Štev. 186.
POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dv»riiče nad liakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 -12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74.
V Ljubljani, v sredo, 17. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, isvsemšl nedelje in prasnike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaš: sa cele leto 26 K, sa polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2 K 20 h. V up ravniš tvH prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. i.
Viprejema naročnino, Inserate in reklamacija. -laitratl ee računajo enostopna petitvrsta (dolžin« 1% milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II h, ia trikrat
» b, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah atane enoalopna (armondvrita M b. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren popual.
Uprarnlikega telefona iter. 188.
In kaj za sedaj?
h.
V takem položaju — to kaže tudi analogija pri državi — moramo i mi na Kranjskem pomagati le z začasnimi ukrenbami. Torej bi jaz za svojo osebo nasvetoval, deželni zbor naj postavi v proračun normalno-šolskega zaklada vsako leto neko primerno svoto kot izreden kredit za remuneracijo vrednih in potrebnih učiteljev, insicer toliko časa, dokler se potom preje razloženih naprav in zavodov ne dobč na razpolago zadostna sredstva za sistematično zboljšanje učiteljskih plač.
Pri odmerjenju tega izrednega, recimo učiteljskega kredita, ne bi maral biti skopuh. Pričel bi morda prvo leto s svoto sto tisoč kron. Ker znaša po zadnjem računskem sklepu deželnega zaklada 1% deželne naklade na direktni davek okroglo 33.600 K, trebalo bi v pokritje omenjene izredne potrebščine pač zvišati doklade za približno 21/,—:3%, toda to zvišanje bi bilo le začasno, ter bi moralo ponehati, oziroma za druge namene uporabljati se v tisti meri, v koji se kaže denarni uspeh deželnega užit-ninskega zakupa, zapuščinskih pristojbin, deželne zavarovalnice ter drugih dohedkov, koji se dado še izumiti v svrho zboljšanja učiteljskih plač.
In s svoto 100.000 K bi se moglo že izdatno pomagati poedinim potrebnim učiteljem. Vsega učiteljstva na javnih ljudskih šolah, vzdržanih po deželi, utegne biti dandanes okolo 630, izmed katerih bode pro-vizorno nameščenih okolo 80. Izrecno poudarjam, da se mi niti ne sanja o tem, da bi provizornemu učiteljstvu hotel zvekšati njegove dohodke. To bi bila ne-osnovana radodarnost, kajti pomisliti je, da postane provizoren učitelj sleherni absolvent učiteljišča takoj, ko položi zrelostni
izpit in se oglasi za kako učiteljsko službo, ter da se v sedanjih razmerah pri nas hipoma stalno nastavi, kakor^J^tro pridobi svedočbo učiteljske vspds<flJljSS!osti. Tak mladenič tedaj lahko shaja z letnimi 800 K, h katerim se tuintam še nekaj da prislužiti. Saj morajo naši absolvirani juristi, opremljeni z vsemi državnimi izpiti ter morda cel6 z doktorskim dostojanstvom, sedaj včasih zastonj služiti državi po 1—2 let, predno se jih oblagodari z malim adjutom 1000 K!
Po mojem mnenju bi trebalo izvzeti od dotičnih podpor tudi vse učiteljice, zgolj iz tega razloga, ker v njih ni opaziti posebne potrebnosti. Ali s to izjemo nikakor ne bi hotel neugodno prejudicirati vprašanja, bode li sistematično zvišanje učiteljskih plač namenjeno tudi ženskemu delu šolskega osobja. Nasprotno, v današnjih razmerah zagovarjam i jaz enakopravnost učiteljic. Istina je sicer, da ima ženski spol sploh manj potreb in manj »dragocenih" razvad nego moški, istina tedaj, da bi se načeloma dalo zagovarjati odmerjanje različne plače pri službujočih iste kategorije, toda z druge strani je vsekako uvaževati, da dandanes učiteljice v naši deželi žalibog reprezentujejo vsled svoje vednosti, natančnosti in discipline ne le lepše, temveč tudi boljšo polovico kranjskega učiteljstva. Ali prilika, ozirati se na jasno to dejstvo, našla se bode pri definitivni pre-osnovi učiteljskih plač, nima pa mesta pri provizornem olajševanju, katero se mora po svoji naravi omejiti na najbolj potrebne po-edince.
Dalje sodim glede stalnih učiteljev samcev, da po svoji ogromni večini ne pridejo v poštev pri razdelitvi začasnih nagrad. Dasi so dohodki stalnim učiteljem na Kranjskem prav tesno odmerjeni, vendar se učitelj-samec ž njimi še lahko pošteno preživi, kruha ne bode stradal in tuintam si bode celo mogel privoščiti merico vina.
Pravo potrebnost bode tedaj iskati le pri oženjenih učiteljih, zlasti med
onimi, kateri so po nekem starem „šolma-strovskem" običaju bogato oblagodarjeni z deco. A pri oceni dotičnih razmer bi bilo vsekako uvaževati tudi prosilčevo vrednost, oziroma njegovo službeno delovanje. Srečnega bi se čutil, ako bi mogel z mirno vestjo zabeležiti stavek, da na Kranjskem vsak učitelj sploh vestno spolnuje svoje stanovske dolžnosti. A tega poguma po tem, kar se vidi in sliši o naših učiteljih, žalibog imeti ne morem, vsled tega vztrajam pri zahtevi, naj se iz deželnih sredstev nakazani izredni učiteljski kredit razdeli zgolj med vredne, zaslužne in potrebne učitelje.
Toda že čujem ugovor, da se s tako uvedbo le pospeši ona rak-rana javnega našega organizma, katera se glasi: p r o t e k -c i j a ! Poznam to gnusno prikazen, ki je osobito nevarna pri našem učiteljstvu. Marsikaj bi že dandanes bilo na boljem v našem šolstvu, da ne bi zlasti »Narodove" stranke voditelji svoje milosti med učitelje delili ter jih v potrebi tudi branili in ščitili — zgolj z ozirem na strankarsko mišljenje dotični-kovo. Navzlic temu svojemu osvedočenju ne morem izumiti druzega sredstva. Proti pro-tekcijonizmu ni boljšega sredstva, nego javna kontrola. Torej naj sklene deželni zbor, da je dotični kredit razdeliti med oženjene, vredne in potrebne učitelje po deželnem šolskem svetu sporazumno z deželnim odborom in sicer s tem uvetom, da se o njegovi razde 1 i t v i v s a k o 1 e t o natančen račun položi deželnemu zboru.
S tem končnim nasvetom zvršil sem vrsto svojih člankov, namenjenih težavnemu finančnemu problemu o zboljšanju kranjskih učiteljskih plač. Narekovala mi jih ni politična strast, niti kak osebni nagib, izvirala je marveč moja razprava iz gorkih simpatij do ljudske šole ter iz odkrite naklonjenosti do učiteljskega stanu. In nič ne morem za to, da mi je narava podarila vestnejši spo-
min nego ljubljanskemu poslancu g. Ivan Hribarju. V njegovem zanimivem poročilu o proračunu deželnega zaklada z dne 15. julija 1901 so namreč zabeležene zlate besede o pomnožitvi deželnih priklad, glaseče se tako-le: „Ako se ... pomisli, daso davki brez tegaževeliki in da jih nekaterniki prav res že komaj zmagujejo, mora se zvišanje priklad smatrati za ulti-mam rationem, katere seje izogibati, dokler le mogoče." G. Hriba r je bil baje že pozabil na ta svoj povsem osnovani izrek, jaz pa se ga še spominjam ter se hočem ravnati po njem.
In v tem me nikakor ne motijo niti osobni napadi »Učit. Tovariša". Sploh nisem več občutljiv za take ljubeznjivosti. Koža moja je dobro utrjena tekom dolgoletnega političnega gibanja. Če se glasilo »naprednih" učiteljev zaganja v mene, opravi približno toliko, kakor če bi dična gospoda Engelbert Gangl in Jaka Dimnik kakemu staremu aligatorju z zobno krtačo čehljala koščeno hrbtišče. Vaš trud je zastonj, gospoda moja, in tudi vaša nehvalež-nost me ne boli. Ostarel sem v političnem boju, in iz premnogih skušenj rodilo se mi je prepričanje, da se mora vsak politik držati načela, krepko izraženega od nemškega pesnika R ii c k e r t a: „Thu'st du was Gutes, wirf es ins Meer, sieht esder Fisch nicht, es sieht der Herr!"
Na Kamnu, avg. 1904.
Fran Šuklje.
Rusko-japonska vojska.
Vest, da bi ae bil del ruskega pertar-turskega brodovja združil z vladivostoškim, se je izkazala ca bajko. DaneB se lahko z gotovostjo trdi, da je bil ruski izpad iz luke ponesrečeni poizkus. Sedaj se poroča, da so se Japonei znebili tuli nadležnosti vladi vo-
LISTEK.
f Josip Zorič.
Dne 9. avgusta zjutraj je umrl, a drugi dan bil slovesno pokopan jaho zaslužni narodni pobornik, vrl duhovnik, rodoljub in pisatelj hrvaški, J o ■ i p Zorič, iupnik v Dugomselu kraj Zagreba.
Rojen je bil 20. oktobra 1837. kot sin kmečkih starišev. Sole je dovršil v Zagrebu, kjer je bil kot mladenič priča ilirskega odu-Sevljenja burnega leta 1848. Doživel je tudi kmalu potem, kako ae je hrvaška požrtoval-nost za državo poplačala ter se je kot mlad klerik po tej žalostni dobi marljivo pripravljal v zagrebikem semenišču za svoje duhovno zvanje, da bi mogel svojemu potlačenemu narodu pomagati do bolje bodočnosti. Kot mlad duhovnik ae je zanimal za vsak napredek ne samo hrvaškega, nego tudi oatalih slovanskih narodov. Spočetka je bil veroučitelj na varaždinski gimnaziji, kjer je deloval silno vplivno na tamošnjo mladež, Cesar se ša dandaneB prav radi spominjajo njegovi bivši učene!. Potem jc postal župnik
pri Sv. Martinu v Prozorju, kjer je župniko val skoraj 30 let do svoje smrti. Pred dvema letoma se je preselil v Dugoselo, kjer je se zidana nova iupna cerkev. Radi te zidave župne cerkve je imel veliko sitnosti, posebno z oblastmi, ki značajnega roioljuba niso trpele ter so mu slednjič njegove iupljane razdelile na dva tabora, kar je predobrega župnika silno ialostilo ter tudi pospešilo njegovo smrt.
Pokojni Zorič pa je bil zares pravi domoljub, ki je vedno delil z narodom žalost in veselje. Bil je oduševljen privrženec škofa Stro8Bimyerja ter se boril pod njegovim geslom »Vse za vero in domovino". Zato je že v svojih mlajših letih stopil v vrsto narod-nih bojevnikov. Bil je Slan tedanje neodvisne narodne stranke in bil trikrat voljen za po slanoa v hrvaški sabor v svojem kotaru. V saboru je bil umen in Bpreten zagovornik narodnih pravic. Ni pa bilo skoraj nobenega javnega vprašanja, za katero se ne bi bil zanimal. Razumel je govoriti jasno, odločao in umno bodisi o političnih, bodisi o gospodarskih ali o upravnih stvareh. A tudi kot narodni poslanec je doživel grozno nehva-težnost. Kakor je vlada Khuen Heaervaryjeva
okužila po celi Hrvaški in Slavoniji politično in družabno iivljenje, tako je storila tudi v dugoselskem kotaru, in pri zadnjih volitvah je Zorič ostal v manjšini proti mažaron« skemu kandidatu. A kar je plemenitega Gorica najbolj bolelo, je bilo to, da je bil izvoljeni poslanec, njegov sosed — tudi župnik. Prava slika mažaronske pokvarjenosti na Hrvaškem je bila ravno ta volitev.
Pokojni Zorič je bil pa tudi umen in plemenit pisatelj. Pisal je mnogo za ljudstvo, kar je zares razumel. Posebno je negoval ljudski časopis »Prijatelj naroda«, kateremu je bil tudi urednik do težke svoje bolezni. Razen praktičnih in gospodarskih člankov pa je napical Zorič celo vrsto vešj h in manjih pripc —Si in romanov. D/uštvo sv. Jerouiiiia jo isdalo te-le njegove večje pripovesti: »Grof Borovečki", velika pripovest, v kster«., ae opin. ; -lika hrvaškega kmeta za časa tlake. 2. Pripovest „ J a g i c a i M i j o « odkriva ftlabe navade hrvaškega naroda. 3. »Segregacija u J u r j e v i c i «. V tej pripovesti se toži na krivioe, ki jih trpi hrvaški kmet redi neurejenih urbarakih odnošajev, ter brani kmečke pravice. 4, Iz kmečkoga življenja je piipo-
veat » R u ž a " , pisana popolnoma v idea listični smeri. — Narod prav rad prebira te Zaričeve knjige, ker so pisane v pravem narodnem duhu, kar je pisatelj, iiveč toliko let med priproBtim narodom, izvrstno pogodil.
Večje romane je napisal Zorič tri. Prvi je izšel 1. 1895., pod naslovom » Z r t v a materina«. V tem romanu so opisane novejše borbe na Hrvaškem do banovanja Mažuranič*. Pripovest je pisana v rodoljubnem in pravem krščanskem duhu. Vera ni in nemore biti na potu rodoljubja in pravo rodoljubje ne more in ne sme priti do pro-tivnesti z vero. Drugi roman je izšel 1 1807. To je „ P a v a o Pavlovič". Tukaj se opibujo v verni sliki mukotrpna borba ilir-Btva. Lepo so opisani dogodki ii 1. 1845. na Markovem trgu, 1. 1848. ban Jelač č itd.
V	tretjem romanu, ki je izšel I. 1899., je opisal Zorič prav živahno boj življenja, boj kreposti z grehom, svetloba s tmino, kar kaže že naslov »Borba i pobjeda«.
V	tem boju mu jo orožje: krščanstvo in njegov nauk. Zorič je bil idealist, pa jo težil za idealizacijo značajev v svojih pripovrstih. O tem se je sam takole izjavil: »Vidim, da
Btoškega brodovja b tem, da so potopili kri žarico »Rurik", ostali dve križarici pa poškodovali. Vest, da bi v Port Artur pobeglo rusko brodovjefz pet zapustilo luko in ušlo Japoncem proti jugu, še ni potrjena. Mogoče bi ti bilo, ako je Togo p»zil na „Cesnra-viča" in druge ruske ladje v nevtralnih lu kah, to priliko p» bi porabilo ostalo rusko brodovje za beg. Ruske ladje, ki si nad 24 ur bile v nevtralnih lukah, so izgubile svoj zna/aj kot vojna ladje in so deloma že raz orožen«.
„Novik" in „Palada* sta baje sedaj pri Jangtse. teiko poško''ivani „Aakold" i n en rušilte tirped sta v ŠingajU teJko poško dovam „Cisarevifi" s tremi rušilci torped je v Cintavu, rušilec, ki je pi begnil v C fu, so Japonci vzeli, dva rušilca torped sta pa med šantunskim gorovjem in Vejhajvtjem zavozila na pe<ek M;št»o .Cesareviča" je odpotovalo v Rusijo, v Cintavu je pustilo 1« malo stražo. O taliti petih ladjah in križarici „Diani" se je poročalo, da so se vrnile v Port Artur Vest o smrti kontre-admirala Matucevica ni resnična. Bil je težko raDjen na glavi in nogi, a jo bil v cintavski bolnici uspešno operiran.
Došla eo de naslednja poročila:
London, 16. avgusta. O pomorski bitki 10 t. m. še poročajo: Proti 1 uri po poludne se je morala oklopnica »Casarevič" ločiti od ostalih ladij. Admiral Vitheft je skušal uiti pioti šantunškemu predgorju, toda Japor.ci so ga dohiteli. Neki japonski projektil je eksplodiral ravno nad poveljniškim mostičem, s katerega je dajal Vitheft svoja povelja ter ga porušil. Raztrgal ga ie na drobne kosce, le Vithcfcove noge bo ša našli. Drugo poročilo pa trdi, da je odskočil projektil od „Ce«areviča" ter ubil Vithefta, Matuaeviča pa ranil. Razven tega je bilo na tej ladji pobito skoro vse meštvo pri topovih. Admiral Vitheft je baje malo pred ^vojo smrtjo vzkliknil:	pogum,
to je naš zadnji boj!" Projektih so kar de-ievali na krov. Skoro vse moštvo je bilo ranjeno. Tudi razne priprave in krmilo je bilo vse razstreljeno. Dva topova sta postala nerabna, rešilni čolni si bili vsi razbiti, dimniki pa odstreljeni. Krov je bil polit s krvjo
B e r o 1 i n , 16 avgusta. U Peterburga se poroča: Mnenje, da je portartursko brodovje zapustilo pristanišče radi japonskega ob&treljavanja, ni resnično, ampak admiral Skiydlov je to zapovedal, da bi se brodovje združilo z vladi vostoškim brodovjem pri Tušimi.
London, 16 avgusta. „Cesareviča" je včeraj prevzela nemška mornariška oblast v Cintavu v popravo. Guverner je naznanil ladjinemu poveljniku naredbe, katere je vkrenil v varstvo nemške nevtralitete.
C i f u , 16. avgusta. Kakor brzr javljajo iz Cintiva, trdijo častniki ^Cesareviča", da ae je v pomorski bitki lO t. m. potopila ena japonska bojna ladja.
London, 16. avgusta. V boju med pcrtaiturskim in Togovim brodovjem bo Japonci pred vsem merili na oklopnico „L9-sarevič", Rusi pa na japonsko admiralsko ladjo, ki je bila tudi izmed vseh japonskih ladij najbolj poškodovana ter imela največ izgub.
Tokio, 16. avgusta. (Uradno.) Kakor poroča fdmiral Tcgo, se je v noči 10. t. m. pri torpednem napadu potopila ruska ladja podobna „Paladi".
Nagasaki, 16 avgusta. Včeraj do-poludne so pripeljali v Saseh- 600 rešenih moi posadke potopljenega »Rurika". Dilj« je došla t a japonska bolniška ladia s 77 ranjenimi japorskimi mornarji. Med njimi je tudi princ Kaj-šo.
moji značaji ne odgovarjajo današnjim okol nostim, vidim, da mnogim ne bodo všeč. ali jaz bi ielel novega naraščaja, bi bi se obrnil s pota krutega realizma na pot zdravega etičnega razumevanja sveje naloge v rodbinskem, družabnem in politiinem življenju Današnji realizem, oslonjen na kruti rrate-rijalizem, ki ee je zavlekel v lepo knjigo, je slabo koristil, ali je narodno mnogo škodil, saj se mu imajo zahvaliti za svoj postanek večidel vse one žalostne prikazni, ki jih gledamo dandanes v rodovin&h in v društvo." A drugim, ki so mu oponesli, da preveč idealizira svoje osebe, je odgovoril: »Priznam rad tudi sam, da se z idealnimi nazori slabo uspeva, ker je svet zagretnil v materija-lizem, pa ima rajše, da se mu svet opiše tako, kakršen je v resnici; toda jaz bi želel in moja svrha je, da se ognem tej splošni malomarnosti za višimi cilji, pa da opisujem življenje tako, kakršno bi po moralnih načelih moralo biti, in prepričan itm, ko bi naša književnost zašla na to pot, da bi se opazila kmalu izprememba i v rodbinah i v društvu*.
Tako je delal in mislil plemeniti hrvaški duhovnik. Slava mu!
Tokio, 16. avgusta. Admiral Kami mura poroča o boju z vladi vostoškim brodovjem dne 14. t. m.: Zjutraj je opazilo naše brodovje tri ladje vladivostoškega brodovja pri Ulsanu ob južnovzbodni korejski obali. Ko bo ladje naa opazile, skuSale so uiti proti severu, kar pa *mo preprečili. Bij se je pričel ob 5 uri 23 minut zjutraj. Sovražnikove ladje so pogosta pričele goreti, posebno BRurik". Končno je zbežal sovražnik z vsi hitrostjo proti severu ter za pustil „Rurika", ki se je nato potopil. Naše oklopnice bo skušale rešiti potapljajoče Be Ruse ter rešile 600 mož,
Is Mandžurije.
B e r o 1 i n, 16 avgusta. Iz Ljaojana brzojavljajo: Zane in otroci zapuščajo mesto. Trgovci zapira)o prodajalnice. Prebivalstvo se zelo boji, da bode rusko vojaštvo zapu stilo mesto.
B e r o 1 i n , 16. avg. »Bari. Tdgeblatt" poreča iz Liaoiana. da imajo Japonci sedaj na bojišču 320.000 mož, od katerih stoji 150,000 mož pred Port Arturjem. Ruika armada v Mandžuriji pričakuje napada. Mukden je baie dobro zavarovan.
B e r o 1 i n, 16. avgusta. Rusko kitajska banka Be pripravlja na odpotovanje iz Tie lina. Mukdenska banka bo prihodnje dni ne hala z delovanjem. Kurokijeva armada atoji južno od Penšivu ob reki Tajciho, čez katero še ni mogoče korakati.
Peterburg, 16. avg. (Uradno.) Generalni štab poroča: Kakor trdijo zadnja poročila, se ni prigodilo nič novega. V južni Mandžuriji zapušča radi japonske nasilnosti mnogo prebivalcev vasi.
London, 16. avg. Kuroki se giblje vzhodno od Ljaojana. Neka druga močna četa prodira iz Njučvana proti severozahodu mesta. Japonci korakajo skozi prelaze proti Mukdenu. Japonci bodo napadli Ruse bržkone severno od Ljaojana. Kakor be kaie, je Kuropatkin že pripravljen na japonski napad.
Port Artur.
V B e r o 1 i n je včeraj zvečer ob 7*10. uri došla iz Peterburga vest, da je Port Artur padel. Vendar ta vest ša ni potrjena in menda tudi — ne bo. Morda je padla zopet kaka trdnjavica.
O Port Arturju so dcš!a še naslednja poročila:
London, 16 avg. Večina biš v Port Arturju je porušena. General Stesel se je moral preselit', ker je tudi hiša, kjer je bilo glavno taborišče, močno porušena. Vse zasebne konje so Rusi zaklali, da porabijo nji hovo meso.
London, 16. avg. Pretekli petek so Japonci dovolili porUrturski trdnjavi kratko premirje, da so lahko nebojevniki, kakor j«) zapovedal mikado, zapustili trdnjavo. Precej civilistov je porabilo to priložnost, da so uš i skozi japonsko bojno črto. Odšli so v D «ljni in v Njučvan.
London, 16 avgusta. Japonski ob-ležni poveljnHi je zagrozil generalu Steslju, da bo z liditnimi bombami streljal na mesto, ako bodo Rusi v pristanišče vinivše se ladje potopili, da se jih ne bi polastili Japonci.
London, 16 avgusta. »Daily Mail« poroča iz C fu: Neka 13. t. m. iz portartur Bkega pristanišča odšla džunka poroča, da so Japonci zavzeli Hamlunšun, ki je le 1'/, km, oddaljen od Port Arturja.
London, 16. avgusta. Japonci so zavzeli vzhodni del portaiturskih utrdb. Japonci že več tednov neprestano bombardirajo trd njavo, dočim prodira pehota vedno bližje portarturski trdnjavi. K obležni armadi dohajajo vedno nove čete. Na Volčji hrib ni stavljajo Japonci vedno nove topove, ki takoj prično streljati. Jjponoi so zavzeli že vse studence sladkih vod.
Peterburg, 16 avg. Uradno poročilo trdi, da je izgubila portarturska po R^dka od 8. do 10 t. m.: Mrtvih ie bilo 7 častnikov in 248 vojakov, ranjenih 35 čast nikov in 1553 vojakov. Pogrešajo pa Rusi 1 čistnika in 88 vojakov.
BaltiSko brodovje.
London, 16 avgusta. »Daily Mail« poroča iz Kodanja, da baltiško brodovje ne bo odplulo pred prihodnjo spomladjo na bojišče.
Ruski vojaški begunci.
B e r o 1 i n , 16. avgusta. Kakor poročajo iz Ruike-Poljske, vbtži na stotine ruskih vojakov čez gahsko mejo. V gorenje-šleziškem obmejnem meBtu Mitrovice je polno ruskih begunoev. ki so zbežali, predno bo dobili upoklicne listke.
Japonske grocovitosti.
O japonskih grozovitostih poroča Kred. Mayer, poročnik mandžurske obmejne Btralc, • B.rliner Tageblattu« v posebnem dopisu. Glasom tega dopisa so japonski dragonci trikrat ustrelili na nekega težko ranjenega na zemlji ležečega ruskega č&stnika, oddelka generala Miščenka. Kroglje so vrhu tega podobne dum-dum krogljam. Inozemski agenti bo baje ta slučaj vzeli v zapisnik.
Novo rusko posojilo.
London, 16. avg. »Standard« poroča iz Moskve, da je RuBija sklenila s Fran-
cosko zopet novo 5% posojilo za nad sto milijonov rubljev, katere bo plačala nazaj v
šestih letih.
Avstrijski cesar in angleški kralj.
Včeraj je naš cesar dospel v Marijine toplice, da obišče angleškega kralja. Slo tesen pozdrav na kolodvora so mu priredili v BuJjevioah in Plinu. Nad vse slovesen je bil sprejem v Mirijinih toplicah, kjer je bilo po ulicah veliko ljudstva. Na kolodvoru so cesarja sprejeli angleški kralj in drugi dostojanstvrn ki Cesar je bil v un f umi angleškega maršala. Vladarja sta se dvakrat objela in poljubila. Mad vožnjo je množica vladarja navdušeno pozdravljala. Med potjo je neka zelo elegantno oblečena ženska v voz angleškega kralja vrgla neko prošnjo. Pri slavnostni pojedini ob 7. zvečer je napil angleški kralj našemu vladarju, ki mu je odzdravil. Vladaria sta povdarjala prijateljstvo, katero veže obe vladarski hiši.
Prevoz Itako ezyje vili ostankov.
Rakoczyi* bodo meseca oktobra 1.1. ali pa majnika 1905, ko bodo dokončana diplo matična pogajanja, na vojni ladji »Zrinski« prepeljali d > D jnave, kjer bedi ostanke prenesli na ladjo »Donavske parobrodne družbe«. Pri Oriovu bo Rikoc»yia sprejela donavska mornaric«. Prva slavnost bo v Or sivi, druga v Budimpešti, kjer bo izvršil blagoalovljenie primas; ako bo ta zadržan, pa nadškof Strniša. Tako bodo slavili Ma-žari spe nun upornika, kateri sa je svoj čas vezal b Turki proti pravemu svojemu vladarju.
Trgovska pogodba z Italijo.
Včeraj je bilo na Dunaju pod vodstvom ministra za vnanje zadeve grofa Golu chowskega posvetovanje o končnih na vodilih za avstrijske pooblaščence pri razpravah med našo državo in Italijo glede trgovske pogodbe. Pri posvetovanju so bili navzoči o. kr. poslanik pri laški vladi srrof L ii t i o w , ministrska predsednika Kor-ber in Tisza, trgovsti minister Cill in še več višjih uradnikov. Avstrijski pooblaščeno! odpotujejo danes zvečer v Vallonbrozo.
Poljski otroci na Pruskem.
Kakor poročajo češki in poljski listi, v šoli v Bukovicah niio hoteli poljski šolarji peti nemške pesmi »Deutschland iiber alles.« Učitelj je nato poljske otroke grozno pre tepel in jh, kakor ie priznal neki nemški zdravnik, več ranil. Starši so izjavili, da to liko časa, dokler ne bo učitelj odstranjen, ne pošljejo več otrok v šolo. Deželni svet je nato zapretil, da bi otroke potakoil v pro testanško ubolišavalnico za otroke. Več nemških državnih poslancev je prišlo v Ba-kovice.
Ministrov sin se je ustrelil.
Najstarejši Bin ogrskega poljedelskega ministra, 181etoi Andrej pl. T a 1 i a n se je ustrelil. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen.
Z Balkana.
„Pol Cirr." poroča iz solunskega okrožja, da ie splošni položaj veliko boljši, kakor je bil. Upajo, da bodo v kratkem nadvladah tudi še one vstaške čete, katere še niso raz-orožene. Vetaških čet po mnenju tega lista v solunskem okrožju ni več, marveč so le š i zgolj roparske čete.
Ie Belgrada poročajo, da Angleška pri kraljevem kronanju zato ne bo navzoča, ker ni bila povabljena. Kakor je znano, so vse države izven Angleške poslale po umoru kralja Aleksandra v Belgrad s roje zastopnike.
I nenovanje Giorgisovo sultanu početkom ni bilo všeč. Ker je pa hotel s'ed nji zato odstopiti, je to bilo sultanu tako všeč, da mu je zvišal plačo. Da Giorgio je popolnoma v službi turške vlade ia podpira zlasti italijanske načrte v Albaniji. Zboljšano orožništv« nima nikake politične in kulturne naloge. Ukazi in predpisi so popolnoma zmedeni.
Poslaništva prej ko slej z vso silo zahtevajo zvišanje tujih orožniških častnikov.
Albanci v Peči so odpovedali sultanu pokorščino. Iz Mitrovice je bilo proti Peči odposlano turško vojaštvo.
Srbski železničarski uradniki, kakih 200, bodo odpotovali v Sofijo, kjer obiščejo svoje stanovske tovariše.
Ministerski evet je odobril spored pri kronanju srbskega kralja Petra.
V nedeljo je bil v Mišaru ustanovni shod nove kmečke stranke. Pri Mišaru so Srbi pod vodstvom Karageorgeviča 14. avg. 1806 premagali Turke. Ker so sumničili uetano-novitelje nove stranke, da niso udani sedanjemu srbskemu kralju, so ti nalašč zborovali v kraju, ki spominja na slavnega pred nika sedanjega srbskega kralja.
Iz Soluna poročajo, da je bil v vasi Č o v i 13. t. m. med 10 mož močno bolgarsko četo in turškimi vojaki boj, v katerem sta bili dve osebi ubiti in štiri ranjene.
Iz Cirigrada poročajo, da je abeainsko odposlaništvo odpotovalo nazaj v Abesinijo, ne da bi bil sultan ugodil zahtevam Me-nelika.
Pri Salcah, v monastirskem pašiluku, je bil boj med Turki in 25 mož broječo četo ustašev, katero je vodil Kurmazov. Turki bo izgubili enega poročnika in enega orožnika. Kurmazov in en upornik sta bila ranjena.
brbsko kraljestvo bodo razdelili v sedem županu. Balgrad in Niš bosta samostojni občini. Zupaniii bo načeloval nadžupan, kateri bo imel 10 000 dinarov letne plače. Dotični zakonski načrt bodo jeseni predložili skupščini v odobrenje.
Podpredsednik srb*kf»ara državnega sveta RadoviČ je umirovljen. Z» umirovljenje je prosil, ker je vlada zahtevala od državnega sveta, da naj odobri stroške za kraljevo kronanje, a je bil Ridovič mnenja, da mora to zahtevo od obriti le skupščina.
Angleška zbornica
je bila zaključena s prestolnim govorom, ki obžaluje vojsko v Vzhodni Aiiji. Angleška vlada bo »sa Angleže podpirala, da bodo nevtralni. Odnošaji Angleške z državami bo trajno prijateljski. Govor konča, da je kralj sklenil za z&konodajalni svet v Transwaalu uvesti splošne volitve.
Preosnove na Kitajskem.
Kitajci nameravajo pretsnovati ustavo. Uveden bode državni zbor po ruskem vzoru, v katerem so podkralji, namestniki in gu-vemerii. To misel je sprožil kitajski podkralj Yuan Šikkai.
Anarhisti so ukradli dečka.
V Novem Yorku išče policija de^ka Antona Mannino, katerega bo pred tednom ukradli anarhisti tame zveze »črna roka«. Zveza zahteva 50 000 dolarjev za dečka in preti, če ne dobi odkupnine, da dečka umori. OJe dečkov, bogat stavbeni podjetnik, je prosil policijo, da naj pusti anarhiste pri miru, ker se boii za svoje in za življenje svoje rodovine. Sodišče je pa zaukazalo, da mora policija zaslediti dečkove roparje ia jih žive ali mrtve izročiti sodišču.
Reforme v Rusiji.
5	carjevim ukazom je odpravljena na Ruskem telesoa kazen in obliubljenih več drugih praesnov. Veliko hudodelcev je car pomilostil in izboljšal st\n,e kmetom.
Nemška zmaga v Afriki.
General Trotha pnroCa iz Hjmakarija, da so Nemci poraaili H^rere. N^mci so izgubili 5 častnikov in 20 mož mrtvih; 5 častnikov in nad 60 mož ranjenih. „South Africm News", ki izlnja v Kapu graja kratkovidnost nemških oblastn. ker bo poslale premalo vojaštva nad Hjrere. Želijo zmago Ndmoem, ker se boje splošnega upora zumoroev proti E/ropejcem, ako pod-ležejo Nemci.
Štajerske novice.
š O otvoritvi »Narodnega Doma" v Brežicah se nam še poroča: Stavba je jako lepa, skupno je veljala posojilnico okolu 160.000 kron. Blagoslovil je »Narodni Dom« drž. poslanec g. Ž i č k a r. Slavnostni govor je imel g. Kune j, ki je povdarjal, da ta dom poklanja čitaln ca slovenskemu narodu, da bode trdna trdnjava proti nemštvu. Hrvatom so bile zabranjene društvene zastave, a »hrvatska radnička stranka* je korakala v Brežice pod veliko hrvaško zastavo. 6lovenska društva so korakala v sprevodu s svojimi zastavami. Ia tisoč in tisoč grl so gromeli po Brežicah slovenski „Živio«. Policijski komisar se je zaganjal v ljudi, a proti velikanski množici ni mogel ničesar opraviti. Dr. Strašek je bil potem pozvan na policijo, kjer so zagrozili, da bodo vsakega zaprli, k lor bo po mestu klical »živio« ! Pe-poludanska vc3elica je bila velikanska. Navdušeno ie govoril dr. S t r a š e k slovenstvo v Brežicah se je pričela nova doba; »nemštva« v Brežicah tudi celjski policaji ne bodo rešili. Slovensko celjsko pevsko društvo je poletelo po slavnosti v Zigreb, kjer je bilo prisrčno sprejeto. Hrvatje so Slovence na koncertu pri »Jagnjetu" navdušeno oozdravljali.
6	Slovenska zmaga. V občini stara-cesta pri Ljutomeru se je vršila dne 11 t. m. občinska volitev. Ta občina je bila sedaj pod komando »Stajerčevih« pristašev, pri sedanji volit vi pa so se pcs'avili vrli narodni volilei na volišče kot eden mož ter izvolili v vseh treh razredih same narodne može in s tem iztrgali občino za vselej iz rok »Stajerčevih" pristašev.
š Poveljnik Štajerskega orožni-Stva, polkovnik Adolf Smole, je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki red železne krone tretje vrste; na njegovo mesto pride dosedanji orožniški poveljnik iz Bukovine, polkovnik Jurij pl, Catargi.
š Shod v Šoštanju je bil minolo nedeljo. Govorili so det. poslanec Ivan V o š ■ n j a k , kandidat za četrto kurijo F. R o 6, dr. Kukoveo, dr. Karlovšek in soc. demokrat Č o b a 1. Daljše poročilo objavimo iutri.
š Celjska polioija, ki dclge nosove kaže, se je včeraj b popoldanskim vlakom
zelo klaverno vračala iz Brežic, kier je skupila svojo zasluženo moralično in fizično lekcijo. Na rajhenburškem kolodvoru jo je sprejelo navzoče občinstvo s »pereat - abcug"-klici ia s žvižganjem, kar ji je že itak omed< lele živce tako razburilo, da je začela obSin stvu — dolge nosove kazati.
š Umrl je v graščini Mirazan pri Pa trovčah v Siv. dolini g. Frano Julij F r i d r i c b , bivši tovarnar in laBtnik pre-mogok^oa v L;bojah in Zabukovcih.
š Ogenj. Oirco1 so iarraje se z žvep-Ijenkami zanetili pri Sv Urbanu pri Ptuju ogenj, ki je napravil viničarju Ivanu Rojko 1200 K škod« Sr.arši, pazite na otroke !
š Napad. Neznani lopovi so v noči "d 6.—7. v Carkovoah napadli mizar. pom. S -mona Majcena iz Zgornje J»blaniue in ga tako pretepli, da je umrl. Storilcem so na sledu
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. avgusta.
»Učiteljski tovariš« in klerika-lisem. Nameitu, da bi učitelji trezno premišljevali vprašanje svojih plač, pa imajo mnogo nujnejše delo: Oni preisku,ejo, kaj je klerikalizem. Strokovno glasilo liberalnega učite'jstva je dognalo o klerikalizmu važne novosti. Našlo je, da je klerikalizem »kužna bolezen«, in sicer »kolera«. Ta bolezen je razširjena po vsam svetu in govori (!) vse jezike. »Oblečen je v razne to alete, frak, kuto, sovtano, mantilo, kmetiški robec in irhaste hlače«. Ta bolezen, ki je tako dobro oblečena, je, kakor mm zagotavlja strokovno glasilo liberalnih učiteljev, »brezspolna". Ta »smrtonosna kuga" se drži načela: Kdor m z mano, je proti meni, tega uničim na ta ali oni način. Ta kolera ee loti državnikov, ministrov, uradnikov, zdravnikov, advokatov, rokodelcev, poljedelcev, gospa, nun, kmetic, cigararic itd. Česar se doslej še ni vedelo o koleri, to je iznašel »Učit. Tovariš": Oia rabi laž, obrekovanje, podtikanje slabih namenov, sarkazem, ironijo in zasmeh. — Zdaj je menda jasno, kaj je »klerikalizem". Liberalni učitelji pravijo, da morajo zato imeti več plače, da bodo bolj uničevali to kolero. Mi bi pa mislili, da se naj drže svojega poklica in naj bodo učitelji, ne pa taki mazaški »pa darji*. Dožeia plaiuje šole kot kulturne zavode, ne pa kot »delovavnica takih bedarij, kakor jih beremo v „U5iteljBkem Tovarišu".
Nov način polemike. Doslej smo se samo kregali, odslej pa j« uvedel dr. Trilltr nov naiin polemike: On ni le Šukljeta umoril, ampak ga je tudi pokopal ter mu na vse zadnje postavil še nagrobni spomenik. Če se splošno vpelj« v slovensko politiko ta način polemike, bo kmalu mir na slovenski zemlji! A vkljub vsej žalosti smo vendar veseli, ker nam liberalna stranka tako odkrito kaže svoj« popolno duševno nezmožnost. G. dr. Trillerju je bilo naročeno, da podira, kar je strašni Suklje naredil, a dr. Triller je posnemal tistega preroka, ki je bil nekoč poklican, da preklinja, pa je naredil ravno narobe. Tako je tuli dr. Trillerju ušlo sledeče priznanje: »Skoda moža (Sukljeta), kajti to mu mora priznati najhuiši sovražnik, da je finančno-politiški talent prve vrste. Zlasti za deželne finance si je pridobil svojčas neutajnih velikih zsslug .... Brezdvomno tiči tudi v njegovih najnovejših predlogih za asanacijo deželnih financ marsikako zdravo zrno pro iluturo; zlasti velja to o izkoriščanju u ž i t -ninskega zakupt, glede katerega je pa predlagatelj pozabil povedati le, da se ta ideja ni rodila toli v njegovi, temveč v glavi pokojnega svetnika Lubeja — in morda tudi o deželni zavarovalnici.« Tako beremo na prvi strani »Slov. Naroda«. Na tretji strani pa stoji: »Kar mora vzpričo bukljejevih Člankov vsacega v fiaaočnih zadevah količkaj poučenega človeka jeziti in ogorčiti, je, da se auklje le dela kot bi iskal denarja za učitelje, dasi prav natančno ve, da je vse sam humbug, kar je spiBal. Suk-ljejevi članki bo limanice. Sukljejev namen je, zvabiti učiteljstvo, da bi vzpričo njegovih obljub odložilo bojno kopje in pomagalo klerikalcem; na tihem se pa smeje, saj ve, da so njegovi načrti neizvedljivi, oziroma taki, da bi moralo učiteljstvo čakati še 25 let, predno bi se mogle iz teh dohodkov njihove plače sploh kaj zvišati. Zdaj pa naj učitelji vendar enkrat vprašajo liberalce, kako jim bodo plače zvišali! Hribar naj pa vpraša dr. Trillerja, kako more on hvaliti deželno
zavarovalnico, ko je vendar tako iasno, da je Hribar neče priporočati! In dr. Tat čir se naj zgovori z dr. Trillerjem, kako more on hvaliti Sukljetove talente, ko ga je vendar dr. Tavčar tako robato v nič deval ! Ta zmešnjava Ie kaže, da 1 beralna stranka nima več nobene glave!
častite gg duhovnike opozorimo, da se ho d o duhovne vaje pričele dne 22 avgusta in da bo evharistični shod skupno dnp 23 in 24 avgusta.
Romarski vlak na sv. Višarje, ki ga prueli izobraževalno društvo v Šenčurju, p;re » nedeljo, t. j. 21 t m. ob 12 uri dopoldne, ne pa cb pol 11. uri, kakor je bilo naznanjeno.
Nova luč. Dr. Tavčir se je naveličal, d« bi sam hodu »poučevat« liberalne glavice, zato pa hodi okoli njegov koncipient dr. K. Vodušek. C- kod zbere okoli sebe par liberalcev, pa »Narod« o tem piše, kakor o kakem velikem dogodku. A kaj govori dr. Konrad Vodušek o »kmečkih razmerah«, tega pa »Narod" javnosti ne pove. Dr. Kon rad Vodušek, neodvisen kmet v fraku, nam naj vendar enkrat pove, kaj sodi o slovensko nemški liberalni zvezi, o krivičnem volilnem redu, o prot agrarnem nastopanju liberalcev in o sramotno grdem preganjanju poljedeUke organiz cije, po kateri se odlikuje liberalna stranka! Sicer ne prisojamo nikake važnosti nit njemu niti njegovim govorom, a značilno bi bilo to za stranko, v katerem imenu vliva svojo modrost v ne ravno mehke liberalne glavicel
Predor v Vlntgarju. Iz Podhoma se nam poroča: Dne 15. t. m. je bil prevrtan predor H om Vintgar na novi železnični progi od Jesenic skozi Bohinj. Opoldne so se iz Bleda pripeljali na slavnostai prostor povabljeni gostje ia zastopniki stavbenega vodstva. Navzoči so bili mej drugimi: višji nadzornik Frisch s tehnič. osobjem, zastopniki tvrdke Rella & Comp., okr. glavar pl. Detela, okr. komisar, dr. Jelovšek in sodni svetaik Ferk iz Radovljice, baron Schwegel in župana iz Gorij in Bleda. Pred vhodom so vihrale cesarske zastave, v vasi pa tudi narodne. Predor je bil razsvetljei s svečami in lampijoni. Sredi predora je zastopnik podjetnika pozdravil goste in pojasni' dela v predoru ki je dolg 1180 metrev. Višji nadzornik Frisoh je nato sprožil električai tok in padla je zadnja stena v predoru. Obhod so nadaljevali do Vintgarja, kjer se pride iz predora na velikanski most, ki je dolg 60 metrov in vi-Bok 32 metrov nad vodo v Vintgarju. Tu je čaroben pogled v Vintgar, na Sum in Karavanke s S.olom. 01 mosta do kolodvora na Dobravi je 1 in pol kilometer. Nato ss se gostje vrnili v Podhom, kjer jih je čakal fotograf. Popoldne je bil banket v Lujizinem kopališču na Bledu.
— Kat društvo rokodelskih pomočnikov v Gradcu je prav sijajno pra znovalo 14. in 15. t. m. svojo petdesetletnico. Slavnosti se je udeležilo do 50 bratskih društev; častno so bila zastopana tudi razna katoliška društva iz Gradca in okolice. Ker je slavnost pokazala, kako lepo se razvijajo rokodelska društva in kako času primerno se dajo voditi, naj mi bo dovoljeno prav na kratko o njej poročiti. V nedeljo, 14 t. m., je imelo društvo skupno sv. obhajilo. Zvečer je bila slavnostna predstava, ki je predočevala v živih podobah korist Kolpingovih društev. Pri pozdravnem večeru ki se je nato vršil, so bili odlikovani najstarejši društveni udje s spominskimi sve tinjami, ki jih je poslal kardinal Gru s o h a. Po odlikovanju so v imenu drugih društev centralni društveni voditelji prošt S c h i f f e r iz Budimpešte, M a y e r iz Monakovega, monsign. M i c h e 1 e z Dunaja čestitali jubilejnemu društvu — Glavna slavnost se je vršila 15. t. m: Ob oamih zjutraj se je začel premikati vrlo urejen sprevod, v katerem je bilo nad 50 zastav, iz rokodelskega doma do cerkve Jezusovega Srca. — Spremljali sta ga vojaška in meščanska godba. V cerkvi je govoril monsign. M i -c h e 1 e z Dunaja, daroval sv. mašo in blagoslovil nove društvene zastave. Nito se je vršil nadaljni obhod po mestu — od csrkve Jezusovega S ca do Zofi ine dvorane (v po slopju deželne hranilnice) Tu je bilo glavno zborovanje. Udeležili so se ga vsi gost|<; odlikoval ga je s svojo navzočnostjo tudi knezoškcf dr. S c h u s t e r. Dež. namestnik je poslal svojega zastopnika, dvom. svetnika K o n i g a. Predsednik druUva dr. J L o -r e n z je v svojem govoru opisal delovanje društva v preteklih 50 letih. Škofijski voditelj rokedehkih društev ktnomk Franc ba-
ron O e r, je prečital došle čestitke in brso-iavke, med njimi brzojavko ministra G a 11 a in čestitko csntralnega voditelja rokodelskih druUev v Ameriki, kjer se sedaj Kolpingova društva lepo razvijajo. Po tem je imel daljši nagovor knezoškof dr. L. Schuster; povdarjal je, da je v imenu »Katoliško društvo rokodelskih po-mečn kov« najvažnejša beseda »katoliško«. Društva, ki so vredna tega imena, uživajo med vsemi strokovnimi, izobraževalnimi in drugimi društvi, posebno spoštovanje. Pravila, ki jih je modro sestavil Kol-pi"g, obsegajo tiste čednosti, katerih izpolnjevanje za rešitev človeške družbe je naročal nesmrtni Leon XIII.
—	S Kolpincovo pesmijo se je završ lo zborovanje — S avnosti so se udeležila tudi rokodelska društva iz Ljubljane, Maribora in Celovca. Tudi med udi d ucih društev smo Ljubljančani našli znance.
—	Z jubilejno slavnostjo je bil združen 5. shod .Kolpingovih telovadcev« Javne telovadbe so se udeležili društveniki iz Gradca, Celovca, Lir.ca in Merana. Občudovali smo dobro vežbane t lovadce in se prepričali, kako rokodelska društva skrbe udom za zabavo in pouk. — Kanonik F/, baron O e r je izdal tudi zgo dovino katol. rok. društva v Gradou. Vseh udov je bilo » 50. h tih sprejetih 10 600; sedaj jih je v društvu 173. Predsednik je že imenovani dr J L o r e n z ; podpredsednika pa kurat Matiia Ljubša in glavni urednik »Grazer Volksbl." K. S c h \v e c h 1 e r.
—	Umrl je 13. t. m. v Kranju gosp. Fran Putrič, davkar v pokoju.
—	Imenovanje. Učitelj gosp. Matija P e 1 k o v Zagorju je imonovan za voditelja ljudske šole v Zagorju, učitelj g. Julij Cen-č i č v Senožečah pa za provizoričnega učitelja na imenovani šoli.
—	Prestavljena ie učiteljica gdč. Jo sipina Muc v St. Rupertu na d/orazrednico v Trebelno.
—	Mleko se bo podražilo Mlekarji
iz Gorenje Avstrijske, Moravske, Slezije in Ogrske so sklenili na nekem shodu da po draže mleko 15. septembra 1904 d j 15. maja 1905 za 4 vinarje, nato pa za 3 vinarje pri litru. Izvolili so poseben odbor, ki ima svoj sedež na Dunaju.
—	Velika nevihta je bila včeraj v Kranjski gori. Treščilo je v novo hišo A oj zija Plahu'arja. Strela ie ubila 131etneafa pa Btirja Jožefa Jakelja. Pišenca ja jako na rastla.
—	Italijansko vino. Neki italijanski vineki trgovec se je te dni mudil na Reki ter pravil, da je v Vallombrosi, kier se vrše pogajanja o novi trgovinski pogodbi z Ita lijo, izvedel iz zanesljivega vira to-le: Italija bode smela na leto v našo državo izvoziti 200.000 hI izključno belega vina iz Apu-lije proti carini 12 kron. Ta množina vina bode porazdeljena na tri pokrajino v Apu liji: Bari, Foggia in Lecce. Isvoz se bode vršil pod nadzorstvom ital. prefektov in avstro-ogrskega konzula.
—	Umrl je včeraj v Gorjah oče gosp. Kunstelina. Pogreb bode ju'ri zjutraj ob 8 uri. N v m. p.!
—	Ogenj je bil v nedeljo okoli 4. ure popoldne v Mali Lahini, župnije Dragataš. Zjorele so 3 hiše z vsemi gospodarskimi poslopji, nekaj živine in 500 K denarja. Zi-varovan ni bil nihče. Zažgali so kot po navadi — otn ci, ki so v senu na podu — jabolka pfkli.
—	Oproščeni želesničarji V Sege-dinu je sudišie oprostilo 10 železničarjev, kateri so bili zatoženi zaradi stavke. Sodišče je izavilo, da železničarji niso javni uradniki.
—	Sadna rasstava v Radovljici.
Iz Radovljice se nam piSe: V zadnji šte vilki »Girenica« je objavil nekdo notico, v kateri se med vrstami čita namen, podjetje sadne razstave v Radovljici — posebno pri poročiti. Za take stvari bi bilo pač menda čas še — po razstavi ali ne zdaj, ko bi se na vBe strani moralo delati na to, da se to za nnšo Gorenjsko tako važno gospodarsko podjetje, kar najlepše obnese! Saj bode še potem dovoli lasa za — polemiko!
—	Iz Jelšan se nam poroča: Nedavno je neki krčmar hotel napraviti ples, župan stvo pa mu ni dalo dovoljenja. Toda ples je bil brez dovolj« nja. Posledica je bila, da so se fantje popoldne tepli in da se je opekel triletni otrok, ki je druei dan umrl. Kdo ja sedaj kriv te nesreče? Ako dotičnik ni imel dovoljenja za ples, morali bi ga orožniki ali pa županstvo preprečiti.
—	Izredna suša. »Danica" piše: Lv kotovali so radi suše na zgornjem Nemškem usodnim načinom v letih 1487 in 1631, Tudi letos gledamo podobnim mogoč atim v obraz. Ko so hodili te dni po popolnoma osušenih Sprevinih strugah, prišli so do kamena, ki nosi napis: »Ko zopet vgledato ta kamen — bosta jokali. Tako nizko je stala voda v letu 14S7.« In v bližini Magdeburg Dovina sedaj na suhem leži kamen z besedilom: »Kadar me vgledate, boste prelivali solze. 1631,«
—	Strajk črevljarjev v Vodnjanu je končan. Zal, da z istim neuspehom za delavce, kakor velika večina štrajkov v zadnjem času v naših krajih. Vsi delavci so £11 zopet na delo pod starimi pogoji.
—	V Šiški so orožniki zopet zasačili nekega mMega š"le 17 let starega tatiča, po imenu Ejidija S itina, doma iz Dravelj pri Liubljaoi, kateri je v družbi z Josipom Kokecom kradel.
Ljubljansko novice.
Na katoliški shod v Rezno na Nemškem je odpotoval danes naš sotrudnik g. Ivan S t e f e.
Poročili se bodo: Franc Zajec, delavec, in Mirija- Panae; Anton B!ae, posestnik v Tomačevem, in Marija Č^sen; Franc H»m-berger, delavec, in Katarina Sušnik; Iran Kos, ključar, in Marija Svetelj.
Izpremembe pri gozdarskem uradu. G. kr. gozdarski inapekcijtki komisir K«rel Jellen je prestavljen kot vodja okrajnega gozdarskega urala iz Postoine v Ljubljano.
Iz finančne direkcije G. fnanini rav-natel dvorni svetnik L u b e c se je včeraj vrnil s svojega dopusta in prevzel zopet vodstvo uradov.
Poskušeni samomor v izgonskem zaporu. V sjboto so pripeljali iz Eiada na Ogrskem potom odgona 24letno Ano Coriani v Ljubljano. V zaporu se je ve 11* zelo surovo s svojimi sotovariši in se slednjič skušala obe siti. Ko je bil paznik na to opozorjen, dal jo je preiskati policijskemu zdravniku, ki jo je spoznal za slaboumno in so jo nato prepeljali v bolnico.
S črevljarskim nožem se je zabodel včeraj popoldne ob želecmci prot sišri trgovski pomočnik P. K e t e, ki je nedavno služil na Vihniki. Sunil se je pod rebra na levo stran. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, katero je pa že danes z» pustil. Menda mu je zmedla možgane »nesrečna ljubezen.«
Nedeljski počitek v trgovinah. Tvrdka V. P. na Mestnem trgu nam ep.rofi?, da so v nedeljo njeni gg. trgovski pomočniki bili le izvanredno in prostovoljno na delu to pa radi inventure. Tvrdka je bila prva, Ui je nedeljski počitek upeljala in pričela ob 7, uri zvefipr zaoirati.
Na oklicih sta gosp. Peter S e g v i č , o. kr. asistent tc bačne tovarne v Varaždinu in grl*. Felicita Kokalj
Musica saera. V četrtek, 18 avg., k najvišjemu godu Njega veličanstva našega cesiria v stolni cerkvi pontifi talna masa ob 10. uri: Mašo ..Panis angelicus" zl. Fred. Koenen, gradunie »Bjred'clus es". Anton Foerster, po oterton.u »Offjro tibi", I. Cb. H Rink; po maši Te Deum, zložil J„žef Gruber.
Telefonska In br^ojavn* poročila.
Japonsko-ruska vojska.
London, 17. avgusta. Veliki knez Ba-ris, kateri je imel prepire s Kuropatkinom, je odpoklican iz glavnega tabora v Ljaojanu.
Petrograd, 17. avg. V Ljaojanu je položaj neizpremenjen. Rusi se še drže v AušanJanu. Oku še ni mogel prodreti do njega.
Sangaj, 17. avgusta. Kitajec, došel iz Ljaojana, trdi, da ima Kuropatkin že štiristo-tisoč mož. — V zadnjih bojih sta imeli obe strani zelo velike izgube.
London, 17. avgust*. »Daily Mail« poroča iz Peterburga, da so Rusi zadnji čas mobilizovane čete odposlali v Turkestan, kjer so obmejne poBadke podvojili.
Krakov, 17. avg. »Nova Reforma« poroča, da Be na meji množi število ruskih vojaških begunov. Ravnokar jih je prišlo zopet 27, katere je poljsko prebivalstvo gostoljubno sprejelo.
Karlovi vari, 17. avguBta. (K. urad.) Ob 9. uri dopoldne je došel cesar, navdušeno pozdravljen. Ogledal si je vojaško kopališče. Sprejel je več odličnih oseb in kor-poracij. Na posdravni govor županov je odgovoril vladar, da ga veseli veliki napredek kopališia; izrekel je priznanje cbSinBki upravi ter se zahvalil za izraze udanosti. Pred katoliško cerkvijo se mu je poklonila duhovščina. Vladar si je ogledal kopališke naprave ob velikih ovacijah, Ob 12, uri se je odpeljal v I Si.
Gorica, 17. avgusta. Polk St. 47 je odpoklican od vaj in gre v Trst.
Petrograd, 17. avgusta. Ob rojstvu prestolonaslednika so razni ruski guvernerji podelili amneBtijo administrativnim kaznjencem.
Meteorologlfino poroStlo.
VUUna sad Morjem 306*2 m, irednji irm«ai tlak 736 0 m it
tttu.m
17| 7. zjutr. i 738 0 . 17-4 , si. jug. megla i I 2. popol.j 735-8 I 27-6 Jsl. vzsvzh.| jasno, i Srednja včerajšnja tempamiira 22 o', norm. 18 8'
Dunajska borza
dn£ 16. avgusta.
Skupna konv. renta, maj—november . .	99-3R
Skupna konv. renta, jan,—julij ....	9SJ-35
Skopni državni dolg v notaii.....1(0 15
Skupni državni dolg v srebra.....100 15
Avstrijska zlata renta 4%......119-20
Avatrijska kronska renta 4%.....99*30
Avstrijska inv. renta 3\',%......90 90
Ogrska zlata renta 4%.......1)9 —
Ogrska kronska renta 4%......9715
Ogrska inv. renta 3\, % ......88 80
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 05
Kreditne delnice............642-50
London vista . ..........23967'/,
■emSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-10
tO mark............23-44
10 frankov...........19 05
Italijanski bankovci........95 —
C. kr. cekini...........11-32
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S B. Bkerl, Sv. Ivan pri Tratu.
Želim l^apiti
že rabljeno opi avo za
prodajalno špecerijskega blaga.
Naslov: Franja Seduiak. Vrliov-čeve ulice 11, v Ljubljani. 13-63-1
1374 3-1
Dobrega rdečega V I II c| 7
50 bl> i® noprcdeij, pc 21 l^r.!, v pišecah na Štajerskem.
Vzorci fo na razpolag- Kdnr hi pa Met kupiti, naj ae cg a*i v Pišecah pri Planincu.
V/nivifu i I sil "i vsakovrstni: lak za lllll lUhl, usnje,lidllnl lak,lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 25 11—8
Dva ueenea
za trgovino s špecerijskim blagom
in deželnimi pridelki se takoj sprejmeta iz dobre io poštene hiše
Ponudbe pod »Trgovina" na upravništvo »Slovenca".	1226 9-5
Razglas.
1372 2-1
V Spodnjih Gorjah, ®/4ur« nad Bedom, (pri Kodrasu) odda ae takoj v najem ali se tudi proda hiia it. 28 S vrtom, V kateri je gostilna m mesarja, pripravna pa tudi za trgovin- . S to hišo pr dasta se tudi dva gozdiča. K tej hiši pripada »udi stara hiia it. 21 s polovico semljiš6a dvema gosdoma in enim pašnikom Ta
hiia se posebej ali pa z zgoraj imenovano g< stilno skupno proda. L ga je jano ugodna, ker sta imenovani posestvi oddaljeni le 20 minut od bodoče železniške postaje Bied (Veldes).
Natančneje poizve se pi»meno pri lastnici t'h po«eete*, g. Mariji Javoriek v šoli v Šiški; ustmeno pa pri g. Jožefa Slivniku (Cebularju) v Spod. Garjab.
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi
v Ijj«l>lja,iii, iui DuuajNki cesti št. 17.
Edini zastopnik za
Diirkoppova kolesa
STYRIA (PUCHOVA) kolesa
in
orožna kolesa
(VVaffenrader). 1436 s-3
1373 1-1
Oražbcni ©l^iie.
E 314/4
Po -»ahtevamu „Lud'k»> poso ilnice v L ubliani", zastopane po g. dr. Iv. Šusteršičiv bo dne 26. avgusta 1904 dopoldne ob 10. uri pn spodaj oznimtnjeni sodnij:, v izbi sr. 6 dražba polsemije, vložek it 6 d o Starasuiica obstoječe iz hiš?, vrta,, dvorišfa, gospodarskih poslopij, travnikov, vinogradom, njiv, senoiet, pašnikov in gozdov s pritiklini vred, ki sestoji iz 2 krav, 1 voz t, pluga in brane.
Nepremičnini, k'io je prodati na draib, je določsna vrednost na 9726 K, pritikline na 240 K, skupaj 9966 K.
Najmanjši poi udek znaša 6644 K ; pod tem zneskom se ne proda.
S tem odobrene draibene pogoje in listine, ki se tičnjo nepremičnine, smejo ti%t% ki: žela kupit, pregled.ti pri spodaj oznaoienjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi n^ pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom drsžoe, ker bi se sicer ne mogla razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo seda; na nepremičnini pravice ali bremena ali jih Zidobe v teku dražbenega potepanja tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar n ti ne Btanujejo v okolišu spodaj oznamenjene todnijo niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C. okrajna scdoija u pestejni, odd. m.,
dne 23. julija 1904.
!|iU2iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
II i i
II »
i i i i
Grenčica
Florian"
in liker
Florian"
I! »
|| najboljša kapljica n 11 za želodec. 1238 211S
BuffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiTiial
IV v
sce
dva kovaška pomagaca
w in učenca
Kristjan Babic, kovaški mojster Kranj, Gorenjsko. 1360 2-2
Trgovskega učenca
Iz dobre rodbine in primerno šolsko izobrazbo sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom tvrdka 1353 3—2
Josip Boncelj v Železnikih.
Pozor, mizarji!
lladi bolezni razproda se več vrst različnega mehkega in trdega lesa, dalje popolnoma novo, pred tremi meseci naročeno mizarsko orodje za tri delavce.
Oglasiti se je pri Franu Hočevar, mizarskemu mojstru v Metliki.	1369 4—2

V hotelu ILIRIJA
Kolodvorske ulice šf. 22
bode
v četrtek, 18. avgusta 1.1.
v proslavo stoletnice avstrijskega cesarstva
elite-koncert
polnošfeviine meščanske godbe s popolnoma novo izbranim sporedom pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Poula.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 v.
Proseč naj obilnejšega obiska beležim z velespoštovanjem
prič
hotelir in kavarnar.
1375 1]
urfiM

Bfljr Haknp La prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, sretk, denarjev itd.
Savarovanja u ^ube pri irebanjlh, pri izirebanju najmanj-i«ga dobitka. — Fravasa u vnake trebanj«. K ■ la a t a « isvrlltev a a r o 611 na boril.
Menjarična delniška družba
EBCII
I., KoILflile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
31
66
- Pojasnila	t vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kunnih vrednostih vseh ipeknlaollsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor f« mogoto Tisočega »breitoranja pri po^:ni varnosti naloienla
glavnlo.	134 365