mmm
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MOKNINU DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLVIII—VOL. XL/III
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING,'JUNE 12, 1945
Ed. Pucel ne bo sedaj kandidat za župana v Cleveland«
Včeraj se je zglasil v našem uredništvu Mr. Edward L. Puce], councilman iz 10. varde, ki nam je izročil pismeno izjavo, da zaenkrat ne bo kandidat za župana v Clevelandu, pač pa bo kandidiral ponovno za mestnega odbornika iz 10. varde.
Mr. Pucel je izjavil, da je hvaležen svojim številnim prijateljem, ki so pritiskali nanj, naj kandidira za župana. To, je izjavil Mr. Pucel, ga bo še bolj podžgalo k delu v mestnem odboru, kjer bo treba zlasti v teh kritičnih časih mnogo inte-zivnega dela.
Mr. Pucel nam je orisal delo mestne zbornice, ki jo čaka v bližnji bodočnosti, kot: neprestana pomoč k vojnemu naporu; demobilizacija vojaštva ob koncu vojne; spremembe iz vojne v mirovno industrijo; zaposlitev vrnivših vojakov; relif za brezposelne; razvitje jezerskega obrežja, zlasti pristanišča in javnih kopališč; cenejša prevo-znina v mestu; izboljšava rezidenc in splošno izboljšanje mesta.
Mr. Pucel bo kot doslej tudi zanaprej posvetil ves svoj čas v korist Clevelanda, da bo eno prvih mest v Ameriki.
-o--
Predsednik je vprašal kongres za 39 bilijonov za nadaljevanje vojne
Washington. —■• Predsednik rruman je vprašal kongres za £39,019,790,474, kar naj bi zadostovalo za vojno proti Ja-ooncem za eno leto od 1. julija naprej. S tem denarjem se 30 kupila municija in oprema io 31. decembra 1946, težki aombniki pa do junija 1947.
Zahtevana vsota je veliko manjša, kot jo je predložil predsednik Roosevelt kongresu y januarju. Takrat smo bili še v vojni z Nemčijo, ko je pokojni predsednik zahteval od kongresa nad 45 bilijonov dolarjev.
-o-—.——
V Angliji izdelajo 200,000 avtov
London. — Vlada je odobrila, da angleške firme izgotovijo v prihodnih 12 mesecih 200,000 potniških avtov. Od teh jih bo šlo 100,000 v inozemstvo.
-o—-—
Važna seja nocoj
Nocoj ob devetih bo imelo sejo društvo Najsv. Imena fare sv. Vida. Na seji bo navzoč prvi tajnik Fr. Bonaventura Bandi OSB in naj bo udeležba čim večja.
Pred nami je največja živilska kriia, trdijo tozadevni eksperti
Washington. — Ameriško civilno prebivalstvo stopa v dobo, tekom katere bo občutno pomanjkanje mesa, jajec, perutnine in sladkorja. Jajec, ki so bila dozdaj veliko nadomestilo za meso, primanjkujej že par tednov. Perutnina je v mnogih krajih popolnoma izginila s tržnic. Sladkorja vedno bolj primanjkuje.
Vrhu vsega tega je pa še slabo vreme škodilo letini zelenjave in sadju. Enako poročajo iz vseh krajev sveta. V Argentini, tej veliki žitnici, je bila velika suša, po vsej južni Elvropi poročajo o slabem izgledu za do. bro letino.
Zato veščaki sodijo, da bo za ameriško civilno prebivalstvo v prihodnjih dveh mesecih doba pomanjkanja raznih živil. Začetkom avgusta šele pričakujejo nekaj več mesa. Sladkorja bo primanjkovalo vse do drugega leta.
Kar bo vlada v prihodnjih ; mesecih največ pomagala bo to,1 da bo skušala zalogo živil so-| razmerno razdeliti po vsej de-1 želi. Hotelom in restavracijam1 bodo utrgali odmerke, da bo več za hišne gospodinje. Vlada na-' merava ceSo prepovedati kteti kokoši, ki neso, da bo tako več jajec.
———rnrrO-.'.rer—rr	i
JAPONCI BODO MOBILIZIRALI ZA VOJNO MLADINO
London. — Japonska je zače-| la mobilizirati za vojaško slu-1 žbo vse dečke v starosti 15 let in naprej ter vsa dekleta od 17 le-' ta naprej. Ti bodo pomagali v slučaju, če Amerikanci invadi-! rajo deželo.
Mobilizirani bodo vsi moški med 15 in 60 letom ter vse ženske med 17 in 40 leti. To bo prostovoljna ljudska armada, ki bo poslana v frontno linijo, ako bo japonsko ozemlje postalo gla-' | vno bojno polje, kot je naznanjal radio iz Tokia.
-o-—
Iz raznih naselbin
Jackson Heights, N. Y. — Tukaj je 13. maja umrl John Jeglič, star 69 let in rojen v št. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča ženo in veliko prijateljev.
Glasport, Pa. — Dne 21. maja je umrla Antonia Cvetan, stara 61 let, doma iz vasi iCelje pri Ilirski Bistrici. Zapušča več sinov in hčera ter drugih sorodnikov. — V cementni tovarni v Universalu se je 19- maja težko poškodoval Matevž Filipič, doma iz Stare Oselice. Ko je popravljal neki vijak, je nekdo pognal motor, nakar ga je vijak zgrabil za nogo in ga pričel vleči v stroj. K sreči je nekdo ustavil motor in Filipieu rešil življenje. Izgubil pa je nogo nad kolenom in se nahaja v bolnišnici West Penn v Pittsbur-ghu. Je oženjen in ima štiri mladoletne otroke.
Krayn, Pa. — Po dolgi bolezni je 23. maja umrla Mary Za-krajšek, roj. Skubec, stara 45 let in doma s Trške gore pri št. Petru na Dolenjskem. Zapušča moža, sedem otrok (enega v vojni) in več sorodnikov.
Joliet, 111. — Dne 28. maja je umrla Mary Vraničar, stara 8C let. V tem mestu je živela SC let. Zapušča dve poročeni hčer: in sedem vnukov.
[Izguba je bila 469 mož, v čemer so vključeni tudi ranjeni
San Francisco, 12. jun. — Radio iz Tokia je danes javljal, da sta letela nad japonsko celino dva ameriška bombnika B-24. To je bilo prvič, da so bili te vr. ste bombniki nad Japonsko, ki so jo dozdaj obiskovali samo B-29.
1	Doslednost
"Enakopravnost" se jezi, ker je papež povedal, da v Sloveniji preganjajo katoličane. Ne taji tega, pravi pa da papež ni govoril, ko so Lahi preganjali. Ali misli, da se da upravičiti za-tir an je od strani Tita, če se pove, da je tudi Lah delal krivico? če eden vlada s pravico pesti, iz tega men- ' da še ne sledi, da sme tudi 1 drugi biti hudoben. 1 -o-
Rusi so odlikovali J Eisenhowerja z najvišjim : redom ruske armade J
Frankfurt. — V nedeljo so priredili v glavnem stanu gen. Eisenhowerja banket v počast } kakim 60 častnikom ruske, angleške in ameriške armade. Ob ^ tej priliki je izročil maršal žu-kov, načelnik ruskega generalnega štaba, generalu Eisenhower ju in feldmaršalu Montgome- ' ryu "red zmage," ki je najvišje ] odlikovanje v Rusiji.
Red zmage ni bil prej še nik- ' dar podan komu izven Rusije in tam ga ima dozdaj sam0 7 oseb. t Osmi je general Eisenhower, de- i veti feldmaršal Montgomery, c Red je ves posejan z dragulji in i je vreden najmanj $12,000. žu- j kov je dal potem- razna odlikova. < nja še 20 ameriškim in angle- j škim častnikom.
Ko sta dospela v mesto mar- } šal žukov in feldmaršal Mont- r gomery, ju je pozdravila salva j 17 strelov iz ameriških tankov t in dva bataljona ameriške peho- j te sta stala ob sprejemni liniji. r
-o--(
V zadnje slovo	]
Članice društva Camilla Hive št. 493 T. M. naj pridejo nocoj ob osmih v Ferfoliatov pogrebni zavod na 9116 Un- i ion Ave., da izkažejo zadnjo š čast pokojni sestri Josephini s Kocjančič._ i
gospodarskega stališča j
,v nobenem letu te vojne <0 slabo kazalo za letino kot u v Ameriki. Mrzlo in deže- c<
!'feftie v aprilu in maju je	n
obdelovanje polja za en	d,
I Bombaž sq morali po	ži
krajih saditi po tri-	k;
0	je tam, kjer je seme se-	°< v zemlji. Kasna slana je
silno škodo sadnemu h' ^ Farmarji imajo sicer te i"0 dosti upanja na dobro n; i' toda pripravljeni so na je Pe.	b<
*	* *	oc r%a vlada misli, da bo te PPu,stila racioniranje zi
ne takoj po porazu Ja. j' Raznih pridelkov bo do- m
ne bo pomanjkanja	bi
H delavcev in ker upajo,	st
Evropa kmalu na svojih	d<
t logah, kar se tiče pre-	ci
L kadar bodo zaloge do-	m
l'elilte, da bo garantiran	vi
[Vso deželo, bo vlada uma-	pc
kontrolo cen komodi-	ol
ja
1	* * *	zr rske unije zahtevajo zvi-	de I azične delavske mezde,	st Nadurnega dela in pre-
I delavcev od vojne k mi-	za
Industriji, pomeni za de-	kc
r411] zaslužka. In ker živ-	vi Potrebščine v ceni raste-
|!evajo unije višjo bazi-	Pj
lestvico za najmanj	,
I 'ada se bo najbrže pri-	K< Ifala jn dovolila kakih I '^nja, s čemer se bodo
jr°t()vo zadovoljile.	Tj
I/ letalsko poveljstvo bo	fc pada kmalu naznanila,
l^trebuje več toliko voj-	pc
l.^eriala. Posledica tega	ja
jlNe tovaren, vsaj ne-	bc
I' Vlada je pripravljena	dc
I bo kmalu dala material	bc
industriji, ki bo za-
||el°vati civilne potreb-	m
jjb° konca tega leta bo šlo	pi 1» & industrijo in ono, ki je su
£ "a Za vojno, dve tretji-	li
1" jekla.	pc
Kh * * * oc
Iraških izdelkih je zdaj d(
v osvobojenih ev-■Pfželah. Ti produkti so 3 V Anglijo, Rusijo in a^eriko. Francija vza-j[eklene produkte, ki jih IJti, Holandija in Belgi- la 3 Ugotovljen program o v S^htevah, Norveška in jfj^deta s svojimi zahte- sl
ijl 'Wriko kmalu.
*	* #
Prilika za delo po
l|? V Redečih industrijah: j se X tetrolejsKi, električni, s\ \ ! Wčukasti, živilski in | p: §> delovanje poljedelskih B X Nedavno vzeta statisti- (či da bodo industrije, ki =
z ^ornjimi Pro~'fl
% boljše poslovale. !
<4, * * * jF
P ci lahko pričakujejo ^ u&azolin in olje iz pre-jn
M b danes ali ;,utri' t0da z
Jflij • Gazolin, ki ga zdaj	j<
za 12 centov galon je	],
pj,^skušnji, bo nekega dne	g
; mj v ceni z gazolinom, ki	t
aJo iz zemlje potom	r
M,, '^rovega olja. Vsega	r
zdaj 20% za želez-	t j Motive. Kadar bodo
JLe Sonilno silo na olje,	-
4., °brniti premog dru-	1
J^.bo za gazolin in olje.	\
j^oi'31 80 imeW že davno	5
1(1 iz premoga.	s
41 * * ' * i
:'l «ot ----------- lov, ' i
NOVI GROBOVI
Frances Zorn
Po dolgi 'bolezni jfe danes zjutraj ob treh umrla Frances Zorn roj. Ličan, stara 59 let. Doma je bila iz Rajhenburga, odkoder je prišla sem pred 35 leti. Bila je članica dr. 135 SNPJ in podružnice 53 SŽZ. Tukaj zapušča hčere: Emma Zupan, Ida Kukla in Loretta ter sinove: Cpl. Joseph, Pfc. Edward, Cpl. Elmer, S l/C Alfred ter brata Petra. Pogreb bo iz hiše žalosti, 1708 Ardoy-ne Rd. pri Valley Rd. v petek z jutra j ob 8.30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. John C im per man
Sinoči je umrl John Cimper-man, stanujoč na 659 Voelker Ave. Pogreb ima v oskrbi Svet-kov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen.
UTOPIL SEBETN PET OTROK OB ROJSTVU ŠESTEGA
Bryan, O. — Alfred Stoner, ki je bil nedavno odpuščen iz armade, je naložil svojih pet otrok, v starosti 2 do 12 let, na avto in avto pognal v jamo, kjer je stala voda 30 čevljev visoko. On sam in vaeh pet otrok je utonilo.
To se je zgodilo zadnji petek, ko je njegova žena povila v bolnišnici šestega otroka. Zaenkrat ji še niso povedali o tragediji doma. Pismo v listnici Stonerja kaže, da je strašno dejanje nameraval storiti.1 Mrliški preglednik pa ne da v javnost vsega pisma.
-o-
četrta obletnica
V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška maša za pokojnega Antona Kau-šek v spomin 4. obletnice njegove smrfi.
Washington, 12. jun. — Mornariško poveljstvo naznanja, da smo izgubili dva rušilca, en pomožni transport in eno invadno ladjo pri Okinawi. Izguba na posadki je bil 469 mož in sicer ubitih, ranjenih in pogrešanih.
Rušilca sta bila Longshaw in Drexler. Sorodniki ubitih mornarjev so bili že vsi obveščeni.
Rušilec Longshaw je nasedel na čeri in neka ladja mu je hitela na pomoč, ko so ga spazili Japonci z obrežja in ga s topovskimi kroglami uničili.
Guam, 12. jun. — Z avstralsko 9. divizijo, ki je invadirala severni del otoka Borneo, je šel tudi general MacArthur. Ameriški rušilci, križarke in druge ladje so sledile pobiralcem min in zaplule v pristanišče Brunei, kjer je bilo zadnja tri leta eno glavnih japonskih pristanišč. Japonci niso pokazali na otoky dozdaj skoro nobene opozicije. --o—-
Berlinčani niso lačni, ampak kaj bo na zimo?
Berlin. — V Berlinu se nahaja danes okrog 3,000,000 oseb. Te imajo sedaj jesti, ker so pripeljali Rusi v mesto dovolj raznega živeža. Toda mestni poveljnik, ruski general Bezarin, svari Berlinčane, da morajo pridno delati, če bodo hoteli prihodnjo zimo jesti.
živež je primeroma poceni v Berlinu, ker so Rusi postavili cene. Kdor hoče pa dobiti hrano, mora delati. Kdor se ne priglasi za delo, ne dobi nič. živilski odmerki so razdeljeni v štiri kategorije. Najboljšo hrano dobe težaki.
Predno so Rusi dospeli v Berlin, so meščani že jedli konje, pse in mačke. K0 so naciji odšli iz mesta, so pobrali ali uničili ves živež. Berlinčanom so naciji rekli: "Dokler smo bili mi tukaj, ste bili siti. Zdaj, ko odhajamo, boste stradali." Toda Rusi so kmalu vse uredili in da-r.es v Berlinu ne strada nihče, kdor dela.
-o-
Ubit pri dirki s čolnom na reki
South Bend, Ind. — Lewis Grove, star 40 let, doma iz Warren, O. se je v nedeljo ubil, ko je tekmoval v dirki s čolnom na reki St. Joseph. Z glavo je zadel v drevo, ki je štrlelo preko reke.
-ot--
Na prijateljski večer
Nocoj ob osmih naj pridejo v dvorano nove šole vsi člani sledečih društev pri sv. Vidu: Združenih društev, dramskega kluba, Orlov, Baragovega dekliškega zbora, Oltarnega društva, dekliške in ženske Marijine družbe, Lire in Najsvetejšega Imena. Fr. Bona-jventura Bandi bo kazal slike iz Colorado in Baragov zboi ■ bo zapel nekaj pesmi. Prireditev je prosta za vsakega.
Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama
star 26 let, iz 5158 Miller Ave. Maple Heights, O. Bil je zajet v Nemčiji 29. novembra.
Iz clevelandske okolice jih je zdaj že poročanih 789 vojakov, ki so bili osvobojeni iz nemškega ujetništva.
nt n M
Za 15 dni je prišel domov na dopust s Filipinov mornar George Panchur F l-o, sin Mr. in Mrs. George Panchur iz 829 E. 143 St. Nazaj v službo bo odšel na 20. junija. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
m M
Sgt. Paul Krasoc, sin Paula Krasoc iz 1533 E. 172 St., je dospel domov s Pacifika, kjer je bil nad 34 mesecev v službi. Na 20. julija bo odel zopet nazaj v službo.
V soboto večer se je pripeljal z letalom domov za 10 dni na dopust Joseph A. Mismas, Mo. M. M. 1-c. Prjatelji ga lahko obiščejo na 1404 E. 53 St.
0M, 3. IN 7.
OSTANETA V HAJHU_
Okupirali boste Nemčijo namesto ,15. armade, ki bo poslana drugam
London. — Tretja ameriška armada, kateri poveljuje gen. Patton in 7. armada, ki ji poveljuje gen. Patch, bosta imeli v OKupaciji del Nemčije, ki bo dana v upravo Zed. državam. Tako je poročal danes vojaški časopis Stars and Stripes.
15. ameriška armada ki je bila določena za okupacijo Nemčije, bo odšla od tam takoj, ko bodo določene meje za ameriško okupacijo.
Tretja in sedma bosta ostali ' priličn0 tam v južni Nemčiji, katero sta zavzeli in sicer bo 7. armada imela zapadni del, tretja ' pa vzhodni.
Kam bo poslana 15. armada ; še ni znano. Morda bo poslana : na Pacifik. Od obeh armad bodo poslani domov oni, ki imajo : dovolj točk za odpust. Na njih 1 mesta bodo poslani drugi od doma.	;
Deveta ameriška armada bo dokončala svojo službo v Nem- : čiji okrog 15. junija, nakar ji -bo določena nova naloga, najbrže na Pacifiku.
Ako bosta generala Patton in Patch še nadalje poveljevala ' tema armadama, ni znano. Gen. j Patton je že prosil za službo na ■ Pacifiku, gen. Patch je pa že vajen bojevanju tam, ker je slu- . žil na Guadalcanalu.
-o--:
Suša nam grozi
Vremenski urad pravi, da vse kaže, da bomo imeli v tem oko- ' lišu letos veliko sušo. Prihodnjih 90 dni bo v Clevelandu in okolici zelo vročih. Načelnik vremenskega urada, Mr. An- '' arus sicer pravi, da ne more prerokovati suše, da pa vse kaže, da bo precej suho v teh krajih.
Seja korporacije
Mesto noroj se bo vršila seja korporacije za pozidavo naselbine prihodnji torek zvečer 19. junija. To velja za odbornike in za druge, ki se zanimajo.
Vse najboljše!
Danes praznuje svoj rojstni dan, jutri bo pa njen god, dobro poznana Mrs. Tončka Jevnik. Prijateljice iz Bonna Ave. ji prav iz srca želijo še mnogo, mnogo srečnih dni. -o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Japonci so nam potopili štiri ladje
MESTO BO ZAČELO Z VSO SILO POBIJAT PODGANJO ZALEGO LETOŠNJO JESEN
Slika kaže čvrstega slovenskega vojaka Pfc. Jacka Purcell, sina Mrs. Mary Purcell iz 1123 Addison Rd. Jack je zdaj doma na dopustu za 60 dni, da bo nekoliko pozabil na trpljenje v nemškem ujetništvu,. Bil je zajet v Normandiji 9. julija lanskega leta, osvobojen pa od ameriških čet v Nemčiji 29. aprilis 1 letos.
m n m *
i V novem seznamu osvobojeni* i iz nemškega ujetništva vidimc tudi ime Pvt. Joseph Breznikar
intsz,ne uKiaje, v vsa^ein posut-vili načelnike in te povabili v mestno hišo k pouku. Kadar bo vse pripravljeno, bodo začeli z ofenzivo proti podganji nadlegi po vsem okraju hkrati. Nič namreč ne pomaga, če se jih prežene iz enega kraja v drugega, ampak treba jih je uničiti povsod.
Za poskušnjo s0 že določili . tak okraj, kjer bodo začeli z si-. stematičnim uničevanjem pod-l gan in sicer med Superior in St. i Clair Ave., od 45, do 49. ceste, - kakor je, to uredil councilman Ed. Pucel.
E. B. Buchanan, ki načeljuje mestnemu oddelku za živila in zdravila, naznanja program, po katerem se bo uničilo v Clevelandu najmanj en milijon podgan na teden. V ta namen se bodo vršili učni natečaji po vsem mestu tako, da bo vsaka družina vedela, kaj ji je storiti pri tem programu.
Razdelili bodo mesto v posa-
ko pričakujemo nadaljne odpovedi za izdelavo bojnih letal. Dozdaj je odpovedovala naročila samo armada, zdaj bo prišla pa še mornarica, ki ljo zavrgla ne-
o i rv^ Ari f\\7
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HKnderson «628	CleveUad I. Ohio.
_ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.50. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, detrt leta $2.00. Za Cleveland, po pofitl ietrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznafialcih: Celo leto $6-60. pol leta $3.60.
6etrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. S. and Canada. $3.50 tor 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 month*. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $630 per year; $3.50 for 6 month*. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 135 Tues., June 12, 1945
"Svobodna" Jugoslavija
Spet se moramo pomuditi pri Titu "Osvoboditelju." Samo na trojno osvobojevanje velikega in junaškega in slavnega hrvaškega komunista (naj nam slovenski komunistični sopotniki oproste, da ne moremo našteti še več epite-tov, ki jih beremo po svobodomiselnih listih) naj danes na kratko opozorimo.
Pred dnevi smo brali kako je Slovencem prinesel svobodo tiska. Partizani so vkorakali v Ljubljano, potem ko so se Nemci na vseh frontah podali Amerikancem in Angležem. In kam so takoj obrnili svoje osvobojajoče korake? V Ljubljani je velika katoliška tiskarna opremljena z najmodernejšimi stroji. Sedemdeset let dela katoliških organizacij je v tem poslopju. Tu sta se tiskala dva katoliška dnevnika in čez trideset drugih listov. V to tiskarno so takoj usmerili partizani svoje korake, da jo junaško zavzamejo. Vrgli so na cesto vse, ki so imeli kakšen stik z listi in prevzeli tiskarno. Namesto katoliških listov se sedaj tam tiska glavno komunistično glasilo "Ljudska- pravica." Z enim sunkom je katoliški tisk uničen. — Taka je komunistična pravica in taka je svoboda tiska pod tiranom Titom.
Drugi veliki znak svobode je to-le: Mesec dni je minilo odkar je zadnja slovenska vas izpod nemške oblasti. Toda še do danes ni upostavljena poštna zveza z Jugoslavijo. Pisma se zde komunistom nevarna stvar. Posebno nevarno je, da bi kdo po pravici povedal, kako je danes v Jugoslaviji. Tudi še vedno ne sme v Jugoslavijo noben tuj poročevalec, da bi objektivno poročal, kaj se tam godi. Jugoslavija je zaprta, kakor da tamkaj vlada kuga. Le Titovi uradni organi smejo naznanjati svetu, kaj so vse storili. Naznanjajo seveda po svoje. Sploh pa, kaj bi drugi govorili, saj Tito sam neprestano govori. — To je tedaj svoboda govora v Jugoslaviji, ki jo je osrečila Titova diktatura.
Značilno za svobodo v Jugoslaviji je tudi Titovo razmerje do Cerkve. Poročali smo že, kako partizani preganjajo duhovnike in druge katoličane, ki ne trobijo v partizanski rog. Preganjajo seveda v imenu "osvobojevanja." Sedaj pa slišimo, da hoče Tito tudi komandirati, kaj naj kdo veruje. "N. Y. Times" (6. junija) poroča, da je Tito zbral v Zagrebu skupaj nekaj katoliških duhovnikov in jim razlagal, da je Cerkev na Hrvaškem preveč zvezana z Rimom ter preveč odvisna od papeža. Hrvaška Cerkev da se mora prilagoditi slovanskemu pravoslavju. Treba je torej neke neodvisne cerkve, ki se bo vrgla v naročje svojega novega zaščitnika Tita. Hrvate bi torej Tito rad osvobodil rimskega suženjstva. — Značilno za versko svobodo je, da se komunist, ki ničesar ne veruje, vtika naravnost v verske zadeve.
Pri tem se spomnimo, kaj je rekel Jud Karl Marks, začetniki modernega komunizma o veri. Takole je govoril: "Ni vera naredila človeka, ampak človek vero. Vera je opij za ljudstvo." Kasneje je isto razlagal na Ruskem Lenin, ki je nekak komunističen svetnik "Vera je mamilo ^a ljudske mase," so ponavljali komunisti vsega sveta z,a njim. In Jože Stalin je sam govoril, da komunistična stranka ne more biti nevtralna proti veri in da mora voditi protiversko propagando. Komunisti so torej bili vedno sovražniki vsake vere. In vendar sedaj beremo, da so naenkrat za svobodo vere in da so celo nekaki njeni zaščitniki. Ali še je Stalin spremenil, ali so komunistični nauki postali drugačni?
Poročevalec "N. Y. Timesa" misli, da je vse samo politična igra. O tej novi verski svobodi na Ruskem pove par čudnih stvari. Ruskim škofom je bilo dovoljeno, da si izberejo patrijarha. Pa so se zbrali škofje iz vse pravoslavne cerkve skupaj z mnogimi škofi, ki so bili izven Rusije in prišli tja kot gostje. Na zborovanju pa so škofje polagoma uvideli, da so med njimi neki "škofje," ki o cerkvenih stvareh nič ne razumejo in tudi ne vedo, kaj so škofovske naloge. Ti navidezni škofje pa so prav pridno delali med zborovanjem zapiske. Bili so preoblečeni Stalinovj agentje. Nadzorstvo nad rusko Cerkvijo ima neki Karpov. On je predsednik državnega sveta za pravoslavno Cerkev. Ta cerkveni predstojnik je izjavil poročevalcu, da nima nika-ke vere, ker da je komunist. Tak "vernik" ima gotovo velik interes, da pomaga veri!
Komunisti torej pravijo, da je vera škodljiva za ljudstvo, zraven pa škodljivo stvar sedaj nekako varujejo, če že ne podpirajo. Če je vera strup, zakaj dopuščajo, da se ljudstvo zastruplja? Za vsakega, ki gleda to igro nepristransko, je jasno', da je v tej "verski svobodi" samo hinavščina. Komunisti govore o verski svobodi samo, ker jim politično to prav pride. To je varanje zunanjega sveta. V resnici pa s tisto svobodo ni nikjer nič. Zato tudi Timesov poročevalec zaključuje svoja izvajanja s tem-le: Cerkev in vera je torej bolj v ospredju v Rusiji kot je bila pred Vojsko, to pa seveda ne pomeni, da so protiverske organizacije mrtve ali pa da je Cerkev v kakoršnem koli oziru močna.
Kakor Stalin tako Tito. Oba sta kot komunista proti Cerkvi in veri, toda oba hočeta varati zapadni svet. Da pa ta svet ne bi spoznal varanja, zato se zapira pot tujim poročevalcem v deželo. Pa se le zve počasi kako je v resnici. Nerodnost Titova, da gre govoriti hrvaški duhovščini proti Rimu in za neko neodvisnost od papeža, prav tako osvetli v versko svobodo v Jugoslaviji kot prisotnost 'policijskih
agentov v škofovskih oblekah pri posvetih o volitvi ruskega patrijarha.
Najbolj živo sliko o "svobodi" v Jugoslaviji pa nam je podal papež sam v svojem zadnjem govoru. Ko govori o bodočnosti in razvoju sveta po tej vojni, papež omeni tudi Slovenijo in Hrvaško kot deželi, kjer so preganjanja. Naj navedemo našim bralcem tisti odstavek:
"Kako grenko razočaranje bi bilo, če bi poizkus nove organizacije miru propadel, če bi tolika leta trpljenja in žrtev bila zastonj ter bi zopet zmagal duh zatiranja, od katerega je upal svet, da se je rešil enkrat za vselej. Ubogi svet, za katerega bi se lahko porabile besede Kristusove: In poslednje tega človeka je hujše kot je bilo prejšnje. Sedanje politično in družabno stanje nam polaga na jezik te svaril^ ne besede. Več kot v eni pokrajini smo žalibog morali obžalovati umore duhovnikov, deportacije civilistov, umore državljanov brez sodbe ali v osebnem maščevanju. Nič manj niso žalostne vesti, ki prav sedaj prihajajo iz Slovenije in Hrvaške.'"
Papeževe besede odmevajo v svetu. Celemu svetu pričajo o preganjanjih vere v Jugoslaviji in pričajo obenem, kaka hinavščina je, če se govori o "verski svobodi" v tej nesrečni deželi, ki je padla v partizansko — komunistične roke.
Ameriški Slovenci, vi pa zažigajte naprej kadilo tiranu Titu, kf je nasledoval Hitlerjevo tiranstvo in Hitlerjeve metode kot je to povedal angleški maršal Aleksander. Samo o svobodi in demokraciji nikar več ne govorite. Zlasti take« zvani katoliški Slovenci, ki ste vihteli kadilnice Titu, glejte da vam prehitro ne ugasnejo.
-o-
Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne
fronte
(Nadaljevanje)
In potem Tolsti vrh pod Gorjanci, grad iz Prešernovega in Trdinovega časa znane narodne družine Rudežev, kjer so prebivali kot gostje naši največji možje, ki so tod nabirali narodno blago. Tu se je hranilo, sedaj vse polno velikih kulturnih spominov na našo domačo narodno romantiko, kar pa, je vse postalo plen partizanskih plamenov. Pa ne samo to: pred nekaj leti so bile prav v tem gradu odkrite prve slovenske freske iz XVI. stoletja, najstarejši slovenski umetnostno zgodovinski spomenik profane vsebine, namreč prelep lik dveh Belokranj-cev, kar je bila umetniška vrednota prve vrste. Grad so šele začeli odkrivati od te 3trani, ki je obetala še mnogo odkritij, zdaj pa je padel kot žrtev slovenskih partizanov! Poleg Bokalcev gotovo nepopravljiva izguba na slovenskem premoženju in kulturi!
Na gradu Vrhovo je zgorela krasna knjižnica, kjer so bile dragocene knjige o kranjski zgodovini. Grad je bil znan, da ima največjo zbirko kranjskih starin, toda večinoma je — kakor pravijo — pred leti odšlo v inozemstvo, kar je pa ostalo, je pa zgorelo. Stari grad je bil del bolnišnice usmiljenih bratov iz Kandije Torej izrazito socialna ustanova, namenjena ljubezni do bližnjega.
Hmeljnik, eden najlepših gradov, je hranil mnogo lepih slik evropskih umetnikov, ostanke gotske arhitekture ter znamenitih fresk iz XVI. stoletja, prevsem v kapeli — vse to bogastvo zgodovinske umetnosti je — zgorelo! Na Otoč-cu pa je 'komaj uspelo rešiti lepo oltarno Metzingerjevo sliko iz kapele ter tako ohraniti izredno podobo.
Koliko materialne škode trpi naš narod od teh požigov in tudi kulturne naša zgodovina in umetnost! Ti uničeni dokumenti življenja v preteklosti se ne bodo dali več popraviti.
Odgovornost vrhovnega vodstva OF in partizanskega poveljstva za zločine in nasilja nad slovenskim ljudstvom
Ko je Osvobodilna fronta z ognjem in krvjo preplavila vso Slovenijo in ko so njena
nasilja začela vzbujati neizprosen odpor, se je vodstvo Osvobodilne fronte in parti-
zanskih čet skušalo otresti odgovornosti za vse te strahote. S pismeno in ustno propagando je skušalo dopovedati, da so vsa poročila o grozotah in umorih bajke, če se je kje kaj zgodilo, je delo neodgovornih ljudi in je obžalovanja vredno. S to propagando si je vodstvo OF skušalo pridobiti nazaj izgubljene simpatije ter izgubljeno podporo, kar je bilo spričo bližajoče se zime še posebno važno.
Toda v partizanskih štabih so bile najdene uradne listine, ki dokazujejo, da so se vsa nasilja, umori nedolžnih, poko*-lji otrok, požigi in ropi izvrševali ne le z vednostjo, ne le z odobritvijo, temveč na zapoved vrhovnega vodstva OF in partizanskega poveljstva.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je 1. oktobra 1942 poslal novemu partizanskemu vrhovnemu poveljniku Matiju odlok, v katerem pravi med drugim:
Odločno, sistematično in te meljito je treba očistiti (uničiti in izropati) vasi, oddaljene od osnovnih prometnih žil, da bi se s tem zasigurala prehrana in zveza s partizanskimi četami.
V tem smislu je treba z akcijami čim bolj pohiteti. Za izvršni odbor OF: Saša - Boris Kidrič; Krištof - Kardelj Edo; Gašper Je-raj; Hribar Andrej; Peter Strugar - Leskošek Franc; Pavle Tratar - Edvard Kocbek; Drejče Jaklič.
Če
verjamete al' pa ne
•lllIllIKltuiim.
V soboto večer sem se sam sebi smejal, ko mi je prišlo na misel tisto, kar pravijo o vdovcu, saj veste, da je za devet fantov. Well, v soboto sem jaz sadil fižol, posadil še nekaj solatce in dolgo vrsto rdeče pese, okopal gredice, pristrigel živo mejo, da izgleda zdaj kot stotnija zibci-narjev, nekajkrat vmes metal polena za mojim naslednikom in otroci iz naše ceste, ki jih je Jimmy menda nalašč vozil po našem vrtu tam, kjer lahko napravijo največ škode in ... ko se je svetlo sonce skrilo in vse na svetu potihnilo . . . sem na-
litični komisar, torej najodgovornejša človeka v edinici, je razvidno, da so na zapoved vrhovnih partizanskih inštanc morili družine in morili otroke. Za primer naj bodo tu navedene tri take zapbvedi vrhovnega bataljonskega poveljstva :
štabu bataljona "Ljube šer-cerja," Notranjski odred.
Po ukazu štaba 1. bataljona je naša patrola odvedla v taborišče sledeče osebe: Dežmana Ivana, Daljna vas, 14, Dežmana Ivana ml., Daljna vas 14, Dež-man Pavlo, Daljna vas 14, ter jih dne 15. julija 1942 likvidirala (pomorila). Dne 14. junija 1942 sta bila aretirana v Torn i šlju Satler Ivan, Zgornja Šiška, in Škvarča Reza, Dravlje. Bila sta likvidirana (umorjena) še istega dne. Dne 15. junija je bil likvidiran (umorjen) tov. Šteblja Jože, rojen 1925 v Iški. Dne 16. junija 1942. Momanda I. čete bataljona "Ljube šercer-ja" N. O. Komandir MAKS, po-
litkomisar FRENK.
*
Štabu bataljona "Ljube Šer-cerja" KRO. .
Danes smo ustrelili . . . Miro Lampretovo, roj. Rozman, bivajoče v Ljubljani, ter hčerko, staro krog 4 leta. Zaplenili smo pri njej 1113 lir. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Kom. I. čete bataljona "Ljube šercerja," 5. julija 1942. Komandir MAKS, pol it komisarja nadomestuje MAKS.
Najstrašnejši in za odgovornost vodstva OF najobtežilnejši dokument iz tega arhiva pa je zapoved za umor internirancev s tako imenovanega bežigrajskega vlaka. Dne 29.- junija 1942 ponoči so partizani pri Verdu napadli vlak, s katerim so peljali v Italijo internirance iz bežigrajskega mestnega okraja. Odpeljali so s seboj okrog 300 ljudi, po večini študentov in razum, nikov. Propaganda Osvobodilne fronte je to "osvobodilno dejanje'" na vsa usta poveličevala. Kakšna je bila v resnici usoda teh obsojencev, se je nekaj zvedelo potem, ko,so se po julijski vojaški ofenzivi nekateri izmed teh vrnili. Usoda številnih od-peljanih pa je bila neznana vse, dokler niso prišli na dan omenjeni dokumenti. Ti pričajo, da je partizansko poveljstvo dale del teh "osvobojencev" brez izbire pomoriti. Zapoved za pokolj bežigrajceV se glasi:
Komandi I. čete "Šercerje-
(Nadalievanie na 3 strani}
SO
(((!
Partizanski oddelki odlok o uničevanju in "'čiščenju" slovenskih vasi začeli takoj izvajati, kjer so mogli. Prišli so pokolji in umori na Suhorju, na Ajdovcu, v Topolu, na Blokah, Zapotoku, na Gori pri Vel. Laščah in še marsikje drugje. Za požig teh slovenskih vasi, za uničevanje šol in cerkva je dal 1. oktobra 1942 zapoved izvršni odbor Osvobodilne fronte in to zapoved so s pravimi imeni podpisali vodilni njegovi člani, kakor pričajo priobčeni fotografski posnetki teh izvirnih odlokov.
Ustna in pismena propaganda si je tudi zelo prizadevala opravičiti vodstvo OF zaradi umorov številnih slovenskih duhovnikov, razumnikov in kulturnih delavcev. Tudi za te ni vodstvo OF hotelo prevzeti nobene odgovornosti. Toda pisanje uradnega glasila Osvobodilne fronte, "Slovenskega poročevalca." ob umorih dr. Ehrlicha Lamberta, vseučiliškega profesorja, bivšega bana dr. Natlačena Marka, priča o tem, da so bili ti umori sklenjeni in pripravljeni v vrhovnem vodstvu. Popolnoma neizpodbitno pa priča o tem pismo, ki ga je tajnik slovenske komunistične stranke in tajnik izvršnega odbora Osvobodilne fronte, učitelj Edo Kardelj, s partizanskim imenom Krištof, poslal glede pobijanja duhovnikov, razumnikov, oficirjev, kmetov in kmečkih sinov dne 1. oktobra 1942 novemu partizanskemu vrhovnemu poveljniku Matiju. V navodilih, ki jih daje
ta to pismo, stoji na prvem rae-'stu naslednje:
"A. Ne oklevajte in ne popuščajte ! Tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte ... Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficilrje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake (kmete) in kulaške (kmetske) sinove."
Vodstvo Osvobodilne fronte in komunistične stranke se odgovornosti za te umore ne more več otresti zdaj in se je tudi ne bo moglo otresti pred zgodovino. Tudi o tem so neizpodbitni dokazi v fotografskih posnetkih omenjenega pisma.
Ko je bil zajet arhiv poveljstva I. čete tako imenovanega Šercerjevega partizanskega bataljona, so v njem našli celo vrsto zapovedi za umore neljubih, nedolžnih ljudi, ki so jih hoteli spraviti s sveta pod to a$i ono pretvezo. Iz teh zapovedi, ki sta jih vse podpisala poveljnik bataljona in po-
ločil novo posejano trat, sm pa lezel skoro po vseh y fr
šišo.Kakšnih devet »J em se vprašal, je zdaj v evljih, ko bi samo ena P° apca tam od jezera odn®> je ti kupaj. Se reče, saj P°te"* EJe ; e naša kuharica Jean PoS * je ia mizo nekaj krme, je bii° * je enje po krožnikih pi-eceJ leza :ot bi sedelo za mizo dev lobi, ov.	h ; faz!
Zadnji teden me je »P1^ &glec netalo. Pri nas smo »oj0 ■eč gortnarje in tišleije- ^ larji so mi zasadili	ki j
lodoči gospodar 1 V ^de: sekati, da bo za fr°nke'. št «o, p, etih morajo biti najma« ^ ci. Težko, da bi m« ■lltlfa j, pomagal voziti na žag0, 'erjca
ie ve>	v m pri 1 sv°
Za tišlerja je bil P^ :gotc Tomšičev John, s Ka ^
nekaj preurejevala baJ ' ^ ^
pravi, on je delal, jaz ( i2bi in delo nama je šlo od ^ ^ je kar kadilo. Po cele ^ , ' presedel pri njem	ipa
gledal, ko je zabijal ^ ^ mi ni hotel niti enkr'1 s ^
ti vsaj majhnega vese J
da bi se bil kresnil P ^ ^ krat sem se hotel P> , ^ ven, da bi pomagal.	^
kel, da ne, ampak v ^ n divo je potem razM« . sv nevarni bližini mojm V g psi sem šel kmalu zopet H1
' ftu-h
. sta t* N j( Z našim Jimom ^ | obJt
stala velika pnjateg pri ^ ■
ga je verno opazo
morda prav iz 1 f0nii >
kot jaz. Ko mu je Pa u :
neki priliki rekel, ^ J
prinese iz garaže, i« d> n
dočega gospodarja » { v s
videl in naslednje d" j c° i
mo od daleč. AmP«* 'rok .^t. dal naš tišler J'mu/in ni er govo nabrušeno ža^°cjxrio1 2 kel, naj jo poskusi ^ b V0J
lezm ograji, o ja, ^	«iei
pa do smrti prijateU^^t gel, Tomšiču moram po3 terr skupaj. Oni dan i"®^terlfl ^dve cveke k Jimu na * ' jSj *e j Ker se ni zanesel, « ^ s Hi, zapomnil, mi Je ,fll ' uhir mušter. Vprašal s	jer
naj mu jih prinesem,^]; f0ne
računal, potem Pa 'j*. ■ jih bo dovolj.!"	n "°ceš
Po tri žeblje Pa n° ■ je j Je j terloo Rd.! Malo se tiš]e Hbrat zdelo, ampak danes s p ko redka prikazen, 2 \ pečenka na naših	H"
jim človek, kadar	^
da enega sname z* ^ * g sme zameriti. 17*,u ji» ' , brez ugovora k Jjn « Jo gr loo Rd. in mu reke' jil *va]a sodi tri žeblje, da odpi ^ vrnil, kadar bom Ja * tl& štacuno.	jni« )o Se
"Kaj pa bos. s g) se je začudil J»»' ^ W šiču ravno trije 21 . „ie ^ "Menda že! P° ^t1; Ji lle slal in tri mi daJ- ■ rfel«' ve kaj govori in	^
"Meni se vse j, da boš ti kmalu	^
govoril Jim, ko tai J !y cveke.	^ \h
"Pred soboto me p d9l i^1-
sem mu odločno P pet tekel domov- „ ij
"SI iih P^ii-1""^,
daleč vprašuje	^
kal na cvete. .,e s" L *
"Kakopak, tu^> rečem ter mu ves tf, sem tako dobro oV	^
no tlako, ponudi1^, vp .
jih 1 li1^ Tomšič.	nlU fl1 >>
"I, tukajle,"	j *d
cveke na odprti dl^ *	^
"Kaj je to	J0'
sel?"	d*.
"Saj si nii^V
nesem tri, saj f 1»	§ ni
zdravi pameti, ^	j* d.
naročilo," se	S\ '
"Ja, hudiča '^	h i
sem ti jaz reke , ^ d*	Jeri
tri? Jaz sem ti 1 ^	( *vij
prinesi tri fujt* ^	^ ,
pa še nosil cveke F flJK .
Mar bi bil šelj^^j, Tako je nas t» p : v*el izgubil dva do	bev
našega Jima i» *	J na
se vendar tako P ; ^
Za izvršni odbor OF:
Saša - Boris Kidrič; Krištof - Kardelj Edo; Gašper Jeraj: Hribar Andrej; Peter Striignr - Leskošek Franc; Pavle .Tratur - Edvard Kocbek; Drejče Jaklič.
c lwtlwc*	^
(k' fa. a	odeL	ui	A*
t tfa /^U/lA je UdU y oJflujp Mu Lrf- /al'
«J:tlTSkl^lki 80 tu °(llok " uuiCevanju in ,či-m. en jut slovenskih vas. začeli takoj izvajati, kjer so mogli.
•	"	*	| lIUWUtjVTUllfW 11U U. Ol < Ulll J
PjUMfVf IMfrfa/UZaUtl /• of	TUXA^A,
hoj.* (U,	Ml* ? s&rf-J- ^ & ^ ^^ ■■
/p ^caZiMd,je' luou^o	^ 't^KJ?^'
fccLe' T* oi^	^
/te ^ i^Y'oOiM juutuvt//' / fj^/	jT
lU-fe/La v	_ _	/
Fotogralski posnetek Kardeljevega pisma
"Brhek fant je Gašper," se je vnemala Jerica, "in izmed vseh nasrčnejši."
"Zato ima tudi s sodiščem največ opravka," j6 rekel Kr-žan, ki mu ni ugajala hčerina hvala. "In naš Miha je ravno takšen norec."
"Peti znata pa oba lepo," je dejala zopet Jerica. "Gašperjev glas se sliši izmed vseh drugih. Ti, Tone, ne greš nič mednje?"
"Saj bi se mi smejala ti sama, ko bi hodil jaz med te fantiče. Jaz sem deset let starejši od njih in ker delam od jutra do večera, grem potem najrajši leč."
"Tako je prav," je dejal Kr-žan. "Ti netopirji pa podnevi dremljejo, ponoči ožive. Zato so vsi bledi in prepadli, vsi za nič."
"Ej, Gašper je močan," je dejala Jerica.
Še en teden mlačve ni zdržal," je dejal oče. "On je kakor vol, ki se rad bode, pri oranju pa opeša."
"Fant je kakor se spodobi, to se mora reči," je ugovarjala hči. "In Mana je gotovo vsa srečna. Taki mladeniči postanejo najboljši možje, kadar se enkrat uženejo."
(Dalje prihodnjič). _-o-
— V letu 1944 je bilo izgubljenih 41,500 delovnih moči in sicer pravi statistika, da je bilo 18,000 ubitih na delu in 23,500 pa je bilo na delu ali izven dela ponesrečenih.
MALI OGLASI"
Lepa prilika
V Collinwoodu je naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, v izvrstnem stanju, 4 zidane garaže, dohodki $64 na mesec. cena $6,200. \
Blizu E. 140. ceste blizu Blvd. za 2 družini, 4 in 4 sobe, jako lepa, dvojna varaža, cena $7,300.
Na Renwood Ave. moderna hiša 6 sob, z 1 družino, dvojna garaža, cena $7,900.
Blizu Neff Rd. lot 40x195, jako lepo obdelan.
Lot na 185. cesti cena $3,-500. Za zidavo in financo vse urejeno.
J. Knific
740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288
(June 12, 15)
Ugoden nakup hiš
Naprodaj je hiša za 2 družini; lepa prilika, kdor hoče kupiti to hišo.
Blizu fare sv. Vida hiša za 4 družine, 4 sobe za vsako družino; cena je $11,500.
Moderna hiša za Westropp Ave. za $9,500.
Hiša na 71. cesti, cena je $7,-: 500.	»
Hiša na 74. cesti, cena je $7,-. 700.
l Hiša na Corsica Ave. cena . $7,500.
; Hiša na 66. cesti za $7,500.
Moderna hiša 6 sob za eno 1 družino blizu Lockyear Ave.;
furnez na plin, velik lot, cena e je $6,500.
Imam še mnogo drugih hiš na Im razpolago. Pokličite zvečer a med 7 in 8 uro.
George Kasunic
]	7510 Lockyear Ave.
HE 8056 e _ (138)
Dobra prilika
Ako želite imeti svoj denar e investiran po 10%, potem kupite posestvo,- ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu a kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri
J. Sterle
6713 Edna Ave. in	EN 0147
12 Kličite po 6 uri zvečer. O-	(Tues. & Thur. June 21)
ODLOMKI IZ KNJIGE: V ZNAMENJU OSVOBODILNE FRONTE
(Nadaljevanje z 2 strani)
vega bataljona" — strogo zaupno !
Po ustni naredbi komandanta III. grupe Mir. J. Bračiča morate 12 internirancev, ki smo jih rešili iz ujetniškega vlaka, tekom 24 ur likvidirati (pomoriti). Likvidacijo izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar zvedelo in da vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. Šitab I. bataljona "Ljube Šercerja," Krimski od-rod. Politkomisar Fric Novak, s. r. dne 5. julija 1942.
"Skipper" na bombardiranem nosilcu letal Franklin, katerega je zadela japonska bomba in je bilo pri tem nad 1,000 žrtev (ranjenih in ubitih), je rekel, da je Lt. Comdr. Joseph Timothy O'Callahan najpo-gumnejši mož, kar jih je še on videl, kajti pri reševanju na goreči ladji je pogumno in necjlede na svojo varnost pomagal pri reševanju žrtev na tej ladji. Lt. Comdr. O'Callahan je iz, jezuitskega reda in je bil pred vstopom v vojaško službo profesor računstva na Holy Cross College, Worcester, Mass.
To nečloveško dejanje Osvo-!življenje samo lep venec naj-
bodilne fronte, ki je samo eno izmed neštetih dosleji znanih in neznanih podobnih zločin-stev, je vzbudilo v vsej slovenski javnosti strahovito ogorčenje. Ljubljanski dnevnik "Jutro" je dne 14. januarja 1943 prinesel o tem zločinstvu naslednji sestavek, ki daje duška splošnemu ogorčenju:
"Ob priliki očiščevalnih akcij oborožene sile proti komunističnim teroristom na Notranjskem in Dolenjskem, so oblasti dobile v roke tudi važne komunistične in partizanske dokumente. Te izvirne listine v polni meri potrjujejo že razna poročila o komunističnih umorih, pobojih in ropih. Ob enem znova postavljajo na laž trditve komunistične propagande, da so grozna in sramotna de-' janja, ki so tako upravičeno razplamtela sveto jezo in neizprosni odpor vsega prebivalstva, zagrešili posamezni zločinski tipi na lastno pest in da partizansko vodstvo za nje ne more biti odgovorno. Najdene listine potrjujejo ravno nasprotno, da so komunistični in partizanski voditelji za izvršena zverinstva ne le vedeli in jih dovoljevali, temveč da so jih naravnost naročali in zahtevali."
(Dalje prihodnjič.)
-o—--
Prijateljici za rojstni dan in god
Danes, 12. junija, praznuje nam vsem poznana Tončka Jevnik svoj 70. rojstni dan. Kdo jo ne pozna, vedno je vesela med veselimi, potrta s žalostnimi in dobrega srca do vsakega.
Da, 70 let, lepo število let in le malokdo jih dočaka. Dočakala pa jih je naša prijateljica Tončka, akoravno njena živ-ljenska pot ni bila posuta vedno z rožicami, človek bi jo sodil po njeni veseli in hudo-
lepših vrtnic brez bodečega tr nja vmes. Kdo se ne spominja njenih lepih dopisov za njeno ljubljeno mater, katere skoro poznala ni in ni nikoli uživala in bila greta od materine ljubezni, ki je pustila male otroke in se preselila med nebeške krilatce ravno na sveti večer.
Kdo se ne spominja? Kdo ne vidi solze v njenem očesu, ko se spominja svoje matere in svojih otroških let. Ne, njena pota niso bila gladka ampak težka, trnjeva in strma, da bi se marsikdo spodtaknil, padel in obležal. Kdo ne vidi, da tudi njej ni vojni čas piknik, čeprav njen soprog sedaj dobro zasluži, čeprav nima svojega sina v vojski, da bi se tam bojeval in prelival kri na.bojnih
rml i an a Vi cmili ca ii	\7 n_
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO, POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ANY BONDS TODAY?	By Ray Kyser
Illustrated by Eric Ericson
poljanah, smili se ji vsak vojak, smili se ji vsaka mati. j Marsikateremu vojaku se je! že izkazala ljubeča in hvaležna in mu stsinila v roko mali dar akoravno ga ni bil potreben. Večkrat jo slišimo, ko vzdihne: ubogi fantje, uboge matere, kaj je vsega tega bilo treba in zakaj?! Srce njeno krvavi, čeprav je na obrazu smeh.
Res škoda, da so današnje razmere take, da se nje ne moremo spominjati na bolj vesel način, kar v resnici zasluži, da bi se njeni številni prijatelji zbrali skupaj od blizu in daleč ter ji zapeli njeno najljubšo pesem "Najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj .. . ." Današnji časi nam ne dovoljujejo, da bi jo lahko počastili in se 'ji izkazali res kot pravi prijatelji in ji naredili lep in vesel dan.
Tončka, še bodo prišli dnevi veselja in takrat pa se bomo zbrali vsi, prav vsi in nadomestili to kar nam sed^j ni mogoče napraviti. Do takrat pa ostanite zdrava, vesela in Bog Vas živi še mnogo let. To Vam želijo Vaši številni prijatelji in prijateljice, posebno pa Vam udana,
Frances Kodrich.
-o-
Kupujte vojne bonde!
Moški in ženske
ZA TOVARNIŠKO DELO
ŽENSKE
ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE
MOŠKI
SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost
The Bishop & Babcock
Za pomoč v kafeteriji
Kuharica, ki bi pomagala pripravljati jedila itd. Eno counter dekle, ki bi pomagala v kuhinji, servirati itd.
Za 2. šiht, vse urejeno za transportacijo. Dobra tedenska plača in overtime. Mala tovarna, udobni delovni pogoji.
Eaton Mfg. Co.
E. 65. St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično.
(135)
Mfg. Co.
1285 East 49th St.
(137)
! "Well, don'* 3«»< si< <h»r«. »o «oim>i>
I Wnv noil«].
Tovarniški delavci
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS
Delavci za splošna tovarniška dela
Dobra plača od ure in overtime
J & L Steel Barrel Co.
8806 Crane Ave.
En blok južno od Union
(140)
Stalno delo
Bliss Road Coal & Supply Co. takoj sprejme voznike trukov in delavcev na jardu. Stalno delo.
(135)
Razpis službe
V Slovdnskem domu na Holmes Ave. se sprejme na delo
OSKRBNIKA TOČILNICE
srednjih let, pošten in ki ima veselje do dela
PLAČA PO DOGOVORU
Stalno delo in če jih je več v družini tudi za ostale. Vse informacije se dobe pri tajništvu korporacije od 7 ure zvečer vsak dan. Cas za zglasiti je do 15. junija.
Sprejme se
dve - žeilski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000.	(x)
Kupujte vojne bonde I
MALI OGLASI
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
Popravljamo
Popravljamo pralne s t r o j e, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Ako iščete dobrega popravljalca ;sa vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Drop Hammer operatorji na parnem kladivu Pomočniki na kladivu Kurjač Oiler Scale Blowers Trimmer operatorji Plača od ure poleg overtime
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
(136)
V akciji maj kot-60 milj od japonske ob ale je bil zadet 19. marca ameriški nosilec letal Franklin, od dveh 500 funtnih japonski bomb. V hipivje bila ladja v plamenih in uničena po razstrelbah. Ndd.cn tisoč je žrtev. Zgornja slika nam kaže poškodovano nosilko letal, kateri je prihitela na pomoč kri žarka Santa} F e.
Iskrene čestitke!
Vsem Tonetom in Tončkam k njihovemu godu, ki ga bodo obhajali v sredo 13. junija. Posebno pa čestitam Tonetu stari kljuki Jakšetiču na 157. cesti. Bog Vas ohrani še na mnoga leta. Torej živio!
/ Tončka Jevnik.
Moške se sprejme
za
Shipping in Packing
v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se
Lempco Products, Inc.
Warehouse 10205 Harvard Ave.
__t_
Pomagajte Ameriki, kupujte I vojne bonde in znamke.
jnesla je tisto slavij eno devišt-	v; potej t je hudoval Miha. Jeri-
PoS ie je prijetno zabavala,	je
3 . t t£ je prilezel izza griča	vs 'eceJ|je zastavljalo pot njego-
de\ mbi, je dobilo temen ma-	n;
h I razsvetljenih tleh. Mi-	ž£
J^ledal v senci svoje no-	h1
''je Gj''0 hojo in se umeknil	ta
:0Ztelf8i ie Prikorakal Klan- d«
ke 4'Udež' pogledal po stra- je
1 str0' pomahal z repom in gi nanj !:il
iih 4, •	nj
0	P&I ' Judež!" mu je poki-
F'ca, "ali si prišel na- m a pri J svojega gospodarja? tii
ateriinj|80tovo blizu"	ši
8jto. if5. Sodega psa nima no- tr
;pagfWek," se je jezil Mi-	ra j rok. I42 ^ ga ne gledal za no-
>le ure§ ' in Tetrev ga tudi ni	ža
'in 4	di
žeblief1)8 je koračil z Mihom	so
.at n^Pf" ker se je obema zde-	ni selja,s| 11 drugega oponašata,
-,rolfi\loba s^be volje. Toliko	de
Judež, da ni prišel
gicer ftiogi prebiiZu; sicer se	ža
^govora! na jer[čno prijaz-	vc
ijalo v|la svoje zobe.	y	p*
h P^f" Psiček," je dejala Je-
itied J!	se
fUrha!" je zarežal Mi-	hč
stata^jfež je maio zarenčal in	sr
ja.	strani ustnico, da	nt
•al Pr'f^lesteli beli zobje; u-	er ega 11 Jfe Se je le_ ,a T°n T'1 boš sunil, Miha," se iaj 'a Jerica, bo takoj te-
ii ^.J^vniku po izpričevalo	lj
ti^ 'fi v sodišče. Tetrev bo	si
d^.fčo in ti boš moral bo-	1*
ak	P<
1	fll^em dvorišču je sko-	P(
z voza, pogladila rCf m Pozdravljala Toneta, iff Ptel naproti. Miha je "
peljal vola v hlev 1 ooi. temi poslušal, kaj da h-
wfteif dv«rišču.
je obrnila k skla"
dal	nesla gredoč nekaj gG
ser* Ji
i	Ca!" J0 Je Pre" B
1're^'f;0tle in J i vzel polena j,
i!4' "Jaz jih nanosim, n. notri 'i žeš-"
->jflh! imela mačeho in	h
got' Ji 0V in P°lllSeSter'	g; 3 V Zelo radi imeli,
''j^ti, f,'^ je prinesel, voščenk	•
so vpili Jerici, in	J'
a ij Tone z velikim na-	g
>kel S^lA se jim je zdel ka-	u jjjii n» I "ki sv. Gal, ki je otro-
:e\, 1,aJl? gnaL
a IPU ]1ivala> Tone!" je dejala jaz odP"Kar na tla vrzi."
J 1 «ak
ubil," je menil j tr^'Jjtt0. Se mora lepo polo- _ «pj '\f( lIftaš, Jerica, sekalce, ^aiit^lH nakoljem? Ti ne
) tri frill,-11 znam jaz klatL" r tfaš ne, ko si mizar," je i
<10 "toda P^vošči si jelcatf1.,, i^ka, da se kaj pogo- c
n»zaJjt ;	1
ijed fvorim najlaže," je
boiT <<čc imam kakšno J ie%,l ijHh- Ali pa ti govori,
poVe j poslušal in treske !
;el' .-.V so	v Toneta
0mšlC' pešali po kolenih, in go mu je molil lese-ki ni mel več
es V$< i
oP1'*. | ■ mu je," je dejal
1 P? v« j
i! kaj kri tekla?" je /°ne.
n|u j. j jj6 dejal deček in pro-U' VPedi Tone konjičku
e ' i V
, da " 2°Pet zobal," je dejal kei- cii
etI1senipf »S ne zoblje," se je
Wid?ek in nezauplji"
' 'i Toneta.
W Mana doma?" je
,ekel-d Crica-
e. ^	te- Ti ne veš'
| po A^-g! rada, in oče te ima
ijfl P°h P ' U» •
Šler°% o. Je z Gašperjem? —
,bra t m
meJie-V0'" je dejal Tone in
Poflti* ^ n^d svoje delo. "Jaz braniti, ne sveto-
Svetloba in senca
i v	RPTiS AL DR. FR. DETELA
MALI OGLASI
Radio naprodaj	t
Proda se Philco radio, floor £ model, rabljen 6 mesecev, cena $95. Zglasite se na 5810 -Dibble Ave.
Hiša naprodaj
Za 1 družino 8 sob, na 1145 E. 72 St. Pokličite lastnika za podrobnosti Lf4890. (139)
Proda se hiša
Za 2 družini, dve garaži,
vse v najboljšem stanju. Nahaja se na 1332 E. 84 St. Pozvonite in si jo oglejte. (137)
Kupim šivalni stroj
Rada bi kupila Singer šivalni stroj, ali pa kakega drugega izdelka, ki je še dober. Kdor ima kaj takega, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista in če ima tudi telefonsko številko.	(137)
*-;---VI
M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
Vsi v baraki so gledali ta prizor. Nihče, razen nekaj indijskih vojakov ni slutil, kaj prosi deček očeta in česa mu ta ne mara dovoliti.
Vickers je stopil do njiju in je vprašal narednika Prema:
"Kaj je? Kaj hoče mali od tebe?"
"Sahib, hoče, naj mu pokažem, kako se strelja, ker je sklenil, da se bo maščeval za smrt svoje matere."
"Ubil bom Surat-kana!"
Te besede je otrok izrekel ta. ko na glas in tako odločno, da so se vsi, ki so stali blizu njega, spogledali in mislili, da je,malček zaradi prestanega strahu in groze znorel. Samo indijski vojaki so kar naprej strmeli predse.
Vickers pa je slutil, kaj se godi v duši tega malega Indijca. Dobro je poznal duševnost teh preprostih ljudi in se ni čudil toliko, kakor so se drugi, ko je izvedel za fantkovo željo in za njegov sklep. Vedel je tudi, da je otrok že tako velik in pameten, da mu bo oče zastonj hranil, ker bo prej ali slej le skušal storiti tisto, za kar se je v teh težkih urah odločil.
Dejal je indijskemu naredniku :
"Pusti ga, Prema. Saj veš, da bo otrok vztrajal pri svojem sklepu."
Prema je samo sklonil glavo in ni nič odgovoril. Vedel je, da ima major Vickers prav. Če ne bo on zdaj pokazal fantku, kako je treba ravnati s puško, bo šel v drugo barako in tam mu bo kateri od indijskih vojakov že razložil vse, kar bo želel .. . Sin mora maščevati1 smrt svoje matere . . . Torej je boljše, če ostane pri njih. Je pač tako usojeno . . .
Vickers je sam odvedel fant-' ka do okna in mu tam razložil ves ustroj puške. Fantek je' pazljivo poslušal. Z malimi rokami je trdno držal puško in se učil, kako je treba meriti in' streljati. Ko je Geoffrey odšel od okna v drugi kot, kjer se je polkovnik Campbell pogovarjal s kapitanom Ranaallom, je; ostal mali Prema na svojem! mestu s puško v roki. Bil je pripravljen, da počaka sovraž-1 nika in maščuje smrt svoje matere . . .
Ij
Oče ga je samo zdaj za zdaj naskrivaj pogledal. Pri vsakem pogledu so se mu oči napolnile | s solzami.	jI
Ali naj zdaj, ko je ostal hrez p žene, izgubi še sina, edinega otroka? . . .
Somrak je začel padati. Na zahodu se je temnilo nebo. Od 'vzhoda so pluli veliki beli obla.j ki, podobni čudnim pošastim,] njihovi robovi so sijali v bakre-: nem ognju. Beli zidovi, v katere so strmeli vojaki, so vse bolj temneli. Nebo je dobivalo temno zeleno barvo, ki je prešla v črno sinjino šele, ko so vstale pive zvezde . . .
Smrt kapitana Randalla.
Ure so tekle, a sovražnika ni bilo . . .
Vzšel je mesec, srebrn in poln. Zidovi so bili zdaj podobni temnim obrisom, samo tu in tam so se belili v mesečini, ki je lila na dvorišče.
Campbell je zamišljeno govoril :
"Zdi se mi, da Surat-kan ne bo več poskusil napada! Morda se bo začel jutri z nami pogajati . . . Tudi on ne sme in ne more izgubiti kaj preveč I ljudi, ker se pripravlja za na- j pad na Loharo,"
Vickers mu je odvrnil:
JVaznanilo
Joseph Crtalič
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem preža-lostno vest, da nam je kruta smrt vzela iz naše srede prelj ubij enega soproga in dobrega očeta
Frank Crtalič S %
Pokojni je preminil po dolgi in mučni bolezni dne 26. aprila. Žalostna usoda je hotela, da je dan pozneje tudi nagloma umrl sin, oziroma brat. Frank Crtalič S 1/c, ki se je nahajal v veteranski bolnišnici v Brecksville, Ohio, kamor je bil poslan potem ko je bil odpuščen iz mornarice. Pokopali smo soproga-očeia in sina-brata skupno dne 1. maja po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče.
Blagopokojnik je bil doma iz Četerneške fare Roka, odkoder je prišel pred 35 leti.
Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki so darovali krasne vence h krsti pokojnika, v znak spoštovanja in ljubezni kar nam je bilo v veliko tolažbo in uteho.
Hvala lepa tudi. vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, posebno članom SNPJ in SDZ, ki so prišli pokojnika pokropiti, ko je ležal na mrtvaškemu odru in ga spremili na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo pogrebcem, ki so nosili krsto in onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso poslugo in za lepo urejen pogreb, ter duhovščini pri cerkvi sv. Vida za opravljene cerkvene obrede.
Predragi soprog in oče, prestal si trnjevo pot življenja in sedaj se raduješ nad zvezdami, kjer ni trpljenja in ne solz. Odšel si v večnost, da od Stvarnika prejmeš plačilo za Tvoje dobro delo. v naših srcih si pa ostavil tugo in žalost, toda z ljubeznijo in spoštovanjem se Te bomo vedno spominjali, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Počivaj v miru v hladni ameriški grudil
Žalujoči ostali:
"Jutrišnji dan in še en napad na trdnjavo bi težko vzdržali. V barakah nimamo zadosti vode . . . Ljudje so od vročine in žeje že do kraja onemogli
'rt
Kapitan Randall je dostavil:
"Tudi meni se tako zdi, da Suristanci nocoj ne bodo več napadali."
Campbell je pogledal na uro:
"Še , malo, pa boste morali odriniti na pot, Randall!"
"Pripravljen sem!"
"Morate biti oprezni: plaziti se morate vedno v senci, ker je po dvorišču še vedno precej ranjenih Suristancev, ki bi vas lahko zapazili in začeli streljati na vas. Morda pa se kateri od njih celo še skriva na obzidju ali v kakem stolpu, ker se nam pri napadu prej ni posrečilo, da bi bili očistili vse zidov-je."
"Previden bom, sire. Zatr-dno vem, da bom dospel do čolna na reki. Pred jutrom se bom že lahko vrnil z našimi oddelki iz Lohare!"
Vsi trije častniki so odšli do
in j£,ah*dala
Kruta smrt je zadala svoj udarec, ko smo dne 26. aprila izgubili iz naše srede ljubljenega očeta, drugo jutro, 28. aprila pa smo prejeli obvestilo iz veteranske bolnišnice v Brecksville, Ohio, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu, sinu in bratu
bližnjega okna ter začeli strmeti skozenj na tlvorišče.
Ves prostor pred njimi je bil obsijan z mesečino. Telesa mrtvih so bila nakopičena v gomile, ki niso imele nobene prave oblike. Tam pri zidu je bilo vse mirno in nepremično, toda kdo bi mogel vedeti, koliko živih je bilo med onimi mrtveci na kupih?
Oblak je zagrnil mesec, zde-
lo se je, da je na dvorišče padla črna tenčica.
Campbell še je zagledal v nebo:
"Zdaj prihaja še več oblakov . . . Pripravite se! . . . — In, kakor sem vam rekel, bodite previdni, kar se le da! . . .
Kapitan Randall je pregledal svoja dva samokresa, ki ju je nosil za pasom. Potem pa je potegnil iz žepa listnico, uro
in je snel prstan z roke.
Vickers je vedel, kaj bo prišlo zdaj, zato je malo- okrenil glavo in gledal stran.
(Dalje prihodnjič.)
Umrl je nagloma, ne da bi vedel, da sledi v večnost Svojemu ljubemu očetu, ki je umrl prejšnji večer. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil 24 let star. Šele pred kratkim je bil odpuščen iz mornarice, pri kateri je bil v službi nad dve leti. Udeležil se je več bojev in nahajal se je na ladji, ki je bila torpedirana. Odlikovan je bil z dvemi bronastimi zvezdami.
Skupen pogreb očeta in sina se je vršil 1. maja iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče.
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem dragim prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so okrasili krsto prelj ubij enega pokojnika.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika, vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast, ter ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku na pokopališče.
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto, onim, ki so dali svoje avte na razpolago pri pogrebu, ter duhovščini pri sv. Vidu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za izvrstno urejen pogreb in najboljšo vsestransko postrežbo.
Tiha žalost se je naselila v naša srca, ko smo spoznali, da smo zgubili tudi Tebe, ljubi soprog, sin in brat! Težka je bila ločitev, ko si se nahajal v svrho zdravljenja v veteranski bolnišnici in toliko bolj britko smo občutili Tvojo zgubo, ko si odšel tako nenadoma v kraj večnega spanja, odkoder ni več vrnitve! Boril si se za svobodo domovine, v katere grudi zdaj počivaš za večho. Spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni, ko se s Teboj združimo nad zvezdami!
PAULINE, soproga PFC. JOSEPH, v Indiji, sin JOSEPHINE, poročena SAMSA, hči HELEN, snaha FRANK SAMSA. zet FRANKLIN in JUNE, vnuka ter več sorodnikov
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmoderaejie vnrte » dob« od 1250.90 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA le Drava matt vdov in •lr°t-ali članica te mogočne in borate katoliške podporne trudi se ln pristopi takoj.
Za pojasnila o savarovanjn in sa vse dm*® .. se obrnite na uradnike ln nradnlee kraj«*nUl K. S. K. Jednote, ali p* na:
GLAVNI URAD tot, 351-353 No. Chicago St.	}0 ^
"Just too bad!" — Pozabljajoč na vse zlo, žalost in trpljenje, ki ga je povzročal zatiranim narodom je Hermann Goering ihteč odgovarjal na vprašanja v ujet,-niškem taborišču 7. ameriške armade. Vso krivdo seveda vali na Hitlerja.
Žalujoči ostali:
HELEN, soproga PAULINE, mati PFC. JOSEPH, brat v Indiji JOSEPHINE SAMSA. sestra FRANK SAMSA. svak FRANKLIN in JUNE, nečaka in več sorodnikov
General Omar Bradley, poveljnik 12. armade, si ogleduje konja, katerega mu je podaril ruski maršal Ivan Ko-nevpQ nekem skupnem banketu, ki se je vršil nekje v Nemčiji na katerem sta bila oba poveljnika. General Bradley pa je podaril ruskemu maršalu Konevu ameriško kara-binko in vojaški "jeep" poleg odlikovanja "U. S. Legion of Merit."
1 rtič
Najboljšo Garancijo Zavarovalnin® jL Vam in Vašim Otrokom	i
KRANJSKO-SLOVENSKf £ KATOLIŠKA JEDNOTA^
Najstarejša slovenska podporna	!i
v Ameriki . . . Posluje že
51-le JC
Članstvo 39,811 Premoženje 55,900,°°°' t>
qt 1° ' k
Solventnost K. S. K. Jednote znaša l29'	% v
K j
Če hočeS dobro sebi ln svojim dragim, »varaj se I*1	te,
itenl in nadsolventnl podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI	/
kjer se lahko zavaruje« sa smrt nine. nune> poJkodbe. ope
bolezni in onemoglosti.	U »
, 16. 40 * ; I K
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od *	S fv >
otroke pa takoj po rujstvn in do 16. leta pod svoje okw-	■ &
.rtU**" P* K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmoderaejie vnrte c""1	k
dobe od S250.90 do S5.000.00.	ttf L
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. J^pi^ 1i t,,, ali članica te mogočne in borate katoliške podporne	; ,
trudi se in pristopi takoj.	^ . ni
Za pojasnita o savarovanjn in sa we d««® FSfaraf*'* h* k se obrnite na uradnike ln nradnlee kr»J««M®	\
K. S. K. Jednote. ali pa na:	'|a
isjjl^
NAZNANILO IN ZAHVALA !
. • nel»w* I I Žalostnega srca naznanjam, da je " ,
smrt zahtevala življenje in je odvzela >z
srede mojega bratranca
LOUIS KLUN i
PO DOMAČE VENCLEV
•1 jVOJ6
Blagopokojnik je nagloma zatisn" jj blage oči dne 3. maja 1945. Pogreb se > * ; I dne 7. maja 1945 iz Frank 2akrajšek P0*1"6 ^ M kapele na Calvary pokopališče, kjer smo g»	p
ročili v naročje materi zemlji k večnem"
čitku.	1 ti v
Blagopokojnik je bil rojen pred 61 ^ y Nemški vasi pri Ribnici, odkoder je Pr,s Ameriko pred 34 leti.	•s Z
Tem potom se želim zahvaliti Rev. Fr®"jt; Baragi za molitve in pogrebne obrede	, t
v kapeli.	^j,
V dolžnost si štejem, da se tem potom ^ lepše zahvalim sorodnikom in prijate' torn0* I vence, za svete maše, in za brezplačne aV	f^tj
bile pri pogrebu.	• fci'1 I
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi oni' fll> se prišli poslovit od pokojnega, ko je pa mrtvaškem odru ter vsem,
ki so ga sprem«" njegovi zadnji zemeljski poti na pokop® -j
Lepa hvala članom društva Clevel»n 126 SNPJ, ki so nosili krsto in ga sprem«1 položili k večnemu počitku.	2»' p0j
Najlepša zahvala pogrebnemu zavoa ^ ^ krajsek Funeral Home za vzorno urejen P =iv in vsestransko pomoč.	^gi ' I. ^
Končana je Tvoja zemeljska
P®1' . li- JW
bratranec, zaprl si trudne oci in odšel	ev, j
koder ni povratka. Sedaj spiš tam na nJlV« \ ti večno in nezdramno spanje, a moje
srce J
lostno, saj si bil zvest družabnik in sorod" isif^. Naj Ti bo lahka svobodna ameriška
%
Žalujoči ostali:	^n^
i ji*
JOSEPH STARC, bratranec jl£0v Jfo ij V stari domovini pa zapušča
številno sorod" I«llQ
: : s<
Cleveland, Ohio, 12. junija 1945.	,