Štajerski TEDNIK V središču Slovenija z Bodo milijoni evrov po novem zakonu res sledili pacientu? -40 % stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Strani 8 in 9 Ptuj, petek, k 19 19. avgusta 2022 COLOR CMYK petek, 19. 8. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 64 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z Rast cen elektrike bi lahko zajezili z znižanjem zaslužkov distributerjev Zasoljene marže na cene elektrike Princ Charles Označili so ga celo za šarlatana! Od 19. 8. TV-spored 18. AVGUST 2022 št. 33 SPORE S SPORED PORED PORE POR PO OR O REEED R D do 25. 8. 2022 Glede na visoke marže v elektrogospodarstvu bi bilo ceno elektrike za domačo potrošnjo nedvomno moč znižati. Že preprost izračun pokaže, da se cena od proizvodnje do potrošnje dvigne za od tri- do skoraj petkrat. Več na strani 2. LORELLA FLEGO IN SAŠA KRAJNC Skupaj v dobrodelni oddaji za slovenske gasilce 15 let smeha Anekdote, ki jih piše festival Panč Kronika Podravje z Arheologija na Ptujskem bolj nebodigatreba kot zaklad  Stran 5 Foto: ČG Turizem Haloze z »Zmoremo še več, žal pa nismo blizu Bleda ali Postojnske jame«  Stran 7 Žalostna realnost Ptuja z Izredne socialne pomoči z Kmetijstvo Sejem Agra z Tradicionalno svež že šestdesetič! Mesto polno turistov, ponudbe premalo Vse več ljudi je strah, da jih bo pozimi zeblo petkova izdaja  Strani 11 do 14 53  Stran 3 Minoritski samostan 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00  Strani 8 in 9 3RVDPH]QLYHĀHU 12 EUR Skupna - dvojna YVWRSQLFD(85 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 19. 8. 2022 Aktualno 2 stran 2 petek z 19. avgusta 2022 Sp. Podravje z Izgube na vodovodnem sistemu Podravje, Slovenija z Sprehod po labirintu cen električne energije Sušno leto alarm za vodne vire Zasoljene marže na cene elektrike Na spodnjepodravskem vodooskrbnem sistemu, ki ga upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj, se na letni ravni izgubi več kot milijon m³ vode oziroma slaba četrtina načrpane. Z vodnimi izgubami ne nastaja škoda samo na vodnem viru, temveč tudi stroški, povezani s črpanjem, torej porabo električne energije. Foto: ČG KP Ptuj je lani načrpalo 4,8 milijona m³ vode, prodali so je 3,7 milijona m³, 1,1 milijona m³ se je je na omrežju izgubilo. Po podatkih Komunale so lanski stroški električne energije na vodovodnem sistemu znašali dobrih 300.000 evrov, letošnji znesek bo skoraj enkrat višji. „Pričakujemo, da bo strošek višji za okrog 245.000 evrov. Večino električne energije porabimo za obratovanje črpalk, s katerimi črpamo vodo na vodnih virih in črpališčih na sistemu, kjer vodo črpamo na višje ležeča območja,“ je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec ter poudaril, da glavnina izgub na spodnjepodravskem vodovodu nastaja zaradi netesnosti cevovodov in priključkov, torej lomov in trajnih okvar, v manjšem deležu so izgube tudi rezultat kraje. „Na sistemu letno saniramo med 500 in 600 okvar. Največja težava pri okvarah na priključkih je ta, da so izgube relativno majhne, zato voda ne pride na površje, ampak pronica v zemljo. Ker na površini ni vidnih znakov puščanja, je takšno napako zelo težko odkriti in je lahko izguba vode dolgotrajnejša. Ker je teh okvar veliko, so tudi vodne izgube na teh delih cevovodov posledično velike. Zraven okvar in kraje vode se v kvote vodnih izgub prišteva tudi požarna voda, ki je porabljena za gašenje in druge intervencije gasilcev.“ Rast cen električne energije, naftnih derivatov in zemeljskega plina je zadnje leto dni pogosto tema analitičnih debat, medijskih poročanj in vsakdanjih pogovorov med ljudmi, saj se dotika slehernega posameznika. Podjetja in potrošniki veliko manevrskega prostora pri cenah nimajo, vsak si poišče zanj najugodnejšo rešitev, ki pa je v današnjih okoliščinah v vsakem primeru draga. Brez elektrike, nafte in plina si življenja v civilizirani družbi ni moč predstavljati, od energentov smo odvisni na vsakem koraku. Z nafto in plinom je Slovenija v celoti odvisna od uvoza, potrebe po elektriki po podatkih energetske bilance za leto 2021 z lastnimi elektrarnami pokrivamo 85-odstotno. Sicer pa je trgovanje z elektriko kar živahno, saj jo tudi izvažamo in uvažamo. „V času deficita uvažamo, v času viškov jo plasiramo na tuje trge,“ so povedali v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE), ki s skupino hidroelektrarn in šoštanjsko termoelektrarno velja za največjega proizvajalca elektrike v državi. Glede na marže v elektrogospodarstvu bi bilo ceno elektrike na domačem trgu in za domačo potrošnjo nedvomno moč znižati. Ker proizvajalci elektrike prodajnih cen, ki jih dosegajo pri kupcih, ne želijo deliti z javnostjo, saj da gre za poslovno skrivnost, smo izkoristili podatke, ki so javno dostopni v poslovnih knjigah. Kam in komu slovenski elektrarnarji prodajajo elektriko, prav tako javno ne razkrivajo. Znano je, da se cena, z njo pa elektrika, na veleprodajnem trgu in evropskih borzah pretakata sem ter tja. Zato ni moč jasno navesti, čigavo elektriko trošimo: ali uvoženo ali domačo. Elektrarne MWh prodajale za 21,5 evra Foto: arhiv Svet24 Kratkoročna rešitev – menjava cevovodov „Če želimo do zmanjšanja izgub priti v kratkoročnem obdobju, je najboljša rešitev zamenjava kritičnih delov sistema – cevovoda. Ker pa je treba pred izvedbo vodovodov pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti projektno dokumentacijo, je tudi za takšno rešitev potreben določen čas. Prav tako je gradnja vodovodov relativno draga in občine v večini primerov nimajo za ta namen dovolj lastnih sredstev, ampak poskušajo pridobiti sofinancerska, zato so takšne rešitve navadno kar dolgotrajne. Vodovodnih izgub z drugimi metodami v krajšem času ni možno zmanjšati. Delno jih lahko zmanjšamo z večjim nadzorom, kar v praksi pomeni, da je treba na sistemu vgraditi več pretokomerov, posledično pa tudi jaškov, kar je prav tako povezano z večjimi finančnimi vložki,“ je razložil direktor Širec ter dodal, da izgube na spodnjepodravskem vodovodu (23 %) v primerjavi z drugimi območji niti niso izstopajoče. „Po nam znanih podatkih se izgube na drugih vodovodnih omrežjih gibljejo med 20 in 30 odstotki.“ Izgub v celoti ne bo moč odpraviti Največja težava regijskega vodovoda je njegova starost, posledično pa dotrajanost. Če sistema ne bodo posodabljali, na Komunali pričakujejo, da se bodo izgube v prihodnje še povečevale. „To lahko spremenimo samo z vlaganji v sistem in zamenjavo kritičnih odsekov vodovoda. Če bi nam uspelo izgube zmanjšati na vrednost okrog 20 odstotkov ali še nižje ter jih trajno obvladati na tej ravni, bi bil to zelo velik uspeh. Investicije v sistem, ki bi bile potrebne za dodatno znižanje vodnih izgub pod 17 %, pa bi bile tako velike, da v primerjavi s stroški, ki so posledica vodnih izgub, po vsej verjetnosti več ne bi bile upravičene.“ Mojca Zemljarič Ne samo, da se izgubi voda, v prazno gre tudi za črpanje porabljena električna energija. Če preračunamo sorazmerno glede na delež vodnih izgub, je črpanje izgubljene vode ptujsko komunalo v lanskem letu stalo blizu 70.000 evrov, letos bo strošek zaradi višjih cen elektrike bistveno višji, predvidoma 125.000 evrov Med brskanjem za informacijami smo iz javno dostopnih podatkov izdelali nekaj preprostih preračunov, ki so dali še kako zanimive informacije. Na tehtnico smo postavili dva mariborska (podravska) energetska velikana, prvi se ukvarja s proizvodnjo, drugi s prodajo elektrike končnim kupcem. Prihodki od prodaje Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so v letu 2020 znašali 68,8 milijona evrov, glavnino so jih ustvarili s prodajo elektrike, ki so je pridelali 3.200 GWh. Povprečna prodajna cena za gigavat bi tako znašala 21.500 evrov ali 21,5 evra za megavatno uro. Ob tej ceni jim je uspelo pridelati še 10-milijonski dobiček. Novejši podatki o poslovanju DEM v letu 2021 niso na voljo, sicer bi jih v članku tudi uporabili ter lažje primerjali z aktualnimi ter lanskimi maloprodajnimi cenami. Foto: ČG Med prodajno ceno elektrike iz elektrarn in maloprodajno ceno za gospodinjstva pri distributerjih so razlike ogromne, tudi do petkratne. Talum porabi občutno manj in plačuje bistveno več! Kidričevski aluminijski velikan Talum velja za enega večjih potrošnikov električne energije v državi. Z zmanjševanjem proizvodnje aluminija v elektrolizi podjetje zmanjšuje tudi potrošnjo elektrike. Letos jo bodo v primerjavi z 2020 prepolovili, a to ne pomeni nižjih, temveč celo bistveno višje stroške nakupa elektrike. V letu 2020 so za dobrih 764 GWh električne energije odšteli 46,8 milijona evrov (62.700 € / GWh), predvideni letošnji strošek nakupa 372 GWh bo 63,7 milijona evrov (171.200 € / GWh). „Od leta 2017 smo v Talumu skupno porabo energije znižali za 59 odstotkov. Znižanje je predvsem posledica zmanjševanja proizvodnje primarnega aluminija v elektrolizi zaradi izredne rasti cen energije, ki bistveno presegajo borzno celo aluminija. Zmanjševanje proizvodnje primarnega aluminija v Sloveniji in EU kot celoti (od oktobra 2021 smo v EU izgubili 1,1 mio ton proizvodnje!) samo povečuje surovinsko odvisnost Evrope,“ so na temo stroškov nakupa električne energije dodali v Talumu. Bilanca porabe električne energije v Talumu Obdobje 2020 2021 Polletje 2022 Ocena 2022 Poraba (GWh) 764 582 210 372 Strošek nakupa (mio €) 46,8 37,8 32,6 63,7 Vir: Talum, preračun ŠT V skupini GEN razlika med ceno proizvajalca in trgovca nekaj več kot dvakratna Pobrskali smo tudi med podatki krške nuklearke (NEK), ki ima za lansko leto že objavljene podatke o poslovanju. Prihodki od prodaje so znašali 177 milijonov evrov, elektrike so proizvedli 5.400 GWh. NEK dobička iz poslovanja ne ustvarja, poslujejo s pozitivno ničlo. Preračun pokaže, da so gigavatno uro elektrike v lanskem letu prodajali za povprečno ceno 33.000 evrov. Električno energijo prodajajo izključno svojima lastnikoma, za slovensko polovico je to GEN Energija (njena lastnica je država Slovenja), za hrvaško pa Hrvatska elektroprivreda. V poslovni skupini GEN se z maloprodajo elektrike ukvarja GEN-I, ki med slovenskimi elektrodistributerji velja za najcenejšega ponudnika. GEN-I je v lanskem letu elektriko gospodinjstvom prodajal po ceni od 40 do 70 in 80 evrov za MWh (odvisno od tarife) oziroma za lažje razumevanje konteksta številk: 40.000, 70.000 in 80.000 Energija plus za gospodinjstva: za MWh do 99 evrov Drugo mariborsko podjetje, Energija plus, je lani elektriko gospodinjstvom prodajalo po ceni 63,95 in 99 evrov za MWh (različne tarife), kar bi v preračunu v GWh pomenilo prodajno ceno od 63.000 do 99.000 evrov. Preprosti izračun pokaže, da se cena od proizvodnje do potrošnje dvigne za od tri- do skoraj petkrat?! V istem mestu, isti regiji, isti državi, v podjetjih z istim lastnikom – državo, katere „delničarji“ smo vsi slovenski državljani. Povprečna cena za GWh (€) 61.250 64.950 155.240 171.240 Foto: ČG Z vsemi sončnimi elektrarnami v državi bi komaj pokrili potrebe elektrike v tovarni Talum, ob današnji bistveno znižani potrošnji, ki je pod 400 GWh na leto. evrov za GWh. Pri nižji tarifi je pribitek relativno skromen, pri višji in enotni pa je debeli dvokratnik nakupne cene. Z domačimi viri pokrijemo 85 odstotkov potreb Vse slovenske elektrarne (jedrska, termo, hidro, sončne in vetrne) so lani po podatkih energetske bilance (napovedi) in proizvajalcev proizvedle blizu 17.000 GWh ur električne energije. Največ je pridela nuklearka, lani 5.400 GWh, Sloveniji ostane polovica te elektrike (2.700 GWh), drugo polovico prodajo v Hrvaško. Vse slovenske hidroelektrarne so v lanskem letu proizvedle okoli 5.200 GWh elektrike, enako termoelektrarne, sončne in vetrne so je pridelale okoli 400 GWh. Vsega skupaj je bilo v Sloveniji iz domačih virov na razpolago blizu 13.800 GWh elektrike, kar predstavlja 85 odstotkov potreb po oskrbi. Poraba se je gibala okoli številke 16.200 GWh, za lastno rabo in izgube na omrežju je šlo 2.400 GWh, za končno potrošnjo v vseh sektorjih pa 13.800 GWh, od tega približno polovica za predelovalne industrijske dejavnosti in gradbeništvo ter četrtina za gospodinjstva. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 19. avgusta 2022 3 Ptuj z Številne kritike na račun Zavoda za turizem in zaprtih lokalov Žalostna realnost: mesto polno turistov, ponudbe premalo Veliko turistov in uspešna poletna sezona razgaljajo mnoge pomanjkljivosti ponudbe v mestu. V zadnjih dneh se je vsul nov plaz kritik na račun delovanja Zavoda za turizem Ptuj. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da številni lokali – sploh med vikendi in prazniki – svoja vrata (pre)hitro zaprejo. Nekateri v strogem centru mesta pa sploh ne obratujejo. Zasebniki odgovarjajo: »Če bi se splačalo, bi imeli odprto! Potrebujemo več dogodkov in prijetnih točk za druženje!« »Ta vikend je bilo v mestu ogromno turistov, se pa zelo čudijo, da je vse zaprto, celo Turistično-informacijska točka. Sprašujem se, ali tisti, ki delajo v turizmu, hočejo proste sobotne in nedeljske popoldneve ter praznike. Turisti se po mestu sprehajajo do večera. Naj zaposleni na ptujskem Zavodu preverijo, kako je to urejeno v drugih mestih. Hitro bodo našli primere dobrih praks. Zavedam se, da zgolj odprt TIC ne bo rešil težav, a Zavod mora opravljati svoje delo, se povezovati z gostinci, poskrbeti, da so v mestu prireditve, da se zasebnikom splača imeti odprte lokale, trgovinice ... Občina se izgovarja, da so odgovorni zasebniki, ker imajo zaprto, jasno pa je, da bi ljudje bili pripravljeni delati, če bodo imeli nekaj od tega,« je kritičen svetnik Matej Siebenreich. Turisti se prav žalostni vrnejo iz mesta v hostel ... Ptuj kot izjemno lepo mesto privablja številne turiste, a ponudba temu očitno ne sledi. Žalostna podoba mnogih praznih ali zaprtih lokalov v poletnih popoldnevih, ko je sicer možno srečati ogromno tujcev, ki si ogledujejo lepote mesta, a se nimajo kam dati, nikomur ni v ponos. Posledica tega je dejstvo, da turisti na Ptuju ostanejo le kratek čas. Iva Koželj iz Hostla Sonce ugotavlja, da večinoma prihajajo tranzitni gostje, ki prespijo le eno noč. Ponudba bi morala biti bolj pestra in raznolika, da bi jih znali zadržati nekoliko dlje časa. Prav na tem segmentu je treba delati zelo veliko: »Da bodo turisti imeli tu kaj početi, doživeti, nujno potrebujemo še več dogodkov. Ustvariti je treba lepe, prijetne prostore, kjer se bodo ljudje radi zadrževali. Postaviti pitnike, fontane, otroška igrala, wi-fi točke ipd. Če tu ostanejo le eno noč, so to obenem tudi najdražji gostje. Prav vsi pravijo, da imamo čudovito, prelepo mesto, a da je dogajanja premalo. Nekateri se prav žalostni vrnejo v hostel. Ena izmed gostij je celo rekla, da bo takrat, ko se bomo zavedali vseh svojih potencialov, prepozno.« Gostinci bi delali, če bi se dogajalo in če bi imeli kader ... Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, zatrjuje, da kot javni zavod delujejo po maksimalnih zmožnostih v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Foto: ČG TIC odprt prekratek čas? TIC je v petek in soboto deloval med 9. in 18. uro, v nedeljo od 10. do 15. ure in v ponedeljek od 10. do 17. ure. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec meni, da niti ne bi bilo smiselno imeti daljšega odpiralnega časa: »V nedeljo po 13. uri ni bilo več gostov, v ponedeljek pa po 14. uri. V nedeljo in ponedeljek smo imeli v TIC-u študenta, ker redno zaposleni zaradi trgovinskega zakona ne smejo opravljati dela ob nedeljah in praznikih (prodaja blaga).« Podaljšanje delovnega časa bi sicer pomenilo tudi višje stroške dela. Foto: ČG Še najbolj žalosten je pogled na popolnoma zaprte velike gostinske lokale sredi mesta, kot sta nekdanja gostilna PP in Teta Frida. Kot enega ključnih razlogov trenutnih težav na področju turizma pa izpostavlja velikanski primanjkljaj delovne sile, s katerim se srečujejo vse destinacije. To naj bi se poznalo v pomanjkanju ponudbe. Srečkovič Bolšečeva meni, da zavod uresničuje svoje poslanstvo z informiranjem, publikacijami, turističnimi kampanjami, vodenji, s podporo turističnim subjektom, organizacijo prireditev ipd., a na odločitve o delovanju zasebnikov nimajo vpliva. Glede kritik na prekratek delovni čas TIC-a pravi: »Glavnina turistov, več kot 75 %, TIC obišče do 12. ure. Za namene učinkovitega individualnega informiranja turistov sproti zagotavljamo ključne turistične publikacije za vse turistične deležnike v mestu, v letu 2020 pa smo v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj vzpostavili mobilno aplikacijo Visit Ptuj, kjer je navedena vsa turistična ponudba mesta, vse informacije pa lahko turistični subjekti poljubno dopolnjujejo in spreminjajo. Aplikaciji je dodan zemljevid, ki turistu preračuna pot ter ga zapelje do posamezne točke.« Zavod za turizem zgolj pobira takso ... Eden izmed ptujskih turističnih ponudnikov opozarja, da kljub letošnji dobri poletni sezoni stanje na področju turizma niti slučajno ni bleščeče: »Zgolj od tega, da imamo čez poletje tranzitne goste, se težko preživi. Polno je rešitev, ki pa enostavno ne zaživijo. Zavod za turizem od nas, ki imamo nočitvene kapacitete, pobira le turistično takso, kar bi morali nameniti za vlaganja v razvoj. Kam gre ta denar, ne vemo. Niti svojega predstavnika v svetu nimamo, da bi lahko predlagali izboljšave. Zasebni sektor ne more biti odgovoren za to, da so lokali zaprti, občina in pristojne službe morajo zagotoviti podporo ponudnikom. Če se bo dogajalo, bodo z veseljem delali. Ne vem, kako dolgo se bo splačalo vztrajati v tej branži, ki je najnižje plačana, garamo pa vse vikende in praznike. Hvalijo se s številom turistov, z nami, ki na tem področju delamo, pa se predstavniki zavoda srečajo le dvakrat letno!« Oživitev dogajanja v mestu, ki mu mora slediti tudi ustrezna ponudba, je zelo kompleksna naloga, v katero bo treba vložiti zelo veliko truda. Svoje lahko prispevajo tako javni zavod kot zasebniki. Primer dobre prakse je denimo picerija Slonček, ki je v prejšnjih dneh zaradi povečanja števila gostov povečala svojo gostinsko teraso. Mnogi gostinci, ki delujejo v centru mestu, veliko prispevajo k temu, da sploh imamo gostom kaj ponuditi, prostora za izboljšave pa je še veliko. Najbolj žalosti to, da mnoge pomanjkljivosti poznamo, pa se (leta) ne spremeni nič. Dženana Kmetec Slovenija z Ali alergijske reakcije povzročajo nove vrste žuželk ali smo le manj odporni? Beseda alergija je danes zelo popularna Zdi se, da so danes alergije, od tistih na cvetni prah do aktualne ambrozije, vse pogosteje prisotne. Ljudje poročajo tudi o vse več močnih reakcijah na pike žuželk. Po odgovore smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tam so nas nemudoma napotili na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) s sedežem v Mariboru, od koder pa so nas kot žogico vrnili na NIJZ, saj da »NLZOH ne izvaja tovrstnih raziskav in tako tudi ne razpolaga z želenimi podatki«. Ker podajanje sem ter tja ni obrodilo sadov oziroma odgovorov, smo slednjič pristali na Kliniki Golnik, specializirani ustanovi za pljučne bolezni in alergije, kjer se poleg diagnostike in zdravljenja pljučnih in alergijskih bolnikov ukvarjajo tudi z raziskovalno dejavnostjo in pedagoškim delom. Pa vendar nam niti tam niso postregli s konkretnejšimi podatki o številu alergij pri nas in primerjavo po letih. Poplava samodiagnostikov Dr. Mitja Košnik, specialist interne medicine z Golnika, pa je potrdil, da je bolnikov z alergijskimi boleznimi res veliko. »Vendar je zadnjih dvajset let to število stabilno. Seveda pa se z ozaveščanjem in širjenjem informacij o alergijskih boleznih veča število bolnikov, ki gredo zaradi suma alergijske bolezni k zdravniku in se jim diagnoza tudi formalno postavi. Tudi piki žuželk niso nič agresivnejši, kot so bili, prav tako ni slabša naša odpornost. Narašča pa število oseb, ki sicer nimajo alergijske bolezni, si pa tako 'diagnozo' kar sami pos- tavijo, na primer bolniki s kakšnimi kožnimi izpuščaji ali prebavnimi težavami. Beseda 'alergija' je namreč danes zelo popularna.« Že več kot desetletje internisti ugotavljajo, da ima vsak tretji človek kakšno alergijsko bolezen, saj vsak od nas pozna koga, ki trpi za vsaj eno od alergij. Pravzaprav gre za reakcijo telesa na določeno hrano ali snov, zlasti so zanje dovzetni otroci, pri katerih nekatere alergije izginejo, ko odrastejo, lahko pa jih mučijo vse življenje. Alergija je lahko moteča in vpliva na naše vsakodnevne dejavnosti, vendar je večina alergijskih reakcij blagih in obvladljivih, saj so hude reakcije na srečo redke. Večinoma zadošča izogibanje alergenom Poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov na pogostost pojavljanja alergij vpliva tudi izpostavljenost alergenom. Prekomerna reakcija imunskega sistema povzroči alergijski odziv, ki se odraža kot kihanje, kašljanje, zamašen nos ali celo kot napad astme. Poznamo več vrst alergij, najpogostejše so tiste na cvetni prah, pogoste so tudi alergije na hrano, konzervanse, kemikalije in druge sintetične snovi iz okolja. Kadar sumimo, da smo razvili kakšno alergijo, je prav, da nam to s testiranjem potrdi alergolog, ki bo tudi Foto: Pexels.com določil, ali je potrebno zdravljenje z antihistaminiki oziroma imunoterapijo ali pa zgolj svetoval izogibanje alergenom, ki nam povzročajo težave. Ob tem opozarjajo, da je treba ločiti med alergijo, preobčutljivostjo in intoleranco. Za alergijo je torej kriv imunski sistem, ko je izpostavljen običajno neškodljivi snovi oziroma alergenu, pri občutljivosti intenzivneje doživljamo normalne učinke snovi, denimo tresenje po zaužitem kofeinu, na neko snov pa smo intolerantni, kadar nam povzroča neprijetne simptome, kot je na primer driska, kar pa nima vpliva na naš imunski sistem. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo 4 stran 4 petek z 19. avgusta 2022 Ptuj z Nova naložba v ČS Ljudski vrt Ptuj z Sprememba načrtov, ker naj ne bi vedeli, da je ulica v tako slabem stanju Stroji že v sosednji ulici Nameravane preplastitve Dravske ulice ne bo Takoj po zaključku obsežnih gradbenih del v Ulici 5. prekomorske je stekla rekonstrukcija Vodove ulice, ki jo bodo preplastili in ponekod tudi razširili. Izvajajo jo v dveh fazah. Ko bosta zaključeni obe, bo urejeno celotno območje od Osnovne šole Ljudski vrt do Murščeve ulice. Dejstvo, da je ogromno razkopanih cest, ki jih sanirajo v vseh (tudi podravskih) občinah, nas konstantno opominja, da smo v volilnem letu. Na Ptuju so v teku dela na številnih odsekih. Glede na plan investicij naj bi letos preplastili tudi Dravsko ulico, eno najbolj prometnih in ozkih, neurejenih cest v centru mesta. A so si na občini premislili. Ugotovili naj bi, da je stanje tako slabo, da bo potrebna temeljitejša sanacija od sprva načrtovane in da 150.000 evrov, kolikor so sprva zagotovili v proračunu, ne bo zadostovalo. Proračun Mestne občine Ptuj, ki je bil sprejet že konec lanskega leta, je bil junija delno spremenjen. Za razliko od prvotno sprejetega dokumenta v rebalansu med drugim ni več 150.000 evrov predvidenih sredstev za preplastitev Dravske ulice. To pomeni, da ta investicija v tem letu ne bo izvedena, kar so potrdili tudi na ptujski občini. Za ta denar so nameravali preplastiti to mestno cesto v skupni dolžini 450 m, delno obnoviti meteorno kanalizacijo in zamenjati dotrajane betonske robnike pločnika za pešce. »Po podrobnem pregledu stanja je ugotovljeno, da so celotno vozišče, tamponske podlage in komunalna infrastruktura v tako slabem stanju, da bo potrebna celovita prenova ceste. Za ta namen bo potrebna izdelava celovite projektne dokumentacije in verjetno tudi arheološke raziskave. Zaradi obsežnosti projekta se bo izvedba del zamaknila v prihodnja leta,« so Foto: ČG V teku je urejanje zelo prometne Vodove ulice. V začetku avgusta so se gradbeni stroji iz Ulice 5. prekomorske prestavili v neposredno bližino, v Vodovo ulico, kjer so začeli rekonstrukcijo vozišča. Gradbena dela potekajo v dveh fazah, v prvi bodo razširili in preplastili vozišče od OŠ Ljudski vrt do odcepa z Ostrčevo ulico, v drugi pa naredili rekonstrukcijo vozišča Vodove ulice, obnovili in preplastili vozišče od odcepa z Osterčevo do križanja z Murščevo ulico. V času gradnje je izvedena delna zapora. Vsa dela naj bi zaključili predvidoma do jeseni, pogodbeni rok je 31. oktober. Investicija je vredna 200.000 evrov. Še pred začetkom gradnje so bile glasne pobude za razširitev celotne trase ceste, za potrebe gradnje kolesarskih in peš površin. A to je trenutno zaradi posegov v zasebna zemljišča nemogoče. Bodo pa uredili vozišče v skupni dolžini 600 metrov, delno obnovili meteorno kanalizacijo, dogradili asfaltne mulde ... To je še ena izmed pomembnih investicij, ki so bile v zadnjih letih izvedene v četrtni skupnosti Ljudski vrt. Novo podobo bo kmalu imel tudi park z ribnikom. Dženana Kmetec Foto: ČG Za preplastitev Dravske ulice je občina sprva zagotovila 150.000 evrov, a so z rebalansom ta sredstva prerazporedili na druge postavke. potrdili na ptujski občini. Iz tega odgovora je možno sklepati, da časovnica prenove ni določena in da sploh ni znano, kdaj bo ta odsek urejen. Za ta del mesta prvotno 300.000 evrov, novi plani veliko skromnejši Neurejeno vozišče, polno udarnih jam, ni edini problem omenjene ulice. Primerni pogoji niso zagotovljeni niti za pešačenje, kaj šele kolesarjenje, čeprav je frekvenca prometa izjemno velika. Ta enosmerna ulica je pot do OŠ Olge Meglič, stavbe glasbene šole, knjižnice, muzeja, dominikanskega samostana, gostišč ob Dravi, turističnih kapacitet ... Nujnosti ureditve tega območja se na občini zavedajo in zatrjujejo, da bo tudi ta naložba našla svoje mesto v prihodnjih letih. Po prvotnih planih bi sicer moral ta del mesta letos dobiti bistveno bolj urejeno in funkcionalno podobo. Načrtovana je bila tudi celovita obnova ostrešja Glasbene šole Karola Pahorja za 300.000 evrov, a tudi tega ne bodo izvedli, temveč le najnujnejša dela za 15.000 evrov. Dženana Kmetec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3ERIOPLAST3, DŢOŢO IDEJA KIJELETAPREŃLAVREALNOST Kot novo podjetje smo ga obravnavali ‘– ‘–”‘ƒǤ ƒ‘ ‘– †‘Œ‡«‡ Œ‡ –—†‹ ƒæ‡ ’‘†Œ‡–Œ‡ ƒ œƒ«‡–— ’‘–”‡„‘˜ƒŽ‘ •–ƒŽ‘ ’‘œ‘”‘•–ǡ «‡ •‘ ā‡Ž‡Ž‹ǡ †ƒ „‘ zdravo in da raste. Skozi leta smo postaŽ‹ ‹œ—懐‡Œæ‹ ‘– ’‘†Œ‡–‹‹ ‹ ‘– •–ƒ”ši, kajti cilj je vedno, da se bo naš otrok ȋ’‘†Œ‡–Œ‡Ȍ•ƒ˜œ†”ā‡˜ƒŽǤ Naše podjetje je doseglo zrelostno obdobje dokaj hitro, kajti v zgolj šestih letih smo avtomatizirali in robotizirali ˜•ƒ’”‘‹œ˜‘†‹’”‘ ‡•ǡ†‘•‡‰Ž‹ͼͺǤͶͶͶͅ dodane vrednosti na zaposlenega in bili pripravljeni za digitalizacijo podjetja. †‡Œƒ ‘ œƒ«‡–— ’”‘Œ‡–ƒ †‹‰‹–ƒŽ‹œƒ ‹Œ‡ se je porodila, ko smo dosegli in obvladovali vse prejšnje korake. Seveda smo morali najprej izbrati pravega imple- ‡–ƒ–‘”Œƒǡ‹Œ‡ŽŒ—«‹ǡ•ƒŒ•‘ā‡Ž‡Ž‹ǡ da ne izberemo zgolj podjetja, ki bi nam namestilo poslovno-informacijske reši–˜‡ǡƒ’ƒ–—†‹ǡ†ƒƒ„‘œƒŽ‘•˜‡–‘vati, se prilagodil našim potrebam in nas vodilo skozi celotni proces digitalizacije. †Ž‘«‹Ž‹ •‘ •‡ œƒ ’‘†Œ‡–Œ‡ ”‡ ‹œǡ d. o. o., ki so se s svojo Soter IT-rešitvijo prilagodili našim potrebam. Digitalizacija za nas pomeni orodje, ki Œ‡Ȁ„‘ ŽŒ—«‘ œƒ ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡Ǥ ƒ ’”˜‡ ‡•–—Œ‡˜‡†‘„‹Žƒ‹†‡Œƒ‘‘‰‘«‹–‹«‹ boljšo optimizacijo delovnih procesov, ˜‡«Œ‘•–‘”‹Ž‘•–†‡Žƒ‹‡ƒœƒ†Œ‡‹‹‹œƒ ‹Œ‘•–”‘捑˜Ǥ~‡ŽŒƒ‹ ‹ŽŒ–ƒ‘‹sta bila, da lahko samo povemo, da smo †‹‰‹–ƒŽ‹œ‹”ƒŽ‹ ’”‘ ‡•‡ ˜ ’‘†Œ‡–Œ—ǡ ƒ’ƒ †ƒ ‘ŽƒŒæƒ‘ †‡Ž‘ œƒ’‘•Ž‡‹ǡ ’‘˜‡«ƒ- ‘†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–ǡ–‘«‘•–‹ˆ‘”ƒcij na »klik« in še bi lahko naštevali. œƒ«‡–‹ˆƒœ‹•‘†‘„”‘’‘’‹•ƒŽ‹†‡Ž‘˜ne procese. Vsak oddelek je predstavi •˜‘Œ‡‹œŒ‹‹ā‡ŽŒ‡‹˜‹œ‹Œ‘ǡƒ‘„‹œ †‹‰‹–ƒŽ‹œƒ ‹Œ‘ –‘ †‘•‡‰Ž‹Ǥ ”‹ –‡ ‘”ƒ‘ ’‘Š˜ƒŽ‹–‹ ‘†Ž‹«‘ •‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡ ƒæ‡ ‡‹’‡ œ ‡‹’‘ ”‡ ‹œǡ ‹ Œ‡ ˜ ˜‡Ž‹‹ ‡”‹ aplikacijo prilagodila našim poslovnim procesom. ”‘‰”ƒǡ Ǧ”‡æ‹–‡˜ ‘–‡”ǡ ƒ ‘‘‰‘«ƒǡ †ƒ ’‘†ƒ–‡ ˜ƒæƒ‘ ’”‡‘ ’ƒmetnih naprav. Vse je avtomatsko evidentirano, tako da se z vsakim vno•‘’‘•‘†‘„‹Œ‘ ǦŒ‹’‘†Œ‡–ŒƒǤ Digitalizirali smo oddelek proizvodnje, Ž‘‰‹•–‹‡ǡ ˜œ†”ā‡˜ƒŒƒǡ ƒ‘˜‘•–‹ ‹ ƒdrovski oddelek.  ‘††‡Ž— ’”‘‹œ˜‘†Œ‡ •‘ ƒ˜–‘ƒtizirali proces tehtanja posameznih ’”‘†—–‘˜ǡ –ƒ‘ †ƒ ‹ –”‡„ƒ ˜‡« ”‘«‘ vnašati podatkov, ampak program to •ƒ‘’”ƒ˜‹Ǥ–‡•‘’”‹Š”ƒ‹Ž‹«ƒ•‹ ’”‹†‘„‹Ž‹”‡ƒŽ‡’‘†ƒ–‡Ǥ’”‹‡”—–‡Š‹«‹Š–‡āƒ˜ƒƒ’Ž‹ƒ ‹Œƒ‘‘‰‘«ƒ–ƒ‘ŒæŒ‘ ‘„˜‡æ«‡‘•– ‘†‰‘˜‘”‡ ‘•‡„‡ǡ ‹ŽƒŠ‘‡—†‘ƒ—”‰‹”ƒǤ Oddelek logistike bo z digitalizacijo pri†‘„‹Žƒā—”‘•–‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‘œƒŽ‘‰ƒŠƒteriala in pakirnega materiala (kan-ban ƒ”–‹ ‡Ȍǡ‹‰ƒ’”‘‹œ˜‘†Œƒ’‘–”‡„—Œ‡œƒ ‡‘–‡‘–‡‘«‡’‘•Ž‘˜ƒŒ‡Ǥ Oddelek kakovosti je v celoti, dnevno, ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŽ ’”‘‹œ˜‘†‘ †‘—‡–ƒ ‹Œ‘ œƒ –‡‘«‘ ’”‘‹œ˜‘†Œ‘Ǥ  †‹‰‹–ƒŽ‹œƒ ‹Œ‘ –‘ ‡ „‘ ˜‡« ’‘–”‡„‘ǡ •ƒŒ • ’ƒ‡–‘ napravo skeniramo kodo stroja in s tem se podatki avtomatsko prenesejo v aplikacijo. Vsako javljanje strojnih napak †‘„‹ ‘††‡Ž‡ ˜œ†”ā‡˜ƒŒƒǤ †‰‘˜‘”ƒ oseba dodeli naloge preko aplikacije, ‹ ‘‘‰‘«ƒ ‡Ž‘–‡ ’”‡‰Ž‡† ‹ ’‘–‡ ‘†’”ƒ˜ŽŒƒŒƒ –‡āƒ˜Ǥ ‘‰‘«ƒ †‘†‡ŽŒ‡˜ƒŒ‡”‡†‡‰ƒ‹‹œ”‡†‡‰ƒ˜œ†”ā‡˜ƒŒƒ ‘––—†‹‘’‘‹Œƒƒƒ•Ž‡†Œƒ˜œ†”ā‡valna dela. ƒƒ†”‘˜•‡’‘†”‘«Œ—•‘†‡Ž‘æ‡ ˜”ƒœ˜‘Œ—ǡ†‡Ž‘’ƒ†‘Ž‘«‡‹’”‘ ‡•‹ā‡ †‡Ž—Œ‡Œ‘Ǥ ”‘‰”ƒ ƒ˜–‘ƒ–•‘ Œƒ˜ŽŒƒ potek zdravniških pregledov, varstva pri †‡Ž—‹‘•–ƒŽƒ‘”‡„‹–ƒ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒƒǤ –‘ƒ’Ž‹ƒ ‹Œ‘„‘‘–—†‹œ†”—ā‹Ž‹’”‘ ‡se prijave in odjave zaposlenih, vodenje —”‹†‘’—•–‘˜ǡ‹•‘Œ‹Š†‘•‡†ƒŒ˜‘†‹Ž‹ ’”‡‘ †”—‰‡‰ƒ ’”‘‰”ƒƒǤ ƒ‘ „‘‘ ‹‡Ž‹˜•‡—”‡Œ‡‘‹˜‘†‡‘œ‡‘ƒ’Ž‹kacijo. Za digitalizacijo je podjetje investiralo ‘‘Ž‹ ;ͶǤͶͶͶ ͅǡ ˜‡†ƒ” ”‡œ—Ž–ƒ–‹ǡ ‹ Œ‹Š ’”‹ƒæƒǡ•‘˜”‡†‹˜‡Ž‹‘˜‡«Ǥ Digitalizacija je le prvi korak v digitalni preobrazbi podjetja, vendar so prvi ‘”ƒ‹ ’‘ ƒ˜ƒ†‹ ƒŒ–‡āŒ‹ǡ œƒ–‘ ‰”‡‘ ‘’–‹‹•–‹«‘ ƒ’”‡Œ ˜ ‡‡Š‹ ’”‘ ‡• digitalne transformacije podjetja Serioplast SL, d. o. o. Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 19. avgusta 2022 5 Ptuj, Podravje z Arheologija na Ptujskem bolj nebodigatreba kot zaklad Primernih prostorov ni ne za arheologijo ne za zaposlene Nadzor službe za varstvo in zdravje pri delu, opravljen to poletje, je pokazal, da je stanje prostorov na Muzejskem trgu, v katerih deluje ptujski arheološki oddelek, izjemno slabo in nevarno. Predlagali so celo zaprtje dela stare in dotrajane stavbe, izklop elektrike, nošenje zaščitne maske zaradi plesni in vlage ter podobne ukrepe. Delno so njihova navodila upoštevali, a ker nadomestnih prostorov ni, oddelek še naprej deluje na tem naslovu. Ptujska arheologija, s katero se politiki tako radi hvalijo, očitno na vseh segmentih ostaja brez primernih in potrebnih rešitev. Ne država ne občine ustanoviteljice v zadnjih letih na tem področju niso poskrbele za kakršnekoli izboljšave. Dejstvo, da so ptujsko arheologijo leta 2011 zaradi prenove izselili iz dominikanskega samostana, ima velike posledice še danes. Dragocene zbirke so shranjene v vlažni kleti, javnosti je dostopen le majhen delček najdb. Večina ostaja očem širše javnosti skrita. To naj bi vsaj delno uredili z gradnjo depoja, kar je bilo načrtovano letos. A tudi v tem primeru je ostalo le pri obljubah. Zaradi višjih cen v gradbeništvu ta investicija letos ne bo izpeljana. Tudi sanacija državne žit- nice je pod vprašajem in časovno nedefinirana. Neprimernosti prostorov potrdilo že več mnenj Poleg slabih pogojev za hrambo in prezentacijo arheoloških predmetov se težave pojavljajo tudi z zagotavljanjem primernih delovnih pogojev tistih, ki delajo v tem segmentu. Na pobudo zaposlenih je služba za varstvo pri delu pripravila strokovno mnenje, iz katerega izha- ja, da je objekt na Muzejskem trgu v tako slabem stanju, da bi ga bilo najbolje zapreti. Najbolj prizadet je pritlični del. Ugotovitve iz leta 2019 in marca letos so podobne. »Stanje je resno, ob takih ugotovitvah ne moremo gledati vstran. Dejstvo je, da je stavba stara ter dotrajana in da potrebujemo primernejše prostore. To ni naša kaprica, to so ugotovitve pristojnih, na kar opozarjamo že leta,« pravi Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Streha objekta je dotrajana, luknja- Foto: ČG Del objekta so zaradi nevarnosti že zaprli ter izklopili elektriko. Zaposleni na arheološkem oddelku pa še vedno nimajo primernih delovnih pogojev. sta, ob večjem dežju prepušča, omet odpada, širita se plesen in vlaga. O ugotovitvah nadzora je vodstvo muzeja obvestilo kulturno ministrstvo in ptujsko občino kot (so)ustanoviteljico muzeja. Tudi ta je naročila strokovno mnenje. »Že pred tem smo prejeli več mnenj o slabem stanju objekta, gre za gradbeni in statični del,« opozarja Lorenčič. Veliko besed, malo dejanj … Foto: ČG Posledice odločitev izpred 11 let čutijo še danes Direktor PMPO pravi, da je sporočilnost dogajanja v vezi z dominikanskim samostanom in arheološko zbirko zelo jasna: »Gre za izrazit primer slabe prakse, ki kaže, kaj prinesejo določene odločitve in kako začasne rešitve, predvidene za leto ali dve, postanejo stalnica. Takšen odnos do tako pomembne dediščine nacionalnega pomena je sramoten. Vsako leto nastaja vedno večja in nepopravljiva škoda. Mesto z obstoječim klavrnim stanjem izgublja svojo identiteto, mlajše generacije pa se nimajo možnosti seznaniti s tako pomembnim delom zgodovine.« Lorenčič pravi, da je sicer v zadnji letih teklo veliko aktivnosti za rešitev arheološke problematike, a brez oprijemljivih rezultatov. Leta 2017 je strokovna komisija, ki jo je imenovala občina, pripravila vsebinsko projektno nalogo za celostno rešitev na Muzejskem trgu 2 in 2b. Muzej je pripravil še vsebinski projektni predlog za grajsko žitnico. Možnosti so iskali tudi v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana. »V Resoluciji Nacionalnega programa za kulturo 2022–2029 je med investicijami predvidena tudi sanacija grajske žitnice, ki je objekt z izjemnim potencialom sredi grajskega griča. Za neustrezno hranjene eksponate je bila predvidena postavitev arheološkega Zaprli del stavbe, a to ni trajna rešitev V zadnjih letih so na objektu arheološkega oddelka opravili najnujnejša vzdrževalna dela, a po mnenju stroke bi bila potrebna temeljita sanacija, od temeljev do strehe. Postavlja pa se vprašanje o smotrnosti sanacije takšnega objekta. »Trenutno ne zadošča standardom in normativom za delo. Prejeli smo dve mnenji. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da bi bilo v izogib trajnejšim zdravstvenim težavam zaposlenih ali poškodbam zaradi popuščanja tal, sten, udara elektrike ipd., edino prav, da se takoj prepove opravljanje dela v takem objektu in se zaposlene preseli drugam. Če takojšnje zaprtje ni možno, predlagajo ukrepe, ki naj bodo le začasne rešitve. Takoj smo upoštevali smernice glede začasnih ukrepov: zaprli smo del objekta in izklopili elektriko. V prvi vrsti smo tako zaščitili zaposlene,« o sprejetih ukrepih pravi Lorenčič. depoja odprtega tipa, za katerega se je pripravila vsa potrebna dokumentacija, a projekt zaradi izrazitega dviga cen v gradbeništvu ostaja nerealiziran.« Rešitve še iščejo Ena izmed možnosti, ki jo je vodstvo muzeja preigravalo s ptujsko občino, je bila selitev v nadomestne prostore na Osojnikovi cesti, a bi bilo zanje treba plačevati najemnino. Na MO Ptuj pravijo, da še vedno iščejo ustrezne rešitve za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih na arheološkem oddelku: »Dokler ne bo prišlo do konkretnega dogovora z vodstvom muzeja, pa v javnost ne želimo posredovati informacij o morebitnih rešitvah in terminskih planih.« Od letošnjega leta so sicer prostori v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici v celoti namenjeni za potrebe arheologije. A vse to je veliko premalo, da bi bil celovito rešen problem ptujske arheologije. Dženana Kmetec Ptuj z Gradnja urgentnega centra teče skladno s terminskim planom Ureditev prvega nadstropja z operacijskimi dvoranami ostaja v zraku Z vidika razvoja zdravstvene dejavnosti in oskrbe v ptujski bolnišnici je gradnja urgentnega centra izjemnega pomena za celotno regijo. Letošnji začetek gradbenih del predstavlja zelo veliko prelomnico. Dela trenutno tečejo skladno s terminskim planom, še vedno pa ni znano, kdaj in ali sploh bodo gradili še zelo potrebno prvo nadstropje. Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, pravi, da gradnja urgentnega centra poteka nemoteno: »Izvajalec del je v prejšnjem tednu izvedel prvo ploščo v kleti, ta teden pa so začeli postavljati še opaž za stene in vgradnjo armature v kletne stene. Terminski plan, ki je sestavni del pogodbe za izvedbo del, predvideva zaključek izgradnje marca in pridobitev uporabnega dovoljenja maja naslednje leto.« Glede na trenutni projekt urgentni center gradijo brez prvega nadstropja, a kot zagotavlja Voda, je med njegovimi prioritetnimi nalogami umestitev nadgradnje tega objekta: »Na katero se je v prete- klosti pozabilo, a je vitalnega pomena za bolnišnico. Z njimi bomo v nadstropju pridobili nove nujno potrebne operacijske dvorane in na ta način med drugim tudi izboljšali pogoje dela za zaposlene, saj so prostori, kjer so trenutno operacijske dvorane, že vse od sedemdesetih let.« V bolnišnici so pridobili dokumentacijo, na podlagi katere bodo v kratkem podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadgradnjo objekta. Če bodo uspešni pri pridobivanju dovoljenja in soglasja pristojnega ministra, bo seveda terminski plan dokončanja del spremenjen, a to bi bile sladke skrbi. Za nadzidavo naj bi pot- rebovali zgolj mesec dni. »Glede nadgradnje nameravam govoriti z ministrom za zdravje, ko mi bo uspelo dobiti termin pri njem in ko mu bom lahko predstavil projekt prvega nadstropja z namenom in tudi upravičenostjo ter finančno konstrukcijo,« pravi Voda. Sama gradnja Urgentnega centra Ptuj pomeni za bolnišnico določene spremembe pri vsakodnevnem delovanju, gradbena dela terjajo prilagajanje zaposlenih, pa tudi pacientov in obiskovalcev. Dostop do kirurškega oddelka je spremenjen, a v bolnišnici ugotavljajo, da so se spremembam hitro prilagodili, večjih težav niso imeli. Na ministrstvu za zdravje o mož- Foto: ČG Voda zagotavlja, da bodo vse napore vložili v to, da bi naslednje leto gradili tudi prvo nadstropje UC Ptuj. nosti, da bi naslednje leto začeli tudi gradnjo prvega nadstropja urgentnega centra, pravijo, da v zvezi s tem ni sprejetih odločitev. Prejšnje vodstvo bolnišnice na čelu z direktorico Anico Užmah je sicer pristalo na gradnjo Urgentnega centra Ptuj brez prvega nadstropja, kot so takrat dejali, ker je bilo to vse, kar so takrat lahko iztržili. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 6 stran 6 petek z 19. avgusta 2022 Slovenija z Dohodki gospodinjstev različni Podlehnik z Kadrovski primanjkljaj vse bolj opazen tudi v Cerkvi Socialne razlike se povečujejo Župnija sv. Trojica odslej s praznim samostanom Kljub vse večji draginji, inflaciji in napovedim o negotovi prihodnosti višje cene očitno niso prizadele vseh slojev prebivalstva, je pa več kot očitno, da se razkorak med premožnejšim srednjim razredom in tistimi na socialnem dnu poglablja. Foto: Pexels.com Delež gospodinjstev, katerih neto dohodek se je v zadnjih 12 mesecih povečal, znaša 28 odstotkov, kar je za dobro desetino več kot ob koncu leta 2021. Kot glavni razlog za večje finančno blagostanje je četrtina gospodinjstev med anketiranjem državnim statistikom navedla višje socialne prejemke, dobra petina pa zvišanje plače. Po drugi strani se je nekoliko zmanjšal delež tistih, v katerih se je dohodek znižal, in se ustavil pri desetih odstotkih. Znižanju dohodka so večinoma botrovale nižje plače. Nekoliko presenetljiv je podatek, da upad prilivov pri dobri tretjini gospodinjstev (34 %) sploh ni vplival na njihov življenjski standard, tretjina (31 %) pa se je prilagodila tako, da je zmanjšala izdatke ali uporabila prihranke. Če primerjamo razmerje med tistimi, ki so težko oz. zelo težko ali lahko oz. zelo lahko povezali konec s koncem, ugotovimo, da je, vsaj statistično gledano, še zmeraj v prid tistim, ki imajo dovolj denarja, da »pridejo skozi mesec«, saj jih je približno za četrtino, medtem ko je onih, ki težko shajajo, za slabo petino. Več je tudi družin, ki imajo težave pri pokrivanju kreditnih obrokov; zaradi finančnih težav jih je namreč 13 odstotkov obroke plačalo z zamudo. Zadovoljni z odnosi, s financami ne V omenjeni anketi so državni statistiki spraševali tudi o splošnem zadovoljstvu prebivalcev in prišli do zanimive ugotovitve, da so ljudje najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi, ki so jih na lestvici od ena do deset ocenili s 7,7, najmanj pa s finančnim stanjem gospodinjstva, ki je doseglo povprečno oceno 5,7. Visoko stopnjo zadovoljstva glede odnosov in finančnega stanja je izrazila več kot petina prebivalcev, 11 odstotkov pa je nezadovoljnih z domačimi financami, štirje odstotki z življenjem in dva z medsebojnimi odnosi. Z vsemi tremi področji je visoko stopnjo zadovoljstva izrazilo 21 odstotkov prebivalcev, nizko pa manj kot odstotek (0,8 %). SD Slovenija z Čebelarstvo v osnovnih šolah Izbirni predmet ali krožek Pred začetkom novega šolskega leta v Čebelarski zvezi Slovenije osnovne šole opozarjajo na možnost vključevanja v izbirni predmet čebelarstvo v zadnjem triletju. Župnija sv. Trojice v Podlehniku je imela zadnjih 196 let stalno svojega duhovnika. Tudi sedaj ostaja tako, je pojasnil pater Andrej Sotler, ki je bil do avgusta letos upravitelj župnije. Župnik v župniji je postal Jože Petek, razlika pa je ta, da zaradi samostanskega načina življenja ne biva v samostanu sv. Trojice, temveč v Vidmu. Župljani v Podlehniku so se po objavi premestitev duhovnikov in novici, da se samostan v Gorci zapira, obračali na občino s pozivom, da naj posreduje in prepreči odločitev mariborske nadškofije. »O razlogih za odhod smo govorili z našimi patri, z njihovimi predstojniki. Pojasnjeno nam je bilo, da ne gre za odhod, temveč zgolj za preselitev spanja, in da druge rešitve ni, saj da nimajo dovolj kadra,« je dejal župan Sebastian Toplak. Pojasnilo za odhod patrov minoritov iz samostana v Podlehniku je na družbenem omrežju delil tudi pater Andrej Sotler: »Župnija je zaupana našemu redu, naša bo ostala in zanjo bomo tudi v prihodnje skrbeli. Tako za duše kot za cerkve Foto: Mojca Vtič Patri minoriti odšli iz samostana, a župnija ne ostaja brez duhovnika. in ostale objekte, znamenja in kar še pripada župniji. Naš način življenja zahteva, da živimo v skupnosti. Kar pomeni minimalno trije bratje. Če tega ni mogoče zagotoviti, se kakšna skupnost ukine in združi dve skupaj.« Župljani pa se ob tem sprašujejo, kakšna prihodnost čaka obnovljene sakralne objekte, če ne bo stalne prisotnosti pat- rov v Podlehniku. Sotler meni, da je res marsikaj urejeno, še vedno ne vse, a da je najpomembnejše cerkve tudi napolniti. »Župnija ni samo župnik ali samostanska družina ... Župnija sveta Trojica ste vsi, ki ste krščeni, ki se pripravljate na prejem zakramentov, torej vsi, ki bivate/bivajo na območju znotraj župnijskih meja.« S prvim avgustom duhovniško poslanstvo v Podlehniku izpolnjuje pater Jože Petek, ki je do zdaj maševal v Leskovcu in na Selih. V prvih oznanilih je župljanom sv. Trojice zapisal: »Vabim vas, da v molitvi drug drugega spremljamo in podpiramo; če tako začnemo ‚novo delo‘, bo dober tek imelo …« MV Juršinci z Najdražji vrtec v Slovenskih goricah Tudi več kot sto evrov razlike Zaradi višjih stroškov, zlasti energentov in hrane pa tudi sproščenega napredovanja zaposlenih, v juršinskem vrtcu od prvega maja veljajo nove cene. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje se je povečala za 14,6 odstotka in znaša 536,97 evra, za drugo starostno obdobje pa je višja za 16,6 odstotka in znaša 407,87 evra. S tem je vrtec v Juršincih s prvega mesta najdražjih v osrednjih Slovenskih goricah izrinil vrtce v občinah Trnovska vas, Destrnik in Sveti Andraž. Trnovski in destrniški sta bila zaradi dviga stroškov cene primorana dvigniti v začetku leta; ekonomska cena za prvo starostno obdobje je tako v trnovskem vrtcu 536,11, v destrniškem pa 535,60 evra, kar je 0,86 oziroma 1,37 evra manj kot v Juršincih. 12,07 evra pa je razlike med najdražjim, juršinskim, in drugouvrščenim vrtcem, ki je v Vitomarcih v občini Sveti Andraž. Če primerjamo trenutno veljavne ekonomske cene vrtcev v osrednjih Slovenskih goricah, ugotovimo, da so te višje v občinah, ki sodijo pod ptujsko upravno enoto, saj so one, ki so del lenarške upravne enote, nižje. Daleč najnižjo ekonomsko ceno imajo v vrtcu v Lenartu, in sicer za prvo starostno obdobje znaša 420,39, za drugo pa 321,15 evra, kar pomeni, da je razlika med najcenejšim, lenarškim, in najdražjim, juršinskim, kar precejšnja: 116,58 oziroma 86,72 evra. SD Foto: SD V osrednjih Slovenskih goricah je največja razlika med ekonomsko ceno vrtca v Juršincih in Lenartu; glede na starostno skupino je prvi od drugega dražji za 116,58 oziroma 86,72 evra. Podravje z Delodajalca je treba o izrednem dopustu pravočasno obvestiti Dodatni dan dopusta za starše prvošolcev Le še slaba dva tedna nas loči do začetka šolskega leta. Prvi šolski dan je še toliko bolj poseben in vznemirljiv za številne prvošolčke, ki bodo prvič prestopili šolski prag, prav tako pa za njihove starše. Slednji so na ta dan že tretje leto zapored upravičeni do izrednega dopusta, vendar morajo o tem pravočasno pisno obvestiti svojega delodajalca. Foto: Pexels.com Cilj je, da učenci spoznajo pomen čebel in drugih opraševalcev za delovanje ekosistemov in človeka ter pomen odgovornega ravnanja z okoljem za varovanje opraševalcev. Izbirni predmet čebelarstvo se izvaja za učence 7., 8. in 9. razredov po prenovljenem učnem načrtu, ki ga je sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje junija leta 2018. V Čebelarski zvezi Slovenije poudarjajo, da učenci pri omenjenem izbirnem predmetu spoznavajo pomen pestrosti opraševalcev za delovanje ekosistemov in za kmetijstvo. Predmet je izvedljiv tudi v primeru, če šola nima učnega čebelnjaka. Spomnili so, da se izbirni predmet lahko dopolnjuje s čebelarskim krožkom, saj predmet na pretežno teoretičen način izvaja pedagoški kader, krožek pa izkušen, usposobljen čebelar na praktičen način. V zvezi ob tem svetujejo, da šole, kjer imajo vzpostavljen čebelarski krožek, tega nadgradijo z dopolnjujočim se izbirnim predmetom čebelarstvo. Na šolskem ministrstvu so pojasnili, da osnovne šole posredujejo svojim učencem informacije o možnosti vključevanja v izbirne predmete že ob začetku priprav letnega delovnega načrta za prihodnje šolsko leto. Seznam velike večine obveznih izbirnih predmetov je znan že vrsto let, za prihodnje šolsko leto niso predvidene spremembe. Ur Kot je znano, so se v Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije pred tremi leti zavzeli za to, da imajo tudi delavci in delavke iz zasebnega sektorja dodaten dan plačane odsotnosti zaradi spremstva otroka v šolo na prvi šolski dan. S svojo pobudo so konec decembra 2019 uspeli in izenačili pravice zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, saj je drugim dodaten dan plačane odsotnosti za to pripadal že prej. V primeru koriščenja dopusta za spremstvo prvošolčka je odsotnost v trajanju enega dne minimalna pravica, ki jo določa zakon, opozarjajo na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. „To je znotraj panožne ali podjetniške kolektivne pogodbe mogoče še nadgraditi, tako da delavkam in delavcem v posamezni pano- Foto: ČG Starši prvošolcev lahko na prvi šolski dan koristijo izredni dopust. gi ali podjetju za ta primer lahko pripada tudi več dni dopusta,“ so zapisali. Glede porabe omenjenega dopusta zaposlenim priporočajo, da o tem delodajalca pravočasno pisno obvestijo. Ker je treba izredni dopust izkoristiti ob nastanku okoliščine, to v praksi pomeni, da ga lahko zaposleni porabi le na prvi šolski dan in ne prej oz. pozneje. Kot so še spomnili, dan izrednega dopusta pripada obema staršema. Delodajalci so sicer noveli zakona o delovnih razmerjih pred tremi leti močno nasprotovali, saj so menili, da je obstoječi zakon že določal en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let, poleg tega pa je omogočal tudi, da lahko delavec en dan dopusta v letu koristi po svoji odločitvi brez soglasja delodajalca. EK Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 Turizem petek z 19. avgusta 2022 7 Makole z Zeleni turizem družine Vovk turistično ponudbo širi z glineno kopeljo »Zmoremo še več, žal pa nismo blizu Bleda ali Postojnske jame« »Fotografinja?« je vprašal francoski turist ob pogledu na fotoaparat, ki mi je visel čez ramo. »Ne,« sem mu odgovorila in odvrnila, da sem novinarka. Nemudoma je pohitel z besedami: »Tukaj je zelo lepo. Ljudje so zelo prijazni, še posebej gostitelji Irena, Jože, Katarina. Čudovito je.« Zadovoljstvo gostov pa ni nekaj, kar bi bilo dano, temveč se je zanj treba truditi. Vovkovi svojo ponudbo ves čas nadgrajujejo, zadnja v nizu domislic je glinena kopel. Na hribu, kjer so sosedske meje zabrisane, so Vovkovi sprva postavili pastirski stan, pred slabimi tremi leti še lesene glamping hišice, nato bazen, sedaj še glineno kopel. Jože je idejni oče turističnih projektov, človek organizacije, žena skrbi za red in čistočo ter prehrano, podjetje Zeleni turizem vodi njun sin Žan, sicer pa pomagajo vsi družinski člani. Bajnih zaslužkov ni, da pa se živeti. Sicer pa je pri Vovkih ves čas kot v mravljišču, vedno nekdo nekaj snuje in izdeluje. Sedaj so se lotili obnove hleva in poslopja pri glamping hišicah, kjer bo prostor za savne, čaka jih še postavitev jacuzzija, ob tem pa Jože našteje še podrobnosti, ki jih morajo dodelati okrog glinene kopeli. Glinena kopel – edinstvena turistična ponudba Glina je ena najstarejših naravnih zdravil in naj bi razstrupljala telo. »Dejstvo je, da glina škoditi ne more, sam pa verjamem, da vsebuje elemente, ki pozitivno vplivajo na limfnodrenažni sitem ter na kožo. Ko se uležeš v glineno kopel, se prerodiš,« pravi Jože, ki je tudi sam prebolel težko bolezen in zato še toliko bolj previdno in tankočutno govori o alternativnih oblikah zdravljenja, saj ne želi nikogar zavajati. Uporaba gline za zdravstvene namene ni nova ideja, ni pa še zasledil, da bi kdo v Sloveniji nudil glineno kopel. O postopku uporabe glinene kopeli je povedal: »Najbolje je, da se v glineno kopel potopimo goli, tako moč gline pride najbolj do izraza. Nato se po nekaj minutah z več kilogrami gline na sebi postavimo na sonce, dodatno ovijemo s črno folijo, da se odprejo Foto: Marko Vindiš Družina Vovk iz Makol uresničuje svojo idejo oz. vizijo turizma v Halozah. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Poletja še ni konec – končuje se v Varaždinu na Špancirfestu Varaždinski Špancirfest, najdlje trajajoč, največji in najbolj priljubljen hrvaški festival, je odlična ideja za zabavno slovo od poletja. Poteka od petka, 19. avgusta, do nedelje, 28. avgusta, in je priložnost ne le za uživanje v desetinah različnih programov, ki jih vsak dan ponuja Špancirfest, ampak tudi za vsrkavanje lepote Varaždina, iz katerega je festival zrasel. 500 programov Veliki in majhni koncerti, na velikih, manjših in pop-up odrih ponujajo izjemno pestrost glasbenih stilov, med katerimi lahko izbirate. Oder PAN ob obzidju Starega grada bo gostil hrvaške in regionalne zvezde. Intimen in bolj ekskluziven oder Vile Bedeković predstavlja izbran program, ki sega od opere, tradicije do popa, rocka in sevdaha. Ko se ne predvaja, so na voljo smešne komične predstave in najboljše stand-up predstave. Ulice Špancirfesta so polne dogajanja, največ pozornosti pa pritegnejo ulični umetniki, ulični glasbeniki in sprehajalne zasedbe iz vse Evrope. Otroški program Špancirfesta omogoča brezskrbno igro v Vindilandu pri Starem gradu, ali ustvarjalno zabavo v senci Parka kreative. Za vse željne adrenalina pa bo na voljo velik zabaviščni park ob obzidju Starega grada. Naredili boste na WLVRËHNRUDNRYLQ GRĜLYHOLQHĄWHWR L]NXĄHQM Ogledi, pomerjanja in nakupi spominkov vas bodo popeljali na potepanje po zgodovinskem središču mesta. Odkrili boste oblikovalsko ulico Kreativnico in likovno ulico umetnosti. Doživetja si najbolj zapomnimo po okusih in vonjih, dobre stvari pa bodo povsod. Ob uličnih prigrizkih in varaždinskih restavracijah je tu Carlsberg gastro in party cona, velika gastronomska novost letošnjega festivala pa je Špancir burger festival. Ta gastronomska atrakcija, ki je nastala v sodelovanju z Zagreb Burger Festivalom, bo na posebno okrašenem Kapucinskem trgu prinašala vrhunske burgerje iz vse Hrvaške, poleg mesnih pa bodo na voljo tudi rastlinske dobrote. Megahit Špancirfesta, Vinski grad, se ponovno vrača na prostrano zelenico pred vhodom v staro mestno jedro, poleg fantastične in cenovno ugodne ponudbe izbranih pretežno hrvaških vin pa letos v sodelovanju z Gastronomadi pripravlja tudi posebne in vinsko usklajene prigrizke. Foto: Marko Vindiš Glinena kopel je skrita pred očmi radovednežev v zavetju haloških strmin. vse pore v telesu in da glina lahko učinkuje in posrka strupe iz telesa. Glino imamo na sebi od tri do štiri ure, ta vmesni čas lahko uživamo na soncu, se sprehodimo po gozdu, posedimo na klopcah, nato se stuširamo. Z besedami se ne da opisati, kakšen občutek ti da ta objem gline, to je treba doživeti.« Z eno kopeljo se na kožo prime od 10 do 15 kilogramov gline oz. glinene paste, ki jo Vovkovi sami pridobivajo. »Odkrili smo nahajališče gline, jo dali v analizo na rudarski inštitut, da smo preverili ustreznost in da torej ne vsebuje težkih kovin. Iz domače haloške gline nato pripravimo pasto, to pomeni mešanje z vodo, kar pa je večurni postopek. Pasto nato vedno znova nalijemo v banjo,« je dejal Jože. Vovkovi stavijo na povezovanje Glinene kopeli Vovkovi še ne ponujajo kot samostojno storitev, trenutno jo lahko koristijo gostje v okviru najema glamping hišice, ki stane okrog 90 evrov na noč za dve osebi, ali pastirskega stanu. Prav tako nudijo še izposojo električnih koles, streljanje z lokom, spanje pod milim nebom. Ponudbo torej ves čas dopolnjujejo. Z obiskom so zadovoljni, priznavajo pa, da zmorejo še več. »Žal nismo na lokaciji blizu Bleda ali Postojnske jame,« je dejal Jože in dodal: »V prvi vrsti je naš cilj, da so gostje zadovoljni, seveda pa si želimo, da bi bile naše kapacitete zasedene od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Upamo, da bi se nam uspelo povezati s katero od tujih agencij, ki bi zakupila prostore.« Upajo tudi, da bi povezovanje turističnih ponudnikov prešlo od besed k dejanjem, ne le na ravni občine, temveč regije in širše. »Ko Francoz ali Nizozemec prepotuje več tisoč kilometrov in se nastani pri nas, mu je na dosegu celotna Slovenija. On se ne obremenjuje z občinskimi mejami, zato v katalog, ki smo ga pripravili za obiskovalce, vključujemo turistične zanimivosti v bližnji in daljni okolici. Veliko se jih odpravi na Roglo, Ptuj, v Kidričevo na Green lake …« Sicer pa je delo v turizmu, in to na domačem pragu, zahtevno, pravi Jože. »Vedel sem, kaj pričakovati, družina se je na to navadila.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 19. avgusta 2022 V središču 8 stran 8 Spodnje Podravje z Klicev zaskrbljenih prebivalcev za izredne socialne pomoči je vsak dan več Vse več ljudi je strah, da jih bo pozimi zeblo Življenje postaja vse dražje, kar v vse večje stiske potiska številne starejše z nizkimi pokojninami ter družine, med njimi tudi tiste, kjer sta oba partnerja zaposlena. Zaradi drastičnega višanja cen energentov in posledično vse dražjega ogrevanja na Center za socialno delo (CSD) Sp. Podravje ta čas prejemajo vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev, ki povprašujejo glede izredne denarne socialne pomoči. »Ljudje kličejo, med njimi je tudi precej takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč. Bojijo se, da bodo cene jeseni še višje. Že lani so nam upravičenci znali povedati, da so plačali za kurjavo več, a so kurili manj,« je dodala pomočnica direktorja na ptujski enoti Valerija Ilešič Toš. Z vprašanji in vlogami za izredno denarno socialno pomoč se te dni na CSD obrača veliko prebivalcev tako s Ptujskega kakor tudi Ormoškega. Številne družine, zlasti z več otroki in nižjimi prihodki, kakor tudi starejši, ki prejemajo nizke pokojnine, so v vse hujših stiskah zaradi višanja cen hrane in ostalih življenj- Foto: arhiv Svet24 Pomoč potrebuje tudi vse več starejših z nizkimi pokojninami, predvsem tisti, ki živijo v mestu. skih potrebščin. Življenje postaja vedno težje tudi v družinah, kjer sta oba starša zaposlena, a jim plača ne zagotavlja več dostojnega življenja. »V poletnih mesecih veliko težavo zlasti velikim družinam predstavlja nakup šolskih potrebščin. Pri tem jim poleg CSD pomagajo tudi razne humanitarne organizacije, ki zbirajo šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. V preteklih letih se je na ta račun med drugim nabralo tudi kar nekaj dobro ohranjenih šolskih torb in peresnic. Ko jih prejmemo, pokličemo prejemnike in vse razdelimo praktično v dnevu ali dveh. Ljudje se vedejo zelo odgovorno, saj vzamejo tisto, kar zares potrebujejo,« pravi Ilešič Toševa in nadaljuje, da ta čas prejemajo tudi vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev zaradi drage kurjave. »Ljudje so v strahu, saj pričakujejo, da bodo jeseni cene še višje. Številni povprašujejo glede pogojev za pridobitev izredne pomoči za kurjavo, med njimi je tudi kar nekaj takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč.« Pri tem pa opaža, da se družine v stiski, kjer sta oba starša zaposlena, na CSD obrnejo zares v zadnji Foto: Bobo Za izredne socialne pomoči letno več kot 20 milijonov evrov 2017 2018 2019 2020 2021 2022 (do vključno junija) 20,97 mio evrov 21,42 mio evrov 22,61 mio evrov 25,20 mio evrov 23,81 mio evrov 11,04 mio evrov Vir: MDDSZ Namesto višje izredne pomoči energetski dodatki Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v lanskem letu samo za izplačilo izrednih denarnih socialnih pomoči namenilo 23,81 milijona evrov, kar je sicer okoli 1,4 milijona evrov manj kot leto poprej. Takrat je zanje šlo več kot 25 milijonov oz. največ v zadnjih petih letih. Na ministrstvu sicer obljubljajo, da bodo najšibkejšim glede na vse višje življenjske stroške pomagali, toda ne v obliki višjih izrednih denarnih socialnih pomoči: »V okviru prizadevanj za pomoč najranljivejšim prebivalcem v tem trenutku ne načrtujemo dviga zneska izredne denarne socialne pomoči, temveč interventni ukrep izdaje energetskih dodatkov, ki bodo prejemnikom jeseni omogočili, da prebrodijo stisko zaradi podražitve energentov.« Slovenija z Kaj prinaša novi zdravstveni zakon, težak 200 milijonov evrov Bodo milijoni evrov po novem zakonu res sledili pacientu? V nekaterih primerih celo večletno čakanje na preglede v specialističnih ambulantah, pomanjkanje kadra, neustrezno plačevanje (opravljenih) storitev, nepravičen sistem nagrajevanje zaposlenih ter številne druge anomalije so jasen pokazatelj alarmantnega stanja slovenskega zdravstvenega sistema. Nov zakon, sprejet prejšnji mesec, naj bi zagotovil stabilnost sistema, za kar bodo po ocenah porabili okrog 200 milijonov evrov. Cilj je do marca 2023 pridobiti podatke o stanju, sposobnosti oziroma zmogljivosti zdravstva in na podlagi tega pripraviti spremembe standardov in normativov. »Ob tem pa pacienta postaviti na prvo mesto in tudi denar mora slediti pacientu,« pravijo na ministrstvu za zdravje. Novo vodstvo zdravstvenega ministrstva na čelu z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom je zelo hitro po nastopu funkcije pripravilo predlog Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema. Kljub nekaterim izraženim pripombam in pomislekom je bil zakon sredi julija sprejet. Težave se zadnja leta le še stopnjujejo ... Foto: pexels.com Glede na dodatno nagrajevanje na primarni ravni je ZZZS opozoril na možnost odliva kadra iz bolnišnic na primarno raven. Težave slovenskega zdravstvenega sistema so se z epidemijo koronavirusa le še potencirale. Kot so v argumentaciji predloga zapisali na ministrstvu za zdravje, se je neučinkovitost potencirala do te mere, da je v zadnjih dveh letih sistem povsem izčrpan (zlasti kadrovske zmogljivosti) in je prišel do roba zloma. Cilj novosprejetega zakona je jasen: stabilizirati zdravstveni sistem in mrežo ter pacientom, ki čakajo preko dopustne čakalne dobe, zagotoviti primerno zdravstveno obravnavo. S pomočjo tega naj bi dobili podatke o izkoriščenosti, predvsem z vidika obremenitve zaposlenih. Odpravili naj bi tako Foto: Pexels.com Izvajalci zdravstvenih storitev pravijo, da bo več znanega, ko bodo v veljavo stopili podzakonski akti. organizacijske slabosti kot nerazumno dolge čakalne dobe. Med začasnimi ukrepi so določili tudi začasno povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti, da bi tako skrajšali čakalne vrste. Spreminja se upravljanje v bolnišnicah (sveti zavodov), koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti tega zakona, pa bodo podaljšali za dve leti. Postopek dogovarjanja neučinkovit in predolg Cena in obseg programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja sta doslej temeljila na dogovarjanju in urejanju pogodbenega odnosa med plačnikom, torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in izvajalci storitev. Na ministrstvu pravijo, da je bil tak način popolnoma neučinkovit: »Čeprav se uporablja termin dogovarjanje, se partnerji v procesu praviloma dogovorijo s konsenzom le glede manjšega števila predlogov, vse pomembne odločitve pa – včasih tudi namenoma – prepustijo Vladi Republike Slovenije.« Tudi čas dogovarjanja je bil pre- Štajerski TEDNIK petek z 19. avgusta 2022 petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 Foto: MH Pomočnica direktorja CSD Spodnje Podravje na ptujski enoti Valerija Ilešič Toš pravi, da opažajo vse več klicev zaskrbljenih občanov. Nekateri so prepričani, da jim pomoč pripada Foto: GT/M24 Zaradi vse dražjega življenja so v stiskah velike družine. sili: » Sami želijo rešiti težave in se na nas obrnejo, ko so zares v hudi stiski – na primer dan pred odklopom elektrike, izvršbo …« Jeseni pričakujejo porast vlog Skupno število prejetih vlog za izredno denarno socialno pomoč sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani (od januarja do julija) bistveno ne odstopa. Na Ptuju jih je bilo do junija letos 2061, lani v enakem obdobju 1996, v Ormožu pa nekaj manj, letos 363, lani 409. V prejšnjih dveh letih so sicer zanje poleg rednih prejemnikov social- nih pomoči zaprošali predvsem tisti, ki so ostali brez službe ter samozaposleni, ki so začasno potrebovali pomoč. Lahko pa se pokaže razlika v drugi polovici leta, ko ljudje v večji meri kupujejo kurjavo. Ilešič Toševa ocenjuje, da v tem času že prihaja do povečanega števila vlog: »Predvidevamo, da bo porast teh vlog opazna zlasti v jesenskih mesecih, ko ljudje bolj množično nabavljajo kurjavo. Zelo so zaskrbljeni že zdaj in temu primerno se bomo morali odzvati, jim pomagati, kar nam je seveda v okviru zakona dopuščeno.« ZZZS: »Podatki o čakalnih dobah netočni« Kar se tiče izvajanja zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa, na ZZZS opozarjajo, da obstoječi podatki o čakalnih dobah in številu čakajočih niso točni. Prepričani so, da bi bilo treba natančneje določiti merilo, kdaj je skrajšanje čakalnih dob zadostno, šele nato bi se Vlada RS odločila za izvedbo javnega poziva za vključitev zasebnih izvajalcev v izvajanje zdravstvenih storitev: »Seznam vrst zdravstvenih dejavnosti, kjer obstajajo čakalne dobe, mora biti čim prej jasno določen, da bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti vedeli, kateri programi bodo plačani po realizaciji.« Iz obveznega zavarovanja naj bi že doslej neomejeno oz. po opravljeni realizaciji plačevali veliko programov z dolgimi čakalnimi dobami in dejavnost družinske medicine. Opozarjajo, da so sredstva ZZZS omejena z vplačanimi prispevki. Na primarni ravni ZZZS običajno plača 80-odstotni delež zdravstvenih storitev. Starejši nimajo za hrano Zaradi vse dražjega življenja pa se v stiskah znajdejo tudi posamezniki, ki živijo v mestnem okolju, ter starejši z nizkimi pokojninami. »Tudi pri nekaterih starejših opažamo, da se še vedno s težavo obrnejo na nas. Gre za ljudi, ki živijo zelo skromno, so odgovorni v smislu, da želijo samo poskrbeti zase in ne prositi za pomoč. Po plačilu vseh položnic, kar storijo najprej, jim za preživetje praktično ne ostane nič. V takšnih primerih prebivalce MO Ptuj napotujemo tudi na Društvo Ars Vitae, kamor gredo po donira- dolg, kar je za izvajalce pomenilo negotovost. Javne zdravstvene zavode in zasebnike s koncesijo pri urejanju odnosov z ZZZS zastopa Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Skupaj z ministrstvom in Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovarjali o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za naslednje leto in oblikovali cene programov. Pri tem so konstantno nastajale težave, o odprtih vprašanjih je v okviru arbitraže odločala Vlada Republike Slovenije. Slednja (oziroma ministrstvo za zdravje) ima po novem zakonu pri odločanju o obsegu in ceni programov več pooblastil. Na ZZZS menijo, da je bil doslej veljavni sistem dogovarjanja dober, zato so predlagali, da se ohrani. no hrano. In za to so izredno hvaležni,« je dodala sogovornica. Izredna socialna pomoč od 422 za posameznika do 1.160 evrov za družino Izredna denarna pomoč je sicer namenjena za kritje izrednih stroškov (naravnih nesreč, smrti v družini ipd.). Prosilci jo uporabijo sicer predvsem za kurjavo, plačilo položnic za elektriko, vodo, najemnino ... Zneski pomoči so različni, odvisno od tega, ali gre za samsko osebo, par ali družino, ali je de- Foto: Pexels.com lovno aktivna ipd. Enkratna višina izredne denarne pomoči znaša največ 422 evrov za samsko (delovno neaktivno) osebo ali največ 1.160 evrov za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve. Skupni najvišji znesek v celotnem koledarskem letu, če seveda posameznik izpolnjuje pogoje, je 2.109 evrov za samsko nezaposleno osebo ali največ 5.801 evro za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve, pri čemer se lahko trikratnik cenzusa dodeli le v izrednih primerih (zaradi potresa, poplave, ujme ...), dvakratnik cenzusa pa npr. za poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje ipd., ne pa za poplačilo dolgov. Po nakazilu pomoči je upravičenec dolžan predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju. Če tega ne stori, 14 mesecev ne more prejeti tovrstne pomoči, četudi se znajde v stiski in bi bil do nje upravičen. Kot še pojasnjuje Ilešič Toševa, kar nekaj upravičencev v določenem času potrebnega dokazila ne dostavi. Monika Horvat Past zakona: kader iz bolnišnic bi lahko odhajal v zdravstvene domove Glede na dodatno nagrajevanje na primarni ravni je ZZZS opozoril na možnost odliva kadra iz bolnišnic na primarno raven. Menijo, da bi lahko z organizacijskimi ukrepi povečali storilnost obstoječega kadra in razbremenili zdravnike. Po njihovem bi bilo bolj smiselno preveriti potrebe pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter presoditi tveganje dodatnega odliva negovalnega kadra s sekundarne ravni. Predlagajo spremembo plačnega sistema, ki bi tudi v javnih zdravstvenih zavodih zagotovila možnosti za variabilno nagrajevanje, kot jih lahko zagotavljajo koncesionarji. »Opredeliti je treba merila za spremljanje učinkov predlaganih zakonskih ukrepov, saj gre za primerljive ukrepe prejšnjih vlad, ko finančne stimulacije niso imele učinka na skrajševanje čakalnih dob oziroma na večjo pripravljenost primarne ravni zdravstvene dejavnosti za opredeljevanje neopredeljenih zavarovanih oseb,« še opozarjajo na ZZZS. ZD Ptuj: »Ostaja precej neznank« Strokovni direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Teodor Pevec meni, da bo plačevanje po realizaciji koristno. Na drugi strani pa se najdejo tudi posamezniki, ki so prepričani, da jim izredna denarna pomoč pripada sama po sebi. »Izračunajo si cenzus, pridejo k nam in rečejo, da jim pripada recimo 500 evrov. To ni tako, izredna denarna socialna pomoč je namenjena le za kritje izrednih stroškov za osebe, ki so se znašle v materialni stiski.« Ko oseba ni upravičena do pomoči oz. ne v pričakovani višini, se z njo pogovorijo in razložijo pogoje za pridobitev te pravice. Žal pa v tovrstnih primerih – sicer redko, a kljub temu –, prihaja do verbalnega nasilja nad zaposlenimi. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan ocenjuje, da nov zdravstveni zakon ponuja dobro izhodišče za izboljšave v zdravstvu, a dodaja, da bo več znanega šele, ko bodo v veljavo stopili podzakonski akti: »Ostaja namreč precej odprtih vprašanj. Marsikaj je odvisno od tega, koliko bomo lah- Foto: Pexels.com Kako naj bi razdelili 200 milijonov evrov Za povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti bodo, predvidevajo, porabili sredstva iz naslova neizvedenih programov v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če ta ne bodo zadoščala, jih bodo dodatno zagotovili v državnem proračunu. Denar naj bi bil predvidoma razporejen tako: • 105-odstotna izvedba programov: 80 milijonov letno • dodatek za povečan obseg dela na primarni ravni: 30 milijonov letno • dodatek za posebne pogoje dela v manj razvitih občinah: 400.000 evrov letno • višje sejnine članov svetov bolnišnic: 300.000 evrov • dodatne zaposlitve na ministrstvu za zdravje: 150.000 evrov • delo novega Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu: 390.000 evrov ko naredili s kadrom, ki ga imamo, kako bomo nagradili tiste, ki bodo presegli realizacijo in naredili več kot 120 odstotkov.« Kot dobrodošlo ocenjuje plačilo po realizaciji. Bolnišnica Ptuj: »Plačevanje po realizaciji bo koristno« Strokovni direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Teodor Pevec meni, da bo plačevanje po realizaciji koristno: »Del storitev pri nekaterih programih se realizira več kot 100-odstotno, kar je doslej pomenilo, da smo naredili več, kot smo dobili plačano. Prej je to dejansko bila finančna škoda bolnišnice. Tiste, ki so bili pridni, so bili 'kaznovani'. Sedaj bo to končno primerno urejeno in tisto, kar bo narejeno, bo tudi ustrezno finančno ovrednoteno. Počakajmo še izvedbene akte, takrat bo znanega več.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 petek z 19. avgusta 2022 Ptuj z Mednarodno tekmovanje ribičev veteranov Ptuj z Soroptimist klub uspešen na mednarodnem razpisu Tradicija, ki utrjuje prijateljstvo Prva Ptujčanka z mednarodno štipendijo Šestega avgusta je v rogozniškem ribniku potekalo že tradicionalno mednarodno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Ob prazniku MO Ptuj ga je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj pod pokroviteljstvom Zveze veteranov vojne za Slovenijo in MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V rogozniškem ribniku so ob prazniku MO Ptuj lovili veterani. Tekmovanje je bilo že 19. po vrsti. Sodelovalo je 26 ekip iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Pred tekmovanjem so jim veliko tekmovalne sreče in dobro počutje na dogodku, ki je tudi izjemnega družabnega pomena, zaželeli: podpredsednik ZVVS Venčeslav Ogrinc, županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednik RD Ptuj Marjan Kancler in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč. V ekipni tekmi je slavila ekip OVVS Ptuj, v kateri so lovili: Zlatko Čuš, Srečko Arnuš in Branko Strelec. Druga je bila ekipa OVVS Krško, tretja pa ekipa OVVS Slovenska Bistrica. Najboljša tuja ekipa pa je bila ekip UHDDR Bjelovar iz Hrvaške. Medalje in pokale sta najboljšim ekipam in posameznikom podelila predsednik komisije za šport pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo Božo Kosalec in predsednik OVVS Ptuj Vlado Žgeč. Za pomoč pri izvedbi tudi letošnjega mednarodnega ribiškega tekmovanja veteranov so se organizatorji zahvalili članom Ribiške družine Ptuj in svojim članom, ki se vedno potrudijo po najboljših močeh. MG Ptujske soroptimistke, ki se na različnih področjih trudijo v dobro ljudi, so aktivne že 22 let. V tem času so izvedle več odmevnih projektov. Letos pa jim je prvič uspelo pridobiti tudi štipendijo za mlado nadarjeno žensko. Največji projekt doslej je bil nakup mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Ptuju in njegovim občanom so podarile tudi prvi pitnik, poskrbele pa so tudi za vzorno ureditev prvega ptujskega krožišča. Ob dvajseti obletnici so lani povabile na svečanost ob postavitvi prve klopce ljubezni na drugem najvišjem vrhu v MO Ptuj, Gomili, z namenom spodbujanja gibanja in hoje ter preživljanja prostega časa v idiličnem okolju narave, med vinogradi, z izjemnimi pogledi na vse strani. Aprila letos pa so ob urbanih vrtovih na Mlinski cesti na Ptuju skupaj z družinskimi člani posadile prvi urbani sadovnjak moderne dobe. Tudi ta prinaša pomembno sporočilo o tem, kako dragocen je neposreden stik z naravo. S sajenjem dreves so se pridružile mednarodnemu projektu soroptimistk. Ptujski Soroptimist klub je del Soroptimist International Europe, ki ima več kot 1.160 klubov v 43 državah Evrope in Bližnjega vzhoda. Prvič pa je v svojem 22-letnem delovanju kandidiral na razpisu za štipendijo za nadarjene mlade ženske, na katerem so letos imele prednost matematično naravoslovne smeri. „To ni bil klasični razpis, kot ga poznamo pri nas. V letnem programu dobi vsak klub ponudbo in pogoje, ki jih mora izpolniti. Na Foto: Črtomir Goznik Mirjana Petrovič Foltin je vodenje Soroptimist kluba Ptuj prevzela v letu 2021. Pod njenim vodstvom so ptujske soroptimistke letos že zasadile prvi urbani sadovnjak moderne dobe. Pred dnevi pa so se razveselile dodelitve prve mednarodne štipendije nadarjeni študentki. Facebook stran Soroptimist kluba Ptuj sem dala objavo za štipendijo, na katero se ni nihče javil. Zato smo kandidatko morali poiskati sami, da smo se lahko prijavili na razpis. Kot predsednica sem na spletni strani Soroptimist International v angleškem jeziku izpolnila vse, kar je bilo potrebno, dodali pa smo še vse drugo, kar je bilo potrebno za popolno kandidaturo. Zelo vesele smo, da nam je uspelo. Štipendijo v znesku pet tisoč evrov je prejela Ptujčanka, študentka magistrskega študija molekularne biologije, ki je bila tudi doslej izjemno aktivna pri naših projektih in je pomagala pri izvedbi koncertov oz. drugih naših aktivnosti. Prejemala jo bo v šolskem letu 2022/2023,“ je uspešno prvo kandidaturo na razpisu Soroptimist International Europe predstavila predsednica Soroptimist kluba Ptuj. Želijo pa si pridobiti še več evropskih sredstev, klub je kandidiral tudi za dodatna sredstva za ureditev še kakšnega urbanega sadovnjaka, ki bi ga uredili v dogovoru z MO Ptuj. Eno štipendijo pa bodo v kratkem razpisali tudi iz lastnih sredstev, iz članarine. Druge načrtovane aktivnosti kluba do konca leta pa so v največji meri odvisne od epidemiološkega stanja, je še povedala predsednica Mirjana Petrovič Foltin. Če bodo razmere dovoljevale, bodo postavile božično-novoletno stojnico. Po nekajletnem premoru pa želijo v letu 2023 ponovno povabiti na tradicionalni osmomarčevski koncert. Nazadnje so ga organizirale leta 2019. MG Zavrč z Društvo mladih Zavrč povezuje več generacij Mladi imajo svoj prostor za druženje Medtem ko so pred leti mladi Zavrčani v veliki večini razmišljali, da se čim prej osamosvojijo in odidejo živet kam drugam, danes ni več tako. Trenutna generacija mladih je namreč zelo povezana s svojim domačim krajem, prav tako imajo veliko idej za izboljšanje kakovosti življenja v tej obmejni občini. Tisti najbolj zagnani so se povezali v okviru Društva mladih Zavrč in zelo hitro so k sodelovanju pritegnili ostale. Svojo, v tem primeru pozitivno vlogo, je odigrala tudi epidemija, ko je bila želja po druženju še toliko večja. Kot je povedal predsednik Gregor Kotolenko, so se najprej lotili urejanja skupnega prostora za druženje. Povezali so se z završkimi gasilci, ki so jim odstopili prostor v zgornjem nadstropju gasilskega doma ter jim pomagali in prispevali sredstva za obnovo in nakup opreme. »Urejanja naše ‚sobice‘, kot ji pravimo, smo se lotili zelo resno in zagnano, vsak dan nas je prišlo okoli 10, ob delu pa smo se tudi spoznavali in imeli lepo. Najbolj ponosni smo, da smo tudi starejšim dokazali, kaj znamo in zmoremo.« V društvenih prostorih se srečujejo, igrajo različne družabne igre, nekateri se tja hodijo tudi učit. Dostop s kodo imajo vsi člani, »sobica« pa jim je na razpolago vse dni v tednu. organizacija raznih dogodkov z namenom medgeneracijskega sodelovanja. Slednje je po mnenju Kotolenka izjemno pomembno, saj veliko prispeva k širjenju obzorja in osebnostni rasti. »S svojo generacijo se po navadi pogovarjaš vedno iste stvari, preveč isto misliš. V pogovoru s starejšimi pa morebiti začneš razmišljati o prihodnosti, pa ne samo o svoji, ampak tudi kraja, kjer živiš. In nekje vmes se morebiti porodijo ideje, kako še izboljšati bivanje v lokalni skupnosti.« Prav zato so izjemno veseli, da jih pri njihovih aktivnostih podpira tudi občina, v preteklih mesecih so se že sestali z županom Slavkom Pravdičem in mu zaupali svoje želje (ureditev toaletnih prostorov v »sobici«, osvetlitev odbojkarskega igrišča, nakup dodatnih mrež, postavitev plezalne stene in adrenalinskega parka …). Foto: Društvo mladih Zavrč Druženje mladih v »sobici« Mladi so vse bolj povezani z domačim krajem Izjemno pomembno je medgeneracijsko sodelovanje V poletnih mesecih je sicer bolj aktualna druga lokacija, in sicer odbojkarsko igrišče na završkem stadionu, kjer organizirajo tudi turnirje. Njihova velika želja je Foto: EK Gregor Kotolenko, predsednik Društva mladih Zavrč Trenutno je v društvu okoli 60 članov, ki so stari 15 let in več, od tega jih je pri organizaciji dogodkov aktivnih tretjina. Ob praznovanju prvega maja so letos skupaj s Športnim društvom nogometne šole organizirali peko vola. Prireditev je bila zelo odmevna, privabila pa je obiskovalce od blizu in daleč. Na seznamu dogodkov so tudi pohodi, pikniki, izleti, poletni kino … »Vse to počnemo zaradi druženja, pa tudi zato, ker imamo naše haloške kraje radi, tako smo vzgojeni. Naša prednost je ta, da nas ni veliko, vsi se med seboj poznamo, kar je v drugih občinah že redkost.« Veliko njihovih članov si želi ustvariti dom in družino v občini Zavrč, predvsem zaradi miru in neokrnjene narave. To sicer pomeni, da se bodo morali voziti na delo v oddaljena mestna središča, vendar bo tudi to manjši problem, ko se bodo bolje uredile prometne povezave (most Zavrč–Formin). V završki občini je delovnih mest zelo malo, odpirajo pa se različne možnosti v kmetijstvu in turizmu. Morebiti je škoda tudi ta, da pred leti niso vzpostavili industrijske cone, ki bi mladim omogočala zaposlitev bližje domu. Mladi bi najverjetneje še lažje ostali v domačem kraju, če bi imeli možnost nakupa novih stanovanjskih hiš. Investitor, ki bi se na tem območju lotil česa takega, se za zdaj še ni našel. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 11 Agra 2022 petek z 19. avgusta 2022 11 Tradicionalno svež že šestdesetič! Foto: Agra Najboljše iz Slovenije Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo od 20. do 25. avgusta v Gornji Radgoni praznoval svoj 60. jubilej s številnimi razstavljavci in obiskovalci v sijaju najboljših sejemskih let. Navduševal bo z vrhunsko mehanizacijo, opremo in sredstvi za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. S strokovnimi razstavami živali bo predstavil vrhunske rejske dosežke in z najboljšimi sonaravnimi praksami vabil v bujne sejemske vrtove. Povezoval bo s strokovnimi in družabnimi dogodki in nazdravil jubileju z najboljšimi kmetijskimi pridelki, hrano in vini. tekmovanje lastnikov gozdov, prikaz vodenja teličkov s strani najmlajših rejcev in tekmovanje v vlečenju vrvi. V torek boste izvedeli, katera je »Naj kmetica«, v četrtek uživali v srečanju starodobnih traktorjev Steyr. Vse dni se bodo vrstila stanovska srečanja tekmovanja, družabni in glasbeni dogodki. Vrhunski razstavljavci Razstavljavci z vseh kontinentov bodo ponujali inovativne digitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme. Na voljo bodo semena, sadike, sredstva za nego živali in rastlin, oprema za živilsko predelavo in gastronomijo ter embalaža. Bogat bo program kmetijskih gradenj ter vsega, kar potrebujemo za urejanje vrtov in okolice. V pokušnjo in nakup bodo prehranske dobrote iz Slovenije in sveta. Nazdravite jubileju z nagrajeno kakovostjo Država partnerica letos Japonska Država partnerica sejma AGRA bo Japonska. V japonskem paviljonu bo sodelovalo več kot desetero podjetij, ki bodo predstavila svoja živila, kmetijske stroje in tehnologije s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Poskušali boste lahko omake in začimbe za sushi in druge japonske jedi, testenine, mesnine, jedi iz sadja, alkoholne pijače, riževe in zelenjavne prigrizke. Iz dežele vzhajajočega sonca boste spoznali novosti na področju krožnih žag, košnje trave, samokolnic, pa tudi sisteme za akvakulturo in avtomatizacijo dela v kmetijstvu. Sejem, ki ga sooblikujejo vodilne slovenske vladne, strokovne in stanovske organizacije, obeta tudi številne druge zanimive mednarodne državne in regijske predstavitve. Sejem bo živ! Najboljše tradicije in nove prakse bodo oživljale strokovne razstave govedi, konj, drobnice, avtohtonih pasem slovenskih domačih živali s ponudbo izdelkov kmetij pa tudi razstava malih živali in rib v ribniku. Maneža bo Foto: Agra K pokušnjam in nakupom vas vabijo odlični pridelki in nagrajeni izdelki slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. V vinski hali boste lahko visokemu sejemskemu jubileju nazdravili z vrhunskimi vini in spoznali najsodobnejšo vinarsko opremo. Domače dobrote in izdelke si boste lahko privoščili na Agrini tržnici. V vinski hali boste nazdravili novim šestdesetim letom z nagrajenimi vini, v Vinskem hramu pa tudi v družbi Vinske kraljice Slovenije. Jubilejni, 60. praznik kmetijstva in živilstva živa z vsakodnevnimi atraktivnimi revijami govedi in konj. Predstavljene bodo tudi različne vprege in športno konjeništvo. Sejemska sreda prinaša tudi revijo drobnice, prikaz striženja ovac in dela pastirskih psov. S cvetjem ovenčan sejemski praznik S praktičnimi nasveti, delavnicami in strokovnim vodenjem bodo postregli praznično cvetoči sejemski vrtovi, osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Rakičan, Poligon Zeleni dragulji narave, Permakulturni center z vzorčnim čebelnjakom, gozdno parkovni nasad ter nasada starih sort jablan in slovenskih trt. ųŵ Sveže vsebine Vsebinski poudarki strokovnih posvetov in nasvetov bodo na evropskem letu mladih in mednarodnem letu ribištva in ribogojstva. V prihodnost bodo vabile inovacije in digitalizacija. Z ekološkim kmetijstvom in hrano iz naše bližine bomo premagovali podnebne spremembe in ohranjali biotsko raznovrstnost. Prehransko varnost bomo krepili s krepitvijo podeželja in samooskrbo z dobrim gospodarjenjem z gozdom. &4Ő#8#2#460'4 ,#2105-# Praznično dogajanje Spremljevalni program bodo zaznamovali sobotno tekmovanje v plesanju polke, pa nedeljska tržnica mladih kmetov, sekaško 60. MEDNARODNI -/'6+,5-1Ő+8+.5-+5','/ 20. – 25. 8. 2022 Gornja Radgona 64#&+%+10#.0158'Ő www.sejem-agra.si Foto: Agra Kmetijska mehanizacija Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Agra 2022 12 stran 12 petek z 19. avgusta 2022 Sončne elektrarne za sedanjost in prihodnost Foto: Pexels.com V trenutni energetski krizi, ko se cene energentov iz dneva v dan spreminjajo in dražijo, vedno več ljudi rešitev išče v energetski samozadostnosti. Raste tudi število podjetij, ki se ukvarjajo z investiranjem v sončne elektrarne, saj naložbe v projekte sončnih elektrarn prispevajo k čistejšemu okolju in obnovljivemu načinu proizvodnje električne energije. +,ä1(621ÿ1((/(.75$51( 'DQHVMHWRPRGUDRGORĀLWHYLQHQDQDMYDUQHMåLKLQYHVWLFLM]GROJRçLYOMHQMVNRGRER 7HKQRORJLMDMH]DQHVOMLYDVSUHYHUMHQLPLSURL]YDMDOFLLQåWHYLOQLPLUHIHUHQFDPLY3UHNPXUMX QDäWDMHUVNHP.RURåNHPY6DYLQMVNLLQäDOHåNLUHJLML =DLQYHVWLFLMRVHODKNRSULGRELWXGLHNRNUHGLW 3ULVSHYDMRNHQHUJHWVNLVDQDFLMLQDåHOHSHGHçHOH 9VHQDHQHPPHVWX=DYDåRLQQDåRVNUE]DRNROMH Besolar, d. o. o., tel. 02 707 00 55 www.besolar.si 1DMGHWHQDVWXGLQDIDFHERRNXLQLQVWDJUDPX Sončna energija je osnova za življenje že od samega nastanka Zemlje, saj oddaja svetlobo in toploto, z razvojem fotovoltaike pa postaja vse pomembnejši vir električne energije v boju proti podnebnim spremembam. Po vsej Evropi se občuti podražitev pri različnih energentih: elektrika, gorivo, premog, dvig cen pa je opazen tudi pri ostalih življenjskih dobrinah. Samooskrbna sončna elektrarna prinaša številne prednosti, saj lahko proizvede dovolj energije za potrebe gospodinjstva in občutno zmanjša mesečne stroške elektrike. Gre za energijo, ki je neodvisna od tržnih cen električne energije ter aktualne politike in se tako lahko pozabi na skrb ob nestabilnem gibanju cen električne energije na trgu energentov. V Sloveniji smo odvisni od uvoza nekaterih energentov, medtem ko imamo pri električni energiji obilo možnosti za domačo proizvodnjo. Povprečno sončno obsevanje v Sloveniji je 1.000 kWh na kvadratni meter horizontalne površine, v predlanskem letu pa je doseglo celo najvišjo vrednost zadnjih osmih let –1329 kWh/m2, kar našo državo uvršča med bolj osončene države v Evropi. Sončna elektrarna je tudi okolju prijazna naložba, saj temelji na izkoriščanju obnovljivega vira energije. Na dolgi rok bo to najbolj občutilo okolje kot tudi prihodnje generacije. Marsikdo pa si ne želi dolgotrajnih gradbenih del na lastni hiši. Montaža sončne elektrarne je zelo enostavna, pomembno je le, da je strešna konstrukcija dovolj močna, da bo lahko nosila module sončnih celic, da je streha pravilno orientirana in da na tisti strani strehe, kjer bodo sončne celice, ni nobenih strešnih oken. Domače sončne elektrarne imajo tudi zelo dolgo življenjsko dobo, saj naj bi brez večjih okvar delovale okoli trideset let. To pomeni, da ste z izjemo začetne investicije naslednjih trideset let skoraj brez stroškov plačila električne energije. Sama naložba v sončno elektrarno se v povprečju povrne v šestih do osmih letih. Ker nam že narava pošilja signale, da je treba način življenja spremeniti, je čas, da nekaj storimo v smeri zelene prihodnosti. S pomočjo samooskrbne sončne elektrarne boste postali neodvisni, usmerjeni in stroškovno učinkoviti. ųŵ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR K.ZPZ'E. %Z = K . :3K % P  %ZK.E.=M %PZX;@Z=Z E C @ 1.Z . I Z  P.= ZZ QI.ZZ@ 65.E6@ZZPZ "3Z X =3ZIK@E3K CE%ZP. @ @Z C QZ A  %)M=ZU 4?0BDBS/HN?4?Z Y F&-(/?&ZLB*7&Z- B B            BDL3<3V&+35&Z/E/E ^dZK͗ ƌĂŶǎĞƌƐŬŝƚĞŚŶŝŬ &ŽƚŽŕƌĂĨƐŬŝƚĞŚŶŝŬ ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌŶŝƚĞŚŶŝŬ ǀĞƚůŝēĂƌ sƌƚŶĂƌ Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor) se zavedajo, kako pomembna je kakovostna izobrazba kadra, ki svojo poklicno pot začenja v turističnem ali gostinskem sektorju. Zato bodo v prihajajočem šolskem letu 2022/2023 vrata odprli tudi tistim dijakom, ki iz različnih razlogov niso zaključili srednje šole, želijo pa pridobiti strokovni naziv. Poklicno izobraževanje je namenjeno dijakom četrtega letnika gimnazije ali zaključnega letnika izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. To sta torej pogoja za vpis v enoletni poklicni tečaj, po katerem dijak pridobi naziv gastronomsko-turistični tehnik. Poklicni tečaj obsega 28 tednov pouka in šest tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. V SŠGT Maribor skrbno izbirajo svoje poslovne partnerje, pri katerih dijaki opravljajo t. i. obvezno prakso, na njihove prošnje pa se z zavedanjem, da pridobijo v svoje vrste kakovosten kader, odzivajo najbolj prepoznani in cenjeni delodajalci v sektorju gostinstva in turizma pri nas. »Praktične izkušnje so tudi v poklicu gastronomsko-turističnega tehnika izjemnega pomena, saj predstavljajo stik z realnim okoljem, z resničnimi gosti. Povratne informacije tako dijakov kot njihovih začasnih delodajalcev nam potrjujejo, da smo na pravi poti in da šola resnično podaja tisto znanje, ki ga pri delu kasneje potrebujejo,« je povedal ravnatelj SŠGT Maribor Dušan Erjavec. Pouk se bo za dijake, ki se bodo pravočasno vpisali v poklicni tečaj, začel 3. oktobra 2022 in se zaključil s poklicno maturo, ki obsega štiri predmete. Maturanti imajo tudi možnost opravljanja dodatne- ga izpita iz enega predmeta splošne mature – petega predmeta. Končanje izobraževalnega programa s poklicno maturo omogoča vpis v višje in visokošolske študijske programe, z dodatno opravljenim petim predmetom pa tudi v univerzitetne študijske programe, ki tako možnost v vpisnih pogojih omogočajo. Delo gastronomskega tehnika je predvsem vodenje priprave jedi v kuhinjah, vodenje strežbe in celotnega poslovanja gostinske enote. Gastronomski tehniki se zaposlujejo v hotelih, motelih, gostiščih, restavracijah, gostilnah … in v drugih podjetjih, ki vključujejo delovna mesta za vodenje in organiziranje namestitev, pripravo in postrežbo jedi, pijač in napitkov, animacijske dejavnosti, destinacijski menedžment in posredovanje informacij. Vpisne obrazce je treba oddati najkasneje do 5. septembra 2022 v tajništvu šole, več informacij pa najdete tudi na www.ssgt-mb.si. s/a:^dZK͗ ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌĂ ^ŶŽǀĂŶũĞǀŝnjƵĂůŶŝŚ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũŝŶƚƌǎĞŶũĂ ZZZKYXVL POSTANI GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK IN SE VPIŠI V ENOLETNI POKLICNI TEČAJ NA SREDNJO ŠOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR. ROK ZA VPIS: 5. 9. 2022 VEČ NA WWW.SSGT-MB.SI Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 27 7 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Štipendije predvsem za kader, ki ga primanjkuje Dijaki in študentje imajo možnost ob državni pridobiti tudi kadrovsko štipendijo, ki jo podeljujejo različna podjetja. Na ta način si lahko izboljšajo ekonomsko situacijo v času šolanja ter pridobijo delovne izkušnje in praktična znanja. Njena največja prednost je zagotovljena zaposlitev v znanem delovnem okolju, kar je za marsikoga manjši stres, hkrati pa sta nekoliko lažja prehod v aktivno delovno dobo in obvladovanje prvih delovnih izzivov. Največ razpisov za kadrovske štipendije podjetja objavljajo v poletnih mesecih. Višina kadrovskih štipendij, ki jo določijo delodajalci, se giblje od 120 do 500 evrov. Med podjetji, ki že veliko let štipendirajo mlade kadre, je tudi aluminijski gigant iz Kidričevega Talum. V Skupini Talum Kidričevo so že v začetku poletja objavili razpis za kadrovske štipendije za novo šolsko leto 2022/2023. K prijavi so povabili dijake in študente, ki se izobražujejo na programih metalurgije, strojništva, elektro stroke, informatike, kemije in gradbeništva. Skupno je bilo mladim na voljo 46 kadrovskih štipendij. Višina Talumove štipendije je odvisna od šolskega uspeha in se giblje med 150 in 250 evri. Rok za deficitarne štipendije se izteče 23. septembra Do 23. septembra pa je še odprt razpis za štipendije za deficitarne poklice. V prihajajočem šolskem letu bodo dijakom, ki izpolnjujejo pogoje, podelili do 1.000 štipendij, katerih mesečna višina znaša 107,42 evra. Štipendije bodo na voljo za dijake, ki bodo v prihajajočem šolskem letu prvič obiskovali 1. letnik, in sicer na programih kamnosek, elektrikar, pek, slaščičar, mesar, mizar, tesar, dimnikar, gozdar ipd. Prav tako so v nabor všteti nekateri dvojezični izobraževalni programi, piše na vladnem spletišču. V primeru višjega števila vlagateljev od predvidenih 1.000 štipendij bodo štipendiste izbrali v skladu z dodatnimi merili, zapisanimi v javnem razpisu. Med omejitvenimi pogoji bodo višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne oziroma nižje poklice šole, višja povprečna ocena izbirnih predmetov ali višja povprečna ocena strokovnih predmetov. Ministrstvo za delo pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta navaja, da centri za socialno delo podaljšajo letne pravice iz javnih sredstev, med katere sodijo tudi državne štipendije, po uradni dolžnosti. Vlogo oddajo le tisti, ki jo vlagajo prvič. Centri bodo letne pravice, med katerimi so, kot rečeno, tudi državne štipendije in subvencije malic in kosile, podaljšali po uradni dolžnosti. To pomeni, da vlog ni treba oddajati. Če pa oseba prvič oddaja vlogo za priznanje določene pravice, jo mora oddati na predpisanem obrazcu v papirni ali ele- ktronski obliki. Spremembe, ki vplivajo na upravičenje do pravice, je treba medtem sporočati ves čas prejemanja pravice. Gre denimo za spremembo števila oseb ali upravičencev, vključitev v vzgojno izobraževalni zavod, spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta in spremembo vrste periodičnega dohodka, pri državni štipendiji pa tudi za druge okoliščine, ki jih ureja zakon o štipendiranju. = ZAKON, 3URPRFLMVNRVSRURþLOR SAJ TI POMAGA ... ... s kadrovsko štipendijo, ki YNGTTQFOĔFQFN_TGWFıJ[FSOJ 1DMYHËMHSUD]QRYDQMHQD3WXMXŋ URMVWQLGDQ4FHQWUD3WXM %OLũD VH QDMYHËMH SUD]QRYDQMH QD 3WXMX LQ RNROLFL ò Y SHWHN  DYJXVWD ERPR Y 4FHQWUXQDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXREHOHũLOLOHWGHORYDQMDLQQD URMVWQRGQHYQLWRUWLSLKQLOLũHGYDQDMVWVYHËN ... pri priITGN[FSOZUWFPYNÃSNM izkušenj[TP[NWZTG[J_SJ UWFPXJ www.talum.si ... z moıSTXYOo dela med UTQJYSNRNUTÃNYSNHFRN, ... pri pripWF[NseRNSFWXPNMSFQTL. ?FYT[FWSTXRT najpomembnejši XTIJQF[HN PNUWJIFSTXPWGNRT_F SJRTYJSTUWTN_[TISOT ‘Œ•–‹ †ƒ „‘‘ ‘„‡Ž‡ā‹Ž‹ǡ ‘– •‡•’‘†‘„‹ǡœ‘„‹Ž‹ ‘†‘„”‡˜‘ŽŒ‡ ‹«ƒ”‘„‘œƒ„ƒ˜‘œƒ˜•‡Ǥ–”‘ ‹ „‘†‘ —ā‹˜ƒŽ‹ ‹ ˜•‘ •˜‘Œ‘ ”ƒœ’‘•ƒŒ‡‘•– ’‘ƒœƒŽ‹ ƒ ƒ’‹ŠŽŒ‹˜‹Š ‹‰”ƒŽ‹Šǡ •‘†‡Ž‘˜ƒŽ‹ „‘†‘ ŽƒŠ‘ ˜ ”ƒœŽ‹«‹Š‹‰”ƒŠ‹•‹’”‹•Ž—ā‹Ž‹Ž‡’‡ ƒ‰”ƒ†‡Ǥ  ƒ‹ „‘†‘ ‘†Ž‹«‹ ’Ž‡•ƒŽ ‹ǡ’”˜ƒ‹’Ž‡•‡摎‡ƒ„ƒǡ œƒ ƒ†”‡ƒŽ‹ „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ „”—ŠƒŽ ‹‘‰ŒƒǤ ƒ 文˜‹Ž‹Š •–‘Œ‹ ƒŠ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡ «ƒƒ †‘†ƒ–ƒ ’‘—†„ƒǤ ‘– •‡ œƒ ’”ƒœ‘˜ƒŒ‡ •’‘†‘„‹ǡ „‘ ƒ ˜‘ŽŒ‘ „‘‰ƒ–ƒ —Ž‹ƒ”‹«ƒ ’‘—†„ƒǡ ‡Ž †ƒ ’ƒ ˜ƒ• ˜ ˜•‡Š  ‡–”‘˜‹Š ’”‘†ƒŒƒŽƒŠ «ƒƒŒ‘ 懆‘†ƒ–‹’‘’—•–‹Ǥ ƒ ’”ƒœ‘˜ƒŒ— „‘†‘ œ ƒ‹ –—†‹ ƒŽ‹ —•–˜ƒ”ŒƒŽ ‹ǡ ‹ ‘”‰ƒ‹œ‹”ƒŒ‘ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŽ‡ †‡Žƒ˜‹ ‡ œƒ‘–”‘‡ǡƒƒ–‡”‹Š•’‘‘«Œ‘ ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‹Š Ž‡‰‘ ‘  •’‘œƒ˜ƒŒ‘ ‘•‘˜‡ ”‘„‘–‹‡ ‹ ’”‘‰”ƒ‹”ƒŒƒǤ–”‘ ‹ •‡ ’”‹ –‡ —«‹Œ‘ —•–˜ƒ”Œƒ–‹‹‘”‹•–‘—’‘”ƒ„ŽŒƒ–‹ ‘˜‡–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ ’‘œƒŽ‹ „‘•–‡ –—†‹ BRAINONBRAIN Ptuj ‹ Œ‹Š‘˜‘ ‹œŒ‡‘ ‡–‘†‘ǡ • ƒ–‡”‘ •‡ ‘–”‘ ‹ —«‹Œ‘ ƒƒŽ‹–‹«‡‰ƒ ”ƒœ‹æŽŒƒŒƒǤ ‘‰‹ƒ ”ƒ‹‘„”ƒ‹ Œ‡ ‡‘•–ƒ˜ƒǡ œƒ„ƒ˜ƒ ‹ ‘–”‘‘ œ‡Ž‘ ’”‹˜Žƒ«ƒǡ ŽƒŠ‘ Œ‹ ”‡«‡‘ ƒ”‘ā‰ƒ•ƒ–‡Ž‘˜ƒ†„ƒȋ„”ƒ‹ ‰›Ȍœƒ‘–”‘‡Ǥ  ƒ‹ „‘†‘ –—†‹ Zakladi trenutkov. ‡ •’”ƒæ—Œ‡–‡ǡ ƒ •Š”ƒ‹–‹ œƒ’‡•–‹ ‡ ‹œ ’‘”‘†‹æ‹ ‡ǡ ‘–”‘‘˜‡ ’”˜‡ ‘’ƒ–‡ ‹ ’”˜‘†—†‘ǫŒ‡‹–‡‘–”‘捇–”‡—–‡–‡”Œ‹Š‘˜‡•’‘‹‡‹Œ‹Š ˜ƒ”—Œ–‡‘–œƒŽƒ†˜’‡”•‘ƒŽ‹œ‹”ƒ‹Ž‡•‡‹•”‹Œ‹ ‹œƒ‡•‹‹ ‘搌‹«‹Ǥ  ƒŽƒ†‹ –”‡—–‘˜ „‘†‘ ˜ƒæ‹ •’‘‹‹ œƒ‰‘–‘˜‘ ƒ ˜ƒ”‡Ǥ’‘œƒŒ–‡Œ‹Šƒ ‡–”‘˜‡’”ƒœ‘˜ƒŒ—ǡ͸ͼǤƒ˜‰—•–ƒǤ ‡˜‡†ƒ ’ƒ ƒ ’”ƒœ‘˜ƒŒ— ‡ •‡ƒŒƒ–‹—Ž‹ƒ”‹«ƒ’‘—†„ƒǤ‹‡ ˆ‘”–‡ƒ „‘ ’‘•”„‡Žǡ †ƒ „‘†‘ ˜ƒæ‡ „”„‘«‹ ‡ —ā‹˜ƒŽ‡ ˜‹œŒ‡‹Š‘—•‹ŠƒŒ„‘ŽŒæ‹Š„—”‰‡”Œ‡˜†ƒŽ‡«ƒ‘‘Ž‹Ǥ”‹†‹–‡‹•‡ ’”‡’”‹«ƒŒ–‡ǡ †ƒ •‘ ”‡• ƒŒ„‘ŽŒæ‹Ǩ ”‹†‹ǡ’‘Œ‡Œ‹—ā‹˜ƒŒǨ ‘˜ƒ„‹ ˜•‡ •˜‘Œ‡ ’”‹Œƒ–‡ŽŒ‡ ‹ •‡ ƒ ’”‹†”—ā‹ ƒ ƒŒ˜‡«Œ‡ ’–—Œ•‡•Žƒ˜Œ—Ȃ˜’‡–‡ǡ͸ͼǤƒ˜‰—•–ƒ ͸Ͷ͸͸ǡ ƒ ‹œŒ‡‹ ‡Ž‘†‡˜‹ ”‘Œ•–‘†‡˜‹œƒ„ƒ˜‹˜ ‡–”—˜ —Š‘˜‹—Ž‹ ‹ƒ–—Œ—Ǥ Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 28 petek z 19. avgusta 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Brezplačno testiranje za šolajoče Trebušne kile Trebušna kila ali hernija je izbočenje trebušnih struktur ali organov preko trebušne stene. Kile so lahko prirojene ali pridobljenje. Prirojene kile nastanejo zaradi »napake« v razvoju, na njihov nastanek ne moremo vplivati, ni pa nujno, da jih opazimo takoj po rojstvu. Pridobljenje kile lahko nastanjo kadarkoli v življenju zaradi povišanega tlaka v trebušni votlini, in to na mestih, kjer je trebušna stena najbolj oslabela. Glede na lokalizacijo poznamo več vrst kil. Najbolj pogoste so dimeljske kile, ki so lahko obojestranske. Bistveno pogostejše (približno desetkrat) so pri moških. Če gre za večje kile, se lahko širijo v moda. Pri ženskah se pogosteje pojavljajo femoralne kile. Zanje je značilno, da se pojavijo v spodnjem delu dimelj, proti stegnu. Ta vrsta kil je zaradi anatomskih značilnosti bolj nagnjena h komplikacijam. Druga velika skupina so ventralne kile, ki nastanejo na sprednji strani trebušne stene. Od velikosti kile je odvisno, kako jo prepoznamo. Pri otroku tipično opazimo izboklino v predelu dimelj ali popka, ki se poveča ali pojavi ob napenjanju, kašljanju ali kadar otrok joka. Pri odraslih so manjše kile lahko brez simptomov. Na mestu kile se lahko pojavijo bolečine in izboklina. Kašelj, napenjanje, dvigovanje bremen ali fizična aktivnost simptome ponavadi še povečajo. Diagnozo lahko večinoma postavimo s pregledom. Pri redkejših vrstah, manjših kilah, debelejših bolnikih ali za lažje načrtovanje operacije pa opravimo še slikovne preiskave (ultrazvok, CT, MR trebuha). Z njimi lahko ugotovimo tudi vsebino kile. V kili je lahko pečica (maščobno tkivo iz trebušne votline), del črevesa, pri večjih kilah pa tudi več črevesnih vijug, debelo črevo, slepič ... Neredko so – zlasti v predelu dimelj – prisotni lipomi. Gre za maščobno tkivo, ki izrašča iz različnih plasti trebušne stene. Če ti lipomi izhajajo iz globljih plasti (t. i. preperitonealni lipomi), jih zelo težko ločimo od kile. Zdravljenje vseh vrst kil je kirurško. Izjema so otroške popkovne kile, ki se lahko v zgodnjem otroštvu zarastejo (običajno do petega leta). Poznamo dva načina: klasično operacijo z rezom kože v predelu kile in laparoskopsko tehniko, pri čemer operiramo preko več manjših rezov s kamero. Ne glede na vrsto operacije je cilj operacije ločitev kile od okoliškega tkiva, povrnitev vsebine v trebuh ter zaprtje stene s šivi. Za dodatno učvrstitev trebušne stene večinoma vstavimo še mrežico. Mrežice ne vstavljamo pri otrocih, pri malih ventralnih kilah (z defektom manj kot 1,5 cm), pri mlajših ženskah, ki načrtujejo nosečnost, pa je potreben pogovor o vstavitvi mrežice. Komplikacije kil so relativno redke, vendar predstavljajo nujno stanje. Lahko pride do ukleščenja vsebine, ki oteče in je ne moremo več iztisniti nazaj v trebuh. To se kaže z močnimi bolečinami, bolečo zatrdlino, če je ujeto stran 28 Foto: Ž.K. Foto: zasebni arhiv črevo, pa tudi z bruhanjem. Če ukleščenja ne razrešimo pravočasno z operacijo, lahko pride do odmrtja črevesa oz. vsebine in do vnetja celotne trebušne votline. V primeru ukleščenja (inkareceracije) je operacija nujna. Pri večjih popkovnih kilah se na koži nad kilo lahko pojavi rdečina in/ali razjeda, kar prav tako lahko vodi do vnetja in potrebe po operaciji. Foto: Črtomir Goznik Simona Kalšek, dr. med., spec. splošne kirurgije Operacija kile je zelo pogosta in varna. Po operaciji se na mestu reza lahko pojavi manjša oteklina ali hematom, ki se lahko razširi na spolovilo. Če se pojavijo večji hematom, močnejše bolečine ali vnetje, je potreben pregled pri zdravniku. Nekaj tednov po operaciji (odvisno od velikosti in lokalizacije kile) odsvetujemo dvigovanje bremen in težje fizične aktivnosti. Potrebna je previdnost pri vstajanju, pri kašljanju in kihanju (bolnik lahko stisne operirani predel, kar zmanjša bolečine in zaplete). Od poznih zapletov je možna ponovitev kile (z uporabo mrežice se je število recidivov močno zmanjšalo) ali kronične bolečine v predelu dimelj (zaradi poškodbe ali ujetja živca v brazgotino). Za pregled, posvet in zdravljenje se lahko z napotnico naročite v kirurški ambulanti SB Ptuj na telefonski številki 02 749 15 58 ali preko elektronske pošte naročanje.kirurgija@sb-ptuj.si. Simona Kalšek, dr. med., spec. splošne kirurgije Ministrstvo za zdravje bo vsekakor upoštevalo priporočila NIJZ, da se zagotovi možnost brezplačnega samotestiranja za šolarje, dijake in študente. Način in obseg bo določen predvidoma v naslednjem tednu, skratka še pred začetkom šole. Tudi na šolskem ministrstvu zagotavljajo, da bodo šole o vsem pravočasno obveščene. Delovna skupina za področje vzgoje in izobraževanja, ki deluje znotraj posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je minuli teden namreč predstavila strokovna priporočila na področju vzgoje in izobraževanja. Ob začetku prihajajočega šolskega leta na NIJZ tako priporočajo samotestiranje v domačem okolju šolajočim s simptomi, značilnimi za okužbo z novim koronavirusom, in tistim, ki so bili v stiku z osebo, pri kateri je bila okužba potrjena. Brezplačen prevzem kompletov v lekarnah Prevzem kompletov za samotestiranje bo mogoč v lekarnah na kartico zdravstvenega zavarovanja, kot je to že bilo lani, podrobnosti glede količine pripadajočih kompletov testov pa še niso znane. Te bo določilo ministrstvo za zdravje. Tudi šole bodo o priporočilih pravočasno obveščene z okrožnico, so povedali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Testiranje vseh šolajočih, torej tudi tistih brez simptomov, pa je predvideno v primeru drugega scenarija, torej ob povečanju števila obolelih s hudim potekom covida-19. Glede na strokovno mnenje delovne skupine bi se tako »obdobno samotestiranje« na domu izvajalo »nujno in obdobno, vsaj enkrat tedensko«. Pričakovati je, da bi se v prihajajočih dneh lahko ponovno sestala posvetovalna skupina za spremljanja novega koronavirusa pod vodstvom epidemiologa Maria Fafangla. Med drugim bi lahko obravnavala strokovne usmeritve za pripravljenost in odzivanje na novi koronavirus za jesen in zimo v Sloveniji. Ko bo sprejet, bo dokument javno predstavljen in objavljen na spletni strani NIJZ, je razvidno iz zadnjega zapisnika sestanka posvetovalne skupine. Sta Iz doma upokojencev Krepimo naš um Staranje je del življenja ter neizogiben proces telesnega in duševnega spreminjanja posameznika. Začne se z rojstvom in poteka vse življenjsko obdobje. S staranjem pride tudi do marsikaterih sprememb in upadov, zato je dobro, da tudi v pokoju ostajamo aktivni na vseh področjih, ne samo fizično, ampak tudi psihično. Do sprememb namreč pride na mišično-skeletnem področju, kar se kaže kot oslabelost motoričnih spretnosti, upadati začnejo tudi naše kognitivne funkcije. To so umske sposobnosti, kamor prištevamo vse možganske procese, ki sodelujejo pri razumevanju, procesiranju in shranjevanju informacij. Primeri kognitivnih funkcij so spomin, govor, branje, pisanje, pozornost. Znano je, da je treba tudi v starosti skrbeti za zdrave možgane. Z možgani je namreč tako kot z mišicami: le-te ob redni uporabi ohranjajo svojo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubijo svoje že pridobljene sposobnosti. Ena izmed kognitivnih intervencij, razvita z namenom preprečevanja ali zakasnitve kognitivnega upada, je kognitivni trening. Delovni terapevti v sklopu svojih obravnav pogosto izvajamo kognitivni trening. Ta običajno vključuje vodeno aktivnost, ki je sestavljena iz različnih standardiziranih nalog. Dejavnosti vključujejo miselne procese, kot so spomin, jezik in pozornost. Obstaja več načinov kognitivnega treninga. V razcvetu tehnologije se pogosto uporablja trening s pomočjo računalnika, za najbolj preprosto izvedbo pa potrebujemo le svinčnik in papir. Pomembno je le, da na začetku prilagodimo zahtevnost aktivnosti ter jo sčasoma tudi stopnjujemo, saj je le tako viden napredek. Naše možgane lahko dobro ogrejemo in krepimo z različnimi besednimi nalogami, kot so iskanje in zapisovanje besed na določeno črko (npr. čim več besed, ki se začnejo na črko Ž). Nalogo lahko stopnjujemo tako, da se poskusimo spomniti čim več besed, ki imajo določeno črko (na primer Ž) na koncu besede. Besedne naloge lahko stopnjujemo tudi tako, da poskusimo napisati čim več besed, ki so sestavljene iz na primer šestih črk (npr. novice). Iz napisanih besed lahko nato naključno izberemo nekaj besed in jih poskušamo vključiti v krajši sestavek. Iščemo in zapisujemo lahko besede/stvari/ vonje, ki nas spomnijo na specifičen letni čas (npr. poletje). Primerna oblika aktivnosti so tudi križanke, reševanje ugank ali kvizov. Kognitivni trening lahko izvajamo tudi s pomočjo različnih iger, pri katerih se lahko vključijo tudi druge osebe. Ena izmed takšnih je tudi igra človek ne jezi se. Ne le da gre za igro, ki jo dobro poznamo in je zabavna, temveč preko igre vadimo in ohranjamo fino motoriko ter spomin za števila. Primeri družabnih iger, s katerimi krepimo spomin, so tudi igra spomin, sestavljanje besed iz črk, za razvedrilo in miselne funkcije pa lahko igramo tudi karte, Foto: pexels.com domino in šah. Aktivnosti, npr. računanje, branje knjig ali časopisa, reševanje sudokujev, sestavljanje sestavljank, prav tako omogočajo izboljšanje kognitivnih funkcij, kot sta spomin, pozornost, ter vplivajo na naše dobro počutje. Za trening naših možganov pa je pomembno tudi dodatno angažiranje, torej da se preizkusimo v nečem, česar še ne poznamo, kar ni rutina, zato poskušajmo najti tudi nekaj novega, kot je npr. učenje tujega jezika, nov hobi, nova dejavnost. Naučimo se lahko uporabljati tudi digitalno tehnologijo, kar lahko v starosti pripomore k vseživljenjskemu učenju, hkrati pa pridobimo tudi novo znanje in spretnosti. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da je v starosti ključnega pomena zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, kar pa dosežemo tako, da poskrbimo za zdravo prehrano, dovolj spanca, dovolj gibanja oziroma telesne aktivnosti, socialno angažiranost ter izogibanje stresu. Nuša Lovrenčič, diplomirana delovna terapevtka Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve petek z 19. avgusta 2022  1 = * stran 29 29 DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Minoritski samostan 19. avgusta 2022 ob 19.30 Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj in na vseh Eventimovih prodajnih mestih. RADIO YĬ,92 Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 19. avgusta 2022 Poslovna in druga sporočila 30 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 stran 30 www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. NESNICE rjave, grahaste, črne, Leghorn in štajerke. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija, Rešek, Starše 23. ƮȯȰȷȻȽΎvȯɁ˴ d.o.o. KUPIM traktor in kosilnico. Tel. 041 285 944. PRODAM tri bikce, pašne, stare 3 mesece. Tel. 041 893 594. PRODAM trgatev na brajdah – gemaj. Tel. 041 533 822. PRODAM ječmen, približno 3.000 kg. Tel. 041 875 779. PIŠČANCE, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. RAZNO OSAMLJEN moški išče žensko srednih let z resnim namenom. Tel. 071 202 704. PROSIM za pomoč pri programiranju na 3D-tiskalniku. Tel. 031 394 549. NEPREMIČNINE KUPIMO bivalni vikend na Ptuju ali v okolici ter prodamo starejšo kamnito hišo na Ugljenu. Tel. 070 270 130. PRODAMO - stanovanja hiša (1967), Ptuj, Brstje, 191m2]HPOMLåĆHP2. &HQD(85 DOL  www.re-max.si/Poetovio ƥƧȨƦƧƫƬΎƦƙƣƭƨƙΎƞƙƲƙƦƧƮΎƮΎƞƙƲƙƦƝƪơƢơΎ̌ƝƛƧƙƟƪƧ̍ ƟƤƝƜƝΎƦƙΎƫƬƙƪƧƫƬ˴ΎƫƨƧƤƦƧΎƪƙƲƥƝƪƢƝΎơƦΎǁƙƫΎƜƧƫƬƙƮƝ ƮΎƤOƮƫƣơΎƫƝƲOƦơΎ ̱̯̱̱/̱̯̱̲Ύ OƪƟƙƦơƲơƪƙMƧΎƤOƮΎƦƙΎƞƙƲƙƦƝΎ ơƦƜơƮơƜƭƙƤƦƧΎƙƤơΎƲƙΎƫƣƭƨơƦƝΎ ƤOƮƛƝƮΎƲΎMOȨƦOƫƬƢƧΎƦƙƫƬƙƦơƬƮƝ˴Ύ ƨƪƝƠƪƙƦƝΎơƦΎƨƪƝƮOƲƙ. ȲȯΎȼȯɁΎȽȰȷʤɗetȳΎ ȼȯΎɁȳȸȻɃΎƙƟƪƙ ȻȳȲΎ̱̯˷ΎiȼΎ̴̱˷Ύ avȵɃɁtȽȻΎ̱̯̱̱Ύ ɄΎȶȯȺȷΎƙ̱˴ΎȼȯΎ razstaɄȼȳȻΎ prostȽɀɃΎ̷̲̯˷ ƥ˶Ύ̯̯Ύ̷̴̲Ύ̸̸Ύ̴̶̱Ύ̷̷̱̱ ƥ˶Ύ̯̯Ύ̷̴̲Ύ̳̯Ύ̷̯̱Ύ̴̴̲ info@ecoagro.biz www.ecoagro.hr KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave petek z 19. avgusta 2022 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. 31 Kje si, ljubi mož, oče in dedek, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, ati, dedek in pradedek Ob boleči izgubi nam drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Viljem Pišek Katarine Voglar IZ ŽUPEČJE VASI 57 IZ GRADIŠČ 134 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za finančno pomoč, cvetje, sveče in svete maše, za izražena sožalja in hvala, ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala govorniku gospodu Lesjaku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Jožetu Pasičnjaku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba in odigrano Tišino. Hvala gospe Marici za opravljeno molitev, hvala obema nosilcema križa. Zahvaljujemo se podjetju Ptujska klet in OŠ Cirkulane-Zavrč. Žalujoči: vsi njeni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Po svoje vsak prebira knjigo stvarstva. A on kot nikoli prazna dlan še ob slovesu, ko umira dan, da zadnji dar ti svojega bogastva. (Tone Pavček) Dobrota tvojih pridnih rok ne mine, čas ohranja nam prelepe spomine in hvaležna misel nate. ZAHVALA Posebna zahvala sosedom, doktor Žerdinovi, patronažnim sestram, gospodu župniku, pevcem Zven za odpete žalostinke, Talumu za odigrano Tišino ter gospe Drevenšek za lepe besede slovesa. Še enkrat hvala za cvetje in sveče. Vsi tvoji ob boleči izgubi našega dragega SPOMIN Stanka Pluta 21. avgusta bosta minili dve leti žalosti, odkar smo se morali posloviti od tebe, a v naših srcih boš večno živel, dragi mož, ati, dedi in tast S KRČEVINE PRI VURBERGU 73 (16. 6. 1939–5. 8.2022) Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste bogatili življenje našega očeta, dedija in prijatelja, ob njegovi nepričakovani smrti pa nam kakor koli pokazali, da ste bili del njegovega in ostajate del našega življenja. Iz srca hvala vsem, ki ste njemu v poklon darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter ga tako številčno še zadnjič obiskali v vurberški cerkvi in ga množično pospremili na poslednjo pot do groba na ptujskem pokopališču. Anton Habjanič OB GOZDU 4 KIDRIČEVO Hvala za vsak poklon in prižgano svečko ob njegovem preranem grobu. Posebej se zahvaljujemo za vse, kar je omogočilo, da ga je obred njegovega slovesa zazibal v večni sen miru, za vse lepe misli, izraze sožalja, božjo besedo in molitev, župniku dr. Avguštinu Lahu za čutno opravljen obred slovesa, orglarju Srečku Zavcu, družini Kosajnč, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice za izkazano čast, Andreju Rebernišku in Nadi Kotar za ganljive poslovilne besede, skupini Melos za odpete pesmi, glasbeniku za odigrano Tišino ter Javnim službam Ptuj za pietetno tankočutnost. Njegovi najdražji Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi, kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate bomo mislili vsi. Žalujoče njegove hčerke Mimica, Valerija in Vesna z družinami ter prijateljica Anica Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww w..avto w avtto av obu busn nip i reevo v zi z .eeu ,,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz  : 1 -,  H .‡ 1, (' |: Œ‡',‡ ZAHVALA – SEVERNA MAKEDONIJA Ob izgubi žene, mamice, babice, prababice in tašče (30. 9. – 6. 10. 2022) IZ GRAJENE 42 Anice Hedl AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od nje poslovit, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli iskreno sožalje. Vsi njeni Mnogo prezgodaj nas je v 65. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, Lepi spomini ne bledijo! NCG CGNC NC      NA  HY H .QL LNţ Nţ@ HM NA 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UQ@ Q@Ĝ Ĝ@ @LN LN RD D    U U UDĜD Ĝ QM ĜD QMHG G TQ@G Q@ @G  W ONK NKOD NKOD DMY MYHN YHNM HNM HN M U U 'NS 'NSDKT 'N SDKT T 2UD UDS 2SSD UDSH DE@ E@M M.G M .G . GQH QC RR@U @UMD MD MN MNSSQQ@M MIIHH HM MYYT TM@ M@MI MIHHA@ A@ A@YD @YD DM M UURR@ R@J JUD UDĜD ĜD Ĝ DQ Q ţH ţHU@ @ FK@ K@RA RA A@HM HM HM Y@A@ @A @ A@U @U@ @ R R RJTO RJ JT TO OHM MN 2 HKHKD 2L DHM D M OQD DCRS@ CRRS@ S@UUM MHJ HJH 1@ 1 CHHN 3DC D MH M J@ J@ /STI STI ST NF FKKDC DCH CHH UURRHHNF NFKD FKKD DCH CH UNC CDMHHYUN UNCH UN C ĜH CH ĜH UJKIT TĜD DMHH UB BD DMN N œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Danilo Rojko IZ BIŠEČKEGA VRHA 52 Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 22. avgusta 2022, ob 15. uri na pokopališču v Trnovski vasi. Žalujoči: žena Marica, sin David in hčerka Danijela z družinama, ata Janez, vnuk Tian ter ostalo sorodstvo QLFF ] LWQL RćLW NUEQLK SRć EUH]VN EU L EUH] GQL H  GQ LWH GLW D XG QH ]DP M GD QH P SUHHM WH ćLP MWH DMW UYYLUUDM ]HUYLU 5H]H 5H 5H]H 3 F MR$73 H FL ćQRDJHQ LćQ WLć X LVVWL LQ 7XU LQ X LQ 3WXM 3W N3 GQLLN HG 7HGQL LR7 GLR DGL ER 5DG åER XåER GUXå GU GUXå Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Re R eze erv rvac acijijje: Tu ac Turi rist ri stič st ična ič na age na g nc ncijijja ATP ATTP, P, Dom omin ino in o ce cent nter nt er Ptu tuj,j,j 0700 244 1500, pa p tr tric icijijja. ic a at atp@ p gm p@ g ail. aiil.lco com m. dedek, tast in brat Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 19. 8. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 32 Podčetrtek z Državna sredstva za obnovo gradu stran 32 petek z 19. avgusta 2022 Videm z V Sovičah-Dravcih postavili klopotec Kulturno ministrstvo z vložkom 1,6 milijona evrov V vinogradu se mora oglašati klopotec Občina Podčetrtek je od ministrstva za kulturo prejela odločbo za sofinanciranje obnove Člani Kulturno turističnega društva (KTD) Klopotec so tudi letos v sodelovanju z Društvom gradu Podčetrtek v višini 1,61 milijona evrov. Iz občinskega proračuna bo za obnovo šlo za ohranjanje dediščine Haloz (DRDH) prvo avgustovsko soboto poskrbeli za postavitev klopotca na domačiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče-Dravci. 883.000 evrov. Občina je grad kupila leta 2020 za 150.000 evrov. Foto: gradovislovenije.si Namen naložbe je energetska, programska in statična obnova dela gradu, ki v naravi predstavlja bivšo konjušnico, vključno z obnovo fasade in stavbnega pohištva ter predpriprava statične sanacije na obodnih zidovih. Obnova fasadnega ovoja reprezentativnega dela gradu omogoča zagotavljanje bistvenih zahtev varnosti, videza in uporabnosti konjušnice. Za zagotavljanje atrak- tivnosti in trajnosti bodo v projektu razviti novi turistični produkti, večinsko nadgrajeni z uporabo digitalnih sredstev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij za prezentacijo in promocijo kulturne dediščine ter celotne destinacije Podčetrtek s širšim območjem. Projekt, ki naj bi se končal leta 2024, v celoti sledi osnovnemu namenu razpisa, ki stremi k spodbujanju večjih investicij v prenovo, obnovo, celostno revitalizacijo in modernizacijo kulturnih spomenikov v lasti občin z multiplikativnim učinkom na gospodarski in turistični razvoj. Grad Podčetrtek, ki so ga prodajali že več kot 20 let, je bil v večinski lasti družine Zečević. Občina Podčetrtek je leta 2006 na lastne stroške obnovila streho, saj je v zadnjih dveh desetletjih grad vidno propadal, notranjost je bila povsem izropana, stavba pa v veliki meri poškodovana, če ne že uničena. Zadnji pravi lastnik gradu, ki se razteza na 2626 kvadratnih metrih, je bila do leta 1945 družina Attems. Attemsi so ga leta 1682 kupili od tedanje države. Grad je bil takrat prezidan in opremljen v baročnem stilu. Po letu 1945 je postal državna last. Pred postopnim ropanjem so rešili le nekaj umetnin, ki jih danes hrani Posavski muzej v Brežicah. Leta 2016 se je za nakup sicer zanimal britanski poslovnež indijskega porekla, ki ga je nameraval obnoviti in preurediti v prestižni hotel, a do realizacije ni prišlo. Mogočna utrdba stoji na vzpetini in se razgleduje po starem trškem jedru Podčetrtka. Ime je dobila po četrtem dnevu v tednu, ko je pod grajskim gospostvom potekal sodnijski in tržni dan. Sta Klopotec sta sestavila predsednik KTD Klopotec Stanko Vegan in predsednik DRDH Haloze Zvonko Korpič s člani društva. Sestavili so manjši klopotec, na križišču pa vse mimoidoče pozdravlja klopotec velikan, ki tehta okrog 1.000 kg in peresa merijo štiri metre. Klopotec je simbol in zaščitni znak pokrajine žlahtnega vina. Hkrati pa je postal zvočno oznanilo za bližajočo trgatev. Danes le še malokdo zna izdelati klopotec. Včasih so jih izdelovali viničarji v zimskem času, ko ni bilo dela v vinogradu. Klopotce so prodali ali zamenjali za hrano. Prireditve ob postavitvi klopotca so se udeležili številni domačini, pa tudi gostje iz turističnega društva Slovenske Konjice. V kulturnem programu so nastopili domači društveni ljudski pevci KTD Klopotec in DOD Haloze, ljudski godci iz Vidma KD Franceta Foto: ZG Forstneriča, pevec Ivan Švajgl, Mi trije – Dani, humoristki Cila in Liza TD Podlehnik. Blagoslov klopotca je opravil domači duhovnik p. Klemen Slapšak. Druženje se je po šaljivih kmeč- kih igrah z obujanjem starih običajev ob spremljavi skupine Trio škorci, žlahtne vinske kapljice in seveda nepogrešljivih domačih dobrot nadaljevalo še v pozen sobotni večer. Zdenka Golub . činskih valovih ro v a n i m ca li čnimi ce surfanje s son i: st o n d o h ri p Šport *** truga. a postelja bo – n ič st ri tu , a n a u odd Zadnja, človek imi *** ravoprehransk zd z i ln o p t k bavni tra u, mi žena pre ti. k ti te ie d k i d o trakta Odkar h *** ečo. Podčrtano z rd . o n čr e iš p o manentn Sloveniji se per levi *** a molznica pre v ra k se a p , ti eča kmeta mora sr kravo. Samo pravega et v sv o lobalno *** sam kriv za g m se a d t o k , k bil ta za elektriko je grevanje. Zadnji račun se AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Praznična večera: 53. festival NZG in 30. Orfejčkova parada Včeraj so za nepozaben večer slovenske glasbe poskrbeli finalisti 8. tradicionalne Rimske igre, vsakoletni poletni spektakel, ki Ptujčane vrasezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Kmalu pa ča v rimski čas. Tako bo v rimskem taboru vse do nedelje, jutri pa se bodo nas bosta s svojo skladbo, ki sta jo prejela za nagrado, še dodatno raz- rimske skupine tudi predstavile na mestnih trgih in ulicah Ptuja. veselila zmagovalca letošnje sezone v mlajši in starejši kategoriji. NoTudi v nedeljo, 21. avgusta, bo na minoritskem dvorišču nadvse vesecoj pa bodo s slovensko narodno-zabavno glasbo, z novimi polkami in lo. Na 30., jubilejni Orfejčkovi paradi bodo nastopili priljubljeni glasbevalčki, za dodatno dozo veselja, navdušenja in prijetnih trenutkov na niki in skupine, ki so v preteklosti navduševali v Orfejčkovi oddaji Radia dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, poskrbeli letošnji finalisti Ptuj. Nastopili bodo: Alfi Nipič, Ansambel Zeme, Poskočni muzikanti, 53. festivala NZG Ptuj 2022. Vzrock, Modrijani, Ansambel Braneta Klavžarja, Chicas, Manca Špik, Za festivalske nagrade se bodo potegovali: Firbci, Dolenjskih 5, Til Čeh Atomik Harmonik, Dejan Vunjak, Čuki, Saša Lendero in Erosi. Luka, Pepi in Petelini, Murni, Lesarji, Galama, Ansambel Andreja Bajuka, Razplet, in Danica pa bodo poskrbeli tudi za presenečenja. Kjer sta Pepi in Luka, Upanje in Mladi asi. Občinstvo jim ne bo samo zaploskalo, temveč tudi oddalo svoj glas za najlepšo skladbo 53. festivala. Ansambli tudi letos pričakujejo močno podporo, zato si želijo, da bi nocoj minoritsko dvorišče pokalo po šivih. Toliko ljubiteljev narodno-zabavne glasbe iz vseh koncev Slovenije naj bi se nocoj zbralo na Ptuju. V revijalnem delu 53. festivala Ptuj NZG 2022 pa bodo nastopili večno mladi Mladi Dolenjci, narodno-zabavni ansambel, ki je tudi pomagal pisati uspešno zgodbo najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. Na druFoto: Črtomir Goznik gem koncu Ptuja, v Sončnem par- Na minoritskem dvorišču se bo nocoj za festivalske nagrade potegovalo 10 narodno-zabavnih ansamblov. V reku, pa bo nocoj pel Jan Plestenjak. vijalnem delu pa bodo nastopili večno mladi Mladi Dolenjci, ki se ponašajo tudi z naj vižo četrtega desetletja Že včeraj pa so se na Ptuju začele ptujskega festivala (na fotografiji). pa je vedno tudi veliko smeha. Od 21. do 22. avgusta bodo v pristanišču Ranca uživali ljubitelji regat oz. vodnih tekem. V organizaciji BD Ranca in v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije bo v tem času na Ptujskem jezeru potekala regata Jadro Ranca Ptuj, Ptuj 2022. Pomerili se bodo jadralci v razredih optimist, laser 4,7, laser radial in laser standard. V MG Ptuj pa so v teh dneh začeli reden vpis abonmajev, otroškega (Lunica ali Zvezdica) in abonmaja za odrasle. Prva premiera nove gledališke sezone 2022/203 bo že 28. avgusta. V koprodukciji MG Ptuj in Mini teatra Ljubljana je nastala predstava Kdo se boji Virginije Woolf. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katere po vrsti so letošnje Rimske igre v organizaciji Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, da gre za 15. Rimske igre, bo prejela Anica Klemenčič (Hajdina). Danes sprašujemo, katerega leta je ptujski festival NZG dobil naj vižo petih desetletij. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je ptujski festival dobil naj vižo petih festivalskih desetletij? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.