Na Tržaaškem v glavnem novi dvojezični smerokazi, ponekod pa dvojezičnost izginja /6 Kakovostni reprezentančni boji. v Sovodnjah NI Čedad na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca Primorski Zvonjenje po toči nič ne pomaga Ivan Lukan Znotraj slovenske manjšine od vsega začetka sporen dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih tablah na južnem Koroškem, slovenščini kot uradnem jeziku z očitnimi pravnimi napakami ter o še nekaterih ukrepih, ki so ga dosegli in v obliki memoranduma podpisali 26. aprila letos državni sekretar Josef Ostermayer, koroški deželni glavar Gerhard Döfler in predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev, vnovič razburja politične duhove na Koroškem. Razlog je tokrat sobotni sklep Zbora narodnih predstavnikov NSKS, v katerem najmočnejša organizacija koroških Slovencev sicer ne zahteva nič drugega kot popolno in ne le delno zakonsko ureditev dogovora, ki ga je podpisal tudi njihov predsednik Valentin Inzko. Poleg NSKS se osnutku upirajo tudi gradiščanski Hrvati in ugledni slovenski ter avstrijski pravniki, kar potrjuje, da gre pri memorandumu bolj za diktat manjšini kot za dogovor med enakopravnimi partnerji. Z drugimi besedami to pomeni, da so bili predstavniki manjšine postavljeni pred odločitev, ali sprejmejo minimalno ponudbo ali ostanejo popolnoma praznih rok. Vsi trije predsedniki so se odločili za prvo možnost - v upanju, da bo avstrijska država uresničila vsaj to - in da bodo, kot dogovorjeno, vključeni v oblikovanje (ustavnega) zakona. To se ni zgodilo. Vladni osnutek novele Zakona o narodnih skupnostih v celoti niti ne upošteva že tako minimalnega dogovora, na naknadno skupno pismo s konkretnimi zahtevami po spremembah pa manjšinske organizacije niso prejele niti odgovora. Zato pa sta Oster-mayer in Dörfler včeraj javnosti sporočila, da trditve NSKS sploh ne držijo in je memorandum v zakonu zajet v celoti. Do sklepanja v avstrijskem parlamentu ostaja sicer še nekaj dni, toda kdor je včeraj slišal koroške in avstrijske politike in žaljiv osebni napad koroškega deželnega glavarja na Inzka, je dobil potrdilo, da upravičeno zahtevanih sprememb v noveli ustavnega Zakona o narodnih skupinah ne bo. Vendar bi moral to vedeti vsak od treh predsednikov manjšinskih organizacij, ko je podpisal (sporen) memorandum. Sobotna poteza NSKS je zato - žal - po vsej verjetnosti samo še zvonenje po toči! dnevnik TOREK, 28. JUNIJA 2011_ Št. 152 (20.167) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € PIEMONT - Akcija proti nasprotnikom hitre železnice Policisti s silo razgnali protestnike v Dolini Susa Italija menda ne bo izgubila finančne pomoči Evropske unije GOSPODARSTVO - Občni zbor naše osrednje stanovske organizacije Razvejano delovanje SDGZ Lani na prvem mestu skrb za sindikalne dejavnosti, v prihodnosti za notranjo komunikacijo in mlade OPČINE - Slovensko deželno gospodarsko združenje se je lani na prvem mestu osredotočilo na sindikalne dejavnosti, v prihodnosti pa se namerava še predvsem posvetiti ureditvi notranje komunikacije in pospeševanju mladega podjetništva. O tem in še o mnogih drugih aspektih razvejane dejavnosti SDGZ je bil govor na 35. občnem zboru stanovske organizacije, ki je bil sinoči v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Poroči- lu predsednika SDGZ Nika Tenzeja so sledila poročila predsednikov sekcij in nadzornega odbora, predstavili so tudi obračun in finančno stanje za leto 2010 ter proračun za leto 2011. O občnem zboru bomo še poročali. TURIN - Policija je včeraj zjutraj s silo razgnala več sto ljudi, ki so v dolini reke Susa v Piemontu več dni protestirali proti gradnji hitre železnice. V incidentih je bilo poškodovanih okoli osemdeset ljudi, polovica pripadnikov sil javnega reda in polovica protestnikov. Do spopadov je prišlo, ko je okoli 2500 policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov začelo podirati lesene barikade in druge ovire, ki so jih postavili protestniki. Z njimi so želeli preprečiti začetek vrtanja železniškega predora za progo, ki bo povezala Turin s francoskim Lyonom. Na 11. strani NSKS zavrnil zakon o narodnih skupinah Na 3. strani Trst: ima sporni prostorski načrt štete ure? Na 5. strani Konec pisnega dela državnega izpita Na 7. in 14. strani Gorica: oktobra začetek obnove pokrajinske palače Na 13. strani V goriške slovenske jasli sprejeli 16 otrok Na 13. strani Smrt alpinista boleče odjeknila v Gorici Na 13. strani SLOVENIJA - Zares odšel iz koalicije Pahor in Kresalova za miren prehod v predčasne volitve Nove vlade ne bo - Pred volitvami še sprejem nekaterih ukrepov 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKU- Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 LJUBLJANA - Potem ko se je stranka Zares z odstopom treh ministric (ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radič in ministrica za kulturo Majda Širca ) in pisno odpovedjo koalicijskega sporazuma včeraj dokončno poslovila od koalicije, sta premier Borut Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal napovedala nadzorovan prehod v predčasne volitve. Novonastale razmere sta na popoldanskem sestanku preučila premier Pahor in predsednica LDS Kresalova. Ta je po sestanku na no- vinarski konferenci sporočila, da do nove vlade očitno ne bo mogoče priti, ker ni soglasja. Naslednji najbolj logičen korak je, je dejala, da si bodo prizadevali, da skozi nadzorovan in umirjen proces pridejo do predčasnih volitev. Kot je pojasnila, je pred sprejetjem vrsta predpisov, vezanih na pregon gospodarskega kriminala in na fiskalno konsolidacijo. Po besedah predsednice LDS računajo, da bodo te ukrepe sprejeli v drugi polovici leta, po njihovem sprejemu pa bodo začeli s postopki, ki bi pripeljali do predčasnih volitev. Na 2. strani - r , ttr ¡L2M Mavhinje — Danes, 28. junija 2011 — 20.30 - Nižja srednja šola Ivan Trinko (Gorica) razred 2. B CESARJEVA NOVA OBLAČILA 21.15 - Dramska skupina SKD Tabor NIČ NI TAKO KOT ZGLEDA CEnTRO REVISIOni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Četrtek, 30. junija 2011 ALPE-JADRAN SLOVENIJA - Koalicijski vlak včeraj uradno zapustila še stranka Zares Pahor in Kresalova za nadzorovan prehod v predčasne volitve Včeraj odstopile še tri Zaresove ministrice - Nove vlade ne bo - Volitve spomladi? LJUBLJANA - Potem ko se je stranka Zares z odstopom treh ministric in pisno odpovedjo koalicijskega sporazuma včeraj dokončno poslovila od koalicije, sta premier Borut Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal napovedala nadzorovan prehod v predčasne volitve. Kot je pojasnila Kresalova, namreč do nove vlade očitno ne bo mogoče priti, saj zanjo ni soglasja. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radič in ministrica za kulturo Majda Širca so v skladu z napovedmi danes premieru Pahorju podale odstopne izjave. "V tej vladi se ne da več uresničevati pomembnih nalog," je na novinarski konferenci poudarila Radičeva, v takih pogojih pa po njenih besedah ni smiselno vztrajati. Ta vlada, dodaja, že nekaj časa ne uživa zaupanja in pri delu ni operativna. Vlada namreč ne sprejema odločitev, ki bi jih glede na sedanji položaj države morala, tiste, ki pa jih sprejme, pa ne more izvesti, kar so pokazali referendumi, pravi Radičeva. Ministrice ocenjujejo, da sicer vsak minister nosi del odgovornosti za delo vlade, vendar poudarjajo, da odgovornosti za nizko zaupanje vladi in za politično krizo Zares ne prevzema. DZ naj bi se z odstopom ministric seznanil na redni julijski seji. Širca se po končanem ministrskem mandatu vrača v parlament in zagotavlja, da bo ostala zavezana kulturi. Tudi Radičeva namerava ostati politično aktivna, medtem pa se bo Pavlinič Krebsova novembra vrnila v odvetniško pisarno. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič pa je predsednikoma preostalih dveh koalicijskih strank, Borutu Pahorju in Katarini Kresal, včeraj poslal pismo, v katerem je pojasnil razloge za odpoved koalicijskega sporazuma. Kot je zapisal, so se za izstop odločili, ker SD ni predstavila predloga temeljite rekonstrukcije vlade. V Zares so se zavedali visokih pričakovanj javnosti do vlade, ki je napovedovala prekinitev slabih političnih praks iz prejšnjega mandata, je zapisal Golobič. Kot je navedel, so v stranki ves čas opozarjali na premajhno učinkovitost v delu vlade, na sprejemanje spornih odločitev in opuščanje nujnih, kar vse je dejansko predstavljalo uvajanje dvojnih meril in posredno rehabilitiralo in legitimiralo najbolj zavržena dejanja prejšnje vlade. Po referendumu o zakonu o malem delu, ko je postalo jasno, da je nezaupanje v vlado poglavitni razlog za zavrnitev zakona, je Golobič predlagal rekonstrukcijo vlade. Izogibanje pred ključno odgovornostjo mandatarja - predlaganje kompletne ministrske ekipe - po mnenju Golobiča "razgalja preživetveno menta-liteto, ki samo sebe slepi s tem, da v druge projicira domnevne plenilske namene". Novonastale razmere sta na popoldanskem sestanku preučila premier Pahor in predsednica LDS Kresalova. Ta je po sestanku na novinarski konferenci sporočila, da do nove vlade očitno ne bo mogoče priti, ker ni soglasja. Naslednji najbolj logičen korak je, da "si bomo prizadevali, da skozi nadzorovan in umirjen proces pridemo do predčasnih volitev", je povedala Kresalova. Kot je pojasnila, je pred sprejetjem vrsta predpisov, vezanih na pregon gospodarskega kriminala in na fiskalno konsolidacijo. Po besedah predsednice LDS računajo, da bodo te ukrepe sprejeli v drugi polovici leta, po njihovem sprejemu pa bodo začeli s postopki, ki bi pripeljali do predčasnih volitev. Pahor in Kresalova sta se ob tem dogovorila, kako delovati v vmesnem obdobju in kdo bo začasno prevzel vodenje ministrstev, ki so jih zapustile ministrice stranke Zares. Prevzeli naj bi jih ministri iz obstoječe vlade, vendar o imenih Kre-salova ni želela govoriti. Kot je dejala, jih bo predstavil Pahor, in sicer v naslednjih dneh, ko jih bo sporočil tudi DZ. Parlamentarne stranke so napoved Od nasmejanega začetnega vladnega četverčka je zdaj ostal samo še dvojec Borut Pahor-Katarina Kresal (v sredini): Karl Erjavec (skrajno levo) je s koalicijskega vlaka izstopil že pred časom, Gregor Golobič pa včeraj arhiv Kresalove in Pahorja pozdravile. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je ocenil, da takšnega scenarija že prej ni izključeval in da v DZ ni bilo čutiti politične krize. Težava naj bi bila po njegovem drugje, predvsem v delovanju opozicije. V SDS pa so zapisali, da vsak zamujen dan stane slovenske davkoplačevalce osem milijonov evrov, zato je nujen takojšen odstop vlade in predčasne volitve v prvem možnem roku. Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je dejal, da so predčasne volitve edini izhod, če ne pride do dogovora o novi vladi oz. o novem mandatarju in sedanja vlada nima dovolj podpore v DZ. Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča ne preseneča, "da Kresalova ni sposobna sestaviti vlade", v SLS pa so ocenili, da Slovenija potrebuje močno in kredibilno vladno ekipo, ki ji bodo mandat na novo zaupali državljanke in državljani. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je odločitev Kresalove in Pahorja pozdravil kot edino pravo rešitev. Dogajanje v koaliciji oz. vladi sta komentirala tudi politična analitika Vlado Miheljak in Matevž Tomšič. Miheljak je ocenil, da bi bile predčasne volitve slaba rešitev, boljše bi bilo celo, če sedanja opozicija prevzame oblast brez volitev. Analitik Matevž Tomšič pa pravi, da predčasne volitve ne bi same po sebi pomenile sprememb, vendar so nujne. (STA) DIVAČA - Projekt vreden 2,44 milijona € Še pred koncem leta otroci že v novem vrtcu DIVAČA - V Divači so včeraj pričeli graditi nov vrtec. Po odločitvi občinskega sveta iz preteklega mandata bo stal na parkirišču za obstoječim vrtcem. Naložba bo stala 2,44 milijona evrov, pri tem bo evropski sklad za regionalne spodbude plačal 1,096 milijona, za 1,3 milijona pa je občina najela dolgoročni kredit. Vrtec sta sprojektirala arhitekta Peter Pahor in Matej Mljač. »Projektirali smo z mislijo na lego kocke,« je o zasnovi povedal slednji. »Lego pomeni v danščini "dobra igra". Likovna podoba vrtca je abstraktna, znotraj pa je modularni sistem, ki omogoča, da se šest osnovnih oddelkov v primeru večjega števila vpisov nadgradi na devet. Na notranji strani je atrij, predstavlja kraško dvorišče, ki se odpre na obstoječe igrišče in proti šolski telovadnici. Slednjo bi kazalo v prihodnosti podreti in postaviti drugam, na njenem mestu pa razširiti dvorišče vrtca.« Otroci se bodo v nov vrtec vselili proti koncu leta. (I.C.) Začel se je 15. Škocjanski festival ŠKOCJAN - V Škocjanu se je v petek začel že 15. Škocjanski festival - Škoc-janfest. Trajal bo do 15. julija, vse prireditve pa bodo ob petkih ob 21. uri. Ze v petek so pevski zbori počastili dan državnosti. Ta petek bo KETŠD Alojzija Mi-helčiča iz Harij predstavilo komedijo Veselo god godujemo, 8. julija sledi komedija Komandirjev tič v izvedbi KD gledališke skupine Dekani, letošnji festival pa bodo zaključili Kraški komedijanti KŠD Šator Štorje s komedijo Taki smo, taki ste. Po besedah predsednice TD Škocjan Katje Fedrigo si organizatorji obetajo, da se bo čim večje število udeležilo prireditev v okviru letošnjega 15. Škocjanskega festivala. (O.K.) ZAGREB - Po aretaciji Paravinje, ki je umor priznal Hrvaški policisti še vedno iščejo ubito najstnico ZAGREB - Več kot 130 hrvaških policistov, pripadnikov gorske reševalne službe in gasilcev je včeraj nadaljevalo z iskanjem 17-letne Antonije Bilič, potem ko so v nedeljo v BiH prijeli voznika tovornjaka Dragana Paravinjo, ki je priznal, da je najstnico zadavil, njeno truplo pa nato odvrgel v reko Krko. Preiskovalci so nesrečno mladenko iskali na območje pri Kistanjah v zaledju Šibenika, posebej intenzivno pa so iskalno akcijo izvajali ob zgornjem delu reke Krke, kjer naj bi Paravinja po lastnih besedah storil zločin. Biličevo pogrešajo od 7. junija, ko so jo nazadnje videli na mostu ob reki Či-koli nedaleč od vasi Kričke, v kateri je živela. Priče so videle, da je vstopila v tovornjak, potem pa se je izgubila vsaka sled za njo. Hrvaška policija je konec minulega tedna ugotovila, da je bil 43-letni Paravi-nja voznik spornega tovornjaka. Ta je medtem zbežal na območje Republike srbske v BiH, kjer so ga prijeli v nedeljo, 40-kilometrov vzhodno od Banja Luke. Na območju planine Motajica se je skrival od minulega četrtka. Policistom je najprej zanikal povezavo z Biličevo, nato pa je umor priznal. Paravinjo so včeraj prepeljali v pripor v Vzhodno Sarajevo, saj ga v BiH iščejo od leta 2005 zaradi suma posilstva leta 2002. Zaradi posilstva ga iščejo tudi v Srbiji, kjer so ga tudi obsodili na štiri leta in pol zapora, a je pobegnil na Hrvaško. Hrvaško pravosodno ministrstvo je včeraj potrdilo, da ga Srbiji niso izročili, ker ima Paravinja ob srbskem tudi hrvaško državljanstvo, Srbija pa ni odgovorila na možnost, da bi zaporno kazen prestajal na Hrvaškem. Dragan Paravinja se je rodil v Srbiji, kjer živi njegova družina. Na Hrvaškem je živel v hiši sorodnikov v zaledju Zadra, zaposlen pa je bil v podjetju iz Sesvet pri Zagrebu. Hrvaški mediji so poročali, da so Paravinjo v preteklosti prijeli tako v Sloveniji kot Nemčiji, vendar pa je vsakič prišel na prostost. V Zagrebu pričakujejo, da ga bo BiH izročila Hrvaški. (STA) SLOVENIJA Naftni derivati cenejši LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Kot so sporočili, so se tokrat za malenkost pocenil vsi derivati. Neosvinčen 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,9 centa na 1,255 evra, 100-oktanski pa za 0,8 centa na 1,267 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je prav tako znižala za 0,8 centa na 1,225 evra za liter. Kot so sporočili iz Pe-trola, se je kurilno olje pocenilo za 0,5 centa na 0,914 evra za liter. Pri Petrolu cena avtoplina ostaja nespremenjena pri 0,729 evra za liter, ravno tako ostaja cena nespremenjena na črpalki Butan plina v Ljubljani, kjer je treba za liter plina odšteti 0,699 evra. Na črpalki Butan plina v Izoli pa je treba za liter avtopli-na še naprej odšteti 0,690 evra za liter. EVRO 1,4205 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 27.6. 24.6. ameriški dolar 1,4205 1,4220 japonski jen 114,74 114,06 ruski rubel 9,2038 40,2441 63,9760 9,2059 40,1300 63,8880 danska krona 7,4580 0,88970 7,4582 0,88855 švedska krona 9,1929 7,7845 9,1802 7,8030 češka krona 24,442 24,350 estonska krona 15,6466 268,96 15,6466 269,36 poljski zlot 4,0024 3,9919 avstralski dolar 1,3605 1,9558 1,3524 romunski lev 4,2220 3,4528 4,2260 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,2750 0,7093 islandska krona 290,00 2,3352 290,00 2,3207 hrvaška kuna 7,3703 7,3740 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. junija 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,18580 0,24650 0,39575 0,13000 0,17583 0,23833 1,312 1,526 1,771 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.659,64 € -121,43 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. junija 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,44 INITEDIII IDr»DA 1 Q3 -0,63 KRKA I I IKA KOPER 60,15 12 60 -3,68 +0,25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 170,00 +0,00 -2,86 -1 68 TELEKOM SLOVENIJE 208,00 71,20 -1,11 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,20 AERODROM LJUBLJANA 15,22 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn +0,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 16,80 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,70 6,99 +3,45 -0,01 KOMPAS MTS NIKA 4,44 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! J |B! IANA 9,00 8,30 20,79 -7,77 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 37,36 179 00 -- IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 108,00 14,00 +0,93 -3,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. junija 2011 +°,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,038 92,1 1439 +0,97 +0,38 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,525 051 +0,28 +0,46 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,55 -3,75 +3,47 -1 46 EDISON ENEL ENI 0,846 4,32 15 69 +0,93 FIAT FINMECCANICA 7,09 +0,71 +2,01 +0 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,00 13,85 +1,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,727 1315 +1,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,47 +2,98 +0,47 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,03 6,56 -0,59 +0,85 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,59 7,04 13 57 +0,00 +1,22 +1 65 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,06 4 01 +0,68 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,55 +0,25 +0,77 TENARIS TERNA 0,897 3,13 +0,28 +1,05 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,09 0,06 3 81 +0,71 +0,96 UNICREDIT 1,37 +0,79 +0,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 90,93 $ +0,32 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. junija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 745,62 -1,14 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.226,17 1 040 93 -0,71 FIRS, Banjaluka 1.983,66 7C7ßA -0,69 -0,81 _i_n TI LIBICA 1 J, UOjyiOU ! ~J ! ,\J\J 1 SRX, Beograd - - BICY C-ai-ai^M/rt 1 7QOQ1 .AÖ1 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.580,10 -0,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.043,56 2.252,24 +0,91 +1,59 S&P 500, New York 1.280,09 +0,92 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.275,44 7.107,90 5.722,34 -0,48 -0,19 +0,43 CAC 40, Pariz 3.796,55 +0,31 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.615,00 1.191,5 2.723,93 -0,87 -1,14 +0,30 Nikkei, Tokio 9.578,31 -1,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.048,28 22.041,77 2.757,75 -0,61 -0,59 +0,42 Sensex, Mubaj 18.412,41 +0,94 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 30. junija 2011 3 KULTURA - Uvrstitev na seznam kulturne dediščine Unesca Čedad si je zelo prestižni naslov prislužil tudi kot stičišče narodov » Prestolnici« Langobardov se obeta dodatni kulturni razvoj - Splošno zadovoljstvo ČEDAD - Unesco, organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je uvrstila Čedad na seznam mest in krajev, ki predstavljajo bogastvo za svetovno kulturno dediščino. Po Ogleju, ki si je mesto na tem seznamu prislužilo kot versko in kulturno stičišče romanskih, slovanskih in germanskih narodov, je Čedad, središče kulture Langobardov, drugi kraj v Furlaniji, ki se lahko ponaša s tem zelo prestižnim naslovom. Na seznamu svetovne kulturne dediščine so tudi Dolomiti, ki se sicer nahajajo na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske. Največ zaslug, da se je mesto ob Nadiži znašlo na seznamu Unesca, ima domača občinska uprava, ki je s prejšnjim županom Attiliom Vugo predlagala italijanskemu kulturnemu ministrstvu kandidaturo Čedada. Aktivno vlogo je v zahtevnem postopku odigrala deželna uprava, angažirale so se tudi vse politične stranke na različnih nivojih. Župan Stefano Balloch lahko sedaj upravičeno govori o veliki zmagi Čedada in celotne deželne skupnosti. Priznanje svetovne organizacije za izobraževanje, znanost in kulturo odpira Čedadu dodatne razvojne možnosti ne samo na področju zaščite langobardske zgodovinske dediščine, temveč tudi na drugih področjih. Dovolj, da pomislimo samo na Mittelfest, a tudi na druge kulturne prireditve in pobude, tudi tiste v katerih so tako ali drugače aktivno udeleženi Beneški Slovenci. Skratka edinstvena možnost in priložnost za prihodnost Čedada. Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo in odbornik za kulturo Elio De Anna po sklepu Unesca računata na sinergije med Čedadom, Oglejem in Dolomiti, medtem ko predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini ocenjuje, da pomeni priznanje za Čedad priznanje za vso furlansko jezikovno skupnost. Podobno razmišlja tudi Lorenzo Pelizzo, predsednik Furlanskega filološkega društva, medtem ko pisatelj Predrag Matvejevic govori o Čedadu kot kraju vrhunskega kulturnega življenja, a tudi o mestu, ki zna vrednotiti kulturne in jezikovne različnosti ter sprejema druge in drugačne. Zadovoljen je tudi deželni ravnatelj Zavoda za spomeniško in kulturno varstvo Luigi Fozzati. PRISPEVKI Na seznamu še tri ustanove naše manjšine TRST - Deželna vlada je na zadnji seji odobrila akontacije državnih prispevkov slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam. Iz članka o porazdelitvi akontacij za tekoče poslovno leto so, ne po naši krivdi, pomotoma izpadli predujmi Slovenski prosveti (39.600 evrov), Zvezi slovenske katoliške prosvete (39.600 evrov) ter Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (119.900 evrov). Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Elia De Anne, kot smo poročali, porazdelil približno polovico prispevkov za Slovence iz državnega proračuna. Preostali del naj bi Dežela porazdelila najkasneje jeseni, saj polovica državnih proračunskih finančnih prispevkov do tega trenutka še ni dospela v deželne blagajne. Čedad se je znašel na zelo uglednem seznamu kulturne dediščine Unesca arhiv VIDEM - Na spletu Spolne usluge oglaševalo 5000 žensk VIDEM - Pet italijanskih državljanov iz Veneta je v priporu zaradi suma združevanja v zločinske namene in izkoriščanja prostitucije. Na seznamu preiskovanih je še enajst oseb, kar pet tisoč deklet pa naj bi na svetovnem spletu oglaševalo spolne usluge. To so rezultati preiskave z nazivom Dura-cell, ki jo vodijo karabinjerji iz Vidma. Preiskava se je začela julija lani, ko so v kraju Aiello del Friuli prijeli serijskega morilca Ramona Berlosa. Moški, ki si je v zaporu vzel življenje, je s svojimi žrtvami navezoval stike na internetu. Tako so karabi-njerji odkrili mrežo spletnih strani za oglaševanje prostitucije. Posel je osumljencem zagotavljal 120 tisoč evrov mesečnega zaslužka, denar so hranili na bančnih računih v Švici in Braziliji. Dekleta z raznih koncev Italije (med njimi je tudi nekdanja udeleženka nekega resničnostnega šova) so za svoje spletne oglase plačevala po dvesto evrov mesečne članarine. Karabinjerji so po enem letu razkrinkali tolpo, ki je upravljala spletne strani, samo v Vidmu pa so zasegli sto stanovanj, v katerih so dekleta opravljala najstarejšo obrt na svetu. AVSTRIJA - Novela zakona o narodnih manjšinah Ne NSKS dvignil prah na Koroškem Najmočnejša manjšinska organizacija zahteva popolno izpolnitev memoranduma - Živčne reakcije koroških politikov - Potezo NSKS ne podpirajo tudi ZSO, SKS in EL CELOVEC - Sobotna odločitev Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega gremija Narodnega sveta koroških Slovencev, da dober teden dni pred načrtovano obravnavo in sklepanju v avstrijskem parlamentu (6. julija) odkloni vladni osnutek novele Zakona o narodnih skupinah, ki sloni na dogovoru med zvezno in deželno vlado ter predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev in ki mdr. predvideva skupno 164 krajev z dvojezičnimi tablami na Koroškem in za manjšino sporno ureditev pri uradnem jeziku, je močno razburila politične duhove na Koroškem. Tarča ostrih in celo žaljivih napadov pa je vnovič predsednik NSKS Valentin Inzko. Deželni glavar Dorfler in - z izjemo Zelenih - vse ostale deželnozborske stranke so odločitev NSKS ostro zavrnili in napovedali, da bo novela zakona v avstrijskem parlamentu pač sprejeta tudi brez pristanka NSKS. Vsakršno spremembo novele zakona, ki ga naj bi sprejeli v ustavnem ran-gu, pa je odklonil tudi državni sekretar na uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josef Ostermayer. S sklepom ZNP NSKS pa je očitno tudi konec doslej usklajenega nastopanja manjšine, saj sta se proti njem izrekla tudi predsednika obeh ostalih političnih manjšinskih organizacij, Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sadovnik (SKS). Prvi je NSKS očital, da je »razdrl enotnost manjšine«, drugi pa, da si Korošci »končno želijo rešitev« tudi če za manjšino ni optimalna. Proti sklepu ZNP NSKS se je izrekel tudi predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, ki je v tiskovni izjavi poudaril, da »je v interesu verodostojne manjšinske politike in pozitivnega razvoja v prihodnosti za kompromis, ki so ga slovesno podpisali vsi trije predsedniki slovenskih političnih organizacij«. NSKS proti zakonu v ustavnem rangu ZNP je kot rečeno na svoji seji v soboto zavrnil obstoječi osnutek Zakona o narodnih skupnostih, ki ga je v parlament poslala zvezna vlada kanclerja Faymanna. Utemeljitev, ker z zakonom ni v celoto uresničen memorandum tako glede dvojezičnih krajevnih tabel kot tudi ureditve slovenščine kot uradni jezik. NSKS s tem v zvezi zahteva vsaj še deset dodatnih krajev z dvojezično tablo, boljšo ureditev za slovenski uradni jezik v občinah Dobrla vas in Škoc-jan, odklanja pa tudi ustavno ureditev in parlamentu predlaga sprejetje izboljšane ureditve z navadnim zakonom. Svoje nasprotovanje noveli zakona ZNP utemeljuje tudi s stališči pomembnih strokovnjakov za ustavno in mednarodno pravo, ki trdijo, da so številna do- ZNP NSKS zavrnil osnutek novele zakona o narodnih manjšinah ločila v nasprotju s 7. členom Avstrijske državne pogodbe in da ni dopustno, da se mednarodnopravno obvezne norme enostransko razveljavijo z notranjimi (ustavnimi) določili. Kot možno rešitev ZNP predlaga, da se čas do sklepanja v državnem zboru (predvidoma od 6. do 8. julija) še izkoristi za odpravo navedenih pomanjkljivosti ali da se zakon ne sklene v ustavnem rangu, marveč kot navaden zakon, in se tako omogočijo poznejši popravki. NSKS je tudi pripravljen, da »konstruktivno prispeva svoj delež k pozitivnemu ozračju v naši domovini Koroški in h pravični rešitvi zadev slovenske narodne skupnosti.« Konkretno NSKS navaja naslednje pomanjkljivosti in nasprotja: 1. člen 2. točka Memoranduma predvideva »ustavnopravno« uresničitev tako imenovane »občinske klavzule«. Tako naj bi bilo tudi nadalje pravno dopustno, da »se pri ustreznem razmerju v občinskem svetu postavijo nadaljnje dvojezične table s krajevnimi oznakami in oznake ali napisi topografske narave«. Tega določila iz Memoranduma v obstoječem osnutku v ustavnem rangu ni. 5. člen Memoranduma se glasi dobesedno: »Novelizacija Zakona o narodnih skupnostih se odločno nadaljuje ob tesnem vključevanju narodne skupnosti«. V skladu z Memorandumom je narodna skupnost v skupnem pismu vseh krovnih organizacij takoj in obširno zavzela stališče do zakonskega osnutka, v katerem niso upoštevali nobenega predloga (z izjemo tip-kovnih napak). Prišlo pa je do številnih poslabšanj in zoževanj, ki jih v Memorandumu ni (zoževanja pri napisih na uradnih stavbah, slovenske ledinske oznake, restri- ktivna tolmačenja pri ureditvi za opozorilne znake ter kažipote itd.) V skladu s »povpraševanjem o krajevnih tablah« (dobesedno: »... vsi že zajeti kraji, vse razsodbe ustavnega sodišča kakor tudi vsi nadaljnji kraji z deležem narodne skupnosti, višjim od 17.5 %«) pričakujemo, da se v zakonu poleg 10, spodaj kot primer navedenih krajev, upoštevajo tudi vsi drugi kraji, ki ustrezajo besedilu ter odstotku »povpraševanja o krajevnih tablah«. Ker so v seznamu krajevnih tabel kraji z manj kot 10 prebivalci, naj se upoštevajo tudi kraji, večji od teh. Mdr. Pu-dab/Pudab v občini Dobrla vas (po ljudskem štetju 1991 65.4 % slovensko govorečih), Ščedem/St. Johann v občini Rožek (64 % slovensko govorečih), Grablje/Gra-blach v občini Pliberk (56.4 % slovensko govorečih), Polane/Polena v občini Žitara vas (56.3 % slovensko govorečih), Plaznica/Blasnitzen v občini Žitara vas (55.2 % slovensko govorečih), Lancova/Lanzen-dorf v občini Škocjan (47.8 % slovensko govorečih), Šentjanške Rute/Rabenberg v občini Bistrica v Rožu (45.8 % slovensko govorečih), Moste/Brugg v občini Šmohor (36.0 % slovensko govorečih), Dolinči-če/Dolintschach v občini Galicija (26.3 % slovensko govorečih) in ne nazadnje tudi kraj Dobajna/Dobein v občini Hodiše (26.3 % slovensko govorečih). Žaljiv napad Dörflerja na Inzka Sklep ZNP sta včeraj kritizirala tako državni sekretar Josef Ostermayer (SPÖ) kot tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Oba sta poudarila, da zavrnitev novele s strani NSKS ne bo ničesar spremenila in da bo avstrijski parlament zakon sprejel v ustavnem rangu na seji 6. ju- lija, 21. julija pa nato še zvezni svet, drugi dom avstrijskega parlamenta. Nato naj bi zakon podpisal avstrijski predsednik Heinz Fischer, dodatne dvojezične table pa naj bi začeli postavljati avgusta z velikim pompom. Ostermayer je še poudaril, da vztraja pri sprejetem dogovoru o ureditvi dvojezičnih napisov. Zanj šteje to, da so si segli v roke in potrdili s podpisom - tudi predsednik NSKS Valentin Inzko. Dörfler (FPK) pa je trdil, da je NSKS s sobotnim »ne« prelomil dogovor, ki je bil dosežen z memorandumom in v katerega so privolile vse strani. Na tiskovni konferenci svoje stranke pa je žaljivo napadel predsednika NSKS, ko je dejal, da je ime leta 2011, ki je na najslabšem glasu Inzko. Le Zeleni podpirajo NSKS Sklep ZNP NSKS je zavrnil tudi predsednik koroških socialdemokratov in drugi namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser, prav tako predsednik koroške ljudske stranke deželni svetnik Josef Martinz. Oba sta pozvala parlament, naj sprejme zakon, da bo zadeva po 56 letih končno urejena. Govornik Zelenih v koroškem deželnem zboru Rolf Holub pa je dejal, da se vsebinsko strinja z argumenti NSKS in da bodo Zeleni zato v avstrijskem parlamentu vložili predloge za spremembe, tako da bo zakon ustrezal ustavi in 7. členu ADP. Njegove izjave je potrdila tudi zvezna govornica Zelenih v avstrijskem parlamentu Eva Gla-wischnig, ko je včeraj obiskala Koroško. Solidarnost z gradiščanskimi Hrvati ZNP NSKS je še sklenil, da »solida-rizira z vsemi drugimi avstrijskimi narodnimi skupnostmi, predvsem s štajerskimi Slovenci, Hrvati in Madžari, ki niso bilio vključeni v priprave Zakona o narodnih skupnostih, ki zadeva vse manjšine, in so bili z rezultati seznanjeni šele v zadnji fazi. Kot je znano, je Koordinacijski odbor organizacij in društev hrvaške manjšine na Gradiščanskem in na Dunaju po razgovoru z državnim sekretarjem Jose-fom Ostermayerjem pred kratkim poudaril, da ostaja pri svojem stališču, da novela (ustavnega) Zakona o narodnih skupnostih za hrvaško manjšino ne prinaša izboljšanja položaja, marveč poslabšanje. Konkretno se gradiščanski Hrvati bojijo poslabšanja situacije glede topografije in tudi uradnega jezika. »Kljub našim tehtnim argumentom, pa se pri noveli nič ne bo spremenilo,« po razgovoru z Oster-mayerjem ni skrival svojega razočaranja nad ravnanjem zvezne vlade govornik Koordinacijskega odbora organizacij in društev gradiščanskih Hrvatov Joži Buranič. Ivan Lukan 4 Torek, 28. junija 2011 MAVHINJE 201 1 / 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Zabavno, narečno, najstniško in še ...žensko VESELI PAJDAŠI Demo na maurdje -Gremo na morje BREZMEJNO GLEDALIŠČE VRZOT Zbeži od žene Farsa z zabavnimi liki in dobrim ritmom Dobro razpoložene igralke skupine Veseli pajdaši, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, so v soboto, 25. junija, prinesle na mavhinjski Zamejski festival amaterskih skupin komično predstavo v sočnem narečju, ki so ga gledalci resda kdaj pa kdaj bolj slabo razumeli, vendar je barvitost tona, s katerim so bile besede izrečene, kot tudi izrazitost mimike in gest, odlično premostila vsakršno jezikovno težavo. Njihova predstava Demo na maurdje - Gremo na morje o nesojenih počitnicah kmečke družine na morju je s pristnostjo po starem receptu doma narejene potice skozi niz duhovitih gagov, naj omenimo le deda, ki se uči plavanja na klopi, prikazovala like iz vaškega življenja, ki so bili gledalcem po svoje znani iz stare gledališke in splošne ljudske tradicije, denimo, deda, ki malo dela, a vsevprek ukazuje, babico, ki se mu je v dolgoletnem skupnem življenju naučila učinkovito zopersta-viti, ali soseda, ki je vedno žejen alkoholne kapljice. Nastopajoče so gledalce še posebej presenetile z naravnostjo, s katero so prepričljivo odigrale tudi moške like. Režiser predstave je Branko Pintarič. (bov) Angleški komediograf Ray Cooney je nedvomno eden najuspešnejših sodobnih gledaliških avtorjev, saj so njegove duhovite farse z razvejanim, a jasnim zapletom, in z liki, ki nudijo veliko možnosti za zabavno karakterizacijo, všeč tako gledalcem, ki si želijo sproščene zabave in se v zameno rade volje odrekajo iskanju sporočilne note, kot igralcem, katerim nudijo priložnost za izkazovanje svojega talenta. Priložnost so izrabili tudi izkušeni igralci Brezmejnega gledališča vržot, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Štandrež, ki so v soboto, 25. junija, na mavhinjskem trgu odigrali Cooneyevo komedijo Zbeži od žene o taksistu, ki se je v razdalji štirih minut vožnje s taksijem uredil dva prijetna domova z dvema ljubečima soprogama. Skrbno organizirano življenje v dveh domovih in za to primerno službo se sesuje, ko po manjši nezgodi da policiji in bolnišnici dva različna naslova in nato zaman skuša preprečiti, da bi dvojno življenje prišlo na dan. Pod vodstvom režiserja Jožeta Hrovata so štandreški igralci ustvarili vrsto zabavnih likov in v predstavi skoraj ves čas ohranili ritem, ki ga komedija zahteva. (bov) DRAMSKA SKUPINA SKD TABOR VIŠJEŠOLSKA SKUPINA SDD JAKA ŠTOKA Sezonska razprodaja Sveže novice iz osmice Monolog Tatjane Malalan o stvareh, ki zanimajo ženske Predstava najstnikov prvenstveno namenjena njihovim vrstnikom Tatjana Malalan se je za Dramsko skupino SKD Tabor v nedeljo, 26. junija, zvečer predstavila pod šotorom mavhinjskega Festivala z "one woman showom", in sicer kot avtorica, kot režiserka in kot igralka v monologu, v katerem je razpredala o temah, na katere so v sodobni družbi občutljive predvsem ženske. V prijetnem klepetu z gledalci, ki so na njene ugotovitve pritrjevali z umirjenim smehom, je nanizala vrsto vprašanj, denimo, kaj je mladost in za kaj si enkrat premlada, drugič prestara; pomislila je, kako so se straši vedli do nas starejših, ko smo bili še otroci, in kako se vedejo starši do majhnih otrok danes; kakšna imena iz- Tatjana Malalan med monologom kroma (kot vse ostale fotografije) birajo in kam izbira imena vodi. Primerjala je tudi današnje najstnice z dobo, ko je sama bila najstnica; mamino nerganje, če je s fantom sedela na zid-ku in se pogovarjala, in obrekovanje po vasi, če se je dekle s kom sprehodilo, medtem ko gre danes vse po face-boo-ku in na koncu vsi prav yako kot nekoč vedo o nekom še kaj več kot on sam. Skratka, teme, ki so sicer večkrat v središču ženskih pogovorov, a tudi časopisnih člankov in televizijskih razprav ter seveda skečev sodobnih ko-mičark, je Tatjana združila v prijetno kratko predstavo, ki ji je morda manjkal le nekoliko manj samoumeven pogled. (bov) Višješolska skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka, ki jo vodi Nicole Starc, je v nedeljo, 26, junija, na mavhinjskem trgu nastopila z igro sodobne slovenske mladinske pisateljice Olge Paušič Sveže novice iz osmice, ki se kot večina pisateljičinih besedil učinkovito in večplastno navezuje na sodobno družbo, še zlasti na današnji način doživljanja stvarnosti, pred katero so postavljeni otroci in mladi. Sveže novice iz osmice v igri Olge Pau- Povedali so ...na spletu Danes mnenje Alenke Rebula o festivalu! šič prinaša šolska TV oddaja razreda številka osem. V postavitvi, ki si jo je zamislila Nicole Starc in ki so jo izvedli njeni mladi igralci, je prepoznavna zasnova televizijskega vest-nika, kakršnega poznamo zlasti iz ameriških filmov na tovrstno temo, z dvema voditeljema, dekletom in fantom, ki vsak po svoje negujeta svoj šarm, s snemalcem in s številnimi gosti. Poleg osrednjih junakov predstava ponuja vsem nastopajočim možnost, da se izkažejo, saj je režiserkin cilj zlasti ta, da se v njej čutijo enakovredno soudeleženi prav vsi. Vsekakor je igra po tematiki in zasnovi namenjena predvsem vrstnikom nastopajočih na odru, ker se v njih prepoznavajo in jih ne moti, da na odprtem dialogi z odra ne sežejo prav do zadnjih vrst. (bov) Vsak dan v spletni prilogi PD ■ razpored predstav ■ predstavitev skupin ■ poročila o predstavah ■ fotogalerija ^J Fn ijL ■ zanimivosti ■ ankete V ;* ■ ■ ■ Torek, 28. junija 2011 1 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Ocene župana Roberta Cosolinija Ali ima prostorski načrt tržaške občine štete ure? Med sinočnjo predstavitvijo programskih smernic svoje uprave se je župan Roberto Cosolini obregnil tudi ob »nesrečno« varianto št. 118 občinskega prostorskega načrta. Bolj kot urbanistični dokument je to neke vrste vsesplošni gradbeni načrt, je poudaril. Že v volilni kampanji je poudaril, da mu varianta ni všeč. Dipiazzova uprava mu jo je pustila v nezaželeno doto, z njo se bo moral takoj spoprijeti. Predvsem zato, ker se 7. avgust, dan ko naj bi zapadle zaščitne norme, ki dotlej prepovedujejo nove gradnje na nekaterih naravno zelo pomembnih območjih, kot je tisto nad in pod Obalno cesto, hitro bliža. Na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci je Cosolini namignil, kaj namerava storiti. V primeru, ki bi do 6. avgusta ne odobrili sedanje variante prostorskega načrta, bi spet obveljala stara »Illyjeva« varianta št. 66 iz leta 1997. Nekatera območja ne bi bila več zaščitena, omogočene bi bile nove gradnje, na občini pa sedaj leži le 30 gradbenih načrtov, ki bi jih lahko 7. avgusta začeli izvajati. Zadevajo gradnje za kakih 34 tisoč kubičnih metrov prostornine, v bistvu za kakih sto stanovanj, 7 do 8 stanovanjskih blokov. Škoda bi bila relativna. Poleg tega čaka na občini še vrsta podrobnostnih načrtov, ki pa jih mora še vzeti v pretres občinski svet. Vprašljivo je, ali vsi odgovarjajo veljavnim gradbenim normam. Cosolini je ocenil, da bi bila odobritev sedanjega prostorskega načrta lahko sporna. Mnogo je bilo ugovorov in pripomb. Ko bi jih vse sprejeli, bi sprevrgli prostorski načrt. Ko pa jih ne bi, bi to odprlo pot celi vrsti prizivov na deželno upravno sodišče, kar bi dejansko zaustavilo načrt. Drugo vprašanje bi se zastavilo s spremembo predhodnih dogovorov z raznimi javnimi in krajevnimi upravami (na primer z državno domeno). Ko bi te dogovore spremenili, bi se celotna struktura prostorskega načrta sesu-la.Župan je nadalje menil, da ne bi mogel - takoj po odobritvi tega spornega načrta - predstaviti novega, ker bi to bilo ne-logično. Vsaj za nekaj let bi ta sporni načrt ostal v veljavi, s posledicami, ki bi bile vsaj za vzhodnokraško območje Roberto Cosolini kroma zelo hude (beri: nove gradnje pri banih, pri Padričah, na Opčinah). Cosolini je omenil možnost, ki bi lahko naposled obveljala. Menil je, da naj bi občinski svet zavrnil Dipiazzovo varianto prostorskega načrta. To bi po eni strani (od 7. avgusta dalje) res pomenilo sprostitev gradenj, tako kot predvideva Illyjev prostorski načrt iz leta 1997. Občinska uprava pa bi lahko v tem času izdelala smernice za novo varianto prostorskega načrta. V njih naj bi primerno omejila možnosti za nove gradnje. Na ta način naj bi »zajezila« naval novih gradbenih načrtov in omejila morebitno naravno škodo. V tem času bi morala skleniti občinska uprava nove dogovore z javnimi upravami in ustanovami, na podlagi katerih naj bi potem izdelala novo varianto prostorskega načrta, tako, ki bi odgovarjala težnjam in ciljem Cosolinijeve uprave. Ta varianta naj bi bila pravi urbanistični dokument, ne pa zgolj gradbeni načrt. Župan je že v preteklih dneh s svojimi sodelavci in tehniki preveril razne možnosti. Po tem, kar je povedal na tiskovni konferenci, je bolj malo verjetno, da bi njegova uprava podprla in odobrila Dipiazzovo varianto. O zadevi se bo ta teden pogovoril (in soočil) z na-ravovarstveniki, z gradbeniki, z drugimi izvedenci. Odločitev bo padla sredi julija, je napovedal. M.K. ŠEST UKREPOV - Za zbližanje z ljudmi Cosolinijev odbor 14. julija na Opčinah V kratkem bo mogoče slediti sejam tržaškega občinskega sveta na spletu, občinski odbor pa se bo od srede julija vsaka dva tedna sestal v posameznih mestnih rajonih. Prvič se bo 14. julija sestal na Vzhodnem Krasu, na sedežu rajonskega sveta na Opčinah. Te in še vrsto drugih novosti je včeraj sporočil tržaški župan Roberto Cosolini. Zanje so se odločili na seji občinskega odbora, namen šestih sprejetih ukrepov pa je na dlani: Cosolinijev odbor se bo skušal približati ljudem, slišati za njihova mnenja, posredoval pa jim bo - preko spleta - čim več informacij o delovanju mestne vlade. Ukrepi o prozornosti delovanja, komuniciranju in jasnosti sodijo v okvir obvez, ki jih je napovedal Coso-lini med volilno kampanjo. Prvi sklep zadeva predvajanje občinskih sej na spletu. S tem želi uprava približati občanom delovanje osrednjega občinskega organa, da bi spoznali, kako deluje in katere teme in vprašanja obravnava. Drugi sklep, obisk sedežev rajonskih svetov sodi v okvir dialoga z mestnimi in predmestnimi predeli ter v sklop participacije ljudi pri občinskih zadevah. Od srede julija se bo občinski odbor vsaka dva tedna sestal na sedežu enega od sedmih rajonskih svetov, seje bodo odprte javnosti, na njih bodo mestni upravitelji slišali za želje, potrebe in zahteve rajonskih svetnikov, pa tudi predstavnikov tamkajšnjih društev in organizacij. Cosolini je napovedal, da se bo njegov odbor nato, čez nekaj mesecev, spet vrnil v rajonske svete, da bi skupaj preverili, kaj je bilo v tem času storjeno in kaj bi bilo treba še storiti ali dopolniti. Prvo srečanje občinskega odbora z rajoni bo 14. julija na Opčinah na sedežu vzhodnemkraškega rajonskega sveta. Tretji sklep sodi tudi v okvir obvez iz volilne kampanje. Župan in resorni odborniki ter odgovorni v pristojnih občinskih uradih bodo - tudi tokrat od srede julija - obiskali mestne rajone, da bi se na licu mesta seznanili s konkretnimi problemi: na primer obnovo šolskih gradenj, parkirišči, cestami, pločniki, javnim zelenjem. Mestni upravitelji bodo prisluhnili ljudem in nato pripravili načrt - s točno določenimi roki - za ureditev odprtih vprašanj. Četrti sklep: od srede julija bodo imeli občani možnost komuniciranja z županom preko njegove nove spletne strani na facebooku. Cosolini je s svojo osebno stranjo med volilno kampanjo bogato izkoriščal komunikacijske možnosti facebooka. Po izvolitvi so se začeli mnogi Tržačani obračati prav na to osebno stran in ga opozarjati o velikih in majhnih problemih. Cosolini je ocenil, da gre njegovo spletno zasebnost ločiti od institucionalne funkcije, zato se je odločil za odprtje nove spletne strani na facebooku, ki bo izključno županova. Peti sklep: odbor je poveril uradu za komunikacije nalogo o prenovi spletne strani tržaške občine. Namen: povečati število informacij, povečati povezavo z občani, posodobiti in razširiti spletno stran. Šesti sklep: občinski odbor bo pripravil javne skupščine o najbolj relevantnih mestnih in občinskih problemih, da bi na njih informiral občane o svojih strateških smernicah, pa tudi zato, da bi izvedel za mnenja občanov. Prva taka javna skupščina (v drugi polovici julija) bo na temo prostorskega načrta, sledile bodo skupščine o kulturi, o mobilnosti v mestu in še druge. M.K. APrimorski ~ dnevnik NetPoint v Nabrežini Od 29. junija do 29. julija bo Občina Devin-Nabrežina spet odprla NetPoint Center v Nabrežini, točneje v Kamnarski hiši. Namenjen bo otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti, odprt pa bo ob sredah in petkih od 9. do 13. ure. Vpisovanje bo potekalo v samem NetPoint Centru. Informacije nudi Matteo Fabris z občinskega urada za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem (telefon 040-2017372, faks 040-201307, elektronski naslov fabris@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Redni izkopi v Sesljanu Občina Devin-Nabrežina obvešča, da se bo na občinskem pokopališču v Sesljanu kmalu začel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju »A«. Kdor namerava ohraniti oziroma premestiti posmrtne ostanke, se lahko najpozneje do 28. oktobra letos obrne na občinsko službo za javna dela, tehnične storitve, občinsko premoženje in posest (Nabrežina Kamnolomi št. 25, tel. 040-2017310, vsak dan od 10. do 12. ure). Predraga vožnja s taksijem Redkokateri taksisti se včasih poslužujejo trikov, s katerimi iztržijo preveč denarja. Njihovo početje pa nadzorujejo tržaški mestni redarji. Pred dnevi sta redarja v ci-vilu v središču Trsta ustavljala taksije in preverjala, ali je vse v najboljšem redu. Na Tržaškem imajo vožnje s taksijem dve različni tarifi - ena velja v mestnih predelih, druga v okolici. Slednja tarifa je skoraj za polovico višja od prve. Samo v enem primeru sta redarja zasačila taksista, ki je vožnjo od glavne železniške postaje do Ulice Umago zaračunal po dražji tarifi. Redarja sta ga zasledovala do cilja, kjer sta mu napisala globo v višini 79 evrov. Stranka pa je taksistu naposled odštela pravično vsoto. Trčenje na Trgu Sansovino Sinoči je na Trgu Sansovino prišlo do prometne nesreče, v kateri so bila po prvih informacijah vpletena tri vozila - avtomobil in dva skuterja. Okrog 19.45 sta se po trčenju znašla na asfaltu voznika obeh skuterjev, služba 118 ju je odpeljala v katinarsko bolnišnico. Eden si je poškodoval roko, drugi je imel samo odrgnine. Nesrečo je obravnavala občinska policija. PREISKAVA - Policija Mercedes v Bosni, Hrvata zaslišana, Menicalija pa ni S pomočjo preglednice telefonskih klicev so kriminalisti ugotovili, kdo sta Hrvata, ki naj bi imela v nedeljo, 19. junija, zmenek z Robertom Menicalijem, tržaškim finančnim posrednikom, ki je tistega dne izginil v neznano. Na tržaški kvesturi ocenjujejo, da dvojica najverjetneje ni ugrabila Menicalija, morda Hrvata sploh nista vpletena v njegovo izginotje. 19. junija sta imela zmenek s Tržača-nom, hotela naj bi kupiti njegov mercedes. Hrvaška policija ju bo zaslišala, informacije bodo bržkone koristne. Preiskovalci pa menijo, da je Menicali zelo verjetno prostovoljno odpotoval neznano kam, vpleten je med drugim v preiskavo o večji goljufiji na račun neke italijanske zavarovalnice (čeprav uradno ni na seznamu preiskovanih oseb). Karabinjerji iz Gradišča so ga v okviru slednje preiskave hoteli za-slišati, nekaj dni pred sestankom pa je izginil. Njegov avtomobil so varnostni organi opazili na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, v vozilu pa Menicalija ni bilo. Ostaja vprašanje, kdo je v Novi Gorici in Novem mestu z napačno PIN kodo poskusil uporabiti Menicalijev bankomat in ali je neznanec to naredil, da bi speljal policijo na napačno sled. V Sesljanu rešili posadko z otrokoma V soboto pozno popoldne se je v morju pri Sesljanu znašla v težavah skupina izletnikov, ki je prost dan preživljala na enajst metrov dolgem zasebnem plovilu. Na barki, na krovu katere so bili štirje odrasli in dva otroka, je prišlo do okvare motorja, nakar je plovilo začelo zanašati proti odprtemu morju. Plovilo se je vpletlo v verige gojišča klapavic, medtem pa se je vreme poslabšalo, dvignil se je veter in okrepilo se je valovanje. Posegel je motorni čoln policije iz Devina, ki je barko varno povlekel do ene izmed trži-ških marin. Člani posadke se niso poškodovali, plovilo niti. Obalna straža je v nedeljo nudila pomoč dvema ploviloma s pokvarjenim motorjem. Padec med spustom k Čupam Tržaška pristaniška kapitanija je v nedeljo popoldne koordinirala reševalno akcijo na obalnem območju pod Nabrežino. Pri Čupah se je poškodovala ženska, ki je padla med hojo po strmini z Obalne ceste proti plaži. Obtičala je na težje dostopnem delu steze, zaradi česar so se na kapitaniji odločili, da reševalce pošljejo po morju. Osebje službe 118 je poškodovanko vkrcalo na motorni čoln obalne straže, v Grljanu pa jo je pričakal rešilec, ki jo je odpeljal v katinarsko bolnišnico. Združenje izpostavljenih azbestu vabi na shod Združenje izpostavljenih azbestu (AEA) iz Trsta vabi na shod za pravice bolnikov in njihovih svojcev, ki bo v ponedeljek, 4. julija med 9. in 12. uro pred tržaško sodno palačo. Kot običajno prirejajo shod ob priložnosti obravnave v sodnem postopku o smrti Roberta Persicha, nekdanjega tržaškega občinskega uslužbenca, ki je 1. avgusta 2008 po hudih mukah umrl za posledicami mezotelioma plevre, bolezni, ki jo povzročajo azbestna vlakna. Združenje vabi občane, naj se pridružijo pobudi, katere namen je opozoriti javnost na številne smrtne žrtve azbesta ter jih tako seznaniti z dolgoletno bitko za pravice. Zloraba gostoljubnosti pri Sv. Jakobu Tuj državljan, ki stanuje pri Sv. Jakobu, se je pred štirimi meseci odpravil v tujino, pred odhodom pa je svoje stanovanje dal na razpolago Tunizijcema z začetnicama H. A. in M. A., ki imata prav tako stalno bivališče v Trstu. V nedeljo se je lastnik vrnil v svoje stanovanje, v njem pa je namesto dveh našel kar pet oseb. Ostalih treh gostov sploh ni poznal in ko je svoja dva znanca vprašal, kaj se dogaja, sta ga zgrda zapodila. Poklical je policijo in sporočil, da so v njegovem stanovanju trije neznanci. Kmalu zatem so policisti potrkali na vrata, v stanovanju pa je bil samo še en mladenič, Bil je brez osebnih dokumentov, izjavil je, da ima 24 let in da prihaja iz Tunizije. Ostala dva nepričakovana gosta sta se medtem očitno izmuznila. Nezakoniti priseljenec je poklical 30-letnega H. A. in 26 letnega M. A., ki sta ga bila povabila v stanovanje, nakar je prišlo do prerivanja, pri čemer je M. A. s komolcem udaril policista, 24-letnik pa je poskusil zbežati. Na ulici ga je ustavila druga patrulja policije. Naposled so si vsi trije prislužili sodno prijavo na prostosti. Pri Fernetičih ustavili mladega roparja Dvajsetletni romunski državljan, ki ga je v nedeljo ponoči pri Fernetičih ustavila tržaška mejna policija, mora v pripor. Priporni nalog je pred tremi tedni izdalo državno tožilstvo v kraju Santa Maria Capua Vetere pri Neaplju, in sicer zaradi ropa in nasilja. Romun se je z mercedesom vračal v Italijo, policisti pa so ga po kontroli na nekdanjem mejnem prehodu pospremili v tržaški zapor. Mejna policija je v soboto pri Fernetičih zasledila tudi tri pribežnike, dva afganistanska in pakistanskega državljana, ki so brez dokumentov prišli v Italijo. Predali so jih slovenski policiji. Neupravičen odbitek Deželni sindikat gasilcev UIL opozarja na primer neupravičenega odbitka od plače. Bazni sindikat USB (nekdanji RDB) naj bi nekemu gasilcu neupravičeno odbil od mesečne plače in si prilastil vsoto denarja, ne da bi se zainteresirani s tem strinjal. UIL se sprašuje, kako je mogoče, da sindikat oškoduje delavca, namesto da bi ga ščitil. Vse delavce pa vabi, naj pozorno preberejo svoje plačilne liste. 6 Torek, 28. junija 2011 TRST VIDNA DVOJEZIČNOST - Stališče Koordinacijskega združenja kraških vasi Kdaj bo družba ANAS sledila zgledu Pokrajine? Pokrajinska uprava pospešeno namešča nove dvojezične smerokaze Pokrajinska uprava v teh dneh dosledno in pospešeno nadaljuje z nameščanjem dvojezičnih smerokazov na vseh pokrajinskih cestah. Na ozemlju tržaške občine se pojavljajo smerokazi Trieste-Trst, ki so bili še do pred kratkim enojezični, kar predstavlja velik korak naprej, za kar nosi zaslugo Pokrajina pod vodstvom predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Lepo bi bilo, da bi se po pokrajinski upravi zgledovale tudi druge za to pristojne javne ustanove. Npr. italijansko cestno podjetje ANAS, ki je že nekajkrat obljubilo dvojezične napise na hitri cesti, obljub pa ni uresničilo. Z izjemo napisov Trebče in Padriče, ki jih je svojčas zahtevalo in doseglo Koordinacijsko združenje kraških vasi. Slednje opozarja, da podjetje TREA po nalogu avtocestne družbe prav v teh dneh obnavlja horinzontalne napise na hitri cesti, pri čemer prihaja do nekaterih vidnih odstopanj v primerjavi s prejšnjim stanjem. Podjetje, ki ima sedež v pokrajini Salerno, je doslej obnovilo le slovenska napisa za Trebče ob avtocestnem izhodu Trebče iz smeri Padrič, medtem ko iz smeri Proseka niso obnovili obstoječih napisov za omenjeno vzhodnokraško vas. Isto velja za napise Padriciano-Padriče, ki jih ni več, ter za tablo Padriciano-Padriče, kjer so na slovenski napis nalepili manjša na- Družba ANAS je na tržaški hitri cesti obnovila le nekatere dvojezične napise. V tem primeru Trebiciano-Trebče, Opčine pa so še naprej zapisane le v italijanščini pisa Fernetti-Sezana in Slovenia. Združenje kraških vasi je na omenjene zadeve opozorilo v pismu, ki ga je pravni pooblaščenec Carlo Grgič poslal ANAS, tržaškemu pre-fektu Alessandru Giacchettiju, županu Trsta Robertu Cosoliniju ter paritetnemu odboru za slovensko manjšino. Grgič v pismu omenja srečanje na Prefekturi oktobra leta 2008, na katerem se je predstavnik italijanske cestne družbe obvezal za dvojezične napise na hitri cesti. ANAS se je za to obvezal že leta 1991 ob odprtju prvega odseka hitre ceste, obveze in obljube pa so ostale na papirju. In to kljub pritiskom (tudi pravnim) nekaterih občin (zlasti zgoniške in dolinske), ki so v sklopu svojih pristojnostih ponekod namestile dvojezične table, kar sedaj dosledno dela Pokrajina. Z dvojezičnimi napisi na hitri ce- sti oziroma avtocesti se je svojčas ukvarjal paritetni odbor, ki je prisluhnil stališčem predstavnika družbe ANAS. Ta je dejal, da namerava družba spoštovati zakonodajo in torej tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino, za postavitev novih velikih tabel z dvojezičnimi napisi pa da nimajo denarja. Obnova t.i. horizontalnih cestnih napisov pa gotovo ni stvar denarja. -/ Solidarnost s protestniki iz Doline Susa na Borznem trgu Doline Susa naj se nihče ne dotakne. To so tudi včeraj zahtevali posamezniki in gibanja, ki se v dolini Susa na vse kri-plje upirajo gradnji visokohitrostne železnice TAV. Po silovitih protestih, ki so se zaključili s pravo policijsko ofenzivo s solzilci in več kot tridesetimi ranjenci, so se Odbori No Tav iz številnih mest odločili, da jim izkažejo svojo solidarnost. Tržaški odbor No Tav in tržaška federacija Stranke komunistične pre-nove-Evropska levica bosta priredila danes ob 17.30 protestni shod z Borznega trga do prefekture. Na Padričah o inovaciji in gospodarskih gibanjih V konferenčni dvorani znanstvenega parka Area na Padričah bo danes ob 15.30 okrogla miza o Indeksu nabavnih menedžerjev (PMI) in inovativnosti. Indeks velja namreč za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, beseda pa bo tekla o idejah in strategijah, s katerimi bi se dalo preseči pregrade, ki ovirajo razvoj deželnih PMI. Po uvodnih pozdravih, bodo posegli Pawel Wars-zycki in Guido Bortoluzzi, Massimilia-no Fabian, Michele Bressan, Alessandro Liani, Francesco Auletta in Roberto Del-la Marina. Debate se lahko udeležijo vsi, svojo prisotnost pa lahko potrdijo tudi na spletni strani www.area.trieste.it. Osebje državne knjižnice na protipožarnih vajah Danes in v četrtek bo državna knjižnica na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 pol dneva zaprta, ker se bo osebje udeležilo protipožarnih vaj. Danes bo odprta od 14.30 do 18.30, v četrtek pa od 8.30 do 13.30. NAGRADA LUCHETTA - V Verdijevem gledališču »Svet bi bil veliko lepši, ko bi v srcu nosil malo več otroških misli« Verdijevo gledališče se je v soboto zvečer spremenilo v televizijski studio, kjer sta Maria Concetta Mattei in Gerardo Greco vodila gala večer Inostri angeli - Naši angeli, ki je bil letos posvečen pred kratkim preminulemu Fulviu Mo-linariju in na katerem vsako leto podeljujejo mednarodne novinarske nagrade Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Na velikem platnu so zaživele zgodbe, različne, pa vendar smo v njih prepoznali skupno rdečo nit - otroke. V vseh prispevkih in vseh zgodbah, ki so zaživele na odru, so bili protagonisti oni, nebogljene male osebe, žrtve nasilja in socialnih tegob, žrtve vojne in nepravične družbe, ki jih je treba ščititi in braniti pred zlom. Otroci torej, o katerih so pripovedovali v svojih zmagovitih prispevkih nagrajenci, novinar Pierre Mo-négier in snemalec Dominique Marotel, ki sta za mrežo France 2 posnela reportažo o 70 tisoč otrocih, ki delajo v rud- Otroški obrazi in zgodbe so bili protagonisti sobotne slovesnosti, posebno lepo pa je bilo slišati kantavtorja Roberta Vecchionija kroma nikih indijskega mesta Meghalaya, Giu-si Fasano, ki je za dnevnik Corriere del-la Sera z Japonskega poročala o sirotah, ki so po cunamiju povsem onemele, Arne Perras, ki je za Sueddeutsche Zeitung poročal o malih vojnih žrtvah v Sudanu, in fotografinja Monika Bulaj s fotografijo iz Afganistana o zdravljenju z opijem. Pa ne samo ti otroci. Gostje so se spomnili sirot iz Mostarja, ki so jih naši novinarji Luchetta, Ota in DAngelo posneli 27. januarja 1994, se pravi dan pred smrtjo. Pa tudi mehiških otrok, ki so se približali glasbi oz. glasbeni šoli in se oddaljili od mamil in kriminala, na katere je opozoril kantavtor Roberto Vecchioni. »Svet bi bil veliko lepši, ko bi v srcu nosil malo več otroških misli.« Ali tistih, ki jim je nesebično povrnil upanje kantavtor Nicolo Fabi, ko je poskrbel za pediatrično bolnišnico L'ala di lulu' v Angoli. Na malčke iz Kambodže, ki jih skupina malih »agentov 007« re- šuje pred pedofili, je opozoril direktor prve mreže Rai Mauro Mazza, na tiste pa, ki preživljajo svoje družine s tekmovanji tajskega boksa muay thai, pa igralec Sebastiano Somma. V družbi radovednih otrok je na oder stopila tudi astrofizičarka Margherita Hack, ki je prejela posebno nagrado Luchetta zaradi širjenja znanosti in hkrati spodbujanja vrednot miru, sožitja in bratstva. Ob omenjenih pevcih, ki so občinstvu poklonili nekaj pesmi, je na klavir zaigral tudi izreden madžarski pianist Balazs Havasi, za veliki finale pa sta poskrbela orkester in zbor opernega gledališča Verdi (sicer žal ne v živo), tako da je Va pensiero gromko zadonel v dvorani. Slovesnost si bo mogoče ogledati tudi na televizijskem zaslonu, in sicer na prvi mreži vsedržavne televizije Rai, kjer jo bodo predvajali v soboto, 2. julija (ob 23.10). (sas) VELIKI TRG - V soboto krst Coste Favolose Ladja velikanka Največja italijanska ladja za križarjenje - Gala večerja in prve plovbe Z razkošnim ladijskim krstom, ki bo v soboto ob 22.30 pred Velikim trgom, se bo začela pot ladje za križarjenje Costa Favolosa, petnajste in obenem največje ladje v floti genovske družbe Costa Crociere ter največje italijanske potniške ladje nasploh. Njena botra bo prikupna italijanska igralka Margareth Made (na sliki desno), ki je zaslovela z nastopom v filmu Gabrie-leja Salvatoresa Baaria. Na trgu bodo nastopili tudi pianist Ludovico Einaudi, kantavtor Alessandro Rossi in balet akademije milanskega gledališča Scala, povezovala bo Cristina Parodi. Večer bo sklenil ognjemet, dva tisoč izbrancev pa se bo udeležilo gala večerje na krovu ladje. Kuhala bosta Massimo Bottura in Carlo Cracco, pravi zvezdi v italijanskih kuharskih krogih. Prvi bo pripravil anoline (tipične testenine iz Modene) ter polenovke z lešniki in limonami, drugi pa teletino s tunino, solato caprese in beluše z jajci. V predstavitvi družbe Costa piše, da imata »italianissima Margareth Made« in Costa Favolosa nekaj skupnega, in sicer italijanski stil ter da bo sobotna prireditev »poklon italijanski identiteti« v okviru uradnih praznovanj ob 150-letnici združitve Italije. Ladja velikanka bo svoj prvi tridnevni izlet opravila prihodnji teden, v ponedeljek bo iz Benetk odplula v Dubrovnik in Koper. 7. julija pa bo čas za prvo pravo križarjenje (spet iz Benetk), potniki bodo v 11 dneh obiskali Bari, Izmir, Istanbul, Mykonos, Pirej, Olimpijo in Dubrovnik. Costa Favolosa tehta 114.500 ton, lahko gosti 3800 ljudi, na krovu je tudi velik center za dobro počutje s savnami in bogato izbiro eksotičnih masaž. Ladjo so v celoti zgradili v Fincantieri-jevi ladjedelnici v Margheri. Poleti bo plula po Sredozemlju, novembra pa se bo odpravila v Oman in Združene arabske emirate. Nekaj vozovnic bodo porazdelili tudi z žrebom, potrošniki si lahko zagotovijo srečke z nakupovanjem v raznih tržaških trgovinah. / TRST Četrtek, 30. junija 2011 7 DRŽAVNI IZPIT - Včeraj še tretja pisna naloga Konec pisnega dela mature Jutri začetek ustne preizkušnje Kandidati so pisali nalogo iz več predmetov - Na nekaterih šolah končni izidi že ta teden Z včerajšnjim pisanjem še tretje naloge se je zaključil prvi del letošnjega državnega izpita na višjih srednjih šolah. 81 kandidatov je imelo štiri ure časa za odgovarjanje na vprašanja iz štirih predmetov, ki so jih oblikovale izpitne komisije na posameznih učnih smereh. Na Liceju Franceta Prešerna so se na jezikovni smeri odločili za t.i. tipologijo B, kjer so morali kandidati na kratko odgovoriti na več vprašanj iz istega predmeta, pri čemer so prišli v poštev dva tuja jezika (tista, ki nista prišla v poštev pri drugi pisni nalogi) ter prirodopis in filozofija. Na znanstveni smeri so prišli v poštev kratki odgovori na vprašanja iz italijanščine, pri-rodopisa, likovne vzgoje in telesne vzgo- je, na klasični smeri pa so kandidati morali odgovarjati na tri vprašanja za vsak predmet, ti pa so bili tuj jezik (nemščina ali angleščina), zgodovina, prirodopis in telesna vzgoja. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana so se odločili za mešano nalogo s kombinacijo tipologij B in C, ki je predvidevala bodisi kratke odgovore na določena vprašanja bodisi izbiranje med različnimi ponujenimi odgovori. Za vse tri smeri sta prišla v poštev tuj jezik in matematika, ki so se jima na elektronski smeri pridružile še telesna vzgoja ter sistemi, avtomatizacija in organizacija proizvodnje, na mehanski smeri telesna vzgoja ter elektronika in elektrotehnika, na kemijsko-bio- Na liceju Slomšek so minute pred začetkom pisanja tretje naloge (levo) nekateri izkoristili še za zadnje ponavljanje snovi kroma loški smeri pa biotehnologija in fizikalna kemija. Na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška so kandidati tako pedagoške kot družboslovne smeri pisali nalogo tipologije B s krajšimi odgovori na določeno število vprašanj. Na obeh smereh se v treh primerih izbrani predmeti niso razlikovali: bili so to italijanščina, filozofija in matematika, pri četrtem predmetu pa je prišlo do »diferenciacije«: za pedagoško smer je prišlo v poštev naravoslovje, za družboslovno smer pa multimedijsko izražanje. Za tipologijo B so se odločili tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer so za vsak predmet prišla v poštev tri vprašanja. Izbrani predmeti so bili sledeči: na pravno gospodarsko podjetniški smeri tuj jezik (angleščina), italijanščina, gospodarski zemljepis in javne finance, na geometrski smeri pa matematika, gradbena tehnologija, italijanščina in topografija. Po popravi pisnih nalog se bo letošnji državni izpit jutri prevesil v svojo drugo polovico z začetkom ustne preizkušnje. Kot prvi bodo pred izpitno komisijo prišli na liceju Prešeren kandidati znanstvene smeri, na zavodu Zois kandidati geo-metrske smeri, na zavodu Stefan kandidati kemijsko-biološke smeri, na liceju Slomšek pa kandidati družboslovne smeri. Na nekaterih šolah bodo končni izidi mature znani že ob koncu tega tedna. (iž) Umetnost in znanost V prostorih Sisse bodo danes ob 17.30 gostili posvet o delovanju našega zaznavnega in kognitivnega sistema. V sklopu pobude »Multimodality and Cross-modality in Art and Science« bodo Angelika Lingnau (Trento), Karmen Franinovič (Zürich), Pietro Polotti (Trst), Federico Fontana (Videm) predavali o delovanju naših možganov, našem dojemanju zvokov in povezavi telo-zvoki.tudi med obvestili Ludoteka v Igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od prvega do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 6. in 13. julija -Kreacije s plutovine, 1. in 8. julija pa Dragulji s paste. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo do Igralnega kotička Palček (tel. 040-299099), in sicer od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Hrana je kultura V Domu glasbe (Ul. Capitelli 3, pri Trgu Cavana) bo drevi ob 19. uri srečanje na temo hrana, kultura, identiteta. Na pobudi združenja Kruh in vrtnice ter gospodarske solidarnostne mreže FJK bodo za govorniško mizo sedeli predsednik krožka Istria Livio Dorigo, kulturna delavka Vesna Gu-štin, docenta Giuliano Orel in Anna Piccioni ter glasbenica Andrejka Mo- Tudi poletje je pravi čas, da se naročite na Primorski dnevnik. 6-mesečna naročnina - l.julij -31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko mesečno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na mesečnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih (člankov iz svetovnega tiska ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu 8 Torek, 28. junija 2011 TRST / DEVIN - Danes in jutri ob 21.30 Nekropola na gradu Odrsko postavitev Pahorjevega romana je režiral Boris Kobal - Ob Pavletu Ravnohribu tudi gojenci Studia Art Slovensko stalno gledališče ponuja abonentom in vsem ljubiteljem gledališča enkratno priložnost, da si ogledajo gledališko predstavo na dvorišču Devinskega gradu. Danes in jutri bo v tem očarljivem okolju zaživela predstava Nekropola. Za dramatizacijo in postavitev istoimenskega romana Borisa Pahorja je poskrbel tržaški režiser Boris Kobal. V glavni vlogi »gospoda P.« nastopa Pavle Ravno-hrib, ki ga med ponovnim ogledom lagerja v kraju Natzweiler-Struthof spremlja skupina brezizraznih senc; na devinskih ponovitvah jih pooseblja skupina statistov gledališke šole Studio Art. Ob slabem vremenu bodo predstavo uprizorili v četrtek, 30. junija. Nedeljska procesija (na sliki KROMA levo) je predstavljala vrhunec praznovanj pri Sv. Ivanu, med katerimi izstopa tudi predstavitev knjige Rožmarin in roženkraut (na sliki spodaj platnica) Drevi Ana Kravanja v okviru Drugih strun Drevi se bo pričel klavirski koncertni niz Drugih strun festivala Kras. Otvoritveni večer bo v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani in bo namenjen vrednotenju mladih talentov z recitalom sedemnajstletne Ane Kravanja. Pianistka iz Trente je začela spoznavati glasbeni svet že kot petletna deklica. Njena prva učiteljica klavirja je bila prof. Marija Škerl, žena skladatelja Daneta Škerla. Šolanje je nadaljevala na Glasbeni šoli Tolmin; leta 2006 je dosegla zlato priznanje na regijskem tekmovanju pianistov Primorske v Postojni, naslednjega leta pa srebrno plaketo na državnem tekmovanju v Ljubljani. Med najnovejšimi dosežki je uspeh na državnem tekmovanju mladih pianistov v Velenju, kjer je pod mentorstvom prof. Aleksandre Češnje-var Glavina prejela zlato plaketo. Koncert se bo pričel ob 20.uri. Koncerti Drugih strun se bodo nadaljevali v četrtek, 30. junija, z recitalom Aleksandra Gadžijeva v Lu-teranski cerkvi v Trstu, 1. julija pa s koncertom za dva klavirja (in dva plesalca tanga) z duom Ražem-Češnjevar v palači Gravisi-Barba-bianca v Kopru. (ROP) Župnijska skupnost pri Sv. Ivanu je v nedeljo s skupno procesijo in slovesno mašo obhajala praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ki je letos sovpadal z enim večjih cerkvenih praznikov - sv. rešnjim telesom. Procesijo je ob sodelovanju večjega števila narodnih noš, šolskih sester, letošnjih prvoobha-jancev in birmancev vodil župnik Fabio Gollinucci, medtem ko je mašo v slovenskem, italijanskem in latinskem jeziku daroval kaplan za slovenske vernike Milan Nemac, ki v juniju obhaja 38-letnico mašniškega posvečenja. Kar trideset let svojega dušnopastirskega delovanja je preživel med slovenskimi verniki pri Sv. Ivanu, kamor je prišel septembra leta 1981, zato so se mu ob tej priložnosti župljani z voščilom in darilom hoteli oddolžiti za njegov tridesetletni trud. Nedeljsko slavje je sicer predstavljalo vrhunec praznovanj ob godu zavetnika, ki pa jih je bilo, kar se tiče slovenskega dela župnijske skupnosti, več. Ob tradicionalni slovenski maši v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija v Ul. Ca-pofonte na vigilijo praznika, 23. junija, je treba tu omeniti predvsem dva dogodka, ki ju je priredilo domače društvo Marij Kogoj: že prejšnjo soboto, 18. junija, je namreč v gledališču San Giovanni v Ul. San Cilino nastopil Slovenski oktet z izborom sakralnih in posvetnih skladb iz različnih obdobij iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice. Drugi kulturni dogodek pa je predstavitev nove knjige Rožmarin in Včeraj danes Danes, TOREK, 28. junija 2011 HOTIMIR Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 2.40 in zatone ob 18.28 Jutri, SREDA, 29. junija 2011 PETER, PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1021,1 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 4 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,6 stopinje C. [I] Lekarne SV. IVAN - V nedeljo slovesno počastili god župnijskega zavetnika Procesija z nošami Ob verskih tudi kulturna dogodka s koncertom Slovenskega okteta in predstavitvijo knjige Rožmarin in roženkraut tu Kino roženkraut o verskem življenju pri Sv. Ivanu med letoma 1858 in 2010, ki je potekala v soboto, 25. junija, v prostorih svetoivanskega Marijinega doma. Knjiga, ki jo je uredila Neva Zaghet, izdali pa društvo Mariji Kogoj in založba Neothesis, zaobjema 150-letno zgodovino verskega življenja svetoivanskih Slovencev skozi čas, od duhovnikov, pevskih zborov in Marijine družbe pa do dramske skupine in skavtov. Vsebino dodatno bogatijo slikovno gradivo ter spomini in pričevanja nekaterih domačinov, medtem ko je zgodovinsko študijo prispeval Milan Pahor. Na predstavitvi, o kateri bomo še poročali, sta poleg avtorice spregovorila še predsednica društva Kogoj Katja Pasarit in kaplan Milan Nemac. Na državnem konservatoriju G. Tartini v Trstu je iz klavirja uspešno diplomirala Alenka Cergol razred prof. Beatrice Zonta Obema čestita Glasbena matica Do sobote, 2. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes praznuje 90. rojstni dan Marija Rodella vd. Castellani Da bi bila še naprej zdrava in korajžna kot doslej ji želijo hčerki Alenka in Marina, vnuka Paolo in Aleksander z družino, pravnuki Filip, Matjaž in Julia ter Ivo Panjek 19.45, 22.00 »Cars 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »13 assassini«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »I guardiani del destino«. ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le Donne del 6. piano«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars 2D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardiani del destino«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »L'ultimo dei templari«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Libera usci-ta«; 16.20, 19.05, 21.50 »X-Men -L'inizio«; 16.20, 22.00 »Una notte da leoni 2«; 18.30 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare«. FELLINI - 17.15, 20.30 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'al-bero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.20, 20.40 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 18.10, 21.00 »Možje X: Prvi razred«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 21.50 »Pirati s Ka-ribov 4 - 3D«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 15.30, 18.10, 20.50 »Možje X: Prvi razred«; 15.20, 17.30, 19.40 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.05, 18.15, 20.25 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30, 21.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 17.00, 19.30 »Avtomo-bili2 - (sinh.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dei templari«; 18.10, 22.00 »X-men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Cars 2«; Dvorana 3: 18.30, 22.20 »Libera uscita«; Dvorana 4: 16.20, 20.10 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre i confini del mare«; 16.30, 20.15 »Paul«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.00 »L'ultimo dei templari (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, Danes naša MAYA prvi rojstni dan slavi in veselo se smeji. Vse najboljše ji želimo domači vsi. Skd Barkovlje iskreno čestita ALENKI CERGOL ob uspešno opravljeni diplomi iz klavirja na konzerva-toriju G. Tartini. Njej in mentorici, prof. Beatrici Zonta, želi veliko nadaljnjega zadoščenja. H Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. H Osmice DAVORIN BANDI je odprl osmico v Pre-benegu. Vabljeni! Tel. št.: 040-231865. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič št. 2. Tel. št. 040-229174. Vljudno vabljeni! PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št. 040-229211. ¿PogteStto podjetje ¡9 i j ja j i ji -.(».i ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 / TRST Četrtek, 30. junija 2011 9 Abonma Romaneskni in resna glasba Uvodna predstava Festivala Gledališča v gledališču S podporo Pokrajine Trst in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina Nekropola Po istoimenskem romanu Borisa Pahorja režiser Boris Kobal Produkcija Mestno gledališče Ljubljana, Društvo Celinka in KIJ D Pod topoli danes, 28. junija ob 21.30 na Devinskem gradu jutri, 29. junija ob 21.30 na Devinskem gradu rezervni termin v slučaju slabega vremena je četrtek, 30. junij Info: Blagajna Slovenskega stalnega gledališča (pon/pet -10.00/15.00): Brezplačna telefonska številka: 800214302, ww.teaterssg.it S LeDaRS IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). □ Obvestila TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 28. junija, na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. V petek, 1. julija, ob 17. uri iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Kopru (Markovec -ob 19. uri). AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. junija, ob 20.30 v prvem in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagrafskem uradu do srede, 29. junija. Urnik: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNICO/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. OBČINE NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure v sredo, 29. junija: »Solna mavrica«; »Mozaik«. Info na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ŽUPNIJA PROSEK organizira od 1. do 9. januarja 2012 potovanje v Sri Lan-ko. Vpisovanje do konca meseca junija. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170, po 20. uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 30. junija, ob 20. uri v svojem sedežu, Prosek 159. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija sprejema prijave za Športni teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povpraševanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave na tel. št. 04051377 od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure ali po mailu (naslovu-rad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. FC PRIMORJE IN ZSŠDI vabita vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« do petka, 1. julija, na igrišču Ervatti pri Brišči-kih, od 8. do 17. ure. Prijave na tel. 340-8480808 (Sergij) in 329-6022707 (Robert). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 6. in 13. julija: »Kreacije s plu-tovine«; 1. in 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. O.M.K. - Openski mladinski krožek Skd Tabor prireja dvodnevni košarkarski turnir 3 proti 3, ki se bo odvijal 2. in 3. julija na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 17 uri. Vpisnina potom Facebook-a ali na dan turnirja od 15.30 dalje. Toplo vabljeni! SKD VESNA, ŠD MLADINA IN ŠD VESNA prirejajo Vaški praznik v soboto, 2. in v nedeljo, 3. julija, na večnamenskem prostoru pod nogometnim igriščem v Križu. Mesne in ribje jedi ter glasba v živo. SKD VIGRED namerava organizirati za otroke vrtca osnovne in srednje šole, od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Šempolaju, delavnico: »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo! S petjem, plesom in še... mnogo drugim, se skupaj naučimo kako jo lahko čimbolj čisto ohranimo!« Mentorji: Nicole Starc, Jelka Bogatec in Aljoša Saksida. Prijave (do 2. julija) in informacije na tajnistvo@skdvi-gred.org. ali na tel. št. 380-3584580. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica...) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in župnija iz Doline prirejata tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika sv. Urha v ponedeljek, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo. Sledi koncert domačega Pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni! TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata tečaje »Optimitst« za otroke od 6 do 11 let: do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it. TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 3477937748 (Mirna) ali na fotovi-deo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040220332 ali 333-6184178 v pop. urah). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Po-vratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Sesljanu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Občinsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Nabrežini Kamnolomih 25 (040-2017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. 0 Prireditve SKD LONJER - KATINARA vabi na predstavitev 9. izvedbe enotedenske umetniške pobude Arteden/11, ki bo danes, 28. junija, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Sodeluje mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lo-njerja, dirigent Manuel Purger. KRIŽ - TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV Sv. Petra in Pavla. Župnijska skupnost vabi v sredo, 29. junija, ob 20. uri v župnijsko cerkev na slovesno sv. mašo, ki jo daruje msgr. Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopi-vec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Predprodaja vstopnic 29. junija in 6. julija od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU je do 29. junija na ogled razstava Anice Pahor Voda, vir bogastva. Urnik: vsak dan od 17. do 19. ure. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00 v četrtek, 30. junija - Festival kitare Kras - koncert srbske skupine kitaristov Gi-tarsi, v četrtek, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper Agencija za ločitve, v četrtek, 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika, v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re), v četrtek, 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lupinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. Prisrčno vabljeni! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mavhinjah do nedelje, 3. julija. Vljudno vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 9. julija, večer Pod zvezdami. Na sporedu Trebušna plesna skupina Jasmine in po-kušnja turških specialitet. Začetek ob 21. uri. Ker so mesta omejena, je nujna takojšnja rezervacija na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. V slučaju slabega vremena, bo pobuda v dvorani. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. FREZO S PRIKOLICO, primerno za vožnjo tudi po cesti, full-optional, prodam po pošteni ceni. Tel št. 040281242. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-51852892. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah ob morju za stanovanjsko hišo. Tel. št. 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Klicati ob večernih urah na tel. 327-9969360. MLADIČA TOY PUDELJ KODER (samček) črne barve, mama rodovniška, prodam. Cena 300,00 evrov. Tel. št. 348-9754886. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih (Artviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del Agro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. ROČNO VEZENE NAGLAVNE IN NA-RAMNE RUTE za nošo, zlikane in »štirkane« so na razpolago. Tel. št. 040-299820. SCOOTER Malagutti, Firefox F15, letnik 2003, 5.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3335366337. ö Poslovni oglasi GINEKOLOG A. ELIA SPREJEMA v ambulanti na Opčinah, Proseška ul. 39. Tel.: 335-8379311 GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si IŠČEMO KUHARJA/CO IN ŠTUDENTE za delo v okrepčevalnici na Opčinah. Pisati na: ettoresrl@gmail.com ali 3281260904 IŠČEMO URADNICO z aktivnim znanjem slovenščine in italijanščine ter poznavanjem angleščine. Potrebne so izkušnje s področja računovodstva in administracije. Pošljite svoj življenjepis samo preko elektronske pošte na naslov info@euroservis.eu. VIKEND HIŠO na lepi sončni legi v mirnem kraju Sp. Javorščica 59 pri Moravčah parcela 468 m2, 75 m2 stanovanjske površine, asfaltiran dostop do hiše prodamo. Info: Ediljan srl, Nabrežina 77 tel. +386-41617838 V CENTRU PROSEKA dajem v najem nove prostore v pritličju, 45 kv. m., primerne za vse namene, razen stanovanja. Tel. št. 348-4208079. V GABROVCU PRODAM HIŠO z vrtom, cena po dogovoru. Tel. št. 3484459266. V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 348-2341176 ali 349-2427799. VW PASSAT 2000 turbo diesel high-line, letnik 2002, zelene metalizirane barve, full optional, vedno v garaži, opremljen z zimskimi gumami, prodam za 5.500,00 evrov. Tel. št. 3484462664. Z DOLGOLETNO IZKUŠNJO poučevanja na višjih šolah pomagam pri učenju italijanščine in angleščine. Tel. št.: 335-6018684. Prispevki Namesto cvetja na grob Janka Gušti-na darujeta Renata in Franko 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Janka Gušti-na darujejo Milenka, Ida z Gasto-nejem, Milko z Albino in Milko z Bo-žico 150,00 evrov za Italijansko druženje za raziskavo rakastih obolenj (AIRC). Namesto cvetja na grob Janka Gu-ština darujeta Marija in Daniela (Repen 19) 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti očeta Maksa in mame Fani daruje Dragica 50,00 evrov za planinski odsek ŠD Sloga in 50,00 evrov za MePZ Lipa. Globoko prizadeti ob izgubi zaslužnega kolege ravnatelja prof. PINA PEČENKA izrekamo ženi Veri in sinu Davorju iskreno sožalje. Bivši kolegi ravnatelji slovenskih srednjih šol na Tržaškem 10 Četrtek, 30. junija 2011 KULTURA / NOVA GORICA - Zaključek cikla Glasbe z vrtov svetega Frančiška Samospev - odsev našega življenja Nastopili so sopranistka Matejka Bukavec, baritonist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem Locatelli Z »Večerom samospeva primorskih skladateljev« se je 21. junija v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici zaokrožila letošnja 17. sezona cikla Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Sopranistka Matejka Bukavec, baritonist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem Locatelli so občinstvu predstavili domiseln izbor devetnajstih samospevov, ki so jih od sredine 19. stoletja pa do danes napisali skladatelji, ki so živeli ali občasno delovali na Tržaškem. Program so tržaški glasbeniki prvič predstavili marca leta 2009 v okviru koncertne sezone Glasbene matice v Ljubljani. Repriza na Kostanjevici je tako tudi goriškemu ponudila tehten vpogled v snovanje drobnih vokalnih glasbenih umetnin kot so jih na besedila naprimer S. Gregorčiča, S. Kosovela, A. Rebule, M. Čuka ali na ljudske tekste zapisali H. Volarič, V. Vodopivec, S. Šantel, M. Kogoj, R. Simoniti, S. Ma-lič, B. Šček, P. Merku, A. Danev, V. Mirk ali A. Vodopivec ... Kljub časovni oddaljenosti nastanka v samospevih prepoznavamo skupno rdečo nit. V ospredju so dramatični teksti, in čeprav skladatelji uporabijo različne harmonije in kompozicijske prijeme, vendar prevlada vsesplošen občutek otožnosti, melanholije, tragičnosti. Na videz precej enostavni samospevi, pa so v resnici za izvajalca precej zahteven in tudi kompliciran zalogaj. Skladatelji so namreč pri komponiranju večkrat pozabili na dostojne zmožnosti vokala, mu marsikdaj predpisali nemogoče razpone, ki so sicer lahko povsem sprejemljivi za izvedbo na instrumentu. »Lažje je peti operne arije kot slo- Tamara Ražem, Matejka Bukavec in Damjan Locatelli ob zaključku nastopa f.ateljepavšičzavadlav venske samospeve, predvsem tiste, ki so jih pisali skladatelji iz prve polovice prejšnjega stoletja, in sva jih na koncertu predstavila v prvem delu,» sta prepričana Matejka Bukovec in Damjan Locatelli. Če sta bila tržaška glasbenika v izvedbah le-teh resnično nekoliko manj sproščena, včasih tudi manj suverena in intonančno manj sigurna, pa sta toliko bolj srčno in z dušo zapela v drugem delu večera, nas prevzela z doživetimi in poglobljenimi interpretacijami, ki so odraz iskrenega in predanega muziciranja in zglednega profesionalnega dela. Trdno oporo in podporo je s spretno klavirsko spremljavo Bukovčevi in Locatelliju v izvedbah celotnega programa nudila pianistka Tamara Ražem. In čeprav je v goriškem večeru samospevov pri- morskih skladateljev le redko posijal žarek sonca, so vendar skrbno pripravljene izvedbe navdušile tudi Eleono-ro Jankovič, ki je nekoč kot profesorica v Bokavčevi in Locatelliju odkrivala njuna pevska talenta. Prav posebno pohvalo pa si na zaključnem koncertu Glasbe z vrtov sv. Frančiška zasluži Janko Ban, ki je z izjemno prefinjenim občutkom in poznavanjem glasbenega snovanja na Primorskem pripravil izviren program, program, ki s tako jasnim konceptom lahko občinstvu 'pripoveduje' tudi zgodbo o naši zgodovini, o nekaterih srhljivih dogodkih naših ljudi v preteklosti in njihovih občutkih, 'pripoveduje' pa tudi zgodbo o sedanjosti in prihodnosti (kot je po koncertu povedal D. Locatelli). Tatjana Gregorič OBALA - Puf in Etno Histeria Poulični lutkovni festival in etno glasbeni tabor Poulični lutkovni festival Puf, ki bo v poletnih mesecih tako kot zadnja leta zajel vse tri obalne občine, bo letos obiskovalcem ponudil vpogled v delo cirkuške šole iz Milj, tesno pa bo povezan tudi z mednarodnim etno glasbenim taborom Etno Histeria. Na slednjem se bodo v Gračišču predstavili številni domači in tuji izvajalci. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v središču Kopra navedla umetniška vodja festivala Maja Bav-daž Gross, se je Puf v zadnjih letih ustalil pri 50 do 60 predstavah. Približno toliko jih bo tudi tokrat potekalo v Kopru, Izoli in Piranu. Sicer pa je v devetih letih nastopila pisana druščina umetnikov iz 22 držav sveta. Letošnja novost je vključitev Pufa v open air festival v Gračišču, ki nastaja v sodelovanju s podobnim dogodkom v avstralskem Woodfordu, od katerega so povzeli koncept združevanja lutk, ljudske glasbe in ekologije. Cilj je namreč, da bi 90 odstotkov vseh odpadkov tudi reciklirali, je povedala Bavdaž Grossova. V »istrskem gozdičku« nedaleč od vasi Gračišče se bo 8. in 9. julija v okviru festivala Etno Histeria predstavilo preko 200 umetnikov, zvrstilo pa se bo okoli 30 koncertov številnih tujih in tudi domačih glasbenikov. Med slednjimi bosta nastopili tudi Brina Vogelnik in Tinkara Kovač. Kot je povedal Matija Solce, gre za več kot teden dni trajajoče neformalno druženje glasbenikov, ki se medsebojno spoznavajo in bogatijo, ob zaključku srečanja pa se tudi pred- stavijo. Posebnost bo začetek festivala na glasbenem vlaku, s katerim se bodo obiskovalci lahko skupaj z nastopajočimi na Obalo odpravili kar iz Maribora. Izvedba Etno Histerie je sicer mogoča, ker so se glasbeniki odpovedali honorarju, veliko pa je pripomoglo tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, na kar je opozorila tudi ravnateljica Osnovne šole Gračišče Vanja Košpenda. Drugi vidik Pufa pa je vključitev cirkuške umetnosti. Po besedah Bav-daž Grossove bodo sodelovali tudi z ljubljanskim festivalom Klovnbuf, tako da bodo gostili klovne svetovnega formata. Vodstvo Pufa se je odločilo tudi za sodelovanje s festivalom Sanje, ki bo z Odrom fantazija v začetku julija gostoval na koprskem Ukmarje-vem trgu. Svojo cirkuško šolo iz bližnjih Milj, ki se bo vključila v letošnje dogajanje na Obali, pa sta danes predstavila Edoardo Danieli in Elisa Waldner. Cirkuška šola Ars Motus deluje od leta 2007, želijo pa si prerasti v pravo profesionalno cirkuško šolo, ki bi lahko postala referenčna na celotnem območju Alpe Adria. Festival Puf se bo sicer začel v petek, 1. julija, in bo trajal do 30. avgusta. Lutkovne predstave bodo potekale ob četrtkih, petkih in sobotah v Kopru na Hlavatijevem oziroma na Ukmarjevem trgu, ob sobotah v izolskem Parku Pietro Coppo ter ob ponedeljkih na Tartinijevem trgu v Piranu. (STA) Kje lahko najdeš toliko idej za manj denarja kot v trgovini IKEA? Na razprodajah v trgovini IKEA. VILMIE RUTA Vzglavnik iz ramija cm 40x50, večbarven Gf"/Uos namesto Vrača se najbolj priljubljeno obdobje za varčne ljudi: popusti v trgovini IKEA do 40% na izdelke za tvoj dom. Če si član IKEA FAMILY te čaka dodaten popust na mnogo že znižanih izdelkov. Za informacije o datumih in podrobnostih o popustih obišči spletno stran www.ikea.it POPUSTI DO 40% IKEA VILLESSE (GO), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20 / ITALIJA Torek, 28. junija 2011 1 1 DOLINA SUSA - V incidentih ranjenih več demonstrantov in policistov Policija s silo razgnala nasprotnike hitre železnice Vodje protestov: izgubili smo bitko, ne pa vojne - Notranji minister Maroni brani policiste TURIN - Policija je včeraj zjutraj s silo razgnala več sto ljudi, ki so v dolini reke Susa v Piemontu protestirali proti gradnji hitre železnice. V incidentih je bilo poškodovanih (baje nihče huje) okoli osemdeset ljudi, polovica pripadnikov sil javnega reda in polovica protestnikov. Do spopadov je prišlo, ko je okoli 2500 policistov, ka-rabinjerjev in finančnih stražnikov začelo podirati lesene barikade in druge ovire, ki so jih postavili protestniki. Z njimi so želeli preprečiti začetek vrtanja železniškega predora za progo, ki bo povezala Turin s francoskim Lyonom. Okoli 2000 protestnikov se je že v nedeljo zvečer v znak nasprotovanja železnici z baklami odpravilo na pohod skozi dolino Susa. Sicer pa okoljski aktivisti, levo usmerjena mladina in prebivalstvo že mesece demonstrirajo proti projektu, ki bo po njihovem mnenju ogrozil okolje v tem gorskem območju severno od Turina. Italija mora delo na železnici začeti do konca tega meseca, sicer ji grozi izguba 671 milijonov evrov subvencij Evropske unije. Gradnja železnice naj bi sicer v celoti stala okoli 15 milijard evrov. Notranji minister Roberto Maroni je v nedeljo znova obljubil, da se bo gradnja začela pred 30. junijem, zato je osebno ukazal včerajšnji »desant«, ki se je začel že ponoči. Uradno je policijski poseg sicer odredil turinski prefekt Alberto Di Pace, popoldne pa so se na prizorišču že začele priprave za postavitev gradbišča za železnico. Demonstranti, ki jih je policija razgnala, so bili v glavnem pripadniki socialnih centrov iz Turina in drugih italijanskih mest, na prizorišču neredov pa ni bilo domačinov, ki sicer v glavnem nasprotujejo hitri železnici v sklopu evropskega prometnega koridorja. Voditelji protestov so priznali, da so vsaj včeraj izgubili bitko s silami javnega reda, ne pa vojne proti novi železnici. Minister Maroni je prepričan, da policisti niso prekoračili zakonskih pooblastil in da so »zgledno« izvajali ukaze nadrejenih. Policisti so s silo razgnali nasprotnike hitre železnice med Italijo in Francijo ansa JAVNE FINANCE - Prvi podatki Vlada pripravlja finančni manever in davčno reformo RIM - Davek na dohodke fizičnih oseb Irpef naj bi v bodoče namesto petih obsegal le tri količnike, in sicer 20-, 30- in 40-odstotnega, davek na dodano vrednost Iva pa naj bi se zvišal za 1 odstotek. To so nekatere novosti, ki jih vsebuje osnutek vladne davčne reforme. Vlada namerava poleg tega od leta 2014 ukiniti deželni davek na produktivne dejavnosti Irap. O tem bo ministrski svet razpravljal v četrtek, ko bo predvidoma sprejel tudi več kot 40 milijard evrov vredni finančni manever za triletje 2012-2014. Nekateri ukrepi, ki so v njem predvideni, pa so medtem že prišli v javnost. Tako gospodarski minister Giulio Tre-monti predlaga znatno klestenje stroškov za politične dejavnosti, od plač in sejnin do sredstev za službena vozila. Ukinili naj bi tudi Zavod za zunanjo trgovino (Ice). Vse bolj vztrajno pa se govori tudi o novih spremembah pokojninskega sistema. Najbolj pogosto se omenja možnost postopnega zviševanja upokojitvene starosti za ženske v zasebnem sektorju na 65 let, tako pa bi se njihov položaj izenačil s položajem žensk v javnem sektorju. Vsi ti in drugi podobni ukrepi med drugim netijo polemike in spore v vladni večini. Pred četrtkovo vladno sejo bodo skušali stališča uskladiti na današnjem koalicijskem vrhu. PRIMER RUBY - Javno tožilstvo na predhodni obravnavi Mora, Minettijeva in Fede organizirali »pravi bordel« Z leve: Emio Fede, Nicole Minetti in Lele Mora ansa MILAN - Na milanskem sodišču se je včeraj pričela predhodna obravnava v primeru Ruby, v kateri so televizijski in filmski agent Lele (Dario) Mora, nekdanja Berlusconijeva dentalna higieničarka in sedanja deželna svetnica Ljudstva svobode v Lombardiji Nicole Minetti ter televizijski novinar Emilio Fede obtoženi favoriziranja prostitucije, tudi mladoletne (Berlusconijeva sodna obravnava teče ločeno). Javna tožilca Pietro Forno in Antonio San-germano sta zahtevo, naj se trojica brani na rednem procesu, utemeljila z dokaj ostrimi izrazi. Po njunih besedah so Mora, Minettijeva in Fede or- ganizirali »pravi bordel«, da bi zadovoljili pre-mierja. Preiskovalna sodnica Maria Grazia Domani-co je na včerajšnjem zasedanju zavrnila razne načelne ugovore obrambe, češ da sodijo na reden sodni proces, sprejela pa je zahtevo dveh deklet, Ambre Battilana in Chiare Dainese, da se procesa udeležita kot oškodovani stranki. Dekleti sta namreč 22. avgusta lani zbežali z ene izmed Berlusconije-vih zabav v Arcoreju, na kateri sta se nehote znašli, kljub temu pa se ju je oprijela oznaka, da sta prostitutki, kar ju je hudo prizadelo. Predhodna obravnava se bo nadaljevala 11. julija. RAZISKAVA Demokratska stranka prehitela Ljudstvo svobode RIM - Demokratska stranka je po javnomnenjski raziskavi, ki jo je včeraj objavil dnevnik La Repubblica, po priljubljenosti prehitela stranko Ljudstvo svobode premiera Silvia Berlusconija. Na predčasnih volitvah bi po podatkih javnomnenjske agencije Demos Demokratska stranka dobila 29,7 odstotka glasov, Ljudstvo svobode pa 26,4 odstotka. Berlusconijeva stranka je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008 prejela dobrih 37 odstotkov podpore, vse od takrat pa ji podpora upada. Najbolj se je padec podpore med volivci pokazal na nedavnih lokalnih volitvah, na katerih je Berlusconi županstvo izgubil celo v svojem oporišču Milanu. Demokratska stranka je na volitvah leta 2008 prejela nekaj več kot 33 odstotkov glasov, kar je sicer več, kot ji trenutno kažejo javnomnenjske raziskave. Vendar pa se je stranka na lokalnih volitvah odrezala precej bolje kot vladajoča koalicija. Poleg tega je tokrat po priljubljenosti prvič prehitela Berlusconijevo stranko. Severna liga, ki je v koaliciji z Ljudstvom svobode, bi po podatkih raziskovalca javnega mnenja Demos prejela 10,8 odstotka glasov in torej rahlo nazadovala v primerjavi s svojimi zadnjimi volilnimi rezultati. Zaveznica Demokratske stranke Italija vrednot pa bi zbrala 7,8 odstotka, nekoliko več kot v zadnjih preizkušnjah. Stranka Levica ekologija in svoboda Nichija Vendole je v zadnjem času nekoliko nazadovala, tako da ji raziskava Demosa zdaj pripisuje 5,6 odstotka glasov, potem ko je februarja letos dosegla več kot 8 odstotkov glasov. T. i. tretji pol se je na splošno ošibil. Sredinska demokratska unija Pier Ferdinanda Casinija naj bi po podatkih raziskave ohranila svoje položaje in zbrala 6,7 odstotka glasov, Prihodnost in svoboda Gianfranca Fini-ja pa le 3,7 odstotka glasov, kar je znatno manj kot v prejšnjih podobnih anketah. V vzponu pa je Gibanje petih zvezd Beppeja Grilla, ki naj bi mu zdaj zaupali 4 odstotki volivcev. Med vodji strank in ministri je najbolj priljubljen gospodarski minister Giulio Tremonti, ki ga je pozitivno ocenilo skoraj 55 odstotkov anketirancev, medtem ko je Berlusconija pozitivno ocenilo »le« nekaj več kot 25 odstotkov anketirancev. Na drugo mesto se je uvrstila radikalka Emma Bonino z 42,2-odstotno priljubljenostjo, na tretje mesto Nichi Vendola z 41,3-odstotno priljubljenostjo, na četrto pa Pier Luigi Bersani z 39,4-od-stotno priljubljenostjo. RIM - Znameniti spomenik bodo septembra začeli restavrirati Podjetnik Diego Della Valle bo finančno omogočil obnovo Koloseja RIM - Prepotrebno restavriranje Koloseja se bo začelo septembra, so sporočile rimske mestne oblasti. Projekt, ki je vreden 25 milijonov evrov, bo trajal od 24 do 36 mesecev. Restavrirali bodo severno in južno fasado in podzemne prostore ter zgradili 1600 kvadratnih metrov obsegajoč prostor, kjer bo sprejemnica ter trgovina s knjigami in spominki. Sredstva za obnovo bo prispeval podjetnik Diego Della Valle, mesto pa mu bo v zameno za to za 15 let priznalo ekskluzivno pravico do uporabe Koloseja za logotip. Kot je dejal Della Valle, v tem primeru ne gre za komercialno špekulacijo. Poleg tega je, kot je dodal, pozval tudi svoje prijatelje in poslovne partnerje, da del dobička na tak način vrnejo družbi. Njegovo podjetje, ki ima v lasti blagovne znamke Tod's, Fay in Hogan, je letos za prvo četrtino leta objavilo izjemne rezultate, saj se jim je prihodek od prodaje glede na enako obdobje lani povečal za 17 odstotkov. Po besedah ministra za kulturo Giancarla Galana je lahko Diego Della Valle zgled podjetnikom. »Politiki moramo podpirati tovrstne iniciative, kot tudi davčne olajšave za tiste, ki želijo sredstva nameniti zaščiti naše kulturne dediščine,« je poudaril minister. Kolosej, poznan tudi kot Flavijski amfitetater, so začeli graditi leta 72 in velja za enega največjih dosežkov rimske arhitekture ter inženirstva. Njegova višina se giblje od 189 do 156 metrov. Pokriva območje 24.000 kvadratnih metrov, v njem pa je bilo prostora za 50.000 gledalcev. V Koloseju so prirejali gladiatorske igre in igre z živalmi pa tudi pomorske bitke in uprizoritve mitoloških dram. Diego Della Valle s Kolosejem v ozadju ansa Liga: Maroni zanika nesoglasja z Bossijem MILAN - V Severni ligi ni nobenih nesoglasij o politični usmeritvi stranke, pravi notranji minister Roberto Maroni, ki torej zanika govorice o domnevnih sporih z Umbertom Bossijem. »Senatur« v resnici hoče tako ali drugače vsaj za nekaj časa ohraniti zavezništvo s Silviom Berlusconijem, Maroni pa pravi, da bi se morala Severna liga na nek način ograditi od predsednika vlade, če bo slednji nadaljeval po dosedanji poti. V Ligi bi sicer marsikdo za novega predsednika vlade želel finančnega ministra Giu-lia Tremontija, ki trenutno ni v najboljših odnosih z ministrskim predsednikom. V Neaplju ni v nevarnosti zdravje občanov NEAPELJ - Hudi vsakdanji problemi z odvažanjem smeti ne ogrožajo zdravja ljudi. V to je prepričano zdravstveno ministrstvo, ki ne soglaša s stališči nekaterih zdravnikov, da znane težave škodujejo zdravju občanov. Predsednik deželnega odbora Kampanije Stefano Caldoro pa je medtem v pogovoru s sodniki zavrnil obtožbe, da je Dežela storila nepravilnosti pri uničevanju odpadkov. Caldoro, ki je za krmilom deželne vlade nasledil Antonia Bassolina, je tudi izredni deželni komisar za zdravstvene probleme v Kampaniji. V Neaplju pa se situacija z odpadki počasi normalizira. Občinske službe redno odvažajo smeti, od nedelje pa ni bilo pouličnih demonstracij in protestov proti kaosu s smetmi, kar nova občinska uprava ocenjuje, da se razmere umirjajo. Tudi v Milanu sodna preiskava o aferi P4 MILAN - Tudi milansko tožilstvo je uvedlo preiskavo o t.i. aferi P4, katere glavni »režiser« naj bi bil Luigi Bisignani, ki je trenutno v hišnem priporu. Sodniki glavnega mesta Lombardije hočejo razčistiti ozadje nekaterih nejasnih Bisignanijevih finančnih operacij. V sklopu preiskave je medtem odstopil poslanec stranke Ljudstva svobode Marco Milanese, ki je veljal za enega najtesnejših dolgoletnih sodelavcev finančnega ministra Giulia Tremontija. 12 Torek, 28. junija 2011 SVET / LIBIJA - Zaradi zločinov proti človečnosti Mednarodno kazensko sodišče izdalo zaporni nalog za Gadafija Enaka ukrepa za Gadafijevega sina Saifa al Islama in svaka Abdulaha al Sanusija HAAG - Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je včeraj zaradi zločinov proti človečnosti izdalo zaporni nalog za libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Nalog je ICC izdal tudi za Gadafijevega sina Saifa al Islama in njegovega svaka, vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija. Sodniki kazenskega sodišča so včeraj sporočili, da so zaporni nalog za Gadafija izdali, ker naj bi odredil pobijanje in aretacije stotine civilistov med prvimi 12 dnevi vstaje proti njegovemu režimu, pa tudi za poskus prikritja domnevnih zločinov. Sodniki so odločitev sprejeli na podlagi dokazov, ki jih je predložil glavni tožilec ICC Louis Moreno-Ocampo. Predsedujoči sodnik Sanji Monageng iz Boc-vane je dejal, da obstajajo upravičeni razlogi za prepričanje, da sta Gadafi in njegov sin "kazensko odgovorna kot tudi posredno sokriva" za umore in preganjanje civilistov v Libiji. Moreno-Ocampo je ICC maja zaprosil za izdajo zapornega naloga za libijskega voditelja Gadafija, njegovega sina Moamer Gadafi ansa Saifa al Islama in njegovega svaka al Sa-nusija. Trojica naj bi bila odgovorna za "obsežne in sistematične napade" na civiliste. Preiskavo trditev o zločinih v Libiji je glavnemu tožilcu ICC februarja poveril Varnostni svet ZN. "Dokazi kažejo, da je Moa-mer Gadafi osebno odredil napade na neo-borožene libijske civiliste," je takrat dejal tožilec. Kot je pojasnil, ima dokaze, da je Gadafi odrejal napade, njegov sin Saif al Islam organiziral nabor plačancev, vodja obveščevalne službe al Sanusi pa je bil v napade na protestnike neposredno vpleten. To je prvič, da je ICC izdal zaporne naloge še v času trajajočega konflikta. Ta v Libiji traja od februarja, ko so se začeli protirežimski protesti proti Gadafiju. Ti so se kasneje sprevrgli v oborožene spopade, saj so Gadafijeve sile proti protestnikom in upornikom uporabile silo. V konfliktu naj bi doslej umrlo več tisoč ljudi. Libijski uporniki so odločitev ICC že pozdravili in sporočili, da je libijsko ljudstvo s to odločitvijo zelo zadovoljno. Predstavnik libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mostafa al Gariani je ob tem dejal, da nameravajo uporniki Gadafija prijeti in mu soditi v Libiji. "Prijeli ga bomo kot podgano v luknji, kot se je zgodilo (iraškemu voditelju) Sadamu Huseinu," je dodal. Libijski vladni predstavniki pa so že pred objavo odločitve zavrnili avtoriteto sodišča v Haagu. V Tripoliju so zatrdili, da se je sodišče nepošteno usmerilo proti afriškim voditeljem, medtem ko je ignoriralo, kar so poimenovali, zločine zveze Nato v Afganistanu, Iraku in Libiji. "ICC nima nobene legitimnosti," je v nedeljo dejal tiskovni predstavnik libijske vlade Mu- sa Ibrahim. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je medtem včeraj ocenil, da odločitev ICC odseva vedno večjo osamitev libijskega režima in še krepi razloge za zavezniško misijo za zaščito libijskega ljudstva pred Gadafijevimi silami. Libijski voditelj in njegovi podporniki pa morajo dojeti, "da se jim čas izjemno hitro izteka". Britanski zunanji minister William Hague je izjavil, da zaporni nalogi kažejo, zakaj je Gadafi izgubil vso legitimnost in zakaj bi moral takoj oditi. "Njegove sile še vedno brez milosti napadajo Libijce in to se mora ustaviti," je dodal. Da zaporni nalogi potrjujejo, da je Gadafi izgubil "vso politično in moralno legitimnost" tako doma kot na mednarodnem prizorišču, so ocenili tudi na zunanjem ministrstvu v Rimu. "Tako ne more imeti nobene vloge pri prihodnosti Libije," so dodali. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je v odzivu ocenil, da "je po 41 letih diktature sedaj morda čas, da se Gadafi ustavi, da zapusti oblast". (STA) KITAJSKA - Tudi Hu Jia na prostosti Po Ai Weiweiju izpustili še enega oporečnika PEKING - Po nedavni izpustitvi umetnika Ai Weiweija so v nedeljo na Kitajskem iz zapora izpustili še enega najbolj znanih političnih zapornikov, 37-let-nega Hu Jia, ki je bil aprila 2008 obsojen zaradi spodbujanja k državnemu prevratu, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je sporočila Hujeva soproga, je Hu že nazaj pri svoji družini. Vidni borec za človekove pravice na Kitajskem je odslužil svojo triinpolletno zaporno kazen ter se v nedeljo zgodaj zjutraj po lokalnem času vrnil na svoj dom na obrobju Pekinga, je preko socialnega spletnega omrežja Twitter sporočila Hu-jeva soproga, prav tako vidna aktivistka Zeng Jinyan. Kot je dodala, je Hu - sicer prejemnik vrste nagrad za človekove pravice v tujini, med drugim nagrade Evropskega parlamenta, omenjal pa se je celo kot kandidat za Nobelovo nagrado za mir - srečen, a zelo utrujen. Hu trpi zaradi ciroze jeter, ki naj bi se mu v zaporu še poslabšala. Hu je bil na zaporno kazen obsojen aprila 2008, nedolgo pred začetkom olimpijskih iger v Pekingu, potem ko je oblasti razjezil s svojim večletnim bojem za človekove pravice, varovanje okolja in proti diskriminaciji obolelih za aidsom. Njegova izpustitev je bila pričakovana, saj se mu je zaporna kazen iztekla. Pred tem so kitajske oblasti v sredo po več kot dveh mesecih v zaporu proti plačilu varščine izpustile umetnika Ai Weiweija. Do režima kritični umetnik je bil v priporu od začetka aprila zaradi obtožb o davčni utaji. Ai naj bi pokazal pripravljenost, da prizna svoj zločin, in obljubil plačilo davkov, poleg tega pa naj bi bil v zelo slabem zdravstvenem stanju. Do izpustitve Huja sicer prihaja med obiskom kitajskega premiera Wen Jiabaa v Evropi, na dnevnem redu katerega bodo predvidoma tudi človekove pravice na Kitajskem. Potem ko je Wen svojo turnejo po Evropi v petek začel na Madžarskem, ki ji je ponudil nadaljnjo pomoč svoje države pri soočanju z gospodarsko krizo, jo je nadaljeval v Veliki Britaniji in Nemčiji. (STA) SIRIJA - Ob kritikah več aktivistov Opozicija se je zbrala na srečanju v Damasku DAMASK - V sirski prestolnici se je včeraj prvič od začetka večmesečnih protivladnih protestov zbralo okoli 200 kritikov sirskega predsednika Bašarja al Asada. Nekaj opozicijskih aktivistov pa je bilo do srečanje kritično in je menilo, da ga je odobrila vlada, da bi s tem vzbudila prepričanje v legitimnost režima. Srečanje se je pričelo s sirsko himno, ki ji je sledila minuta tišine v spomin na vse Sirce, ki so bili ubiti v protestih. Njihovo število se je po navedbah opozicije v približno treh mesecih povzpelo na okoli 1400. Udeleženci, med katerimi so bili tudi vidni pripadniki sirske opozicije, ki jih je režim dolgo preganjal, so zatrdili, da so srečanje dovolile oblasti, ne vključuje pa predstavnikov vlade. Njihov cilje je razprava o strategijah za miren prehod v demokracijo, so še dejali. A nekateri predstavniki opozicije in aktivisti tako v Siriji kot v tu- Bašar al Asad ansa jini so srečanje označili za podvig sirske vlade, s katerim naj bi ob številnih kritikah o nasilnem zatiranju protestov skušala prikazati, da al Asad omogoča izražanje mnenj tudi pro-testnikom. Kot je za AP dejal opozicijski aktivist Valid al Buni, želijo oblasti s srečanjem prikriti "aretacije, brutalne uboje in mučenje, ki se dogajajo vsak dan". Sam na zborovanje ni bil povabljen, ker naj bi oblasti nekaj imenom nasprotovala. (STA) Palestinci odločeni zaprositi ZN za priznanje neodvisnosti RAMALA - Palestinske oblasti so se v nedeljo tudi uradno odločile, da bodo septembra poskušale v Združenih narodih doseči priznanje neodvisne palestinske države, ki bi obsegala Zahodni breg, Gazo in vzhodni del Jeruzalema, je v nedeljo po srečanju palestinskega vodstva v Ramali sporočil palestinski predsednik Mahmud Abas. "Seveda še vedno obstajajo taki, ki trdijo, da je naša odločitev, da gremo v ZN, le del naše taktike in manever," je dejal Abas. A po njegovih besedah je to "nujen ukrep v primeru neuspeha pogajanj", poroča francoska tiskovna agencija AFP. VS ZN odobril namestitev mirovne misije v Sudanu NEW YORK - Varnostni svet ZN se je odločil v sporno sudansko regijo Abyei, kjer se zaradi tamkajšnjega naftnega bogastva lomijo kopja med severnim in južnim Sudanom, začasno namestiti 4200 pripadnikov mirovnih enot. Resolucija, ki predvideva demilitarizacijo Abyeija in namestitev misije, imenovane Unisfa, za obdobje pol leta, je bila sprejeta soglasno. Abyei je rodovitno območje v osrednjem Sudanu, kjer se nahaja več naftnih polj, lastita pa si ga tako sever kot jug. Minuli mesec so to območje zasedle vojaške enote s severa in izbruhnilo je nasilje, zaradi katerega je z domov zbežalo že na desettisoče ljudi. Na paradi ponosa v Braziliji več milijonov udeležencev SAO PAULO - V brazilskem mestu Sao Paulo se je na paradi ponosi, ki velja za največjo na svetu, v nedeljo zbralo več milijonov ljudi. Glavna tema sprevoda v državi, kjer je vsako leto v napadih ubitih več sto gejev, je bilo nasprotovanje homofobiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V paradi so sodelovali moški in ženske v pisanih in s perjem okrašenih opravah ter transvestiti, ki so med drugim nastopali kot plesalci sambe. Na potujočih odrih so moški v kopalkah plesali na tehno glasbo, celoten sprevod pa je spremljala ogromna zastava v barvah mavrice, ki ponazarja boj za pravice homoseksualcev. Po navedbah organizatorjev se je dogodka, ki se je že v preteklosti uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja parada ponosa na svetu, udeležilo več kot štiri milijone ljudi. (STA) EVROPSKA UNIJA - Začela je vsebinska pogajanja Islandija je včeraj napravila prve korake na poti v povezavo BRUSELJ - Islandija je včeraj napravila prve korake na poti v EU, saj je začela vsebinska pogajanja za vstop v unijo. Na pristopni konferenci v Bruslju je odprla prva štiri poglavja in dve od teh tudi že začasno zaprla. V EU in Islandiji so dan označili za "zgodovinskega", Islandci pa so napovedali, da bodo v enem letu pripravljeni odpreti vsa poglavja. Islandija je za članstvo v EU zaprosila julija 2009. Leto pozneje je na prvi pristopni konferenci uradno začela pogajanja. Tedanje belgijsko predsedstvo je takrat predložilo pogajalski okvir, ki opredeljuje načela, vsebino in postopke za pogajanja. Pred začetkom odpiranja posameznih pogajalskih poglavij je morala Islandija opraviti proces screeninga, torej analizo usklajenosti islandske zakonodaje z evropskim pravnim redom. Ta je razdeljen na 35 delov ali poglavij, enako kot za Hrvaško in Turčijo, od je tega 33 "vsebinskih", o katerih se dejansko pogaja. Včeraj je ta severnoevropska država na drugi pristopni konferenci v Bruslju odprla štiri poglavja - javno naročanje, informacijska družba in mediji, znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura, pri čemer je zadnji dve tudi že začasno zaprla. Madžarski zunanji minister Janos Martonyi, čigar država do konca meseca predseduje EU, je dejal, da gre za "zgodovinski dan". Ob tem je izrazil upanje, da bo lahko - medtem ko Islandija začenja vsebinska pogajanja - Hrvaška do konca meseca pogajanja končala. Tako Martonyi kot komisar za širitev Štefan Fule sta včeraj izpostavila, da je Islandija že močno vpeta v evropski pravni red ter da takojšnje zaprtje dveh od štirih poglavij veliko pove o stopnji usklajenosti islandske zakonodaje z evropsko. Islandija, ki je poleg Turčije in Hrvaške tretja država, ki se pogaja za članstvo v EU, je že članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, tako da je veliko večino svoje zakonodaje že uskladila z evropsko. Islandski zunanji minister Ossur Skarp-hedinsson je dejal, da je bil prvi korak "majhen in lahek", ter napovedal, da bodo polovico še preostalih poglavij, vključno z najtež- jima, kmetijstvom in ribištvom, pripravljeni odpreti do konca leta, preostale pa med danskim predsedstvom, torej v prvi polovici prihodnjega leta. Martonyi je menil, da ta načrt "ni nerealističen". Fule pa je dejal, da lahko glede na veliko usklajenost islandske zakonodaje z evropsko resnično pričakujemo hiter napredek na podlagi že storjenega - a nobenih bližnjic. Najtežje vprašanje v pogajanjih Islandije z EU bo ribištvo. Islandski minister, ki je sicer optimist, da bo rešitev mogoče najti, je izpostavil, da je treba vedeti, da se EU prvič pogaja z državo, za katero je ribištvo tako pomembno kot za Islandijo. Fule pa je glede ribištva menil, da "ne vidi problema, ki ga v pogajanjih ne bi mogli rešiti". Pogajanja lahko sicer oteži tudi spor Islandije z Nizozemsko in Veliko Britanijo glede povračila 3,9 milijarde evrov njunim varčevalcem zaradi škode ob propadu islandske banke Icesave. Poleg omenjenih dveh vprašanj je za uspešno pot Islandije v EU ključno še to, ali bodo doslej evroskeptični Islandci na referendumu sploh podprli vstop v EU. (STA) GRČIJA - Glasovanje predvidoma jutri Parlament o svežnju varčevalnih ukrepov ATENE - Grški parlament je včeraj začel razpravo o svežnju varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagala vlada Geor-gea Papandreuja, da bi rešila dolžniško krizo v državi. Od sprejetja ukrepov je odvisno izplačilo naslednjega obroka mednarodne finančne pomoči tej globoko zadolženi državi. Poslanci naj bi o svežnju varčevalnih ukrepov glasovali v sredo. Vladajoča socialistična stranka Pa-sok premiera Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu tesno večino 155 poslancev. Pred začetkom razprave v parlamentu je iz protesta proti varčevalnim ukrepom v grški prestolnici protestiralo kakih 300 privržencev komunističnega sindikata Pame. Protestniki so na znameniti atenski Akropoli razvili velik transparent v grščini in angleščini z napisom "Ljudje imajo moč in se nikoli ne predajo. Organizirajmo protinapad". Za danes so sindikati javnega in zasebnega sektorja napovedali začetek 48-urne splošne stavke proti varčevalnim ukrepom vlade. Sprejem varčevalnih ukrepov v višini 78 milijard evrov je nujen, da Grčija dobi naslednji obrok posojila in se s tem izogne bankrotu, ki ji sicer grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih, od česar območje evra prispeva 80 milijard, preostalo pa Mednarodni denarni sklad (IMF). Več kot polovica Grkov bi raje sprejela ostre pogoje, ki jih predvideva sveženj varčevalnih ukrepov, kot pa dovolila, da njihova država bankrotira, pa je pokazala anketa, ki jo je v nedeljo objavil socialistom naklonjeni časnik Etnos. Večina vprašanih meni, da bi bilo treba varčevalne ukrepe, ki jih od Grčije zahtevata EU in IMF, sprejeti, a se o njih ponovno pogajati. A tudi v primeru, da se o njih ni mogoče pogajati, je 57 odstotkov mnenja, da bi jih Grčija morala sprejeti. 22,7 odstotka vprašanih pa zavrača vsakršno sprejetje varčevalnih ukrepov, četudi država bankrotira. (STA) Torek, 28. junija 2011 1 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu GORICA - Predstavili načrt za prenovo pokrajinske palače Oktobra se začenja obnova, stala bo 5,4 milijona evrov Funkcionarka pokrajinskega urada za javna dela Lara Carlot, odbornica Donatella Gironcoli in predsednik Enrico Gherghetta bumbaca Obnova pokrajinske palače v Gorici se bo predvidoma začela oktobra. Tako sta včeraj pojasnila pokrajinski predsednik Enrico Ghergetta in pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli, ki sta na pokrajini predstavila ves potek obnovitvenih del. »Razpis je bil objavljen 24. junija, do 29. julija pa bodo gradbena podjetja morala predstaviti svoje ponudbe,« je povedala Donatella Gironcoli in nadaljevala: »Z izpraznitvijo pokrajinske palače smo že pričeli, dokončno pa bi morali vse urade preseliti avgusta. Nekateri uradi bodo ostali na svojem mestu, saj se dela ne bodo dotaknila nekaterih prostorov. Urad ob vhodu v palačo bo odprt tudi med obnovitvenimi deli.« Pokrajina bo v obnovo poslopja vložila 5.400.000 evrov (dežela bo zagotovila 2.929.000 evrov prispevka), dela pa bodo razdeljena v dva sklopa. »Na ta način bomo lahko ocenili kakovost opravljenih del med prvim in drugim sklopom ter se odločili za nadaljevanje sodelovanja z istim podjetjem ali pa ne. Prvi sklop del naj bi trajal 300 dni, drugi pa 240; računamo, da bodo lahko določena dela izvedena istočasno, tako da naj bi se poseg zaključil v poldrugem letu. Videli bomo, ali nam bo uspelo prej zaključiti obnovitvena dela kot občini vzpenjačo na goriški grad,« je ironično pripomnila Gironcolijeva. Prvi sklop del predvideva obnovitev podstrešja, kjer bodo pridobili dodatne tri sobe, in vhodne hale, drugi sklop pa obnovo pročelja. Prenovili bodo tudi ogrevalni sistem in preuredili notranje dvorišče, s tem da bo število parkirnih mest ostalo nespremenjeno. S pokrajine so tudi sporočili, da bodo pri obnovitvi upoštevali izvirni slog palače. Predsednik pokrajine Enrico Gherhetta je napovedal, da pokrajina ne bo imela dodatnih stroškov za prostore, kjer bodo začasno namestili raznora-zne urade; v glavnem so namreč že v nje- ni lasti ali pa zanje že plačuje najemnino. »Predsedniški urad bo v hiši Morassi v grajskem naselju, odbornica Donatella Gironcoli bo skupaj z direkcijo za javna dela dobila svoj urad na civilni motorizaciji, odbornik Federico Portelli v pokrajinskem muzeju na gradu, odbornica Sara Vito pa v palači Alvarez; odbornica Bianca Della Pietra in podpredsednica goriške pokrajine Mara Černica pa bosta ostali v pokrajinski palači. Direkcija za knjigovodstvo bo v palači Attems,« je povedal Gherg-hetta. Kaj se pa bo dogajalo v pokrajinski palači septembra, ko bo le-ta prazna in bo čakala na začetek obnovitvenih del? »V tem obdobju bomo v pokrajinski palači priredili umetnostno razstavo, na kateri bo predstavil več kot sto svojih umetnin goriški umetnik, čigar imena ne bom še razkril,« je za zaključek razložil odbornik za kulturo Federico Portelli. (av) GORICA - V jasli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Rocca Sprejeli 16 otrok Štiri mesta bodo oddali na podlagi konvencije s Sovodnjami in Števerjanom - Še nekaj malčkov bodo sprejeli januarja V centru Lenassi v Gorici so včeraj razobesili lestvice z imeni otrok, ki so bili sprejeti v občinske jasli. Med njimi je tudi šestnajst malčkov, ki bodo obiskovali nove jasli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Rocca, v severni mestni četrti. »Pouk v Ulici Rocca se bo začel sredi oktobra, ko se bo zaključilo obnavljanje poslopja. Takrat bo jasli obiskovalo šestnajst otrok, ki so dobili mesto na podlagi goriških lestvic; njim je treba prišteti še štiri otroke, ki jih bomo sprejeli na podlagi konvencij z občinama Števerjan in Sovodnje. Poleg tega zaenkrat nismo oddali še enega mesta, saj ga držimo prostega v primeru posebnih dogodkov, kot je lahko smrt enega izmed staršev otrok, ki so na čakalni listi,« pojasnjuje občinska funkcionarka, odgovorna za vzgojne dejavnosti, Manuela Salvadei, in razlaga, da bodo v drugem šestmesečju sprejeli še dodatne štiri oz. pet otrok. »V jaslih bo s polnim režimom dela 25 otrok, tako da jih bomo nekaj sprejeli od januarja naprej. Ker gre za malčke, se bo tudi oktobra pouk začel postopoma, kar pomeni, da ne bomo sprejeli vseh otrok naenkrat,« razlaga Salvadeieva. Po njenih besedah bodo z januarjem sprejeli v slovenske jasli otroke, ki zdaj niso dobili mesta in so torej na posebni čakalni listi. Otroci, ki bodo z oktobrom obiskovali slovenske jasli, so rojeni v letih 2010 in 2009. Za občinske jasli z italijanskim učnim jezikom bo informativno srečanje prihodnji teden, za slovenske jasli pa oktobra. NOVA GORICA - Težave s financiranjem festivala uličnega gledališča Ana Desetnica še zadnjič v mestu? Jutri predstava Cirque Déco italijanske skupine Circo Vertigo - Lanski argentinski zračni spektakel Voala privabil 2.500 gledalcev Po lanskem uspehu z gostujočim argentinskim zračnim spektaklom Voala, ki je na travnik pred mestno hišo privabil 2.500 ljudi, SNG Nova Gorica tudi letos ob zaključku sezone gosti 14. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetni-ca. Nova Gorica bo tako eno od sedmih slovenskih mest, ki odpirajo vrata predstavam mednarodnih uličnih umetnikov, s tem da je novogoriški repertoar zaradi bližine meje namenoma latinsko obarvan. Kot je pojasnila Ira Ratej, umetniški vodja v novogoriškem SNG, je to zato, ker želijo z njim nagovoriti tudi Italijanske turiste in seveda Slovence, ki živijo na drugi strani nekdanje meje. Štiri predstave, ki se bodo odvijale med 29. junijem in 10. julijem, bodo uprizorila ulična gledališča iz Italije, Slovenije, Španije in Kolumbije. Kljub lanskemu uspehu in letošnjem programu, za katerega so prepričani, da bo izzval navdušenje med obiskovalci, pa v novogoriškem SNG-ju na nadaljnjo usodo Ane Desetnice v Novi Gorici ne gledajo z optimizmom. »Letos je novogori-ška občina ukinila financiranje tega fe- stivala. Zato smo prestrukturirali lastna sredstva in ga bomo financirali iz internih prihrankov,« pojasnjuje Jožko Čuk, direktor novogoriškega SNG. »Tokratno Ano Desetnico spremljam z grenkim občutkom, saj ne vemo, ali jo bomo drugo leto lahko sploh speljali. Je letošnja ukinitev občinskih sredstev za ta festival kazen za lanskoletno dobro delo?« se sprašuje Ira Ratej, ki ni hotela razkriti, koliko bo stal letošnji festival, »da jih spet ne bi dobila po riti«, povedala je le, da je lanski veljal 20.000 evrov. Načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti, Vladimir Peruničič, ki smo ga zaprosili za pojasnitev letošnje odločitve občine o nefinanciranju festivala, je za Primorski dnevnik povedal: »Lani smo bili z gledališčem dogovorjeni, da bo občina financirala polovico stroškov, oni pa so dejali, da bodo prišli do dodatnega denarja, s katerim bodo sofinancirali festival Ane Desetnice. Imeli smo sicer prekrasno predstavo, a smo jo na koncu v celoti financirali mi, saj je gledališče potem pojasnilo, da niso bili Ira Ratej foto k.m. uspešni pri pridobivanju sredstev. Zato smo letos na občini rekli, da se tako ne gremo.« Kakorkoli se bo prihodnje leto rešilo vprašanje finančnih sredstev za no-vogoriško izvedbo mednarodnega festivala uličnega gledališča, dejstvo je, da so ti dogodki med občinstvom dobro sprejeti. Jutri si bo ob 19. uri pred glavnim vhodom v novogoriški SNG mogoče ogledati predstavo Cirque Déco italijanske skupine Circo Vertigo. V soboto, 2. julija, bo ob 10.30 na stopnicah pred knjižnico sledila predstava slovenskega gleda- lišča Ane Monro Zlati osel, ploščad med knjižnico in gledališčem bo v nedeljo, 3. julija, ob 21. uri gostila Glasbeno skrinjico španskega pouličnega gledališča Los Fandangos, v nedeljo, 10. julija, pa kolumbijski Teatro taller s predstavo Exodo ob 19. uri. Ratejeva je prepričana, da bi kazalo v bodoče ta festival vključiti v turistično ponudbo Nove Gorice, v povezavi z agencijami, ki z avtobusi vozijo turiste na gastronomske užitke v Brda ali v igralnice v Novo Gorico. Na teh povezavah se sicer dela, ampak na nek način se pozabi na kulturo, opozarja. »To bi Novi Gorici prineslo novo identiteto. Zanimivo bi bilo tudi za naše zamejce, v kratkoročni perspektivi bi bilo gotovo dobro, da bi se ta festival dogajal tudi na oni strani, kjer so drugačni prostori, dihajo na drugačen način, imajo neko drugo preteklost. Bistveno pa je, da je mesto živ organizem in po njegovih žilah ne smejo voziti le avtomobili, po njih se morajo pretakati ljudje, ideje, dogodki, doživetja,« je prepričana Ratejeva.(km) APrimorski ~ dnevnik GORICA Smrt alpinista boleče odjeknila David Cassani V Gorici je boleče odjeknila žalostna vest o smrti 46-letne-ga Davida Cassanija, ki se je ponesrečil v nedeljo med vzponom po južnem pobočju Viša, v zahodnih Julijcih. Vključen je bil zlasti v goriške katoliške organizacije; bil je član ustanove Comunio-ne e Liberazione, k maši je zahajal v cerkev sv. Ignacija. David Cassani zapušča ženo Alessandro Barazza in tri otroke, 14-letnega Giovannija, 11-letno Anno in 9-letnega Pietra. Za njim žalujejo tudi v Podturnu, kjer živi njegova mama Lucia Vecchiet, medtem ko je njegov oče umrl pred nekaj leti. Cassani je bil zaposlen v opekarni Fornaci Giu-liane v Krminu, v zadnjih časih pa je bil v dopolnilni blagajni, saj je tovarna pred kratkim zaključila s proizvodnjo. Cassanija je med nedeljskim vzponom spremljal njegov goriški prijatelj Gianluca Paulin. Skupaj sta se povzpela po stezi, ki vodi mimo planine Krajni dol proti koči Corsi. Med hojo sta zašla stranpot in se izgubila. Ko sta se skušala vrniti na pravo smer, sta se znašla na previsnem pobočju, kjer je naenkrat Cassani izgubil ravnotežje in padel v prepad. Njegov prijatelj Paulin je takoj klical z mobitelom številko 113. Nemudoma se je začela iskalna akcija, na žalost pa so kmalu zatem reševalci našli Cassanijevo truplo brez življenja. Poškodbe so bile tako hude, da je bil pri priči mrtev. Pokojnikovo truplo so nato prepeljali v kapelo na Trbižu; obdukcije ne bodo opravili, pogreb bo v prihodnjih dneh, predvidoma v četrtek. Kulturni center Lojze Bratuž Katoliško tiskovno društvo Goriška Mohorjeva družba Slovenska skupnost vljudno vabijo na odkritje doprsnega Ñipa Dr. Antonu Kacinu šolniku, kulturnemu delavcu, politiku in prvemnu predsedniku Katoliškega doma ob 110-letnici rojstva Spominski park -Kulturni center Lojze Bratuž Danes. 28. lunlla 2011. ob 19. uri 1 8 Četrtek, B0. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - 60-letnica občinske samostojnosti Ples in glasba sklenila praznik Izročili priznanja za najboljše vino, kruh, olje in gubanco Razstava kruha v Sovodnjah bumbaca Z godbo na pihala krvodajalcev iz Vile-ša, nastopom plesne šole Terpsihore in glasbo ansambla Spring se je v nedeljo v Sovodnjah zaključil praznik ob 60. obletnici občinske samostojnosti. Sobotni program je predvideval nastop otroške gledališke skupine kulturnega društva Sovodnje in čarodeja Alexa, zaplesale pa so gojenke društva Vipava s Peči, katerih nastop je v petek odpadel zaradi muhastega vremena. V soboto so izročili priznanja za najboljše vino, kruh, olje in prvič tudi za gubanco. Priznanje za najboljše belo vino je prejel Salamon Tomsič, druga je bila Nataša Černic, tretji pa Rado Buzin; za najboljše črno vino je prvo nagrado prejel Rado Buzin, druga je bila spet Nataša Černic, tretji pa Salamon Tomsič. Najboljši kruh je po oceni žirije spekel Pepo Florenin, na drugo mesto se je uvrstil Rado Buzin, na tretje pa Fabio Devetak. Uspešno je bilo tekmovanje za najboljšo gubanco, ki so ga priredili prvič; prijavilo se je enajst domačink, njihove gubance pa so po nagrajevanju udeleženci praznika pojedli v pičlih dveh minutah. Priznanje za najboljšo gubanco je prejela Zlatka Pelicon, druga je bila Marica Tomsič, tretja pa Marija Lavrenčič. Najboljše olje v sovodenjski občini očitno pridelujejo na Vrhu, od koder prihajajo vsi trije nagrajenci; na prvo mesto se je uvrstila Viljena Devetak, na drugo Tanja Devetak, na tretje pa Se-verino Zotti. Z nedeljo se je zaključila tudi razstava domačih umetnikov, med katere je treba vključiti še Marinko Batič, saj je njeno ime izpadlo iz članka, ki je bil objavljen pred dnevi. Ba-tičeva se ukvarja s poslikavo stekla in usnja. PODGORA - V hiši ob spomeniku Kratek stik starega radia sprožil požar Kratek stik je bil staremu radiu »usoden« bumbaca Kratek stik na starem radiu je včeraj sprožil požar v hiši, ki stoji nedaleč od spomenika padlim NOB v Ulici 4 novembre v Podgori. Ko je zagorelo, ni bilo nikogar v hiši, tako da se tudi nihče ni poškodoval. Ognjeni zublji se k sre- či niso razširili na drugo pohištvo, vendar so tako očrnili notranjost hiše, da so gasilci začasno prepovedali bivanje. Lastniki bodo morali stanovanje dobro prezračiti in počistiti, vse očrnjene stene pa prepleskati. GORICA - Včeraj tretja pisna naloga Maturante čaka še ustni del izpita Tretja pisna naloga na zavodu Cankar Pisni del mature je mimo. Včeraj se je 63 maturantov goriškega višješolskega centra spopadlo s tretjo, več-predmetno nalogo, ki predstavlja zadnjo izmed treh pisnih preizkušenj državnega izpita. Tako je včeraj sedemnajst dijakov družboslovnega liceja Simon Gregorčič razreševalo vaje iz matematike, filozofije, italijanščine in angleščine, štirinajst dijakov znan-stveno-tehnološke smeri pa vaje iz področja umetnostne zgodovine, italijanščine, biologije in angleščine. Trinajst maturantov klasičnega liceja Primož Trubar se je spopadlo s filozofijo, angleščino, astronomijo, zemeljskimi vedami in umetnostno zgodovino, osem dijakov poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan bumbaca Cankar pa je preizkušalo svoje znanje v tehniki komuniciranja, srbohrvaščini, turističnem zemljepisu in umetnostni zgodovini. Devet dijakov na teh-nično-industrijskem zavodu Jurij Vega se je včeraj spoprijelo z elektroniko, statistiko, italijanščino in slovenščino, dva kandidata trgovsko-tehničnega zavoda Žiga Zois pa sta razreševala vaje iz angleščine, italijanščine, financ in gospodarskega zemljepisa. Ustni del izpita se bo za dijake klasičnega liceja Trubar, znanstveno-tehnološkega liceja Gregorčič in zavoda Cankar začel jutri, v četrtek bosta na vrsti dijaka zavoda Zois. V soboto, 2. julija, pa se bo ustni del izpita začel za dijake družboslovnega liceja Gregorčič in dijake zavoda Jurij Vega. (av) GORICA - Socialne skužbe S težavo se preživlja četrtina prebivalstva Socialno okence v Ulici Baiamonti postalo prijaznejše Četrtina prebivalstva se v zadnjih časih s težavo preživlja, zato pa so goriške občinske socialne službe preselile svoje okence v vežo poslopja v Ulici Baiamonti, kjer bo lažje dosegljivo in prijaznejše. »Veliko ljudi je sram poiskati pomoč, ko se znajdejo v stiski zaradi izgube delovnega mesta, bolezni ali najrazličnejših težav. Zaradi tega smo se odločili, da preselimo okence v vežo poslopja v Ulici Baiamonti, kjer bosta prijazni uslužbenki na razpolago za nudenje katerihkoli informacij o socialni pomoči, ki jo zagotavljajo goriška občina in tudi druge ustanove,« je včeraj pojasnila goriška občinska od-bornica Silvana Romano in opozorila, da se ljudje včasih sramujejo vprašati za pomoč, ker so prepričani, da prosijo miloščino. »To ni nikakor res. Enostavno zaprosijo za to, kar zakon zagotavlja vsakemu izmed nas, ki se znajde v stiski,« poudarja Romanova in opozarja, da se je v zadnjih časih v težavah znašlo zelo veliko posameznikov in družin. »Okence je namenjeno tudi prebivalcem občin iz severnega dela pokrajine. V bistvu odgovarjamo na potrebe 75.000 prebivalcev, od katerih se s težavo preživlja kakih 20 do 25 odstotkov,« je poudarila Romanova. TRŽIČ - Občina Naprodaj sedež nekdanje ustanove Inam Tržiška občina prodaja sedež nekdanje ustanove Inam v Ulici Man-zoni. Poslopje so hoteli porušiti med mandatom župana Adriana Persija, takrat pa je spomeniško varstvo zaščitilo stavbo, ker naj bi šlo za lep primer racionalistične arhitekture iz obdobja fašizma. Zaradi birokratskih zapletov je nato poslopje več let samevalo, tako da so vanj zahajali mami-laši in brezdomci. Nazadnje se je trži-ški občinski svet oktobra lani odločil za prodajo dotrajane stavbe. Občina je nato sprožila postopek za javno dražbo in določila izklicno ceno 304.000 evrov. Pogodbo s kupcem bo sicer moralo potrditi spomeniško varstvo, ki bo tudi preverilo, ali morebitni načrt za obnovo poslopja odgovarja zaščitnim klavzulam. Tržiška občina namerava prodati tudi pokrito tržnico v Ulici Resistenza, hišo Mazzoli in stavbo v Ulici Filanda, vendar se v vseh teh primerih sooča z raznimi birokratskimi vozli. GORICA - Na zaključnem srečanju tečaja v priredbi ZSKD, SPDG in prof. Alda Rupla Štiri osnovne veščine preživetja Učili so se priprave zasilnega zavetišča, prižiga ognja zgolj z eno samo vžigalico, kuhanja s pomočjo trinožnika in topografije O malem tečaju preživetja smo v zimskem času večkrat poročali. Prejšnjo soboto se je izkušnja, ki je zaobjela dva začetna sestanka in štiri izhode v naravo, zaključila. Zaradi različnih obveznosti, predvsem pa zaradi napovedanih padavin se je izvajanje razpotegnilo za nekaj mesecev. Sliši se protislovno, da se tečaj preživetja v naravi ne izvaja zaradi napovedi dežja, saj se je potrebno vselej znajti in se prilagajati okoliščinam, a prav tako drži, da je med začetniškim učenjem primerno imeti lažje pogoje. V soboto je bilo tako. Po kratki razlagi o zanimivih zgodovinskih in topografskih značilnostih Goriščka, kjer je bilo zbirno mesto (Trg Medaglie d'oro), niso bile več na vrsti tehnika hoje in vztrajnost, niti ne več nočno premikanje, temveč štiri osnovne veščine: priprava zasilnega zavetišča, prižig ognja zgolj z naravnim materialom in eno vžigalico, kuhanje s pomočjo trinožnika in topografija. Izkušnje se je udeležilo osem tečajnikov in tečajnic po manjšem osipu ostalih treh, ki so izhode opustili že prej. Po območju Sabotina, po območju medveda, po območju Cerja je prišlo na vrsto Smrečje v Trnovskem gozdu jugovzhodno od Male lazne. Po polurni hoji je vodja tečaja izbral tik ob poti primeren kraj za vse naštete veščine, nato je najprej sam pokazal, nakar so ostali iskali samostojne rešitve za posamezne naloge. Morda predstavlja topografija največjo zagonetko za oči, ki niso vajene v šoli papirnato naučene strani neba prenesti v stvarnost teritorija; tudi kakovost in količina dračja nista poznani Prof. Rupel razlaga, kako se pripravi zasilno zavetišče fotod.p. postavki za zgolj mesta navajene najstnike, na splošno pa so z izidi raznih poskusov lahko zadovoljni. Postavitev trinožnika, vretje vode in kuhanje hrenovk niso bila opravila, ki bi bila zgolj sebi namen, saj so v krogu zbrani tečajniki s pripravljeno hrano tudi malicali. Pred razhodom so vsi udeleženci prejeli v priznanje opis med štirimi izhodi opravljenega dela s podpisi prirediteljev - Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega planinskega društva Gorica in vodje tečaja ter knjigo z naslovom Športno po-hodništvo, ki jo je pred nekaj leti napisal prof. Aldo Rupel. (a.r.) GORISKI PROSTOR Torek, 28 . junija 2011 1 S / Ljubljančan zmagal Ljubljanski konjenik Matjaž Kranjc na konju El Beuty je zmagovalec četrtega jahaškega tekmovanja Konji v mestu (»Cavalli in citta«), katerega prvi del se je zaključil v nedeljo. Na drugo mesto se je uvrstil Michele Facchin, na tretje pa Alberto Sclauzero. V okviru jahaškega tekmovanja so nagradili tudi najlepše kočije. V kategoriji vprege z dvema konjema je zmagal Bruno Cotič iz Gorice, drugi je bil Luca Savio iz San Danieleja, tretji pa Srečko Špacapan iz Slovenije, v kategoriji modernih kočij pa je prvo mesto osvojil Diego Verze-gnassi iz Fiumicella, druga sta bila Aleš Gruden iz Zgonika in Giulia Arrighi-ni iz Pordenona. Natočil in zbežal V noči z nedelje na včerajšnji dan je voznik BMW-ja z italijanskimi registrskimi številkami na Petrolovem bencinskem servisu v Rožni Dolini v vozilo natočil za 67 evrov dizelskega goriva in odpeljal v Italijo, ne da bi poravnal računa. Na podlagi predloga za pregon s strani odgovorne osebe oškodovane družbe bodo policisti v zvezi s tatvino goriva podali kazensko ovadbo. (km) Počastitev jubileja Osrednja slovesnost v počastitev 20. obletnice samostojnosti Slovenije, ki jo pripravljajo območno združenje veteranov Sever severne Primorske in, občine Brda, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba bo danes ob 18. uri v Rožni Dolini. Spregovorila bosta novogoriški župan Matej Arčon in brigadir Vladimir Maher, direktor v generalštabu slovenske vojske. Program bodo oblikovali moški pevski zbor Provox, Goriški pihalni orkester, gardna enota slovenske vojske, tenorist David Čadež in pianistka Anja Turk. (km) Rdeča kapica na Vrhu Na Largi na vrhu bo danes ob 20.30 gledališka predstava Čisto navadna Rdeča kapica, ki jo prireja prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela. Sledi kre-sovanje. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani društva Skala v Gabrjah. FARA - Nastopila Zorza in Feri Festival Kras ponudil neobičajno kombinacijo zvokov kitare in harmonike Z leve Feri in Zorza V muzeju kmečke civilizacije v Fa-ri ob Soči je sobotni večer ponudil izvrstna glasbena doživetja z neobičajno kombinacijo zvokov kitare in harmonike. S posebnim koncertom je mednarodni festival kitare Kras drugič gostoval v tem zaupnem okviru po lanski uvedbi sodelovanja z Glasbenim in kulturnim društvom Fara ob Soči. Nekatere večerne toalete in prisotnost Alessandra Fabbra, župana krajevne občine, ki je dala pokroviteljstvo za realizacijo tega večera, so še dodatno ovrednotile vtis izvrstnosti glasbenih doživetij, s katerimi je občinstvo odkrilo navidezno nemogočo zvočno afiniteto dveh glasbil in program manj znanih sodobnih avtorjev. Protagonista tega večera sta bila dva priznana glasbenika iz naše dežele, kitarist Marko Feri in harmonikar Sebastiano Zorza; prvi je priznani pedagog in koncertant, ki nastopa po vsem svetu kot solist in ima bogato dejavnost tudi v komornih skupinah, med katerimi je Gor-ni Kramer Quartet, v katerem igra tudi bumbaca Zorza. Slednji nastopa s številnimi skupinami in orkestri in je velikokrat snemal za razne državne radiotelevizije, ob tem je znan po svojih sodelovanjih z znanimi pevci in kantavtorji, med katerimi so Sergio Endrigo, Antonella Ruggiero, Arsen Dedič, Elisa, Milva in Vlado Kreslin. Duo, ki deli ob skupnem sodelovanju tudi muzikaličnost in sporočilnost pristopa, je začel koncert z zahtevnejšo govorico Skic češkega skladatelja Jana Truhlarja, nakar se je program prelil v bolj sentimentalne vode z melodijo legendarne popevke Caruso Lucia Dalle v priredbi ruskega skladatelja Podgornyja. Po evokativnih impresijah Poljaka Przy-bylskega je solo kitara modulirala v jaz-zovske prizvoke Dejana Sazdanoviča in Frederica Handa, medtem ko je konec v duu pričaral latinsko ekspresivnost tanga v interpretaciji italijanskega skladatelja Mattea Fallonija. Občinstvo je sprejelo koncert z izrednim navdušenjem in je z dolgim ploskanjem izzvalo še dva dodatka. (rop) Duo Bakalina prihaja iz Čadrga z glasbo in sirom Pod lipami ob Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 30. junija, ob 20.30 nastopil duo Bakalina. Sestavljata ga Jani Kutin in Renata La-panja, glas in harmonika, ki se prepletata v preprosto in prijetno etno glasbo z vonjem po ljudskih pesmih. Besedila na hudomušen način opisujejo kmečko življenje in ga z narečnim petjem postavljajo v Tolminsko hribovje, od kjer tudi prihajata oba člana, harmonika pa z enostavnim igranjem pričara veseljaško vzdušje. Kutin in La-pajnova bosta predstavila svoj novi album Buohdidabra, hkrati pa tudi prvenec Pakašnca. Duo Bakalina bo udeležencem večera ponudil zvrhano skledo zgodb: jemlje jih iz kmečkega življenja, kot je bilo nekoč, dotakne pa se sodobnega sveta, kjer kritizira sistem, v katerem se je znašel sodoben kmet in na humoren način opisuje odnose med moškim in žensko. Jani Kutin je sicer tudi sirar, tako da bo Danilo Čotar med večerom predstavil sir Tolminc iz Čadrga in sirarsko skuto. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DE-SETNICA« V NOVI GORICI: v sredo, 29. junija, ob 19. uri pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica ulični cirkus »Cirque Déco«; v soboto, 7. julija, ob 10.30 pred Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Zlati osel«; v nedeljo, 3. julija, ob 21. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Glasbena skrinjica«; v nedeljo, 10. julija, ob 19. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Exo-do«; ogled vseh predstav je brezplačen. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »L'ultimo dei tem-plari«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Venere ne-ra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40; »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ul-timo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »13 assassini«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »I guardiani del destino«. fl Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Ra-štelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava miniaturnih akvarelov Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja odprtje razstave z naslovom »Vladimir Makuc - zbirka podarjenih del« v gradu Kromberk v četrtek, 30. junija, ob 20. uri. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 30. junija na ogled razstava antičnih ruskih ikon. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 0038653689177) bo do 1. julija na ogled razstava arhitekturnih risb Viktorja Suliča in Alenke Golob. RAZSTAVA »JAZ, MI, ONI MULTI-KULTURNI DIALOG« bo do 4. julija na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljajo Franko Zerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbolo' iz Benečije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levič iz Brčka, Slavko Medunič iz Brčka, Ruža Gagu-lič iz Tramosnice Donje ter Sarajevčana Samir Hedzbič in Hana Popaja. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bo-nano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava »Doubles Rimediare l'ar-te«. Razstavljajo Carlo Andreasi, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruzzier in Paolo Comuzzi; do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. ~M Koncerti NA NOVOGORIŠKEM BO OB 15. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI (do 3. julija) in 6. Mednarodnim tekmovanjem saksofonistov v Sloveniji (med 30. junijem in 3. julijem) potekal niz koncertov: danes, 28. junija, ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica koncert kvinteta Alliage; v sredo, 29. junija, ob 21. uri, v amfiteatru Gradu Kromberk koncert Dua Saxophonic; v četrtek, 30. junija, ob 21. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici koncert skupine S.O.S. (Sequoia Orchestra of Saxophones), gostje večera bodo Matjaž Drevenšek, Lev Pupis in Rok Volk; v petek, 1. julija, ob 20.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici koncert skupine Damjan Valentinuzzi, gost večera bo Jani Šepetavec, tenorski saksofon; v soboto, 2. julija, ob 21. uri na domačiji Klinec v Medani večer jazz glasbe s kvintetom Joy Spring; v nedeljo, 3. julija, ob 19. uri v Kulturnem domu Nova Gorica koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. Obisk koncertov je brezplačen. Ob slabem vremenu bosta koncerta z Bevkovega trga v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v sredo, 29. junija, ob 20.30 koncert v Vili Russiz v Koprivnem z naslovom »Glasbeni obrazi neke dobe ob 150-le-tnici združitve Italije«. Nastopila bosta flavtistka Luisa Sello in pianist Carlo Corazza; vstop prost. 41. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE bo potekal med Borovci v Števerjanu v petek, 1. julija, ob 20. uri s prvim tekmovalnim večerom, v soboto, 2. julija, z drugim tekmovalnim večerom in v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri s finalnim delom in nagrajevanjem. S Izleti JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Zelskih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 3386178688 ali 0481-784034. SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) najkasneje do 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. □ Obvestila KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040360072). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje danes, 28. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Galerije75 na Bukovju v Šte-verjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. H Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Katoliško tiskovno društvo, Goriška Mohorjeva družba in Slovenska skupnost vabijo na odkritje doprsnega kipa šolniku, kulturnemu delavcu, politiku in prvemu predsedniku Katoliškega doma Antonu Kacinu ob 110-le-tnici rojstva, ki ga je izdelal Boštjan Novak. Prireditev bo danes, 28. junija, ob 19. uri v spominskem parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Nagovor bo imel Tomaž Simčič, nastopil bo MePZ Lojze Bratuž. DOBRODELNA TOMBOLA bo potekala na goriškem Travniku v sredo, 29. junija, ob 20. uri. SDS GORIŠKA BRDA IN MOHORJEVA ZALOŽBA CELOVEC vabita na okroglo mizo ob izidu knjige »Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo« avtorja Igorja Omerze v petek, 1. julija, ob 20. uri v Briški hiši, Hum. Okroglo mizo bosta povezovala profesor zgodovine dr. Peter Stres in predsednik SDS Goriška Brda dr. Damjan Birtič. 0 Mali oglasi V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V BEGLIANU: 11.00, Germano Todon, iz lastne hiše v cerkev in na pokopališče. DANES V LOČNIKU: 11.00, Solidea Tuni z bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.30, Ernesto Komar iz civilne kapele, sledi upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 9.30, Nella Gratton vd. Gismano iz cerkve sv. Nikolaja na glavno pokopališče. Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) 576 Torek, 28. junija 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Štirje Slovenci na Touru Najbolj proste roke bo imel Jani Brajkovič Cilja v desterico - Koren za Bassa, Bole in Božič za etapno zmago - Začetek v soboto LJUBLJANA - Konec tedna se bo začela že 98. kolesarska dirka po Franciji. Preizkušnja, ki velja za elitno večetap-no v kolesarskem svetu, bo imela letos tudi precejšen slovenski pridih, saj bodo na njej nastopili štirje slovenski kolesarji: Borut Božič, Jani Brajkovič, Grega Bole in Kristijan Koren. Največ možnosti za visoko končno uvrstitev oziroma najbolj proste roke med četverico, ki se je včeraj predstavila na novinarski konferenci v Ljubljani, ima Braj-kovič. Kot eden od sicer štirih kapetanov ekipe RadioShack meri visoko, cilj je deseterica v skupnem seštevku, tiha želja pa peto mesto. »Letos grem na Tour z drugačno vlogo. Skušal bom voziti na skupno uvrstitev, formo smo načrtovali za zadnjih deset dni. Sem optimističen in verjamem, da sem zmožen narediti dober rezultat,« je menil Jani Brajkovič. To, da ima Ra-dioShack štiri kapetane, ga ne moti: »Imamo štiri kolesarje, ki so sposobni priti med deset. Določili bomo enega ali dva 'liderja' po etapah v Pirenejih. Zadnja etapa tam bo pokazala, kdo bo v igri za najvišja mesta.« Morda odločilna etapa bo predzadnja, ko se bodo kolesarji pomerili na posamičnem kronometru. A Brajkovič opozarja, da bo takrat karavana že utrujena po skoraj treh tednih: »Takrat ne bo več svežine, odpeljati 40 kilometrov zahtevnega kronometra bo zelo težka naloga in tu se lahko tudi ustvarijo velike razlike. Ta Tour gre na roke Contadorju, ki se bo verjetno za zmago boril s Schle-kom.« In glede na to, da je Brajkovič že premagal trikratnega zmagovalca francoske dirke, je moral odgovoriti tudi na vprašanje o receptu, kako ga ustaviti? »Preprosto, tako da si hitrejši od njega ... Moraš biti boljši na kronometru in potem držati majico. Pri njem je največja težava trenutek, ko skoči. Tistih 30 sekund je odločilnih in v karavani ni kolesarja, ki bi mu lahko sledil v takšnem ritmu,« je dejal Brajkovič. Nastop Kristijana Korena bo v ekipi Liquigas predvsem podrejen kapetanu moštva Ivanu Bassu. »Meni je sicer vseeno, kakšna bo moja vloga, važno je, da opravim svoje delo. Poskušali bomo narediti vse, da bo Basso pripravljen za klanec in da bo čim bolj spočit, tako da bo imel možnosti za napad.« Namignil je, da bo morda prav on tisti, ki bo zadnji «vlekel» kapetana: »Občutek imam, da bom imel jaz to vlogo, da bom jaz tisti, ki bo v zadnjih kilometrih edini zraven njega.« Koren je bil zadovoljen, da je lanski Tour končal, pa tudi s tem, da se je izkazal kot konstanten tekmovalec in s tem pridobil zaupanja moštva. S prihajajočo dirko pa se ne obremenjuje: «Od štirih Slovencev sem najbolj sproščen, saj nimam dorečene naloge, tako kot Borut in Jani, ki bo kot kapetan pod stresom in živčen. Jaz bom čisto sproščen. Če moštve-ni kolega na koncu dvigne roke, je to tudi moja zasluga. Res pa je, da tega ni videti, ker mi že opravimo svoje delo, preden se začne prenos.» Grega Bole (Lampre) pričakuje težko dirko, v kateri bodo odločale Alpe ter končni kronometer. »Čakajo nas trije tedni pekla. Iz etape v etapo si bolj utrujen. Tudi za nas, ki ne gremo na skupno razvrstitev, je težko. Glava ni več prava, vse je težje premagati. Veliko računamo na prvi teden na Touru, ko si lahko obetamo uspehe. Zase težko rečem, na dirki bodo res vsi najboljši, tako da bo toliko težje narediti rezultat. Če pa ga boš, bo to dokaz, da si dober kolesar,« je dejal Bole, ki je konec tedna postal državni prvak v cestni dirki in s tem potrdil dobro pripravljenost. »Lepo je, ko narediš nalogo in zmaga klubski kolega. A lepše je zmagati. Moj cilj je etapna zmaga na Touru. Mo- goče ne letos, ampak v naslednjih treh, štirih letih. Če mi uspe, bom toliko bolj vesel, če pa ne, pa bo to cilj za prihodnost. Vsekakor pa je glavni cilj pripeljati v Pariz,« je še dodal Bole. Borut Božič (Vacansoleil) bo na Touru nastopil prvič. Pred Tourom ima lepo popotnico, saj je zmagal na etapi na dirki po Švici. »Osredotočili se bomo na tiste etape, ki so malenkostno težje, tako kot v Švici. V njih bom skušal iskati priložnost. Pri meni je po enem tednu že kakšen slab dan, najtežje je preživeti takšne dni. Od težkih etap mi nobena ne ustreza; res pa je, da so po prvem tednu vse etape lahko težke, če imaš slab dan,« je dejal Božič. Podobno kot Koren se ne obremenjuje z dosežki na Touru: »Imam super vlogo, sem zadovoljen s svojo ekipo. V njej sva dva sprinterja in imam vedno proste roke: če se dobro počutim, lahko izkoristim priložnost. Jasno, da se bom skušal dokazati,« je o ciljih dejal Božič. Tour se bo začel v soboto s prvo etapo od La Barre-de-Montsa so Mont des Alouettes Les Herbiersa (191,5 km), v nedeljo pa bo na sporedu ekipni kronome-ter, dolg 23 km, v Les Essartsu. (STA) 27-letni Jani Brajkovič (rojen je 18. decembra leta 1983) bo eden štiri kapetanov moštva RadioShack ansa ODBOJKA - Skupni projekt za ženske Nastal je Zalet Dogovor o sodelovanju med našimi društvi na Tržaškem ima zdaj tudi svoje ime Zalet! Takšno je ime novega projekta o sodelovanju na ženskem odbojkarskem področju med slovenskimi društvi na Tržaškem. O tem, da so letošnji pogovori med predstavniki društev konkretnejši kot so bili ob koncu preteklih sezon, smo že poročali, zdaj pa je projekt sklenjen in je dobil tudi svoje ime. Po sezoni, ki je bila na članski ravni rezultatsko neuspešna, so se vodstva društev končno zedinila okrog načrta, s katerim, kot so zapisali v sporočilu, »želijo svojim od-bojkaricam nuditi čim boljše pogoje za delo in jim tako omogočiti večji tehnični napredek, obenem pa bolj racionalno uporabiti razpoložljiva sredstva ter bolj uspešno kljubovati pomanjkanju strokovnih kadrov oziroma vadbenih terminov in vse manjšemu številu igralk.« V različnih sestavih in v različnih trenutkih so pogovori stekli med Borom, Bregom, Slogo, Sokolom in Kontovelom. Sklenjene oblike sodelovanja pa so tudi potrdili na seji odbojkarske komisije ZSŠDI. Društva so se konkretno dogovorila za projekt, katerega špico bosta predstavljali dve članski ekipi, ki bosta slovensko odbojko zastopali v deželnih C- oziroma D-li-gi. C-liga je obenem najvišja liga, ki jo premore ženska tržaška odbojkarska scena, zato vodstva društev upajo, da bo nastopanje v tem prvenstvu (ali z drugo ekipo v D-li-gi) predstavljalo za igralke velik izziv. Po mesecu dni skupnih treningov in pogovorov z odbojkaricami vseh sodelujočih društev bo sestava obeh ekip znana v prihodnji dneh. »Zalet« predvideva tudi okrepljeno sodelovanje na mladinskem nivoju, predvsem na podlagi ozemeljske delitve v dva pola, in nastop v pokrajinskih članskih prvenstvih z ekipami, ki jih bodo v glavnem sestavljale mlade odbojkarice. Kon-tovel, Sloga in Sokol bodo dodatno utrdili sodelovanje v kategorijah U16 in U18. Sestavljeni bosta dve skupini U16 in ena U18. Sodelovanje pa so razširili tudi na trenerski nivo, saj bosta vsako skupino vodila po dva trenerja iz različnih društev. Drugi pol (Bor in Breg) se še dogovarja glede morebitne skupne ekipe za prvenstvo U16 ali U18. Vsa društva pa imajo še vedno nalogo, da skrbijo za svoje zaledje in bodo zato sama skrbela za svoje igralke pod 14. letom starosti. V svojem sporočilu so društva tudi poudarila, da se v okviru »Zaleta« govori le o domačih igralkah, torej o igralkah, ki so zrasle pri naših društvih. TENIS »Morija« nosilk v Wimbledonu WIMBLEDON - Na teniškem turnirju v Wimbledonu je bilo med ženskami kar nekaj uglednih žrtev. Izpadle so namreč prva nosilka Danka Carolina Woznacki, lanska zmagovalka Serena Williams in njena sestra, petkratna zmagovalka Venus. Izidi, osmina finala: Moški: Murray (VBr/4) - Gasquet (Fra/17) 7:6 (3), 6:3, 6:2; Federer (Švi/3) - Južni (Rus/18) 6:7 (5), 6:3, 6:3, 6:3; Dokovič (Srb/2) - Llodra (Fra/19) 6:3, 6:3, 6:3; Tomic (Avs) - Malisse (Bel) 6:1, 7:5, 6:4; Tsonga (Fra/12) - Ferrer (Špa/7) 6:3, 6:4, 7:6 (1); Fish (ZDA/10) - Berdych (Češ/6) 7:6 (5), 6:4, 6:4; ženske: Cibul-kova (Slk/24) - Wozniacki (Dan/1) 1:6, 7:6 (5), 7:5; Šarapova (Rus/5) - Shuai (Kit/20) 6:4, 6:2; Kvitova (Češ/8) -Wickmayer (Bel/19) 6:0, 6:2; Bartoli (Fra/9) - S. Williams (ZDA/7) 6:3, 7:6 (6); Pironkova (Bol/32) - V. Williams (ZDA/23) 6:2, 6:3. Velikan prvič izpadel BUENOS AIRES- Argentinski nogometni velikan River Plate je po povratni tekmi za obstanek prvič v 110-le-tni zgodovini izpadel iz elitne druščine domačega prvenstva, v Buenos Airesu pa je izbruhnilo nasilje in izgredi razočaranih navijačev.Argentinski klub z največ lovorikami - v zbirki ima 33 naslovov prvaka - tako v naslednji sezoni ne bo več igral superclasica proti večnemu tekmecu, mestnemu rivalu Boci Juniors. Derbi River - Boca velja za največjega na svetu. Zdaj sta Boca in Independiente v argentinskem prvenstvu edina kluba, ki nikoli nista izpadla iz argentinske prve lige. TRAJ KOVIC - Košarkarski klub Krka je imenoval novega trenerja; Aleksandra Džikiča bo v vlogi glavnega trenerja zamenjal 50-letni Nenad Trajko-vič, ki je nazadnje deloval v moštvu NBA Phoenix Suns kot pomočnik trenerja. FORMULA ENA - Svetovni prvak formule 1 Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je zmagovalec VN Evrope v španski Valencii, drugi je bil domači adut Fernando Alonso (Ferrari), tretji pa Vettlov moštveni sotekmovalec Avstralec Mark Webber. V skupnem seštevku SP se je Vettel še utrdil v vodstvu, zdaj ima 186 točk, na drugo mesto pa se je prebil Webber, ki se je izenačil z danes šestim Britancem Jensonom Butt-nom (McLaren-Merceds) pri 109 točkah. ZLATI POKAL - Nogometaši Mehike so v finalu zlatega pokala, prvenstva Severne in Srednje Amerike ter karibskih držav, na stadionu Rose Bowl v Pasadeni pred 93.420 gledalci s 4:1 (2:2) premagala gostitelje, nogometaše ZDA. S tem so ubranili naslov iz leta 2009 ter še šestih osvojili zlati pokal. i * i ->4 nujmL Al L SK Devin na ledeniku Kaprun Osem smučarjev SK Devin je imelo petdnevne poletne priprave na ledeniku Kaprun v sodelovanju z ZSŠDI-jem. Pod vodstvom Mateja Štolfe so vsak dan trenirali prosto smučanje, koordinacijo, veleslalomsko in slalomsko tehniko ter dinamiko gibanja. Opravili so tudi test smuči in postavili količke za utrjevanje kondicije. Vreme in snežne razmere na avstrijskem ledeniku so bile še kar ugodne, saj so imeli prve dneve sončno in jasno vreme, zadnja dneva pa je rahlo snežilo in tudi temperatura je bila nižja. Treninga so se udeležili Andrea Craievich, Patrizia Zarotti, Petra Ba-sezzi, Camilla Crasnich, Enrico Rožič, Matej Udovič, Rudy Škerk in Samuel Purič. Domova na taboru KZS v Postojni Med stosedemdesetimi mladimi košarkarji, ki se te dni mudijo na 35. mednarodnem košarkarskem taboru Košarkarske zveze Slovenije (KZS) v Postojni, so tudi domovci Jaš Bensa, Stefano Peteani, Nicola Primosig, Luca in Mauro Antonello, Peter Abrami in Julian Decaro. Na taboru, ki bo potekal do sobote, 2. julija, bodo domovci trenirali dvakrat dnevno. Ob tem pa bodo vsak dan tudi odigrali tekmo in se pomerili v tekmovanju 1 na 1 in v izvajanju prostih metov. Gre za zelo kakovosten kamp, kjer si organizatorji prizadevajo, da bi mladi košarkarji izboljšali osebno tehniko, glavni smoter kolektivne taktike pa je izboljšanje igre brez žoge. (av) / ŠPORT Četrtek, 30. junija 2011 17 ODBOJKA - Mednarodni mladinski turnir ob 30-letnici ŠZ Soča V krasnem finalu Brazilija ugnala Nemčijo ¡talija po porazu proti Rusiji na zadnjem mestu - V znamenju kakovostnih in izenačenih tekem OB ROBU - Predsednik ŠZ Soča Tommasi »Odmevno za Občino in za Slovence v Italiji« Predsednik Športnega združenja Soča Fabio Tommasi je v nedeljo popoldan, tik pred začetkom prve polfinalne tekme, lahko privoščil radler v kiosku pred sovodenjsko telovadnico. Bil je dobro razpoložen. Upravičeno. Na velikem mednarodnem mladinskem turnirju, ki ga je društvo ob svoji 30-letnici, kot je sam dejal, »pripravilo namesto običajne proslave in priložnostne brošure,« je vse teklo kot po olju. Zadeva ni bila sama po sebi umevna, saj zahteva organizacija takšne manifestacije, na mladinskem področju v zadnjih letih največje v naši deželi, ogromno truda. »To je bil za nas velik izziv. Bali smo se, to velja posebej za starejše člane odbora, da mu ne bomo kos, saj smo se takšnega projekta lotili prvič. A nam je uspelo. Vloženega je bilo veliko truda, a je zadoščenje veliko. Odziv gledalcev je odličen, deležni smo bili pohval nastopajočih. Lepo ste organizirali turnir, okolje je prijetno in domače, vidi se, da delate s srcem, nas je pohvalil eden od trenerjev italijanske reprezentance. Posebno pa nas veseli, da smo naredili nekaj koristnega in odmevnega za Občino in za prepoznavnost slovenske manjšine v širši javnosti. V So-vodnje je namrečprišlo veliko ljudi tudi iz drugih krajev naše dežele in tudi iz sosednjega Veneta,« je ponosen na doseženo Tommasi. Priprave na turnir so stekle že januarja, že marca pa si je delegat odbojkarske zveze iz Rima ogledal prizorišče turnirja. »Zadnja dva meseca smo bili pod pritiskom, sam turnir je v bistvu še najmanjši zalogaj,« je še povedal Tommasi, ki si je za turnir vsekakor vzel dva tedna dopusta, kar menda velja še za koga drugega iz vrst odbornikov sovodenjskega društva. V zakulisju kar pet dni trajajočega turnirja (reprezentance pa so k nam prišle en dan prej) se dogaja marsikaj, poskrbeti je treba za marsikatero po- Fabio Tommasi pred reklamnim plakatom turnirja Brez meja slosport.org drobnost. »Angažirali smo vse svoje člane. Vsako ekipo od jutra do večera spremlja en naš član. Poleg na tekme, je treba ekipe, nastanjene so v Novi Gorici, voziti na jutranje treninge in v fitnes v center Magma X. Vsak dan je treba počistiti telovadnico, poskrbeti za napitke, prvi dan smo porabili 200 sokov, imamo napovedovalki, spletno stran, uradnega fotografa, glasbeno kuliso, ekipo mladih pobiralcev žog in tako dalje,« je Tommasi naštel le nekatere izmed nalog in priznal, da se je tu pa tam kje tudi kaj malega zataknilo, kar pa je seveda skoraj neizbežno. Dogajajo se tudi nepredvidljivosti. V nedeljo so na primer iskali zobozdravnika za mlado brazilsko reprezentantko... O razsežnostih turnirja Brez meja marsikaj pove tudi njegova finančna plat, podprta z močnimi institucionalnimi in zasebnimi ter številnimi malimi sponzorji. »Takšna manifestacija stane od 30 do 40.000 evrov,« je povedal Tommasi in dodal, da je vsekakor zbiranje sredstev za tako ugleden turnir celo lažje kot zbiranje sredstev za redno društveno delovanje. Tommasi v bistvu obžaluje le, da se je nastopu odpovedala reprezentanca Slovenije. »Turnir smo želelipo-vezati z 20-letnico osamosvojitve Slovenije. Poleg tega bi za vsako reprezentanco organizirali obisk naših krajev, če bi jih bilo pet in bi bila ena vsak dan prosta,« je povedal predsednik ŠZ Soča. Obogateni z bogatimi izkušnjami stopajo pri Soči ambiciozno tudi v novo sezono. »Reorganizirali bomo svoje delovanje. Ne bomo več razmišljali iz leta v leto, temveč snovali večletni načrt in spremenili način dela, predvsem na mladinskem področju,« napoveduje Tommasi. Prvi korak: trener Andrej Berdon bo odslej tudi tehnični direktor kluba. A. Koren Brazilija je zmagovalec mednarodnega mladinskega odbojkarskega turnirja za kadetinje, ki ga je v Sovodnjah, ob 30-letnici svoje ustanovitve, organiziralo Športno združenje Soča. Na njem so v petih dneh pred polnimi tribunami merile moči reprezentance Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije, ki sodijo med deset najboljših reprezentanc na svetu in se vse, razen Rusije, pripravljajo za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu, ki bo avgusta v Turčiji. Trudi ŠZ Soča je bil v celoti poplačan tudi zadnji dan, saj je bila finalna tekma Bra-zilk proti Nemkam (3:1), v nabito polni telovadnici, prava poslastica. Brazilija je sicer, zlasti z odličnim blokom, v prvem se-tu povsem nadigrala Nemčijo, toda nada- Igranje himen v lično »preoblečeni« sovodenjski telovadnici je eden najlepših trenutkov turnirja, ki je sicer tudi v znamenju kakovostne igre bumbaca ljevanje tekme je bilo v znamenju izenačene, borbene in napete igre. Najlepši je bil tretji niz, edini, ki je pripadel nepopustljivim Nemkam. V tem nizu so zlasti z blokom uspele omejiti moč napada visokih Brazilk. Zelo izenačen je bil tudi zadnji set, v katerem so Nemke v bistvu pokopale napake na servisu, zadnjo točko pa je dosegla Gabriela Guimaraes, ki je bila imenovana tudi za najboljšo igralko turnirja. V prvi tekmi zadnjega dne, ki je štela za 3. mesto, je Rusija zelo gladko premagala Italijo. Prvi set je bila v očitni premoči, naslednja dva pa sta bila izenačena. Drugi vse do izida 19:19, ko je Rusija dosegla delni izid 6:1. V tretjem setu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, pri Italiji je še posebej na servisu zablestela Ilaria Maruot-ti, sestra italijanskega moškega članskega reprezentanta. Rusija je naposled prevladala šele po tretji zaključni žogi. Varovanke trenerke Svetlane Safronvo so med turnirjemk rasle iz tekme v tekmo, Italija pa je bila pravzaprav razočaranje turnirja. Poleg Guimaresovo so nagradili še druge igralke. Najboljši libero: Lisa Stock (Nem); najboljši center: Jennifer Geerties (Nem); najboljša podajalka: Elena Novik (Rus), najboljši blok: Valquiria Dullius (Bra), najboljša obramba: Juliana Filipelli (Bra), najboljši servis: Ilaria Maruotti (Ita), najboljša napadalka: Lisa Izquieredo (Nem) Izidi Polfinale: Italija - Nemčija 1:3 (13:25, 25:19, 22:25, 19:25), Brazilija - Rusija 3:2. Za 3. mesto: Rusija - Italija 3:0 (25:17, 25:20, 26:24), finale: Brazilija - Nemčija 3:1 (25:14, 25:23, 22:25, 25:23). ATLETIKA Ruzzier veteranski prvak Slovenije Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je v nedeljo v Domžalah osvojil naslov državnega prvaka Slovenije. Na tekmi na razdalji 5 km na stezi je zmagal v času 24 minut 5 sekund 91 stotink. Prva je v kategoriji M55, njegov čas pa je bil vsekakor najboljši sploh. Odkar je postal tudi slovenski državljan, to je od leta 2002, je bila to že njegova deseta zaporedna zmaga na veteranskem prvenstvu. Dan prej je Ruzzier na isti razdalji tekmoval tudi v Trstu. Tekma na atletskem stadionu na Kolonji je veljala za Trofejo pokrajin za člane. Zmagal je mladi Tržačan Alessio Wurss (Maratohn club, 22:51,7) pred Rusom Igorjem Sepaunovom (Padova, 23:21,6), tretji je bil Luca Cracco Atl. Vi-centina, 23.55,3). Ruzzier je bil četrti z izidom 24:25,6. Razmere so bile zelo težke, saj je pihala močna burja. Zadnji dve preizkušnji bosta v Remanzaccu in Gorici. KOŠARKA U15: Jadran ZSŠDI v Foljanu do polfinala Združena ekipa ZSŠDI Jadran se je na mladinskem turnirju v Foljanu zv kategoriji do 15 let prebila vse do polfinala, v katerem je nesrečno in šele po podaljšku s 48:45 (5:13, 16:26, 25:32, 38:38) izgubila proti goriški Arditi. Goričani so izsilil dodatnih pet minut igre, potem ko je sodnik nerazumljivo razveljavil koš, ki ga je Gregori dosegel dve sekundi pred koncem. Namesto koša so dosodili proste mete, a je naš košarkar oba zgrešil. V podaljšku so bili nato košarkarji Ardite prisebnejši. Za ekipo, ki so jo sestavljali igralci Bora, Brega, Kontovela in Sokola, je bil nastop vsekakor uspešen. Do polfinala so po vrsti premagali Fogliano (61:42), Albo Krmin (81:49), Falconstar A (78:28) in Conegliano (54:41). Igrali so: Peric, Ridolfi, Kojanec, Semen, Coretti, Kocijančič, Gregori, Cettolo, Gruden, Milič, Cet-tolo. TUDI DOBRODELNA AKCIJA V soboto v Dolini 24 ur nogometa Športno združenje Breg bo v soboto, 2 julija organiziralo že 2. 24-urni turnir v malem nogometu 5 proti 5. Sedem moških in sedem ženskih ekip bo igralo neprekinjeno od 12. ure do 12. ure naslednjega dne. Tekma sodi v okvir dobrodelne akcije v podporo indijskim otrokom skupaj z organizacijo San Sea Rai. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, razvedrilnE igre (animacija, ping-pong, pikado, namizni nogomet, zabijanje cveka, tekmovanje v skrlah in še drugo) ter za glasbo. Od 21. ure bo namreč koncert skupin To Loo Loose, Coloured sweat in modulo 100. Jubiljeni Štabeach v znamenju Sovodenjk in Šempetra Nogometašice iz Sovodenj (na sliki) in igralci Šempetra so zmagovalci jubilejnega, dvajsetega, turnirja v malem nogometu Štabeach 2011, ki se je odvijal v domu Andreja Budala v Štandrežu, v organizaciji KD Oton Zupančič. V ponovitvi finala prejšnjega leta so Šempetrci ponovno premagali Vrtojbo in drugič zapored osvojili turnir, medtem ko so bile nogometašice iz Sovodenj v finalu boljše od ekipe Gorjansko. Na tretje mesto se je v moški konkurenci uvrstila ekipa Gorjansko, v ženski pa Štandrež. Najboljša vratarka: Isabel Mania (Sovodnje); najboljši vratar: Alan Faganel (Vrtojba); najboljša igralka: Mirjam Čer-nic (Rupa-Peč); najboljši igralec: Miha Zajc (Šempeter); najboljša strelka: Tjaša Mezinec (Gorjansko); najboljši strelec: Matjaž Zajc (Šempeter); nagrada fair-play: Rupa-Peč (ženske), Štandrež (moški); pokal kiosk: Črni Vogrini (moški), Štandrež (ženske); miss turnirja: Elena Prestifilippo (Sovodnje); mister turnirja: Mauro Feri (New Team). Rekordna in uspešna tritedenska izvedba turnirja se je zaključila v soboto, ko so bile na sporedu finalne tekme in zabava z DJ skupino Best Company. (av) 1 8 Torek, 28. junija 2011 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Dograditev »cesarskega« sprehajališča, ki ob morju povezuje Opatijo in Lovran Miro Kocjan Hrvaški in istrski časniki, ki so redno izšli, so objavili razmeroma bogata poročila o proslavi slovenskega dneva državnosti v Ljubljani. Polno je superlativov o sami proslavi, zlasti pa seveda o govorih, ki so jo spremljali. Na vidnem mestu je izjava, ki jo je dal v Ljubljani hrvaški predsednik Ivo Josipovic: »Čestitam vsem Slovenkam in Slovencem za dvajset let lastne države. Slovenija in Hrvaška sta kot nekakšna dvojčka. Rojeni sta na isti dan, imata pa tudi isto mater, to je željo po svobodi in demokraciji. Osrednja proslava je bila sijajna -sodobna, dostojanstvena in primerna za veliko obletnico, ki jo slavite. S predsedniškimi kolegi se sicer nismo preveč posvečali mednarodnim temam, danes je pač dan za slavje. Ponekod res beremo, da take proslave seveda niso najbolj primerne za politične pogovore, da pa kaka izjava ne bi škodila.« Nekateri mediji v Istri pišejo, da je bil v Ljubljani kajpak tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano, obžalujejo pa, da za razliko od nekaterih drugih predsednikov, recimo madžarskega, mediji niso objavili nobene njegove izjave. Narodni svet manjšin na Hrvaškem poziva pripadnike etničnih skupnosti, naj se množično udeležijo volitev za svoje svete ter predstavnike, ki so na programu 10. julija. Predsednik narodnega sveta Aleksander Tolnauer je v zvezi s tem dejal, da čas za volitve zdaj najbrž ni najbolj primeren, da pa se bodo pripadniki manjšin zagotovo izkazali, kakor so se zmeraj doslej. Naglasil je, da je zdajšnja predvolilna kampanja pač »manjšinska«, da pa je tako ali drugače namenjena tudi večini, ki da mora vse vedeti o manjšinah. Volitve bodo v 164 občinah, ki so v 19 regijah, v katerih živi vsaj 1,5 odstotka pripadnikov manjšin. Na volitve bodo šli pripadniki italijanske manjšine iz Istre, Kvarnerja ter regij Požega in Slavonija. Predsednik Tolnauer poudarja, da je udeležba na volitvah za manjšine v vsakem primeru še bolj potrebna, kakor če bi šlo za večinski narod. V Pulju so se odločili za neposredno telefonsko vez med prebivalci in županom Borisom Mile-ticem. Za zdaj bo to povezava, ki bo nadomestila druge obstoječe in neobstoječe (elektronska pošta, Fa-cebook in druge) dvakrat letno, prva pa bo 30. junija. Vprašanja bodo občani skupaj pošiljali iz nekaterih ustanov, ki so dale prostor na razpolago. Skratka »vsi sprašujete, Boris pa vam neposredno odgovarja«. V Pulju pravijo, da je vsaka možnost za tesnejši stik med županom in občani dragocena, da pa v prihodnje niso izključene še druge možnosti. V Fažani pa so imeli posebno slavnostno sejo skupščine ob deseti obletnici ustanovitve te občine, ki je nastala 16. junija 2001. Na seji je bil tudi župan Kumrov-ca, ki je pobraten s Fažano. Sedanjo sejo skupščine so skorajda v celoti posvetili znanemu načrtu »Brioni Riviera«, o katerem razmišljajo že blizu deset let, žal stvarnega koraka naprej pa še niso storili. V Fažani sodijo, da bo kraj samo z uresničitvijo tega načrta postal privlačno turistično mesto na Jadranu. Več kot 200 puljskih beguncev in sorodnikov se je zbralo v Pulju na 55. obletnici nacionalnega zbora. Tokrat so se med drugim dogovorili, da bodo tudi begunci zmeraj obvezno navzoči na takih ali pomembnih praznikih, ki so pomembni za Pulj. Ali pa denimo, ob obletnici žalostnih dogodkov, kakršna je recimo obletnica žrtev na plaži v Vergaroli, ko je prišlo leta 1946 do eksplozije s številnimi žrtvami, in glede katere se še danes ne ve za vzroke. Sprejeli so jih na puljski občini, kjer jih je nagovoril Fabrizio Radin, podžupan. Skupaj so menili, da je dejansko predolgo trajalo, da so se puljski begunci vrnili na obisk v svoj kraj, da pa bodo skušali to nadoknaditi. Pomislekov za obisk namreč ni več, politika, je naglasil Fabrizio Radin, se je korenito spremenila. Pulj je tudi za begunce, je bilo slišati na srečanju, ostal njihovo mesto. Te dni so v ladjedelnici Ulja-nik v Pulju splovili ladjo Verudo za Uljanik plovidbo. Tovorna ladja je usposobljena za razsuti tovor, njena nosilnost je 52 tisoč ton, ladja je dolga 189 metrov, široka 32, motor pa je vrste Uljanik MAN 8.600Kw. V Uljaniku nameravajo letos splo-viti še pet ladij, od teh pa je Grande Togo že predana firmi Grimal-di. Pred sto leti so v Opatiji predali namenu znano sprehajališče ob morju, ki so ga imenovali kar »cesarsko«. Res je bil edini turistični objekt te vrste na Jadranu, ljudje so govorili, da je šlo sicer za turistično gradnjo, vendar zgolj za »kraljevske noge«. Da bi sedaj praznovali stoto obletnico objekta, sta opatijski župan Evo Dujnic in ravnateljica turistične ustanove v Opatiji Jasna Doričic slovesno dogradila še sprehajališče nad Yacht klubom v Opatiji. Stalo je štiri milijone kun. Prihodnje dni nameravajo v Opatiji odpreti umetniško galerijo Juraj Šporer, ki bo pričarala posamezne faze dograditve. Sprehajališče je sicer po fazah (neuradno je prvi del bil Franc Jožef I) povezovalo Opatijo, Volosko, Ičiče, Iko in Lovran). To sprehajališče je bilo že sila znano po vsej Evropi, ko so uredili zadnji del od Voloske do Slatine. Uradno je sprehajališče dolgo 12 kilometrov. SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Sveta Maria Magdalena spodnja Sveta Marija Magdalena spodnja, eno od dvanajstih zgodovinskih tržaških predmestnih naselij, zavzema najbolj vzhodni del mesta. Njena dela sta tudi nekdaj pretežno slovenska Kolonkovec in Rovte. Starejši podatki so razdeljeni: deloma je namreč področje spadalo pod kaplanijo Katinara, deloma pod Škedenj in deloma pod Novi Sv. Anton. Področje se naseljuje predvsem v 18. in 19. stoletju, kot je značilno za vse predmestne predele s kmečkimi najemniki. Starejši priimki, ki jih najdemo že konec 18. stoletja in potem še vsaj naslednje stoletje, so med drugimi Am-bros/Ambroš, Cobez/Kobec, Ka-riž/Caris, Kocjančič/Cocianzich, Kodrič, Petaros(s)/Petterosh, Pre-garc/Pregarz, Pregel, Sachar/Zagar, Skilan/Scilan, Tavčer/Tauzher, Šu-šmelj/Sheshmel, Sckerl/Scherle/Škerl, Švab/Shvab, Vecchiet in Visnovic/Višnjavec. V naslednjem stoletju pa so tu zagotovo že značilni Čač/Ziazh (1839), Cerquenich/Zerkvenizh/Cerkvenič (1829), Nadlishek/Nadlišek (1838), Stopar (1839) in še ogromno drugih. Marko Oblak JEZIK NA OBROBJU 22. maja t.l. smo na goriški strani našega dnevnika brali poročilo o devetih pokrajinskih evropskih projektih. Poleg pomenskih je v članku več večjih in manjših jezikovnih napak. Spomin prve svetovne vojne bi moral biti spomin na prvo svetovno vojno, a to je le ena izmed »cvetk«. Pokrajina ni nosilec pri projektu, ampak pravilno nosilec projekta Poti miru - Zgodovinske poti prve svetovne vojne. Med serijo »posegov«, ki bi jim morali reči ukrepi, je tudi namestitev signalizacije. Ker je glavni cilj projekta povezava turističnih poti po bojiščih prve svetovne vojne, bi lahko preprosto zapisali, da bo pokrajinska uprava te poti primerno označila. Zakaj? Signalizacija je celota signalnih naprav, posebno na letališčih in železnici, v širšem pomenu pa je predvsem sporazumevanje s signali. V časih turških vpadov, so ljudje na gričih zanetili kresove, s čimer so opozorili prebivalce, da se proti njim valijo turške čete. Med vojno so oblasti s tuljenjem siren opozorile mestne prebivalce na prihod sovražnih letal in s tem na nevarnost bombnih napadov. V nesrečah v gorah opozarjajo planinci na kraj nesreče z mahanjem zastavic ali dajanjem posebnih znakov, večkrat - posebno ob slabi vidljivosti - tudi svetlobnih. Na železniških postajah daje uslužbenec znake za odhode vlakov s signalnim loparčkom. Imajo jih tudi prometni policisti za ustavljanje motornih vozil. Signalizacije navadno torej ne nameščamo. Nameščamo, rišemo in barvamo pa znake in oznake, čemur na kratko rečemo označevanje. Signal je torej vidno ali slušno znamenje. V vojnah je ob porazu simbolni znak za predajo dvig bele zastave. Poti prve svetovne vojne bodo torej na Goriškem primerno označili ali zaznamovali. Kako? Morda bodo ob poteh postavili primerne kažipote in z njimi povezali posamezna bojišča, pravimo jim mar-kacijske table. Turistične in planinske poti pa označujemo ali zaznamujemo z markacijami. To so okrogla belo-rdeča barvna znamenja, ki jih planinci narišejo na skale ali drevesa ob poti. Znane pa so tudi smučarske markacije, to so posebni drogovi, s katerimi označujejo smučarske tekmovalne proge. V krajih, kjer zapade pozimi visok sneg, postavi cestna uprava ob poteh in cestah zimsko markacijo, to so tri do pet metrov visoki drogovi s smerno puščico. S tem pa označevanja še ni ko- nec. Marsikdo signira svoje pismo ali delovni nalog, kar pomeni, da ga označi s skrajšanim podpisom. Taka kratica ali oznaka podpisa je tudi sigla ali samoznak. V naseljih srečujemo ob ulicah signature, to so posebne oznake ali označbe, s katerimi opozarjamo na kraj, t.j. lokacijo, pošte, bolnice, policije, hotelov, cerkev, šol, muzejev, torej pomembnih objektov. Prepoznavni znaki ali znamenja so tudi simboli, ki nam služijo za označevanje npr. merskih enot, kemijskih elementov, matematičnih izrazov in še česa. Če v poročilih ostajamo pri označevanju in oznakah, se ne moremo zmotiti. Signalizacija kot skupno ime za celoto signalnih naprav (SSKJ) kot tudi železniška signalizacija (signalne naprave) (SP), je premalo natančna, da bi si ob njej ustvarili pravilno predstavo. Poiskati bo treba novo. Lelja Rehar Sancin DIVAČA - Težave s čistilno napravo Ob smradu skozi vse leto, poleti še težave s komarji DIVAČA - Pred desetimi leti so v Divači na mestu stare postavili novo čistilno napravo (ČN). Prvih nekaj let težav ni bilo, potem pa so okoliški prebivalci pričeli opozarjati, da naprava ne dela dobro, ker smrdi, v poletnem času pa imajo zaradi vode, ki se nabira na dnu vrtače, težave s komarji. »Smrdi predvsem v večernih urah, najbolj pa ob koncih tedna in med prazniki. Na veliko noč je smrdelo grozovito,« je povedal Elio Prodan. »Ne vem, ali se kaj kvari ali napravo izklapljajo. Iz jezera prihajajo komarji, poleg tega pa je strma in nezavarovana brežina jezera nevarna tudi za otroke.« Kristjan Rešaver, ki je tudi član Jamarskega društva Divača, pa pravi, da zaudarja iz jezera. »Danes je v njem vode do 70 centimetrov, jezero pa je iz leta v leto večje. Dvomim, da je vsa voda ustrezno prečiščena. Pod Divačo in ČN pa se razteza Kačna jama, kar pomeni, da se vanjo izteka ta voda. Pred leti so se nekateri jamarji celo zastrupili.« Po zagotovilih Petra Švaglja iz Kraškega vodovoda Sežana, ki je upravljanje s ČN pred dvema letoma prevzel od Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana, naprava dela 24 ur na dan, vodo pa dvakrat na leto pregledajo na novogoriškem zavodu za zdravstveno varstvo. »Poleg tega pa še sami opravljamo analize blata iz grobih in finih grabelj ter analize dehidriranega blata. Vsi izidi kažejo, da je voda dobro prečiščena in da naprava deluje. Ob izgradnji nove ČN sta bili narejeni tudi dve ponikalnici, ki ju najmanj dvakrat na leto očistimo. Drži pa, da se del vode preliva direktno v laguno.« Švagelj je razložil, da je problem v načinu izgradnje kanalizacijskega omrežja z območja železniške postaje. »S tega predela Divače se meteorna in fekalna voda pretakata po istih ceveh, ob nalivih, ko je vode veliko, pa se zaradi pritiska na ČN odpirajo jaški in se del vode po brežini izteka v jezero. Zraven pa gredo tudi vsi odpadki.« Kako je mogoče, da je v desetih letih nastalo tako jezero. Kot je pojasnil Švagelj, je nastanek lagune vezan na to, da stara ČN ni delovala, zato so usedline zapolnile dno vrtače in onemogočajo ustrezno ponikanje. Rešitvi iz nastalih razmer pa sta dve, ali se obstoječo ČN tehnološko posodobi in vanjo vgradi presejalnike, ali se jo preseli drugam. »Nova tehnologija problema ne bi uredila, ker bi morali najprej ločit fekalno in me- Čistilna naprava v Divači zaradi smradu razburja občane teorno vodo, naredit nove ponikalnice, pred ČN pa postaviti zadrževalnik, v katerem bi zbirali prevelike količine vode,« je menil Peter Švagelj. »Te bi potem prečrpavali na ČN in jih tako prečistili.« Obe rešitvi sta za občino, ki se je znašla v finančni krizi, denarno zahtevni. »Preselitev naprave sicer ne bi bila napak, vendar bo težko poiskati ustrezno lokacijo, pridobiti soglasje in predvsem denar,« je prepričan svetnik Dobrivoj Subič. Poleg tega pa zmogljivosti ČN sploh še niso zapolnjene. »Na- prava je narejena za 1500 enot, izgradnja kanalizacijskega omrežja po Divači pa se šele zaključuje,« je povedal direktor občinske uprave Iztok Felicjan. »Računamo, da bomo gospodinjstva pričeli priključevati v juliju in v enem letu priključili vsa. V primeru posodobitve ČN bi vodo iz lagune lahko prečrpali in prečistili, zemljino pa bi bilo treba odstranit. Soglašam, da je potrebno na brežine jezera postaviti ograjo, čeprav je že sedaj dolina težje dostopna.« Irena Cunja ZSKD - Od 22. do 27. 8. v Gorenjem Tarbiju Že 13. otroške ustvarjalne delavnice Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja 13. otroške ustvarjalne delavnice: »Pripovedujmo z lutkami zgodbo o...«, ki so namenjene osnovnošolcem s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. Potekale bodo od 22. do 27. avgusta 2011 v stavbi nekdanje šole, današnji domačiji »La finestra« v Gorenjem Tarbiju v videmski pokrajini. Udeleženci bodo sodelovali v večzvrstnih ustvarjalnih delavnicah, spoznavali glasbo in plese Benečije in Rezije, ustvarjali prstne in večje lutke ter se zabavali ob igri, izletih v naravo in spoznavanju okolice. Na zaključni predstavi bodo udeleženci staršem predstavili, kako so preživeli ustvarjalne dni v koloniji. Za odhod je predviden avtobusni prevoz, po zaključni predstavi pa bodo otroci odšli v spremstvu svojih star-šev.Kolonijo bosta letos vodila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane. Počitniški dom »La finestra« in kompleks bližnjih hiš v tipičnem slogu nudijo posebne ugodnosti pri morebitni namestitvi za tiste družine, ki bi želele preživeti v Gorenjem Tarbiju še dodatno noč ali konec tedna. Rok prijave zapade 30. junija 2011. Vpisnina, ki vključuje bivanje, prehrano, zavarovanje in delavnice za šest dni znaša 210,00 evrov na osebo. Informacije in vpisovanja: v uradih ZSKD v Trstu (tel. 040-635626) in Gorici (tel. 0481531495). / RADIO IN TV SPORED Torek, 28. junija 2011 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Poklon Chopinu - Matija Dolenc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.35 Dnevnik Parlament 7.55 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik -kratke vesti 9.55 Aktualno: Relazione an-nuale dellAutorita Garante della Concor-renza e del Mercato 10.50 Nan.: Un ciclo-ne in convento 11.40 Nan.: La casa del guar-daboschi 12.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei so-gni - Shanghai (pust., Nem. '07, r. H. Togel, i. H. Keller) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.00 Dok.: Passag-gio a Nord-Ovest 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Sotto- Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.30 Nan.: American Dreams 10.20 Dok.: Rai Educational - Crash files 10.35 Dnevnik in Zdravje 33 11.00 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 11.15 Aktualno: Tg2 Si Viaggiare 11.20 Aktualno: Tg2 Eat Parade 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik V" Rai Tre glia 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di po-lizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Una famiglia nel West - Il coraggio di ricominciare (western, ZDA, '06, r. M. Landon, i. E. Cottrell) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Blown Away - Follia esplosiva (kom., It., '92, r. N. Parenti, i. R. Pozzetto) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Occhio malocchio prezzemolo e finocchio (kom., It., '83, r. S. Martino, i. J. Dorelli) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Nočni dnevnik O Italia 1 21.05 Film: Una teenager alia Casa Bianca (kom., ZDA, '04, r. F. Whita-ker, i. K. Holmes) 23.20 Dnevnik 23.15 Film: Amore che vieni amore che vai (dram., It., '08, r. D. Costantini, i. F. Paravidino) 0.55 Dnevnik Parlament 1.05 Nan.: 3 libbre La 7 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: Non siamo angeli (kom., ZDA'55, r. M. Cur-tiz, i. P. Ustinov) 10.55 Aktualno: Comin-ciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Dok.: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dok.: Figu 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Film: Er piu - Sto-ria d'amore e di coltello (kom., It., '71, r. S. Corbucci, i. Celentano, C. Mori) 17.35 Aktualno: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Aktualno: Tg3 Premio Ilaria Alpi 0.45 Aktualno: Gap - Generazioni alla prova u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami- ^ Tele 4 Le radici di una terra 12.35 Aktualno: Muk-ko Pallino 13.05 Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel bau-le dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Italia Magica 16.00 Dok.: Le-zioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea -estate 201119.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: In nome dei miei (dram., Fr., '83, r. R. Enrico, i. M. York) 22.30 Dok.: Wild Adventure 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: F.B.I. slovo (dram. serija) 10.35 17.20 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.00 15.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Zvezde na sodišču (dram. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Kosti (krim. serija) 0.10 Čistilec (dram. serija) 1.05 24UR, ponovitev, Novice 2.05 Nočna panorama, Reklame Jt Slovenija 1 ^ Kanal A 2.15 Film: II divorzio (kom., It., '69, r. R. Guerrieri, i. V. Gassman) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Vittoria col cuore (kom., ZDA, '00, r. D. Guntzelman, i. E. Asner) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: La forza del-la vita (dram., ZDA, '02, r. G. Cates, i. A. Gish) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Un soffio per la felicita (dram., ZDA, '09, r. J. Gunn, i. M. Sorvino) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: 2 young 4 me - Un fidanzato per mamma (kom., ZDA, '07, r. A. Heckerling, i. M. Pheiffer) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Jonas L.A. 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Aktualno: Tabloid 0.15 Aktualno: Confessione Reporter 1.15 Aktualno: Poker1mania LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.5516.20, 0.20 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Grazie, signora Thatcer (kom., V.B., '96, r. M. Herman, i. T. Fitgerald) 16.10 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.55 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.30 2.10 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.55 Nan.: In Plain Sight 0.50 Dnevnik 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 9.20 Na potep po spominu 9.45 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.05 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.25 Dok. film: Jordy za očeta in sestro 11.55 Dok. portret: Žan, mož s kamero (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Babi-lon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s pri-soj 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Dok. odd.: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta 18.00 Ugriz-nimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.30 Platforma 21.00 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.50 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! 0.55 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 13.40 Posnetek proslave: Nebo je modro samo v soncu 15.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.15 Na lepše (pon.) 16.50 Dober dan, Koroška (pon.) 17.20 Glasnik (pon.) 17.35 Mostovi - Hidak (pon.) 18.20 Dok. serija: Zemlja v krčih - Meteorit, ki je ustvaril dinozavre (pon.) 19.10 Izobr. serija: Mu-zikajeto 20.00 Atletika: Mednarodna liga, prenos iz Velenja 21.00 Trikotnik 21.30 Duhovni utrip 21.45 Film: Ženitev (pon.) 23.20 Brane Rončel izza odra 0.50 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.30 Novice 8.40 Tedenski napovednik 10.00 Sporočamo 11.20 Na tretjem... 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs 14.00 Odbor DZ za finance in monetarno politiko 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Tisti mladenič 16.00 Sredozemlje 16.30 Istra skozi čas 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Baiker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in... 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.35 Čez-mejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00-15.00 Novice, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Videofron-ta 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Tethys - pop Pop TV 8.15 10.30 Obalna straža (akc. serija) 9.10 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.35 Super heroji (ris.) 10.00 Požeruh (ris.) 11.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.20 Fra-sier (hum. serija) 12.45 Tv prodaja, Reklame 13.15 Film: Naključni milijonar (rom. kom., ZDA, '02) 15.05 Najbolj nori športi 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, promet 20.00 Film: Elitna ekipa (akc., ZDA, '06) 22.05 Film: Bele peščine (krim. drama, ZDA, '92) 0.00 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.30 Film: Mrtva nevesta (ris., ZDA/Anglija, '05) 1.55 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.) 8.00 14.25 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 16.15 Grenko RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Erica Johnson De-beljak: Prepovedan kruh - 14. nad.; 18.00 Koncert; 19.15 Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ri-cordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca x; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 28. junija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren °° dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 C _ 1020 » 1020 STOCKHOLI 10/21 O K0BENHAVN —' < J3/WÏ 0 — • " AMSTERDAM DON O „s O i6/24 19/28 _ OBRUSELJ , PARIZ 16/24 BERLIN 13/22 O ŽENEVA 15/28 O MILAN ° 18/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. S17/29 r< Greben visokega zračnega pritiska tropskega izvora bo za- Nad osrednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ob-gotavljal stabilno vreme do srede. V četrtek nas bo iz Ve- sežen anticiklon. S severnimi vetrovi priteka k nam tolike Britanije dosegla hitra hladna fronta. plejši in suh zrak. DUNAJ 11/21 O LJUBLJANA ° 12/24 SPLIT .»•€¡¿0/30 BEOGRAD o 14/23 * SKOPJE O J3/25 „»ATENE - ,>06/28 •. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. plimovanje Danes: ob 3.52 najnižje -60 cm, ob 10.23 najvišje 25 cm, ob 15.18 najnižje -6 cm, ob 21.12 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.22 najnižje -64 cm, ob 10.59 najvišje 28 cm, ob 15.56 najnižje -6 cm, ob 21.43 najvišje 45 cm. temperature v gorah oc 500 m...........20 2000 m............8 1000 m ..........15 2500 m............8 1500 m ..........15 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ml SMO Z VAMI. TUDI KO IŠČETE NAJBOLJŠO V PONUDBO DEPOZITOV! Pri Raiffeisen Banki smo z vami vedno in povsod, tudi ko iščete najboljšo možnost za oplemenitenje svojega denarja. V bližnjih poslovalnicah v Sloveniji smo za vas pripravili posebej ugodne depozite: ob vezavi sredstev nad 12 mesecev nudimo do 4 % obrestno mero! Vabljeni v naši poslovalnici v Novi Gorici in Kopru! Nova Gorica Delpinova ulica 20, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 (5) 335 75 16, faks: +386 (5) 302 66 58 pon. - pet.: 08.00 - 12.30 in 14.00 - 16.30 sobota: zaprto Koper Cesta Zore Perello Godina 2, 6000 Koper Tel.: +386 (5) 662 16 86, faks: +386 (5) 662 16 87 pon. - pet.: 08.00 - 12.30 in 14.00 - 16.30 sobota: zaprto m Uradni sponzor ■ m wm Uradni sponzor molke članske reprezentance j ^^ Uradna banka ' KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENIJE rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O 10/29 o 10/24 KRANJSKA G. CELOVEC O 13/27 O TRŽIČ 14/25 O KRANJ ^¡ri y LJUBLJANA 15/25 POSTOJNA O 14/24 KOČEVJE O GRADEC 14/26 IQ 12/23 S. GRADEC CELJE 14/25 O, MARIBOR 014/25 PTUJ O M. SOBOTA O 15/26" N. MESTO 15/25 O ZAGREB 16/26 ,o REKA 16/27 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi. V nižinskem pasu bo v popoldanskih urah kar vroče in občutek soparnosti se bo povečal. V hribih bo nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Ponoči bo pretežno jasno. Proti jutru se bo v severovzhodni Sloveniji prehodno zmerno pooblačilo. Jutri bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo pihal severovzhodni veter. V hribovitem svetu zahodne Slovenije popoldne ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. J DOPIS IZ PARIZA - Lepe in grde plati prireditve Praznik glasbe V torek, 21. junija, je v Parizu zaživela že tradicionalna »Fete de la musique« (praznik glasbe); na ta dan (oziroma noč) glasba poplavi mesto, vsepovsod nastopajo glasbene skupine, ki igrajo pozno v noč. Pariz pa ni bil edini, saj so glasbo praznovali v mnogih mestih po svetu, in to pod različnimi naslovi: World Music Day (anglofonski svet, kjer uporabljajo tudi izraz Make Music - Ustvarjaj glasbo), Festa della Musica (Italija), Swieto Mu-zyki (Poljska), Praznik Musike (Bosna), Dunya Muzik Gunu Japonska) itd. Kdaj in zakaj se je vse to začelo? Praznik glasbe si je zamislil ameriški glasbenik Joel Cohen leta 1976, ko je delal za France Musique - Radio France. Cohen je takrat predlagal Saturnalije glasbe, ki bi se odvijale 21. junija in 21. decembra, torej ob dveh sol-sticijih. Leta 1982 je idejo konkretiziral Maurice Fleuret s podporo ministra za kulturo Jacka Langa. Manifestacija se je takoj priljubila in se razširila po Franciji in svetu: danes so jo prevzeli v 110 državah oziroma v 340 mestih; zadnji, ki se je pridružil, je koz-mopolitski Šanghaj. Zakaj pa so izbrali prav 21. junij? Ze od Antike dalje so na ta dan praznovali solsticij, kristjani so poganske navade prevzeli s kresnimi ognji in čeprav praznik glasbe ni povezan z naravnimi fenomeni, nekako nadaljuje to tradicijo. In kako torej praznujemo glasbo? Na dva načina: po eni strani je veliko koncertov zastonj, kar omogoča širši publiki spoznavanje različnih glasbenih žanrov, po drugi strani imajo možnost nastopa amaterske skupine. Na ta dan se tudi Pariz, ki je drugače bolj mirno mesto, prebudi: že popoldne se na ključnih točkah zbirajo glasbene skupine in publika, v kavarnah nastavijo zvočnike, ki po decibelih presegajo običajne norme in tako vabijo publiko. In tu pridemo do črne pike tega praznika: hrup. Seveda na ta dan ni vse dovoljeno, vendar je vse do poznih nočnih ur (ali bi raje rekli zgodnjih jutranjih?) jakost glasbe na n-to potenco zagotovljena. To je prava nočna mora za tiste, ki naslednji dan morajo v službo. (Nekateri so že predlagali, da bi »Fete de la musique« praznovali prvi vikend poletja ali prvi vikend julija.) Druga črna pika so alkohol in nemiri: v tej evforični atmosferi mnogi si dovolijo vsega in še več: napijejo se do onemoglosti, kar seveda večkrat privede do nemirov. Nekateri so praznik že poimenovali »praznik piva«, saj na ulici večina kroži s »svojo stekleničko«. Da bi bilo čim manj nesreč, kot za vse pomembnejše praznike (npr. 14. julij, 31. december) javna prevozna sredstva vozijo vso noč in so zastonj. S časom bodo verjetno potrebni strožji ukrepi, sicer pa kljub tem negativnim platem, popularnost praznika narašča. Kakorkoli za » Fete de la musique« Pariz zaživi. Če se odločiš za obisk, so najboljše nepozne ure, ko je večina še trezna. Takrat je res nekaj neverjetnega: vsepovsod celo morje ljudi, glasba za vsakim vogalom in sprašuješ se, kje se skrivajo vsi ti glasb-niki med letom. Morda ko bi bile tovrstne manifestacije bolj pogoste, bi stvari potekale bolj umirjeno ... Zaenkrat bo težko prišlo do tega, saj vlada uvaja glede koncertov in performansov nasploh vedno strožje norme, ki dušijo katerokoli iniciativo. Jana Radovič