khafa o« olčfoSra 1947
01 tediuk - ud l januar [a 1958 kot pol tednik — Od • Januarja 1960 trikrat te Qsko, in SiCer 0b pone.
elJkih, sredah in sobotah
KRANJ — SREDA, n. NOVEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 129 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan
A S I L O    SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
.;v:-':%..-::-Sni	t ■		
			
	
	
■	
	
	
	
	
	
	Bil
--«rn.
Z včerajžnje seje občinske skupščine Radovljica
Največ o krajevnih skupnostih
Radovljica, 5. novembra —- V prvi točki dnevnega reda 6. redne seje je občinska skupščina Radovljica obravnavala osnutek statuta občine. Osnovna določila in smernice k osnutku je ob navzočnosti odbornikov, članov plenuma občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in skupščinskih poslancev obrazložil predsednik ObO SZDL Ljubo Meglic.
tališču Ljubljana-Brnikl gradijo stezo, ki bo povezovala leta liščno stezo s hangarji in ostalimi poslopji
Kako in kdaj bomo prešli na skrajševanje delovnega časa?
V dve in pol urni razpravi so odborniki govorili o različnih poglavjih in členih predlaganega osnutka, najbolj živahno pa se je razvnela diskusija, ko je bilo na vrsti vprašanje vloge in pristojnosti krajevnih skupnosti. Navzoči so izrekli številne pripombe in
^rednosti Novega letališča
Pn*h\ a Vse Pr*Prave za varen zimski promet, ?l ^e *eto moznosti prvorazrednih leta-cmh uslug
Pa 2 ostanmi jugoslovanskimi letališči, predvsem W ^U^rovn^^^m' opozarjajo na to, da od letališča ^ 1 lahko pričakujemo precejšen vpliv na razvoj jj^2tlla in na novo, ugodnejšo strukturo turistov. Leta-e ^Ži proti turističnim predelom Gorenjske in sever-
^a Jadrana. Pričakujejo, da bo pravo turistično in
*°n!*o letališče. '
^ dr?' turisti iz oddal jene j-ki so se na DOti v *^ozo]e posluževali letalskih
V' so pristajali predaš"* letališčih Benetke, H» m  Celovec in, Graz. Se-
i Je od teh letališč do t*^al{ °d'elov še Precejšnja *todtiaa  m t dolgotrajna ne-
^nv,,VožnJa' razen te!|a pa k ^ein-iT6 ^^di carinskih in °du      foi™a'lnosti pri pre-
Nodrileje' Vse to ie imc,°
r'stovC posledice na dotok H'al0   v Jugoslavijo;  to je S'msK Poletno, še bolj pa
aR0 turicfii^n^
Problemi se odpirajo
Ob prehodu na 42-urni teden se odpirajo mnoge težave in priprave zastajajo že na samem začetku
%*ato
turistično sezono, ni čudno, da so tuji
fitvij^1"1 Uradi še pred dogra-?ilCa i^.ega  brniškega le-s sklepanjem podjetjem »Adria
^oibP°hiteli Vom, ,
d-0!61* za prevoz turi-% J° letališča Ljubljana-Br-£e za w°eJšnJe Je rudi zanima-^ tuiiur?n°dna pristajanja le-Jin letalskih družb.
% Velik
Pa
* prednost novega le, da leži blizu alp-tudi obmorskih leto-
višč. Nekaj razdalj: Bled 33 kilometrov, Bohinj 61, Kranjska gora 77. Crikvenica 187, Opatija 150,jr>r>er 140, Portorož 157, Postojna H Trst 145, Poreč 200 kilometrov itd.
# Kot je znano, je bila lokacija za letališče odbrana po temeljitih raziskavah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se na njegovem področju pojavi megla le v 54 dneh na leto, medtem ko je v Ljubljani megla kar 163-krat na leto.
# Letališče bo s specialno moderno opremo (svetlobnim sistemom za nočno pristajanje in z ostalo svetlobno instalacijo, z radijskimi in komunikacijskimi napravami ter sredstvi za zvezo kontrole in letal, usposobljeno za kolikor je mogoče varen sprejem in odpravo letal. S strokovno izvežba-nim kadrom bo skrbelo za sprejem in odpravo potnikov, oskrbovanje letal s hrano in za ostalo. Ob letališču bo restavracija in motel za prenočevanje posadk in turistov. — S.
Ena izmed najtežjih nalog delovnih kolektivov, ki neposredno tudi zelo zanimajo delavce, je brez dvoma uresničenje načela nove ustave, ki nakazuje skrajševanje delovnega tedna od sedanjih 48 na 42 ur. — Izdelovanje statutov, kar je po svoji vsebini važnejša stvar, ne dobi med delovnimi ljudmi tistega odmeva kot priprave za 42-urni teden, kajti pri tem gre za določen cilj, ki delavca najbolj neposredno zanima. To nI čudno, saj skrajševanje delovnega časa pomeni pameten korak k dviganju našega standarda in zboljševanje življenjskih razmer.
Pot do tega cilja Je zelo težka. Treba je zagotoviti, da ob tem ne bo zaposlenih več delavcev, da se proizvodnja in ob tem osebni dohodek ne zmanjša, da ne bo več nadur itd. Skratka, večja produktivnost bi morala nadomestiti izpad Šestih ur na teden, tako da b] imeli prosto soboto ali kakorkoli podaljšati čas za družinsko in družbeno življenje, za razvedrilo in podobno.
podjetjem so razposlali tudi vprašanja v obliki ankete o tem, kako se pripravljajo na to. Dve tretjini podjetij ni niti odgovorilo. Tisti pa, ki so poslali odgovor v
glavnem ugotavljajo, da to ni možno ali pa »odkrivajo« rezerve v odmoru in malicah in pravijo, da bodm »bolj zaerabili« za delo. Skratka, stvar ni nikjer proučena, morda niti v osnovi jasna. Sicer ne bi začenjali s podobnimi ugotovitvami. V načrtu imajo širša posvetovanja, obiske po podjetjih in pogovor z določenimi ljudmi oziroma komisijami. Toda to bo v glavnem delo občinske komisije. Na splošno pa ocenjujejo, da bo stvar zelo različna. Nekatera podjetja, kot na primer Lesja galanterija ,ki je v rekonstrukciji In Nadaljevanje . na 2. strani 1
j    Prvi začetki
Kakšni so prvi začetki teh priprav in tudi nekateri prvi konkretni poskusi skrajševanja delovnega časa v kranjski občini, smo že poročali. Imeli smo priložnost pobarati tudi v radovljiški in jeseniški občini o tem. Glavna ugotovitev je, da je v teh občinah še manj narejenega kot v Kranju. Na Jesenicah še ni niti občinska komisija imenovana, in kar so doslej naredili, je bilo le stvar oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini. O stvari so sicer večkrat razpravljali na sejah svetov in na raznih drugih posvetovanjih   in   konferencah. Vsem
Novosti Delavske univerze v Radovljici
Obogateni programi
DELAVSKA UNIVERZA je za letošnjo sezono zasnovala dokaj širok program. Letošnji koncept je razširila tudi na kulturno in estetsko vzgojno de\o. To je vsekakor zelo spodbudno in obetajoče. Program ni le deklarativen, ampak predvideva konkretne naloge in izvajavce, ki zagotavljajo tudi kvaliteto. Tovrstne pobude DELAVSKE UNIVERZE bodo koristno dopolnilo k prizadevanjem Svobod in prosvetnih društev.
Druga zanimiva novost pa so stalni ponedeljkovi in torkovi večeri. Z njimi hočejo organizatorji doseči večjo kontinuiteto pri delu in hkrati navaditi občinstvo na redno obiskovanje predavanj, pogovorov in prireditev.
»Ponedeljkovi večeri« za radov- lika srečevanja z občinstvom sko-ljiško  območje  in  »torkovi«  za zi vso delovno sezono. Za prve
blejsko bodo nekakšna stalna ob-
^Sjgovor s predsednikom sveta za gospodarstvo obČ. skupščine Jesenice
Nkcija sezame
sme streti °stalih ^javnosti
v^ailf KoMUANC, obratovod-v O6 V 2elezarni, Je že dru-«5* *  tn°  dobo predsednik
h^iT 8o*P°darstvo občinske S »Vetae Jesenice. Dejavnost teti0 ** u    vWJučuJe tudi komi-
l<h koJXetlJstvo m gozdarstvo h^v     Za b,38ovnl Promet' |a^^tmno odgovorno vlogo v *r*«em razvoju te občine.    ANTON KOMLJANC
• Kaj je najpomembnejše v gospodarskem načrtu jeseniške občine za prihodnje leto?
Vsekakor rekonstrukcija Železarne. To velja za prihodnje in za poznejša leta. Seveda pa rekonstrukcija ne sme zatreti ostalih dejavnosti v občini. Ce bo dohodek Železarne številka ena, pa bo, v kolikor še ni, dohodek turizma in gostinstva Številka dve. Tako bomo skušali usmerjati tudi Investicije. 2e prihodnje leto bo na Jesenicah urejena večja špecerijska trgovina, dograjena bo prede-lovalnica obrata za mesne izdelke, klavnica Itd. Na Crni vrh bo stekla žičnica, spodaj bo bife, zgoraj pa restavracija. V Kranjski gori in v Ratečah je v načrtu gradnja večjega trgovskega lokala ter večje adaptacije hotelov Razor, Slavec in Prisank. Prav tako bodo v Kranjski gori odprli poslovalnico Kompasa. Hkrati bomo skrbeli za gospodarski razvoj teh krajev. Sem sodi razširjanje dejavnosti zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb. razširjanje obrata lesne predelovalne industrije na Koroški Bell, adaptacija gostišča Pod Kepo, modernizacija žage v Mojstrani, dograditev zdravstvene postaje in večje trgovine v Žirovnici, večji preskrbovalnl obrati na Koroški Beli, na Blejski Dobravi in drugo.
• Kaj pa predvidevate v perspektivnem sedemletnem načrtu? Razen povečanja proizvodnje v Železarni, kar bomo dosegli
z rekonstrukcijo, predvidevamo rastNiekaterih specifičnih dejavnosti, ki imajo vse pogoje zo razvoj. To Je zavod za zaposlovanje invalidnih oseb, ki bo prerastel v kovinsko podjetje v Mojstrani, lesnondustrijski obrat na Jesenicah, Kovinoservis itd. Najvažnejša naloga pa bo: pospeševanje razvoja turizma v Gornjesavski dolini, razvoja obrtnih uslug in trgovina, kar danes nikakor ne ustreza potrebam.
• Ali je uresničenje teh in podobnjh načrtov odvisno samo od denarja ali so tudi druge težave?
Treba bo zlasti načrtneje usmerjati vzgojo kadra. To zlasti velja za gostinstvo in turizem, pa tudi za obrtništvo in druge dejavnosti v občini. Naš svet za gospodarstvo bo spremljal in usmerjal tudi kadrovsko politiko v občini in skrbel za smotrno trošenje sredstev, ki so za to namenjena. — P. U,
mesece imajo že dokončno izde lan program družbeno-politične, potopisne, gospodarske, kultumo-estetske tematike. Srečanja z občinstvom so predvideli v obliki predavani in razgovorov o določenih vprašanjih. Vsak ponedeljek se bodo vršila v Radovljici, ob torkih pa na Bledu. V vseh ostalih krajih komune pa bodo podobna srečanja z občinstvom dvakrat mesečno. Predavanja in pogovore o družbeno-političnih vprašanjih bodo dopolnjevali s kulturnimi večeri in s pogovori o filmu. Prvo srečanje radovljiškega občinstva z igravci ljubljanske Drame bo že v ponedeljek, U. novembra, ko bodo uorizorili komedijo Diirenmatta Fiziki. Zanimiva novost, ki jo pripravljajo v Radovljici in na Bledu pa bo ciklus pogovorov o povojni slovenski poeziji. To bodo literarni večeri s sodelovanjem knjižern'kov. Zvrstili pa se bodo na treh srečanjih v decembru, januarju in februar-ju. V mesecu novembru bo v Boh. Bistrici in v Kropi gostovala dramska skupina iz Nove Gorice. Za ljubitelje filma pa bodo v Radovljici prirejali večere pogovorov o filmih, ki jih predvajajo v rednem programu. Za začetek bi izbrali le po enega ali dva na mesec.
Za    strokovno usposabljanje
kadra v delovnih organizacijah so nrj delavski univerzi letos odprli 3 nove oddelke srednje tehnične šole iz Ljubljane, dva za strojno stroko na Bledu ter v Radovljici in enega za lesno na Bledu. Pouk
Nadaljevanje 0 *       na 2. strani «
tehtne misli k izdelanemu osnutku, hkrati pa izrazili potrebo, da bi morali takoj pričeti ustanavljati krajevne skupnosti po posameznih območjih, ker na terenu prav v tem času pripravljajo programe o komunalnih potrebah, tako da bi že pri tem lahko koristno pomagale. Tudi o osnutku družbenega načrta komune bi nove krajevne skupnosti lahko že razpravljale, zato z ustanavljanjem le-teh ne bi smeli več odlašati.
Odbomiška razprava je pokazala, da je komisija za sestavo občinskega statuta svoje delo dobro in skrbno opravila, saj so določila v njem resničen odraz družbenega življenja v občin!.
S sprejetjem osnutka na seji skupščine so v radovljiški komu« ni tako izročili statut v Javno razpravo.
Da bi pospešili ustanavljanje krajevnih skupnosti so imenovali posebno komisijo za sestavo statutov le-teh in predlagali ukinitev dosedanjih st^novan jskih skupnosti na mestnih območjih.
V času, ko to poročamo (19.30). se seja še nadaljuje. Na dnevnem redu je predlog o pripojitvi tovarne čokolade »Gorenjka« ljubljanski tovrstni tovarni »šumi«, razpravljali pa bodo še o likvidacijskih bilancah gost;šč »Radovljica« in »Hom« iz Podhoma, o prošnjah za nak*up zgradb v okolici Bleda in Bohinjske Bistrice izven javne dražbe, q nekaterih zemljiških zadevah in o potrditvi pravil inštituta športnega orodja pri tovarni »Elan« Begunje.
J. Bohinc
Izdatki
presegajo
dohodke
Sredstva za medobčinski sklad kmetijskega zavarovanja dotekajo zelo neredno
Ob koncu tretjega četrtletja letošnjega leta so izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajavcev za 4 milijone dinarjev presegli dohodke. Dohodkov je bilo okoli 79 milijonov dinarjev, izdatkov pa 83 milijonov. Do srede oktobra je primanjkljaj še narasel. Posebno kritična je bila situacija za območji občin Kranj in Skofja Loka, vendar se je za prvo območje že popravila.
Izdatki so najbolj presegli predvidene vsote za brezplačno ambulantno zdravljenje, za ambulantno zdravljenje z 10-odstotnim samoprispevkom, za brezplačno zdravljenje v bolnicah, za izdiranje zob itd.
Po posameznih občinah se višine izdatkov precej razlikujejo. Medtem ko so izdatki za ambulantno zdravljenje za območje Gorenjske povprečno za 20 odstotkov višji, kot bi smeli biti glede na dohodke, znaša ta odstotek v kranjski občini kar 111,5, v škofjeloški 40.8, v radovljiški občini so dosegi i komaj dve tretjini predvidene vsote, v jeseniški občini le 3.8 odstotka, v tržiški pa celo le 2.2 odstotka. Pri izdatkih za brezplačno ambulantno zdravljenje so kmetijski zavarovanci na tržiškem območH porabili   le   tretjino predvidene
Nadaljevan ie na 2. strani «
TE DNI PO SVETU
« ZAČASNA VLADA V SA.JGONU Iz Sajgona so uradno sporočili, da je pričela /. delom nova začasna vlada, ki jo vodi nekdanji podpredsednik južnovietnamske vlade Nguen Ngok To. Veljati je pričela ludi nova ustava.
• SELASIE BO PODALJŠAL OBISK V ZAR
Iz Kaira so sporočili, da ho etiopski cesar podaljšal obisk v ZAR. Z Naserjetn bosta razpravljala predvsem o atžirsko-maroškem sporu. Na sestanku, ki sta ga 16 imela, sla razpravljala tudi o dogodkih po podpisu i porazu msi \ Banaku.
# ODSTOP ITALIJANSKE VLADE
V Rimu menijo, da bo vlada premiera Leoneja odstopila. Bivši dolgoletni predsednik Leone je sestavil krščansko-demokratsko vlado 21. junija. Aldo Moro bo spet poskusil sestaviti vlado levega centra.
• PREGLED AMERIŠKEGA KONVOJA 12 VOZIL
Sel State DcparlnieiUa Dean Rusk je izrazil zaskrbljenost zaradi incidenta, ko so ruske vojaške oblast i ustavile konvoj 12 ameriških vozil in ga pregledali, ko je bil na. poti v Zahodni Berlin.
# ZAHODNOBERLINSKI ŽUPAN V ZAR
Zahodnobci Unska delegacija pod vodstvom WJHyja Brandta je prišla na uradni obisk v ZAR, kjer bo ostala Šest dni. Nato pa bo obiskala še Tanganjiko, Zanzibar, Kenijo, Nigerijo In Slonokoščeno obalo.
Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljndle in dogodki • Umi i« in do^rlki $ Ljudje in dogo#
Ce so viri obveščanja iz južno- cine, za politično stanje v Južnem Južnem Vietnamu še zanika so- bravatl ln pohvaliti. To smo dol/- razlaščene   svoje   udarne J*jjjjjj
vietnamske   prestolnice   Sajgona Vietnamu pa je dovolj že poda- udeležbo, kar Je razumljivo, saj ni storiti že zaradi spoznanja, da celo sposobnosti za jajjfcfo
zanesljivi, potem se je v neki saj- tek, da se je z dvojnim samomo- pomenijo spremembe tudi v tako bo prav gotovo manjše zlo zame- resen odpor. Odpora nazadni
gonski cerkvi odigralo zadnje de- rom   končala   najtežja   politična odvisnih   deželah,   kol   Je   Južni njalo večjega. O političnih zloči- sil — dobro organiziranih jO .
janje  politične farse, ki  v azij- diktatura v Južnem Vietnamu. Po Vietnam vsaj na papirju notranjo n'h Din Dicmove oblast! nc more čanih — ni pravzaprav nihče se
skem in svetovnem merilu nima prečiščenih  besedilih  so vojaški zadevo, ki ne dopušča očitka tu biti več nobenega dvoma. To so čakoval in Diemova diktatu ^
veliko zgledov. Dva najbolj kruta državni   udar  z  lahkoto  izvedli, jega   vmešavanja.   Ne   glede   na dokazali tudj dogodki na sajgon- jc kljub ogromnim srcdstv0 »gje
nasilneža sodobnega sveta, bivši so   bila uporabljena
Samomor v cerkvi
so   bila   uporabljena za vzdrževanje,   razsula kakor odpadkov.
Vojska je dva dni po ^ državnem udaru začela na^C"v0J»'
s političnimi ln
južnovietnamski     diktator Din Diem in njegov brat, bolje rečeno   najbolj   izurjeni   krvnik na "obrežju  reke  Mekong, poveljnik zloglasne  »črne policije«  in posebnih oddelkov Ngo Din Nu, sta si vzela življenje. Nad tem dvojnim samomorom ni vredno izgub- Vojska, ki nI bila postavljena pod precej nerazčiščene okoliščine, ki skih ulicah, kjer jc množica od-Hati besed, ker Je kazen, ki ju jc poveljstvo dlktatorjevih posebnih so pripeljale do strmoglavljenja stranlla vse zunanje ostanke dlk-dolctcla. zaslužena ln na mestu, oddelkov Je pri preobratu v Juž- diktatorja Din Diema, je južno- tatorjeve oblasti. Obračun z Dlc-Obžalovatl pa  ie seveda, da sta nem Vietnamu prevzela levji de- vietnamski vojaški udar dejanje, movo zapuščino jc bil radikalen si nasilneža sodila sama v zadnji lež. To pa prav gotovo »t pome- k! pomeni zboljšanje razmer v tej in prizadet.  Sovraštvo do prej-sii'-ki. ko se le njuna diktatura ni, da Je bila vojska edini nosi- nesrečni azijski deželi in vsaj za- šnjega režima je prav v teh dneh stvoin In bi rade ra*mc. U,«<P' zrušila  kol hiša Iz peska. Bolj vec nasilnega strmoglavljenja dik- četno upanje, da bo naposled de- doseglo svoj vrhunec čimprej normaliziran
nravlčno in pošteno bi bilo, če bi tatorja Din Diema in njegove žela krenila po samostojnejši poti, Težko pa je napovedovati, do Tako si razlagamo ^ jima sodbo izrekli tisoči, ki sta vlade, ki je bila zadnji čas bolj ki zagotavlja treznejšl in pamet- kakšne stopnje bodo avtorji vo- naglico pri sestavi nove ^ jih držala po zaporih in ječah. podobna sračjemu gnezdu kot nejsl politični razvoj. Merjeno s jaškega udara pripravljeni zbirati Preobrat pa utegne pri te .jj Potek dvojne usmrtitve utegne vladi. V zaledju je imela vojska takšnimi utežml pomeni vojaški širše zavezništvo proti ostankom samo polovičen. Za tem j ^ v vseh podrobnostih zanimati prav gotovo podporo tujine, ki udar v Južnem Vietnamu pozitiv- Diemovih čet, ki so zdaj brez pre- preosnovo politične obla«« bolj strokovnjake iz sodne medi- pač v prvih dneh nove oblasti v no dejanje, ki ga moramo odo- tiravanja  popolnoma   razbite  in ni časa. — Z. T.
škimi osebnostmi, da bi uS/*Lj li novo vlado. Videti jc, za sedaj preobrat ne gre v *> .f ker si vojaške osebnosti vajo, da bi obdržale PoimC"Lr-kove v deželi pod svojim 01
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Ljudje in doj^
Nesreče
m VINJENI VOZNIKI
1. novembra ob tričetrt na eno ponoči jc po Ljubljanski cesti v Kranju vozil vinjen mopedist Frknc Bitenc, 22, Iz Zežkove ulice. Varnostni organi so mu prenovili nadaljnjo vožnjo.
Isto noč ob 2. uri je po cesti T reda V Lescah vozil vinjen mopedist Stanko Pibcr, 28, s Partizanske ulice na Bledu. Preprečili so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli p >!nlil(> 6 znanju CPP.
V soboto je skozi Lesce vozil V vinjenem stanju voznik osebni;,! avtomobila KR 48-81 Jože Zupan, 33, železostrugar v tovarni verig. Preprečena mu je bila na-Aaljnfa vožnia in odvzeto vozniško dovoljenje.
litega dne ob 15. uri je po cesti T reda na Posavcu vozil vinjen motorist Jakob Žumer, 50, delavec i/ Kajuhove ulice v Radovljici, Odpeljali so ga na odvzem krvi jn mu odvzeli vozniško dovo-
1 jeilje.
Po cesti III. reda škofja Loka— Ljubljana je v soboto zvečer Jože Arh, 35, čevljarski tehnik iz Closposvetske ulice v Kranju, v vinjenem stanju vozil osebni avto KR 27-58. Odpeljali so ga na odvzem krvi.
• ZARADI VINJENOSTI
V ELEKTRIČNI DROG
V nedeljo ob 1.15 se je na cesti T. reda v Podkorenu zalete) v električni drog Rudi Gerdej / osebnim avtomobilom KR 58-6. Z veliko hitrostjo jc vozil proti Kranjski gori, vendar vozila zaradi vinjenosti nj mogel obvladati. Pri trčenju se je lažje poškodoval fn so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Odvzemu krvi se je uprl. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in registrske tablice. — Na vozilu je škode /a 830 tisoč dinarjev.
# PO SREDI CESTE
Zato. ker je voznica Bassj Schlu-derbacher v nedeljo popoldne z os.bnim avtomobilom BZ 45971 na restj HI. reda med Jereko in Kopri vn i kom v Bohinju vozila preveč po sredi cestišča, sc je v vozili- / osebnim avtomobilom KR 35-22 zaletel Ivan Kodrič. Pri tem ie bilo za 250-000 ' dinarjev škode, lažje poškodbe pa jc utrpela Kodričcva sopotnica Marija Strgar.
Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah mora Izprazniti prostore svoje poslovalnice »Kasta«, ker jih potrebuje Železarna. Odločilo sc je za adaptacijo Bnmerjevc hiše v neposredni bližini »Kaste«, kjer bo sodoben trgovski lokal odprt še pred zimo
Nadaljevanje s 1. strani
Petkov
kulturni večer
KLUB KULTURNIH DELAVCEV prireja v petek, &- novembra, ob 19. uri v prostorih pionirske knjižnice razpravo O SEDEMLETNEM RAZVOJU KULTURNE j DEJAVNOSTI v občini Kranj (nadaljevanje).
•Predavanje v Kranju
Še vedno premalo prostora
Kranj — Čeprav so letos preuredili in povečali prostore trgovskega podjetja »Kokre«, ugotavljajo, da je prostora šc vedno premalo. Podjetje je s prometom v novi poslovalnici zadovoljno, saj so v 23 delovnih dneh prodali že za več kot 70 milijonov dinarjev ali 50 odstotkov več kakor v enakem času lani v starih prostorih. Promet pa sc bo šc povečal, saj računajo, da sc bo dvignil mesečno na 100 milijonov dinarjev.
Največ prodajo manufakturne-ga blaga, konfekcije, perila, usnjene galanterije, igrač in izdelkov iz plastičnih mas. Vendar imajo pri nabavi nekaterih vrst blaga še vedno težave, posebno pri konfekciji. Upajo pa, da bodo strankam kljub težavam lahko Ustregli. V prodajalne bodo vpe- j Za dancs ZVccer je Delavska Ijali'šc tehnične izboljšave pri po- j UmWfza Kranj pripravila predasi režbi. lako da strankam ne bd i vanje Jaka Štularja, novinarja Potreba toliko časa čakati. — T.V. jt> (J ^rjavah Bližnjega vzhoda, i i n i ' '        j .laka štular se je več mesecev mu-
0 NEPREVIDNI PEŠEC 1 dil po teh deželah in sc dodobra
IN MOPEDIST 1 spoznal s političnim vzdušjem, ki
V nedeljo popoldne je na Zla- \ v njih prevladuje. V Jemenu sc jc tem polju v Kranju motorist Pa-j na primer mudil prav v času, ko vel Godnov z motorjem KR 14-059 M je jemensko ljudstvo borilo za
„0d Sirije do Jemena"
zbil pešca Antona Babnika, ki je pred motoristom nenadoma stekel prek ceste in mu zaprl poi. Pri tem si jc zlomil levo nogo in so ga prepeljali v ljubljansko bo'.,;---nieo.
Ob 18. uri jc na cesti II. reda \ v Straž.išču pri Kranju mbpsdisi 1 Franc Vari /bil pešakinjo Albino; Podbcvsek, ki je šla pravilno po deshi  strani proti  Škof ji Loki. Opazil je ni zato, ker sta mu &*• daj nasprotj pripeljala avtobus jn osebni avtomobil: Mopedist jc bil laže .pešakinja pa teže poškodovana (pretres možgani.
Vreme
• VREMENSKA SLIKA
V minulih dneh se jc v zvezi / Biskajskim ciklonom -zadrževal hladen zrak zahodno od Britanije in Španije. Prevladujejo južni vetrovi, ki v presledkih dovajajo frontalne motnje.
• NAPOVED ZA DANES IN JUTRI
Se nadalje južno in nestalno vreme z občasnimi padavinami, predvsem v zahodni polovici Slovenije.
• VREMENSKE RAZMERE V TOREK OB 13. URI
LJUBLJANA — oblačno, srednjemočan dež, H stopinj; PLANT-CA — oblačno, dežuje. 10 stopinj; LESCE-BLED -- oblačno, dežuje, 13 stopinj, zračni pritisk 1012 milibarov, pritisk rahlo pada; JEZERSKO — oblačno, močnd dežuje, 12 siopini: TRTGLAV-KRF.DA-RICA —v oblakih, dežuje, phis 1 stopinja Celzija, piha1 Jugovzhod-! nik s hitrostjo 40 kilometrov na in o.
SVOJO svobodo.
Predavanje bo ob 19.30 v delavskem domu, vhod 6.
Pravilna vzgoja bo učinkovitejša
ŽELEZNIKI - Propagandni od sek PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIKI ima za zimsko sezono obširen program svojega dola. Ena izmed zelo pomembnih nalog društva je zaščita gorske flore, predvsem, na Ratitovcu, kjer rastejo murke, planike in drugo -zaščiteno .cvetje. Menijo, da bo treba s pravilno vzgojo prebivavstva doseči, da sc zaščiti in zavaruje vsaj tisto cvetje, ki je še ostalo. Poskus; »gorske straže«, v kateri so v glavnem le mlajši člani, niso dosegli svojega namena. V zimski sezoni bodo organizirali, vrsto predavanj, med katerimi bodo tudi o zaščiti gorskega cvetja. Prc-bivavci trgajo planike tudi v več-iin količinah, kar potrebujejo za čaic. To je vzrok, da na Ratitovcu npr. planika tako izumira, da jo lahko vidimo le še tu in tam, predvsem na nedostopnih krajih.
Spomladi bodo »gorsko stražo« razširili oziroma č .skuono delo pritegnili tudi vse člane PD, kakor tud- gozdarje in lovce, še tesncis pa bodo sod (ovali s turističnim društvom. — R.
Priprave
za zimsko sezono
Olševek — športna sekcija pri mladinskem aktivu v Olševku se ie v tem času pričela temeljito pripravljati na letošnjo zimsko športno sezono. Smučarsko skakalnico, ki so jo zgradili lani, bodo letos šc povečali in izpopolnili, tako da bodo na njej možni tudi -30 metrov dolgi skoki. Razen skakalnih prireditev bodo organizirali tudi številne druge smučarske in  tudi sankaške prireditve.
C.
Mladini
primerni filmi
RADOVLJICA — Izkušnje so pokarale, da na matinejskih predstavah čestokrat predvajajo filme, ki niso primerni za mladino. Takšno programsko politiko kino podjetij so zavr-rfili na zadnjem posvetu sveta za občo upravo in notranje zadeve, ko so razpravljal; o mladinskem prestopništvu. Ugotavljali so tudi, da bi morali skrbeti za smotrnejšo programsko politiko filmski sveti pr; kino podjetjih. Predvsem pa bi morali pri izbiri programa upoštevati dejstvo, da je med filmsko publiko največ mladine. Občinski svet Svobod ie pripravil predlog, da bi sporazumno t kino podjetji predvajali na matinejah ciklus 11 filmov, ki so posebno namenjeni mladini, S takšno prakso pa bodo morali nadaljevati tudi v prihodnje. Na območju radovljiške občine imajo kino podjetja v Radovljici, v Lescah, na Bledu, v Kropi, v Bohinjski Bistrici, kmalu pa se jim bo pridružil tudi Podnart.
i Problemi se odpirajo
imajo tako' možnosti, da ob prehodu iz obrtniških v industrijske oblike dela dosežejo enako proizvodnjo tudi v krajšem delovnem času. Ti pogoji bodo dani tudi v novih obratih Železarne. Toda v večini imajo mala podjetja z nezadostnim strokovnim kadrom in sfaro opremo. Tam pa bo stvar počasnejša, težja in tudi tvegana, da ne bi s tem okrnili proizvodnje in dohodka, kar pa bi bilo prav nasprotno osnovnemu cilju.
Skoraj podobno je stanje v radovljiški občini. Samo v podjetju Čipke rta Bledu so v enem oddelku organizirali delo tako, da imajo delavke d\a dni V tednu prosto. Ta mo/nost je bila dana ob avtomatskih strojih, ki so že sami navrglj txb\ način dela, \ zdi /c a nje in čiščenje mehanizacije in podobno. Podobnu* so V tovarni Veriga že pred leti uvedli skrajšani delovni čas za ročne kovače, kar je bilo nujno zaradi težine dela. Sicer pa se nobeno podjetje ni resneje zavzelo za načrtne priprave na prehod na skrajšanje delovnega časa. Tudi posvetovanja, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet v Radovljici, na Bledu in v Bohinju, so zbledela v obilici dela strokovnega osebja na statutih, ob naporih za izpolnjevanje planskih nalog in podobno.
Boj z zaostalostjo
Povsod jc delo šele v povojih. Tam, kjer sc tega še sploh niso lotili, menijo, da »bo že šlo«. Tam pa, kjer so začeli z načrtnim popisovanjem stanja sedanjega načina proizvodit ie in zbirajo gradivo za temeljite študije in dokumentacije, kot jc treba, lam pa ugotavljajo, da je s tem povezana vrsta vzporednih problemov jn da stvar ni enostavna. Treba se je spopasti s starimi oblikami dela in tudi miselnostjo posameznikov, z zastarelo obrtniško opremo, z uveljavljenimi navadami in običaji, s strokovnim usposabljanjem delavcev in vzgojo strokovnega kadra itd., itd. In prav strah, pred lemi velikimi problemi poraja ponekod malodušje. Problem pa ni zgolj v skrajševanju delovnega.časa, marveč v sklopu vrste težav iii naporov za perspektive delovnih kolektivov v današnjem razvoju tehnike in mednarodne delitve dela. —- K. M.
2 Obogateni progr^J
na vseh oddelkih zc tcčc,.J? p
nem programu. V RadoviP ^ daljujejo z 2. in 3. Ictnikonj^ nomske sole, pričeli pa $0 / administrativnim ter z tein nadaljevalnim strOJejB?1 Čajem.    ' to51*
Precej na široko bodo ^ ^ stavili z družbeno vzgojo » ,f v Program za starše bodo w Uili dveh oblikah: s ciklusoi" ?;, predavanj in r redno ]«: starše . Izkušnje iz pret«»j in so pokazale, da jc za vzg'■ p\-zdravstvena predavanja ^ ^.cir ši precej zanimanja- ' r;go':1 vanj — kot so: predšolska puberteta in telesni raZVPJ.g^j itd. — se bo zvrstilo v ^ vasi ter na Bohinjski »cl ' Qo tem ko bodo na Bledu i" ^ f j ah organizirali redno *"r«,K starše . -sole za življenjski do več potekale V taksiH ^r-
kot doslej, torej po teren >|0r več jih bodo organizirali podnih organizacijah skUpW jetji  in mladino. To bo P nov  poskus.   Snov,   ki   j ffift* obravnavali,   bo   razen d vzgojnih     in kulmrno-e*^ vprašanj  zajela   tudi  tifP s$j' problematiko  v  podjcMu' V upravljanje,   delitev  don* p podobno. Dokončno o ten* do šc pogovorili / delovni" nižaci jami,.— I< B.
'3 Izdatki presegaj0 dohodke 01,
vsote, v kranjski občini sj^jjjj bili za 11 odst. več, v , v!ji#l za 110 odstotkov več, v za 115 odstotkov več '» \ ^, loški za okoli ,44 odstotk°*
Sklad za razširjeno zdJJJj|jjo«,J zavarovanje  |c imel 5 ,"nl|#p 400 tisoč dohodkov in *a ■ ct dinarjev več izdatkov. ^^$0' narja so porabili za z05n°j^jf 5   milijonov  250  tisoč r manj za prevozne ^[r0,„0tfl^, noč),  za  ortopedske pr"| sof (439 tisoč). Zanimivo Jej zdravljenje  v  naravnih   , pO1"1'' ščih kmetijski zavarov^ bili le 30 tisoč dinarjev- ^
Iz analize izdatkov je r^j0 da zavarovanci bolj Ko"'^ Pj zdravstvene storitve, za K   ^ '(j ravna stroške sklad, nia"Jc{jc v, ste, pri katerih inoraJO     * V manjše dežele poravna<lrtl0{ poiščejo zdravniško Porn nujnih primerih. — s*
Tekmovanje z »mopiji«      v nedeljo je obti*9**^
sija za vzgojo in varnost v cestnem prometu skupno s
AMD priredila v okviru akcije »Zavarujmo otroka v ces tp>
4?
metu« tekmovanje pionirjev z avtomobilčki. Predhodni ^ tečaj, na katerem se jc 12 pionirjev seznanjalo s promet J<ji^ in ostalimi cestnoprometnimi predpisi, so uspešno opraV' jj
ki so v  nedeljo tekmovali v praktični vožnji
Tekm°va^,
avtomobilčki, ki jih je kupilo AMD škofja Loka. Vozilo ^ ^#1 50-kubični Toniosov motor in se zato ti avtomobil^1 ..^oS^.
napovedujejo javno oddajo za Šolsko mladino o promet^'
>MOPI«. Za konec tega meseca pa organizatorji tega ^
bodo predvajali tudi kratki film o nedeljskem tekmova1111 S
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata PETRA AHAČICA
se zahvaljujemo za izkazano so-žaljc. Sosedom iskrena hvala za pomoč v teh dneh, duhovnikom in ostalim pa za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Družine Ahačič. Štol-car(> Radelj. Noč
Slovenski Javornik, školja Loka.. Blejska dobrava, Poljane, 3. novembra 1963
VAŽNO OBVESTILO POTROŠNIKOM DOLINE KOKRE IN, Obveščamo cenjene potrošnike Jezerskega in dolin-* vSjlc (3(i
tft#
itldU in
je od 26. oktobra 1963 dalje odprta mesnica na Jezers razen ponedeljka in četrtka, od 8. do 14. ure, v pet* pa do 16. ure. ,
Od tega dne ne bomo več oskrbovali to področje * „3* tedensko kot doslej, ampak lahko nabavite meso v v*
d«ch- -ke 8 P^V i
Zadolžili smo našega poslovodja, da naveže st wDov'3'0$&\ doline Kokre in oskrbuje na prikladnejši način. PresK pp^mi iz jezerske ihesnice. Meso vam bo pošiljal na P°<* "^oK**' (C^i.i naročila, ki ga lahko oddaste v gostilni ARNEZ, Sp-      U'^c ni
trgovini na FU2INAI* pa^V •■ 1    - uvi- '. r>3
vini pri KAMNOLOMU in Priporočamo, da nabavite polivinilaste vrečke listku napisano naročilo, popoldne pa, ko se bo viat-meso dostavil na dogovorjeno mesto. ,A\ Se^priporoča kolektiv »K.LAV^»
^*4sih    mun • iz naših komun €> iz naših komun • iz naših konuin eizn^ikon^ 9 iz naših komun jj iz naših komun * 1, naSih lr„„Mn
i^[»iš(«k na rob
Odgovornost
IZ NOVINARJEVE "ELEžNICE:
. • Občinska skupščina Kranj 'e na 10. skupni seji obeh zbo-,0v 30. oktobra soglasno sprega sklep o ustanovitvi kme-'isko-živilskega kombinata ***nj in priporočila kolekti-s°rn Kmetijskega gospodar--\a> Mlekarne, Klavnice in "liarice Britof, da najkasneje
štirinajstih dneh o tem skle-Paio.
Za^f^a analizo o »možnostih a formiranje kmetijsko-živil-jQesa kombinata Kranj«, ki so n ,v?' člani skupščine prejeli
n<-e nobene pripombe, nobe-v^a . bistvenega vprašanja, sq m ie bilo vse jasno in vsi Sr)glasno sprejeli predlog, tj. ^a je pripravil svet za kmc-
stvo in gozdarstvo.
j.* Predsednik sveta za kmc-jtsj? y° in gozdarstvo, član oh-''^ke skupščine, ki bi na seji oral poročati o predlogu, da-io "l^b'tna pojasnila in od-5an^r'at' na niorebitna vpra-«*■ se seje — kjer so skle-
pali
0 tako pomembnem vpra-
šanju, kot je ustanovitev kombinata —  ni  udeležil. Člani
skupščine, ki so bili na seji, niso zvedeli, zakaj'ga ni. Tudi ni nikogar pooblastil, da bi namesto njega — če je že bil upravičeno odsoten — poročal o zadevi.
# Na seji ie bilo izmed 100 č'?mov skupščine navzočih Je 63.
9 Na seji so tudi sklenili, da tako ne gre. Namreč z udeležbo. V prihodnje bo moral vsak član skupščine, če ga na sejo ne bo, prinesti pismeno opravičilo.
KOMENTAR:
Ni potreben. Dejstva so dovolj zgovorna.
VPRAŠANJA:
1. (članom skupščine, ki so bili na seji) — Vam je bilo zares vse tako zelo jasno, da ni bilo treba vprašanj in pojasnil? Ali zares vsi v celoti soglašate s predlogom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo? Ne bo pozneje kup govoričenja za vogali in v gostilnah? Boste vsi soglasni, kot ste bili soglasni (in tihi) na seji, ko bo treba zagovarjati morebitne nepravilnosti in pomanjkljivosti tega predloga?
(Da se razumemo: pravim — morebitne! Ne kritiziram ana-
lize in predloga, pač pa način, kako je bil sprejet. Analiza je izčrpna, dobro dokumentirana in vsestranska, to pa še ne pomeni, da ni ničesar nejasnega pomanjkljivega in dovolj preštudiranepa v njej — to torej nc pomeni, da o njej ne bi bilo potrebno razpravljati).
2. (članom skupščine, ki jih na seji nI bilo) — Kako ste razumeli svojo odgovorno dolžnost, ko ste sprejeli kandidaturo na volitvah in ko ste bili potem izvolieni? Ali mislite, da z izostanki opravičujete zaupanje volivcev, ki so vas izvolili za svojega predstavnika v občinski skupščini? Za predstavnika, ki bo zastopal njihove interese in .želje, ne pa, ki bo zaradi lagodnosti ali osebnih interesov tako neodgovorno zanemarjal svojo dolžnost in pravico!
3. (članom skupščine, ki so bili na seji, posebno pa tistemu, ki je predlagal pismena opravičila za izostanke) — Te član skupščine za izostanek odgovoren skupščini ali volivcem? Bodo šolske metode pismenih opravičil kaj prispevale k povečanju odgovornosti članov skupščine do volivcev? Ali pa bo skupščina postala sama sebi namen in se bo sestajala zaradi formalnega sprejemanja sklepov?
A. TRILER
^konstrukcija obratov Mesarskega podjetja Tržič T
vnico le mehanizirati
žensko prodajo na tržiškem območju od  12 do 14 ton mesa
tov Vedno večJ,h potreb ln zaradi neustreznih dosedanjih obra-reko* del°vni kolektiv Mesarskega podjetja Tržič odločil, da bo *«htnStruiral sv°Je dosedanje obrate in jih prilagodil sodobnim pod,*Vain te dejavnosti. Prvi uspehi teh prizadevanj so že vidni — to le *e v 8lavnem že končalo s prvo fazo svoje rekonstrukcije; JeJ*. * Sfadnjo hlevov, garderobe in veterinarske sobe. V teh obilje manJkajo sedaj le še obrtniška dela. Druga faza rekonstruk-ie gp.a bo usmerjena v samo klavnico, ki prostorsko sicer ustreza ^cUo   ' vanjo bo zato treba nadomestiti le še ustrezno mehani-
^°Slei nn č+ii-i!i L-raiih I pustili določene količine mesa, ki Aad Krajm|ga jim trenutno danes ni uspelo
'virie .neenakomernega dotoka ^ine °ziroma zato, ker nakup ^jet'0' Vedno enak, mora imeti <itti, Sne-*Zalc>ge za najmanj teden ra*Ui*i--    tega Je seveda povsem
^Clj,v°.
so ki
da
potrebuje za to hleve. Doslej 'meli kar na štirih krajih,
ltrezn«
so jjj"? Prostore
bili oddaljeni tudi od dva *a aseb
so
"° t« l"L u
so ^^'lornetre. V teh hlevih, ki
Prikr*3 last' so iTT,eli Prostora °*ir0.v, žno 35 do 40 glav živine
a SrtZa 15 ton žive teže. Tak" tovo r?dr°bljenost pa prav go-Nova -hila v prid uspešnemu "'h n^'u Podjetja (da potrebno .a|eninin ne upoštevamo), S, V Podietie že zgradilo nov
^JŠn' aterem bo prostora za ^(Ji • J0 namestitev 30 glav go-Jr°bnic tudi prostor za 120 glav l*li»o V novem hlevu, ki pa i ^ if^edai uporabljajo, bodo le,  usk'adiščili do 25 ton žive
Ukinitev
dokončati; z delom pa bodo zato lahko nadaljevali jutri ali še kasneje.
Še druge dodatne izboljšave i
S koncentracijo klavnice in drugih klavniških prostorov bo podjetju uspelo, da bodo počasi res ustvarili nekakšno tovarno za
proizvodnjo mesa. Stavbo, v kateri bodo garderobe in veterinarska soba, bodo v prihodnosti še nadzidali in tako pridobljeni prostori bodo služili upravi. V neposredni bližini klavnice bodo dokončali tudi posebno jamo za klavniške odpadke (kosti, rogovje itd.), ki bo- hermetično zaprta. Posebne prostore in naprave pa bodo usnosobili tudi za iztrebljanje in čiščenje drobovja. — P.
Priprave VM za pričetek gradnje
Cerklje — šolski odbor, krajevni skupnosti Cerklje in Brniki, politične in družbene organizacije v Cerkljah v tem času precej razpravljajo o novem šolskem poslopju, ki naj bi ga pričeli graditi spomladi prihodnje leto. S strokovnjaki za šolstvo občinske skupščine, so si že ogledali nekatere šole, na kraju samem pa teren za novo šolo. Menijo, da ! bi bil najprimernejši kraj nad > Radanovičem v severnem delu vasi. Da bi priprave za pričetek I gradnje potekale čim bolje, so to delo zaupali posebnemu petčlanskemu odboru, ki ga bo vodil Srečko Kadunc. — R.
Skuppn program dela
Olševek — Mladinska organizacija in KUD »Straža« Olševek sta tudi za letošnjo zimsko sezono pripravila skupen program dela. Imajo težave, ker so brez kulturnega doma oz. je le-ta že deset let /aprt iz varnostnih razlogov (bojijo se, da se ne bi zrušil). Za delo imajo na razpolago le šolske prostore, zato je koordinirano delo edina rešitev. V programu sedemletnega plana imajo tudi izgradnjo novega prosvetnega doma ali pa adaptacijo starega.
Društvo bo poskrbelo za proslave državnih in kulturnih praznikov, od 29. novembra do spomladi oz. vse do krajevnega praznika. Dramska sekcija že pripravlja program. Pred kratkim so ustanovili tudi mladinski moški pevski zbor, ki ga vodi Stane Naglic. Nastopal bo na vseh prireditvah. Obnovili pa so tudi delo recitacijske skupine. Na zadnjem sestanku so se pogovorili tudi o delu knjižnice, ki ima prek tisoč knjig. Vendar pa v zadnjem času nj delala tako, kakor bi želeli, zato so sklenili delo poživiti in omogočiti prebivavcem, da s! bodo zopet lahko izposojali knjige. — R.
jh" grobna
S£ntrac
novega hleva ni to-
samo zaradi Več-kakor tudi zara-ije teh za sodobno dejavnost neobhodnih
Nen? ,Stavba' ki ic tuc,i že ?Vd , /nvinikajo ]e še obrt" Jr% * ,■ ' na bo služila za gar-1 l sob^arxns'cn;b 'n 7a veternar-«hlc0 ?• Nujno je namreč, da se
ih °blec«;avci nckie na suhcm ,Hr0 °,° m posušijo morebitno
t Jeko:. prav tako pa
tudi za
,^kakUmCa Za 30 t0!1
ločiti0 v  drugo  fazo rekon
SsU vbrat°v
i toavan"-    Pa spada nada'inie wnje same
Prv° lopate gramoza za nova stanovanja
TRžIC, 6. novembra —> Splošno gradbano podjetje Novogradnje iz Tržiča je pretekle dni pričelo be-toffirati temelje in kleti za prvi stanovanjski blok izmed treh, kolikor jih nameravajo letos pričeti graditi v Bistrici. Z deli bi pričeli že prej, vendar so zakasnitev povzročili načrti. Na gradbišču tci;a stanovanjskega našella v Bistrici so namestili dokajšnjo mehanizacijo, kar vse bo pripomoglo k hitrejši gradnji.
Trenutno bodo gradili — kakor smo že omenili — tri stanovanjske bloke; v vsakem izmed njih bo po dvajset stanovanj. V prihodnje na bodo na tem mestu postavili še dva stanovanjska bloka, prav tako po dvajset stanovanj. Ko bo to dograjeno, bo na tem mestu nastalo pravo stano-van-V.ko naselje, škoda je le to, da bodo bloki v tako neposredni hližini nove avtomobilske ceste na T.jimclj. K tržiškemu »nebotičniku« — stolpnici ob Cankarjevi cesti, katere gradnia v redu napreduje, w ie torei pridružilo še Mesarskega noVo gradbišče v Tržiški Bistrici.
Vsakokrat po nekaj
• KOMISIJA ZA BORCE NOV PRI SINDIKALNI PODRUŽNICI TOVARNE TEKSTILINDUS KRANJ pripravlja v počastitev dneva republike in 20. obletnice AVNOJ veliko proslavo, ob kateri bodo odkrili spomenik padlim borcem iz tovarn Tiskanina in In-teks. Spomenik bodo odkrili pred vhodom v tovarno, izdelal pa ga je akademski kipar Stane Keržič.
• KRAJEVNI ORGANIZACIJI ZB PREDOSLJE IN BRITOF pripravljata za 29. november in proslavo 20. obletnice zasedanja AVNOJ večjo proslavo. Ob tej priložnosti bodo odkrili skupno grobnico desetim padlim borcem in talcem na pokopališču v Pre-dosljah.
• V ponedeljek so začeli obnavljati samopostrežno prodajalno POTROŠNIK NA KOROŠKI CESTI V KRANJU, ki ie v sklopu trgovskega podjetja Prehrana Ljubljana. Prodajalno bodo povečali za 70 kvadratnih metrov površine in jo opremili z novo opremo. Med drugim bodo dobili dva nova hladilnika. Predvidevajo, da bo prodajalna urejena že čez dva tedna.
_ prav tako pa je nuino. da je poscb?n Potrebe veterinarske
Vodovod v Podliubelju kmalu dokončan
Pred dnevi se je Pcdl jubeljča-nom uresničila dolgotrajna želja, da bi vas dobila vodovod. Stanje glede preskrbe z vodo se je namreč še znatno poslabšalo lcfošn:e poletje, ko so pričeli graditi ljubeljsko cesto in s tem onesposobili še tiste vodne vire, iz katerih so se vaščani do tedaj oskrbovali. Z'asti je bilo to neprijetno z3 gostišče v Podljuheliu. kjer so se v sezoni zaustavljali številni tu ii turisti; gostišče pa je bilo praktično brez sveže vode. Številne neprijetnosti so seveda doživeli tudi ostali prebivavci Podljubelja.
Problemi glede preskrbe z vodo pa so pred dnevi odpadli, zakaj
v vas so po novem vodovodnem ! omrežju pritekli prvi litri vode ' C -prav  vodovodna  napeljava še ni dosegla vseh potrošnikov, pa so naimiinc:ši primeri (med nji-! mi tud; gostišče) že dobili svežo vođo.  V  kratkem  bo  voda  pri- ] tekla   tudi  v  ie  preostale hiše. Seveda bo treba še neko'iko last-: ne prizadevnosti prizadeti!).
V Pod'iubeJju pa imajo še eno novopt; Letos so se namreč odločili, da bodo zgradili dom, ki bo s'užil za družbeno živllenje prebi-vavcev. S samimi gradbenimi deli bodo pričeli prihodnjo spomlad, če* z\mo pa bodo zbrali potreben materi3l in se pogovorili o pri- j spevkih ln delovnih obveznostih vaščanov. V domu, ki bo 22 metrov dolg in 8 metrov širok, bodo' imeli tudi dvorano, ki jo v Pod-Ijubelju zelo pogrešajo. — P.
pro<u'" aame klavnice. Ta e r^rsko že sedaj ustreza
*ned
Dj J*icern » naiboljšimi  na Go-
"io ^krh*1-0 b° treba v Prihod (L. 'toehatv ' 'e za nieno notra
6t?Vn'°*ti 12aCi'0, ki bo tudi v tei
Ui *ciio ?' R,aborat za rekon-i« ^stau .banizacijo) kiavnice Vit^Vejj ' n'egova realizacija pa
VrC(Jstev °d razP°,ožlii-
Sj Pa^1 Pridobitev za klav-^0 nedvomno tudi hladil-V* v" - , mesa, ki prav tako C%« ^k°nstrukcijo klavnice. Vs Pač CSarske Proizvodnje si df' toVr ne moremo zamisliti ■>lt 'a r,J.nc naPrave, ki razen V^ani *oža tud' smotrnejše h7- ^sa »,razPoložliivega delov-»ra letJu i Medtem ko so sedaj v C° me ani na takojšnjo od-Vr,0{iu ki «a na tržiškem lt0 J* t0n pr°dajo tedensko od 12 h' °4o Pa b°do lahko tedaj, h|»j, koiji-meIi hladilnico, precej-V^co • mesa dali tudi v ^ vrzeli'n if- to rezcrvo odprav-. se Pojavljajo ob takQ t Preskrbi z mesom. b°do lahko v hladilnici
Mesarsko podjetje Tržič dograjuje nove prostore. V stavbi (na sliki demo) bodo garderobe in nekateri drugi pomožni prostori, v ozadju pa vidimo nove hleve
V Delikatesi se zavedajo, da je njihov dohodek v veliki meri odvisen od založenosti trgovine in odnosa do kupcev
Izkušnje iz naših kolektivov
Vedeti moraš, kaj hočeš
Ob izdelovanju statuta v podjetju Central
Q »Ce že govorimo o Izkušnjah pri izdelovanju statuta
^ potem lahko rečemo samo to, da je treba preden se
^ tega dela lotimo analizirati in proučiti razmere in'
0 potrebe; potrebno je ugotoviti, kaj je bilo v doseda-
0 njem poslovanju prav in kaj je bilo slabo in s sta-
0 tutom uzakoniti tisto, kar je v kolektivu pozitivnega.
0 Skratka — vedeti moraš, kaj hočeš s tem doseči.«
Tako so povedali v gostinsko-trgovskem podjetju Central (bivša Delikatesa), v Kranju o svojih izkušnjah pri izdelavi statuta. So med prvimi te stroke, ki so že pripravili osnutek. O njem je že razpravljal dvakrat delavski svet in večkrat tudi upravni odbor. Sedaj pa ga bodo dali vsem članom kolektiva in organizirali javno razpravo po poslovnih enotah. Več vprašanj in možnih variant so pustili kar odprtih, da bi se po splošni razpravi kolektiva dokončno opredelili in izdelali končni tekst.
Marsikaj so prepustili javni razpravi
Z izdelovanjem statuta, kot pravijo, so začeli že pozimi. Komisija je imela veliko posvetovanj in razgovorov. Največje težave pa so imeli s tem, kako s statutom pravilno urediti, da bi bile poslovne enote samostojne, da nc bi zavirali njihove iniciative, a da bi hkrati zagotovili enotnost razvoja kolektiva in preprečili stihijo. Največ jim je pomagala dveletna praksa dosedanjega poslovanja, ko so ob reorganizaciji decentralizirali podjetje na 15 poslovnih enot, v katerih jc zaposlenih okroglo 150 ljudi. To so: trgovina Delikatesa, ki je odprta vedno, in 14 gostinskih obratov v okolici ln v mestu (vključno tudi z Evropo, Parkom itd.) Težava je nastala pri opredelitvi samostojnosti teh poslovnih enot. So enote, kjer sta samo dva zaposlena, druge pa (Park) z nad 30. Pri tem se je izoblikovalo mišljenje, da bi vsaka poslovna, enota morala imeti enake pravice in dolžnosti ne glede na število članov. Drugi pa so dokazovali nasprotno. Tako je še v sedanjem osnutku prepuščeno javni razpravi, ali naj ima samo enota z več kot 15 zaposlenimi pravico do lastnih pravil oziroma pravilnika o delitvi osebnega dohodka ali ne. Seveda v skladu s snlošnimi načeli, ki so nakazana v osnutku. Prav tako je prepuščeno javni razpravi vsega kolektiva, ali naj v sklade podjetja prispeva vsaka enota enak odstotek čistega dobička ali naj bo to progresivno oziroma prilagojeno trenutnim razmeram, pogojem dela in poslovanja. Za enak odstotek so na primer v tistih enotah, kjer imajo preurejene lokale t milijoni skupnih skladov in ob tem zagotovljene perspektive, kjer imajo več pijač in manj hrane itd. Drugi pa so proti. Pri tem, razumljivo, ne bi bila pravična niti »demokratična večina«. Seveda pa bodo pripombe in predlogi zelo koristni.
Dve skrajnosti
Že pomladi, ko so bile izdelane prve teze za Izdelavo osnutka je bilo več razprav o poslovanju poslovnih enot. Bila so stališča, da so v dosedanjih dveh letih pustili preveliko decentralizacijo, da sc na primer »centrala« ne zanima dovolj za pomoč tem enotam itd. Drugi pa so trdili obratno, da so obrati preveč »uniformiram«, da imajo na primer ista jedila in pijače, iste cene in celo zaposleni iste halje.
Čeprav to ni povsem držalo niti v prvem niti v drugem pnmeiu, so v statutu vendar skušali načelno preprečiti vsako izmed teh skznj-nosti. Skupne službe bodo skrbele za poslovne enote v glavnem na njihovo željo. Sem sodijo lahko večje nabave, vzgoja kadrov iiu. Skladi za razširjeno reprodukcijo itd. pa so obvezni. Vsaka enota jc hkrati samostojna pri nabavi, pri notranji organizaciji posIovanjn, pri cenah, v skrbi za delovne obleke — pri gospodarjenju sploh. In od tega ima vsaka enota tudi svoj čisti in osebni dohodek. Kar se ucc samoupravnega sistema so se opredelili takole: najvišji organ kolektiva je zbor delovnega kolektiva, nato delavski svet in upravni odbor. V enotah pa je zbor poalovne enote ali pa svet poslovne enote, če je tam več kot 15 zaposlenih.
Pričakujejo, da bodo sedanje razprave še v mnogočem dopolnile ali morda celo spremenile določene stvari. Zlasti v tistih primerih, kjer je ostalo odprto vprašanje z več predlogi ali možnostmi. Vsekakor pa, kot pravijo, jih pri izdelavi osnutka ni ovirala negotovost predvidenih zakonov ln predpisov »od zunaj«, ker so pri tem uzakonili le tisto, kar je njihova praksa pokazala v zadnjih letih kot dobro. Zato statut ne bo formalnost, marveč nujna potreba kolektiva. — K. M.
9 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun ® iz naših komun ® iz naših komun O iz naših kon^J1
Gozdno gospodarstvo Bled je v naselju gozdnih del avcev na Mrzlem studencu na Pokljuki zgradilo nov obrat družbene prehrane
Kulturni dom, dom AMD in vodavod — vse za krajevni praznik
PODNART — Sredi novembra v tretjem letu okupacije je OF na območju sedanjega krajevnega odbora Podnart sklicala k prvim ljudskim voliTvam, ki so jih prebi vavci Podnarta in okolice tvegali kljub okupaciji in fašistični tiraniji in izvolili prvo ljudsko predstavništvo — prve krajevne vaške odbore. V spomin na te dni v Podnartu meseca novembra praznujejo krajevni praznik. Kra-Jevna organizacija SZDL Podnart 7. vssmj političnimi in družbenimi
£ 28. novembra popoldne bodo Popoldne  bo  AMD  odprlo tudi
imeli na Ovsišah pred spomenikom padlih žalno svečanost. Zvečer bo otvoritev novega doma kulture. Po akademiji bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, nato pa razvili prapor Zveze borcev Podnart.
© 29. novembra 1963 zjutraj bo budnica, potem pa še propagandna vožnja AMD Podnart. Dopoldne bo v novem domu kulture prva kino predstava z novo kino-
o animacijami sc že pripravlja na 1 aparaturo. Brezplačno bodo pred-tr!dnevno praznovanje krajevnega vajali slovenski film Samorastni
praznika. 20. obletnice volitev prvih ljudskih predstavnikov ln 29. novembra.
ki. Prav tako bodo dopoldne tudi meddruštvene spretnostne vožnje, ki jih bo priredilo AMD Podnart.
© RADOVLJICA  — Minuli
teden so zakoličili gradbeno območje, na katerem bodo zgradili 4 stolpnice, te dni pa so pričeli že z izkopom za te* melje, Gradi občinska skupščina iz sredstev stanovanjskega sklada. Dela pa je prevzelo gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. V vsaki stolpnici bo dvajset stanovanj ali skupaj osemdeset. Zgradili jih bodo predvidoma v treh letih.
©MOŠNJE — Iz Mošenj proti Globokem gradijo novo cesto, ki bo služila predvsem za lokalne potrebe obeh naselij. Cesta skozi vas Mošnje se je začela na nekem mestu pogrezati, zato so traso prestavili tako, da bo obšla naselje. Z deli so že precej napredoval,i tako da bo cesta že kmalu usposobljena za promet.
♦ RADOVLJICA — Občinski komite mladine je v sodelovanju z občino priredil za mladino troje predavanj, in sicer o statutu občine, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter o sedemletnem planu razvoja gospodarstva v komuni. Za mlade upravljavce so pripravili predavanja z namenom, da se bolje spoznajo s tekočimi gospodarskimi in družbenimi problemi komune. Predavanja so se vrstila 17., 24. in 31. oktobra, obisk pa je bil kar dober.
$ RADOVLJICA — Občinska zveza za telesno kulturo jc med 218 mladinci od 16. do 18. leta izvedla anketo o temi »Kaj bi želel v svojem kraju?« Rezultati vso bili zelo zanimivi. Ugotovili so, da ima mladinec povprečno dnevno kakih 5 ur prostega časa. Ker je splošno družabno, kulturno in športno življenje razmeroma malo razgibano, se ti mladinci pogostokrat dolgočasijo, ker imajo premalo možnosti za sodelovanje v različnih zvrsteh javnega življenja. V svojih odgovorih so izrazili zlasti želje za sodelovanje v športu, zavzeli pa so se tudi za bolj organizirano in bogato kulturno in zabavno živi jenje.
O BLED — Komunalno podjetje Bled nadaljuje z deli pri urejanju Grajskega kopališča. Sedaj obnavljajo zadnjo etažo 100 kabin, pričeli pa so tudi z deli pri modernizaciji obalnih naprav, V Zaki nadaljujejo tudi gradnjo novih objektov v kampu. Urejajo še obalo za ko-
pališče, planirajo parkirišče in nadaljujejo z vodovodno in električno napeljavo. Z deli pri obeh objektih bodo nadaljevali še spomladi.
# RADOVLJICA — Mestni odbor SZDL pripravlja skupaj s krajevno skupnostjo in mladinskim aktivom skupen klubski prostor. Notranjost so že preuredili, morajo pa jo še opremiti. Za poživitev kulturnega in družabnega življenja bo nov klub pomembna pridobitev in zanimiva novost.
# GORJE - V Zgornjih Gorjah so pred dobrim tednom odprli novo prodajalno mesa. Doslej so morali prebi-vavci celotnega območja Zgornjih Gorij in okoliških naselij hoditi po meso na Bled ali v Spodnje Gorje. Trgovsko podjetje »Kolonialc« Bled je za potrebe prodajalne adaptiralo in opremilo prostor, mesarsko podjetje Radovljica pa jc prevzelo prodajo mesa.
# BLED — Pred dnevi je bilo na Bledu uspelo predavanje dr. Boruta Rusa o temi Atomsko žarčenje in človekov organizem. Predavatelj je govoril o škodljivih vplivih atomskega sevanja na človekov organizem in o tem. kako se človek lahko zavaruje pred atomskim sevanjem.
m RADOVLJICA — V tem
tednu se bodo zvrstila prva predavanja iz skrajšanega ciklusa »šole za odrasle«. Ciklus obsega 5 tem o vzgoji in umskem in telesnem dozorevanju otroka. V četrtek, 7. novembra, bo na Bohinjski Beli, v petek v Lipnici predavanje Jožeta Valentinčiča, sodelavca pri Zvezi delavskih univerz. Minuli torek pa je že bilo v Mošnjah.
# RADOVLJICA — Občinski komite mladine pripravlja širši posvet o turizmu. Sodelovali bodo tudi mladinci in komiteji drugih občin. V ta namen bodo pripravili analizo o stanju mladinskega turizma na Gorenjskem, konferenca naj bi nakazala' naloge za čim intenzivnejše vključevanje mladih v turizem. V Radovljici se za to srečanje temeljito pripravljajo. Doslej so imeli več posvetov s specializiranimi organizacijami, kot so taborniška zveza, turistična društva, DPM in planinska društva. Z boljšim medsebojnim sodelovanjem bi postala prizadevanja za vključevanje mladine uspešnejša. Po svetovanje je napovedano za prve dni novembra.
Za 60-letnico planinstva v Gornjesavski dolini
Pred 60 leti so ustanovili v Kranjski gori podružnico Planinskega društva Slovenije. Prevzeli so pomoč pri razvijanju planinskih misli, vzbujanju interesa in omogočanju dostopa v planinski svet, kar je bila osnovna naloga že deset let prej ustanovljenega Planinskega društva Slovenije. Odprli so vrata naši besedi, naši sliki in naši pesmi v gorskem svetu. Našli so se ljudje, ki.so se razen gradnje poti, koč in pristopov postavili proti prodiranju germanizacije v naše kraje. Planinska organizacija jc pokazala v tej veliki borbi prav tako moč kot pri odkrivanju novih poti na vrhove Alp.
Veličini planinske zamisli pred davnimi leti posveča Planinsko društvo Jesenice letos posebno pozornost. V jubilejnem letu želi prikazati pomembnost pred 70 leti v Sloveniji in pred 60 leti v gor-njesavskem okolišu začeto planinsko idejo in organizirano planinstvo.
Planinsko društvo je organiziralo razstavo, ki kaže gorski svet skoraj povsem tak, kot je bil in kot je danes. Še vedno je lep, tih
in zamaknjen, ves v luči sonca ali v objemu viharjev. Razstava TONETA TOMAZINA pod naslovom »Slikar in gora« prikazuje vse te lepote gorskega sveta. Paleta gor-nika-slikarja Toneta Tomazina prikazuje detajle gorskega sveta od Stola, Golice, Martuljka, Jalovca in Triglava. Jubilejna razstava Planinskega društva Jesenice prikazuje koliko lepega je na obronkih naših vrhov in v tesnih gorskih dolinah. Zal, pa jih premalo poznamo, premalo ljubimo in zaradi tega premalo obiskujemo. — P. U.
Uspehi in problemi loških planincev
Škofja Loka — PLANINSKO DRUŠTVO   V   ŠKOFJI   LOKI s
1200 člani spada med najboljše AMD Podnart, ki so ju zgradili s j organizacije v Škofji Loki. Po-prostovoljnim    delom,    samopri- sebno  delavna sta  mladinski 1°
• GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER BLED, oddelek na • * nicah, bo organiziral leto ^ vič tečaj za potrošnike. a. retičnem pouku bodo obrh vali ustroj in koriščenje W -gospodarskih aparatov W ničnih pripomočkov kaK° ^g stanovanje in opremo, 0
in oblačenje ter teorijo Pr ne. Pri praktičnem P?uKJ0£,. bodo predelali dvanajst «• pletnih opoldanskih jedi «• Razumljivo je, da je zato ni tečaj med Jesenitti«»jjR spodinjami veliko za. n'jCah saj takega tečaja na Jese še ni bilo.
• SVOBODA »TONE ^ FAR« NA JESENICAH je^
čela sinoči s klubskimi $ letošnje sezone. Pričeli filmskim večerom, ^a je posebno zanimanje me dino.  Petnajstminutno / ^ vanje in zvpčni barvni so lopa oblika klubskih .„
rr\\r
rov .kakršen je bil kakršnih bo večina v sezoni.
leto:
šni1
pri-
nov dom AMD Podnart. Na slovesnost bodo povabili razen članov in prijateljev "društva tudi vsa sosednja AMD. Zvečer bo veselica z bogatim srečolovom.
# 30. novembra dopoldne pa bo v domu kulture otvoritev umetniške razstave, popoldne pa še redni kino program.
V Podnartu se že sedaj veselijo, saj bodo prav kmalu dobili nov kulturni  dom  Podnart   in dom
spevki in s pomočjo Kemične tovarne Podnart, ostalih okoliških podjetij in ObLO Radovljica. Na Ovsišah in na češnjici pa bodo C. R.
dobili tiste dni tudi vodovod.
V tovarni vijakov »PLAMEN« v Kropi presegli plan
V tovarni vijakov »Plamen« v Kropi so v oktobru 1963 presegli družbeni plan za 3 odstotke. V primerjavi z lanskim oktobrom so povečali proizvodnjo za 34 odstotkov ali 97.561 kg izdelkov. Delovni kolektiv »Plamena« ugotavlja, da so negativni vplivi, ki so vplivali j I na redno proizvodnjo v preteklem ! | letu in prvem polletju 1963, v glav- j | nem odstranjeni. Železarna je pri- j | čela bolj redno dobavljati mate- j | rlal. Iz uvoza so dobili prvo ko-! f ličino jeklene žice za kvalitetne vijake in prvo količino orodij iz trdih kovin. Najbolj pomembna pa so naročila, ki jih je v prvem polletju še primanjkovalo. Sedaj pa'imajo naročil toliko, da ne mo-11 rejo zadostiti potrebam naročnl-, | kov na domačem in tujem tržišču. | Letos so že izvozili v ZDA, Turči- | jo,   Saudsko   Arabijo   in   Egipt I 657.490 kg vijačnega bla.p;a v skup- jj ni vrednosti 187.853 dolarjev, to g h 261.530 kg več kakor v pretek- a lem letu. — C. R. II
gospodarski odsek. Društvo se pripravlja tudi na ustanovitev alpinističnega odseka. Svoje sekcije ima društvo še po številnih šolah, kakor v Poljanah in Gorenji vasi. Loški planinci so zelo ponosni na svojo planinsko postojanko na Lubniku. Letos je bil obisk postojanke sorazmerno slabši od lanskega, pa tudi uspeh postojanke zaradi slabšega avgustovskega vremena. Sklenili pa so, da bo v letošnji zimski sezoni postojanka ves čas odprta. Cesto na Lubnik, ki so jo pričeli graditi letos, niso nadaljevali, pa tudi tradicionalne pustne prireditve letos ne bo, ker planinci menijo, da nekatere organizacije ne kažejo razumevanja za delo društva. — R.
Oh Saoi Driinki
• V POČITNIŠKIH DOMOVIH ŽELEZARNE JESENICE
je letovalo v letošnjem poletju 1808 oseb, od tega 781 članov kolektiva, medtem ko so bili ostali svojci. V letovanje je bilo vključenih tudi 35 članov ZB in 141 upokojencev Železarne. Največ, in to 1231 oseb, je letovalo v počitniškem domu v Crikvenici. Medtem ko je bilo dosedanje leto največ zanimanja za letovanje na morju, je bilo letos v odnosu na kapaciteto največje za letovanje na Mežaklji. Zato bi bilo primerno preurediti Mežakljo v rekreacijski center Jesenic in okolice, kar bi sicer zahtevalo precej investicij, toda bi Me-žaklja postala v tem priljubljena in bolje izkoriščena, kot je danes.
• V ŽELEZARNI JESENICE so izplačali letos že preko 600.000 dinarjev nagrad avtorjem izumiteljskih predlogov. Na zadnji seji so ocenili in priznali avtorjem Borisu Kosu, Jožetu Maurerju, Štefanu Bremccu, Alojzu šimicu, Ivanu Strgarju in Ivanu Šebatu nagrado v skupnem jznosu 130 tisoč dinarjev. Zclezarji izumitelji, ki so predložili po osvoboditvi že nad 1600 koristno izvedenih tehničnih izboljšav, doprinašajo kolektivu s svojimi izumi na leto po več sto milijonske prihranke.
J-2 &&eh dolin
• PROBLEMATIKA SEZONSKIH DELAVCEV — O Pr0 pr8v tiki sezonskih delavcev na območju škofjeloške komune so r* Ljji Ijali na nedavnem plenumu ObSSi škof ja Loka; o zaključkih p'e ^ # o tej problematiki pa bo razpravljalo tudi predsedstvo ObSS. ^ bo sestalo v petek, 8. t.m. Razen tega pa bodo člani P^'^jjilfr raznravliaH o osnutku občinskega statuta ter o delu in P*0* občinskih odborov sindikata delavcev industrije, družbenih
in storitvenih delavnosti. , vCefli
• ELEKTRIKA NA Sklici — Naposled se bo pr?blV* alcaj Sorice le uresničila želia, da bodo dobili »pravo« elektriko, ^ do sedaj so imeli le majhno elektrarno. Transformator je že PPjofli, Ijen. Do dneva republike bodo speljali elektriko v zadružni ^ ki je predviden za adaptacijo v gostinski obrat v okviru se p8 nega plana turistične dejavnosti v škofjeloški komuni(l)- P° v*e bodo postopoma priključene na normalno električno omre hiše te vasice. < jj^d"
• LETNA KONFERENCA OBK ZMS — V nedeljo * JetJ»l zbrali delegati aktivov ZMS v škofjeloški komuni na sx0'^,^ konferenci. Razen obračuna v minulem obdobju bodo raZ^^bt*' o dvigu produktivnosti mladih proizvajavcev, strokovnem jjgjjj* zevanju, *b delu in vključevanju mladih v organe samoupi*
in drugem. ^
• VODOVOD S PROSTOVOLJNIM DELOM — Vode &r£ \fi\ ga vodovoda za potrebe zadružnega hleva v Hotavljah, *i„t0 s° zgrajen pred desetimi leti, je vedno bolj primanjkovalo- *■ J^jo-vaščani skupno s kolektivom Marmorja sklenili, da napeljeJvjjsj° vod iz Volak, kjer so to vodo zajeli v rezervoar. Vsa dela opr» pred. vaščani prostovoljno, sredstva pa je prispevala občina in jj.^, videvajo,da bo voda stekla po novih ceveh ob dnevu repUjiujr^
• VRTEC ZA OBČINSKI PRAZNIK — Pripravljalni oo praznovanje občinskega praznika škofjeloške komune se J gtffi' že'nekajkrat sestal in razpravljal zaenkrat le O okvirnem Prbrjt** Letošnjega praznovanja se bosta udeležili tudi delegaciji P g^jjj«' nega italijanskega mesta Medicina in francoskega RomiHy's ^jkrf* Zvedeli pa smo, da je za to priliko predvidena otvoritev o vrtca na Novem svetu.
• ZTP LJUBLJANA v ^
hodnji sezoni na re^aC1'^renie niče—Ljubljana ne 00 *poStal nila 'voznega reda, ker bo vozni red vseh medna!" ^ ekspresnih in brzovlako ^ spremenjen. Da bi ust.re^r8ll seniškim železarjem, bi n? ^ uvesti še nekaj vlakov. j. ni mogoče zaradi elektnj ^ je te proge. Videti je, Q. .oV. do delali po sedanjern o j| nem času 'jeseniški že tudi v prihodnje.
BELEŽKA
Ali so o prometni vzgoji že dovolj poučeni?
Komisija za varnost in vzgojo v prometu pri občinski skuoščine škofja Loka je v okviru zvezne akcije »Zavarujmo otroka v prometu« organizirala v vseh večjih krajih v občini predavanja, ki so imela naslov te akcije. Kljub dobri obveščenosti vse javnosti so bila predavanja v večini kraiev slabo obiskana, zlasti v Poljanski dolini in v škofji Loki. Med maloštevilnimi obiskovav ci smo zaman iskali pedagoške delavce, čeprav smo jih priča-
kovali. Torej so o prometni vzgoji že dovolj poučeni. Mi pa imamo o tem nekoliko drugačno mnenje. Prometna vzgoja je kot obvezen predmet uvedena po naših šolah šele v letošnjem šolskem ietu. Koliko izmed njih jih torej že ima potrebno znanje in izkušnje za tovrstno vzgojo? Tega tudi nihče ne zahteva od njih v tako kratkem času. Želimo doseči le večji interes do teh vprašanj, ki postajajo iz leta v leto bolj pereča. Za poučevanje predmetov, ki so si skozi desetletja utrlj pot v šolo, se zahteva primerna strokovnost in dolgoletne izkušnje. Ali naj potem pri vsem tem prepustimo prometno vzgojo stihiji in ljudem s premajhnimi izkušnjami? Ne, tega nam žal, današnje razmere na ce-
iiiniii.....mu.............miiiiiKiimiiimiiiiiitiiiii.....imiii'"""""""
stah in še dokaj slaba PjJ metna disciplina ne dop ^ jo. Postavljamo 'vprašanj se vsi pedagoški delavci ^ dajo, da so tudi oni, raZ^e jn ganov za notranje zade ^ staršev, dolžni prispevati ^ delež k prometni vzgoji naraščaja in varovati nj ^e mlada življenja in zdraVVjjic se tega zavedajo v P°ln ^0 ri, se čudimo, zakaj ?e Opol* malo prizadevajo za *ZP njevanje v tej smeri? ara-' Krivično bi bilo, če wJgVa-di neudeležbe na tem Pr vSe nju ožigosali na sPj,0?!La n' pedagoške delavce. Krn ^ namenjena tistim, ki se ' tno let prizadevajo za Pr0xepr&v vzgojo otrok na šolah, eZna-ta do letos ni bila oD' j0. Zal, pa je takih še vse pj^r
Na Trati v škofji Loki dograjujejo 3 stanovanjske bloke. Prvi je je po 20 stanovanj
že vseljen, ostala dva bosta predvidoma do konca teta*
mali oglasi - mali oglasi
Jr°dam pločevinasto banjo 1,90 SmS' . 2crovnik. Valburga 14, ,nieanik 4925
Stflvd*m "ovo kredenco. Kranj, j,a*»*e. Pot na Jošta 14 4931
feld°«rdt>m pianino znamke »Hup-
iS«! Anita Bizjak,
■ran vodi,
'• c- Kokr. odi-, ft pri Vodo-
e,n stolpu
4933
Pollu d"1 t9p,° 8aražo na Zlatem JU- Ponudbe poslati v og. odd.
fcnH 4942
Bato- m vcč vrst obranih jabolk.
nb„flJm F'at 600, letnik 60, del-
d"lku i r Naslov v oglasnem od-u> formacije na tel. št. 23-12
' Prorf 4956 o»i,,„m krušno peč. Naslov v *asnetn oddelku,  tel.  št. 23-12
Vodarn < 4957 »l| Za"Tm 6 mesecev staro kobilo
""nenjam za kravo. Voglje 74
Prorf 4958 korJrm-.v«liko količino rdečega
AWms0v0 18 4959 '20 u m   klavirsko harmoniko,
W e    /namkc Weiltmcistcr.
Prodam 1 leto satrega bikca. Zg. Brniki 69, Cerklje 4963 Prodam železno peč. Naklo 4
4964
Prodam mlado kravo po teletu, dobro mlekarico. Janhar, Brezje
4965
Prodam dva gumi vozova. Bo-bovk I 4966
kupim
Kupim    rabljeno reporeznico.
Franc Eržen, Sr. Bitnje 40
4967
Kupim osebni avto. Avto naj bo pokvarjen. Ponudbe poslati pod »Pokvarjen« 4968
Kupim mlatilnico, s tresali ln kompletni cirkular. Jenko Fridel, Hrašc, Smlednik 4969
objave
Vzgojno-varstvena ustanova »Cilke Zupančič« Koroška Bela obve-šča vsa podjetja in ustanove, s katerimi Je imela poslovne etike, da ne bo več plačnik računov s podpisom upravnice Rožič 'Mire, ki bodo prišli na upravo ustanove 14 dni po tej objavi. Uprava
rZersko 2
j*r0(i  ■ • ""--'-t-i&nu ^ 4960 Vl,T 90 kR  »ozkega prašiča. Ca   * Mežnarc, Selo 22, Zirovni-^ 4961 "Jica i?" 8taro hišo ob cesti. Ceš-iy- Podnart 4962
eko-prakse
v
J*LDOKONTISTA z Jj1* *olo in nekaj
*4T ve<Sic pod,etic
^a»t0p sIuzbe, tako- Plsmc.
~.   °ROntist« na upravo časo-naJkasnejc do 15. t. m.
Ir|««čna agencija
CETN,K" K™"'
»Je j^e^a 29- november nasled-
Izlet po Koroški
l*tIe*Inevn| izlet v Trst in Bc
1*ia£r*iemanio naročila za do-Sok -e"
lete .pr'1ave za inozemske iz-Vse      do 10. novembra 1963.
S,^aln- •aci^c dobitc v P°" *°rOŠk   4 >>Iz]etnika« Kranj,
ostalo
Obveščam preblvavce Jesenic in okolice, da sprejemam dežnike vseh vrst v popravilo. Dežnikar
Janez Tenko, Prešernova 21, Jesenice 4937 •Sveže ln higiensko pakirano goveje, telečje in svinjsko meso dobite brez čakanja v trgovini Delikatesa Kranj. 4945
Domači keksi so še vedno spe-clallteta Delikatese Kranj 4945
Poceni dobite dobra vina v trgovini Delikatesa Kranj 4945
Dne 4. novembra sem zjutraj našel pred Zlato ribo ključe. Oseba jih dobi v oglasnem oddelku
4970
Tanji Galjot iz Kranja čestitajo k diplomi Ekonomista prve stopnje domači in prijatelji
4971
UPRAVA ŠPORTNIH IGRIŠČ IN  OBJEKTOV JESENICE
razpisuje prosto delovno mesto
OSKRBNIKA SMUČARSKEGA DOMA NA ČRNEM VRHU NAD JESENICAMI
Prednost imajo zakonski pari — lahko tudi upokojenci.
Zaželeno jc, da ima oskrbnik oz. oskrbnica prakso v kuharski stroki.
Osebni dohodek jc določen po pravilniku.
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. >
Zakaj obupujete, pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca aH jeter in žolča aH ostalih prebavil. Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, Škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročila sta se: Jože Pokoren,
kmečki delavec in Evlalija Prezelj, natakarica
Umrli so: Janko Sajovic, osebni upokojenec sta.- 74 let: Lovrenc Draksler, kmet star 63 let
Rodile so: Frančiška Bobnar — dečka, Frančiška Habjan — dečka, Emilija Stanonik — dečka, Ana Aljančič — deklico, Slavka Sekne — dečka, Milena Vojska —r dečka, Marija Ausenek — deklico. Tva-na Broder — dečka. Mihaela Klari — deklico; Nada Cof — dečka, Marija Zupan — deklico, Pavla Smid — deklico. Matilda Alič — deklico. Cilka Mulci - dečka, Ma-
Zahvala
Ob prerani smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
LOVRENCA DRAKSLERJA
M iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob Purani smrti stali ob strani.
Posebno sc zahvaljujemo dr. Bnjžcljnu Janezu Za vso pomoč med njegovo boleznijo.
Najlepša hvala duhovščini /a spremstvo, vsem sosedom, zvonarjem, posebno pa družinama flvasti ■n Vrhovnik. Iskrena hvala darovavcem cvetja ter v^pm, ki so ga v tako velikem Mevilu spremili na njegovi Zadnji poti.
Drulovka, dne b. H. 1963
Gračanovl
J% lfka CP »Gorenjski tisk«, Komi. Koroška cesta 8. Tekoči hNik B v branju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni » • m* UredniStvo In uprava 21-90. 24-75, 28 97. Naročnina: letna k^M08e*na dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek % be*0b0ta 20 d|n. Mali oglasi: za naročnike 20. za nenaročnike 8eda. Neplačanih malih oglasov nc ob Javljamo.
BODICE
• Prav zdajle sem se domislil naših ljubih otrok. Nič nc pretiravam, če r>ravim,< da hi nekaterim s posebnim užitkom sprašll hlače. — AV; dan mrtvih sem /dii-skal kranjsko pokopališče. Tamkaj sem se zadržal malo dlje in ljudje so začeli zapuščati grobove. Takrat sem zapa-il krdelre otrok — dečkov med 8 in 14 leti, ki so se sumljivo potikali okrog grobov. A7 mi bilo treba dol\o oprezovati, ko sem opazil, kako pobirajo Z grobov nedozorele Sveče, najrajši take, ki so bile pravkar prifganc. Tu pa tam So ve zadovoljili le s tem. da so jih prestavljali : groba tja grob. Se preden pa sem se toliko približat, da bi enega ujel. so io pobrisali. — Potem sem premišljeval, čemu otroci potrebujejo svece. \'q bi bilo tudi napak, če- bi v prihodnje na dan mrtvih postavili na pokopališče čtti\ijj_ ki b< preprečeval krajo cvetja in sveč.
% Ondan sem jo mahal mimo kranjskega nebotičnika. Za trenutek sem obstal in pogledal kvišku. Tedaj pa me je nekaj pičilo z.a desno uho, da sem kar poskočil. Osa me je. sem si mislil. Takoj nato pa je v grmovju ob starem teniškem igrišču zašumelo. Skočil sem bliže in pregnal tri dečke, ki so s fračatni na žit nate kliukie--, prezati na mimoidoče in iib obstreljevali. — Čudna in nevarna igra! Toliko bolj, če kljukica prileti v oko. Sploh pa so se frače V zadnjem času grdo razpasle. Zato ne bi bilo mi pak. ee bi v šolah kdaj pa kdaj fantom pregledali vsebino žepov in nepridipra-V-. ki imajo frače, strogo kaznovali.
rija Eržen — deklico. Marija Gre-gorc — dečka, Zdenka Piskernik
— deklico, Slavka Vavpotič — deklico
NA JESENICAH
Umrli so: Ivan Rukavina star 25 let, strojni delavec; Kristina Plaveč, stara 78 let, druž. upokojenka; Peter Ahačič star 70 let, osebi upokojenec; Jerica Zalokar stara 65 let, gospodinja; Mihael Antonič, star 74 let, osebni upokojenec; Ciril Štros, star 28 let, delavec
Rodile so: Savk.t Nikoiič — dečka, Ivica Noč — deklico, Anica Kokalj — dečka, Marija Rozman -— dečka, Elizabeta Dolar — deklico, Marija Omejc —- deklico, Panika Golob — deklico, Marij? i Podrekar — dečka, Pavlina Cerne i
— dečka, Marija Kopač — dečka.' Anica JuršiniČ — deklico, Marjeta > Purgar — dečka. Francka Grcgore
— dečka, Alojzija Dolenc — dečka, Breda Robič — deklico, Cvet« Horvat — dečka.
tržni pregled
V KRANJU
Krompir 30 do 35 din, jabolka 60 do 80 din, hruške 60 do 100 din, orehi 240 do 260 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din. fižol 200 din. paprika 100 din, grozdje 100 do 140 dim, zelje 20 do 25 din, kislo zelje 90 do 100 din, solata 100 do 110 din, špinača 140 do 160 din. pesa 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din, redkvica 40 do 50 din za kg: kaša 130 do 140 din. jespien-ček 120 din. pšenica 60 do 70 din, proso 80 din, koruzna moka 70 din. ajdova moka 160 do 170 din /a liter; piščanci 500 do 800 din. kokoši 800 do 1000 din, jajca 42 do 45 din.
^ Takrat mi je na starem teniškem igriščti padla v oči visoka zičnata ograja, ki je nekoč branila, da se žoge ne bi izgubljale. Se leto ali dve, pa bo po njej. Ali je ni škoda? Mislim, da bi jo bilo mogoče^ marsikjt s pridom porabiti. Cš ne na teniškem igrišču, pa kje drugje.
9 Novozgrajena Kidričeva ulica v Kranju, ki po najkrajši poti pove zil j C Zlato polje Z naseljem ob vodovodnem stolpu in Primsko-rm;, je zares lepa pridobitev. Ne vazmucm pa, čemu poti\buje Kranj še eno kopališče s prhami. Menda me. tazumetc, kam merim'.' Pa vprašajte tiste, ki so se ob deževnem vremenu sprehodili po njej. Cesta namreč, nima pravega odloka, zato pa sc deževnica nabira v čedna jezerca. In če imate toliko sreče, da pripelje, mimo avtomobil, tedaj ste v trenutku mokri od glave do peta. Tre-uutuo pa nc vem svetovati drti-gega kot tO, da naj sc koristniki te ceste (če nočejo imeti mokre obh-ke) na začetku ceste slečejo, na koncu pa sjict oblečejo. Res da bo nekaj spotike, obleka bo pa le suha. Seveda je še drug izhod: Poskrbeti bi bilo treba za boljši odtok vode. , j
• Zdajle   pa   majhna uganka. Ali veitc. kje na Gorenjskem pro-\ dajajo  najdražji krtih1  Ho.  saj J vem, da nc boste uganili. To ie v Preddvoru, in sicci   v gostišču ('•>ad Hrib. Seveda bodo tisti gostišča planili, češ da ni res. O, pa je! Pred seboj imam celo »korpus delieti" — tenak košček črnega  kruha.  Teža: S d k g! Cena: 15 dinari,-v! Gostu pa so z njim no-s'regli  2.  novembra  ob  16. uri. Kajne, kako sem natančen? Kako bi ne bil. ko pa sem izračunal, da
velja kilogram črnega kruha 500
dinarjev. Malce pretirano, mar ne? Pri kruhu pa res ne hi smeli Iska U tak v nebo vpijoč dobiček! lep pozdrav vaš BODIC AR
Sli me praši« sram
(hi   h l-i I
Jjjai. Kako"iku S' K cdcn izmed v°iakov grcl roke in se nernirno .ie bil
»t.i^h,
Si i? Pfiza i'"" un raU lukal- Hal Sl-' lc> cla 01 8a ne naPOUUI- 111 l«*NU fel v„ Val- da bi kakorkoli pomagal vozniku. Ko je opazil, da SJjik, u°Znik Prižgati kozjo nožico, je iz žepa naglo potegnil vži-^te^j/^lo se je vnelo, vojak je puhnil in podržal ogenjček k Oftl^oč Ll.ci8areti. Sočasno sc je vojak pričel pogovarjati pa na b» njČar •  a*' ko da govori z glušcrm. Motor je namreč rohnel.
*Stiw        Hi Mit-;*«.,i-., ~~ .f.,  c« trpela  taVni* Iračii
ugi, ki med napadom radi ostanejo pri poljski on rad tukaj. Bal se jc, da bi ga ne napodili, in tako
V hi1'1 Nikitenko na gosenici sta sc zato tresla kakor kačji ^   niadni senci.
J>hS' Sc Jc Nemec začel z Rusom prepirati, kdo ima moČncj-tJ%n .V,0'. Dejal sem: kdo ima močnejšo? Tako potegne Nemec
JevVi0j vži8a1nik. Klik! In si prižge cigareto. Naš Rus pihne vJe&ie i, ^"'dljiv d'm. .In /'daj,' je dejal, .ugasni mojega.' Rus
. *ePa .Katjušo" in prižge ogenjček. Nemec piha, piha, Svet]i£ripc|.
ogenjček pa vse svetlejši.' stenjem.
ognjem!«
in vojak je opletal v temi
iJe jne ,'Zv,dnikov z vatiranim jopičem in brzostrelko krog vratu ^ietn Prikazal, udaril vojaka po roki in poteptal stenj s h ^a.ibr* Sneg> Voznik je tirno ugasnil cigareto s prsti. U,?6 po v le 'c ugriznila stekla opica,« jc užaljeno opsoval vojak V6, Slert°-m p,azil no sne8U' da bi P°'skal KgUbrjenO premo-Cie biit5njič ie našel kresilo, kos stenja in vrvico v stročnici. SjTjJil Wrlm°kro- Jezno jc otresal vrvico pa psoval v smeri, kjer je i^nu   ' >>Ka' hočc s tcm: prot' 1 °2nicrn: Ni mc mikalo,
Wtem*aI temu illnakll!'
raf ;rentitku sta oba —"vojak in izvidnik — zaslišala prav v
al iz brzostrelke. Voznik se jc zravnal na gosenici pa po-
skušal dognati, kje streljajo. Ko se je znova wrl, vojaka ni bi'n več. Daleč spodaj, na spodnjem koncu vrvi. bo sočasno potiskali lop. Nanj so se na vseh straneh prilepili vojaki, kričali so s hripavimi glasovi in obrazi so bili skoraj živalsko spačeni od napora, Z drhtečimi nogami so se opirali v tla in potiskali top proti vrhu — /. rokami, rameni in prsi.
Zemlja je počasi drsela pod pritiskom številnih nog. Dva koraka naprej, enega nazaj. Počasi, s težavo se je obračalo velikansko topovsko kolo, oblcpljeno s snegom. Usta so bila široko ulprta, slišati je bilo vroče, sunkovito dihanje. Znoj jc preplavljal oči in se zažiral v razpokane ustnice. Kri jc razbijala po ušesih, tako, da skoraj ni bilo slišati tuljenja motorja na vrhu. Vse deli se ]e /delo. Težki udarci v senceh ... Srce je nabreknilo in polnilo prsi.. • Zraka je zmanjkovalo... Stopala so se navzlic temu upirala v zemljo ln moči v telesih ni zmanjkalo.
»Ho-ruk! Ho-ruk! Ljubica bo pomagala!< je kričal Krivošejn, poveljnik druge baterije. Bilo mu je vroče. Čepico t naušniki le odveza!. Z eno roko se je opiral na topovsko ploščo, z drugo pa je mahal in vzpodbujal vojake. Zdelo se mu je, da bo s kretnjami in glasom podžgal ljudi in šc sam se je opaja! ob lastnih klicih. V tem trenutku ni mislil na nič. ne na Nemec, ne na bližnji spopad. Vse misli, vsa prizadevanja so bila usmerjena le v >-,no: top |e treba potegniti na vrh. Korak za korakom, dalje, vse dalje, pa nov korak ...
... Mostovoj jc držal na muhi visokega Nemca, ki se je oziral in hodil v verigi, in z listjem brzostrelke sledil njegovemu gibanju. Prst ie enakomerno lahno pritiskal na petelina, čas, odmerjen Nemcev emu /i vi jen iu, je potekal. Ko je imel Mostovoj Nemca na muhi, se je nenadoma zdrznil; moški ga je nekako spominjal na starejšega Nemca, ki aa jc enainštiridesetega leta r Vlasenkom presenetil v hiši in izpustil. V kratkem trenutku, ko se je Mostovoj obotavljal, se je umaknil visoki Nemec v desno in pred muho jc stopil drugi, majhne rasti, t globoko potisnjeno čelado, ki mu je počivala skoraj na ramenih. Prst je pritisnil na petelina.
Baterija ie zagledala vojaka, ki jc tekel Z vrha grebena proti goseničarju. Nekaj je kričal pa mahal t trokami, ko da želi zaustaviti baterijo. Nenadoma je omahnil na tla in sočasno je fižol svetlo zaropotal po topovskem okviru.
Jk obrabi se sinko
« Ni: A. DUfrč Riši: 8.Jemic
88. Ko sc jc žohar ves nasmejan in zadihan vrnil s cigaretami, jc mojster vstal s stare postelje, kjer jc sedel, in rekel: »Nisem Se opravil vsega dela. Moram prinesti še nekaj nadomestnih delov, »žoharju je dal polno pest cigaret. Dežurni sc je takoj pohvalil malemu Novaku: »Glej, Zoran! Ta mojster jc sila!« — »Na svidenje, Novak,« je posmehljivo dejal mojster. Tudi mali »Zoran se je nasmehnil in pozdravil »Za dom...« Rahlo sključen in zamišljen jc ' mojster, inženir Novak, zapuščal internat. Ta pozdrav: »Z» dom ...« v
89. Agent »Neprespani Gobec« jc držal cigareto v ustih, šc ko jc sedel na motorju. Zdaj je iskal nekdanji dom inženirja Novaka, ker mu je tako pač ukazal šef. Pred njim je šel tja že neki drug agent. Ko Je zavijal proti Vrapčam, mu jc agent LuHč žc mahal, naj ustavi. »Kaj, s! kaj naftel?« ga je vprašal. »Našel sem ruševine« Jc odgovoril Lullč. »Sef jc pač naiven, če misli, da bo tam našel kakšno sled. Inženir ni tako neumen, da bi šel najprej tja. Sicer so tam same ruševine. Skoda časa, ki ga zapravljamo za to.«
90. Oba skupaj sta se peljala nazaj v mesto. »Kaj je hotel šef od tebe? Ti jc zaupal nalogo do konca?« jc vprašal »Gobec«. »Ne. Niti podatkov mi ni dal. Kaže, da se zavzema za to stvar,« fe dejal Lulič. »Jaz se grem zdaj brit,« je rekel »Gobec«, »nato pridem v pisarno.« Preden sc je šel brit, jc stopil k čistivcu čevljev. Ko mu je očistil čevlje, mu jc »Gobec« povedal, da Iščejo dva begunca, ki sta pobegnila iz transporta smrti. Inženir Novak je nekje v mestu, čistivcu jc naročil, naj mu takoj sporoči, če ga bo kje videl.
Eden od vojakov, ki so potiskali top, jc prav tako padel in se skotalil navzdol, skupaj l zemljo, po kateri so topničarji s težavo prestavljali noge. Toda v tem trenutku jc strojnica z vrha bruhnila snop SVCtfečm SC nabojev in vojaki so se umaknili za top, ne da bi slikali, kaj jc rjovel baterijski poveljnik.
Popadali so \ sneg, prijeli za puške, škrebljali Z zapirači, se ozirali okrog sebe in niso vedeli, od kod prihajajo streli. Zgoraj na gridu je gg*eničar na vso moč tulil, napeta Žična vrv jc drhtela in lop, ki je s kolesi kopni po snegu, se je premaknil komaj za prst Spel je zaropotala strojnica. Vojak, ki je pravkar stekel mimo go seničarja, je planil v kritje. Po rafalu ie planil pokonci in stekel. Za njim je planilo se nekaj vojakov.
»Stoj! Sloj! Stoj! Stoj. kdo beži?« UžakOV s palico v roki in mračnim obrazom se je bližal po pobočju. Med vsemi, ki so bežali od topa, in drugimi, ki so jim prihajali naproti, da bi jih zaustavili, jc bil Ušakov Mini, ki pi iprcrpenil koraka. In čim bliže jc prihajal, tem več vojakov ie vstajalo i/ snega in se zgrinjalo krog topa, ki ga je do lega trenutka potiskal le baterijski poveljnik.
Ušakov je — poti kova je s palico po golenici škornja — šel mi ino topa. naravnost proti svellikajočim se kroglam, ko da jc neranljiv. Med vsemi je bil najbrž edini, ki je vedel, kaj je treba v tem trenutku storiti.
Vendar tudi on tega ni vedel in zato je gospodovalno in samo zadovoljno, hladno in zbrano korakal pa trkal s palico po golenici. številni pogledi so mu sledili in poveljnik jih jc kar čutil. Odkar je Ušakov slišal prve strele, sc je zavedal, tla je prišlo do najhujšega, kar se jim je utegnilo pripetiti: tanki so prehiteli njegov top niški oddelek. Tukaj, na tem kraju, so ga priigrali, v tej kotanji, kjer sta oba topova visela na jekleni vrvi in jc tretjega vlekel gose ničar po globokem snegu. Naj pustijo topove v dolino in se vkop liejo? Tanki bi jih obkolili In varno skriti za griči na kratko raz daljo onemogočili težke, okorne in nezavarovane topove.
Ušakov Je obžaloval, cla je del topnicarjev poslal pred drugimi z baterijskim poveljnikom kopal topniške položaje. Pravilno ie ravnal, kajti sicer ne bi mogli pravočasno zasesti primernih položajev za streljanje. Toda tc ljudi bi zdaj nujno potreboval p«iv tukaj.
O LAS
SREDA, B
Kranjska gora na rešetu
$ Turist z debelo denarnico in zdolgočasenim obrazom si je preskrbel uvoženo sito — tako z drobnimi, drobnimi luknjicami — in se napotil v Kranjsko goro. Stikal je toliko čosa, da je odkril vse, kar je hotel in mogel, stresel v sito in tresel in tresel. Skozi drobne luknjice je padlo nekaj kranjskogorskih lepot, dve ali tri smučarske proge, štirje restavracijski prostori in še nekaj drobnarij. Prav ob koncu in s težavo se je zmuznil skozi krajši folklorni nastop. Pa v situ se je vse skupaj komajda kaj poznalo. Turist se je zamislil, namrdnil in odpeljal. $ Potem je prišel še nekdo s podobnimi nameni — do dna prerešetati (na solidnem domačem ribniškem rešetu) kranjskogorske slabosti in dobrote. Luknje v rešetu so bile velike, njegov lastnik pa dobro razpoložen, zato je spregledal, da je rešeto preredko. Rezerviral si je sobo za zimo, zakaj ko zapade sneg, vse »dere« v Kranjsko goro. £ Ne vem, s kakšnimi sejalnimi napravami obdelujete naš turizem, zato vam je sodba o stvareh, o katerih nameravam pisati, na voljo. Nekateri odgovori na vprašanja, ki se porajajo ob obisku našega znanega zimskoturistične-ga kraja, vas utegnejo zanimati. Ce se je vanje vrinilo manj hvale kot graje, le-ta prav gotovo nI slabonamerna.
»želje in potrebe so tisočere: od flimov, žvečilnih gumijev in smučarskih palic do drsalk, hlač in toplih gojzerjev.
Kdo bo šival hlače?
Zanimivo   vprašanje,   ali ne? Ni zraslo na mojem zelniku. Je pa zelo tehtno. Ne vem, kaj se je v Kranjski gori dogajalo s spoštovanja vrednimi ljudmi,
Kakšen je novi hotel?
»j ovi hotel Prisank je pristal v j^l Kranjski gori, kot da bi padel z neba. Seveda velja to le za obliko, nikakor pa ne za leta, v katerih so ga gradili ln ceno, ki jo je bilo treba zanj plačati (400 milijonov dinarjev). Na splošno pa je to silno zaželena in pričakovana pridobitev, v kateri naj se odigra tudi prva predstava inozemskega zimskega turizma (v republiškem merilu) v večjem obsegu.
Notranjost hotela je izredno prijetna in ji na splošno ni kaj očitati. Ponekod so vrata malo na tesnem, pa eno stopnišče nekoliko posnema svisli (je namreč le na redko obito z deskami) in je tako le za tiste, ki že imajo nahod, pesimisti se prestrašeno ozirajo v velika okna, ki jih tako imenovani alpski hoteli nimajo na pretek, pa kaj bi tisto, vse to so malenkosti.
Ogrevanje hotela še ni urejeno, postelj pa še ni s čim postlati. Vendar zagotavljajo, da so sredstva odobrena, dogovori z obrt-rdr-d o od let j I sklenjeni ln tako ni bnt-md. da sredi decembra hotel M h\ bil nared. Nekoliko jih skrbi, kako bodo dobili dovolj spo-
sobnih gostinskih delavcev. Radi bi zaposlili .čimveč domačinov oziroma domačink. V Zgornjesav-skj dolini je menda okoli 450 žensk, ki bi se želele zaposliti, toda v gostinstvo nočejo.
Ali je preskrba dobra?
Gostinski delavci zavidajo domačinom, ker si lahko privoščijo, da hodijo čez mejo po solato, surovo maslo in podobne dobrote, s katerimi tamkajšnji trgovci svoje potrošnike kar dobro oskrbujejo. Da bi si še gostinci privoščili tako razkošje in se oskrbovali z uvoženo zelenjavo, se seveda ne spodobi. In zato jih večno muči vprašanje: ali bodo imeli v trgovini, kar potrebujejo, ali ne, največkrat pa se še pravočasno namenijo naku-povat v Ljubljano. Res je malo daleč, a gotovo je gotovo.
Kranjskogorska trgovska mreža res ne dohaja več današnjih potreb. Posebno ji primanjkuje specializiranih ln sodobnih trgovin. Predvidenih je več Izboljšav in novogradenj, toda ne za letos. Trgovci obljubljajo, da se bodo dobro založili s stvarmi, po katerih povprašujejo smučarii in ostali zimski turisti. To ne bo lahko,
Na vitranškl žičnici, v tem času še brez smučarske opreme
Nova bencinska postaja v Kranjski gori bo izrednega pomena, saj bo nadomestila le zašili*0 postajo ob pomembni vpadnici v našo državo. Gradijo jo ob motelu ,
ki jim pravimo obrtniki, a menda je čista resnica, da je tu preostal le en sam samcat čevljar. Tako
seveda ne uidejo težave z najrazličnejšimi popravili in ostalimi uslugami, ki so se jih domačini že navadili, turisti na dopustu pa jih nikakor ne trpijo.
Ena ' izmed velikih pomanjkljivosti je pošta in njene usluge. Posebno telefonska povezava Kranjske gore z ostalim civiliziranim svetom je silno slaba. Tujci so navajeni, da takoj, ko se nekje nastanijo, telefonirajo, kako so potovali in kako se imajo. Na zvezo z domom pa čakajo in čakajo —• ne samo nekaj ur, ampak celo dan ali dva (upam, da ni po sredi pretiravanje). Najhuje je, pravijo gostinci, da jih je v takem primeru silno težko potolažiti.
Za letošnjo zimo,"ko se pripravljajo na sprejem večjih skupin inozemcev — Nizozemcev, so si omislili prevažanje s sankami, brez česar si nekateri sploh nočejo zamisliti zimskih počitnic. Turistični delavci so imeli precej težav, da so za to pridobili sedem
posestnikov konj in sani. Le-"te bodo do zime, tako so obljubili, lepo obnovili in okinčali s kra-guljčki. Toda za tako delo se kranjskogorski kmetje ne pulijo, ker se bojijo, da bodo preveč obdavčeni.
Kaj pa nered na žičnici?
T ega pa letos ne bo. Prav go-* tovo ne. Stoodstotno jamstvo za to so predvidene višje cene, ki bodo za enkrat ali vsaj za polovico višje kot v pretekli zimski sezoni. Žičnica mora biti rentabilna, vzdrževanje 16 hektarov smučišč pa tudi ni šala, s katero naj bi se vedno ukvarjali kranjskogorski mladinci - prostovoljci. Za to je potreben denar, veliko denarja.
Ugotovitev zveni nekam kruto, saj bodo višje cene prizadele predvsem mladino — naš športni naraščaj. Joda podjetje je le podjetje in razne organizacije bodo morale biti tiste, ki bodo mladim omogočile, da se bodo kljub viš-
jim cenam lahko vozili z
Žic^
mi. «, »0 f
Preblvavci Kranjske gjj* ^ v preteklih zimah navadili ^ kritik, ki so letele na nje jj) strani. S tem pa ni reč«10' . 0 te kritike ne prizadenejo, polagajo s celim seznan»on» p nih opravičil, po kateri"iy navadno nihče ne vprašuj -^ji vsem trdijo, da dobijoJj^ materialne pomoči, da w zlezli iz najhujšega. Za nalne potrebe jim J« .{gp P skupščina namenila 2 t^i^o narjev, zaradi česar ne Htflii«<' pomisliti na usluge *oTtttfjf\ podjetja. Največje breme ^ zacije pa tudi izvedbe ^{fl* na prostovoljnem delu. .gtfp podatek: vsak šesti K«0" v V čan (volivec) je funkcion* teri izmed organizacij.
• Pravijo, da bodo vsa
• nja prizadevanja let«J ^ m  la prve sadove, ki °°
m  nlli   prelomnico  v 0M
• njem zimskem turi*"1 p8 * m  verjamemo? Se m«*?'
• bomo lahko prepnc^-^
šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport
Rokometašlce Mladosti so z nedeljsko zmago proti Slovanu končno potrdile, da se ne bodo zadovoljile z mestom v sredini tabele, ln imajo v nadaljevanju lepe možnosti za dobro uvrstitev. Na sliki vidimo prizor, ko KRISTANOVA meče na Slovanova vrata
Neuradno evropsko prvenstvo
ne <
V četrtek se bo pričelo v Ljubljani 14. mednarodno prven-1 V dvojicah se niorda^ finjlj. stvo, na katerem bodo sodelovali predstavniki 15 dežel. z™£\** ThTnoT'0^'^' S poimenskih prijav vidimo, da bomo lahko občudovali Ij^™ m a^upanja iniata * za zelenimi mizami v veliki dvorani Gospodarskega raz-1 stavišča zares vse najboljše — evropskega prvaka Šveda Alserja, zah. Nemca Schollerja, Madžare Berczika, Rozsa-sa, Foldija, Romuna Negulescuja in Giurgiuco, Ceha Ml-koja, Staneka, Novikova in Amelina s Sovjetske zveze ter seveda naše Markovića, Korpo, Vecka, Hrbuda, Terana, Kerna in druge. V ženski konkurenci si največ obetamo od Romunke Alexandru, Madžark Koczijanove - Heiritseve Angležinje Rovve in Shanon. S temi znanimi igravkami se bo skušala enakovredno boriti tudi Ljubljančanka Pirče-va, zah. Nemka Dauphin in Bolgarka Ivanova ter Rusinja Rudnova. *
Najprej bodo na sporedu mo-j treba za prvo mesto pokazati naj-štvena tekmovanja. Lani so se v večje vrline — predvsem v top-Skopju bolje odrezali Madžari, ki spinu. \ so v finalu premagali Cehe. Ti I Pri dvojicah se Vecku in Korpu, pa so že prej obračunali z našimi daje kar največ možnosti. Za nas igravci. V Ljubljani bo borba še sta zares najboljša, toda nikjer ni hujša, kajti Madžari bi se radi rečeno, da bosta popustila ravno rehabilitirali za spodrsljaj na sve- v najkritičnejšem trenutku z bolj
S prve mednarodne hokejske tekme na Jesenicah. Napadavec SMOLEJ skuša odpeljali puck, čeprav njegovo akcijo pozorno spremljata kar dva igravca švedskega moštva Skoenvik — (Foto: Franc Crv)
tovnem prvenstvu v Pragi, Jugoslovani morajo ohraniti ugled s tega tekmovanja, Švedi in Nemci so trenutno na jakostni lestvici na prvem in drugem mestu. Čehom, Rusom in morda Romunom pa bi morebitni uspeh prinesel še večji ugled.
Pri ženskah je položaj mnogo bolj jasen — po vsej verjetnosti se Romunke ne bodo dale ugnati v rog pred Madžarkami. Za njimi se bodo zvrstile po naših načrtih Angležinje, zah. Nemke. Za Jugoslovanke bi bil velik uspeh uvrstitev pred Poljakinjami, vzh. Nemkami in Bolgarkami. Ali se bo Pirčevi skupaj z Miikičevo posrečilo napraviti tak podvig?
Največ zanimanja bo vsekakor za dvoboje v posamezni konkurenci in dvojicah. Že nekaj časa smo navajeni, da se ob koncu igranja zvrstijo več ali manj tile igravci: Alser, Beverik, Markovič: Verjetno bo prišlo sedaj do nekaterih sprememb, kajti mladi obetajoči Vecko, Korpa, Šved Johans-son, Romun Giurgiuca, Madžar Rozsas skušajo vedno znova pritegniti pozornost nase. Vsi ti imajo za seboj že nekaj blestečih uspehov v mednarodni konkurenci, vendar treba se je dokončno usidrati na vrhu. Zato pa je potrebna zares dobra igra in stalna forma. Ne smemo pozabiti, da je v ozadju Še cela vrsta imen, ki silijo v ospredje (Hrbut, Teran, FoLdy, Amelin, Stegmann in še kdo). Razen trenutno izredno dobre   telesne  pripravljenosti, bo
prekaljenimi nasprotniki. Za čast na mesta se bodo z njima enakovredno kosala še Čeha štanek Mi-ko„ Šveda Aher-Johanssen, Mar-kovič-Teran in Beverik-Foldyi
Med ženskami moramo takoj navesti Romunko Alexandru, ki je bila druga na svetovnem prvenstvu v Pragi. Takrat je premagala vrsto kitajskih in japonskih nasprotnic in je šele v finalu pokleknila pred Matsuzakijevo (Japonska). Toda ni rečeno, da bo tudi v Ljubljani brez težav zmagala. Njena najhujša konkurent-kinja Madžarka Koczijanova ima prav toilko možnosti kot Romunka. Obenem ne smemo podcenjevati Angležinje Rovve in Madžar-ke Heirite. Z vsem srcem želimo čimveč uspeha naši Pirčevi, ki se sedaj dokončno skuša prebiti med osmorico najboljših v Evropi. Za vse - ostale Jugoslovanke bi bila uvrstitev v drugo ali tretje kolo življenjski podvig.
rits. Manj upanja lTnf,l.sCu. & ki Alexandim-Constantine> p0^
Ob koncu naj še rimo pomembnost *f ^^Jca** 2!» nega tekmovanja, ki v  ^ py udeležbi vsa dosedanja |*.^tofS* preizkušnja vsega o^JJ^ P1* ga stroja pred svetov stvom leta 1965.
Lanskoletni prvakii (J *y. » rodno prvenstvo v
ški: Markovič (**f^-J<**«P ske: Koczian (Madž.),pr jice: Berczik-Fahazv (JJaJjts (», ke dvojice: Koczian-««1 q^
džarska); Mešane dv^lCgilp^ uca-Zeller (Romunija); ^ moški: Madžarska. -~
Oživljen smučarsk' klub
RADOVLJICA - M*>v<> # tukajšnje športno £ ^ K<, novo ustanovilo smuc* tijcl '„0» ki je pred leti
že obstajal, vendar s fl(j8 ^ nekaterim uspehom Sr x&^J di finančnih te*aVivZcH JJ^ Vodstvo kluba so P«*' & smučarji, ki kažejo *» „fli veliko zanimanja in „gta^ . inlciatorji za njegovo » &
Radovljiški smučarsl« e|javi.tJ|i ■ možnost, da se hitro -3II w,t čemer mu bodo P°n>*V občinski športni forun1'- ^c]) ^ ostali tovrstni klubi pn ^ radovljiški občini ]*"\^J; činski zvezi za telesno ^ znižani ceni nabavi ^%1>^ ne Elanove smuči- -e t«jV pravi ia tudi opremnpflgS i smuči, ki jih sicer P^ 0 nj ____x-   j^Kiti.  w. ..;< KJ.
mogoče dobiti djiški sa pripravljali tudi v
bodo "radovljiški srnj ^
Športna tekmovanja za dan re**^**
.   »radi. 0 i
KRANJ - V ponedeljek se je v Kranju pričelo * jtA^)' športno tekmovanje v počastitev 29. novembra ln đn„utfo* ,0 K vsako leto organizirajo odbori ZB, ZVVI, in ZROP °. \>o 1 ^ Letos, ko hkrati proslavljamo tudi 20. obletnico AVNU s6
movanje še bolj množično in pestro kot prejšnja l**8' vanj vključili tudi pripadniki JLA in mladine.
Tpkmovall bodo v naslednjih športnih dlsciplh18"
tolo tei ma do
teHtev v~ jen" x lov, diplom in priznanj. Organizatorji računajo, da "aafl\i^cXy
Ijanju, balinanju in streljanju z vojaško pištolo ter *rfec^Ko& kalibrsko puško. Tekmovanja bodo zaključena do *l^x0&fiW., i«5
bo tudi javna razglasitev rezultatov ln podelitev P^ lov, diplom in priznanj. Organizatorji računajo, da movanju sodelovalo več kot 300 članov omenjenih org