Izhaja vsak ponedeljek zjulraf C/redn itvo Kopnai jetci ul. št. to/li 1 Te ejon šl. 3487. inierurban 3487 Rokopisi se ne viačtiio fosumesno si i i>m, oirsetoo, ce se spie/em« ust t upravi. naročnina 4 V n. n« dom In po pošti tiosiovlit n lis i 5 ©ti>. ( ejoi« loo naročnina 50 Din. polletna 25 Vin. četrtletna 13 Vin. insetati po dogovoru Uprava. Kopitar ieva ulico št. 6/11 Pogini ček. račun, Ciuttlli na 15.179 leleion štev. 2549 Zlati jubilej papeža Pija XI. Rim, 22. dec. (Tel. »Slov. 1.«) Sv. oče j Pij XI. je praznoval včeraj svoj zlatomašni- J ški jubilej v baziliki sv. Petra s tiho sv. mašo. Ogromna bazilika je bila do zadnjega kotička ! napolnjena. Na tribuni, ki je bda pregrnjena z rdečimi preprogami, se je zbral diplomatski zbor in rimski patriciji. Tudi sorodniki svate- : ga očeta so prisostvovali sv. maši. Po kratki molitvi, katero je opravil papež v kapeli sve- j tega Zakramenta, se je napotil sprevod, na ce- i lu katerega je stopal sv. oče, proti oltarju, kjer je imel papež svojo jubilejno mašo ob asistenci svojih kaplanov in prefekta čerem >ni-jarjev. Ko je bil končan »Te Deum«, je podelil sv. oče, stoječ pred oltarjem, apostolski blagoslov. Ogromni živijo-klici so spremljali papežev sprevod skozi baziliko, tako da se je sv. oče pred izhodom obrnil in šc enkrat blagoslovil množice. Popoldne je sprejemal sv. oče člane državnega tajništva, ki so mu prišli čestitat za njegov zlatomašniški jubilej V cerkvi San Carlo al Corso se je vršila popoldne svečana blagoslovitev novega marmornatega oltarja, ki jo jc izvršil papežev odposlanec kardinal Pom-pili. Ljubljana, 22 dec. Danes jc ves katoliški svet svečano pr slavil zlatomašniški jubilej svojega vrhovnega dušnega pastirja sv. očeta Pija XI V Ljubljani je v ta spomin " soboto ob 7 zvečer zvonilo po vseh cerkvah četrt ure dolgo Z zvonikov so zavihralc cerkvene belo-rumenc zastave. V nedeljo je bila po vseh cerkvah slovesna služba božja s primerno pridigo. V stolnici je ob 10 imel slavnostno pridigo o delu sv. očeta in o pomenu njegovega zlatomašniškega jubileja stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka, nakar je škof koadjutor g. dr. G r e g o r R o ž m a n ob številni asistenci daroval slovesno pontifikalno škofovo sv. mašo s »Te Deum«, cerkveni zbor pa ie Z'pel papeško himno. Cerkev jc bila polna vernikov. Ljubljana je na lep in dostojen način proslavila jubilej sv. očeta. Maribor, 22. dec. Tudi v Mariboru smo na slovesen način proslavili zlatomašniški jubilej vrhovnega krmarja katoliške cerkve. Ob pol 10 je bila v tukajšnji stolnici svečana pro-poved, ki jo je imel stolni kanonik dr. C u -k a 1 a o zlatomašniškem papeževem jubileju. Osrednja misel njegovih propovedniških izvajanj je bila: veličina apostolskega očeta Nato se je vršila pontifikalna sveta maša, ki jo jc daroval ob številni asistcnci prevzvišeni kne-zoškof dr. Andrej K a r 1 i n. Službi božji so prisostvovali številni verniki, ki so napolnili cerkev ter zastopniki posameznih korporacij in katoliških društev, med drugim mestni župan dr. J u v a n, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, zastopniki kat akad. starešinstva in akad. kongregacijc ter ostalih kršč. društev z društvenimi zastavami. Ob te| priliki se je pela pod odličnim vodstvom stolnega ka-pelnika Janeza Ev. Gašpcriča znamenita Haydnova maša, pri kateri so sodelovali z odličnim uspehom gdč Claricci, ga. Kovič-Za-mejčeva ter gg. Zivko in Neralič. Belgrad, 22. dec (Tel. »Slov. 1.«) Danes so v Zemunu na zelo slovesen način proslavili zlatomašniški jubilej papeža Pija XI Dr. Vladimir Maček aretiran Preprečena teroristična akcija v Zagrebu - Nameravan napad na vlak in v zagrebški katedrali - Stevi ne aretacije Zagreb, 22. dec. AA. Zagrebški policiji se je zadnje dni posrečilo priti na sled pripravljeni teroristični akciji, ki bi se imela izvršiti tiste dni, ko so zastopniki hrvatskih mest in kulturnih društev v narodnem navdušenju odhajali v Belgrad poklonit se Nj. Vel. kralju. Udeleženci teroristične akcije in glavni krivci so aretirani. Po izpovedbah prijetih oseb je ugotovljeno, da se je imel izvršiti njihov atentat v Zagrebu in sicer s pripravljenimi peklenskimi stroji, ki jih je policija tudi našla in so v njenih rokah vsi, razen dveh. Atentati so imeli biti izvršeni na vlak, s katerim so iz Zagreba 16. t. m. potovale poklonitvene deputacije, in v katoliški katedrali za časa velike maše 17. t. m. o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja in, kakor kaže, tudi zvečer istega dne \ hotelu Espla-nade o priliki svečanega plesa Ugotovljeno je, da so glavni krivci: Cvetko Hadžija, odvetniški pripravnik, Anton Štefan ka, občinski uradnik v Karlovcu, Ivan B e r n a r d i č, študent, Martin Fran kič, trgovski potnik. Velim i r Močna j, absolviran filozof, Ivan P r p t č , študent, Ivan Ban, trgovski pomočnik, in D juro Mil kovic, kuhar. Pri pripravah pa so pomagali kot pomagači — udeleženci —, polkovnik v pokoju Vilko B e g i č in bivši narodni poslanec bivše hrvatske seljačke stranke prof. Jakob Je 1 a š i č. Policija je o tej stvari izvršila preiskavo in izročila krivce sodišču. Pred preiskoval- nim sodnikom je bila dozdaj zaslišana večina prizadetih oseb, ki so v glavnem ponovili iz-povedbe, ki so jih dali na policiji. Begič in Jelašič pa sta, priznavajoč svojo udeležbo, ponovno označila pred preiskovalnim sodnikom kot pomagača dr. V 1 a d i m i r j a M a č -k a, bivšega narodnega poslanca bivše hrvatske seljačke stranke, ki jc* preko njiju dal denarja nekim gori omenjenim osebam, ki so imele izvršiti teroristično al cijo. To je ugotovljeno tudi iz drugih okolnosti in izpovedi). Na podlagi tega je preiskovalni sodnik zasliSal dr. Vladimirja Mačka in ga s svojim odlokom pod I). S. Br. 2264 z dne 22. t. m. poslal v sodni preiskovalni zapor, kakor tudi vso druge zaslišane osebe. Ta zapor je po zakonu obligatoren. Dve struli v današnji mednarodni politiki Predavanje ministra dr, Beneša Praga, 22. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je imel zunanji minister dr. Beneš na poziv mla-dokrščanskih mož predavanje o zunanji politiki Češkoslovaške. V začetku svojega govora je dr. Beneš trdil, da so za zunanjo politiko vsake države merodajni trije činitelji in to so: zemljepisni položaj države, zgodovinske tradicije in gospodarske razmere. Razen teh treh činiteljev je merodajna za zunanjo potiliko vsake države orijentacija nasproti svetovni politiki vobče. Ta potreba orijcntacije in stališče nasproti splošni svetovni politiki je posledica velikega napredka tehnike, zlasti prometnih sredstev, radi česar se svetovna polilika bolj in bolj centralizira in interesi posameznih držav se vežejo. Najvernejši izraz te obče vezanosti svetovne politike je Društvo narodov. Govoreč o zunanji politiki Češkoslovaške republike je dr. Beneš dejal: Za pravec zunanje politike države so v glavnem merodajne pogodbe. Danes imamo v Evropi dve struji; konservativno in revolucionarno. Konservativno zuranjo politiko vod,jo države, ki stoje na stališču nekršenja mirovnih pogodb, namreč, da ostane stanje, ki je stvorjeno z mirovnimi pogodbami, dočim vod jo revolucionarno zunanjo polit ko one države, ki streme za revizijo mirovnih pogodb. Vsa zunanja politika Češkoslovaške se vodi v konservativnem duhu Inspirirana je od visokih etičnih in moralnih načel, toda to ne pomeni, da Češkoslovaška ne računa s- svojo materijelno silo. Poleg ideje konservativizma obstojita v češkoslovaški zunanji politiki še dve ideji in to ideja radikalne slovanske Koncepcije in ideja ncvtralizacijc po vzoru Švice. Dr. Beneš nsglaša, da je on pristaš prve koncepcije, to je radikalne slovanske koncepcije Pri uresničenju te ideje se mora stalno računati z dvema činiteljima in to z notranjim političnim položajem Rusije in s spori med po- Težave s prehrano v Rusiji Mfskva, 22. dec. (Tel. »SI. 1.«) Izredno strogo pobirana fcetev pri ruskih kmetih je sovjetSKim oblastem omogočila zbrati rezervno zalogo 2 milijonov pudov žita. Vlada je odredila, da se 250.000 pudov od te zaloge pridrži za zvišanje krušnih deležev v onih delavskih središčih in industrijskih okrožjih, kakor v Moskvi in Ljeningradu, kjer se je dosedaj razdeljevala manjSa kvota kruha. Radi nadaljnje preskrbe mest in delavskih ;eutrov z mesom je glavna piearnu strtanke sklenila nujne odredbe. Katera je vlada tudi uvedla in bo izvršitev kontrolirala potoni stranke po mestih in na deželi Najvažnejša odredba je ta, da se bo v bodoče preskrba z mesom centralizirala v trgovinskem komi-sarijatu na enak način, kakor se to vrši za žito. Nadaljnje odredbe gredo za tem, da se čim najbolj pospeši živinoreja na državnih posestvih in v zadrugah Ustanoviti hočejo tudi takozvnne »živinske tovarne«. 1 j. ua državnih posestvih naj se uvede živinoreja edinimi slovanskimi narodi, katere jc treba brezpogojno rešiti, čc hočemo voditi veliko slovansko politiko. Razen tega bi morali slovanski narodi upoštevati tudi stališče zamte- i resiranih držav, namreč, kakšno stališče zavzemajo nasproti slovanstvu. Kar se tiče koncepcije nevtraiizacije po vzoru Švice, je dr. Beneš-mnenja, da je ta za Češkoslovaško nemogoča Švica je mogla stvo-riti tako državno obliko z ozirom na čisto svojevrstne zemljepisne, kulturne in politične razmere. Nato je dr. Beneš orisal pregled češkoslovaške zunanje politike in njeno vlogo v mednarodni politiki. V glavnem ugotavlja sodelovanje s Francijo in z malo antanto, s čimer je I dobila Češkoslovaška znaten političen ugled v svetovni politiki. S svojim udejstvovanjem pri arbitražnih pogodbah si je Češkoslovaška za slučaj napada zagotovila moralno podporo celega sveta. Perz*Slov. listu«.) V ! Carigradu živeči Perzijci so zelo vznemirjeni, ; ker jih je teheranska vlada pozvala, da se j imajo vrniti v Perzijo. Perzijska vlada ute-1 meljuje to svojo zahtevo z novim perzijskim zakonom, ki z grožnjo lnidib kazni predpisuje, da se imajo vsi v inozemstvu bivajoči Perzijci vrniti domov tekom enega letn ter za liodočnost dovoljuje zapustiti Perzijo največ 1 za dve leti. Tukajšnja perzijska kolonija Ste-' je okoli 15.000 ljudi ki deloma nltt ne poznajo svoje domovine, >ečinoma pa ^o v dobrih razmerah in mnogi tudi bogati. VSEM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELI SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE »SLOVENSKI LIST« Ponci člena 157 zakona o osnovnih šolah Subotica, 22. dec. (Tel. »Slov. 1.«) Subo-tiški »Dnevnik« sc na uvodnem mestu pod naslovom »Narodna prosveta in zasebna društva" bavi s členom 157 ljudskošolskega zakona, ki, kakor znano, pooblašča ministra prosvete, da izda naredbo -za združitev celokupne privatne in državne akcije za ljudsko prosveto«. List navaja najprej, da so do sedaj obstojala razna privatna prosvetna, kulturna, pevska, profesionalna društva in da so ta vršila svoje delo po svojih predpisih in ideologiji. »Radi tega jc nastajalo,« trdi dalje list, »cepljenje moči, disharmonija in zamelavanje cilja, ki ga je bilo treba doseči Na drugi strani pa so posamezna društva vodila delo za narodno prosveto izključno le v duhu svoje ideologije Toda ta njihova ideologija se jc dostikrat križala tudi z bistvenimi interesi naroda.« Dalje piše list: 1. Delo privatnih društev za narodno prosveto bo moralo biti v bodoče v skladu s prizadevanjem državnih oblasti in ustanov. Narodna prosveta bo služila v prvem redu in izključno samo interesom naroda in države. 2. Odstranil se bo škodljivi paralelizem delovanja, ne bo več cepljenja moči in trošenju dvakratne in trikratne energije za isto delo. 3- Ujcdinile se bodo ustanove z istimi nalogami, kjerkoli bo to potrebno in koristno. — Tako poroča subotiški »Dnevnik«. Naš kralš in vlada za svetovni mir Belgrad, 22. dec. (Tel. »Slov. L«) Iz Pariza javljajo, da jc minister Spalajkovič napisal predgovor za posebno številko »Revue des Balkans«, ki je posvečena Jugoslaviji. V tem članku poudarja Spalajkovič, da jc namen in veliko prizadevanje kakor jugoslovanskega kralja tako tudi našega režima splošni svetovni mir. V tem duhu delata kralj in vlada v svoji državi in v inozemstvu. Sprejem poklonitvenih deputacij Belgrad, 22. dec. AA. Po sporočilu mar-šalata dvora bo Nj. Vel. kralj sprejel v avdi-jenci poklonitvene deputacije naslednje dni: Iz vardarske, moravske banovine 25. dec v sredo ob 17.30. — Iz vrbaške in zetske banovine 29 dcc., nedeljo ob 17 30. — Iz dunavske, dravske in drinske banovine 12. januarja 1930 ob 17.30. Zakon o povzdigi živtnorere Belgrad, 22. dec AA. Nj. Vel. kralj je snoči sprejel v avdijenci ministra dr. Frangešu in je ob tej priliki podpisal zakon o povzdigi živinoreje. Glede na dejstvo, da naj se celokupna poljedelska proizvodnja preorijentira v praksi na čim intenzivnejšo živinorejo, je ta zakon vsekakor eden izmed najvažnejših zakonov iz resora ministrstva poljedelstva. Otvoritev nove zel. proge Belgrad, 22. dec. (Tel. »Slov. 1.«) Danci, so na slovesen način otvorili železniško proge Kragujevac—Kraljevo, ki tvori del jadranski proge. Otvoritve sc je udeležilo mnogo odličnih osebnosti, med njimi prometni minister, k je imel govor, v katerem je izrazil tc-le mis! Gradnja jadranske proge jc bila žc pred vojn v načrtu. Sedanja izgradnja proge Kragujeva. —Kraljevo je samo etapa pri izvršitvi '~ga na tata. Ta dal prog« bo aamo druji tir jadran ske proge, s čemer bo ,.>roniet zelo olajšan Minister je izrazil svojo hvaležnost vsem onim, ki so sodelovali pri zgraditvi te proge. Jubilejna proslava del. zavarovanja v Mariboru Maribor, 22. decembra. Ob številni udeležbi delavcev in predstavnikov posameznih društev in korporaci) sc je vršila danes ob 10 v prostorih bivSega kina Apolo svečana jubilejna proslava delavskega zavarovanja. Maniiestacijsko zborovanje je otvoril upravitelj tukajšnje podružnice OUZD Steno-vec, ki je pozdravil zastopnika mestnega župana referenta za soc. skrbstvo pri mestni občini Brandtnerja ter druge predstavnike raznih gospodarskih organizacij. Nato je imel uradnik OUZD Petejan slavnostno predavanje o 40 letnici obstoja delavskega zavarovanja. Podajajoč kratek razvoj zavarovanja od vseh početkov je posebno izčrpno prikazal ta razvoj v Sloveniji od prevrata sem i« pa na osnovi zakona iz i. 1919, oziroma 1922. Veliki pomen te institucije prihaja do najzgovornejšega izraza ob nekaterih številkah: 381 članov se je zdravilo 1. 1923 v raznih zdraviliščih širom države; 114 zdravnikov je v službi zavarovanja, okoli 100.000 članov uživa dobrote t- socialne institucije, preko 29,000 000 dinarjev je šlo 1. 1928 za zavarovanje, zdravila in druge »vrhe. Dočim je o stari soc. zakonodaji bil poudarek na hranarini, se je v smislu novej-Se zakanodaje preneslo težišče na preventivco zdravljenje. Uspehi te socialno politične zakonodaje, ki je po priznavanju mednarodnih strokovnjakov ena najmodernejših v Evropi, bi bili še večji, ko bi ne bilo finančne krize m^ delavstvom, ki zasluži v dravski banovini povprečno 24 Din dnevno. Ob zaključku svojega predavanja vrača predavatelj vse očitke, ki se iznašajo proti prevelikim upravnim stroškom in prevelikemu aparatu ter proti gradnji raznih palač, ki £redo pa le na račun posojila nezgodnega zavarovanja bolniškemu proti 7% povračilu, in apelira na delavce, da vedo v pravilni meri ceniti pravi in veliki pomen te socialnopolitične institucije. Končno izraža na-do, da bi se delavsko zavarovanje razširilo tudi na starost ln onemoglost. Po predavanju je predsednik zborovanja prečital resolucijo, v kateri se izreka pričakovanje, da se bo ob predstoječi reviziji delavskega zavarovanja v smislu določil zakona iz maja 1922 uvedlo tudi zavarovanje za starost, invalidnost in smrt, ki bi moralo v smislu omenjenega zakona stopiti v veljavo že s 1. julijem 1925. Po sprejetju resolucije so nato ob priliki jubilejne proslave izrekli še svoje čestitke in tople besede priznanja dosedanjim ufpehom Brandtner v imenu mestnega župana dr. Juvana, naglašujoč, da bo mestna občina vsa prizadevanja za spopolnitev zavarovanja z vsemi močmi podpirala, dr. Vrhovec za Zdravstveni zavod, Skaza za Trgovfko podporno in bolniško društvo, dr. Sekula za Zdravniško društvo, Ceh za Delavrko zbornico, Komac za Zvezo gostilničarskih zadrug, Krajcer za Splošno zvezo obrtnih zadrug in Rozman za Jugoslovansko strokovno zvezo, ■»"•.dsednik je ob zaključku lepo uspelega zborovanja izrekel vsem pred govornikom za če-i stitke najlepšo zahvalo, ravno tako tudi vsem i navzočim za udeležbo. Pred haaško konferenco Lmdsko glasovanje o Hugenbergo- vem predlogu Berlin, 22. dec. (Tel. -Slov. I«) Danes se z ljudskim glasovanjem po vsej državi odloča končnovcljavno o usodi Hugenbergovega predloga. po katerem naj vlada preneha s politiko Youngovega načrta. O tem glasovanj so dospeli do sedaj seveda samo nekateri posamezni rezultati. Kakor je bilo pričakovati po skušnjah pri ljudskem glasovanju o odpravnini nemškim knezom, so volivne številke pn današnjem ljudskem glasovanju večje, kakor pn vpisovanju. Kljub temu niti od daleč ni misliti na to, da se bo pri glasovanju doseglo potrebno število nad 20 milj. glasov. Koiikor je razvidno iz do sedaj znanih številk, so v onih provincah, kjer je bila pri svoječasnem vpisovanju udeležba najvišja, tako posebno na Pomorjanskcm, v Meklenburgu in v vzhodni Prusiji, ostale današnje številke približno iste, dočim se )e v drugih provincah zvišala udeležba za 50 odstotkov do 100 odstotkov. Ker je število volivcev pri vpisovanju doseglo komaj nekoliko čez 4 milj. glasov, je pričakovati, da bo današnje število volivcev doseglo morda 7 milj. Berlin, 22. dec. (Tel. »SI. 1.«) Do 11 ponoči je bilo po došlih vesteh oddanih v 15 volivnih okrožjih približno 17 milijonov gla- Hali anski v? estolonaslednik na Korošcem Dunaj, 22. dec. (Tel. >Slov. listu«). >Neues VViener Journak, ki je nekakšen organ'avstrijskih Heimvvehrovcev, poroča iz koroških Brtž: Cuje se govorica, da hoče italijanski prestolonaslednik svi.je medene tedne preživeti na gradu Geyersburg pri Bre-žah. Prestolonaslednik si namerava pri tej priliki ogledali tudi o:eml0e antične Noreje in tam ua svoje stroške postaviti spomenik. Pari«, 22. dec. AA. Predsednik vlade Tardieu je sprejel danes popoldne predsednika belgijske vlade in predsednika haaške konference Jaspara, s katerim se je eno uro razgovarjal o bližajoči se konferenci v Haagu. Tardieu je ponovno izrazil željo, naj začne konferenca z delom že 3. januarja namesto 6. jauuarja, zato da pridobi čimveč Časa za rešenje vseh vprašanj, zlasti še vprašanja vzhodnih reparacij. Po mišljenju francoske vlade bi ti trije dnevi v sedanjih prilikah lahko mnogo Izdali, ker je treba vpoštevati, da se že 18. januarja sestane Svet Društva narodov, a 21. januarja pa konferenca za po- morsko razorožitev v Londonu. Če bi nedo-stajalo časa na drugi haaški konferenci, bi jo bilo treba odgoditi na poznejši čas, s čimer bi bilo odgodeno tudi sprejetje Youngovega načrta. Zato je predsednik vlade Tardieu danes, a minister zunanjih zadev Briand že preje v želji, da se prepreči ta im žnost, insi-stlral na tem, da začne liaaška konferenca čim preje zasedati. Tardieu je danes sprejel tudi ministra financ Cherona. Sodijo, da se bosta pred odhodom Jaspara iz Pariza francoski in belgijski ministrski predsednik še enkrat sestala, morda ?.e jutri. Glasovanje o nemških financah sov, to je, niti polovica upravičencev, katerih je 41 milijonov. Od teh 17 milijonov jc bilo oddanih za Hugcnbergovo zahtevo 2,200 000 glarov, kar znaša približno 13%. Pričakovati je, da se bo to število po proccntualncm rt«z-merju še izdatno zvišalo. Berlin, 22 dec. (Tel. -Slov. listu «) Do 9 zvečer je bilo v Berlinu oddanih 122.269 glasov, od katerih je glasovalo za Hugenbergovo zahtevo 95 600 oseb. Skupno število volivnih upravičencev pa znaša v Berlinu 1,243 043. Berl n, 22 dec (Tel- »Slov. listu «) Volitve so potekle v splošnem mirno, samo v nekaterih volivnih okrajih je prišlo do komunističnih nemirov. V nekem predmestnem berlinskem okraju se je pol ure pred zaključkom volitev pripeljalo v avtemobilu 23 mladih ljudi, ki so mirno vstopili v volivne lokale, tam pa mahoma namerili revolverje, oddali strel v zrak, drugega pa na predsednika volivne komisije. Nato so se polastili volivnih list in z njimi hitro zginili v avtomobilu. Na končni volivni izid njihevo dejanje ne bo moglo vplivati. Razen tega je prišlo do pretepa v nekem d-u-gem berlinsku predkraju, kjer je morala posredovati policija, ki je aretirala 35 oseb. Nafatare ši človek na svetu Carigrad, 22. dec. (Tel. ^Slov listu.«) Najstarejši človek na svetu, skero 150 letni Kurd Saro je povedal tukajšnjim časnikarjem, da je zopet prejel več pismenih povabil iz inozemstva, posebno iz Anglije in Amerike Izjavil je, da bi prav rad potoval, toda morali bi priti ponj v Carigrad. Pravi, da se počuti prav zdravega, skrbi ga samo to, da ne sliši več tako dobro, kakor v mladih letih. Berlin, 22. dec. (Tel. -Slov. 1.«) Včerajšnja polnočna seja, s katero se je zaključil kratek, pa odločilni kos dela nemškega državnega zbora, je trajala samo tri četrt ure. Ob 0 15 ponoči je otvoril sejo podpredsednik, ki te poslancem sporočil, da je državni finančni minister dr. Hilferding odst pil. Pri tem so samo komunisti nekoliko razgrajali. Edina točka dnevnega reda je bilo tretje čitanje zakonskega načrta o ustanovitvi plačilnega fonda za viseče dolgove. Prihodnje leto se ima na ta način zbrati 450 milijonov, s katerimi se bo pokrilo posojilo za izdatke, ki so potrebni zadnjega dccembra. Samo komunisti so imenovali Hrv. ministri v Zagreba Belgrad, 22. dec. AA. Ministri dr. Fran-geš, dr. Svrljuga in dr. Drinkovič so snoči odpotovali v Zagreb, kjer bodo prebili božične praznike. Pogajanja z Bolgarijo Sofija, 22. dec. AA. Včeraj je bila redna seja bolgarsko-jugoslovanske komisije. Po seji je bilo izdano naslednje sporočilo: Na današnji seji bolgarsko-jug'.slovanske komisije je bilo izdelanih 5 navodil, ki naj jih delegaciji priporočita svejima vladama v svrho poučenja pristojnih obmejnih oblastev za olajšanje prostovoljne razmejitve na dvo-laslniških posestvih. Božšentca za vevne otroke Giuljiva je bita božičnica, ki jo je včeraj priredil ihl.dinski urad mestne občine za ub^žne otroka Vršila se je ob 4 popoldne v uniouski dvorani in ji je prisostvovalo mnogo otrok, Likih, Ivi so čakali na darila, pa tudi drugih, ki so hoteli s mo videti Jezuš.ka in božično drevo Da je bilo v dvorani mnogo mamic in da je bila galerija polna občinstva, se razume. Na od u je stalo božično drevo, ped njim pa se jc u ta boril orkester »Zarje« pod vodstvom g. Bučarja. »Zarja« je zabavala vse prisotne z lepo glasbo. Storila je to brezplačno. Poleg drugega ubčinstva je bilo prisotnih tudi več občinski,! svetnikov, z županom dr. P licem na čelu ter nekaj mestnega uradništva. Malčkom je najprej spregovoril župan dr. Puc. Dejal je, da občina da revnim otrokom pač kolikor more, kar pa daje. daje s srccm in ljubeznijo. M! dina naj to sprejmo tudi tako Končno je župan še vcšiil v?- ni vesele praznike Gospodična Vida Juvnnova, članica drame, je nato ljubko recitirala dve lepi božični pes-mici. Najbolj pn so žarele prisotnim malčkom oči, ko je nastopilo drset lrpih angelov in devet pastirčkov ter ljubek, resnično živ Jczušček. (Predstavila gi je korajžno ueka mala deklica.) Au-geli in p-sfrčki so pelt, Jezušček pa le lepo na-govrril ubežne ml~di.no. Nato so gospodične nrgistratne uradnice začele razdeljevati darila Med razdeljevanjem daril l.^kvre: Noč"i slurbo imaio: Dr, Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. svojega govornika, potem pa je bil zakon sprejet z 255 glasovi proti 131 glasovom. Državni zbor je pooblastil predsednika, da določi rok za prihodnjo sejo. Pozneje se je zbrala š« so-cialno-demokratska parlamentarna frakcija, kjer so bili soglasnega mnenja, da socialni demokrati nc morejo prepustiti mesta finančnega ministra nemški ljudski stranki. Kot kandidat njihove frakcije se je določil poslanec dr. Herz, ki pripada nemškemu državnemu zbor.u ie 10 let in se je predvsem bavil s finančnimi in proračunskimi vprašanji. Dr- Herz je star 42 let in že več iet igra odlično vlogo v stranki, kjer je tajnik. je svlral orkester vZarJet. Vsak otrok, — 800 jih je bilo, — je dobil škrnicelj jedi in sladkarij ter piseben zavojček s potrebne, obleko ali obutvijo. Ce Je kak malček v radosli pozubil vzeti z vojček ta se preveč zamudil s pregledovanjem škrnicljo-ve vsebine, ga je gospodična poklica.a nazaj in mu Izročila še zavojček. Kajpada, rod mora biti! Okrog petih popoldne je bita Miklošičeva cesta polna čebljajcčih o4rok- zanj*- je takale božičnica p"ineniln vplik, svetel dngodek v življenju. Zato je bila včerajšnja božičnica lepo. plemenito dejanje mestne občin«?. Pa je bila obdarov-na včeraj vsa revna mladina v našem mfstu? O, še dolgo ne! Po barakah, vlažnih kleteh, v predmestjih je še tisoče zapuščene revne mladine, ki je za Božič ne čaka nič svetlega in topl"gn. še v>'dno je čis la tudi ie] ml-dini preskrbimo lep B"žič. R-zsvetljen.i smrečici in stolnici na Marijinpm trtru Je že tmela usieh Liudje darujejo precej, ali čim več bo zbranih daril, temveč revnih otrok bo obdarovani^ za Bn->'č. L'ubl'anČani! Še je čas, da ee spomnile ubožnili otrok v našem mestu! f Anton Vesenjak V soboto ob 5 popoldne jc umrl po diftSl bolezni v Ljubljani šef odseka poštne direkcije g. Anton Vesenjak v starosti 45 iet Pokojnik je bil eden najbolj sposobnih naših poštnih uradnikov ter je mnogo pripomogel k temu, da se je peštna uprava v Sloveniji dvignila ua ouv stopnjo, na kateri Je danes. Rodom je bil pokojnik iz ptujske okolice. Pred leti se je udejstvcal tudi v &sni-kars'vu ter je bil in-rljiv smrudnik b vSegi »Narodnega Dnevnika«. Antonu Ve-senjaku ohranimo blag spomin! Z'ata nedeVa Še dva dni tlo Božiča. Ljudje izbirajo, kupujejo, te preskrbujejo za praznike. Iclata nedeija, to je zadnja nedeija pred Božičem, pomen a >>kdno dan visoke konjunkture za trgovce. Ali -Jaha bi predla reporterju, če bi hotel o uspehih zlate nedelje napisati poročita na podlagi izjav trgov«.ev samih. Še vsakokrat na zlato nedeljo in tudi letos so bili stalni odgovori: »Slabo, slab«, Jani, predlanskim, pred dvema, tremi.. , leti Ič šlo Boljše.« Tu ne kaže nič drugega, kako' opazovati ljudi, kaj kupujejo. Če so zlate nedeke merilo, potem se da ugotoviti, da se življenjski standard polagoma dviga, dviga se pa le Lutišni.i /lata nedelja je bila že živahnejša od lanske. Če pa primerjamo potrebe prebivalstva, potem bi sc dalo reči- potreba za boljšimi oblačili, manu'akiuro, obutvi|o in galanterijo je znatno rišja, kakor pred vo;no. To ie pokazala včerajšnja zl-i'..i n<"d*l:a, ko so ljudje zlasti te vrste blago najbolj kupovali. Za Med tednom Le nikar se ne ustrašite — prav nič božičnega ne boni pisal. Prvič zato ne. ker tega še ni ukazal magistrat, pa tudi zato ne, ker sem velik sovražnik koledarja. Čudno je to: koledar so naredili ljudje, dandanes pa padajo ljudje na kolena pred stvarjo, ki so jo sami naredili! Jaz pa tega ne maram in pravim, da koledar ni moj gospod, ker ga moram jaz kupiti, če ga hočem imeti, in ne on mene. In če sem lahko brez škode nosil čevlje na štiri vogle takrat, ko se je ves svet zibat v špičastih švarkih, se tudi sedaj ne bo ljubljanski grad prevrnil v Ljubljanico, če pišem v božičnih dneh o Miklavžu. Miklavža slikajo navadno kot postarnega gospoda z lepo sivo brado in s polnim košem daril za pridne otroke- Pa tudi porednežem nasuje kaj lepega v nastavljeni škorenj, ker je dobrega in tako usmiljenega 3rca, da še šibo zavije v mehak papir, če jo že mora kam zatakniti v opotnin, da preveč ne boli. Za otroke pa ima Miklavž velike križe in težave, ker so otroci prečudna bitja. Miklavževanje se začne v fabrilah in trgrvinah. Tam izdelujejo celo leto najrazličnejše mašine, bolj majhne seveda kakor so v resnici, ker so otroci tudi n ajhni. Izdelujejo letala najbolj modernih vrst, železnice s trač-• licami, vagončki in stroji vred in s celimi kolodvori. Drugod pripravljajo živali, konje, pse, np-lvede in lisice in vsakovrstno perutnino. 7a deklic« odalujejo dobro opremljene ku- hinje tn vozičke za otroke in punčke z očmi, ki se ;apro, če punčka spi. Vse te lepe stvari razstavijo trgovci v svojih trgovinah na ogled, da jih Miklavž lažje izbira, ln ka o lepo vse to gospodje trgovci razstavijo! Miklavž mora kupiti, čeprav mora seči globoko v žep, ko ga otroci vendar tako lepo prosijo. Miklavž je mehkega srca ln kupuje in ko otroci spe, jan nosi svoje darove. Komaj se otroci zjutraj prebude, že tečejo gledat vsak v svoj kot. Veselje, samo veselje! Kdr.r pa ima dobre oči, vidi, da je to veselja že za spoznanje drugačno kakor je bilo veselje pred enim dnevom, ko se je vsa pisana reba še svetila v bogato zal: ženi trgovini. Pis' anja, bobnanja, trobentanja in žvižganja je za občutljiva ušesa sicer več kot dovolj, toda to traja le kratek ča3. Medved kar sam ne ve, kdaj in kako je ob uho, konj si zlomi nogo in se znajde kje v kotu brez uzde. železniške tračnice so ovite okoli pretisnjene lokomotive, otroci pa jahajo po sobi metlo in pravijo, da jahaja konja, ali pa privežejo debelo poleno na motvoz, ga prevažajo po sobi in sami piskajo kot lol omo-tiva. Če staknejo v omari očetov paradni cilinder, nalijejo vanj vode. če se ne zgoli še kaj hujšega, mamino svileno ruto pa n si junaški dečko nataknjeuo na Miklavževo šibo po sebi kol zmagovito bojno zastavo Cela parada pa se neha z zmerjanjem otrok in včasih tudi s par bunkami, dokler neugnana otročad nc pospi. Taki so otroci. Prav nič se ne zrn en i'n /.ti nove cbleke, ampak tem reiši brazda.o in 1 kobacajo po lužah, čim novejša in lepšs jc oblega. Guvernante, hišne tn matere se mučijo v potu svojega obraza, da malčkom nataknejo paradno opremo, otroci pa v bi Do, kolikor globlje, tem bolje. Ko jih oblačijo !n vklepijo v modne in higijenske verige, kri če. in tulijo otrcci, ko pa se otroci vedele blata, peska in luž, kričijo slariši in guvernante. To mi vsi vemo in vendar ne ouneha-mo. Kakor morajo mladi psi ua vrvico m morajo nositi nagobčnik, pa če se še tako otepajo in zvijajo in drgnejo z gobci po tleh, da bi se iznebili nadležnih vezi. tako rudi otroci ne marajo verig, v katere jih hore vklepati odrastli svet in kar čez noč polomijo najlepše Mi lavževe dari. ker se nočejo igrati tako, kakor bi drugi hoteli, ampak tako, kakor oni sami hočejo. Olroci so največji ljubitelji svobode! Mi odrastli pokvarjenci tega ne vemo več, ker smo pozabili ua svoja otroška leta, zato pa silimo celo Miklavža, naj otroVom kupuje take stvari, ki jih otroci že prvi dan razdenejo in uničijo, če bi Miklavž našel po prodajalnah kaj boljšega in ?a otroke prikladnejšega. bi gotovo kupil boljše blago za otroke. Da pa tega ne dobi, mora biti nekdo kriv, toda kdo? Ali ni to magistrat? Eden mora bili kriv! Od otroškega Miklavža do šolskega »i daleč. Komaj smo dobili prve solidne hlače, so nas prslali v šolo, kjer so nnm razni šolski Miklavži delili vse mogoče dobrote, mi pa smo morali vse tiste darove basati v svoje g'.ave. Pri očeh. pri ušesih -- povsod smo morali tlačili v glavo zel in plevel. Ne nansko težko je to šlo ln pri vsi lepoti obilnih darov šol- skih Miklavžev smo komaj čakali, da zapoje znani »zvon sile<-, K i nam je dal zopet zlato svobodo. Brcali smo iu se otepali darov, ampak pomagalo ni nič. Koiikor prej je kdo podlegel, toliko bolj je bil priden in golant — taKiat. Trda življenjska praksa pa je včasih to sodbo zelo temeljito izpremenila. Ko pa smo dosegli cesarsko mero, so nas poklicali k vojakom. V vojašnici so nam dali. čedno stanovanje, oble. li so nas, obuli so nas, jesti so nam dali vsak dan meso, dali so nam kruha iu tobaka in starih 6 krajcarjev na dan — duša, kaj hočeš še več? Vse nam je dal vojaški Miklavž, kar je mogel, mi veliki otroci smo pa v svoji nehvaležnosti šteli dan na dan »metre* (mesece), kdaj da se bomo teh lepih darov iznebili in odšli kdo ve kam! Nič niso pomagale, ue lepe obleke, ue zvezde pod vratom, ne meso vsak dan — vse darove vojaškega Miklavža smo zavrgli in hoteli na svoja pota, prav tako kakor to delajo pravi otroci. Čudne stvari so to. Od otroških let do pozne starosti nas neprestano spremljajo razni Miklavži, ki nam vse obljubujejo in prinašalo, da bi bili pridni, srečni, veseli in zadovoljni. Mi se sprva darov branimo in otepamo. Počasi pa začne zmagovati Millavž, eden ali drugi. Naša moč gin1* iu pada, dokler sami ne postanemo Miklavži ene ali druge vrste, da jemo vsak dan meso ka^or gospodje. Le malo jih je, ki ostanejo vse živ-Penie otroci in ki tudi v poznih letih nWp'o hlpočpf-A darila rn- nih Miklavžev pod postelje in hodijo svoja pota. ' življenjskimi potrebščinami povpraševanje te ni doseglo predvoine višine Posamezne iruiine 'edo šc vedno mani in slabše, kakor pred t«ts'n.iistimi leti. Da je bil včerajšnji trg živil kljub '.emu živahnejši, ie seveda vzrok v tem, da postaja Liubliana z okoliškimi občinami vred veliko mesto Skoro p.iriMnoina pa ie popustila pot-e^J p » r.i/niH dcl'b pnhištva, kakor blazinah, naslanjačih, sekretarjih, ki so se pred voino za Božič mnogo kupovali. ;'rva let? po voini za kulturne potrebščine spioh n bilo povpraševanja. Le malokdo j« za Božič kupil svojem knjigo. I.etošnii Božič kaže k »emu z'.pet korak navzgor. Tudi knilgarne moreio biti zado. voljne r. zlato nedeljo Občinstvo ne kupu*'« s'',b*e op-emlienih kn;ig, pač pa lepe. nove izdne, l:ak>r jih ;e letos več prišlo na kniiževni trg Ena panoga pa more biti popolnoma zadivnli-na — radio-potrebščine. Kar nekam v modo ie p išlo obdarovanje z radio-aparti. Prodajalna Ra-dio-Liubljane je priredili za Božič posebno razstavo, ki ie nepričakovano dobro uspela: zakai večina razstavlienih aparatov ie bila popolnima razprodana. Število novih radio-naročnikov pa se ie za letofnii Božič dvignilo za več sto, Splošen vtis včerajšnie zlate nedelie- bila je razmeroma še živahna kupiiia, znamenje, da se prebivalstvu 'e obrača na boljše. Vsem seveda ne, ali večini pa le. Mariborska nedelia Maribor, 22. decembra. 7a?ivela je sezona ter se rarpestrila v znamenju zimskošportnega nedelievania. Vzdolž kamniškega klanca, ob Treh ribnikih in na kjerkoli je zaznalno malo poševnosti se je oodil in poganial osnovnošolski ter nižjesrednješolski drobiž ter vži- val — navzli; prepovedi sankanja po ulicah, cestah in trgih. Na Pohorje pa so šli predbožičevat mariborski smučarji pod vodstvom neumornega zimsko-sportnega predvoditelja V. Goluboviča, se vbadali ob Klopnem vrhu ter zdrseli naprej proti Mislinjui sneg za smuko kakor nalašč in — preko pol metra ponekod visok. Mariborske gospodinje pa so osredotočile svoie skrbi na »zlato nedeljo« ter niene staroslavne ter neizogibne predbožične običaje; trgovci so imeli sicer dober »kšeft«, toda tako kakor pred vojno ter v prvih povoirih letih ne bo menda več — praviio. Posebno fivphoo j p bilo povpraševanje skrbnih mariborskih mamic s-edi smrekovega gozdiča na Glavnem trgu in pa v «šla-cunah« z igračkami ter drugim drobižem (sanke, drsalke itd.). V gospodarskih krogih pa se ie s posebnim zadoščenjem in zadovoljstvom sprejela vest o ustanovitvi finančnega inšpektorata v Mariboru, ki bo za finančno upravne posle ob naši severni meii posebne važnosti. Tudi se v teh krogih izraža pričakovanje, da sc bo po dokončni ureditvi banske uprave pristopilo v zakonu t dne 3. okt. utemeljeni izgraditvi tukajšnjega okrožnega inšpektorata. Policija beleži danes dober plen. Prišel ie v Maribor 28 letni Avgust Vidmar in beračil pri nekem lesnem trgovcu. Kmalu pa se jo pokazalo, da je Gustl nevaren možanec in da ima na vesti več vlomov, tatvin in drugih takih sličnih stvari, ki jih ie izvrševal v območju dežele Kranjske. Oddan je v sodne zaoore. Nezgodna beležnica vsebuje danes več slu-i"aiev poledice. Med drugim je v Gaievi ulici pred hišo it. 7 spodrsnil hišni posestnik Ivan Velker ter si pri padcu zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Wacker (Dunaj) s Ilirija 5:2 (1:2) Letos ni bilo razen par tekem s klubi s Koroške nobene večje mednarodne prireditve. Sele na koncu leta se je ponudila Iliriji nad vse ugodna prilika. Ilirija, zvesta svoji tradiciji, te priložnosti kljub slabim vremenskim neprilikara ni zamudila. Gotovo ji tudi ni žal, kajti včerajšnji tekmi ie prisostvovalo tako lepo število športnega občinstva, kakor ga letos razen pri prvenstveni tekmi s Pri-morjem ni bdo na nobeni tekmi. Ta lep poset je iasen dokaz, da zanimanje za nogomet ni padlo, ako se v resnici nudi občinstvo prilika, gledati prvovrstno tekmo. In to je nudilo v vsakem oziru včerajšnje srečanie našega jesenskega prvaka z re-iomiranim profesionalnim moštvom Wackra. Wacker je svoje moštvo pred kratkim oiačil še z znan|m avstrijskim reprezentančnim igralcem Horvathom. Proti Iliriji ie nastopil razen desnega krila v najmočneši sestavi In reči moramo, da je z rezultatom 5:2 dosegla Iliriia kljub porar-i lep usneh. Ta rezultat bi bil lahko še boljši, da je krilska vtsta Ilirije vzdržala temno do konca. VCacker je pokazal do podrobnosti precizno igro. Nanrej podana žoga jc nnf.la vedno svoiega moža. Priliko smo imeli gleda'.1 ->a kako rafiniran način si je napadalni trio ustva.->al situacije. Posamezni igralci so vedno gledali, da so pritegnili k sebi obrambo, vsled tega ie bil soigralec prost. Moštvo kot celota, kakor tudi posamezni igralci so v vsakem oziru zadovoljili, Toda tudi HHia ie zadovoljila svoje pristaše. Vsi igralci so se odlikovali t izredno marpivo in požrtvovalno igro. Najboljši del moštva je bila obramba v kateri ie tudi vratar Malič op-avil svojo težko nalogo dobro. Golov, ki so padli, ni mogel ubraniti. Krilska vrsta, jedro moštva, ni bila na višini obrambe. Srednjemu krilcu se je naibolj p< znalo pomanjkanje rutine. Vendar jc po svo ih močeh storil, kar ie mogel. Zlasti ie bil na višini prvih 25 minut druge poiovicc igre. Teh 25 minut se je igralo na obeh straneh z članom, v tem času je pokazala Ilirija docela enakovredno igro svojemu nasprotniku. Od stranskih krilcev se je Zupančiču naibolj poznalo, da ni treniral. Unterreiter včeraj ni silil, kakor ponavadi, v napad, zato je tudi s to igro bolj ugajal. Napadu se ie poznalo, da mu je manjkal pravi srednji napadalec. Erman je siccr napravil par lenih potez, ni pa znal vzdržati stika s krilci. Med tem ko je imela obramba največ dela, so napadalci gledali, mesto da bi prišli pomagat. Edini N'eli sc je vračal po žoge. Na igro je precej vplivalo zmrznjeno igrišče, kajti na s snegom pokritem terenu sc pri nas še ni igralo. Oman je že prvih 25 sekund zabil prvi gol. Sele v 15. minuti se ie posrečilo VCalzhoIerju izenačiti. Toda že v 23. minuti je Erman dosegel vodstvo z ?1, Obojestransko se je zamudilo več lepih prilik. V drugi polovici |e Omana v zvezi zamenjal Doberlet, na krilu je pa nastopil Kreč. Ta sprememba je poživela celo moštvo. Prvih 25 minut se je obramba Wackera morala precej truditi, da je preprečila uspeh Ilirije. V 16. minuti je .'ax izenačil. V 30. minuti ie Horvath zabil tretji gol S tem golom jc zmedel Ilirijo, ki je prejela v 35. in 41. minuti še dva gola po Windnerju, ki bi pa lahko izoMala, da se je igralo do konca z isto marl ivostjo, kakor se je pričelo. Tekmo ie sodil Der?aj dobro, ni pa imel težke naloge, kajti obf moštvi sta igrali fair. Vesel BOŽLC! Telefon 25-27 B zojav .e: Gredbena Ljubljana Ljiiblianska gradbena družba Lubi ana. s:om$hova ulica 19 I 0. I. SreCrco Novo felo! (Jradbeno fcd'e■> ■ < « « ---—..................... Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Leto strahote 1793 Spisal Victor Hufo. »Kdo pa je pravzaprav ta Lantenac?« je vprašal nek meščan. »Bivši plemenitaš,« je odgovoril drugi. »Eden iz tistih, ki streljajo ženske,« je dejal tiekdo iz »belih«. »To je res,« se je naenkrat oglasila Michelle Flčchard. Ljudje so se obrnili k njej. Tudi mene je velel ustreliti,« je nadaljevala. Ljudje so se začudili. Stvar je izgledala zelo neverjetno. Ali je ta ženska vstala od mrtvih? Kmetje so jo gledali po strani. In res jo je bilo strah pogledati. V obupu slabotne ženske je nekaj, kar zbuja grozo. Toda kmetje gledajo stvari bolj enostavno. »Ta ženska bi utegnila biti špionka,« je rekel nekdo. »Bodite no pametni in izginite,« je rekla tiho dobrosrčna kmetica, ki je bila že preje opomnila Michello, naj bo tiho. »Jaz ne delam nič slabega,« jc odgovorila le-ta, samo svoje otroke iščem.« Dobra kmetica je potrkala s prstom na čelo, ljudem pomežiknila in dejala: »Ni pri pravi.« Potem je potegnila Michello nekoliko vstran in ji dala hleb kruha. Michelle Flčchard je vgriznila vanj, ne da bi se zahvalila; bila je lačna ko sestradan pes. »Žre ko žival,« so dejali kmetje, »res ne bo pri pravi pameti.« In so se eden za drugim razkropili. Ko se je Michelle Flechard najedla, je rekla kmetici: »Kako se pride na Tourgue-o?« — »Ježeš Marija,« je vzkliknila kmetica, »jo je že spet prijelo!« — »Jaz moram na Tourgue-o. povejte n;i pot!« _ »Nikoli!« je odgovorila dobra ženska, »da hi vas ubili, kajne? Sicer pa poti ne vem. Vi ste torej res nori? Ti revica ti, lako ste utrujeni, ali bi ne bilo boljše, če bi se pri meni malo odpočili?« »Ne,« je rekla Michella, saj vam pravim, da so i mi ukradli moje otroke. Malega deklica in dva fant-' ka. Prihajam iz brloga v gozdu. Ljudje lahko prašajo Tellmarcha, Caimanda, zame In pa moža, ki sem ga srečala na polju. Caimand me je zopet ozdravil. Vojaki so me streljali. Tudi narednik Radoub vam to lahko potrdi. On nas je našel takrat v gozdu. Mene, Rene-Jeana, Alaina in malo Georgetto. Mojega moža so ubili. Imel je kmetijo v Siscoignardu. Vi ste dobra duša, pokažite mi pot! Nisem nora, mati sem. Izgubila sem svoje otroke, zdaj jih iščem. Danes ponoči sem spala v nekem skednju. Moram na Turgue-o. Nisem Litica. Ljudje mi lahko verjamejo. Pomagajte mi, da najdem svoje otročiče. Nisem tukaj doma. Ustrelili so me; kraja ne vem, kjer je to bilo.« Ženska je skomizgnila z rameni in dejala: »Poslušajte, v revoluciji se take stvari ne pripovedujejo, ki jih nobeden ne razume. Lahko vas zapro.« »In Tourgue-a?< je vzkliknila mati. Ljuba žena prosim vas pri Bogu in pri naši ljubi Materi božji, rotim vas, povejte mi pot, kako se pride tja!« Kmetica se je zdaj res razsrdila. »Ne vem; pa četudi bi vedela, ne bi vam povedala. To je kraj na slabem glasu, tjakaj ne hodi noben pošten človek « »Jaz pa bom šla,« je dejala mati in se odpravila. Kmetica je nekaj zagodrnjala, potem pa je stopila hitro za njo in ji pomolila v roko še en ajdov hlebec. »Tukaj imate za večerjo!« Michelle Flechard je vzela kruh in korakala dalje, ne da bi se obrnila. Naposled je izginila v gozdu. * Istetfa dne, še preden se je zdanilo, se je bilo v temini na poti, ki preseka gozd med vasema Janevč in Lčcousse, zgodilo sledeče: Vse poti po bretonskih šumah so liki soteskp; ta pot pa, ki vodi iz Javenč skozi Parignč na Lčcousse, je pa posebno globoko vrezana in poleg tega zelo vijugasta; na desno in levo zadelana od nasipov in grmovja, je bolj podobna globeli nego potu. Bolj pripravnega mesta za napad iz zasede kmetje ne bi bili mogli najti. Tega jutra, eno uro, preden je bila Michelle Flechard v prvi vasi srečala pošastni voz z žandarji, je v tem gozdu na obeh straneh poti mrgolelo divje izgledajočih postav. Za hosto in grmičjem so se skrivali ljudje, vsi odeti v takozvani ,grigo', to je suknjič iz kože, kakor so ga nosili v šestem stoletju bretonski kralji, v osemnajstem pa bretonski kmetje. Bili so oboroženi s puškami in sekirami ter so si na neki jasi napravili iz dračja grmado, pri kateri so se zaporedoma greli. Tisti, ki so bili »v službi«, so opre-zovali z nabitimi puškami na obeh straneh poti. Če bi bil kdo mogel z očmi prodreti gosto listovje, bi bil videl povsod med vejami prežeče cevi in pa prste na petelinih. Vse puške so bile namerjene na pot, ki se je bledo razločevala v jutranjem somraku. Čuli so se šepetajoči glasovi: »Ali si pa tudi gotov, da je ona?« »Vsi pravijo.« »Pa bo prišla tukaj mimo?« »Kod pa!« »Ne smemo je pustiti skozi.« »Se razume. Sežgali jo bomo.« »Zato smo pa tukaj — tri vasi.« »Kaj pa spremstvo?« »Ubili bomo vse po vrsti,« »Samo, če bo res prišla po tej poti.« »Nikjer drugod ne more skozi.« »Eni pravijo, da prihaja iz Fougeres, drugi, da iz Vitr6.« »To je čisto vseeno.« »Imaš prav; pa naj prihaja iz Fougeres ali iz Vitrč, od hudiča vsekakor prihaja.« »In k hudiču jo moramo spet poslati.« »Pravijo, da se pelje v Parigne.« »Zdi se tako.« »Pa ne bo prišla tja.« »Čisto gotovo ne!« »Nikoli!« C = J . — D- ftj rn> ^ > C n 3 > ^ r~ _ M cc Za božično darilo. Bogato izbiro nogavic in trikotažnega zimskega perila po najnižjih cenah priporoča trgovina v Semenišču ood ,.velborc' Šolski drevored v Ljubljani fjhdlili d lil -pretme /.a slučat smrti in doživetja vse1 zdrave osebe od I do 90. leta in izplača >o/.abito pri toni na tfirpentinooo milo GHZELfi