151. Številka. Ljubljana, v četrtek 7. julija 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan ave£er, izim&i nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejeman z* a v s t r o • o g« r s ke dežele za vse leto 15 gld, za pol leta H gtđH za četrt leta 4 gld., z* jeden mes> c 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta .i gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežel e toliko već, kolikor poštnina zntt&a. — Na naro<-be. brez istodobne vposilj itve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje ae od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, ia po 4 kr. ć« se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fran kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu 6t. 12, U p r a v u i a t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t, 34b. Slovenščina pri viiji deželni sodniji. Pri včerajšnjem shodu, na kojem se je ustanavljala »Naša straža" in kojega so se udeležili skoraj vsi slovenski in istrsko-hrvatski državni poslanci, predlagal je najprej podpredsednik poslanske zbornice, dr. Ferjančič, da naj bi zbrani državni poslanci odposlali pismo ministerskemu predsedniku, justičnemu ministru in načelniku desnice vitezu Ja-vorskemo, v katerem bi se čvrsto potegnili za pravice našega jezika pri višji deželni sodniji v Gradcu. Gospod dr. Ferjančič je ob jed ne m predložil načrt takega pisma, kojemu je shod pritrdi). Veled tega so še včeraj odposlali zbrani državni poslanci omenjenim dostojanstvenikom list, ki slove: V a š a prevzvišenost! Glede rabe slovenskega jezika pri c. kr. višji sodniji v Gradcn js ta dne 23. junija t. 1. povodom neke obravnave storila sklep, kateri sili podpisane državne poslance kot poklicane zastopnike narodnih interesov slovenskega nsroda izreči se o njem takoj, ne čakaje otvoritve državnega zbora, ter svoj nazor o njem sporočiti visoki c. kr. vladi. V zadevnem pravnem sporu sta obe stranki pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v slovenskem jezika raspravljali, se je v tem jeziku sestavil raz-pravni zapisnik in je v tem jeziku pisana razsodba. Pioti razsodbi je bil s slovenskimi spisi podan priziv na c. kr. višjo deželno sod ni jo v Gradcu. Ta je odredila prizivno razpravo in je o tem obvestila Stranke z nemškimi dopisi. Stranke so te dopise vrnile in so zahtevale slovenska obvestila. C. kr. višja deželna sodnija je temu ugodila in je poslala strankam slovenske intimate. Še pred prizivno razpravo je jedna stranka v svrho dokaza svoje stvari vložila slovenski spis, kateri je c. kr. višja deželna sodnija zopet rešila vnem-ikem jezikn. To rešit*v je ces. kr. višja deželna sodnija poslala c. kr. deželni sodniji v Ljubljano z naročilom, naj jo preloži na slovenski jezik in naj jo strankam tudi v tem jeziku intimira. Na začudenje je c. kr. deželna sodnija to naročilo izpolnila, dasi je c. kr. višja deželna sodnija po §215. sodnega opravilnika dolžna, samo napravIjati za obveščeoje strank po trebne spise. Dne 23. junija se je vršila ustna prizivna razprava pri c. kr. višji deželni sodniji. Ko je začel jeden zastopnik strank stavljati svoje predloge v slovenskem jeziku, segel mu je predsednik senata v besedo in mu je prepovedal, slovenski govoriti. Stranke so proti temu soglasno protestovale in so zahtevale senatnega sklepa. Senat je sklenil v smisla svojega predsednika; slovensko razpravljanje se je prepovedalo, razprava se jo vnem škem jeziku nadaljevala in dokončala in tudi sodba se je v tem jeziku razglasila. Besedilo utemeljevanja tega senatnega sklepa nam ni znano, samo iz Časniških poročil verno, da js zadevni senat proglasil nemŠčino za i z k 1 j učni razpravnije-»i k c. k r. višje deželne sodnij e. Besedila tega utemeljevanja ni treba iskati, ker jo popolnoma brez dvoma, da je ta sklep flagrantno kršenje v državnih osnovnih zakonih priznane jezikovne ravnopravnosti in povrh še v nasprotji z veljavnimi, na uredbo jezikovnega vprašanja merečimi naredbami. Po naredbi pravosodnega ministerstva z fino 8. aprila 1883., št. 4224 je višja dež. sodnija dolžna, v izključno slovenski razpravljanih pravah sadevah izdajati svoje odločbe v tem jeziku. Tej naredbi je višja d ž sodnija doslej ustrezala na ta način, da je svoje nemške odločbe dajala po prvi instanci prelagati na slovenski jezik in jih z nem-ško odločbo vred dostavljati strankam. To je bilo obremenjenje sodnij prve instance, proti kateremu je bilo mnogo pritožb. Po novih civilnopravdnih zakonih in nanje nanašajočih se naredbah je smatrati to postopanje odpravljenim. Navedena naredba pravosodnega ministerstva z dne 8. aprila 1883, št. 4224 naroča višji deželni sodniji, izdajati svoje cdločbe v slovenskem jezika ako se je obojestranski obravnavalo slovenski. Na mesto pismenih odločb je vsled novega ustoega po-stopaoja stopilo ustno razglašenje sodbe, katero bi se, porabljajoč rečeno naredbo po njenem smislu, moralo vršiti v slovenskem jezika. Samo ob sebi je umevno, da se mora pred slovenskim razglašeojem sodbe, slovenski razpravi ati. Ako se nadalje še upo-1 števa citirani § 215. s opr., kateri naroča, da mora 1 razsojajoča sodna instanca sama oskrbeti strankam j namenjene čistopise, potem ni nobenega dvoma, da I nasprotuje pobijani senatni sklep tako zakonom ka kor tudi naredbam. Ali naj po novih civilnopravdnih zakonih uvedeno nstno postopanje že doslej jako utesnieno po rabo slovenskega jezika pri sodnijab Še bolj utesni in to vzlic temu, da je sedanji višjesodni predsednik kot pravosodni minister pri razpravi o civilnopravdnih zakon h sam v imeni vlade opetovano izjavil, da se dosedanja poraba deželoonavadnib jezikov na noben način ne bo tangirala in utesnila? Pobijani sklep višje deželne sodnije občuti slovenski narod kot hudo ponižanje in poskusil bo vse, kar je možno, da doseže njega razveljavljen je. Ta sklep je za slovenski narod toliko občutljivejši, ker je bil storjen pri višji sodniji, v katere okrožju je polovica prebivalstva slovenske narodnosti in kjer prebiva večji del slovenskega naroda. Ta sklep je toliko Čndnejši, ker niti vsled sestave senata ni bilo vzroka, zahtevati nemško razpravljanje, ker so vsi dotični sodniki zmožni slovenskega jezika. Spominjamo se slučaja, ko je leta 1881. ista višja deželna sodnija slovenski jezik tudi za prvo instanco pahnila pred vrata. Vlada ni odlašala odstraniti to odločbo z naredbo z dne 18. aprila 1882 štev. 20.513 tx 1881. Podpisanci pričakujejo, da vlada tudi sedaj ne bo odlašala ukreniti kar treba, da ustavi duhu in besedilu zakonov nasprotujoče postopanje višje dež. sodnije v Gradcu takoj začetkom delovanja po novib civilnopravdnih zakonih. V govoru stoječi slučaj dokaznje novic, na kako nasprotstvo zadevajo prizadevanja Slovencev glede veljavnosti njihovega jezika v urada pri c. kr. višji deželni sodniji v Gradca. Zastopniki slo venski ga naroda se zato ne morejo omejiti na gorenjo prošnjo, ampak morajo obnoviti dolgoletno zahtevo Slovencev, naj se višja deželna sodnija ustanovi vLjubljan i. Taka sodna oblast, v jezikovnem oziru primerno urejena, bi ne ustrezala samo potrebam južnih kronovin monarhije, ampak tudi naredila konec neprestanemu zapostavljanju slovenskega naroda in trdovratnemu odrekanju ravnopravnosti slovenskega jezika pri ces. kr. višji deželni sodniji v Gradcu. Dovoljujoč si še dostaviti, da smo o tem svojem koraku zajedno obvestili parlamentarno komi« si jo desnice poslanske zbornice, in da računamo na nje podporo, prosimo, sprejmite zagotovilo našega najodličnejšega spoštovanja, s katerim beležimo Vaši pre vzvišenosti udani: (Slede* podpisi.) V IJut>l).tiii, 7. julija. Načrt jezikovnega zakona, radi katerega se vrše pogajanja in katerega misli grof Thun predložiti zbornici, so izdelali — tako poroča „N»-ue Freie Presne" — pod Thunovim nadzorstvom visoki uradniki iz politične uprave in jnstice Mej temi uradniki je tudi podpredsednik češkega namestništva, Stummer, ki uživa veliko zaupanje grofa Thuna ter pride v kratkem za s^kcijskega šefa v notranje ministertitvo. Stummer se je mu lil 10 dnij na Du-naju in ž njim več višjih uradnikov s Češkega in Moravskega. Po tem načrtu se Češka ne razdeli v 3, nego v 5 jez:kovnih okrajev, in sicer v praški, v čisto češki, čisto nemški, v prevesno češki in prevesno nemški. Različno postopanje pruske in avstrijsko vlade proti inozemcem so slovanski časopisi v poslednjem času že opetovano dokazali. Veliko-nemci v civilni in vojaški upravi se smejo hoditi bratit na avstrijska tla z nemŠkonacijonalci proti obstanku Avstri,e in dinastije, avstrijski Nemci smejo hoditi na velikonemška tla napadat avstrijsko ustavo, vlado, parlamentarno večino, se norčevat is „jubilejske pijanosti' ter grozit z inozemskimi prijatelji. Nemci smejo t, a in sem preko avstro-nemške meje, ne da bi ugovarjala temu bod»ai avstrijska bodisi praska vlada. Nasprotna, celo prav rado se dovoli, da se sprejemajo ti gosti svečanostno, z zlatimi venci in z veleizdajskimi pesnimi Toda za Slovane je mera drugačna. Ako pridejo inozemski Slovani k avstrijskim Slovanom brez vsakoršnsga nepostavnega nagiba, tedaj divja Celo oficijozno časopisje v protestujočem deliriju in velikonemš-*i časopisi iščejo po Blovarjih, kako bi slovanske goste na avstrijskih tleh nesramnejše razžalili. Da pa bi smeli Slovani na velikonemška tla k svojim bratom, tega ne dovoli nemška vlada za nobeno ceno, akoravno se gre le za strogo znanstven kongres. Vladni predsednik pruske pokrajine Poznanj sko je že sporočil predsedniku zdravniškega kongresa Poljakov, da bode smatrala vlada vsakega inozemca za ,sitnežatt ter ga bo poslala nazaj v domovino. CeŠki in poljski avstrijski zdravniki torej ne smejo k pruskopoljskim kolegam! Avstrijska vlada pa ne le ne protestira proti temu, nego minister Golu-chovvski celo javno kaže, da se strinja s to prepovedjo. Hujskat in agitirat proti Avstriji smejo Nemci, toda Slovani ne smejo niti na znanstveni s t od I BrisBonovo ministerstvo bode imelo danes hud dan, ker pride v zbornici na razgovor Drey-f u so v a afera. Ko je bil sedanji vojni minister Cavaignac še navaden poslanec, je zahteval objavo uradnega protokola Lebrua-Renault«, kateremu je Drevfus baje priznal, da je kriv. Sedaj zahteva poni. C a s s a g n a c od sedanjega vojnega ministra isto. Ljudje dvomijo, ali bo imel Cavaignac toliko poguma, da ugodi tej želji, zlasti ker se dokazuje, da je bil tisti „priznalni protokol" spisan šele — 4 leta po obsodbi Drtvfusa. Socijalist Jaures potuje po Francoski ter pripoveduje, da je bil Drevfus obsojen namesto Kiterhazvja, in v Pariza skli-čejo socijalisti velik shod, ki se bo pečal s tem vprašanjem. Bitka pred Santiagom je bila jedna največjih in jedna najbolj krvavih, kar j h pozna zgodovina. Štiri najlepše in najboljše oklopnice in dva torpedovki sta požrla plamen in morje, v štirih urah je bilo 350 mornarjev ubitih, 160 ranjen h in 1600 ujetih. Mej temi je tudi ranjeni sivolasi admiral Cer vera. Španci so se borili tako junaško in obupno, da je izrekel poveljnik amrriške bojne ladije „Gloucester" ujetemu C-.rveri svoje največje spost V;.n,-. Amerikanci imajo samo jod nega mrtvega ter dva ranjerca. Ladije so — razeu ne tnatuih poškodb „GL ucestra" — ostale nedotaknjene, dasi so stale 4 uro neprestano •redi najhujšega ognja. Uzrokov, da so b li Španci tako popoln >raa poraženi, je več. Glavni vzrok je b;sje ta, da je skušal uiti Cerven — namestil ponoči — pri b sitni dnevu, da so španski oficirji docela nezmožni ter da moštvo ne vna prav ni": streljati. To ee je pokazalo tudi v bitki pri Min 1 , kjer je ostala tudi eskadra D. Vfeja nepoškodovana. Španci na Kubi — general lilanco na Havani — ho prepuščeni sedaj lastni usodi. Domovina jim ne more pomagati več mesecev. Amerikanci začno bombardirati v kratkem San iag > ter ga vzemo, putem pride na vrsto Havana, ki je itak Že brez živil. Okivjna učiteljska konferencji sTovenskih in slovenskonemšk h ljudskih šol v Ljub Ijani se je vršila letos dne 4. t. m. ob 8 uri zjutraj v telovad ii i I. meitne dta^o petrazreduice v Ko menskega ul oab. Pred navidnO konferencijo je bda s'avnoa'na Beja v proslavo petdesetletnice Nj Veličanstva ce-saija PfanOS Jožefa 1. Z sto je mestna obćma l,ub Ija n sli a lepo in bogato okrasila telovadnicoI. mastne šole. Zadnjo steno so krile okusno mgubane preprogo v nietftmh barvati. V sredi je visel od stropa elegar.ten bahlabi >, pod k.terim je stala na belem st> bru krasna doprsna Oesat jeva podoba, a ob nji je bil na«a:en cel gozd vitkih palm, košatih cipres m drugeg i takega zelenja Nad tem bogatini n-kitom je vis 1 vel'k cesarski orel, na drug h sfernih pa grbi vseh avstt jskih kronovin. Os ali prostor je krilo imrečevje in zastavicj v narodnih, cesarskih in m-stmh barvah. Vfža in hodnik sta bila povita v tfžk^ vene, po st-'tiih pa so visele razl.čoe podobe zgodovinsko iu zi inljepisnu vsebine. Povsod pa je vel sluvisen, prazničen duh. . . Konf-renči js se je udeležilo 57 členov. Deželni šolak' svet je zastopal vladni svetnik gosp. Jožef Mer k, mestni šolski svet župan Ijubljanuki gosp. Ivan Hribar, kanonik čast. g, Andrej Z a meji c in predjed-it v en i tajnik g. Evgen Lah. Pričetkom slavnostne seje je zapel mešani zbor ped vešdioi vodstvom nadučitelja gospoda Jož fa Maierja lino in občutno Nedve lovo „Nr.šo zvezdo" Potem je prevzel besedo okrajni čo'ski nadzornik, blag. g"sp. prof Frančišek Le ve c ter je r-.zprav-Ijal v slavnostnem go oru, kiko se je razvijalo in kako j~ o;iprfdovalo mestno ljudsko šolstvo od leta 184S. —1808 V prekrasnem, temeljitem — kakor je sploh vse temeljito, kar je njegovega — govoru nam je razvil g. nadzornik Lovec velikansko sliko razvitka in napredka vse^a avstrijskega in poneha ljubljanskega ljudskega šolstva, ki ima najboljšega pospeševalca in dobrotnika v cesarju Francu Jožefu I. Ta slavnostni gu»or se nam zdi toliko znamenit io vreden vseobče pozornosti, da ga naj bi takrat, ko izide nJisnjen v let šnjih letnih poro-..'ili ljubljanskih ljudskih šol, ponatisnili Vli slo venski časniki, da bi prišel t -.k• > v roke vsem slo jem slovenskega naroda. Slavnostni govor je zaključil g. n dzornik Lnvec s trikratnimi „Slava"-kina na presvetlega cesarja, katerim se je ljub jonsko učit* IjsUo navdušeno odzvalo. Pri II. točki dnevnega rpda je poročal uri 'olj g. Jakob Dimnik, ka rno sviral od delek vojaške g* dbo pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika R Friseka. Vrsto napitoic je otvoril g. nadzornik Leveč z zdravico, ki jo je pripil Njega Veličanstvu cesarju kot zaščitniku in dobrotniku ljudskega šolstva in učitel.stva, S slava-klici se js odzvalo uč M j stvo tem besedam, godba pa je za-svirala cesarsko pesem, ki so jo prisotni stoje po slušali. G. nadučitelj Janko Likar je napil dežel* nema šolskemu svetu in njega predsednika, ekscelenci baronu Heinu, ki se je pokazal velikega prijatelja ljudskega učiteljstva, zlasti letos ob regulaciji učiteljskih plač G. učitelj Jak. Dimnik je nazdravil mestnemu šolskemu svetu in njega načelniku, blag. g. županu Iv. Hribarju, ki je vedno in povsod prijatelj Ijndskega šolstva in učiteljstva. G. župan Hr'bar se |e zahvalil za napitnico ter je povdarjal velike zasluge, katre si je pridobil na ljudsko-šolskem polju kot dolgoletni nadzornik in vešč soln k g prof. L e v e c , ki je neumorno delaven književnik, vreden spoštovanja in ljubezni slovenskega OČiteljstva, Vznesenim besedam govoruikovim je na-\dušeno pritegnilo ljubljansko učiteljstvo ter pripilo krepko zdravico preljubljenemu svojemu n »dzorniku G. učitelj Al. Kecelj je nazdravil č g. k-nomku A Zamejcu, ki baš te dni praznuje 50letn'co mašuištva. Ginjen se je zahvalil gospod kanonik ter napil slogi mej duhovščino in učiteljstvom. Na to je napil gosp. nadzornik Leveč vrlo delavnemu mestnemu učiteljstvu ter gg. kateh-t »m, gdč. voditeljica E. ti u u I je nazdravila g. županu Hribarju, g. Fr. G a b r š t k jo napil g. ravnatelju Subicn, ki se je iskreno zalival I za napitmeo ter je napil mestnemu učiteljstvu ljubljanskemu. G. predsedstveni tajnik Lah je nazdravilcb^raa gospodoma voditeljema Fr. 11 • k t e 1 j u in J ž M a i e r j u , gosp. katehet Smrekar pa prijateljskemu razmerju in jedinosti mej ljubljanskimi uč telji in kateheti. S tem je bil ofloij Ini d-d končan. Rizvila se je petem ueprisiljena, prav domača zabava, ki je trajala do mraka Preživeli smo lep dan, ki nam ost'na v vodnem spominu. Hvaežui smo zanj tistim, ki so nam g a d.Ii. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 5. julija. (Konec.) OSč. svet. Pavlin je poročal o oddaji naprave kanalizacijskih načrtov. Obč. avet. je v svoji sej> dne 20. aprila 1. 1. sklenil razpisati natečaj za splošne tlačite. Do 15 junija je prišlo dvanajst ponudb, izmej katenh bi mogle priti v poštev samo tri ponudbe, Kalonaekova, ki zabteva za delo 12.000 g!d., Š-malova. ki zahtev* 20.000 gld. in Losov;', ki zahteva 16 000 gld. Posrečilo pa se je pridobiti pruf Hraskega, kateri je izjavil, da prevzame napravo načrtov in ne bo zahteval več ka kor povrnitev fakhčaih troškov in 259/0 za delo ra nobeu način pa več kakor 10 000 gld. Ker je ponudba pof Hraakega v najneugodnejšem slučaju še vedno znatno cenejša, kakor vsaka drugi, ker je pr f. Ilia-iky izboren strokovnjak in pozna Ljub Ija no natančno, je poročevalec predlagal, naj se naprava načrtov odda prof Umskemu 8 pogojem, da se mu izplača po napravi generalnega načrta 2000 gld, tri mesece potem, ko začne izdelovati podrobne načrte 2000 gld., ostanek pa po izvrš tvi vsega tlela. O tem predlogu se je vnela daljša razprava, nvj katero je seji namesto župana predsedo/al starosta, obč. svet. Zabukovec. Podžupan dr. vitez Rleivveis je rekel daje kanalizacijsko vprašanje tako, da se ne da kar na kratko rešiti. Vsako mesto je to vprašanje stud ralo več jet, predno se jo odločilo. Tudi v L;ubljani se ni lahko odlomiti, sosebno pa danes še ne, ko vsa stvar ni prav jasna. Po stavljenem piedlogu bi šole prof. Hra ky določil sistem, po katerem naj si iz-vrči kanalizacija. Napravil bo načrt, p:> katerem sistemu bo hotel, a mesto bo moralo načrt plačati, tudi če ne bo porabljiv. Naravni put bi bila, da se mesto najprej odloči po katerem sistemu hoče napraviti kanalizacijo in da šele potem odda napravo načrtov. To bi gitovo tudi prof. Hraskemu bilo ljubše. Glede sistema kanalizacije, ki bi bil najprimernejši za Ljubljano, bi kazalo vprašati zdravnike in tehnike, a če bi se obč. svet strinjal z njih nasvetom, potem šele naj bi se stopilo v dogovor s prof. Hraskim, ki je brez dvoma jedini mož, kateri more napraviti vsem zahtevam ustrezajoč načrt. Govornik je stavil v tem smislu formuliran predlog in priporočal obč. svetu, naj ga sprejme. Župan Hribar so je izrekel proti tema predlogu Zlaj se grade kanali na najrazličnejše načine, ker mesto nima generalnega načrta. Tako se potrosi mnogo denarja po nepotrebnem. Vprašanje o sistemu je že d li ntivno rešano in sicer po novem stavbinskem redu. Po tem redu smeti je fokalije odvajati v Ljubljanico in sedaj ne more temu nihče več ugovarjati. Naj se odda komurkoli in kadarkoli naprava kanalizacijskega načrta, vsak bo projektiral le sistem izplakovanja, kateri je z ozirom na obilico dežja najprimernejši za Ljubljano. Sicer pa so strokovnjaki v najnovejšem časa spoznali, da je sist* m izplakovanja najprimernejši. Prof. Hraskega ni treba šele vprašati za njegovo mnenje, ker je on že svoj čas v tehničnem društvu priznal, da je izplakovauje za Ljubljano jedmo možni sistem io za ta sistem se je tudi že izrekel mestni zdravstveni svet Ako se zdaj stvar zopet zavleče, bo to mesta tako na škodo, kakor mu je bilo na Škodo, d i se ni izvršil na predlog Hiaskega storjeni sklep, napravit; regulacijski načrt. Ako bi po potresu imeli regulacijski načrt, ne bih bi se lovili in ne bile bi se primerile napake, katerih ni možno popraviti. Ravno v bližnji prihodnosti bo napraviti največ kanalov, a če ne bo splošnega načrta, ategne mesto imeti znatno škodo. Podžupan dr. vit. Rleivveis je isjavil, da ga županova izvajanja niso prepričala, kajti tudi sedaj še ni jasno, če se kaže, odlo'iti se za od-vajaoje fekalij v Ljubljanico in ne za kak drugi sistem, zlasti še zategadalj, ker se prav sedaj pre-minja nivo in ko je upanje, da se začne osuševanje barja, vsled česar se zn ža ttidt Ljubljanica. Sicer pa bo vlada in deželni zdravstveni svet tudi še sedaj pri vsaki priliki ustavljata onesnaženja Ljubljanice in gotovo je, da se nameravani kanalizaciji upro prebivalci pod Ljubljano ležečih vasij. Sicer pa utvar ni t?ko nujna, k kor je trdil župan iu jej ne gre prisojati tistega pomena, kakor rrgulačnemu načrtu, povrh pa bo veljala kanalizacija 800 000 gld, toliko denarja pa mesto najbrž še ne bo imelo kmalu na razpolaganje. Ker bi bilo gotovo tudi prof. Hraskoinu najljubše, ako dobi striktno poro čilo in ker se mestni zdravstveni svet ni tako določno izrekel, kakor je dejal župan, naj obč. svet sprejmo govornikov predlog. Obč. svet Žužek se je izrekel za poročeval cev predlog, ker je stvar iz zdravstvenih, tehničnih in zlasti še iz fi a-in nih razlogov nujna. Obč. svet se bavi že deset let s tem vprašanjem in pri vsaki stavbi kanala se pokaže, kako potreben je načrt. Stavbeni red določa sistem in ni v tem uziru ničesar preminjati, glavno j", da določi načrt nivo in profil kanala za vse ulic-). Koliko škoto imt mesto, ker ni načrta, se je pokazslo pri kanalu v S on ivih ulicah in pri elektrarni, kjer je bilo graditi drug kanal, ker se kanal ua Resljevi cesti ni mogel porabiti. Tudi osušenje b.irja ne bo upliv.Jo na kanalizacijo, ker se napravijo pri Gruberjevem kanalu zatvornice, vsled česar bo lahko veo vodo napeljati skozi Ljubljano in ne bo nikdar vode primanjkovalo. Za vasi, ležeče pod Ljuoljano, stvar seveda ne bo ugodna, ah njih ugovori ne bodo veljali. Ko se je gradila dež. bolnica je dež. zdravstveni svet sam odobril, da se odpeljejo fekalije v Ljubljanico Svota, katero bo dati za načrt, je minimalna in jo m^sto pribrani v dveh letih. Župan Hribar je opozarj J, da je današnja razprava le konsekvenca prejšnjega sklepa, vsled katerega je bil razpisan natečaj za dobavo načrtov. Podžupan dr. Rleivveis je menil, da bo kanalizacija veljala 800.000 gld., a ta svota se je vzela le za podlago, da se je moglo račuoiti, in sicer se je pri tem mislilo, da nimamo noben-ga kanala. Gre se samo za to, da se dobi načrt, zidalo se bo polagoma. Podžupan dr. vit. Rleivveis je odgovoril, da ne misli stvari zavleči, ampak da hoče samo, naj se prej določi sistem. Ako se delo danes odda, je vse prepuščeno prof. Hraskemu, dasi bi bilo prav z ozirom na osušenje barja potrebno, da se prej določi sistem. Obč. svet. Velkavrh seje izrekel za poročevalcev predlog, povdarjaje, da preti mestu velika Škoda, ako ne dobi načrtov, še predao se začne osušenje barja. Obč. svet. Plantan je predlagal konec debate, kateri predlog je bil sprejet. Poročevalec obč. svet. Pavlin je pojasnil, da je obč. svet že v seji dne 20. aprila 1897 vse principijalno sklenil, kakor je razvidno iz razpisa programa, zdnj gre le zato, da se dotični sklep izvrši. Po programu se deli načrt na generalni načrt in na podrobne načrte. Kadar bo generalni načrt gotov, se skličejo strokovnjaki in je projektant dolžan, načrte, če treba, premeniti. To se bo lahko zgodilo, ker bo generalni načrt prikladen za vse sisteme, a veljal bo samo 2000 gld. Mesto mora imeti načrt, predno se začne osuševanje barja, sicer ategne imeti ogromno škodo. Troški za kanalizacijo bodo morde znašali 800 000 gld , a ta denar se bo izdal ne nakrat, ampak tekom dolge vrste let. Morda preteče sto let, predno bo kanalizacija izvršena. Po poročevalčevih pojasnilih je podžupan dr. vit. Rleivveis umaknil svoj predlog, na kar je občinski svet sprejel odsekov predlog. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v prihodnji seji, v četrtek dne 7. t. m. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. julija. — (Naša straža.) Pri včerajšnem shoda v mestni dvorani, kojega so se vdeležila naroda zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin, kakor tudi zastopniki Istrskih Hrvatov, odobrila so se predlo- |C £MJa v prilogi, Prfltga „Slovenskomu flarudu44 at. 151, dnć 7. julija Iggg, žena pravila. Pri § 2., — ki določuje namen društva — vnel se je daljši razgovor ali končno ob valjal je nasvet dr. Tavčarja, da se naj delokrog novemu društvu skrči jedino le na Slovence, živeče i ob mejah, ali pa v jezikovno mešanih pokrajinah. Novo društvo bode potem takem zasledovale iste namene, kakor jih — žali Bog — vspešno zasledujeta nam sovražni društvi: „Sudmarck" in „Lega nacionale". S tem je novo društvo postavljeno na podlago, na koji bode lahko koristno delovalo. Za-toraj pozdravljamo njega ustanovitev z največjo radostjo. — (Izredni občni zbor kranjske odvetniške komore) je — vsled priziva narodnih odvetnikov — določen na nedeljo, dnć 17. julija, ob 10. uri dopoiudne in se bo vršil v pisarniških prostorih komornega podpredsednika odvetnika dr. Alfonza Moscheta v Frančiškanskih ulicah. Na dnevnem redu je poročilo odvetnikov dr. Štora in Kr is perja o brezpravnosti slovenskega jezika pri višji deželni sodniji v Gradcu. Pričakovati je, da se tega izrednega občnega zbora udeleže vsi narodni odvetniki na Kranjskem. — (Splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov,) kateremu je namen protestovati proti brezpravnosti slovenskega jezika pri višji sodniji v Gradcu, se bo vršil v nedeljo dne 17. julija ob polu 12. uri dopoldne v veliki dvorani .Narodnega doma". Vzpored shodu, katerega nsj bi se udeležili odvetniki in notarji ter kandidatje iz vseh slovenskih pokrajin, prijavimo tekom teh dnij. Vabila so se danes razposlala. Opozarjamo p. n. gospode, naj se zanesljivo udeleže tega važnega shoda. — (Občinski svet) ima danes ob petih po-poludne izredno sejo. Ko bi se ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, bode se seja nadaljevala v petek, dne 8. julija 1898 ob šestih popoludne. — Gospodje občinski svetovalci blago-vole naj se polnoštevilno udeležiti seje, ker je za even tu valno sklepanje o prvi točki dnevnega reda v zmislu §. 57. občinskega reda treba kvaiifikovane večine. Dnevni red: I. Finančnega in stavbnega odseka poročila 1. o županovem dopisu glede začasnega pokritja treskov za .Gasilski domu ; o nakupu 387" 12 m% sveta od posestva Sidonije Schreveve so stavbišče .Gasilnega doma"; 3. o razpisu zidarskih del za „Gasilni dom". II. Stavbnega odseka poročila 1. o prošnji kranjske hranilnice za stavbne črte onega dela Vodmata, kateri je za hiralnico nakupila; 2. o prizivu hišne posfistnice M. Zetinovicheve proti magistratnemu odloku v zadevi poprave njenega zidu ob hiši Auerjevih dedičev; 3. o oddaji kanalizacije na Rimski cesti ; III. Olepševalnega odseka poročili 1. o prošnji A. Kališa za dovoljenje, da postavi nekaj kijoskov in drugih naprav za plakatovanje na raznih krajih mesta; 2. o predlogih županovih glede vremenske hišice. IV. Direktorija mestne elektrarne poročili 1. o ko-lavdaciji del pri vodnjaku električne centrale v Slomškovih ulicah; 2. o začasni namestitvi še jednoga monterja pri mestni elektrarni. V. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o nakupu dveh škropilnih vozičkov. VI. Personalnega in pravnega odseka poročila 1. o prošnji stražnega vodje Ivana Ižanca, da se mu podaljša dopust; 2. o oddaji službe mestnega inženirja; 3. o oddaji službe pi-sarničnega praktikanta. VII. Finančnega odseka poročilo o prošnjah za podpore in predujme. VIII. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o dovolitvi nagrad za izredno službovanje pri vodni lajeraalmci v Klečah. — (Generalni inšpektor vojne) princ Lu-dovik Windischgraetz pride danes v Ljubljano in bo jutri insptciral tukajšnjo garnizijo. — (Is 0. kr. šolskega sveta ) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila v torek dne 28. t. 1., prejeli smo nastopno poročilo: Potem, ko predsednik pr< glasi sklepčnost in otvori Sejo, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame brez ugovora na znanje. Poročilo c kr okrajnih šolskih nadzor nikov, profesorjev Fr. Levca in F. R e n d e o Statusu ljubljanskega mestnega učiteljstva, ki se ima predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, se odobri in ž njim vred vsi nasveti, ki so ■ tem statusom v zvezi. Reši se več prošenj za izpust iz vsakdanje Šole. Sklene se, da je končati šolsko leto na vseh tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah v četrtek, dne 14. julija; prihodnje iolako leto pa pričeti dne 16. in 17. sept. z vpisovanjem, dne 19. septembra 8 poklicanjem sv. Duha in dne 20. septembra z rednim poukom. Vodstvom javnih mestnih ljudskih šol je dati na vodil radi uradovanja mei velikimi počitnicami. Končno se vzame na znanje poročilo c kr. okrajnega šolskega nadzornika prof Fr. Levca o nad zorovanji I. mestne deške 5 razred niče in ae sklene, da se to poročilo predloži visokemu c. k. deželnemu šol kemu svetu v končno odobrenje, ter izvrše v njem stavljeni nasveti. — (Borza nsd vse!) Visoko trgovinsko mi nisterstvo misb menda, da je njega prva dolžnost čuvati in pospeševati koristi borzijancev. Doslej je bila telefonska zveza Dunaj-Trst do l/»2. ure popoludne reservirana za borzne špekulante. Že to je bilo popolnoma neopravičeno, sedaj pa se je ta pri-vlegij še raztegnil i u je telefon do l/a3. ure reser viran za borzo. Pro'i takemu jednostranskemu po stopanju in preziranju interesov druz^ga občinstva na korist borznih špekulantov protestujemo z vso odločnostjo. — (Vrtna veselica šentjakobsko trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda,) ki se vrši v nedeljo pri „Lloydu". bode gotovo jedna najzabavnejših in najokusnejše prirejenih veselic, kar jih je bilo v tem letu. Častite dame in gospice že več tednov skrbe, da podajo posetnikom te ve selice kar največ in kar najlepše zabave. Nedvomno ee jim to popolnoma posreči! — (Udeležniki okupacije Bosne in Hercegovine) imajo dne 9. t. m. zvečer pri Ferlincu s-Htanek, da se dogovore o proslavi dvajsetletnice okupacije. — (Velika gimnazija ljubljanska) je končala danes šolsko leto z zahvalno službo božjo, pri kateri so peli gimnazijski pevci novo Forsterjevo skladbo: „Missa in honorem s. Aloy.sn Goozagae". Iz tiskanega, 85 stranij obsegaj očega „Izvestjau povzamemo te - le podatke. Gimnazija je imela letos 16 razredov, v primeri proti lanskemu letu jednoga manj, ker je bil peti razred razdeljen le v dva oddelka, dočim je ta razred od leta 1892/93 sem imel tri oddelke. Začetkom leta je bilo vspre-jetih 689 dijakov, koncem leta jih je ostalo se 638. Pri klasifikaciji je dobilo 70 dijakov prvi red z odliko, 412 prvi red, 46 drugi red, 23 trojko, 81 jih sme po počitnicah izpit iz pojednega predmeta ponoviti, 6 pa radi bolezni ni bilo izprašanih. Fo napredku najboljši je osmi R razred (sami Slovenci), ki ima izmed 39 učencev 13 odličnjakov. Zelo velike so vsote, katere so morali dijaki vplačevati, da ee smejo poučevati v sedanjih, kakor je obče znano, povsem nedostatnih in zd avju škodljivih prostorih, kajti vsprejemnina in prispevki za učila so znašali 1100 gld. 40 kr., šolnina pa lepo vsoto 8580 gld. Od plačevanja šolnine je bilo v prvem polletju 196, v drugem pa 231 popolnoma opošče-nih, dva sta plačevala polovico šolnine. Prav izdatne pa ko tudi podpore, katere uživajo učenci na tem zavodu Ne glede na veliko podporo, katero dobivajo revni dijaki pii „Jt-ranovi dijaški miz;", potrt šilo se je zanje iz podporne zaloge za nakup obleke v gotovem izplačdu 455 gld. 70 kr. Kranjska hranilnica je podarila 200 gld., ki so se porabili za nakup šolskih knjig manj imovitim dijakom ; 91 dijakov pa je uživalo ustanove v skupnem znesku 8756 gld. 461 3 kr. Iz tega je pač razvidno, da bi marsikateri dijak ne mogel študirati, ko ne bi za olajšavo njegove revščine dobrotniki mladine skrbeli v toliki meri Jutri se prično rstmeni zr lostni izpiti, h katerim je oglašenih 79 abiturijentov. — (Dirka I Ijublj kol. društva) dne 3. julija na dirkališču za „Narodnim domom* je imela naslednji uspeh: 1. Dirka juniorom: 1000 m = 2Va kroga. Prvi Grassi (k. s. b. „Ljubljana") 1 min. 36*/6 sek., drugi Accetto Z. (I. 1 u h k. d. v Ljubljani) 1 min. 39'/6 sek., tretji Accetto V. (1 lj k. d v LjnbljanO 1 min. 89% 8"k. II Glavna dirka: 4000 m = 10 krogov. Prvi Speil (k. s. b Ljub Ijaua) 6 min. 641/« sek.. drugi Gotth«rd ((I lj. k. d. Ljubljana) 6 min 54Vs , tretji Grassi (k. s. b. Ljubljana) 6 min 54*/a 8e* ^rvi voo<"' Grassi vodil 7 krogov IN. Dirka gostov: 3000 »»=7l'a krogov Prvi Tenax (k. s. b. Ljubljanu Trst) 5 min. 28*/6 sek, drugi Krizman (k 8. b Novomesto) 5 min 30'/-. sek, tretji Vreoar (k savinjskih kolesarjev) 5 min 383/6 sek. IV. Rorba za prvenstvo: 3000 tn = 71/« krogov. Prvi Gotthard (I lj. k. d. Ljubljana) 5 min. 37!/6 sek.. drugi Sturm (I. lj. k. d Ljubljana) 5 min. 445;6 8ek , tretji Skam-ptrlo (I. lj. k. dr. Ljubljana) 6 min. 44V'fl sek. V Vožnja na tandem h in na kolesih z več sedli. 3000 mi = 7Va krogov Prvi, tandem, S eil-Grassi 4 min. 38 Vb sek. Drugi, tnp 6, Accetto Z.. Accetto Valentin in Jakše, 4 min. 46 sek* VI. Dirka seniorom: 2000 S as S krogov. Prvi Križman (k. s b. Novomesto) 3 min. 37*/B sek., drugi V^rčič (l.-lj. k. d. Ljubljana) 3 min 518/d fifik., tretji Skamperle (I. I|. k. d Ljubljan •) 4 mm. 223/6 sek VII. UteSna vožnja: 1000 m* = 2Vi kroga. Prvi Gorjanc (k. s. b. Ljubljana) 1 min. 39Va sek., drugi Jakše (I. Ij. k. d. Ljubljana) 1 min. 40 sek., tretji Accetto Valentin (1. Ij. k. d. Ljubljana) 1 min 49S/B sek. Za večerno veselico v restavracijskih prostor h .Mar. doma" gre najtoplejša zahvala pevskemu društvu „Slavec" pod vodstvom gospoda Renišeka, kakor tudi tamburaškomu klubu „ Zvezda" pod vodstvom gospoda Gorjanca. — (Originalne slovenske dopisnice) je založil podjetni slovenski knjitjotržec gosp. Leopold Schvventner, ki je otvoril — na veselje vseh zavednih narodnih krogov — svojo elegantno trgovino na Dvornem trgu v Ljubljani. G. S ;hwent-ner je zvezal na svojih veleokumih dopisnicah narodno, lepo in zabavno ter založil 5 vrst dopisnic, na katerih zgorenjem, različno barvanem robu je par taktov tehle slovenskih pesmic: „Kje so moje rožice . . . ?" — „Luna sije, kladvo bije . . .■ — „Slovenec sem . ." — „Naprej zastave slave . . in „Ston. stoji Ljubljanca ..." Dopisnice, ki mo rajo ugajati vsakemu ter razvesele sosebno nabi-ralke in nabiralce originalnih slovenskih dopisnic, se prodajajo po 5 kr. Možno pa je kupiti 10 dopisnic v originalnem zavoju po 45 kr. Naj bi sega!« Slovenke in Slovenci, zlasti pri narodnih pevskih slavnostih, prav pridno po teh dopisnicah I — (Nepreviden kolesar) povozil je včeraj popoludne v Trnovskih ulicah 5 let starega Šimena Dolenca in ga podrl na tla. Deček se je s steklenico, katero je nesel v roki, obrezal. — (Tatvina.) Na Viču se je v noči od dne 2- na 3. julija predrzen tat splazil v hišo tamošnjega posestnika Kuclerja in vkradel 100 gld. denarja. Sodi se, da je to tatvino storil znani potepuh Jakob frestopuik iz Rrezovice. — (Državno podporo) v znesku 250 gl. je poljedelsko mi nisterstvo dovolilo kmetijski podružnici v Sodražici za napravo drevesnice. — (Nemška pravila slovenske posojilnico.) Piše se nam: V Kandiji tik Novega mesta pričela je tamošnja posojilnica delovati z dnem 1. t. m. — Ob jednem je razposlala svoja pravila, a čudite se in strmite, pisane so v nemškem jeziku! Zakaj, tega dobro ne vemo, pač pa bi nas mogel o tej stvari podučiti župan, gospod Josip Zurc, podpredsednik rečene posojilnice. Čudimo se le da se ni našel niti jeden izmej odbornikov, kateri so večjidel župniki sosednih fara, da bi 86 bil nemškim pravilom uprl! — (Iz škofje Loke) se nam piše: Menda ga ni človeka, kateri bi po trudapolnem vsakdanjem delu ponoči rad ne počival. Rodi si domačin ali tujec, zdrav ali bolan, želi si miru in počitka v nočnem času, in zato nikakor ni dopustno, da ponočnjaki in krokarske druhali uganjajo v takem času svoje burke, kar se je, žal, ud mačilo v našem mest« cu. Ob nedeljah rogovilijo predfarški hlapci, ob delavnikih pa neki domaći „gospođici". Vzne mirjajo nas že nekoliko ča«ia tudi neki nočni čuki, po domače tudi ppevci" imenovani. Kakor se govori so menda člani nekega tukajšnjega društva. Ti nadarjeni pevci zbrali bo si za svoje torišče naš mestni trg. Od koračnice „Oj Rauovci" do razbijanja po oknih, vratih in mizah i. t. d. je tem navdušenim „slavcem" en korak, kojega store, ako le mogoče, pred licem našega čestitega magistrata. Nočni čuvaj, ob enem menda tudi mestni najvišji redar, intonira ob določenem času po znani srednjeveški melodiji svojo visoko pesem: „var'te ognja itd." na enem ali dveh krajih, potem pa izgine Na njegovo mesto stopi potem imenovani zbor nočnih pevcev. Ako so naši mestni očetje za take nočne koncerte navdušeni, ne vemo, zato ker ničesar ne reko, a ker je prošnja dovoljena, prosimo jih prav ponižno, naj nam poslušalcem v prih dnje preskrbijo vsaj kak program, ako druzega ne, vsaj taistega, koji bi se opiral na dotični paragraf, v katerem se piše ali poje o krajni policiji. „Uporno in verujrao in usmi ljenje bomo dosegli" — pravi sveto pismo. Morda se to tudi za L ko uresniči? — (Prostovoljno gasilno društvo v Be gunjah) priredi v restavraciji g. Iv. Avsenika v nedelio dne 10. julija 1893 tombola. Začetek ob 4. uri popoludne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dohodek je namenjen za društvene potre 0 e. — Ciklon je v noči od 25. na 20 junija divjal v radovljiškem okraju in v Ilo ica-g.izd h po drl n polomil 20 do 25 000 ma smrek m jelt. Največjo škodo ima e ar — (Podaljšanje uradnih ur.) Poštni in brzojavni urad v Krškem službuj« od 12. julija do 10. avgusta t I. ves dan — (Slogino zborovanje in volilni shod pri Sv. Tomažu ) Ormožko pol. društvo „Sloga" priredi dne 17. julija t. 1. pri S v. T o m a ž u v gostilni g L Skrleoa ob 3. uri popoludne svoj občni zbor, katerega se vdeležita kot poročevalca: veleč g I. Ž i č k a r, župnik in drž. poslanec, in g. dr. F. Rosina, odvetnik in Jož. poslanec. Prvi bode poročal o državnem zboru, drugi pa o deželnem. Ako čas dopusti, bo Io se tolmačile tudi šol ske zadeve orraožkega okraja. Slogaši! Volilci 1 Vde-ležite se tega važnega zborovanja, ter pokažite našim gospodom poslanem, da ni pravega mesta niti v Tomaževski fari. niti v celem ormoškem okraju za nikak „Raueroverein". — (Imenovanja) Poštni asistentje gg Gregorij Verza. Josip Brankovič in Mihael Kucser v Trstu ter Alojzij D i c h t e v Divači so imenovani postnimi ffBiBtenti. Poitna praktikanta gg. Marko . Dobni k v Trata in Jakob Božič v St. Petra sta imenovana poštnima asistentoma. — (»Čovječnost") se bode naziva! list, ki začne izhajati v Carina (Švica, Spiegelgasse 13. 111.) Namen lista bode — kakor nam poroča urednik — zgolj humanitaren ter se ne bo vtikal v politiko. Veljal bode 5 gld. na leto ter bo izhajal vsak Četrtek. List bo izhajal v hrvatskem in slovenskem jeziku ter je namenjen zlasti učiteljstvu. * (Cornelina Hera,) jeden največjih sleparjev, kar jih je kdaj živelo na svetu, je 6. julija v Đonrnemontbu na Angleškem umrl. Herz, po poklica zdravnik, js bil velik špekulant, ter si je z različnimi sleparstvi pridobil milijone. Herz je igral pri Panamskem Škandalu glavno ulogo. Prisleparil si je 10 milijonov ter zakrivil, da se je baron Reinacb, predsednik panamske družbe, ustrelil, da sta ministra Clemenceau in Frevcinet morala odstopiti ter se je začelo nebroj obravnav in preiskav proti raznim poslancem in ministrom. Herz pa je s svojimi milijoni niel na Angleško, ter se od ondot norčeval is vsega sveta Smrt njegova je dobrodošla marsikateremu Francoza. * (Eeterhazv inPicqttart) Major Erterhazv je nap«del v Parizu sredi trga V ktorja Ho ga bivšega podpolkovnika Picquarta z debelo palico. Picqoart je palico odbil ter tolkel toliko časa po glavi Esterhasjja, da je pobegnil. P ccpiHrt je le malo ranjen na roki ter bode tožil fam- a nega majorja na sodišča. Znano je, da js Picquart kot priča pri obravnavi Zole izjavil, da je Drevfus nedolžen, a da je Esterhszr izdajalec. * (Gadje) .Vossische Ztg" opozarja radi bližajočih se počitnic učitelje in stariis, naj seznanijo otroke s sliko ali s preparati gadov in modrasov, da se ne pripeti mej počitnicami toliko nesreč radi otročje nevednosti. Oadje so na solnčoib, peščenih in skalnatih krajih najrajše Pik gada pa ni vselej smrten. Najboljše sredstvo zoper pik je, da se rana izsesa ter s nitjo podveze. Bolnik naj pije vino, konjak ali vinski cvet, da se izpotf. Pokliče pa naj se vselej zdravnik ali vsaj kak omikannc! * Sedem vrstično pisanje not) predlaga gospa Ana Claud Saar, bivša igralka, m profesor Hanslick se s tako pisavo strinja. Sedem not potrebuje sed-m vrst, katerih prva in zadnja nosi noto C. Bar« bi bilo s 7 vrstami pisanje not lažje, a msloverjetno je, da se sedanji sistem opusti. 4 (Nravstveni kongres. Tekom julija se bo vršil v Londonu zanmiv mej naroden kongres, ki se bode bavil s socijalnopolitičnega stališča z vprašanjem javne nravnosti. Kongres sklicuje takozvana »Federfttion sbolitioniste" in njena ustanovnica, gospa Josipins Batler, bo načelnica shoda. To društvo se bori proti prostituciji ter ss poganja za jednaks moralne zakone za oba spola Kongres se bode bavil torej z jako delikatnimi vprašanji I Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo a v Cirila In Metoda: G g. Rajhsnburški Slovenci in Slovenke sv. C in M. za god nabrali 26 kron 54 vin. (po g Haram-bašici). — Gosp. Zdravko Srni te k v Ratečah pri Zidanem mostu 1 0 k r o n , od preostanka svote, nabrane za zaŽiganje Kresa v predvečer sv Cirila in Metoda. — Gosp. Ljudevit Stiasnv, učitelj v Radovljici 9 kron 2 vin. kot dar pod naslovom: .Zbrani pa veličastnem kresu v proslavo našima blago vestni k orna sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Kocijančiča na Črnivca pri Radovljici. — G M.nka V ranči č iz domaČega nabiralnika 4 krone. — Omizje pri ,belem volka" v Ljabljani 3 krone 3 0 Vin. — G. Matilda Sebenikar na Rakeka 9 1 kron za god sv. Cirila in Metodu, in sicer 80 K kot dohodek od prodanih razglednic, 11 K pa so posebej darovali gg. Fr. Domicelj 4 K, Ant. Lavrič, Ant. Dolenc, gospa Marija Kovač, vsak po 2 K, gdč. Elisa Špaa 1 K. — V gostilni gosp. A. Lavrenčiča v Št. Petru na Krasa nabrani 2 kroni — Skupaj 145 kron 86 vin. — Živeli vrle na biraike rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! Za Preiernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Iv. Vernik v Ljabljani 13 kron 40 vinarjev, katere so darovali v „Narodnem domu": Gg. Josip Sirca, župan v Žalcu, J. Schvrentner, Ivan Mejač, gdčni. Poldi Jean in Antonija Š t r u k e I j-Cescnti, vsak po 2 K, gdčna. Josipina Bergin in g. Uroš Kersnik, vsak po 1 K in Ivan Vernik 1 K 40 vin. — Gosp. dr. Mihael Truden, odvetnik v Trstn 10 kron. — Skopaj 2 3 kron 4 0 vin. — Živeli darovalci I Naj najdejo prav obilo posnemovalcev 1 Telefonična in brzojavna poročila Gradec 7. julija. Sinoči so imeli krščanski socijalisti shod, katerega sta se ude ležila tudi grof Henrik Attems in grof Meran. Udeležniki so sklenili, naj se stranka kot avstrijsko patrijotična stranka udeleži graških občinskih volitev in naj postavi svoje kandi date. Shod je isvolil odsek 7 členov, kateremu je poveril vodstvo priprav sa volitve. Dunaj 7. julija. V komisiji, katera je sestavila vodilna načela za bodoči jezikovni zakon za Češko in Moravsko, na kateri podlagi so se začela neobvezna pogajanja, so bili podpredsednik praškega namestništra, S tn m m er, sekcijski šef v ministerstvu notranjih del, S a • gasser, sekcijski šef v pravosodnem minister stvu, Klein, dvorni svetnik pri upravnem sodišču, Schurda in dvorni svetnik Stadler. Dunaj 7. julija. Načelniki klubov nem Ških obstrukcijskih strank Se snidejo v nedeljo na Dunaju, da ukrenejo, ali naj se udeležč ne obveznih posvetovanj z vlado ali ne. Od skle pov te konference je tudi odvisno, iavrše li nemSkoliberalni veleposestniki svojo namero in se udeleži'1 posvetovanj z grofom Thunoin ali razveljavijo svoj, v Pragi storjeui sklep. Dunaj 7 julija. Načrt avtonomnemu ca rinsktmu tarifa, katerega je sestavila ogerska vlada in ga hoče dne 14 t. m. predložiti ko misiji izvedencev, je v tukajšnjih vladnih kr< gin i budil s»Ino senzacijo. Uradna „Wiemr Ztg ■ je proti temu načrtu priobčila nenavadno ostro noto, v kattri naglasa, da je v največjem in te resu obeh državu h polovic obraniti skupnost finančne in trgovinske politike. Dunaj 7. julija. Is Kleiureifinga se brzo javlja, da je predsednik najvišjega sodišča dr. Stre m a ver na potovanju v Solnograd nevarno obolel. Krakov 7 julija. Vsled brutalnega po stopanja pruskih oblastev odpadejo od vzpo reda za shod poljskih zdravnikov v Poznanju vse točke, katere so bile določene za prvi dan. Zagreb 7. julija. Jutri se začne nova obravnava radi tragedije v SjeniČaku, radi ka tere so bili trije obsojenci že usmrčeni. Ob toženih je 31 oseb, prič je poklicanih 47. Madrid 7 julija Položaj je jako kri tičtn. zlasti vsled karlističnih agitacij. Pojavlja se silno nasprotstvo proti vsem vladajočim osebam. Vojaštvo pod po vel stvoru maršala Martioez Camposa in generala Chiucbille je konsigniram Vlada je vse pripravila, da raz glasi obsedno stanje, Čim bi se pojavili nemiri. Ljudstvo je silno razburjeno. Madrid 7. julija. General Linares, dasi ranjen, je prevzel zopet poveljstvo vojske v Sant agu. Madrid 7. julija Maršal Blanco je nujno brzojavi 1, da se mu posije kaj — denarja. Washington 7. julija. Parlament se je izrekel za aneksijo H*waja. London 7. julija. Dne 4. t m. ob 5. uri popoludne je, 60 milj od Sahle Islanda, argleški parni k „Cromartvsbire" zadel ob francoski, iz Novega Yorka prihajajoči parnik „Bourgogne" in ga tako poškodoval, da se je takoj potopil. Parnik „Bourgogne" je bil last fancoske družbe „Compagnie Transatlan-tique". Zgrajen je bil L 1866. Dolg je bil 150 m., širok 15 m. Iz Novega Yorka je odšel minoli ponedeljek in je bil namenjen v Ha vre. Na parni ku je bilo nad sto mornarjev in 502 popotnika. London 7. julija. Grozne podrobnosti se poročajo o katastrofi parnika „Bourgogne". Rešilo se je samo 49 popotnikov in 108 mornarjev. Izmej vseh žensk, kar jih je bilo na ladji, se je rešila samo jedna, ki se je s sv o-jim možem osem ur držala na nekem razbitem čolnu. Kapitan Deloncle je ostal do zadnjega trenotka na svojem mestu in ž njim vsi Častniki, ki so se vsi s kapitanom vred potopili. London 7. julija. Mornarji so krivi, da se je pri katastrofi „Bourgogne" potopilo toliko potnikov. Kapitan in častniki so izpolnil ni li svojo dolžnost, a moštvo je postopalo uprav bestijalno. Komaj se je začel parnik potapljati, planili so mornarji na čolniče, in so potnike, sileče za njimi, pobijali z vesli in raznimi železi ali jih pehali v morje. Nekateri Lahi so si z noži napravili pot mej potniki do čolničev. Tako se je zgodilo, da so se skoro vsi mornarji rešili, popotnikov pa se je nad 400 potopilo. Pariz 7. julija. »Campagnie Transatlan tique* javlja, da se je pri katastrofi „Bourgogne" rešilo 61 popotnikov in 104 mornarji. Meteorologično poročilo. Viflina nad morjem 306 2 m. Julij Čas opalo van j a Stanje barometra v mm. |5 Ji Vetrovi Nebo jll 1 p* e* P* m 6 9. zvefier 736 5 14-5 ■1. jvzh. oblačno 7. ■ 7. rjntrai 9. popol. 738 4 780-3 133 18'6 ar-Jn* p. m. jug oblačno del. jasno 08 8rednja voerajlnja temperatura 14-9", ta 4-5* pod norraalom. dne 7. julija 1*98 Skopni državni dolg ? notah..... 101 (Id. 75 Skopni državni dblg v srebru . ... 101 , 56 avstrijika zlata renta....... 191 „90 Avstrijska kronika renta 4%..... 100 . 90 Ogerita elita renta 4*/o....... 120 , 75 Ofersks kronika renta 4°/#..... 99 f 05 avstro-ogerske bančne delnice .... 907 „ — Kreditne delnic«......... 8*9 , 40 London viitm..........* 119 „ 85 N«mski dri. bankovci sa 100 mark ... 58 „ SO 20 mark............ 11 , 74 20 frankov........... 9 „ 62« Italijanski bankovci.....< . . 44 „ 37» C. kr. cekini........... B . «3 kr. n trn km Trgovski pomočnik izurjen v galanterijskem in drobnem blagu, VZpTSJfflO SO takoj. — Ponudb« na apravništvo „Slovertakega Naroda". (1042—3) Tako) se vzprejmejo izurjeno šivilje in učenke, (1047—t) Josipina Bersin Mastni tro »* 9. Trgovski pomočnik 98 let star, slovenskega in nimfikega jezika popolnoma zmožen, v t-M knjigovodstva in korespondence v obeh jezikih, iell vstopiti v kako v«6Jo trgovino kot knjigovodja ali poslovođi a ali pa kot prvi pomočnik. — Ponndbe ▼sprejema upravniitvo ,Slov. Naroda . (10^8—3) št. 90 v Ribnici na Kranjskem jednoaadatropna, z opeko krita, proda) me s pri isti nahtjajočim ne hJevnm za živino pod prav ■■godnimi pog*|i. Hita stoji sredi trga tar jo pripravna za vsako trgovino. S bieo ali pa posebej proda se tudi 88 ar. 24 G3 njiv, 56 ar. 50 Q* travnikov, 3 ha., 21 ar. 7 pašnikov in 60 ar. 46 gozda. (1039-2) Več se izve" pri lastnika Ivana Modlc-U tam. Ces. kr avstrijske ffi državne železnice. Izvod iz voznega reda veljav/en od da* 1. Junija 1898. lota. Odhod Is I.JnblJan« jni. kol. Proga ««■ Trki* Ob 19. nrl b m. po aofii osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfesta, Ljubno; eez Selsthal v Auise, Solnograd; čei Klein-Reitling v Stevr, Line, na Dunaj via Amitetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontsbel, Beljak, Celovec, Frsnzenifeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solne grad; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlov« vare, Prago, Lipiko, fiez Amntetten na Dunaj. — Oh 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno Selsthal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popolndne ono h ni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Ljubno; fiei Selzthal v Solnograd, Lene - G a* tein, Zeli ob jezeru, Inomoit, Bregenc, Cnrih, Genevo Pariš; fi«s Klein-Relfling v Btejr, Line, Budejevice, Pisanj Marijine vire, Heb, Francove vare, Karlove vars, Prago, Lipiko, Dunaj via Amitetten. — Ob 7. nri 15 min. zvečer osebni vlak v Lepce-Bled. Poleg t»ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. popoludne v Lence Bled. — Prosa v Novo mesto ta v Kočevje. Mefiani vlatl: Ob 6. url 15 m. sjutraj, ob 12. ari 56 m. popoludne, ob 6. uri 30 n>. svecer — Prihod v Izubijano j. k. Prosa la Trbii*. Ob 5. url 4H m. zjutraj osobni vlak s Dnnaji via Amitetten, ii Lipskega, Prage, Francovin varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih ▼arov, Plznja, Badejevic, Solooirrada, Line«, Stevra, Auueea, Ijjuhna, Celovca, Beljaka, Fransensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Leiec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amitetten, Karlovih varov, Heb a, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Soluograda, Linca, Sterri, Pariza, Geneve Curihs, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaateina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Framensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak s Dunaja, L i puka, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pon tabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 65 m. vlak is Lesc-Bleda. — Progss Is Novega uieata ln la Koeev|a» Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. sjutraj, ob 9. ari 82 m, popoludne in ob 8. ari 85 m. svecer. — Odhod Is LJubljane d. k. v Homsslk. Ob 't. uri 23 m. zjutraj, ob 2. nri b m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. svečar, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v L|ahlJavno d. k. Is atoanolko. Ob 6. uri 58 m. sja trij, ob 11. ari 8 m, dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 66 min. ivsetr., poslednji vlak samo ob atcUliah ia praznikih. (1044-1) ► 1 Ljubljana, Židovska nlice št. 4. § Velika zaloga obuval f "lOSIP REICH 4 likanje sukna, barvarija £ { 4 in kemična spiralnica ► j I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4* j in /aznamHnuiejo. Pri tavanjih naročilih blagovoli naj «e vzoreo vpoHlati. priporoča po ceni Hugo Ihl v Spitalskih ulicah štev. 4. /zUAlojzijErjavec/zU! (42) Čevljarski mojster I 6j v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 v priporoča se precast. duhovščini in slav. 2 občinstvu za obilno naročevanje r.izno« vratnih olm vid, katera izvršuje ceno, y potteno in iz zanesljivo trpežnega usnja \: od najfinejše do najpriproatcj&e oblike. K. Mere se shranjujejo. Vnanjirn narcjf.il o m y naj se blagovoljno pridene vzorec. tS W flp* 'ej* 'ejr' tv«x* ^"^»"»»ijrajr • • i i*d«tijHrj(aviw>via^ »vajOHOt ajaa Pekarija in slaščičarna f,3i ti lavna trgov Stari trg št 21 Jakob Zalaznik ■ Vegove ruinira ulice št. 12 Tu se dobiva IUr»l nn Nvefte, iikaims silrav.i Iu hIhoIno p*>- UhtmU«* p**«'iv<», Vieb vr.st kruli nn «hk«i« ri«»n kruli m pre mIiIM (Vanille- 4 Zwiebak) V svoj it. h t» »< it m i «•.» ii postrezam točno z «> m • li ..«■ j ni m ' !•«•«• i vom, hI «• cl<»l ♦»«lr>tn jn » II ii t tu I prlatalcnil II U »-rji ter I Weriniit»i-»'» iioiu. . Posebno opozarjam na fine i it «11; mii «» t. ♦■ UrolV in /ui iiln m mik luno intimliiiui. ; £ Brata Sborl •x Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. B Pleskarska mojstra c. kr, državne in 3 B eznice. S f' J i pleskarja. C ■ BP'ggnaisii-Jgii^i^PiTaai oderci izvrstne facpone, najboljši izdelek (45) imlfciK-Jc pri ALOJZIJU PERSCHE Pred nkcfijo 22, [>»l*i- mestne liUe. I F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrHtne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž. železnic uradnikov ■v Ij^-u.t>ljetra. 1, Š^Iento-o-rg-ov© št. 4t se priporoča nlav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepremočljl vlh havelokov po najnovejši tkCOnl iu naipovoljnejfiih 0 -nah. Angleško, francosko in tu/.euisko robo ima na skladišču — Gg". uradnikom se priporoča za lzdelavnnje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuae itd , gg. c. kr justičniin uradi.ikom pa za izdelavanje f- c. kr. priv. južne železi p Slikarja napisov, stavblnska in pohištvena 9 Tovarna za oljnate barve, lak J f~ in pokost. (44^ S P* Zaloga orlKliiMln^ka Uarbotln«*!«. T 3* Mu&ioba za konjska kopita in usnje. X t» J* f +\JkJr* 1-«-' '+^fciLJrt, f *v.vJ l Največja'izber najaovejsega [svilnatega blaga C'rno in liarvnmto, za <»ic oblek«* in t»luc«9 priporoča talarjev in baret. (40) I mi naj utajiti ceua.li (47) Jojzij Persche [ Pred Škofijo 22. poleg mestne hise. | »♦»♦»♦♦♦»v»viv»e»»»»s»4»v»v I Avgust Repič j - sodili' -(:<—- | Ljubljana, Kolezijake ulice št. 16, (48) V Trnovem. J b^s priporoča slav. občinstvo in naznanja, • da izdeluje in popravlja vsakovrstne * • ode ls hrastovega in mehkega # lesa po najnižjih cenah. — Kupuje • ta proiiaja staro vinsko posodo. ^ j 4 I I » NJvečja tovarniška zaloga ! i Fran Kaiser I HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za damo. Vedno zadnje novosti. I*«'l>ra\lja se nrno in prav po ceni sodni iurmli franko in mstonj. (SO) LJUBLJANA. '27 i i prodajalec biciklov j Iz iir v Ih I «> vi* ni. j (49) Ljubljana i Šelenburgove ulice 6. f gm9~ Najbolji© urejena delav-" nloa sa nonravllaole bloiklov nioa za popravljanj* ^ ln šivalnih strojev. W klobukov • • v' ■ po najnižji ceni pri (f>0) J.S. BENEDIKT-u IjJtilsljaiin. Nt««ri I r^. t------------------------------- g J. J. NAGLAS :va I < Ljubljana (M) Turjaški trg štev. 7. Ign. Fasching-a vdovo ključavničarstvo (53) Poljanski nasip it. 8 (Reirho?a hiSa) priporoma svojo bogato zalogo Atedilnili ognjidč sSHlprlproHtelalli, kakor tudi n»|ll- SB«'|aiU9 z žolto niedjo ali mcsingoin montiranih za obklade s potnicami ali kahlami. l*oprarlJa>nJa hitro ln po 'VhI. Vnanja naročila se hitro izvrS^. Darila za vsako priliko! Frid. Hofff mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla,kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najflnejie kvalitete po niskih oenah-Vovostl v iepnih, kakor tudi v atenskih turah vedno v salog-i. 56 ■•oprave se lsvrtojejo naJtoAneJe. ir ^"OT e li a "n i Iz m Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah lt,( ii.««- in (irupa v tO stroko spada* jofta popravila izviti dobro in c**no. Vnanji aaro6ilasc turno iavrjtnjHji.. Ljubljana, lliimijsKu ceNlta ht. IU. Tovarniška zaloga šivalnih strojev Mu velocipedov. ]\»Jnl>Jc eenc. iciklisti!!! Jopce, nogovice pasove, kravate najceneje priporoča lwm3Alojzij Persche * Pred ski fijo 22 poleg mestne hiša, j Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic iu plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. <>l>i«*li«» i><» meri se po najnovejgih uzorcih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje izgotovljajo. (57) Fran T^G+t&t? Xj3vL"bljsLxia/, Stetrl trg: fetOTr. 1-Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Mlanio-rennle« in mlnlllnlc*e9 katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (5U) Ceniki zastonj ln poitnlne prosto. I v največji izberi in po najnižjih cenah trakovekvencem z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel na Mestnem trgu. 7446 5 0U 8M8E HpomiBjajtr se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. aAAJA«vt»tt*»rwtt»«ttttt< uaJr* 1 S Pozor! Novi, fini, dobri svinčniki „Družbe sv.Cirila in Metoda". Z načelom, da kar se zalapa pod imenom dične nase dražbe — mora biti naiboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, saložil sem ■ privo ljenjem slavnega vodstva uo vo, ilue svinčnike v korist ,Družne sv. Cirila in Metoda', izdelane od prve svetovne firme te stroke: Za. O. Hardtmuth aa Dunaju. Da se udomačijo ti »o vi« edino dobri svinčniki v vsaki narodni hifit, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato tmW~ zahtevajte, kupujte in «V v lastno korist rabite le svinčnike, ki imajo poleg družbenega imena utis-njeno tudi tovarniško znamko ■ar L. C. Hardtmuth. MoJo blago Jo prtma-blagro. L>e k prlma-blaga prtatlsn« firma L. O. Hardtmuth svojo anamko. Ceua svinčnikom je po 1, 2, 3. 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja Ivan Bonač trgovina s papirjem ln šolskimi potrebščinami v/ Ljubljeni. Zabišnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v kanst „Družbe sv. Cirila is Metoda4 a ped«bo sje prveniestaiaa veleč £u*p. Temo Zupana. Ceua za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko. Prevzemam naročila aa Izdelovanje ras« gladnih dopisnio v eni ali već barvah. Pros m, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer Se nimam zveze, posije po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini. (449— ti) E*¥#Jv* Dečka (1030—3) kateri ima veselje do trgovine, 14 do 15 let star, in kateri je doviSil vsaj ljudsko šolo, zdrav in iz poštene hiSe, — sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Anton de Schiava «»%«»«■ v Oi»*-l. Lautnina in tisk tNarodne Tiskarne*