na vrata in vprašuje, če tukaj stanuje tisti učitelj. Janko računa. Če bi pošteno stopil, bi moreb.ti prišel. Dobro uro ima časa. Če bi bilo svetlo, bi mu še mar ne b.lo v eni uri priti tja in nazaj. In če bi tja prišel in mu vrgel obleko, bi tudi šlo. Zdaj ga bo pa gotovo moral čakati in iskati po vasi in tako mu bodo bežali dragoceni trenutki, vlak pa ne bo nanj čakal. Ali naj gre res šele ob desetih s tistim vlakom in naj potem pride domov ob treh zjutraj, če bo sploh prišel? Nikakor, naj ga stane kar hoče, ob šestih mora na vlak! Bo pa h.treje stopil. Janko hiti po ulici. Meša se med ljudi, ki vsi nemirno hite, vsem se mudi kakor Jankotu. Pot je razmočena in kasna, človek ne more pošteno stopiti, da bi kam prih.tel. Potem pride, kmalu v predmestje, kjer je manj ljudi in počasi hodijo. Mrak ga objema in s strani vleče hladna sapa, da Janko dvigne ovratnik in še bolj skuša spešiti korake. Nad mestom žare v večerno in oblačno nebo številne luči, da je vse oblito s čudno svetlobo, ki sveti od daleč. Od nekod se sliši potrkavanje, ki tako milo poje, kakor bi hotelo Jankotu pripovedovati in ga priganjati, naj stopi hitreje, vlak gre že ob šestih in težko ga bo ujel. Kaj bo pa potem z njegovo polnočnico, ali naj vso noč tava in zjutraj pol živ pride šele domov? Učitelja v Pobregu je Janko k sreči kmalu dobil. Pri prvi h ši so mu povedali, kje stanuje. Tudi čakal ni dolgo, kmalu so bili zmenjeni, le denarja ni takoj prinesel. N č ne de. da le kaj hujšega ni, da ga je ie tako dobil. „Ali bi mi povedali, koliko je ura?" je vprašal, ko se je poslavljal. „Pet je že," so mu prijazno povedali in ga vprašali, če se UMI mudi. Seveda se mu, ob šestih mora biti na postaji v mestu in še preobleči se mora. Poli.teti bo moral, skoraj uro računajo odtod v mesto. Tako so mu povedali. Janko je spet na cesti. Zdaj ima vsaj roke proste in lahko stopa hitreje. Nič ne de, da bo malo stekel, če se mudi, samo da pride še pravočasno. Kjer se kaj bolje v di, kar teče po cesti. Čutil ni več hladne sape. vse je lepo, Janko misli samo na dom in na vlak, ki mu zdaj pač ne bo ušel. Spet posluša svetonočno zvonjenje, od vseh strani se oglašajo zvonovi in zdi se mu, da v tem spevu sliši tudi domače zvonove, ki ga vabijo, ki ga priganjajo, ki tako mehko pojo. Noč je že legla in Janko je prispel nazaj v mesto. Nič ne gleda v izložbe, ne meni se za ljudi, za najkrajšo pot se odloči in teče, da ljudje pogledujejo za njim. Dober četrt ure je še, mora priti, mora.. Če je do zdaj zdržal, ali naj zdaj odneha, da bo ves trud zastonj? 2e čuti, kako ima potno čelo, po vsem telesu čuti gorkoto, ki mu dobro de v tem hladnem zraku. Tudi čevlje ima mokre, pa kaj zato, samo da pride v pravem času na postajo, pa bo vse pozabljeno, doma še vedel ne bo, da je bilo res težko. Ves zasopel je stopil v delavnico. Nič ni dosti pogledoval n kogar, le denar je izročil mojstru in niti toliko ni čakal, da bi mojster pred njim preštel. Stekel je v sosednjo sobo, kjer je spal in hitro pripravil, kar je nameraval vzeti seboj. Saj tako ni b lo drugega kakor par raztrganih nogavic in nekaj obleke, -se je imel že nekaj dni pripravljeno. „To ae ti tudi mudi," je zagodel mojster. „Kdo bo pa pospravil? Ali misliš, da bom jaz?' Janko je stal sredi sobe in ni vedel, ali misli mojster zares ali se samo šali. To je vendar pregrozno, da bi ga zdaj, ko je tako tekel še mojster ne pustil. To je prehudo, to je surovo, tega je zmožen samo mojster. Zakaj mu je obljubil že pred tednom, da bo ob šestih lahko šel? „Saj boš tako vlak zamudili Dobrih pet minut je še." „Ne bora ga zamudil," je rekel Janko in že je stopil počasi skozi vrata, a ko je bi zunaj je stekel po klancu, kar so mu noge dale. Za vsako ceno! Mora dobiti vlaki Prisopihal je na postajo in vlak je potegn'1. Janko se je oddati nT. Samo da ni zamudil. Zdaj je vseeno, čeprav je truden. Rad bi kam sedel, pa ni prostora; vlak je poln, toliko ljudi potuje nocoj, vsi z istimi ohčutki kakor Janko. Domov gredo, morda od daleč, morda s ta-k m hrepenenjem kakor Janko, morda po dolgem času kakor Janko, morda so tudi hiteli na vlak kakor on. Zduj mu je pot oblil čelo, ves je premočen in najraje bi odprl okno, da bi se shladil. Noge se mu š.be, saj že dolgo ni tekel tako kakor nocoj. Vlak je sopihal skoz noč in Janko je mislil, du je že doma, samo da je pustil tisto luknjo, tisto delavn.co, samo du ne vidi več tistih posmehljivih obrazov. V grlu ga ščegeta, nekoliko se je prehladih Saj je tudi tekel kot še nikoli. Nič ne de, samo da bo kmalu doma. Janko stopa po samotni poti, znana mu je in čeprav je temno, ve, da se ne bo zgubil; samo poldugo uro, pa bo doma. Doma se nemaru prav zdaj pogovurjttjo o njem in ga pričakujejo. Od daleč zvoni. To so vendar že domači zvonovi. Tako lepo ga pozdravljajo, kakor da smo njemu zvone. Pokušljuje in v grlu ga duši, res se je malo prehladih pa doma bo vse dobro. Mati mu čaja skuha, nekoliko se bo oddahnil, potem bo pa polnočnica. Hitro stopa v breg, nekam s silo se zaganja, noge mu odpovedujejo, a čuti še moči, še daleč bi lahko prišel. Saj ni več daleč to bo že zmagal, če je še toliko. Pot je polzka in Janko se lovi z ene strani na drugo. Zdaj je pred vasjo, samo še par sto metrov in bo doma. 2e vidi luči. ki svetijo skozi okna malih, tihih hiš. Doma so ga veselo sprejeli. Veliko je bilo veselja, vel ko vprašanj, da Janko ni mogel vsem sproti odgovarjati. Kašljal je in mati je bila v skrbeh. Ali se je prehladil, ali je morda že dalje časa bolan? Ne, samo zdaj kašlja, malo se je zasopel, ko je spešil v breg, bo takoj dobro. ..Janko, bled si, bled in nič se nisi zredil vedno bolj suh si. Ali moraš preveč delati?" ..Delati?" odgovarja Janko. „Seveda moram delati, pa ni tako hudo, samo še deset mesecev, pa bom iznčen in potem bo drugače." Janko je ponosen nn to. da bo kmalu pomočnik. Zdaj. ko je doma. je vse pozabljeno, vse 7.badlj:vke. vse psovke, vsa mojstrova sitnost in strogost, vsi dolgi večeri, ko je moral pozno v noč delati in potem nazadnje še pometati. ..Janko, ti si bolan, sedi vendar, čaja ti prinesem". Mati ea trledn, bratje in sestre se spogledujejo. Mordn je pa Janko v resnici bolan ...? „Bi pa k polnočnici ne šel, ko tako kašljaš. se boš saj spočil," ga prosi mati. ..Zakaj sem pa potem prišel domov?" rZakaj? Saj si doma, boš pa jutri šel k maši, ko se boš pošteno odpočil." Janko se ne more vdati temu. Zakaj je pa potem tako hitel, zakaj je pa tekel v Podbreg in nazaj, zakaj je pa dirjal na postajo in zakaj zdaj med potjo ni nič počival? Ali ni bilo vse samo zato, da bo še ujel polnočnico? Bi bi pa raje ostal v mestu in pomeipl po delavnici in šele jutri šel lepo počasi in gosposko na poti Janko je šel k polnočnici. Ko so se vrnili, je popil nekaj čaja, potem pa trdno zaspal. Zjutraj ni mogel vstati. Kuhala ga je vročina, rdečica mu je objemala obraz in zdelo se mu ie da vidi vse po dvoje. Kri mu je naravnost butala po žilah in ni imel moči, da bi se dvigne. Se vedno je slišal zvonove, ki so odnekod zvonili, klicali so ga. Mati je prišla k njemu in prestrašila se ga je. ..Janko, ti si bolan ..." ..Mama, bolan sem." Prišli so druei liudie in tiho so hodili okrog njecove postelje. Rekli so. da je pljučnica. „M"ma. ali sem res bolan?" ..N'č ni hudeira. Janko, samo truden si. Poslali smo po zdravnika. Za vsak slučaj, če bi bilo kaj hnišeea." Vse pra7n;ke je bil Janko bolan. Ko so zvonovi odneli svoie vesele božične pesmi, so se zlili v žalosten spev in so jokali nad erobom vaiencn Tnnkotn. ki so gu pokopali dva dni pred novim letom. Fantovsko okrožje Kranj Tehnično vodstvo Okrožja Kranj sporoča, da se vrši v dneh 27. — 29. decembra 1937 v dvorani Ljudskega doma tehnični tečaj, katerega se morajo udeležiti vsi odseki po svojih zastopnikih. Da pa bo možna udeležba vsakega odseka je tehnični odbor uredi tako, da se bo 27. decembra predelavala tvarina samo za člane, zato se morajo tega dne udeležiti načelniki odsekov, 28. decembra tvarina samo za mladce, tu dan se pa mora udeležiti vodja mladcev, 29. decembra tvarina za naraščaj, tega dne pa se naj udeleži vaditelj naraščaja. Tečaj se vrši celodnevno in sicer od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer. Dolžnost vsakega odseka je, da se po svojih nnčeln kih. vodjih odnosno vaditeljih udeleži tečaja, pri katerem se bo predelavula tvarina za bodoče delo posamtznih odsekov. Bodite točni! Bog živil Tehnični odbor Okrožja Kranj. Berite in širite »Gorenjca" »GORENJEC« STRAN ? (Nadaljevanje « 4. strani.) ■red.ni na trodelni betonski most, čigur ru/.pe-tinu znušu 33 metrov. Plošča in lok pa se upi-ratu ob bregovih na uporna zidovu, ki stu postavljena na p lote 4 m pod gladino vode. Gradnjo je prevzel „Slograd", ki bo ob primernejšem vremenu zgradil še Ograjo, stebre, na kuterih bodo svetilke, pre::tavtl po nučrtu cesto tako, du med mlekarno in gradom ne bo nikuke vzpetine, ker je novi most višji od starega za 1.30 m. Most bo tlakovan z drobnimi kockami, ograji pa bosta kumeniti. Celokupna gradnja mostu bo stula 350.044 din. Polovico stroškov prispeva banovina, polovico cestni odbor. Načrte je napravil ing. Maks Dekleva. Ta je tudi vodil gradnjo. Most mora biti izročen prometu v maju 1938. — Naše mesto bo s tem mostom s lno pridobilo. Popravljamo. Gorenjec je pred par tedni poročal o nesreči, ki se je pripetila nekemu kolesarju, baje pred gostilno „Plevna". To vest popravljamo v toliko, da se ponesrečenec, ki je doma iz Gorenjskega, menda iz Preddvora, in neki drugi kolesar nista zaletela pred gostilno Plevna, temveč bliže mestu, prav bi zu trgovine Šfrer. Ponesrečenec je tu obležal ne-lavesten. V takem stanju sta ga dobila gospod Aleš Demšar in njegova soproga ga. Tinka. Ta dva sta mu nudila prvo pomoč ter sta ga »pravila v kakih 300 m oddaljeno gostilno „Plevna", odkoder so poslali po dr. Hubada. Iz tega sled1, da ni nudil ponesrečencu prve pomoči g. F. P. temveč zgoraj imenovana. Gorenjec je poročal nnpnčno zato. ker je dopisnika neki gospod napučno informiral. Novoporočenci! Že od Din 40- naprei dobite 6 lepih fotografij. Foto JUG, - Kranj PODBREZJE Veliko prireditev je imelo nuše Prosvetno društvo v zadnjem času, a najlepša je bila preteklo nedeljo, A. Medvedova tragedija v petih dejanjih: „Za pravdo in srce". Ljudje so bili zelo zadovoljni in so se čudili zlasti lep m in številnim narodnim nošam ter drugim lepim kostumom. Saj je nastop lo čez 30 igralcev. Ker jo bodo mnogi še enkrat radi pogledali, zlasti pa da pridejo pogledati igro tisti, kateri jo niso mogli doslej vdeti, jo bomo na praznik sv. Štefana. 26. decembra 19^7 ob 3. nri popoldne v Gasilskem domu ponovili. Vnbmo domačine in okoličane, da pridejo v obilnem števlu pogledati to zanimivo delo iz zgodovine kmečk h uporov. TR7IC Silvestrovanje ho seveda tudi letos v »Našem domu" na Skali. Treba bo letos še trdnejših obročov kot druga leta, da smeh ne bo koga raznesel. Videli boste znamenito burko „Dva para se ženita" in potem nas bo še originalni novoletni przor v smehu pripeljal iz starega v novo leto. Zato takoj skleni: letos ne pojdem silvestrovnt nikamor drugam kot ..Na Skalo". Opereto »Cigan baron" že težko pr čakuje trž ška javnost. Prvikrat bo uprizorjena na prazn k sv. Treh Kraljev. Gotovo bo žela še lepši uspeh kot lanska operela ..Dijak prosjak". Korajžni so, namreč oni junaki, ki so zadnjo adventno nedeljo (advent je mendu čas resnosti) tako zmagoslavno peli čudovito himno skozi Tržič. Razumeli smo samo „za sokolsk m praporom" in .,za svobodo", pa niso šli ne za praporom in svobode nočnega miru tudi ni bil. Na uho: treba je spraviti skozi grlo mnogo neke tekoč ne, ki napravi človeka tako koraj-žnega in sposobnega za tako prekrasno ubrano petje. Umrla je znana Majerčkova mama, ga. Ana Perko. V ponedeljek popoldne smo jo pokopali. 7an;ntivo je, dn je umrlo pred njo že 12 njenih otrok. Sedaj je Ha sama za njimi, da p'e;me plač lo od Njega, ki mu je tako zvesto služila. Naj počiva v miru! Sv. maša v božičnih praznikih na Kofcah je bila označena v zadnjem Gorenjcu za vse božične dni in tudi polnočnica je bilu v not ci razglašena. Podpisani bo hvaležen gospodu, ki se namerava žrtvovati o božiču za Kofce in vesel, če bodo planinski prijatelji izpolnili res svojo versko dolžnost, toda dovoljenja za polnočn co pa kapela na Kofcah od svete stolice nima. Zato se polnočnica ne bo vršila, četudi v božičnih vabilih za Kofce ni bila letos prve naznanjena, ampak že parkrat ter je bil podpisani od merodajne cerkvene oblasti na podlagi napačne časopisne vesti že tudi vprašan, če morda ne pozna cerkvenih predpisov glede polnočn ice. _ V Tržiču, dne 20. decembra 1937. Vovk Anton, župn k. Podružnica SPD ima odprte sledeče postojanke: Dom na Kofcah, znan daleč na okrog po svoji ndobnosti. Snega je čez 1 meter, v viSjih legah še enkrat toliko. Sneg je suh in smuka prav odlična. Koča pod Storžlčem je vsako nedeljo in praznik ter dan pred njim oskrbovana. Snega je dovolj, smuka prav dobru. Iz Loma pa je pruv dobra pot za sankanje. Zavetišče v Gozdu nad Kr.žami vam nudi prav prijeten nedeljski izlet, s smučmi uli sankami. SP. BRNIK Pretekli petek zjutraj, ko sonce Je ni obsijalo nuš.h lepih gjru, ampak je v nuši vusi vladal še nočni mir, je vozil skozi vus avto, last g. Julijuna Lupujnetu, 3 potnike: našega bivšegu obč uskegu tujii.ka in lovca iia fuzune g. Julijuna Lapajneta, g. Zule Ivana, sedunjega vzornega občuiskegu tujniku ter še enegu gospodu. Od prevelikega mraza ali prehude vroč.ne nestalna tla so zugnulu avto na mesto po cesti naprej _ v vogel F.šiejeve h še. Avto je ob- stul. Neustrašeni potniki so pregledali dejanski stan: avto nas noče več peljati naprej, pač pa bo dovolil, du ga drug, peljejo. S pomočjo šti-l-inožnih živali in s potiskunjem prejšnjih voznikov so avto pr peljali domov, kjer ga te dni vneto popravljajo, da bo mogel zopet služiti do-morodnim, naprednim in občekoristnim dnev-n m in nočnim potovanjem. — Mogoče se je g. Julijan spomnil ob tej priliki na nesrečo, ki se mu je pripet la pred časom par metrov proč od mesta dosedanje nesreče. Obakrat se je nesreča zgod la na važnem potovanju. Ali ne bi bilo bolje važna potovanja opustiti kakor pa hoditi nalašč v nesrečo? Pravijo, da gre še osel le enkrat na led. Ljudje smo pa najbrž manj pametni! PREDOSLJE Naša prosveta priredi letos prvikrat silvestrovanje. Na programu: petje, godba, ter zanimiva veseloigra. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Fantje bodo prodajali vstopnice v predprodaji, preskrbite si jih pravočasno. Kdcr se rad smeji, naj ta večer ne zamudi! PREDDVOR Prosvetno društvo v Preddvoru priredi dne 31. decembra ob 8. uri zvečer v svojem domu Silvestrov večer. Nu sporedu je malomestna burka »Cigani", kupleti, alegorija in še marsikaj. Kdor hoče vstopiti z veselim in nasmejanim licem v novo leto, ta ne bo ostal doma, ampak bo rade volje prihitel v društveni dom. Igralci našega Prosvetnega društva so dobro znani po svojih zmožnostih in smo prepričani, dn bodo tudi ob tej pril ki zadovoljili gledalce. Umrla je v Novi vasi Kaštrun Katarna v starosti 61 let. gospodinja priznan h prosve'nih delavcev. B'la je skrbna in globoko verna žena. Na i ji sveti večna luč. ostal'm pa naše sožalje. Vsem čitateljem Gorenjca želi vesel Božič dopisnik. GORICE Preteklo nedeljo je naše Prosvetno društvo priredilo igro »Ilenrk gobavi vitez". Ker je igra res lepa, zato se na splošno željo ponovi v nedeljo 26. decembra na praznik sv. Štefana. Toplo vabljeni! CERKLJE Sreča v nesreči. Naš bivši g. župan nimajo nič premoŽenja. Tiho, brez hrupa in brez žalosti so gu izgubili. Pravijo, da je nekaj v ozadju. Če bo kaj zanimvega. lahko g. urednik oh ponedeljkih vprašate nuše mesarje in druge sejiuarje, boste gotovo bolj natanko izvedeli. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva ima svoj redni občni zbor v nedeljo na dan sv. Štefana ob pol 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma. Vabljeni! MOŠNJE Pri nas je bil 19. decembru ob 10. uri pogreb posestnika Lovrenca Jane. Pokojn k je bil 80 let star in je bratranec starološkega kanonika in dekana N. v m. p.I HRASTJE Naše Prosvetno društvo vprizori dne 26. XII. t. I. na dan Sv. Štefana v društvenem domu v Hrast ju »Mulo pevko", ki bo ena najlepših iger, kar j h je že vprizorilo nuše društvo. K obilni udeležbi vabi odbor. NAKLO Miklavževanje. Po posredovunju tuk. Prosvetnega društva se je letos sv. Miklavž ustavil tudi pri nas in podelil nekaj svojih daril našim dobrim otrokom, malim in velikim. Oboji so društvu zelo hvaležni za njegovo nesebičnost. Vendar prosimo, da si tudi zase izprosi kak dar; n. pr. da mu pomuga na kak način priti do večje društvene dvorane; sicer bomo res morali dobiti pomoč iz Ribnice. Kletvina. Nuklanci smo v jedru še dobri, ker v svoji sredi neradi trpimo ljudi, ki preklinjajo, zlasti če se godi to že iz. navade in vpričo naših otrok. Naš nacionalizem nam v prvi vrsti nalaga dolžnost, dobro vzgojiti svoje otroke. Zaradi njihove koristi se ne bojimo noben h potov. Nekateri pa mislijo, da so to malenkosti. Naj vedo, da se prav v malenko-kostih pokaže človekov značaj. Ostane pa vprašanje: Kako moreš dobro vzgajati, če se ne potrudiš, da bi bi tudi sam dober? Nam se zdi to nemogoče. Kdor je drugega mišljenja, mu priporočamo, da se preseli drugam, kjer tukih »mulenkosti" ne opuzijo in ne spregledajo »dvojne vloge", kar mi imenujemo hinav-ščinu. Delavski tečaj. Pretekli teden se je pod okriljem Prosveinegu društva vršil tridnevni, večerni tečaj o deluvskem vprušanju. Vsak večer je bilo po eno preduvanje, kateremu je sledila zelo živahna debata. Videlo se je, da je bi ta tečaj že zelo potreben. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu dobru. Mimogrede smo opazili, da naš »Janez Krstnik" še vedno potrpežljivo in vztrajno pripruvlja pot — se-vedu le sebi in svojim. Gotovo ima preslabe zobe /za trdi kruh opozicije, pa si želi izpre-memhe. Socialnost mu je na jeziku! Saj trezno misleči delavci pomnimo nekoliko več, kukor je morda njemu ljubo. Kdor pa je pozabljiv, mu je treba iti le mimo naše občinske hiše in pre-biati napis, ki je nastal pod njegovim vplivom. To jt žalosten dokaz njegove razredne, delavstvu sovražne miselnosti. Seveda od tste-ga časa se je vladno kolo zavrtelo (kdor je bil zgoraj je prišel spodaj), zato njegova navidezna izpreobrnitev in nova takt ka. Kdor se potaplja, po bilki grabi. Saj se poznamo, zato že vnaprej lahko napovemo njegove nastope, jih primerno upoštevamo in ne zamerimo. ŠMARTIN PRI KRANJU Prosvetno društvo bo v nedeljo - na sv. Ste-funu dan vprizorilo v prostorih Šmart nskega doma popoldan ob 3. uri veseloigro v treh dejanjih »Razočarani svatje". Ker je v tej igri mnogo smeha in zabave se vsi prijtelji smeha vljudno vabite. Vstopnina običajna. Občinska seja v Kranju V petek 18. decembra je bila v občinski posvetovalnici seja kranjskega obe.nskega odbora. Zupan g. Češenj je uvodoma med drugim poročal, da je ikazula Javna borza dela občin. 4000 din, .ieri znesek se sme porabiti le za javna dela. Po sklepu uprave se bo znesek porab 1 za kanalizacijska dela pri novi šoli. Dne 14. in 13. decembra so bile volitve krajevnih odborov (vaških) priključenih vasi v obč.ni Kranj pri katerih so bili izvoljeni: z« Primskovo Novak Janez, Ješe Janez, Stare Franc; za Klane: Krč Franc, Kos Jožef, Krem-žar Valentin; za Huje: Bitenc Jože, Zebre Janez, Pavlin Franc; za Rupo: Strupi Anton, Sitar Jože, Perčič Franc; za Čirč.če: Bajda Peter, Kozina Janez in Peternelj Anton. G. župan je dalje prečital dopis ravnateljstvu tekstilne šole, glasom katerega je ministrstvo za trgov no in industrijo odobrilo otvoritev predilskega in tekstilnega kemijskega oddelka na tekstilni šoli, Ker je treba predhodno rešiti vprašanje šolske zgradbe je ravnateljstvo šole zaprosilo bansko upravo, ki naj ugotovi uporabnost v poštev prihajajočih zemljišč. Zanimivo je b lo tudi poročilo o stanju zadeve glede državne policije v Kranju. O tej zadevi se je govorilo v seji poPcijskega odseka, ki pa je zadevo odstopil finančnemu odseku Ker temu pogoji niso bili jasni, se je obrnil na si-esko načelstvo. Obč:na bi morala nosit: del stroškov, ne bi pa prevzela ali pa vzdrževala vse policije. Prcds^ojn ka, uradnike, stražnike in detektive preskrbi država. Občina Kranj kakor tudi obč na Stražišče morata k tem izdatkom le prispevati. G. župan je na te izjave sreskega načelstva povedal, da je občina pri-pripravljenn prispevat; 100 000 din t. j. prbliž-iio toliko, kolkor sedaj stane občino policija, dočim bi občina Stražišče dnla 10.000 din in napravila stražnico. Naša občina bi poleg denarja dala na razpolago eventuelno pisarno in zgrad la tri stražnice in sicer na Primskovem, v mestu in pri Gorenji Savi. Občnski odbornik' so izjavo g. župana soglasno odobrili. Odbor je na predlog g. predsednika sklenil, da bo dala občina o Božiču potrebnim brezposelnim in revnim družinam dvodnevno prehrano v Delavskem domu. Predsednik finančnega odseka g. Fock je poročal, da bo občina prispevala za meščansko šolo v škofji Loki svoto 2756.30 oz roma din 1739, ki odpade na kranjske dijake. Po tem poročilu je bila živahna debati glede prodaja posestva »Prevole". Sklenili so, da se prodaja posestva odloži na pomlad. Isti poročevalec je poročal o dražbi občinskih tehnic in sejmnme na meslem trgu. Teht-n ci sta se oddali dosedanjemu zakupniku Kosmaču Jožetu za 6450 din, sejmnina na Mestnem trgu za 21.100 din pa Šom Antonu. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939. Za plačilo vodarine v priključen:h vaseh je poročal občinski odbornik g. inž. Mlakar. Sledilo je poroč lo policijskega odseka. Občinski odbor se je izrekel za novo koncesijo Brulc Francu v novi koloniji na Hujnh. Tsto-tako se ni ugovarjal prenos gostil koncesije ge. Pavle Bidovc v korist Marjc Bidovc. Končno se ni občinski odbor izrekel za podelitev koncesije avtotaksiia Guzelj Alojziju iz Medvod s stajališčem v Kranju. Okrajna Kmečka zveza Krajevni odbori naj pridejo po vabila za prirejanje sestankov po posamezn h krajih, po sklepu seje z dne 13. decembra v našo pisarno v Kranju, v ponedeljek 28. decembra. Ako pa kje želijo še prej, naj se zglasijo pri načelniku OKZ v Predosljih. Krajevni sestanki. Krajevni odbori naj takoj določijo čas sestankov po sklepu zadnje seje in naj to sporoče OKZ, da se jim bo moglo poslati potrebne govornike. Kmetijski tečaj. Vabila za tečaje se dobe ▼ pisarni OKZ v Kranju in naj se v ponedeljek 28. decembra zglasijo zustopniki KKZ da jih dobijo potrebno število. Iz življenja Kmečke zveze. SPORED KMETIJSKEGA TEČAJA ki ga priredi Kmečka zveza v Kranju. Ponedeljek 10. januarja od 2 do 4: Uvodno predavanje Važnost stanovske in strokovne izobrazbe. Od 4 — 6: Gospodarski zemljepis Jugoslavije. Sreda 12. januarja od 2 — 4: Gospodarjenje na kmečkem posestvu. Od 4 — 6: Pomen knjigovodstva na kmetiji. Ponedeljek 1?. januarja od 2__4: Važna vprašanja iz živinoreje. Od 4 _ 6: Mleko vir dohodkov. Sreda 19. januarja od 2 _4: Zdravje pri živini. Od 4 _ 6 Gnoj in gnojišče. Ponedeljek 24. januarja od 2 — 4: Poljedelstvo in travništvo. Od 4 — 6: Gospodarsko mer-stvo in računstvo. Sreda 26. januarja od 2 — 4: Sadjarstvo in uporaba sadja. Od 4 do 6: Davki. Ponedeljek 31. januarja od 2 _ 4: Vrtnarstvo. Od 4 _ 6: Zadružna skupnost — gospodarska moč. Sreda 2. febrnarja Svečnica od 2 — 4: Kmet in postave. Od 4 _ 6: Zaključek. ečaj se vrši v dvorani hotelu »Stara pošta* v Kranju. Predavanja so samo popoldun od 2. do 6. ure. Pristop na tečaj imajo vsi kmečki ljudje brez ozira ali so člani Kmečke zveze ali ne. Kmetje, gospodarji, kmečki fantje in dekleta, udeležujte se redno tega tečaja! Ne zamudite ugodne prilike! Pomnite, le izobražen stan ima bodočnost! Brez izobrazbe bomo podlegli v boju z drugimi stanovil | m H L I O G L H S I | Ij Za vs-tko besedo v m dih oglasih se j! | p'ara0 50D Naim-niš 7"e«eV i» 6 Din II Važno! Modroce, ofoniane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Preda se hiša tristanovanjska z upeljano špecerijsko trgovino na periferiji Kranja radi preselitve. Naslov v upravi. Kuharica vešča in čista, se sprejme takoj k mali družini v Kranju. Naslov v upravi. Slamoreznico na motorni pogon prodam ali zamenjam za ročno. Janko Štefe, Predoslje ■ 9, p. Kranj. Družinsko stanovanje v I. nadstropju se s 15. januarjem odda. Britof pri Kranju št. 68. Krojači in šivilje! Moško in damsko krojno knjigo dob te pri Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križevniška ulica. Najmodernejši kroji. Zahtevajte prospekt. Priporoča se uglaševalec klavirjev, orgel, kla-virsk h harmonik ter izdelovatelj harmonijev, Tramte Anton, Medvode. Zahvala. Za tople izraze sožalja ob smrti našega soproga in očeta gospoda Jožefa Jenko posestnika ki je umrl nepričakovane smrti, se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo 5. g. dekanu v pok. Podvinskiju za tolažbe sv. vero, dr. Eduardu Glo-bočniku, č. g. župniku Vavpoticu in vsem. ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. Prebačevo, 22. dec. 1937. Rodbina Jenko in Kastellc. STRAN 8 »GORENJEC« 1F Vsem ceni. odjemalcem selimo blagoslovljene bazične praznike, srečno in veselo novo leto 1938* Zahvaljujemo se »a nam v starem letu izkazano zaupanje in naklonjenost ter se priporočamo tudi v novem letu. Zagotavljamo Vas vsestransko najbolj Se postrežbe z nizkimi cenami! Trgovina s »elesnino P. Majdič-Merkur Kranj Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem v vseh podružnicah MLEKARSKA ZADRUGA (skupni obrat) Naklo pri Kranju HOTEL STARA POŠTA KAVARNA RESTAVRACIJA Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Na Štefanovo se priredi v plesni dvorani domača veselica. Brez vstopnine. Začetek ob 8. uri zvečer. Za praznike se točijo vsa vina čez ulico za 2 — 4 din ceneje. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Franc Gorjanc KRANJ, veletrgovina z lesom in dežel, pridelki Mlekarska zadruga v Predosljih želi vsem članom, prijateljem, odjemalcem in naročnikom blagoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO! Zadruga je združenje večjega števila ljudi in ima namen s skupnim delom in malimi stroški zboljšati gospodarski položaj članov. Tvrdka J. RNIPIC tovarna vsakovrstne žime želi vsem svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem ter naročnikom blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto. Vsem se toplo priporoča v prihodnjem letu. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1938 želi vsem odjemalcem Anton Vreček trgovina špecerija, porcelan, steklenice, mešano blago. Se toplo priporoča za nadaljni nakup. Prav vesel Božič želi vsem cenjenim odjemalcem, ter se še nadalje priporoča za cenj. obisk MODNA TRGOVINA IVO WENDLING -== KRANJ —r Vesel Rožič in blagoslovljeno iVoro leto Seli Vsem svojim ceni odjemalcem in se se za nadalje priporoča Klemencic Janez mesarija KRANJ, Hleitveissova 24. Podružnica Stražišče poleg Šmartinskega Doma. Srečen Božič vsem HLEBS STEKLO, PORCELAN, OGLEDALA, SLIKE, OKVIRJI, JEDILNO ORODJE, VSI GOSPODINJSKI PREDMETI. B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj Za Božič ^ vesel Božič! velika izbira. Oglejte sinovo urejene izložbe! 14 kar. zlato že od Din 60 — dalje. 14 kar. zlato od Din 80— dalje Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vrst in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popra* vila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik. Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ZABRET IVAN tovarna opeke in lesna trgovina BOBOVK pri KRANJU Prvovrstni strešni bobrovec. Raznovrstne zidne, votle in fasadne opeke. ! BI Tiskarna »Tiskovnega druStva" želi vsem vesele božične prasnike in srečno Novo leto! Vsa dola se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! Vsem, ki se nameravate fotografirati! Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!) Foto JUG, - Kranj (Ljudski dom) r. z. z n. z. n hiiiiimiii—i■■.......■imun iiiiihimh iimi»i.....mm umni »««»i—ninimiii»« "»' Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. »GORENJEC« Vsem odjemalcem zeli srečne in blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto Jurij Pollak strojno mizarstvo KRANJ Vrtnarstvo Sušnik Franc želi vsem cenj. odjemalcem VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Bife pri St. Kapušinu v Kranju želi vsem poslom in odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto. »ILIRIJA" KRANJ, Glavni trg želi vsem vesele božične praznike ter uspeha polno Novo leto. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Franc Šink slaščičarna in svečama K ran j Vesele božične praznike in srečno Novo leto, želi Lekarna M. Rauh KRANJ, Mestni trg Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Vinko Oselji pečar KRANJ, Glavni trg IS. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim odjemalcem Ana Kristančič Kranj Čevlji — perilo — nogavice! Najnižje cene! Blagoslovljene praznike in srečno Novo leto želiva vsem cenj. odjemalcem Ivanka in Nace KOKALJ gostilna „pri Matičku" KRANJ Za praznike born toči! najboljša vina! Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, blagoslovljeno NOVO LETO e I Hranilnica in posojilnica v Kranju (Ljudski dom) Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, zdravja polno NOVO LETO želi vsem Lekarna Mr. Ph. Fran Šavnika dediči „Pii sv. Trojici" Kranj Vesele božične praznike in crečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka LOGAR & KALAN naslednik SREČKO VIDMAR manufaktura, KRANJ Vsem našim cenj. odjemalkam in odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto in se za nadaljno naklonjenost priporočamo ANDREJ OGRIZEK prva kranjska pletilnica MIN K A OGRIZEK trgovina galanterije, modnih pletenin, ročnih del VEDNO V VELIKI IZBIRI NA ZALOGI: Priznano lepe pletenine lastnega izdelka za dom, za šport po najnovejših krojih, tudi po meri. Galanterija, damsko perilo, rokavice, nogavice, čipke, robci, kravate, kape. Ročna dela in ves potrebni material, volna vseh vrst in barv, DMC prejce in CMS material, miljeji, prti, garniture, blazine, garni, svile in kvačkanci itd. Entlanje, ažuriranje, predtiskanjje, strojno vezenje perila, mono-gramov oblek in zaves, hitro, lično in ceneno! NAŠE GESLO t Postreči Vam vedno z najboljšim, ker slabo blago je dvakrat drago I STRAN 9 • Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem JANKO RANT špec. trgovina KRANJ Tvrdka M. KANDUČ nas'. S. Brinovec želi vsem svojim cenj. odjemalcem prav vesele božične praznike in srečno, blagoslova polno Novo leto ter se obenem priporoča za nadaljni nakup vsakovrstnega galanterijskega blaga v lepi izbiri, katerega bode tudi v naprej nudila res po skrajno nizkib cenah. Pekarna in slaščičarna pri BUČARJU KRANJ želi vsem cenj. odjemalcem vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO. Gostilna pri ZORCU Antonija Kumer želi svojim gostom in znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Terčon Albin delikatese — specerija Kranj, telefon št. 70. Vesel Božič in srečno Novo leto želi naročnikom in odjemalcem Viktor Tonejc tapetnik — * Kranj Pogačnik Janko trgovina z mešanim blagom Kranj želi vsem VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ter se priporoča za nadaljni cenj. obisk. SREČEN BOŽIČ in blagoslovljeno NOVO LETO želi Sitarska in žimarska zadruga r. z. z o. z. Stražišče Vesel Božič in srečno Novo leto želi Marija Galjot damska konfekcija — KRANJ Vsem cenj. odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto Ivan Bitenc ključavničar in trgovina s kolesi Kranj, Vidovdanska c. (poleg gimn.) Vesele praznike in srečno Novo leto želi tvrdka M. Češenj trgovina z lesenimi potrebščinami. Prav vesele božične praznike, kakor tudi srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom Slaščičarna P. Faletič Kranj, Jenkova ul. 6. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem Gostilna Joštar Kranj Vesel Božič in srečo v Novem letu želi »KOVINA« železnina — Kranj Blagoslovljene praznike in srečno Novo leto Vam želi RADIO TEHNIKA Vesel Božič in srečno Novo leto želi Franjo Nadižar strojno mizarstvo KRANJ Cene zmerne in solidne 1 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom in obiskovalcem FRANC BRULC gostilničar — Kranj Pozor! Ženini in neveste! Nudim Vam Veliko izbiro lepe morske trave, žime, cvilha, posteljnih vzmeti (fedrov), in za vezanje istih, močne vrvice in motvoz. Nadalje nudim cvilšne vreče, vrvi za perilo, kokusove predpražnike in razne taške iz motvoza. Imam pa tudi v zalegi vseh vrst vrvarsko blago kakor: štrange, uzde, vrvi, gurte, biče, bičevnike in motvoz vseh vrst itd. Vsem mojim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem in pripore jam, ter želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE 1 A. ŠINKOVEC — KRANJ - vrvarna. H I N KO KRANJ - poleg farne cerkve želi vsem svojim poslovnim prijateljem, znancem in oslalim svojim strankam blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETOl Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem KOKALJ JANKO mesarija Zalog — Golnik Vsem cenj. odjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO manufakturna trgovina M. KOKL - KRANJ Priznano najlepša izbiral Skrajno solidne cene I Vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želi vsem svojim članom Gorenjska kmetijska zadruga Kranj Vesele in srečne božične praznike ter srečno in blagoslova polno Novo leto želi HRANILNICA in POSOJILNICA v Šenčurju Ta urednika in izdajatelja odgovarja VertovSek Milan, ▼ Kranja. Tiska (iskana Tiskovnega draihra T Kranju.