Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto « • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo *eto -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
kist slovenskih » delavcev v Ameriki.
rThe largest Slovenian Da2j ia* the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: OORTLAHDT 2876
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post "Office at New York, N. Y., under Act of CongreaB of March 3, 1879.
NO. 59. — ŠTEV. 59,
TELEFON: CORTLAND T 2876
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 12, 1926. — PETEK, 12. MARCA 1926.
DRŽAVNO LASTNINSTVO PREMOGA
Angleška kraljeva komisija je zavrnila načrt za nacijonalizacijo vseh rovov in za daljše ure, a je obrazložila reorganizacijo te važne industrije. — Komisiji načeluje Sir Herbert Samuel.
LONDON, Anglija, I I. marca. — Včeraj zvečer so bila objavljena priporočila premogovne komisije Sir Herbert Samuela za reorganizacijo angleške premogarske industrije. Ta priporočila obsegajo tristo tesno tiskanih strani ter predstavljajo kompromis med zahtevami delodajalcev in premogarjev.
Komisija, katero je imenovala angleška vlada, rda preišče vzrok depresije v industriji tekom dobe podpiranja industrije, je zavrnila nacijonalizacijo premogovnikov kot nedelavno Na drugi strani pa je zavrnilo poročilo zahteve delodajalcev glede daljših ur in nižjih mezd. Delodajalci so trdili, da je to neobhodno potrebno, če se hoče rešiti industrijo.
V7 poročilu komisije je naslednjih šest najbolj važnih točk:
1.	Napako, storjeno prej, da je padlo lastnin-sfcvo rovov v privatne roke, naj se popravi, in premoga naj se polasti država potom nakupa ali potom proglašenja državnega lastninstva.
2.	Amalgamacija številnih sedanjih manjših skupin produkcije je zaieljiva in praktična. Zakonodaja naj v takih slučajih določi prisilni prenos interesov na temelju obstoječih najeminskih pogodb.
3.	Pospešili naj bi se tesnejši stiki med premo-garsko in sorodnimi industrijami.
4.	Obstoječe določbe glede raziskavanja naj industrija razširi s podporo države.
5.	Ustvari naj se agencije, posebno za prodajanje Ustanoviti bi bilo treba vladni sistem za analiziranje in izbiranje premoga. Avtoritete glede premoga naj bi dobile polnomoč, da se lotijo podrobne prodaje.
6.	Obstoječi mezdni dogovor sistema je zdrav,
a potrebni so amendmenti v metodah za ugotovlje-
nje dobičkov. Delavni dan sedmih ur in pol pod
zemljo naj ostane. Uvede naj se načrte za delitev dobičkov.
Poročilo obsoja nadaljevanje vladne podpore za industrijo ter pravi, da bi morala stati industrija na svojih lastnih nogah.
-- Mi ne izražamo nobenega mnenja glede tega, če je bila podpora zadnjega julija neizogibna, vendar pa smo mnenja, da ni mogoče braniti nadaljevanja te podpore. Podpora naj preneha koncem avtorizirane dobe ter naj se je nikdar več ne ponovi.
Nacionalizacijski načrt, katerega je zagovarjala premogarska federacija, je komisija zavrnila, ker vsebuje "ekonomske nevarnosti" in ker ni "niti delaven, niti ne nudi jasne socijalne pridobitve".
Po mnenju komisije bi imela nacionalizacija za podedico, da bi se morala država lotiti izvažanja premoga. Država bi postala trgovec s premogom, kar bi po mnenju komisije dovedlo do mednarodnih komplikacij. Poročilo tudi ceni, da bi stala nacionalizacija 350,000,000 funtov.
Komisija svari javnosti, da se ne more njenega načrta uporabiti takoj in da ni vsezdravilno sredstvo za vse zadrege industrije. — Treba bo mesecev, da se ga inavgurira, — in let, da se ga spravi v polno obratovanje.
Preporod angleške trgovine s premogom je po mnenju članov komisije odvisen od treh stvari: — od večje uporabe znanosti pri pridobivanju in po-rabrpremoga; drugič od večjih produkcijskih in razdeijevalnih skupin in tretjič od večjega družab-nistva med delodajalci in delavci.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
Mladenič obsojen v dosmrtno ječo.
Sin bogatih starišev je bil obsojen na dosmrtno ječo. — Arthur Rich! je kriminalno napadel mlado dijakinjo.
M0KRAŠKE SILE SO
0TV0R1LE BITKO
MASOX, Mich., 11. marca. — .Senzaeijonulni proces proti dva in dvajset let staremu Arthur ju Kichu. sinu nekega t vorn h'a rja in milijonarja v Ba:ttl<» Creek, Mieh..' ki j<» obtožen kri.ininalnejra napada na Luji-zo Kinjr. dijakinjo Rattle Creek College, je bil vce-' raj zveeer zaključen. Porotniki so' po dva in dvajsetih minutah spoznali mladega krivim, nakar <m je ^odnik CoHingswood oJwnlil na doHinnt.no ječo.
Obravnava je trajala sedemnajst dni ter vzbudila pozornost vse dežele. Obramba je trdila, da je mlada dijalkinja ipila, nosila kratka krila, 'kadila cigarete ter udeleževala nočnih orcrij in da j«* s tem izarvala Obtoženca, da se je pregrešil nad njo. Obtožba pa >e je glasila, da je mladi mož kriminalno napadel deklico, jKVtem ko ji je razbil s|K)dnjo čeljust in več drugih -kosti in ko je ležala napol nezavestna.
Stariši deklice stanujejo v Wa^hingtfon. Pa.
Ko je bila proglašena obsodba, je omahnil George Rich, predsednik liieh Steel Products Company, na ramo s-voje žene .ki je sedela poleg njega. Obtoženi je nato objel stariša ter ju držal oklenjena. ko je porotnik za porotnikom potrdil obsodbo.
Obtoženi in njegovi sta riši so pričakovali oproščenja, ker se ni mogla v prvem procesu porota ze-diuiti.
Stresemann prodrl s svojimi zahtevami.
Nemčija bo sama pripu-sčena v »vet Lige narodov.—Pričakujejo odobren j a Brianda.—Nemčija je iz vo je vala svojo prvo zmago izza leta 1914, ko ni hotel Luther obljubiti sedežev za Špansko, Brazilijo in Poljsko.
Tihotapec obsojen.
BURLINGTON, V*., 11. marca, je bil oihsojen Licb Ritter-monn n* eno leto ječe, ker so mu ifok&zali, dl je-vtihotapi* v Združene d rjave za $122,000 d<*MQ-
Prozorno železo.
LENINGRAD, Rusija, 11. marca. — Profesor Mfeovski z radijskega zavoda trdi, da lahko napravi s pomočjo radijskih gama-iarkov vlito želeoco prozorno, če


ŽENEVA. Švica, 11. marca. -Nemčija je zmagala včeraj v <svo-jem boju, da stopi v svet JLkge «nn-rodov brez Poljske, Španske ali lii-izilije. Ta pristna zmaga nemške diplomacije, prva take vrste izza dni pred svetovno vojno, bo »završena danes, ko bo dospel iz Pariza min. predsednik Briand.
Pričakovati je, da bo Nemčija formalno sprejeta v Ligo v petek in da lx) v soboto prLpu&čena v svet Lige. kjer bo »talina članica, na temelju enakosti z A ogli jo, Fra«ncij-o, Italijo in Japonsko, ki so štiri temeljne članice. Včeraj je bilo objavljeno, da bosta kan-eelar Luther in zunanji minister Stresemann, zastopnika Nemčije, v soboto izvečer odpotovala iz Ženeve v Berlin.	*
Vsa upanja, da .se poveča svet Lige proti želji Nemcev, so izginila včeraj, iko ,«ta dr. Luther in -Stresemiann na konferenci z zastopniki Anglije, Francije in Italije vztrajala trdno na svojem stališču ter celo namignila, da bosta prisiljena odpotovati iz Ženeve, če ne bodo državniki Lige kmalu uravnali svojih diferenc.
Tekom neformalnega sestanka je izjavil Sir Austen Ohamber-lan. da je treba na vsak način reki problem. Vsi so spoon&li, je
Mokraške sile so v kongresu otvorile bitko. — Senator Reed iz Missouri je imenoval suhaške a-genfce, ki love v zanjke državljane s pomočjo žensk, navadne lopove. — Tinkham je v poslanski zbornici izjavil, da je sedanja moralna dekadenca najhujša v vsej svetovni zgodovini.
WASHINGTON, D. C., II. marca. — Mokra-ški senatorji, katere vodi senator Bruce, so bili jezni, ker so se izjalovili njih napori za javna zaslišanja glede izvedenja prohibicije ter so sklenili vsled tega, da ponesejo boj v senat.
Senator Reed is Missourija je obsodil kot lopove prohibicijske agente, ki se poslužujejo žensk kot vade in drugih zaničevanja vrednih metod pri poskusih, da zasačijo kršitelje prohibicije. Senator Reed je tudi prečital ugotovilo governerja Victorja Donahey-a, iz Ohija, suhača in odličnega demokratičnega kandidata za predsedniško nominacijo leta 1 928, v katerem je napadel prohibicijske uradnike ki so streljali na avtomobile v katerih ni bilo nika-ke pijače.
Kongresnik Tinkham iz Massachusettsa je predložil poslanski zbornici številke, ki kažejo, da so se razne aretacije radi pijanosti v distriktu Columbia pomnožile za skoro 1 1 2 odstotkov, dočim se je pomnožilo prebivalstvo le za 34 odstotkov izza leta 1919.
—	Zgodovina ne zaznamuje nobene take popolne moralne dekadence v tako kratkih letih kot je ta,—je rekel Tinkham, potem ko je prečital druge statistike glede zločinov v okraju v primeri s številkami pred petnajstimi leti. — Nobeno drugo glavno mesto sveta se ne more primerjati z glavnim mestom Združenih držav glede nepostavnosti, nereda in povečanja zločinov.
—	Propadanje vere po vsej deželi, — je rekel, — je posledica dejstva, da so cerkve zanemarile svoje verske posle, se lotile politike ter pričele ukazovati, kaj naj ljudje jedo in pijejo.
Kongresnik Tydings iz Marylanda, ki se bo najbrž potezal za mesto v senatu kot naslednik senatorja Wellerja, je navedel biblijo ter rekel, naj ga takoj pošljejo v pekel, če je greh sedeti s par prijatelji pod drevesom kakega vročega poletnega dne ter piti "mint julep".
Kongresnik hlačk iz New Yorka je pozval predsednika Coolidge-a, naj vodi boj za modifikacijo. Hotel ie, naj predsednik objavi, kakšne informacije je mogel zbrati glede učinkovanja prohibicije.
Kongresnik Celler je pripovedoval, kako lahko je mogoče dobiti v Denverju pijačo. S tem se je spustil v kontroverzo s kongresnikom Timberlake iz Colorado, ki je bil mnenja, da je Colorado ena najbolj suhih držav v Uniji.
Kongresnik Somers iz New Yorka je razdražil suhače s predlogom, naj se vrši v vsakem kongresnem okraju na vladne stroške referendum, da se določi, kateri okraji žele modifikacije suhaških postav. Vprašali naj bi volilce, če se zavzemajo za 2.75 odstotno pivo in šestodstotno vino.
Predlagani načrt okrajnega pravdnika Buckner-ja iz New Yorka za državni referendum in državno postavo, ki bi prepovedovala vse, kar je močnejše kot pivo in vino, je odobrila zVeza proti prohibicij-skemu amendmentu.
Obdolženi Cowen je bil oproščen-
Porotniki so se posvetovali samo eno uro in dvainjdvajset minut. — Cowen je omedlel, ko je slišal pravorek. — Oblasti bodo poskušale razrešiti zagonetko.
Joseph H. Cowen. ki je bil ob-dolien, da je s kladivom ubil moža svoje ljubice, je ibil včeraj v Elisabeth, iN. J.. oproščen. Porotniki so se posvetova-li eno uro m dvaindvajset minut.
Ko je .slišal Cowen pravorek, se je onesvestil.
Lz prejšnjega priteka obravnave navajamo naslednje ped-robnosti:
•Tosoph Cowen, katerega dolže. da je umoril s kladvom svojega prijatelja, Williama Clark a. je bil na prvi dan obravnave skrajno miren, a naslednjega <l"iie so ga živci zapustili in jokal je, ko je pričal v svoji lastni obrambi pred poroto v Elizabeth, N. J.
BJedi 7iioi je izgubil vso kontrolo nad .seboj oib besedi "ječa", katero je. izgovoril njegov zagovornik. ^feOeehabi. S tihim glasom je izjavil Cowen. da je star eno in trideset let. Odgovoril je tudi na v<a druga vprašamja, tikajoča se njegovega življenja do dne 3. novembra preteklega leta, potem ko je bil ubit njegov prijatelj, William Clark, v njegovi garači v Hillside, N. J.
Takrat je Mpražal MeGeehan: In od takrat naprej ste bili v ječi ?
Cowen je zardel v obraz ter s silo in izgovoril par besed: — Niso me spustili ven, — je vzdihnil. — Imeli iso me 'zaprtega cele mesece.
Okrajni pravdnik je pričel nato s križnim zas=tišanjem. Skušal je dokazati, (la je bilo zaposlen je Cow ena kot železniškega delavca skrajno nestalno in da je sicer dajal Mrs. Clark, vdovi umorjenega m njeni materi darove, da pa ni podpiral svoje lastne žene in o-troka. dokler ni bil prisiljen.
MeGeehan je bil itakoj na nogah, ko so omenili .zakonske tež-koče Cowena ter stavil predlog, naj se zaključi proces. Sodnik Ra-lish pa je odklonil ta predlog na temelju, da je domnevana ljubezen Cowena do Mrs. Clark zado-siten motiv za zločin, če je bila tako intenteivma, da je do vedla Cowna do tega, da je pozabil svojo ženo.
Okrajni pravdnik se je nato takoj lotil ljubezni Cowena do žene umorjenega moža im. doibil priznanje. da je Cowen v šaili naprosil
Roparji oplenili tovorni vlak.
Roparji so razdelili vlak ter spustili vozove, o katerih so domnevali, da vsebujejo alkohol, po strmih tračnicah.
PEORLA, III., 11. marca. — Danes zjutraj so ustavili v bližini tn. kajšnjega kraja bandit i tovorni vlak Minneapolis & St. Louis že-lezniee, odipeli par vozov, o katerih so domnevali, da vsebujejo ai-hoholi ter jih spustili po strmih tračnicah. Strojevodja so prisilili da se je odpeljal z ostalim vlakom naprej. To je sporočil šerif ter opozoril na dejstvo, da so roparji komaj pred par tedni na sličen način nkradili večjo množino alkohola z nekega vlaka Rook Island železnice.
štiridesetih vagonov obstoječi vlak so roparji razdelili na dva dela. V bličini Trivoli je zapazila popadka, da postaja tovor laaji. Neki zavirač, ki je hotel preiskali stvar, je zadel na oboroženega človeka, ki mu je rekel, da iščejo on in njegovi tovariši simodke in žganje in da imajo dovolj tovornih avtomobilov, da odvedejo vsebino dveh vagonov. Dočim je en harulit straži! zavirača, so preiskali ostali vseh 22 vagonov ter odšli z velikim plenom.
Velika nesreča v Dalma-.. • C1JI.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 10. marca. — V nekem poj-očilu iz Be lg rad a na Pesrter Lloyd se gla-si, da se je tekom nekega hudega viharja ob dalmatinski obali potopilo petdeset ribišrkrh čolnov s posadkami vred.
Potres v Peru.
UMA, Peru, 11. -marca. — Tn-kf.i >e je pojavil i>onoči močan potres. Prebivalstvo je vse preplašeno pobegnilo na prosto. Potres ni povzročil posebne škode.
Mrs. CJark, naj se loči od svojega moža ter (pobegne i njim.
—	Ali ste jo poljubili? — je vprašal pravdnik.
—	Poljubil sem jo, — je odvrnil obtoženi ter povesil pogled.
Okrajni pravdnrk jo zaslišal Cowena natančno glede njegovih gibanj v noči umora, med enajsto uro zvečer in prvo uro nailed njega dne. Cowen je rekel, da je zapustil dom svojega brata po enajsti uri, da pa je imel težkoče k svojo -karo in da Jo je popravljal I dve uri.
dostavil, kako resen bi bil položaj. ee bi ne mogli najti rešitve ter se obrnil na miroljubnega duha navzočih. Njegove pripombe so bile naslovljene na one nairode. ki zahtevajo trajne sedeže in ki so zapretiAi, da bodo zapustili Ligo, -e jih ne dobe. Očividno jc izgubil angleški zunanji minister vsatko upanje glede povečanja Lige v sedanjem času, v&prieo odločnega stališča Nemcev. V imenU Francije je izjavil Boncour, da bi nezmožnost uravnave pomenjala krizo, ne Te za Ligo, teanvec za vso Evropo. Formalni sestanek sveta se bo vršil danes ofo »tirih
popoldne, ko bo sklenjena uravnava na temelju nemških pogojev.
Nemški delegatje so pojasnili na sestanku, da ne iščejo v Ženevi nikakih diplomatičnih prednosti. Glede vprašanja povečanja sveta so izjavili, da vztrajajo pri svojem sklepu 'le radi tega, ker hočejo, da izvleče iz Nemcev neke vrste obljubo glede bodočih sedežev v f^vetu, V namenu, da potolaži francosko javno mnenje vgpri-čo očite nemške znnage in da pomiri tudi tri (ratzočararae kandidate, — Poljsko, Spanrfko in Brazilijo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dum io nafia cene eledeie;
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 6000 Din. — $92.60 Pri ■iaritti. trt taahjo manj kot ca tisoi Hoarjer računamo ftftojj
1
IS centov s» poštnino In drage___
»T»oi11ja m sadnje potte ta tz»b*aje Tofttel
IT ALU A IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 Ur ........... $ 9.10	600 lir ............ $21.75
800 Hr ..........$13.35 1000 Kr......... $42.50
Prf naroČilih, Id znašajo manj kit Nt Hr, riUmai pa 19 a poitnioo in " " " BazpoftOja wm
v Trata.
Za pošiljatve. ki preeegajo PBTTISOČ DINARJEV ali pa DVlTMOfl
LIB dovoljujemo po mogočnosti le poseben popust Vrednost Dinarjem in Um sedaj ni stalna, ——j* aa rriknt la ttfrt.
P® e«ni tfstqpTdaTka nam pride psalsni'dmarT*
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA BTROŠKE fe-
tter York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Oortfe&dft Mrctl	Mm Totfc, V. t
GLAS NARODA, 12. MARCA 1926
GLAS NARODA
(BLOVBNl DAILY)
]

rr&nfc
Owned and PnbUeked bf BLOVSNIO PUBLISHING GOMPANX (A Corporation)
Lonla B«n«dik, Inowfr
PUm ef biuiiMM of th« corporation and tddrww of abort officer«: PS Cortland*	Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
SLAB NARODA "Fmm of th* PeepU"
l*e%ed Mvery Day Except Sunday* and Holiday*.
Co eela Uta oelja iut *a Ameriko in Kanada_____$6.00
Za pol Uta_____$5.00
U Mrl Uta —______$1.50
Za New York m tela lete — $7.00
Za pol Uta______$3.50 j
Za nioeenutva ea eela Uta — $7.00 Za pol Uta______$3AO
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Gla* Naroda" ukaja vsaki dan ievzemii nedelj im proeafkew.
\
Dopki bras podpisa in osebnosti m ne priobčuje? ~ Denar naj «e | blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroftni- i prosim«, da m nam tudi prejšnje bivališč* paanani, da kitreje najdemo naalovnika.
O L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_



Če ste se naveličali
navadnih...
"ZA SLOVENSKI DOM V GREATER NEW
YORKU"
W v.-vorški aolwx/.tlravnlk if, J. Ples^ nam je poslal člančič s i .••iisnjo. naj hi pa brezplačno objavili v četrtek due 11. marca. Sporoča nam:
ii.i je oil bor za .Slovenski »Dobti v Greater New Yorku izvedel, da ,e po vt 1 k« iii New Yorku razširjeno mnenje, da je nemogoče postaviti Slovenski Dom;
<!.i so	mnenja -povečini oni. ki še verjaanejo, kar piše Olas
Naroda, ki je »kušal dokazati, da je Slovencem v Greater New »orku absolutno nemogoče zgraditi svoj lastni dom;
da je bil Glas Naroda takoj od početka, ko tse je sprožila ideja Sloven- kega Doma proti temu, da bi se gradil Slovenski Dom;
da nima ipi-oti t^ j ideji nobenega drugega povoda kot dejstvo, da j«* n: .sprožil on;
da je prnieip Glasa Naroda podirati, kar kdo d migi začenja; da xo v>i \/roki proti Slovenskemu Domu iz tnte izviti; da ] »oz i vi j a udhor Slovenskega Doma Glas Naroda ali kogarkoli drugega na javno debato o tem vprašanju;
tla bo odbor preskrbel in plačal dvorano in da bo večina poslu-ša!<-ev razsodila, kdo ima prav.
Gospo<! P>še ni le vzoren katoliški mož, pač ])a tudi odličen po-tvarj;il»»c re*»nice, kri* pravi, da je Glas Naroda v svojem uvodnem
•	;.•!:[<!! 'In. lili. januarja "pi^il in okušal dokazati, da je za Sloven-
•	v <ireat«*r N -w Yorku absolutno nemogoče zgraditi svoj laistni tlom
Trga ni Glas Naroda nikdar pisal, ker predobro ve, da je mo-u<"*e v New Yorku še v>e kaj drugega spočeti in zgraditi ter obesit: n iv ,;. rim lahkovernim Slovencem na vrat oziroma naprtiti na
grbo.
V New Yorku je bilo mogoče osnovati Jugoslovanski Import in
Kksport;
v New Yorku je bilo mogoče sezidati slovensko eerlcev; v New Yorku j«1 'bilo mogoče ustanoviti Adria Motor Company. Vse to je bilo ustanovljeno deloma k delnicami, deloma s prostovoljnimi pris|»evki. Vse to in še dosti drugega.
In kaj imajo newyorski Slovenci danes od tega? Vprašajte tistega, ki je dal svoje težko prLdužene groše, pa vam 1)0 povedal.
Izmed vseh zgoraj omenjenih najprav in ustanov obstoji di-n<»b- >' »venska cerkev. Prodati je ni mogoče, ker ie škofovska, \ne pa sir venska last nina.
Nadalje pravi dični gospod Pleše, da je bil Glas Naroda takoj
^^ ELO navadne vam bodo ugajale nrkaj ča*ta- Toda navadne se hitro na veli-easte, če živite dolgo časa ž njo.
En ducat in ena vrsta raznih cigaret se je v zadnjih dveh deset h-1 jih povzpelo k slavi, sanio zato, da so padle zopet v pozabijenje.
Ilelmars so vedno zavzemale svoje mesto na višku. Ista Helmar danes kot je bila pred dvajsetimi leti.
Seznanite se s
.H ELM Al
Kraljico izrednih cigaret.
ipodokmico. Pri -tej priliki je bila skoraj cela Ljubljana na nogah, mislil sem. da sem na Times Square v New Yorku, čeravno iii -bilo toliko čarobne svetlobe. (vinjen se je slavljenee zahvalil (meni je rekel. da je govor "špogov").
Pred predstavo "Deseti h ratv operi je sprejemal na odprtem o-dru. Ko se je 69-letni. na duhu in telesu še krepki jubilant v čast nem spremstvu dveh gospodov prikazal iaza kulis, ga je sprejel gromov it plosk, — le težko se je občinstvo pomirilo, saj so Ljubljančani vendar imeli priliko proslaviti jubilej svojega ljubljenca, malim otrokom, kaikor ludi starejšim znanega "papači" Damila. Sledile so fwtvm čestitke; čestital sem mu ■tudi jaz v imenu ''Glas Naroda in v imenu slovenskih kulturnih društev v New Yorku.
Neb roj šopkov, lovor je v ih vencev in daril je bilo zadosten dokaz, kako priljubljen je g. Dan-ilo v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva.
Na izreeno željo jubilanta so nato igrali "Destega brata", v kateri je briliral v vlogi strica Dolfa.
Predsta va je bila -izvrstna, če bi smel kaj grajati, ibi bilo samo to, da ženske ma kmets'kih svatbah \tkljub temni, da so se tudi kmet i-ee že ja'ko modernizirale, ne ple-^ejo v lakawtih čeveljčkih. A ko se to v New Yoiiktu zgodi .pi-i slovenskih ditetamtih, je to že odpust l j i-vo, a ne fai, kjer imajo prvovrstne režiserje.
Cetudd se ne mešani v politiko, l vendar sem vprašal neko gospo, j ako imajo ženske v Jugoslaviji | splošno volilno pravico. '' Ravno te ' ga bi nam ie manjkalo", mi je od-1 govorila, "ali ne mislite, da delajo! moški že s tem dovolj oslarij T'j
Ker je že toliko Slovenskem Domu v
sat!
Ko sem se (zadnjič sprehajal po Vodnikovem trgu. zagledam gosti 1-
govorjeno o New Y'orku,
Nato sem seveda molča* - sapiinti!""j.5? jajZ ^^ maJbeu Prhner-
Najbolj nesrečna dežela na svetu je Maeedonija.
Vsi csosedje jo izkoriščajo: Sr-
• I'	jf*	, •'V	Grki in Bolgari. Edina želja
no z na?pi-soni Amerrkanski bar J	°	J
o	i-i-	j » Macedonea je prostost.
Kadovecten Ka^crvr sem. podal sem •	1
, . , . , - t	Strahovite cene ie že plačal za
.-se v notranjost tega okrepcevalue-}	1
* r „ bl" *	i m svobodo, ,pa ni bil nikdar deležen
ga tempeljna. Prijetno sem bil pre-•	1
senečen. da je vse. kar se tam dobi, prvovrstno. Kakor vodena pena rahli krofi po Din. 2. eašica vsa-
kovrstne žgane .pijače Din. 2; iMaked<mija' samilu Pa Make
Ui
prostosti Ln svobode in se je vsled tega marsičesa naučil.
Macedonei pravijo Maeedoniji
m o sajnost at ls.ka 2.50). l>obi se tudi izvrsten čaj in dot»ra vina. Raizun tega je posestnik lokala g. Faibiam taiko prijazen star gospod, da ga vsak, kateremu je enkrat postregel, še drugič in tretjič rad obišče. Čudno se mi pa zdi, da me vselej kadar sem v bližini, rad trebuh boli. tako. da se moram iti 'zdravit z matom l»orovie-kom.
Moja oba bela lajbelca sta oprana i:i zlikana, — enega nosim sam,} emega pa Vam i pošljem v prilogi, ako mislite, da bo^te ž njim pričarali malo bolj zgodnjo spomlad.
Želeč vsem svojim prijaiteljem .Tožetom v Ameri'ki vso najboljši* k njihovemu godu. poedravlja Vas in vse	na 82 Cortlandt St.
kakor tudi vse iprijatelje Vaš
Joža.
Novice iz Jugoslavije-
Da prihranimo gospodu Pleše tu stroške za javno debato in za dvorano, v kateri naj bi se vršila, c-ano na ti^m mestu pojasnili svoje mnenje.
Koncem konca le še kratka pripomba:
— Če bi se Slovenski Dom res izplačal, bi ga preko noči zgradil sam dr. Pleše, kajti sredstev ima dovolj. V tem slučaju bi mu ne b'-lo treba deliti dobičkov »z delničarji.
Ker ne skuti nobenih dobičkov, je v svoji velikodušnosti sklenil, naj trpe delničarji izgubo in stroške.
Za nad al jn a pojasnila vam je Glas Naroda vedno na razpolago. _______-
Dopisi.
Moon Run, Pa.
Kakor hiti čas naprej, tako se tudi izpreminja. Tiikaj pri nas se niso delavske razmere nič izboljšale, in kakor se obeta v tem letu. se menda tudi še ne bodo tiako naglo. Brezposelnih je tukaj dovolj, ]>a tudi oni, ki imajo delo, niso zadovoljna. Večkrat se ouje od ta
plača ni nič -prida. V drugih o.zi-rih smo pa popolnoma »zadovoljni. List Glas Naroda redno dobivamo turi. ter čitamo v njeni raznovrstne novice. V našem kraju so naseljeni skoro sami Indijanci. So jaiko prijazni ljudje, le delati nočejo. Preživljajo se več j id el z lovom.
Vsem rojakom sirom Združenih
Žrtve svojega poklica na železniškem tira.
Železniška. «hižba zahteva vsako leto trunogo žrtev. Na teritoriju zagrebške žedezniške direkcije je bJlo leta. 1922 11 mrtvih, 11 1"žko in 39 laihko ranjenih železničarjev v izvrševanju službe. Leta 1923 je bilo 20 mrtvih. 16 težko in 48 lahko ranjenih; leta 1924 14 mrtvih, 20 težko inr55 lahko ranjenih; leta 192;j (podatki segajo samo do lo. oktobra) je bilo 16 mrtvih, 17 težko in 57 lahko ranjeni'h železničarjev. Dvorec kneza Miloša se prenovi.
Kakor javljajo iz Beograda, bo starodavni dvorec kneza Miloša v Krn gujevcu tekom letošnjega leta popolnoma prenovljen in je v to svrho dovoljen kredit, v znesiku T Milijciyt dinarjev. Dvorec obdrži svoj stari slog, dogradi pa se eno nadstropje v dosedanji arhitek-
kih: — Da, ras je, delo imam, to- jdra v kn Kanade želimo vesele Veli-da si kljub tem.u nisem mnogo na ikončne praznike, tukaj <?e nahaja-boljšem ; včasih je le en voz na j j"či Slovenci iz ob-čhie Vinice : »I ;' :ka, ko je ^prožila ideja Slovenskega Doma proti teniu.!<lan _ Mnogo ljudi se je že izse-j.Ioe Cestnik, Joe Berkopec. Janez
dab i .se gradil Slovenski Dom.
Smrt etareg-a borca.
V Podgoriei v Črni gori je ararl |lilo d tukaj in več kompanijskih ' Malič, Mate Zaijec, Joe Trempus, ]>o vsej Črni gori znani junak Pr
Premožen berač.
/agieljška polic*\ja je nedavno prijela berača, pri ka'terem so našli I70C Din. Dognalo se je nada-ije. da ima mož v Vrbovou lepo hiio, konje in kočijo.
Joe Flajnik, R. Rogina.
, Selo Moste, Slovenija.
Gospod urednik:
Izgiinil je nadležni sneg, prenc-
i iša Bogiševč, 76 let star. Pokojnik ,se je kljub visoki starosti udeležil vseh zadnjih v o j n za sv ol »odo in ujedinjenje, v prejšnjih desetletjih pa je sodeloval pri vseh r;n-
Go.-.podu zu!„vdrawirku povemo, da je bila sprožena ideja Slo- j	o.stalo praznih. — Zima je
venskega Doma v New Yorku že takrat, ko g(vipod Pleše sploh še. (dOkaj huda tu; 'burja se .poigrava ni vedri, -ko!ifko w>b ima sesava njihove sorte; da .so Slovenci name 8 snegom dan na dan, tako da se r.ivali graditi Slovenski l)<>m že takrat, ko se jugoslovanskemu dok- ]morair,o večinoma okoli peči drža-
torju niti sanjalo ni, da c--e mu ho vs«> v pest, smejalo, ko bo samega fj
.. pn.glaMl nekak m kulturnim voditeljem nevvvoaških Slovencev. | Sporočiti moram tudi žalostno halo do!gotra.jino deževje, popih-'rodnih pokretih v Oni gori in je Pred dvanajstimi leti, ko ni bilo ne kvot in ne prohibieije, ko je Vest, da je nemila smrt pretrgala |nul je tihi veter in posušil cest.no ' radi tega mnogo pretrpel I.,!	v primeri s stroški bofljši kot je sedaj, ko so bila zem-1 nit življenja našemu mjaOca in -blato. Pobral sem jo zadnji teden
;.,.šča i>o M.iešni ceni naprfxla j, ko je bilo mogoče dobiti z desetim: prijateljn Johnu Kokal-u. Umrl | v Ljubljano. Z menoj je vstopila
li^M-aivi nekaj desetkrat bol jšega kot danes s petderset:ani, se je pojavila kleja Slovenskega Donta v New Yorku.
Pojavila se je in propadla, ker je bila proti <aji .klika, -kateri dane- načel ju je ga zda P'eSe.
rojjika
Žrtev fašistovsfcega divjanja.
je dne 5. marca in pokopali smo v kam tudi neka. gospo<liiena z j a-' Na podlagi tir«*iliee sušaske po-ga dne 7. marca. Bil je član dveh ko na>minkanim obrazekom in s Peije je aretirala zagrebška pcli-podpornih društev, in sicer društ-! kožuhovino obšitimii čeveljčki. V .^ ja trgovca z ribami, Vekosin-va št. 88 SNPJ in tukajšnjega sa- kari nedela že dva moža rdečih va '1 hiana, ki je bil že leta U'22
a je ubil na Reki zlo-
\.i--protniki te klike o bili toliko gentlemaivski, da je niso ovi-• mostoinega 7X>doprnega društva v lie, katerima se je na prvi pogled obtožen, d rali pri gradnji Moveuske cerkve, katera naj ibi bila splošno nado-jMoon un,.Pa. Pokojnemu sobratu poznalo, dasta mesarja. V prist-1 -
glasnega fašistovskega vodjo Lju-bichicha. Po razpravi 7)red zagreb-š-kim sodiščem je bil Thian, ki je jug. državljan, oproščen vsake krivde, -ker se je soefišče postavilo na stališče, da je ubil svojega nasprotnika v samoobrambi, čeprav so skušali fašisti dokazati, da je izvršil umor iz koristolovstva. Thian .je nato odslužil svoj vojaški wk in se potem stalno naselil v Zagrebu, kjer se je pokazal kot izelo korekten in pošten tr-' govec. Toda njegovi nasprotniki — reški fašisti — niso mirovali. Zbrali so nove priče, ki naj bi dokazale. da je imel Thian pri umoru grde namene. Ljutyichieh je bil znan tkot zelo nevaren provotka-tor. Počakal je Thiana leta 1922 v neki temni idiei na Reki in ga hotel j>rebo>ti. toda Thianu se je v težki samoobrambi posrečlo, da je svojega nasprotnika ubil.
Historične izkopnine.
V občini Črno Brdo v Backi fo pri ikopanju temelja za tamkajšnjo oipekarno zadeli delavci na v'»Ji ko množino grobov, v katerih :;o našli človeške kosti, n.i'citje, 01 ožje, posotlo in druge pr£d:.:e te. Domneva se, da so ti grobovi izza k t ščan-skih časov.
Gnezdo nemoralnosti.
Beograjska policija je odkrila te dni v neki hiši v ulici carja Dušana shajališče poznanih beograjskih lahkožriveev in lalvkoživk Vdova židovskega trgovca, S anna Albahari, je izvabljala v svojo hišo dekleta. « katerimi so se potem gospodje zaJbavailf_ Njeno stanovanje je 'bilo pravo shajališče za Ijirbaivne sestanke. Alliaha-rijeva in v-a dekleta ter mladeniči. ki so jih zasiičili v njenemu stanovanju, so bili aretirani in ia-ločeni sodišču.
slivovka Din Idonci' ter Hl)loh uporabljajo črko "k" mesto 4'c". Oni ne rečejo "hočemo", pač pa '"hokemo" in me.sto 4<nečemo" pravijo "nekem o". No, pa to je njihova stvar.
Za javne shode in skupščine so jaiko navdušeni, ker že vnaprej vedo, da jim bo govornik godci najslajšo muziko o svobodi in prost osti.
Po vojni je prišel v Macedonijo slavni govornik, sklical je velikan, sski shod ter govoril — no, o čem drugam kot- o prostosti in svobodi.
—	Ali hočete svobodo, dragi Macedonei / — jih je pozival. —• Ali hočete iprostost in neodvisnost — Ali hočete biti gospodarji na svojih tleh?
Take iti »podobne jim je trobil, in vsi navzoči «0 soglasno odgovarjali :
—	Okemo, okemo! Misleč da je vse dosegel, jc udaril -na drugo struno rekoč:
—	Toda svoboda je dragocena, neodvisnost .je neprecenljiva. Če hočete imeti vse to, morate tudi nekaj žrtvovati. Brez nič ni ničesar. Torej povejte, ali hočete kaj žrtvovati!
I11 Macedonei so se kot en mož naenkrat oglasili: — Nakemo, neke 1110 . . .
(Preveč govornikov so namreč že slišali 111 »preveč obljub so že imeli v malhah, da bi odgovorili zlatoufcstemu pridigarju : — Okemo, o keen o!)
mcstilo za Slovenski Jk»m.
(, ia, Naroda ni sprožil ideje slovenske cerkve, pa ji kljub te- nili vence v zadnji pozdrav: član ker je bilo navdušenje zanjo -kolikortoliko prist-ah^n dniAtPv so o-a snrnmiH nj
mu ni nasprotoval, ke
Ista- gori omenjeni društvi poklo-
na
P"*1^'' obeh društev so ga spremili
110 in ker je šlo res le za gradnjo cerkve, ne pa za kako drugo stvar, njegovi zadnji poti. Pokojnik je
Glas Naroda je bil pa odločno proti vsadkom ur, kdor je hotel bil vseskozi mož-poštenja k in imel j.- d napačnimi pretvezami sesati denar iz sJovenskih rojakov.	Jje ]epo število prijateljev. Doma
Ko se je pred par leti začela kampanja za slovensko cerkev v je j^i ^ vajSj Op^ prj Žireh. Tu Bnxdvlynu, je bil (ila^ Naroda prvi. ki je povedal ljudem, da škof zapušča ženo in enega sunčka. Vdo zaenkrat pod nobenim i>ogoj<Mn ne dovoli Slovencem cerkve v Brook- Vl jn j en emu svr^čku izrekam svo-
uv. ker ima prezabkstne izkušnje s slovenskimi frančiškani v Green-pointu.
Kljub temu pa še naprej pobirali za eerfkev ter imeli v mislih Slovenski Dom.
Ker je pa treba enkrat z resnico na dan, ko končno priznali, tla je tla brooklynska cerkev rakom žvižgat ter da se bo nabrani denar ijH»rabii za Stoven*ski Dom.
Ko bo nabranih par tisočakov, -se bodo gospodje najbrž zopet premislili ter potrdili trditev GJas Naroda, da se Slovencem v sedanjih razmerah Slovenski Dom ne izplača.
Do ti>tega ča-a se pa tudi šOiof lah'ko premisdi (kjer. je nekaj janci nam .pripovedujejo, da ie pet-Us* ik«v, se šlrofje lionavadi hitro premislijo) im. donar bo romaJ V|naj.st le^ ni bilo laike. jZapoaleni liMiiene, katere skrivajo globoko v srcu sedanji agitatorji za Slo-1 smo ia žagi in delamo vso žimo. V %l
je iskreno sožalje. Ti, dragi prijatelj, pa počivaj mirno in lahka naj Ti bo aimerialka zemlja!
Pozdravljam vse Slovence in Slovenke, -listu pa želim mnogo u-speha!	P. Ambrožič.
Faust, Alta, Kanada.
Naznanjamo Yam. da Imamo letos iizvatnredno gorko zimo. Indi-
ans ki Narodni Dom.
Alberti je jako
nem ljubi jamskem dialektu je rekel prvi drugemai: "Nekateri lju-' dje imajo namazana lica, jaz imam pa samo namazan jezik, mislijo, da so "shimmy— pa so samo še-ma'\ (Tukaj se namreč imenuje vse "<sbinvmy". 'kar je malo bolj modernega). NaLispana gospodična. katera .se je čutila prizadeto,1 je izstopila na prvi posta ji. Ponuditi bi ji sicer jaz moral svojo tka-valirsko pomoč, a ker imam v tem ožim slabe izkušnje še od piknika v Smith wood parku, sem to rajše opustil.
Zadnjo .Srnboto. 20. t. m. je praznoval g. A. Cerar-Danilo petdesetletnico kot igralec. Kako je pri. I ljubljen, ne samo pri svojih kole-! gih temveč tudi »pri splošnem občin- j
stvn, se je ta večer najsdjajinejše
dokaiza/'!«. Ob p^Lsedmiih zvečer so dosti dela, samo mu zapela skupna pevska društva
PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU
Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ 1.—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, K. Y.
V Ameriki se je začela splošna go.ija proti ;prohibieiji.
Zanimivo je, da -so -za 'prohibi-cijo le tisti, katerim 'prohibieija nosi Lepe dobičke, kn tisti, ki imajo polne kleti vsakovrstnih pijač.
Ker je pa teh sailamensko dosti, je dvomljivo, da bi nasprotniki prohibieije kaj opravili.
Kriza v Ligi narodov. Nemci pravijo, 'da bodo odpotovali domov.
Tak naslov sem čital včeraj zvečer v newyoreškem dnevniku.
Po desetih ali dvanjastih letih je nerodno popravljati. Če bi imeli Nemci leta 1914 tisto pamet kot jo imajo danes, bi takrat lepo doma ostali.
Moj prijatelj Jože je oznanil f?pomlad — s svojim belim laj-belčem. Ker ni mogel osebno pri--li, mi ga je poslal po pošti.
I.»ajbelč je v našem »uredništvu vsakomur na ogled. Izvanredno je majhen ter ima vse štiri varžete trdno zašite. Kulturna prispodoba mlade Jugoslavije, — ne <pa prispodoba mojega prijatelja Jožeta.
*
Višek v^ega je dosežen, kadar se začne GrdLna rojakom s krožniki prilizovati. Dober tele, rojaki! Cast vam, trdne želodce imate!
Fant in punca sta sedela v mesečini. Njegova glava je slonela na njeni rami.
—	Oh, kaiko je mehko tvoje rame! — je vzkliknil ves zadiv-ljen.
In ona mu je vrnila .kompliment z besedami:
—	In kako je tvoja gilava mehka . . .
*
Te dni je minilo .petdeset let izza časa. ko je Boli izumil telefon.
Iznajdba pa še ni izpopolnjena. I>e skušaj koga tir jati po telefonu za denar. £a vra^a te ne bo razumel.
*
G-LAS NARODA, 12. MAJICA 1926
Henry Mnrgor:
LA BOHEME
Slike iz življenja ciganov.
(NadaljeTtnj*.)
Na bliinjem zvoniku je bila n-ra en«jvt; jflas vsakega udarca je I>rmt*4 v sobo Ln je tam iazvenel v po-vrm-hljive zvoke, ki so — tako j<' bilo videti — govorili nesrečnemu Sehaiunardu: — Si priprav-lj< - t
l nietnik je skočil na stol.
—	( a^i beži ko« jelen, — je rekel. imam le «e tri <Vtrt ure ča-
<la si ipočšeem petinšestdeset frankov in novo stanovanje. Te-(»a ne bom nikdar izpeljal, spada />- prevoe na eanovrii-ško polje. No, dovol i si /bom še pet minut časa.
In ipovesil je glavo med kolena Ter Ntopil v propade premišljevanja.
Prt mi m iit .fe minilo in Sefoan-ruird je ?ope^ dvignil glavo, ne da bi bil kaj nafied, kar bi bilo podobno pol iiLŠ»'stdesetim f-ranikom.
—	fioftovo ni <lruge poti, da pridem <wrlto«l, kaikor da cisto naravno odidem. Vreme je lepo, moj prijatelj shW-aj <m> mogoče iapm. iia.ja f»o ftolneu. Sprejeti me bo 7m<" moral pod svojo gostoljubno streho, dokler ne najdem sredstva d a so poravnam v v(ro*podotn Bernardom.
Ko i^haunaixl nabasal žepe svojega površnika, globoke kot kleti, ,s tolikimi prerbneti, kolikor «> jih mogli držati, je slednjič zavil v robec nekaj perila in zapustil svojo sobo. ko je bil izpregovoril neikaj poslovilnih besed m svoje •stanovanje.
Ko je «ei <"«z d-voKšče, ga je ne /uvdonia ustavil hišni vrajtar, ki je nanj pražail, kot je bilo videti.
—	He, gospod Sehaunard. — jr vzkliknil in zastavil pot umetniku, — ali ne misHte na tisto? Danes j«» ornega.
" Dvadcrat osem je šestnajst.
odštejero šest, eno sjtrc.n! je {>el napol glasno Sehaunard; samo na listo mislrm.
—	>raio ste -zakasnili pri vaši izselitvi, — je že polu dvanajstih in nov naijemnik, ki so mu dali v najetn vašo -sobo, utegne priti vnak freno-teJc. Treba bi se 'bilo podvizati!
—	Potem, — je odgovoril u-motnik, — pustite me torej iti. (Jmm po voz za prevažanje poli mrtva.
—	Brra dvoma, toda preden se izselite, je tr«ba poravnati še malo formalno»rt. Imam nalog, da vas ne pustim in da vam ne dovolim odnesti niti lasu. dokler ne plačate treh zapadlih terminov. Najbrž to lahko storite?
—	Seveda, — je rekel Sehaunard in stopil konuk naprej.
—	C'e torej izvolite stopiti v mojo ložo, — je povzel vratar, — vam bora izročil pobotnico.
—	Vzel jo bom, ko se vrnom.
—	A izakaj ne takoj? — je vratar trdovratno vprašal.
—	Girem v menjalnico. . . Nimam drobiža.
—	Oh, oh, — je nemirno povzel oni, — po drobiž greste? Dr vam torej napravim uslugo, bom spravil (ta zavojček, ki ga imate pod pazduho in ki bi vam mogel biti na poti.
—	GovpoJ vraitar. — je dostojanstveno pristavil Sehaunard, — kaj mi morda ne zaupate! Ali mislite, da odnašam svoje pohištvo v robcu?
—	Oprostrte, gospod. — je odvrnil vratar z nekoliko boltf umerjenim glasom ; — imam nalog. — Gospod Bernard mi je irrečno naročil, da vam ne pustim odnesti niti la-'ii. dokler ne plačate.
—	A poglejte vendiar, — odgovori umetnik in razveže svoj 'zavoj — to niso lasje, to so srajce, ki jih neseni k perici, ki stanuje po-le.g menjalnice, dvajset korakov od tu. .
—	To je neikaj drugega, — ;«e rekol vratar, ko je bil .pregledal vsebino zavoda. — Brez zamere. Jpo^pod Schaiunard. 4— ali vas smem vprašati za vaš nov naalov?
—	-Statnujem v rne de Rivoli, — je hladno odgtyvoril umetnik, -ki jo je »kar najhitreje odkuril, sto-
PESNIK JN KIPAR
—	Rue de Rivoli. — je mrmral vratar m si vrtal s prstom nos, — to ji» res čudno, da so nra dali v najem sobo v rue de Rivoli in da niti niso prrsli sem po pojasnila To je pa res čudno. Xo. svojega pohištva ne bo prej odpeljal, dokler ne plača. Če se le ne bo dru-?i najemnik vselil bas v trenot-kti, ko se bo gospod Sehaunard izselil. To bi nastail hrup na mojih stopnicah. Glej <ra, glej, — je na eifkrat vzkliknil in vtaknil glavo skozi lino, — moj novi najemnik je že <tu.
Res je vstopil v vežo mlad človek z belim klobukom a la Louis XIII., na glavi; sledil mil je po-•strešček, -ki -se ni (krivil pod bremenom. kot je bilo videti.	Pariz ima zopet novo senzacijo,
—	Gospod, — je vprašal vratar-' »"isterijozno kriminalno afero, v ja, tki mu je bil prišel naproti, — ^ ospredju s*toji komorni sluga ali je moje stanovanje prosto-? | Gamier Delormel. Pariške obla-
—	Ne še. gospod, pa bo vsacr Kli ^ P«*"«™*' da so odkrile čas. Dosedanji najemnik je šel po H°V ****** Landni in da ima
voz, da »m bo prepeljal pohištvo. !*tni	ki skriva ^ 36
Sicer ]>a bi za sedaj lahko dali T?"' na VP5rti bmKh'amno ^^ svoje stvari na dvorile, gospod.	T>redvsem pa umorov
• žensk.
—	Bojjm se, da bo deževalo. —	,, • ,
, , , ,. . . .	I Zločinca, 'ki .spada med najra-
io reke-l mladi moz m mirno zveeil •	. ,	.
... , fnuranojse svoje vrste, zasbsnje-sopek vijolic, .ki ga je imel med • , • • , , , v „ , .
' .	.	... , .	terimtnahne oblasti ze več dni.
zobmi; — moja premičnina bi se ... .	..	.
, , ,	,	* . .. , .l>a-ii ima policija na razipolagro
lahko pokvanla. Postresicek, —' ..	, ' ' .
..	,	proti osomljemcu ves dokazilnt
je pristavil ter se obrnil na clove- M< . •• , , , .	, . ,
A . .. , . . materijail glede njegove krivde, ka, ki je bil ostal za njun in ki je	, *	-
. vendar ise m mogla ugotoMiti nje-
Dozdevni
fHWOOO « MUtDwOOO
Na levi je >niani pe-nik ICdv>!i Mankham. na	pa slavni kipar
I lric Dunbar, ki jc napravil kip " Virgilije", glavne junakinje Markiiamo\ ih pesnitev.
Landru je dobil naslednika.
nosil krošnjo, naloženo s predmeti, ki jim vratar ni moprel dobro raz-videti naravo, — položite to v veži in vrnite se v moje staro stanovanje po ono. ikar je 'tam še dragocenega pohištva in umetnin.
govega pravega imena Gamier Delormel se je tekom zadnjih štirih let v Parizu ter v dru-g h mestih izxlajal pod 36 različnimi imemi ter je imel na razpolago tudi v^ potrebne listine za 36
Pavfcrešček je razložil ob zidu inien Dekyma je te listine saTn na. več za klopni h dkvirov, ki so bili r,.avH deloma pa jih je za časa
šest ali sedem čevljev visoki; nji hovi listi so bili
, vojne v bolnicah pobral ranjen-v toni trenotku e(1Jn Da ^ b:tl IH>1K;i,noma varen, naloženi drug ^h drugega, da je so je ni<>ž temeljito naučil rojstnih bdo videti, da se jih prav lahko ]et,nic in datumov vseh 36 oseb ter razmalene.	| ^ jjh je tako doforo l2apoTnnilj ,la
— Čakajte, — pravi mladi mož se ni nikoli zmotil, 'ko jih je pi-i-postreščku in napol odpre enega povedoval preiskovalnemu sodni-izmed pokrovov ter mu pokaže ku. Karakteristično je, da je ostal luknjo, ki se je nahajala v pLatn-a,'na vsa vprašanja, kdo je pravza-— zgodila se je nesreča, napravi- prav in kaj je. gluh ter da je le li ste ini razjwko pri mojem veli- stereotipno i>onavljal, da pohaja kem benečanskem ogledalu; glej- iz stare plemi'ke rodbine, in zato te. da boste pozorni pri drugi mu ni mogoče povedati svojega vožnji, posebno paizite na knjiž- pravega imena, ker noče. da bi nieo!	J kompromitiral sr\*oje sorodnike in
šli nmorjene, o drugih ni bilo ni-kalcenra sledu. Nekatere teli zločinov >o pripisovali prvotno zloglas. neni.ii morilcu žensk Landruju. A umom so se (nadaljevali tudi po Landriyevi smrti in policija se nadeja. da je s šestintrideset imenskim zločincem dobila v mkj tega za gonet nega mori lca mladih . Pa-rižank.
USODA KLOVNA
— Kaj naj pomeni to benečan-sko ogledalo, — je nergal vratar
jih pripravil v sramoto.
Preiskovalnemu sodniku se jc
in se nemirno vrtel okoli okvirov,-itgal v obraz m ravnodušno pri-prislonjenih na zid. — ogledala pu>til, naj ga imenuje kakor mu ne vid m ; a brez dvoma se šalite. ljuoo: Delormel. Gamier, Dupont, jaz ne vidim drugega kot pri slon: Lardaux, Lamercele, Margat itd. no. bomo že videli, kaj bodo dru- Najljubše pa mu jc- if mu reče g. gie pripeljali.	,X.. (ker hoče na vsak način ostati
— Ali mi vaš najemnik ne bo "nepoznan. — Nekega dne bowte že kmalu izpraznil stanovanja! Je že izvedeli, kdo da sem. in potem bo-polu ene in rad bi se vselil. lstc razumeli, kako pametno sem
-	Mislim, da se sedaj ni zamu-i'ravnal- <la niiSem	mojega i-dil, _ je odgovoril vratar; sicer mena- Vprašajte me, kar želite,
pa ni še nič hudega, ker vam še m<)'ram vas ^
niso pripeljali pohištva. _ je pri-jvsak moJ od^°vor	m0Je
stavil in poudaril zadnje besede. |<lonJltete no"ativen-
-\fi j- - - v i. t j -a- '	^"praaanje. katere šole je ab-
Mladi moz je hotel odgovoriti. , . . . ... ,	_
, . .	,	,	«oJviral, je zJoeinec odvrnil, da si
ko je stopil na dvorišče dra>gonec . x . „
,	i je na treh francoskih univerzah
v ordonanem službi.	j , ,
I pridobil diplomo, vendar ni treba,
-	Crospod Bernard? - je vpra- da ^ izve kat^re T,niver2e je ^
sal in potegnil pismo iz velike ^ ,,aja, r>a ^ inteligenten, lahko njarfe listnice, ki mu je visela ob	?n%x>ri pla<lk(> latinščino
Iter pozna t<udi grške klasike.
Ko mu jo preiskovalni sodnik
—	Tu je zanj pismo, — je rekel stavil vprašanja zakaj je umoril dragonec, — dajjte mi prejemno hotelirko Banere in ustrelil vdo-potrdilo; — pri teh besedah je vo BrOusse, je neznanec prebledel pomolil vraitarju \-zorec za pobot- ter trepetajoč izjavil: — Oba u-nice, ki ga je šel ta podpisa vat v mora so irzvršali drugi. Res je, da svojo ložo.	j sem morilca skrival pri sebi. Ne
—	Oprostite, da vas pustim sa- ™°rem vami pa izdati njegovega mega, — je rakel vratar mladetmu "nena, ker sem prisegel, da ga ne možu, ki se je nopotrpežljivo spre-^2*13111	nobenim pogojem. — ha jal po dvorišč«; — a tu je pismo Pripominjam samo, da sta oba do-od minibJtra na gospoda Bernarda, jzdevna morilca, ki sta bila radi mojega gospodarja, grem, da mu umorov svoječasno lusmreena, ga izročim. nedolžna na teh zločinih. —
Ko je vstopil vrajtar v stanova-	nadaljnih poizvedovanj
nje gospoda Bernarda, se je ta 60 {e ugotovilo, da se je zagonetni
Na odru hipodroma v angleškem mewtu A.iiford je pred dnevi zblaznel klovn diarle« Granfl>ey. Njegova usoda je klani črna. od mnogih pesnnikov in komponistov predočena asoda -klovna : za ma?. ko grimase in komike se mnogokrat skriva globoka tragika. — (} rant ley je vedno hrepenel, da z oslovi kot veti i k t raged. Toda vodje gledaliških podjetuj zanj niso imeli razumevanja. Smejali so mu in ga zaiposlovali najraje v manjših komičnih vlogah. Kot klovni je dosegel* velike uspehe in tudi njegovi doho<iki so bili sorazmerno veliki. Lastnik hipodroma pa je imiel namen, da hipodrom pretvori v malo gledišče. To se .Te zdelo našemu klovnu kot nalašč <a dosego njegovega življenjskega cilja. Ktot zadnje delo v hipodromu so hoteli igrati še revijo — "V sedmih nebesih", v -Sije pflavn* In najrevnejši vlogi natopi sam Gospod Bog.
Grantlev je prosil vodjo podjetja. da podeli to vlogo njemu. Direktor pa je temu nasprotoval ter izročil vlogo drugemu, dočim je Grantlev moral iprrati vlogo razuzdanega peklenščka. Ker se je branil, is-o mju izagrozrli z odpustom in ves obupan se je končno vdal. dasi je silno trpel.
Ko je je Grantlev kot groteskni Mefisto prvič pojavil pred za-storom, ga je občinstvo viharno a--klamiralo. Prlše.l je zadnja nastop
—	trenotek, ko Gospod Bog rav no naznanja izmago doforoga nad slabim. Ta hip je pridrvel Grant-ley napol gol na oder. Občinstvo je bilo mmeaoja. da gre za šalo, ki spada k igri, in je bilo vzhičeno od navdušenja. Grantlev je s palico v ro(ki navalil na igralca, ki je predstavljal Boga in zakričal:
—	Poberi se z odra. jalz sem pravi Bog! — Igralec jo presenečen pobegnil. Sedaj šele je publika o-pazila. da se na odru odigrava resnična tragedija. Klovn je zbesnej ter venomer .ponavljal: — .Jaz sem vsemogočen! Hvala ljubemu Bogu. da mi danes zvečer ni treba več peti!
Blaznež je planili med publiko in začel še l>olj besneiti, da se je ljudi lotila prava panika. Šele po hudem naporu ** je posrečilo uslužbencem podjetja, da so vtaknili nesrečneža a- iprisalni jopič in ga odpeljali v blaznieo.
ravno bril.
—	Kaj hočete, Durand?
—	Gospod, — je odgovoril ta 1 akžira. Iz pisem je razvihxK "da j>
zločinec tudi bavil s kupčijo z dekleti. Pri njem so se našla pisma lastnika neke javne hiše iz
in privzdignil čepico. _ ordonan-^^ neznanec ^^ dve mla.
ca je prinesel to za vas, prišlo je' Fraaooeinji v AlžLr in jih tam
od ministfe.	4.- T-k i i • - A j-
prodati. Delormel je verjetno tudi
In qxnnodil je gospodu Bemar- identičen z možem, ki je pred dve-
du pismo, ki je hnelo na ovitku pe- ma letoma v Versaillesu izvršil
čat vojnega ministrstva.	cek) VTsto protinravstvenih činov.
Tekom zadnjih let je izginilo v
Parian več žensk. Nekatere so na-
(Dalje prihodnjič.) ^
ali veste —
d« so biia pogajanja glede jugo-solvanskega doiga v Združenih državah predan jena, ker se je moral dr. Stoj ad i nov 1 č nenadoma vrniti v Beogrrad ? Ali vsete, da Heimar poznajo in kade že nad x>etnajst let? Ko kupujete na\"adine cigarete, kadite »toibiak slabše kakovosti. •
FRANCOSKA IN ANGLEŠKA MLADINA
V začetku vsakega šolskega leta odpotuje i-z Pariza v London 250 dečkov in prav toliko jih gre iz Londona v Pariz. Ta izmenjava je posebno Živahna zadnja leta. odkar se .je angleška vojska borila na frameoskem boj išču proti skupnemu sovražniku Nem ni.
Ze pred svetovno'vojno »so hodili Francozi študira* na Angleško. Aogle<ži pa na Francosko, toda število teh i-rf onih je bilo minimalno. Vzrok temu je bilo neza-upamje francoskih in angleških staršev, ki niso večali, kam pridejo njih otroci, če jih pošljejo r tujino. Tudi iso se baii 'i eni i drugi, da bi otroci utegnili zabresti na slaba pota, poglavitno zaradi neznanja jeizika naroda, med katerega pridejo. Po -vojni pa so .se te razmere rzpremenile.
Attjgleški in francoski pedagog so naipravtH med seboj pogodbo, ki jrarantira vsako leto enakemu številu oitrok bivanje in študiranje v sosedni državi. Preden odide francoska mladina na Angleško, angleška pa v Francijo, se «klene med roditelji otrok dogovor, ki vsebuje prj'merne garancije za oskrbovanje in nadzorovanje otroka. Starši navedejo svoje premoženjske razmere, povedo, kakšni so običaji življenja v družini in kaikšen je zmačaj otrOka, ki pra žalijo poslati iz domovine. Na tej podlagi se dee a porazdeli. Gleda se pri tem posebno na enakost, to je. da pridejo živahni otroci v okolico. ki odgovarja njihm*emu temperamentu. Ekonomske in življcn-ske razmere se na -ta način izenačijo in otroci ne čutijo nobenegr. prikrajšanja.
Tako pride mladi Anglež r francosko obirteltf, mladi Francoz pa v angleško dnužirro. Vsaka rodbina se mora zavezati, da bo ]>o-stopala z otrokom kakor s svojim lastnim srnom.
Polcg^ pogwlbe, fei jo medsebojno podpišejo starši, morajo otroci priseči. Njihova prisega pa se o-mejuje samo na to, da se bodo z vso vztrajnostjo in marljivostjo učili jezik naroda, med katerim bodo živeli. Ta sistem, ki je trajal do-lej eno leto. nameravajo v 'bodoče podaljšati na tri leta in si od tega obetajo velikih koristi za dobre odnosa je francoskega in angleškega in^-oda v bodočnosti.
Iščem dva sina od moje sestre FRANKA in ANTONA TOMSK', doma sta iz Bača, štv. 78, Primorsko. Pred 10. leti sta se nahajala v Delagua, Colo. Prosim c«nje*ie rojake, če kdo ve icaj o njima, da mi poroča, ali pa naj se sama javita svojemu •ujeii: John Nemec, Box 415, Oakmont, Pa,	(2x 11.12)
NAPRODAJ POSESTVO
na lepem kraju, obdelana zemlja, nad 10 veilikih njiv, vrt s hišico, senoižet an 8 johov gozda zelo za-rašen, debela drevesa; vse v enem kosu. Ceni se $2,r>00.00 in poznano pod štev. 3. Veliko Globoke pri Žužemberku.
Frančiška Rr.ttar, 5619 Carry Ave., Cleveland, Ohio.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 4Glas Naroda'.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
PRISTNI BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ
Vzemite ga vrelega za odpravo prehladov in zaščito proti influenci, gripi in pljučnici.
Zapomnite si, da izdeljujem Bolgarski Ž-llSOnl Ca j za nad 25 let ter pa danes milijo-ii ijporahljijo ta "dpotn^č v slučaju rcvm.iti7.ma, zaprtja ter želodčnih, jetrnih in ledičnih neredov.
H. H. VON SCHLICK mož z Bolgarskim Čajem.
Vprafiajte svojega lekarnarja za moj prist- , nI Bolgarski č*aj z mojim imenom na rdeči in rmeni škatlji. 1'riporočajo ga zdravniki in ga prodajajo lekarnarji vsei>ov3od 35c, 75c in $1.25.
OpomhA: Vcllkfc družine naj bi imele ! mojo veliko škatljo za 5 mesecev. Pošljite mi $1 25 in jaz jo vam bom takoj poslal. I Naslovite name: H. H. von Schlick, I're- | sident. 824 Locust St., Pittsburgh. Pa,
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO^ POTOVANJE
s parnikom "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš nra<lnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za na5e potnike, najboljše kabine ▼ sredini parnika z 2., 4. in C. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln železnico vred, za tja in nazaj pa samo $*20C.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni t vožnjo, kabinami, brano, i>ostrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortbundt Street
New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 19261
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"G V A S NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
Slovensko
Amerikanski
Koledar
t
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta. Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalistiki.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
»Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sun jat sen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
TJporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejem> število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
GLAS NARODA, 12. MARCA 192«
BELE ROZE
ROMAN V DVEH DELIH. Za "Olas Naroda" priredi! O. P.
m

(X <*d a.1 j»' v a a je. >,.
VNUKA ANGLEŠKEGA KRALJA
I
.Spini je vrgel oster pogled na njeno lepo, Madno liee, -s cmo ohroblje-iihni očmi, ki *fi ji dajale novo mikavnost.
—	Kakšna simpatija, — tudi jaz nisem mogel spati, — je re-
—	Ne vem, kaj je bilo krivo tega, tuja okolica, rdeča luč na terasi ali pa sopara. — mogoče je prišlo vse skupaj ter pregnalo .spa-nee. Sedaj pa me veseli, da s<<rn prišel tako zgodaj ven.
Sklonil ve je ter odtrgal ev>e t ko, da si jo utakne v -gumbnico.
—	Da, — je rekla Si«rrid brezbrižno, — sveži -zrak de dobro, ve ima človek slavobol.
—	fictovo, — zrak — in še kaj drugega. — je dostavil Spini. — Krasota tega {tanka me je naravnost očarala. 'Dosedaj nisem ihnel niti najmanj* ga pojma o čaru severne narave. Ti hra.stje. Te srna- » rag<lno zelene trate, — ^edaj razumem popolnoma nezavestno hre-peaienje kneginje i>o domovini, katere ni še nikdar preje viderta.
—	In ravnokar ste imenovali to deželo barbarsko deželo z mrzlim ->oineem, — je rekla Sigrul suhopamo ter pričela iti naprej.s
Spini je bil takoj ob njeni strani.
—	Da, moj prvi občutek danes zjutraj na prost o m je bil oni mraza, — je odvrnil smehljaje. — Mi Italijani imamo preveč sinisla za lepoto, tla bi moarli o«4ati krivični. Kar pa ima to solnee premalo gorkote zame. nadomešča vaša bližina, Sag rid.
Obstala je ter pa privrtla meriti »z mrzlim pogledom.
Kdo vam je dal pravico imenovati me s krstnim nomenom. gospod marki j * — je vprašala hladno in formalno.	___-__
_ Vi sama. — se je glasil pri prosti in zelo malomarni od-1 vorim ? Ali „.s Mignila ma.sko svoje rotserviranodi ? Sedaj, govor.
te
UNDERWOOD * UNDtHWOOO.'N. V.
tie raid in George Lascelleis, sinova prinčezinje Marije ter vnuka angleškega kralja. George je star tri leta. njegov bratec pa sedemnajst mesecev.
—	J a*? Sanja se vam. — Mogoče je bilo polomiti več zaničevanja v po vda rek kot je storila Sigrid, a dasnes ga ni mogla razkačiti.
—	Da, vi. — je rekel Spini mimo. — Madama Krišioforovič mi je rekla, da mi je vaš predlog preskrbel povabilo na visoki grad in I r.i.litepa >em ga tudi sprejel. .Zakaj in radi koga naj bi drugače1 ~~
piiš,-! Km / mi ni stopil dosti bltzm. da bi se dal drugače povabiti E. C. Grenville-Murray: od njega in kinegirfjo, vašo sestro, obožujem nicer »kot svetnico, a' «lovek ne roma k svetim podobam, če nimajo nikake čudneže sile. |
Krivi. no postopate, če m' hočete igrati z menoj, S'agrid.	|	-
Mlada grofica j< zaničljivo vrgla glavo nazaj.	i Lahko bi vam povedal im<> s*ra
ko vini. d<» vam nisem namenjena ? Opi-ostite me, Ferrando Spini. — midva mmama sreče.
(Dalje prihodnjič.)
Vrtnica.
Madama Kri.-»toforovič je <ro>ka. — je rekla zelo odločno. —jžnika, če ga ne bi bil pozabil; to-Ona rabi ravno sloma za svojo Sašo . . .	<ja kar vem, je samo to. da si je.
Prav kot da bi za trenutek mislili na to. da bom prišel sem petem, ko j<* čul žalostno povest o
s.i.v, — jo jt prekinil Spini. — Jaz se držim enostavno sporo- deklici z vrtnico, zadal sam tri u-■ s-ie-,1 mi d<■ jstva, da ste vi povzročili to povabilo. Če pa bi to be- darce po gtlavi s svojim krepelcem. d; en je. vam h.bro zna/nHi čustev, l»iIo le igra. vas pa svarim signo- kajti oklenil je. <la ne bo dalje ča-r !ia contessina, da nisem človek, ki se pusti iigraK s seboj.	sa živel na svetu, (kjer obstoja tn-
In .Ki/, nisem žr.n.ska. katero m« s pretnjami prisili k ljmbez-.ka krivica. Jaz sem samo odobra-ni. ji je viselo na ustnih a ni izgovorila teh besed. Če naj posta-'Val njegovo obnašanje pri tej pri-ne ta elovek njimo orodje, ga ne -me napraviti topim.	,I-iBci; ker pa ne ljubim gledati kr-
—	Radii bi vedela, zakaj se midva, kalkorhifro sva sama. takoj vi, s m sledil mali deklici po uli-• krepava, — je menila po kratkem odmoru, popodnoma mirno. — ei in izbrisal s svojega -spomina I'npolnnma brez pomena je. če vračam vaša čustva ali ne.	, vse, kar se tiče stražnika. Dok let-
No. mislil sem v, nd.ir. — je odvrnil smehljaje.	(ee je bilo «b<x*> in je imelo umaza-
—	Prav nie. — je odvrni la Sigrid. — Vzemimo celo, da bi mi', no obleko, njene oči pa so bile •ili več kot ho« >ni pokazat«, a med nama obstajajo nepremagljivo tem no rjave ko topaz. Pritiskala \ •. prvi vrsti varuh, katerega je imenoval moj oče zame.	|je vrtnico k svojim upnicam z o-
KneZ Višje grad.ski ? — je vtprašal Tavaliere. presenečen. jbema rokama. <la ji jo bi hotel ju-
—	Da. — je prikimala Siprid. — Na večer našega prihoda je tranji vetrič odnesti. .. 'i-e! pogovor na vas in name. Mislim, da je tu posegla vmes ma-j — Ta cvetilica prav lepo diši jfltc >iia, 'ta'..,> la pa lahko dobijo dama Ki Ktoforovič, ki -e vedno breztakno vmešava v vse stvari. In'moje drago dete. — sem vzklik-' M k rat. . . .	, nil in jo vprašal, ali mi jo hoče
- Aha' — Spini se je vzravnal kot obstreljena zver. oči so do-'predati, kajti pripravljen sem bde trd i/raz, njegove poteze so bile spačene in obe roki stisnjeni.1 plačati zainjo katerokoli ceno, seli <;ro pa s. je obvladal, ko se je Sigrid ozrla vanj ter s svojim mr-jveda primerno, to se pravi ne več zlim pop ledom pre motril a utis svojih besed.	ko dva groša. Ona pa se je naslo-
Kakšne v.zreike bi mogel imeti knez prati moji *r*ibitvi? — ndla na ograjo hiše. kjer je na vra-••, k I ošabno. — Preje, seveda preje, pred enim letom, sem ibil lejtih stalo napisano .ime nagačeval-ubop plemič in kot tak mak. za želj iv za grofico Vrbsko. To sem do- ca ptičev; odkimala je z glavo in nt o čutil — kn molčal. Danes pa prihajam s sredstvi, ki mi omogo-jmi ml govorila : čajo živeti a. Ženo -zelo dostoj.no. in z naslovom, ki je višji kot oniI — To je najlxdj dehteča vrtui-„'rofov VrbsUih. Kaj more vsled tega imeti knez Višjegradski pro- Ca. ki je sploh kdaj zrastila pod
da ž njo nisem bil v dobrem raz mer ju. Pojedla je najboljša poglavja mojih knjig in opozoril sem jo. da me mora vztrajanje na tem potu dovesti do tega., da si iapo sodim mačko, čeprav sem našel se manj dopadenja kakor ona na tem povečanju najine družbe. — Ona se je pa tako mailo brigala za moje grožnje, da si je celo vtzela s-oproga. Ker sem videl, da bo družina kmalu narasti a na šesrt ali o-seni članov, sem sklenil, da morajo miši poginiti ali pa -e preseliti. Ko pa sem vtaknil vrtnico male deklice v svojo suknijo. s<» mi je zdelo. da sem zavezan s jx>godbo. cla pustim .miš pri miru. da, celo. da ji postavim, kakor tudi njennm ni^adw"'-- I n soprogu, vsak večer
ti meni?
Sigrid je skomignila z ramama.
—	Moj svak ni navedel svojih razlogov, — je odgovorila, ne da bi kazala vzhičenja. — Rekel je. da ne bi rad govoril o tem in vprašanja so nato brez pomena. Par stvari pa sem vendar spravila skupaj. — moj Bog. tako zanimivo je vedeti, zakaj se človek ne svne poročiti s kom kaj ne? Iris stoji duševno višje »kot jaiz, a ni nikdar imela kombinacijskoiga daru. In to je ravno moja močna stran.
—	No. res sem radoveden. — je vzkliknil Spini porogljivo.
Siprid ipa se ni dala -praviti iz svojega miru, — zasledovala je oči in me radovedno motrila tre-
na m reč cilj.
solneem. in nihče ne ve, ikOliko je vredna in kako moč ima ; jaiz je pa nikdar nočem prodati in dati nikomur.
Pri teh besedah je lahno gladila cvetlico kakor 'kako ljubo bitje. . — Nikdar! — sem ponovil z obžalujočim glasom, in morda sem vzdihnil, kajti dvignila je svoje
—	Ali se spominjate ^taire ali pravzaprav navidezno stare ka--lte, radi katere se je smešni profesor včeraj zvečer tako razvnel? — je vprašala ter uprla pri tem svoje oči vanj.
Spini se je vidno stresel.
—	Not — je vprašal na kratko in ostro.
>ign l s< je nasmehnila, s kratkim aaničljivim smehljajem, kajti zadela je pravo struno in to jo je napravilo drzno.	y
—	Ta profesor je slf,p kot -«o vsi učenjaki, — je meniia. ne da bi obrnila pogleda od Spmija. — Medtem ko se je na drastičen na-ein ^ražal p lede povzročitelja ponarejenih starin, bi storil boljše. Če bi opatzovtfl va- in kueza. Na njih obrazih bi našel potrebno razsvetljavo za ta dober dovtip.
Spini ipa ni delil mnenj« Sigrid glede dobrega dovtipa. Kot razkačen panter je skočil pn^i njej, jo objel ter pritisnil njeno roko na porojfljivo -smehljajoča se usta.
—	Molči, ženska! — je sopihal preteče. — &e ena beseda v tem
tonu — in---njegov pogled je rekel več kot njegove besede,
a Sigrid je .popolnoma obvladala. Čeprav .se je na jvmrt prestraSila. Nbbssesgs	ni vprizorHa. da se oprosti iz oprijema Spinija.
Z..kaj? Nobenega človeka ni bilo v bližini.'Ocaia pa se je komaj s pogledom, po katerem je cela tri leta zaman hrepenel.
—	Mi vemo, kako »memo natančni so ti ljudje v takih stvareh, je nkLa miroio. a močno utripajočim srcem. — Jaz mislim o tem
drugače, mkslmi drugaiče tudi o vas od včeraj zvečer. Pred menoj e je r&zgrnfl* eksistenca plemenitaaa, potomca visoke hiše z zgo-dovinskimi imenom, — eksistenca plemiča, kojega dolžnost je obr^ ****** «tns j Khfjlgk HJrt^ft4. L&krtf-a in netwpebi pa sO slAbi od uuki ict	je moral taikaj posvečati sredMva. O Ferrando, ni-
tpaznala, — vas, maičen^ka visoke staittr«<ke za^veati! Kaj pa
notek: skoraj gotovo se je vprašala. ali sem mož. ki se mu sme verjeti.
— Morda, — je dodala z ibeh-k< *jšim glasom. — morda jo bom vrgla proč, in potem jo lahko vi poberete, toda obljubiti mi morate, da »boste vedno lepo ravnali mišmi in jim ne "boste storili nič
in v mam poveeerjajo.
N< > morem razumeti razlike med ostalimi ponilaklmi in ono. ki mi jo je odjirla ta vrtnica, toda eutil sem. da nisem več isti možaik kot •prej. Vrtnica je napolnjevala sobo svojim duhom in me naravnost opajala; en a1 ko je očarala drfuge Ijurli. Smehljaje sem hodil okoli in vsi ljudje so se mi prijazno smehljali i; zdelo se mi je. da je ves svet. srečen in vesel. Če sem ipr.šcl domov, je miš pritekla na preprogo in plesala veselja pred menoj, kakor da bi mi hotela pokazati. da me je že dolgo pričakovala z materinsko sikrbjo. Cela družina je stanovala v enem mojih čevljev.
Ko je miška mekoc tako plesala paed menoj in me gledala in jaz njo. sem jo vprašal:
— Ali mi moraš povedati, ti srečna miška, odkod izvira moja sedanja sreča, veselje in zadovoljno d? Če mi danes to razložiš, ti odprem omaro z živili.
Miš nii je odgovorila s kretnjo, da vedno rada odgovarja na moja vljudna vprašanj«. Splezala je ma mizo. kjer je slučajno ležal od-
SAMO 6 DNI PREKO
> ogromnimi p&rnikt na olj«
FRANCE — 3. aprila
PA&IS 10. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tr®tJe*a razreda * umivalniki to tekočo voda za 5, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreoeh. «Q/te
1» STATE ST..	NEW YORK
aH lokalni asentj«.
ftretanje parniko* - Shipping
13. marca:
Majestic. Cherbourg; Bremen, Bremen; Andania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savoie, Havre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg: Aquitanla. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin. Bremen
22.	marca:
De Grasae, Havre.
23.	marca:
Martha Washington, Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
žalega. Rile Sf prijazne z menoj prt slovar. Napravila je s svojimi
neko noe in so me pripravile do smeha, ko se ni nihče brigal, ali sem živa ali mrtva. Tisto noč je zrnrzovajp m spala sem na pragu hišnik vrat. dokler ni prišel stražnik. podoben onemu, ki ste ga videli. in mi rekel, naj se odstranim.
Prenehala je govoriti in mislil sem. da je morala oditi v hišo 11a-pačevalca cJieev. kajtoi izginila je bila v nerazumljiv način in ni je bilo videli niti na tlakn. niti izza ograje, izza katere so se mi menda režali v^i nagačeni ptiči v okn«u. Vsekaikor je pa vrtnica ležala na tleh. in ft ako sem jo pobral in vtaknil v svojo gnmhnico.
V onem ča*iu je prebivala v. menoj v mojem .-dano van ju miš, to-
zHmii znak pri besedi PREVARA.
To je vse, kar sem mogel izvleči iž nje, dca j ti naglo je zbežala v svoj dom. Jaz pa sem odšel s svojo rožo. da vprašam izvedence, zakaj roža lepše diši in ima krasnej-šo barvo ko vse druge. Izpraševal sem cestne prodajalke cvetlic in po cvetličarnah, pri umetnih vrtnarjih in znanstvenikih, in od vseh sem dobil isti odgovor:
— To je znamenita "roža prevare" ioi svetujemo vam, da se ni-kol i ne ločite od nje.
Takega namena tudi nisem imel kajti --pomnil sem se, da mi je bosonogo dekletce dejalo, da nifiče he ve, koliko je roža vredna in kako moč ima; in po dolgem premi-
šljevanju sem slednjič prišel do prepričanja, da imam vrtnico, ko-je vsak cvetni list predstavlja eno prevaro, to se pravi neko vsoto zaupanja in npa.
Ali naj vam povem, kako so ti lepi cvetni listi drug iza drugim odipadal.i. ko sem hodil po svetu in -e vedno manj smehljal, čeprav -ein vrtnico nosil vedno seboj? MM.im. da je bil hotelski natakar. ki mi je odtrgal prvi list. — Zahteval sem francoskega črnega vina. Ko je postavil steklenico pred mene in se je od k rušil z rože list in padel poleg mojega kozarca. sem vedel, da bom pil .kislico. Državnik mi je strese-1 drugega, ko me je domače prijol za gumb-nieo in mi razlagal svojo politiko. Smatral bi jo bi'1 za »zborno, čo ne bi bil od moje rože odpadel H-1. Prodajalci slik, igralke, ki so izgledale, na odru nebeško lepo. i v o bile našminlkane stare Ženske, časnikarji, ki so hnjskali v svojih člankih, a se samim sebi in čita-teljem smejali, če so stali s tovariši pri topli peči v klubu, navidezni pobožrnejši n varaTIce vseh \Tst in vseh stanov so d k rušili moje rožne liste, eni porogljivo, dni-<ri resno, toda vsi čudeč se, ko so videli, kako sem se ustrašil, ko so frfotale uboge tatvice na tla. Naravno je, da so me kmalu začeli "=matrati za občutljivega čudaka. Izgubil sem marsikaterega prijatelja. pridobil si pa nisem nobenega.
Med tem <=o moji listi dalje odpadali. Sedaj mi je ostal le še e-den, in upam. da. se mi ta obdrži za vedno. Svež je in krasno diši kakor prvi dan. ko me je razveseljeval s svojimi tovariši. Morda so mi vsa odpadli podelili nekaj od svoje lepote in duha. da mi nadomestijo yzgrtbo. Moja miš je že zdavnaj mrtva, enako njeni otroci in vnuki. Toda ravno pred eno uro sem vprašal mlado miš. o kateri sumim, da je potomka stare, in jo prosil, naj m.i razloži, katero končno prevaro predstavlja zadnji list. Z vljudnostjo, ki je bila menda dediščina rodbinske tradicije, je zlezla maš ikakor njena prababica na m i ko in napravila v slovarju s svojiimi zotbmi mal zna'k poleg besede: LJUBEZEN".
25. marca:
Columbus, Bremen; Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; bourg.
Westphalia.
Ohio, Cher-
31. marca:
Berengarla, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg; France. Havre: Volendam. Rotterdam: Muen-chen, Kremen; Orduna, Hamburg.
7.	aprila:
Mauretan'a, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
8.	apri'a:
ThurinKiii, Hamburg.
10. aprila:
PARIS. HAVRE: SKUPNI IZLET. Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitaua, Cherbourg: George Washington, Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
De Gnus.se, Havre; Yourck, Bremen.
17. aprila:
».»lympic, Cherbourg; Andania, Hamburg, X<'W Amsterdam, Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus. Hremen.
21.	aprila:
Herengarln, Cheibourg; I^a Savoie, Havre; I"r«-s. HariVlu:, Bremen
22.	aprila:
Bremen, Hremen.
24. aprila:
Majestic, Cherbourg; Franco, Havre.
28.	aprila:
Mauritania, Cherbourg; America, Bremen.
29.	aprila:
Berlin, Bremen.
30.	aprila:
Levilathan, Cherbourg; Homeric. Cherbourg.
22. maja:
PARIS, HAVItE, DRUGI SKUPNI IZLET.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, Tl'.ST; SKUPNI IZLET
6. julija:
PRESIDENTE WILSON, TRST; DRUG i SKUPNI IZLET.
Montana:
Klein Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Btemlalia; Falls', Frank Masi«.
NAZNANILO.
Little
Ohio:
I»arl>ertoii, John Balant; Cleveland, Ant. Hiilipk. Louis Kuilinan. Ant. Sim-Math. Shijuiik: liirarri, Anton »I«1: Lorain. Louis Halaut in .1. Kuin-•ši': Nili's. Frank Kogovišek; Youujjk-town. Anton Kikclj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne John Demsbar; Conemaugh, Vld Bo-van^ek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. TauželJ; Export, Louis SupanCiC Forest City. Math Ka-jain : Farrell, Jerry Okorn; Imperial. Val. Peternel; Greens bnrg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenebak; Irwin, Mike Faushek; Jobnstown, Jobn Polanc in Murtin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Jobn Jereb, Mid way, Jobn Žust; Moon Run. Fr. Ma chek in Fr. Po<lmil5ek; Pittsburgh. 7. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobieh; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A.. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr Schifrer; West Newton, Joseph Jovan: White Valley, Jurij Previch : Willoek. J. Peternel.
West Virginia: Coketon, Frank Kodam.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je
lene; Sheboygan, John Zoriiuin.
Wyoming:
Rock Spring«, TJonlfi Taacber.
JRojakom naznanjamo, da je po-I stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandli ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-landu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu.
Mr. Rud mam je mož poštenjak od no^ do «:lave ter mu v vseli ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo j ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-tJratl naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svota katero je prejeL Zastopnike rsd&kom toplo priporočamo.
Naročnina sa MG1*§ Naroda" le:
Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00: a štiri mesce $2.00; ca četrt leta L50 Naročnina sa Evropo Je $7. sa eno
uro.
California: v
San Francisco. Jacob Lanata.
Colorado:
Denver. Fr. Skraber-: Pueblo. Peter Culig. John Germ. Fr. Janesh: Srili-'la. Louis Costello: Walsenburg. M. J. Hay 11 k.
Indiana:
Indianapolis. Frank Zupančič.
ilinoia:
Aurora, J. Terblch; Chicago, Joseph Blisb; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe: Joliet. Mary Bambieh.! J. Zaletel in John Kren; La Salie. J Spelich; Mascoutah, Frank Angus tin North Chicago. Anton Kobal, Gertrnd >grin; Springfield, Matija Barborlch Wankegan. Frank Petkcrriek.
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskal rojke v nekaterih krajih države Ohio. Komur je potekla naročnina, naj jo obnovi pri njem. Spreipema tudi naročila za ogla.se in razne knjige, ki jih imamo v zalogi.
Rojakom ga to-plo priporočamo in jim bomo hvaležni, ako mu gredo na roko v vseh ozirih.
Uprava •' Glas Naroda'
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor j« aaasenjen potovat! ' ftarl kraj, Je potrebno, da J« »a cančno poučen o potnih Ustih, prt Uagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki rmm Jih *a*oraj» dati vslcd naSe dolgoletne lakwlnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlka, ki imajo kabine tudi ▼ lil raarvdc.
Glas«« mti ajMetattka pestav«
ki Je stopila ▼ veljavo s 1. julij cm 1924, aamorejo tudi ncdrSsvlJsn^ dohiti dovoljenje ostati v domovi* eno leto in ako potrebno tudi dalj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ca In! naselnlfik! komisar v Washington, D. O. Profi&Jo za tako do foljenje se lahko napravi todl ' New Yorku pred od potovanjem, t*} as polije prosilca v stari kraj gia ■om nanoveJBs odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ BTABEQA KRAJA
Kdor Bell dohttt sorodnika al svojca ls starega kraja, naj maa prej pUfe sa pojasnila. Is Jogoala ▼lje bo prlpogčenib t prlhodnjll treh letih, od 1. Julija 1&24 napm raako teto po 911 priseljencev.
AmerUkl driavljani pa samorsj Oobltl mtm lene ln otroke do 11 M ta brea, da bi bill ite^v kvoto. T rojene osebe se tndi^ns StejaJ« kvoto. BtarUH ln otroci od lf. 1» 21. lete amerliklh drlavljanov p (Maje prednost v kred. PUH ti a pojasnila.
Frodaja«o roans lista as vs« po»
se; tudi nr«ko Trste lunorvj« gosferanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt St., Haw T«k
Franklin in okolico, Anton Beljak.
Maryland:
KltamUler. Fr. VodopftvttSi
Michigan.
I K»troit. Ant. Jnm-zioh.
Ghlshofan, Frank OooSe; EOj. Jot. I. Pesbel; Eveleth. Louis Oooie; Gilbert. Lanls Vessel; Bibbing, John Pav ie; Virginia, Frank Hrvat'ch.
Hissoori: t St. Loola, Mlks Grahrijaa.
Pozor rojaki!
V zalogi imuno
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Street	Hew York, H. Y.

.- • • ži, • ■ .....,