Leto XVI. V Celju, dne 24. avgusta 1906. 1. Štev. 98. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsaj pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo ii Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Zä Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša postniwa. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnin* se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserirawje znaten popust. Shod „Slovenskega političnega društva ' za Spodnje Štajersko v Mariboru. f Dvorana „Narodnega doma'1 je bila skoro polna udeležencev, ki so prihiteli včeraj iz Spodnjega štajerskega in iz Koroškega na shod. Bili so zastopani vsi stanovi in sloji našega prebivalstva na tem shodu, posebno zanimanje vzbujali so koroški rodoljubi, kateri so prišli s svojimi voditelji mnsgr. Podgorcem, g. dr. Brejcem in g. Grafenauer jem v Maribor. J u ž n o š t a j e r s k i poslanci in veljaki so bili skoro polnoštevilno na zborovanju. Ob pol 11. uri je otvoril predsednik ..Slov. pol. društva za Spodnje Štajersko" mnsgr. dr. Mlakar zborovanje. Pozdravil je došlece iz Štajerske. Koške in Kranjske ter se jim zahvalil zanimanju za ta shod. Stvar za katero se gro, je važna in znamenita' posebno za Korošče in Štajerce. Politično društvo je pazilo zasledovalo razvoj volilne reforme v odseku in v parlamentu. — zasledovalo diskusijo v listih in po shodih, pa ker je to vprašanje tako važno, sklicalo je tudi da-išnji shod. da se od ust do ust pokorimo. da si vjasnimo pojme in se splazumemo. Želi. da se poprimemo >rsega kar nas združuje in popustimo rse. kar nas razdružuje, — s to željo otvarja zborovanje. Na to je bil izvoljen predsednikom zbora mnsgr dr. Mlakar, podpredsednikom g. Grafenauer, tajnikoma gg. dr. Vrstovšek in Muršec. Prvi govori državni poslanec dr. Ploj. Od izvenštajerskih od pol. društva ipecijelno vabljenih' drž. poslancev ni nobeden prišel na shod ter so se vsi pismeno opravičili. Dr. Ploj je govoril o razvoju pre-S osnove volilne pravice, počenši od prvega početka že pod Taafiejem pa do današnjega dne. Povdarjal je, da to, kar se nam daje, ni splošna in enaka volilna pravica, za katero se mi borimo, ker predlagana reforma zagotavlja Nemcem neke predpravice, češ, da jim ti privilegiji tičejo, ker imajo večo kulturo in veče bogastvo kakor mi in ker več davkov plačujejo, kakor ostali narodi. Gauč je bil v početku nasprotnik volilne reforme, pozneje pa je postal nje največji zagovornik, ko je videl, da se je cesarski dvor odločil i?a splošno volilno pravico. V „Slovanski zvezi" se je vprašanje živo pretresalo in določeni so bili že referenti: dr. Ploj za Koroško, Robič za Štajersko in dr. Šnšteršič za Kranjsko in Primorsko. Napravili so referentje že volilne okraje, zahtevali -»©--sia -Štajersko 8. za Koroško 2. za Kranjsko 11, za Goriško 3, za Istro 3 in za Trst 1 mandat. Razdelitev jé dr Ploj napravil na temelju podatkov dr. Brejca. Na to so se vneli boji in prepiri z Nemci, posebno z nemškimi nacijonalci, kateri so slovenske zahteve dosledno v vsem in povsod pobijali ter si prizadevali nam škodovati, bodi si tako, da število naših mandatov naravnost prikratijo ali pa, da slovensko ozemlje tako razkosajo, da velik del našega prebivalstva zgubi vso možnost, priti kedaj do kakega poslanstva. Nemški krsčanski socijalci so bili mnogokrat dostopni za pravično razdelitev slovenskega ozemlja v volilne okraje z gotovo in zanesljivo slovensko* večino, da zadali so celo svojo besedo, da bodo za tako razdelitev na Koroškem glasovali — a konečno so se udali pritisku drugih nemških strank, nemška skupnost narodnih interesov je zmagala — požrli so nam dano besedo in obljubo — in Wastianova volja je obveljala. Tako so Nemci složno postopali in dosegli kar so hoteli na Koroškem — in pozneje tudi na Kranjskem in Štajerskem. Nemci so bili v ugodnejšem položaju nego Slovenci, ker so imeli dostikrat v Italijanih zaveznike. včasih pa tudi tako. ker so >o konservativni veleposestniki odstranili z željo, da bi tako volilno reformo sploh onemogočili ali jo pa na ta ali na „oni način pokopali. Tako so se nadaljevala ta mučna pogajanja — iskali se zavezniki in prijatelji, pose! no radi bi bili Slovenci pridobili Italijane na svojo stran, in sicer stalno na svojo stran, tako. da bi se tndi v zbornici; pridružili v prihodnje slovenskemu bloku in ne več nemškemu. To b! bila za nas velika pridobitev — vredna enega mandata, katerega smo jim na Kramàfev nasvet že dovolili. A k" r Slovencem, posebno dr. i er-, t;.. jena toliko pregreh In po-gvško . kakor se je to delalo do sedaj, je po mnenju dr. Ploja krivično, dr' Šušteršič je storil samo ta pogre-šek, da je dal izjavo, da se zadovolji za kočevski mandat tudi s kompenzacijo na Kranjskem. Takrat bi bil moral zahtevati odločno kompenzacijo na Koroškem in bi jo bil morda dosegel. To bi bili pa moiali vsi kranjski poslanci složno zahtevati, kar pa niso storili. Tudi ko se je Nemcem dovolilo 1 mandat na Štajerskem več, so zahtevali naši poslanci, naj se jim da ta mandat v kmetskih občinah na gornjem ali srednjem Štajerskem. Po spletka-renju Wast.iana in drugih nemških po« slancev so dosegli to. da se jim je ta mandat, dovolil v južnoštajerskih mestih. Nemci so zmagali nad nami — in vender je bil ves nadaljni upor brez upanja na uspeh. Čehi in Poljaki sprejemajo volilno reformo kakršna je, čeprav je za nje še neugodnejša nego za nas. Nemci so v tem vprašanju složni — kaj naj bi dosegli Jugoslovani. če se še tako upirajo. Obstruk-cija je lizično nemogoča in tudi še nikdar ni vedla do vspeha. Čehi so leta in leta obstruirali — in kaj so dosegli? Da je Koerber padel — za njim je prišel Gauč, ki jim ni ponudil nič več kakor Koerber — in Čehi so ga podpirali samo zato. da jim ni bilo več treba obstruirati. To sredstvo torej ne obeta druzega nego neuspeh. — Sicer pa ni še govorjena zadnja beseda o volilni preosnovi. Sedaj pride šele v zbornici na dnevni red. Dr. Ploj izjavlja in daje svojo besedo, da bode on in vsi člani „Slovanske zveze" delali z vsemi sredstvi na to. da se vprašanje o koroških mandatih in volilnih okrajih reasumira in doseže, kar se da še doseči — ako bi pa ne mogli ničesar ižvojevati — bodo glasovali proti reformi. Poslancev govor, posebno obljubo na koncu sprejeli so zborovalci z odobravanjem na znanje. Na to dobi besedo dr. Rosina, da utemelji resolucije, katere predlaga zborovalcem. da je sprejmo. Govornik protestuje proti trditvi, da niso politična društva in voditelji vršili svojih dolžnosti in da niso točno dajali poslancem potrebne informacije in podatke. To svojo dolžnost smo vestno spolnjevali, dajali informacije in pojasnila, razpravljali vprašanja na shodih in v listih, izdelali načrt za volilne okraje in kar je bilo treba. Konečno predlaga te le resolucije za zaupni shod ..Slovenskega društva v Mariboru"' dne 23. avgusta 1906. I. Slovesno izjavljamo, da smo za občno, tajno, direktno, enako volilno pravico, kateri podlaga bodi edino število prebivalstva. i LISJEK. Diogen. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel — nj—. I. Pozna jesen je legla nad pokrajino. dnevi so postajali vedno krajši in krajši, motnomegleno nebo se je razprostiralo nad Zagrebom, noč in dan je padal enakomerno dolgočasen dež, da so bile premočene že vse zverižene ulice, raz lesenih streh pa so padale debele kaplje ter kopale jamice v zemljo. Semtertja je potegnil veter, odtrgal kopo rumenega listja z drevja m zagnal celo ploho dežnih kapljic v okna meščanskih hiš. Tudi se je že polagoma mračilo in na ulici si videl jedva človeka. V tem neprijaznem, deževnem času je pomolil svoj nos iz svoje prodajalne v mesarskej ulici častivreden mojster Miha Magič. Velik, pozlačen ključ je kazal tujcu, da izdeluje in popravlja gospodar Magič ključe, ključavnice in žabice, to je, da je ključavničar, ali kakor pravi cehovska knjiga: ..špoljar". Pravim: tujcu, kajti domačini niso rabili tega kažipota. Magič, poštena, nekoliko svoje-glavna duša. je bil vsem Zagrebčanom dovolj poznan po svoji delavnosti, svojem trebuhu in svojej debelej torbi, po neštetih osoljenih šalah, a posebno še po svoji zidani hiši v mesarski ulici. Če tudi je bil izven svoje hiše pri zborovanju zelo odločen, se vendar ni mogel imenovati neomejen hišni gospodar. kajti njegova „šibkejša •polovica"', spoštovana gospodinja Kata je držala s krepko roko domače žezlo. čemur pa se gospodar Miha ni pro-tivil, ker je predobro vedel, da je njegova žena spoštovana in delavna, akoravno tudi malo jezičasta. Gospodar Miha je ljubil mir nad vse ter se skrbno ogibal vsake priložnosti, ki bi v njegovi hiši mogla povzročiti najmanjši punt. Splačalo se je pogledati ga. ko je stal pod zaokroženim svodom (obokom) prodajalničnih vrat. mlaskal z jezikom in upiral oči v svet. Obraza je bil polnega, širokega in močnega, a nikakor ne debelega, nos mu je bil širok in top. a lica in nos rudeča kakor velikonočna pisanka in to nekoliko vsled zdrave krvi. nekoliko pa tndi od silnega napora: Še najzlobnejši obrekovalec ni mogel o Magiču trditi, da je morebiti pijanec, ker mu je merila in točila merice gospodinja Kata. a brez dvoma je' znala Kata do kapljice za Mihovo pravo mero. Črne ključavničarjeve oči so žarele ognjevito in dostojanstveno, posebno ko ni videl svoje žene; ako pa se je pojavila ona na njegovem obzorju, ublažilo se je to junaštvo in oči so postale mirne in krotke. V ostalem so krili častivredno ključavničarjevo glavo gosti, črni, na celo počesani lasje, črne obrvi širile so se nad očmi liki dve črni črti. a izp.od nosa so se črnile brke. nekoliko ožje od ustnic. Ta obraz torej je kukal dne 25. listopada 1750., to je na dan sv. Krišpina, iz' prodajalne, a ko je padla debela kaplja na mojstrov nos, zježile so se obrvi, stisnile se majhne oči in ključavničarjeva glava je zginila naglo nazaj v delavnico kakor polž v svojo hišico, če se dotakneš njegovih rogov. Debeli, trebušasti mojster se zavrti na svoji peti nekako zamišljenega obraza. Medtem se odpro v ozadju delavnice majhna vrata in nepričakovano se prikaže rudeče, polno lice pod črno ruto; najprej seveda rahlo zakrivljen nos, potem macine sive oči in nazadnje primerno rejen podbradek. ..Miha! Miha!"' oglasi se pri vratih tenak glas ženskegagrlaneobičajno ostro. „Kaj je. draga dušica?" zamrmra ponižno ključavničar. . II. Zbrani zaupniki izrekamo naj-iskreneje simpatije koroškim Slovencem ob njihovi težavni in neustrašeni borbi zoper gorostasne krivice, katere jim prizadeva v volilnem odseku sprejeti načrt volilne reforme, iu obžalujemo osebne napade časopisja na nesebične in neustrašene voditelje koroških Slovencev. III. Živo obžalujemo, da slovenski za stopniki v volilnem odseku niso postopali ne glede na domače strankar-stvo strogo po enotno dogovorjenem programu ter da „Slovanska zveza'1 ni niti po svojem načelništvu niti s klu-bovimi sklepi primerno podpirala zahtev koroških in štajerskih Slovencev. IV. Zahtevamo, da se izločijo slovenske občine Dedonci, Potrna, Plitvički vrh, Žetince, Slovenska g orca in Zenkovciiz radgonskega okraja ter slovenske občine Ščavnica, D r a ž e n vrh in V e 1 k a iz cmureškega okraja, katere so se v seji z dne 12. julija 1906 izločile iz slovenskega volilnega okraja št. 23, ter da se pridenejo temu slovenskemu volilnemu okolišu. Protestujemo nadalje proti krivični razdelitvi mestnih in tržkih mandatov, Sv. Lenart in Gornja Radgona ter priklopljenju slovenskih krajev k Upniškemu volilnemu okolišu. V. 1 Slovenske poslance poživljamo, da z vsemi sredstvi skušajo popraviti na Koroškem in Štajerskem v teh volilnih zadevah storjene krivice ter da se v ta namen, če treba, poslužijo tudi obstrukcije. VI. Izjavljamo, da smo proti določbi dvetretjinske večine pri spremembi vp-lilnih okrajev. Govoril je nato vodja koroških Slovencev g. dr. Brejc in je v krasnem in prepričevalnem govoru pojasnil postopanje Korošcev ter utemeljil vse storjene sklepe na javnem shodu, kakor tudi njih abstiuenco na katoliškem shodu. Ta govor je zborovalce naravnost navdušil. Od ostalih govornikov naj še omenimo za danes gosp. dr. Hraševca, ki je na kratko in jedrnato formuliral naše zahteve ter pozval poslance in narod, da vse store, da se nam storjene krivice in žalitve popravijo ter še posebno, da se nam štajerskim Slovencem da mestni mandat in slovenske občine cmurškega in radgonskega okraja, ki se imajo priklopiti slovenskemu volilnemu okraju. Konečno ' je govoril še koroški poslanec gospod Grafenauer. O vseh teh govorih prinesemo prihodnjič natančnejšo vsebino. SYetOYno-politiéni pregled. Ruski dogodki. Napredne reforme. Ministrski svet je sklenil izdelati zakonski načrt glede splošnega ljudskega šolstva. Tudi smatra potrebnim zvišati učiteljske plače in stavi zato v prihodnjeletni proračun svoto 5,333.000 rubljev, ter zvišati število šol. Tudi izdeluje zakonski načrt glede enakopravnosti kmečkega ljudstva z ostalim i razredidružbe. Konr^ namerava odpraviti zakone, ki omeju0 prostost pouka. na Poljskem in v le-, tovskih pokrajinah. Poslanec izginil. Na tajnosten način je izginil MV;ši dumin zastopnik, odličen član delavske stranke, Sabeljev. Sumi se, da je izvršen politični umor. Rudeča garda na Finskem se je vsled okrožnice finskega senata razšla. Kakor znano, je podpirala rudeča garda revolucijo-narno gibanje. Admiral Skrjdlov odpoklican. Car je že podpisal listino, s katero se admiral Skrydlov odstavi kot po veljnik črnomorskega brodovja. Zgodilo se je to, ker.ga dolži dvorna stranka, da je s svojim milim postopanjem napram upornikom provzročil upore v Kronštatu in Petrogradu. Poslanci dume pred vojnim sodiščem. Poslanci, ki so podpisali viborški manifest in katerih je 142, pridejo pred vojno sodišče. Pravica volitve se jim je že odvzela. Več poslancev so zopet zaprli. — Odsek za volilno reformo se suide dne 12. septembra, držav,na zbornica pa dne 18. septembra. — Boji na bolgarsko-turški meji so vedno hujši. Obmejne straže na obeh straneh so pomnožene. Turčija baje mobilizira v Odrinu drugo turško armado, ki ima 4 armadne zbore. — Naslednik princa Jurja na Kreti. Iz Aten se poroča, da so vele-vlasti zadovoljne, da imenuje naslednika princa Jurja na Kreti grški kralj. Trdi se, da bo to Zaimis. Vendar je splošno mnenje, da ne bo noben Grk sprejel komisarijata na Kreti, ker bo judski zastop enoglasno prosil princa Jurja. da ostane na svojem mestu. — Japonska vlada je javila vna-..njim vladam, da postane Daini s 1. septembrom svobodna luka. — Revolucija na otoku Kuba se opasno širi. Uporniki korakajo proti glavnemu mestu Havana. — Amer. kardinal Gibbons k verskemu vprašauju na Francoskem. Nadškof baltimorski, kardinal Gibbons, je v pismu na nadškofa pariškega, kardinala Richarda, izrekel v imenu ameriških škofov' željo, naj bi se ka toliki na Francoskem v kratkem veselili iste prostosti kot katoliki Zedi-njenih držav V Ameriki, kje^-r rešujejo vsa cerkvena posestna vprašanja civilne oblasti v sporazumu z verskimi občinami v splošno z a d o v o 1 j n o s t. Dopisi. Družmirje pri Šoštanju. Bralno društvo v Družmirju priredi v nedeljo, dne 9. t. 1. septembra na vrtu g. Rotnika veliko ljudsko veselico. Sodeluje polnoštevilna slavna „Soštanjska . narodna godba"' in „Šoštanjski pevski klub"'. Na sporedu je tudi gledališka igra „Zamujeni vlak", šaloigra v petih prizorih. Kot diletantje nastopijo sami kmetski fantje. Nadalje je še šaljiva pošta, vojska s konfeti, rujna kapljica, ples in še mnogo drugih zanimivostij. Začetek veselici je ob 3. uri popoldne. Vsa bratska in druga društva se najvljudneje vabijo, da se udeleže te veselice v kolikor mogoče velikem številu. Vsa društva, ki se udeležijo veselice korporativno, naj blagovolijo to našemu društvu prej naznaniti. Rečica. Minila je slavnost prostovoljne požarne brambe v nedeljo ob priliki blagoslovljenja društvene zastave in voza za moštvo! Lahko trdimo, da takšne slavnosti Rečica še ni imela. Že v soboto je bil ves trg okrašen z zastavami, in zvečer ko se je pomikala dolga vrsta ognjegascev in drugega občinstva z lampijoni in z vrlo šoštanj-sko narodno godbo po trgu — bile so hiše lepo razsvetljene, spuščale so se v zrak rakete, v planinah pa so se prižigali mogočni kresovi. Po srčnem pozdravu pred hišo kumice gospe Ka-tinke Štiglic smo se podali na vrt in verando pri g. kumici, kjer se je razvila prav prijateljska zabava, h kateri so se nam pridružili prvi gostje, oddelek ognjegascev i. dr. iz Trbovelj. V nedeljo rano zjutraj vzbudili so nas iz spanja streli topičev, oglasili so se ubrani glasi godbe — zopet se je pomikal sprevod po trgu in oznanjal pričetek veselega dneva. Že zjutraj so pričeli prihajati gostje, voz za vozom; osobito pa je bila vdeležba iz okolice, kar nas mora posebno veseliti, tako mnogobrojna, da je bilo pri sprejemu društev ob 10. uri zbranega nad 3000 občinstva. Došla društva t. j. požarne brambe iz Gornjega grada, Sv. Frančiška, Mozirja, Braslovč, Go-milske, Kaplevasi in Savinjskega Sokola pozdravi načelnik gosp. Zdravko Deleja in župan gosp. Franc Štiglic, katera oba naglašata svoje veselje „Miha, meni se dozdeva, da šteješ zvezde!" „Ne štejem jih, dušica, samo na ulico sem gledal." „A zakaj, dragi Miha, gledaš na ulico?" nadaljuje ostreje gospodinja Kata. „Menda imaš gledati tudi koga v hiši, a nebo je oblačno in zvezd ne vidiš." „Dež, dež, slabo vreme'" jeclja zamišljeno ključavničar. „Kaj pa te skrbi dež! Deži, deži, pa naj deži! Ali hočeš spraviti dež v rešeto? Sedaj postaja mrak. Menim, da je bilo dela dovolj. Menda ne boš izdeloval žabic (vešenk) pri luči. Amen, Miha. amen! Ali nimaš mene, svoje žene ? Ali ne zaslužim več, da me pogledaš, kaj? „Oh, oh!" protivi se po zakonskej dolžnosti debeli ključavničar. „Oh, oh!" reče zbadljivo Kata. „Kako težko si spravil to iz grla. Dobro vem, kakšen svetnik si." „Katica, Katica", odvrne ključavničar nekako užaljen, „ne pregrešuj se. Ti in nobena druga. Hvala Bogu, dvajset let sva oženjena, pa povej, ali sem kedaj samo za las zašel na desno ali levo?" „Pa tudi Bog ne daj!" vsklikne Kata. Saj bi ti pri moji veri izpraskala oči ali pa te naklestila s kuhavnico!" Zvesti Miha malo vzdahne in-reče: „Otrok mi je pri srcu. Pozno je, nevarno je. Gledal sera, ali ne pride Marica, naša preljuba Marica. Je li to prav, da izostaja dekle tako dolgo. Samo naj le pride, rfaj le pride, jaz ji pokažem . . ." „Prav nič ji ne boš pokazal, dragi Miha", zareži se Kata in zamahne z roko. „Ti predobro veš, da je Marica pri Babočajki, soprogi mestnega sodnika, pri svojej botri, in kakšna nevarnost naj tiči v tem?" „Da, da, ljuba Kata. ti govoriš popolnoma prav, ali . . ." „No kaj? Kakšen ali?" reče malo razjarjeno žena in povzdigne glavo. „Mi smo rokodelci, mi smo me-ščanje. — gospa mestnega sodnika . . . to so gosposki ljudje, a za našo Marico gospoščina ni. Če se ti počasi navadi na gosposko družbo ter vidi raznovrstne navade, udari ji napuh v glavo in slabo bo zanjo." „Tega Bog ne daj! Zato sem jaz tu", krikne mojstrovka in se udari z dlanjo po svojih precej bujnih prsih. „Če ji bukne kaj tacega v glavo, iz-ženem ji vraga s kuhavnico. Jaz sem purgarica in ona bo purgarica. če Bog da in to nam je v ponos. Pa čuješ ti stari? Ne mešaj se v tuje posle!" Gospodar Miha izbuli nekako čudno oči, ker ni mogel umeti, kako naj mu bo skrb za lastno hčerko tuj posel. „Da, da", nadaljuje častitljiva ključavničar-ka, „dekleta gredo pod nad tako mnogobrojno udeležbo, odzdravi pa starosta Savinjskega Sokola g. Rudolf Pevec naglašajoč slogo in edinstvo med društvi, ter častita društvu požarne brambe v Rečici k nje tako veselem prazniku. Ko dekleta podarijo vsem načelnikom in zastavam v znak pozdrava lepe sveže šopke in zagrmi mogočni živio, na pomoč in Na zdar — zaigra godba „Naprej zastave Slave", za njo pa smo odkorakali v trg, kjer so sprevod iz vsakega okna obsipale gospe in gospodične s šopki. Po obhodu v trgu smo se podali pred župnijsko cerkev, kjer je bila postavljena krasna kapelica z visokimi piramidami za daritev sv. maše na prostem. Sv. mašo je daroval vč. g. pater Anzelm iz Nazarij; igrala pa je godba prav ginljivo „Haydnovo" slovesno mašo „Pred stolom". Sv. maša pod milim nebom se je vršila v najlepšem redu in napravila, na navzoče mogočen vtis; koliko vdeležnikov se je videlo, ko so si brisali solze v očeh! Po sv. maši bil je kratek, a lep in jedrnat nagovor, katerega je govoril č. g. pater Anzelm o pomenu društva požarnih bramb, ki pod geslom „ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe", izvršujejo ne samo človeško, temuč tudi božjo postavo. Osobito naglaša, da je prostovoljna požarna bramba v Rečici v zadnjih letih, ko je hudobna roka zažigala perijodično tu v trgu poslopje za poslopjem, vršila svojo nalogo v polni meri, ker je vsikdar častno za-branila razširjenje vsakega poedinega požara. Po tem nagovoru, ki je napravil na navzoče globok vtis, blagoslovi se zastava in voz. Po blagoslovu in končanem zabijanju spominskih žebljev, nastopi g. Anton Lukov, zastopnik požarne brambe v Mozirju, kateri enako povdarjajoč blagi namen požarnih bramb, lastita požarni brambi v Rečici k njej vspešnemu delovanju, osobito k današnji velepomembni slavnosti. Za tem nastopi načelnik gosp. Zdravko Deleja in se zahvali vsem dobrotnikom in prijateljem, kateri so prav za prav provzročitelji današnje slavnosti. V prvi vrsti zahvali se kumici gospej Katinki Štiglic, katera je pred par leti prva sprožila idejo, naj se požarni brambi v Rečici nabavi društvena zastavk, ter prva začela nabirati med tovarišicami tržkimi dekleti doneske za zastavo. Govornik se spominja iu zahvaljuje tudi rojakom v Ameriki, ki so v ta namen poslali lep znesek 162 kron, posebej pa še kupili lep trak na zastavo; dalje pa vsem občanom in faranom, kateri so na katerikoli način darovali za zastavo, oziroma današnjo slavnost. Nato izroči lepi prapor zastavonoši g. Anton Firštu, z vročo željo, naj bi zastava komando matere, fantje pod komando očeta." „A mi nimamo fantov", pripomni ponižno ključavničar. „Ali sem jaz kriva?" odvrne zbadljivo Kata. „Kdo ve?" pripomni dovtipno gospodar. „Šema. šemasta! Pojdi no! Ali je / to za tvoja stara leta? Molek v roke. molek! No sedaj imam dovolj! Pobrigaj se raje, da dobiš poštenega pomagača. Dela imaš polne roke, pa nimaš pomočnika odkar smo spodili pijanega Grego. Jaz ne pustim, kratkomalo ne pustim, da se mi mučiš pozno v noč. To je proti cehovskemu običaju in proti božji zapovedi. Ako se ženeš in mučiš po dnevu, zaslužiš po noči miru, in ko odzvoni „Zdravo Marijo", gre kladivo v kot. (Dalje prihodnjič). ne bila nikdar onečaščena, z vročo željo, da bi pod tem praporom prisegalo prav mnogo čilih in vnetih udov, zvestobo našemu blagemu geslu „Bližnjemu v pomoč!"' Pojdi toraj zastava, poljubi svoje posestrime. ki so te danes prvič prišle pozdravit! V tem trenutku, , ko se objamejo zastave in godba za-, igra „Naprej zastave Slave, bil je gin-ljiv prizor, katferi je marsikateremu vdeležencu izvabil solzo iz oči. Na to nastopi gospodična Cirila Delejeva, katera deklamira od g. Žiga L. Mozirskega za to slavnost poklonjen prolog. Zastavi : Simbol častit družeč nas v slogi tesni, pozdrav stoter Ti srčni, urnebesni! Paladij naš, ki gleda danes prvokrat naš krov domači in zelenje naših trat; Razpni ponosno vihrajoč se v zrak razvij jedinstva svetega nam znak! Nebeški blagoslov na Tebi je razlit da bil i nam bi v dnovih vseh krepak zaščit. Mogočno prapor naš, vodnik nam zdaj nam v slavo, Bogu v čast Ti plapolaj, ki danes prvič zbral si svojo četo, Da sprejmeš iz srca prisego sveto: „Če dom zadela naš nezgod bi sila, iz ozkih spon požara meč stopila, srčan tedaj podal se v bran bo ji naš zbor in večni Bog bo ščitil trud naš in napor!"1 Razpni tedaj slovesno, prapor naš, se v zrak in vij ponosno se ob njem trobojni trak, paladij naš, družeč nas v slogi tesni stoter pozdrav goreč Ti urnobesni!! Ko so zaorili še iz tisoč grl mogočni klici „živio"', podala so se vsa društva v gostilno g. župana, od tam pa se razdelila nekatera v gostilno g. kumice in druge k obedu. Ob pol 3. uri zbrala so se vsa društva k odhodu na slavnostni prostor na vrt gospoda Antona Turnšeka, ki je sam na sebi že kakor nalašč pripravljen za ljudsko ljudsko veselico, razun tega pa je bil še jako lepo dekoriran, razsvetljen z acetilenom in lampijoni, na sredi vrta pa oder za godbo in nad 100 □ m obširno plesišče. Da je ko j po prihodu na slavnostni prostor se razvila prav živahna zabava, mi ni potreba še posebej omenjati. Koncert šoštanjske narodne godbe in pevcev nas je takoj navdušil in glasno odobravanje žela sta obe društvi pri vsaki točki. Za koncertom nastopi mladi zbor Sokolov, ki so zvrševali več prav lepih skupin in bili burno pozdravljeni. Ker pa plesaželjna mladina že ni mogla dočakati otvoritve plesa, — skrčile so se prve točke sporeda in na občno željo se je otvoril ples. Tega je otvorila g. kumica z načelnikom vsakega društva; na to pa se je razvil prav živahen do sklepa veselice nepretrgan ples, k čemur sta največ pripomogla marljiva godba in pa zelo lepo in prostorno plesišče. Ob rani jutranji uri smo se ločili od zadnjih dragih nam gostov, ter si stiskali roke z željo na zopetno svidenje v prijazni Rečici. Slovenji Gradec. Pevska veselica, katero je priredila tukajšnja narodna čitalnica v nedeljo 19. t. m. v vseh svojih prostorih, je uspela nad vse pričakovanje dobro. Kljub skrajno slabemu vremenu so prihiteli k nam gostje iz Šoštanja, da celo in sosednje Koroške so nas posetili vrli Korošci v prav častnem številu! Pri veselici je nastopil letos prvič mešani zbor pod vodstvom vrlega in neumorno delujočega g. O. Prednašal je vse točke s tako dovršenostjo in izbornostjo. da jih je moral vsakokrat ponavljati. Nič manjšega priznanja ni žel čitalniški moški zbor, kojega ja istotako vodil požrtvovalni gospod O. Nekateri so bili ^kar očarani in čudili so se, kako da je taka pevska drireditev mogoča v Slovenjem Gradcu kjer jih je vendar samo peščica zvestih in zavednih sinov matere Slovenije!- Po končanih pevskih točkah se je pričela prosta zabava. Posebno krasno je uspel ples, za katerega je bila pri pravljena Čitalniška dvorana, kojo so jako okusno okrasile vrle slovenje-graške dame! Slavna šoštanjska narodna godba nam je igrala neumorno do ranega jutra. Še le ob solnčnem vzhodu smo se razšli z zavestjo, da smo imeli krasen večer, ki nam ostane za vedno v spominu. Požrtvovalnost in trud čitalniškega odbora nista bila zaman, marveč obrodila sta prav lepe sadove! Čast in hvala torej slavnemu čitalniškemu odboru in njega vrlemu predsedniku, za to krasno prireditev čast in hvala cenjenim gg. učiteljicam in gg. učiteljem za prijazno sodelovanje. vsem častitim pevkam in pevcem in njih požrtvovalnemu vodji, gosp. O., prisrčna hvala vsem cenjenim gospem in gospicam. ki so tako okusno okrasile vse prostore in ki so se trudile s prodajanjem šopkov itd., slednjič iskrena hvala vsem, ki so se udeležili veselice ter s tem omogočili, da je bil poleg velikega moralnega tudi jako lep gmoten uspeh! Hvala vsem! Slovenjegraška čitalnica pa ima zopet zabeležiti velik napredek in lahko je ponosna na svoje uspehe! Mislimo, da je umestno, ako končamo prilično z besedami, katere je govoril pri tej veselici nek gost: „Če bi povsod napredovali tako častno, kakor napredujete Vi Slovenjegradčani, bi nam kmalu zasijala zlata zora!" Omenjeno še bodi, da so se nasprotniki zadržali popolnoma mirno. Odprli so celo svoja okna ter od tam-poslušali krasne zvoke milodoneče pesmi slovenske! Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnja posojilnica obhaja dne 8. septembra t. I. svojo desetletnico s sledečim sporedom: 1. ob 10. uri sv. maša, 2. občni zbor, slavnostni govor, 4. desetletno poročilo, 5. tombola. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi igra domača godba. Tombola se priredi v prid tukajšnjih ubogih učencev. Vsak rodoljub se naj te slavnosti udeleži in daruje kako malenkost za tombolo. Darila se naj pošljejo na šolsko vodstvo Sv. Duh - Leutschah. Na tukajšnji šoli je razpisana učiteljska služba. Učitelj ima na razpolago dve sobij kuhinjo, klet in mali vrt. Ena soba je meblovana. Kurjava je prosta. Šola je v II. plač. razredu. Učitelj, kateri ima veselje do posojil-ničnega dela, si lahko tudi s tem kaj zasluži. Služba je razpisana do 15. septembra 1906. Sv. Tomaž pri Ormožu. Že več let čutila se je potreba, osnovati pri Sv, Tomažu denarni zavod, ki bi omogočil prebivalcem tukajšnje obširne in lepe 'okolice dobivati posojila, ter nalagati prihranjene denarje v domači posojilnici in si tako prihraniti čas, ki ga zgubijo s potom do 2—4 ure oddaljenih drugih denarnih zavodov. Ta želja napotila je tukajšnje vodilne osebe, da so storile potrebne korake, ter vse potrebno oskrbele, da smo osnovali „Hranilnico in posojilnico pri Sv. Tomažu pri Ormožu, registr. zadrugo z neomejeno zavezo". Hranilnica in posojilnica je član „Zadružne Zveze" v Celju, katera nam je vse potrebne stvari oskrbela, za kateri trud se ji tem potom najiskre-neje zahvaljujemo. Svoj prvi uradni dan ima hranilnica in posojilnica v nedeljo dne 2. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v gorenjih prostorih gostilne „pri pošti". Ob tej priliki bode .tudi predavanje o potrebi in nalogi slovenskih posojilnic, zatorej se vsi, ki se količkaj zanimajo za gospodarski napredek našega ljudstva najuljudneje vabijo, da se predavanja udeležijo. Zadružni delež znaša 10 kron. Posojila se dajo le zadružnikom in sicer na osebni kredit, po 6% obresti. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, najsi bo ud zadruge ali ne, ter se obrestujejo po 43/4%. Načelnik zadruge je velezaslužni gospod Janko Škerlec, c. kr. poštar in župan pri Sv. Tomažu, tajnik pa gosp. France Loparnik, posestnik v Koracicäh, katerima gre zasluga za ustanovitev zadruge. Drugi udje na-čelstva so: gosp. Franc Kosi, gostil ničar in lesni trgovec pri Sv. Tomažu, Martin Dovečar, posestnik v Rucmancih, Jakob Majcen, posestnik na Sejancih, Anton Munda, posestnik in župan v Bratonečicah in Alojzij Majcen, posestnik v Rucmancih. Pregledovalca računov sta velečast gosp. Jakob Caf, dekan pri Sv. Tomažu in gosp. Vinko Ozmec, trgovec tam. Te osebe pričajo, da je vodstvo zadruge v najboljših rokah, ter bode osnovani zavod mnogo koristil tukajšnjemu slovenskemu ljudstvu. Iz Kamnika. Otvoritev planinske koče na Kamniškem sedlu (1879 m). Dne 12. t. m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in Ljubljane, počastilo nas je lepo število vrlih Čehinj in Čehov, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Savinjčani, pogrešali pa smo celjske rodoljube. Ob 10. uri je imel g. Frančiškan o. Engelbert Pollak propoved in sv. mašo na verandi, ter je blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podružnice „Sloven. plan. društva", g. notar E. Orožen je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtice o gradnji koče in zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva, g. prof. Fr. Orožen je razložil bajeslovni pomen Savinjskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške in fran-cozke dobe in čestital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi. S tem je bila oficijelna slavnost končana in pričela se je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega društva „Lire", ki je tudi pelo pri sveti maši. Prav trdno usidrana in s pločevino pokrita koča je 13 m dolga in 8 m široka ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo štedilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj); naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnjice v hladno klet, druge stop-njice pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelji), skupno ležišče (6 postelj), sobica za oskrbnika in ležišča za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč. Velike zasluge za to stavbo imajo: kamniška meščanska korporacija, ki je dala stavbni les in osrednje društvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril je dobila kamniška podružnica „Slov. pl. dr." od kamniških meščanov in ljubljanskih prijateljev. Slovenske novice. Štajersko. — Zborovanje obrtnikov vršilo v torek v Celju. Prišel i< se je je z Du- naja predsednik avstrijske zaveze kro-jačev in svetnik dunajske trgovske in obrtne zbornice, g. Wegel. ki je doma iz Št. Pavla pri Preboldu. Ta je naslikal zbornjočim boje radi obrtne reforme v državnem zboru, in končno se je sprejela rezolucija, naj se pusti reformo, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. „Slovensko trgovsko društvo v Celju" priredi svojemu velezaslnž-nemu udu in osnovitelju tega društva g. VinkotuKramaršiču v slovo odhodnico v prostorih „Slov. delavskega pod p. društva"' v soboto ob 8. uri zvečer. — Drugih si. društev udje so s tem najuljudneje povabljeni udeležiti se od-hodnice priljubljenega narodnjaka. — Celjsko godbeno društvo priredi v nedeljo 26. t. m. večerni koncert s sodelovanjem polnoštevilne narodne godbe, pod vodstvom kapelnika g. Koruna, Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 30 vinarjev. Ker bode spored kolikor mogoče nov in posebno izbran, vabi odbor k prav obilni udeležbi. — t Baron. Krieghammer, bivši vojni minister, je umrl, kakor smo že poročali, dne 21. t. m. Njegovo truplo prepeljajo v rodbinsko rakev na Go-milskem. — The Royal Vio je v Celju in prične s predstavami v soboto dne 25. t. m. na Glaziju. The Royal Vio je jako popolen kinematograf. — V kopališču v Rimskih toplicah se zdravijo med drugimi: škof dr. Anton Manrovič iz Senja in vse-učiliščni profesor dr. M. Manrovič iz Zagreba. — Iz provincije oo. kapucinov. Pri novi volitvi predstojnika štajersko-kranjsko-primorske kapucinske provincije sv. Križa, ki se je vršila 21. t. m. v kapucinskem samostanu v Lipnici, izvoljen je bil provincijalom gvardijan celjski, p. Donat Zupančič, rojen dne 22. avgusta 1866. v Št, Vidu na Kranjskem. — Vojnik. Narodna čitalnica v Vojniku priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne ljudsko slavnost na vrtu slovenske posojilnice. Na sporedu je petje, tamburanje, šaljiva igra, šaljiva tombola, šaljiva pošta itd. Slovenci in Slovenke iz sosednih krajev pridite se k nam veselit, pridite nas bodrit v težavnem našem delu! — Še en odlikovan Slovenec na čebelarski razstavi v Ljubnem, je gosp. Jos. Peitler, učitelj-voditelj pri Sv. Miklavžu pri Slov. gradcu. Dobil je za izumljenje svojih parilijonov za vzim-ljenje čebel II. državno kolajno, za izumljenje neke priproste, a prav praktične priprave za topljenje voska pa Rietsche-jevo stiskalnico za izdelovanje umetnega satja. Mlademu čebelarju čestitamo na njegovih uspehih! — Slovenci, naročajte „Mir"*! Zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah! „Mir" je edino glasilo koroških naših bratov, ki se junaško bore za svoje pravice v zadnjem času. „Mirovi" članki in razkritja, kako so bili Korošci prodani in izdani, vzbujajo splošno senzacijo. — Občinski odbor kokarski je v svoji seji z dne 9. avg. 1.1. soglasno sklenil, vse svoje dopise kolekovati s kolekom družbe sv. Cirila in Metoda na korist slovenskim šolam ob naših jezikovnih mejah. Naj vzbudi ta lep zgled slovenske zavednosti po Spodnje Štajerskem mnogo posnemovalcev in posnemovalk. To je najlepše delo. „Iz naroda za narod!" — Narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter legiti-macijske listke, komad po 1 krono, ki jih je naši družbi v korist založilo akademično društvo „Sava" na Dunaju, rabi odslej znana črkolilnica češke delniške družbe. Opozarjamo vse si. slovenske tiskarne na to slovansko tvrdko, ki tako dejansko razumeva češko-slovensko vzajemnost. Ozirajte se pri svojih tozadevnih naročilih na njo. Saj nani vsem mora veljati: ,.Svoji k svojim!"' — Narodni kolek. Zadnji dve leti je prinesel „narodni kolek'1 Čehom 54.000 kron. — Češkim radikalnim listom se zdi ta vspeh premal in so ogorčeni na češki narodni svet, ki vodi agitacijo za „narodni kolek-'. To ogorčenje Čehov naj bi vspodbudilo na večjo požrtvovalnost tudi naša slovenska društva, korporacije. trgovce in zasebnike. „Narodni kolek'1 je sicer res davek poleg mnogih družili davkov, ki bremene na Slovencih, ali ta davek se poklada v najčisteje in najvzvišeneje svrhe: za kulturo naroda! — Kmetijsko poučno potovanje po južnem Tirolskem, Gornji Italiji in Furlaniji. Vsled želje dosedaj zgla-šenih udeležencev s Kranjskega. Štajerskega in Primorskega se to zanimivo potovanje nastopi iz Ljubljane 5. septembra zvečer. Spored potovanja je naslednji: Ljubljana-Beljak - Celovec - Francensfeste - Bolcan-Gries - Meran - Gries-San Mihele-Trident-Rovereto- Mori -Arco -Riva, s parnikom čez Gardsko jezero v Desenzano. z vlakom čez Brescio v Milan (obisk svetovne ražštave. 2 dni). Povratek: Milan-Verona-Benetke - Mestre-Cervig-nano-Monastero-Monfalcone čez Gorico v Jesenice ali čez Nabrežino-Št. Peter v Ljubljano. Vse potovanje bo trajalo 8—10 dni. Vožnja stane za II. razred 82 K, za III. razred pa 66 K. Če pa hoče kdo nazaj grede vožnjo skrajšati, da namreč izpusti Benetke in Furlanijo, potem se stroški za vožnjo razmeroma zmanjšajo. Kdor se misli udeležiti tega potovanja, naj pismeno javi naravnost c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani najkasneje do 25. avgusra t, 1.. obenem pa pošlje 90, oziroma 70 K za vozni list. Prebitek se mu med potovanjem povrne. Vsakdo naj natančno naznani, odkod odpotuje, t. j. na kateri postaji vstopi in na kateri postaji nazaj grede izstopi. Do Bolcana se vsakdo lahko pelje po poljubni, njemu najpriklad-nejši progi, toda to mora že sedaj povedati, da se mu priskrbi tak vozni list. V Bolcanu bo glavni sestanek dne 6. septembra med 7. in 9~. uro dopoldne. Ker je tak vozni listek veljaven 45 dni. ne bo pri vrnitvi iz Milana nihče vezan na skupno potovnnje. — Ne sluge, ampak gospodarji! Z žalostjo moram opažati, da je veliko naših ljudi, ki prihajajo v urade kakor — sluge ...! Ne dela jih slugom kla-njanje tilnika — poklon — recimo, da je to — olika! Ampak tista nesmiselna sramotna hlapčevnost, da si ne upajo govoriti slovenski! Proč s tem srednjeveškim strahom! Mnogo je tudi takih, ki tako neusmiljeno lomijo nemščino in laščino, da se jim tujerodni uradniki smejejo in delajo večkrat neslane opazke. To boli in mnogokrat žali navzoče slovanske uradnike. Ako prihajajo v dotiko s slovanskimi uradniki, jih ti takoj poznajo po obrazu in z nekakim pomilovanjem zasukavajo govor na slovensko. Odkrito • pravim, da mi je stokrat ljubši najzadnji hribovski vaščan. ki prihaja pokrit ali .Jjrez strahu v urad, ki prihaja ponosno kakor gospodar in hoče. da ga v uradih na domači zemlji umejo v jeziku, ki se ga je naučil od matere! Našim ljudem je treba pouka. Rodoljubi, sinovi naroda. na aelo! Le kadar bo nastopal vsakdo izmed nas kakor gospodar jeklenega značaja in neizprosno govoreč le svoj jezik, le tedaj bomo spoštovani, po uradih pa bo za naše ljudi več prostora, ki ga bodo morali ostaviti ošabni in kljubujoči tujci. Le tedaj nam ne bo v škodo jezikovna nadarjenost naših Ijndi! Vsakdo naj se zaveda, da je največja sramota. ako izdaj s k i zatajujemo svoj jezik. („Edinost"'). — -Človek ima veliko časa, če ne zahaja v gostilno", dejal je nek rokodelec na razstavi rokodelskih obrti nemškemu pesniku Roseggerju, kateri se je čudil, kie je dobil toliko časa. da je tako krasno izdelal razstavljeno omarico. Te besede preprostega nemškega rokodelca bi si morali vsi Slovenci posebno dobro zapomniti, kajti gostilna je več Slovencev pokončala, nego vse vojske, kuge in lakote, v alkoholu se je potopilo in raztopilo več slovenskega imetja, kakor nam ga je vzelo tuje nasilstvo in več nego nam ga je ogenj in voda pokončala. Kdor nas Slovence reši te kuge, bode paš naš največji dobrotnik. — Zlata poroka. V ponedeljnik. 27. t. m. praznuje g. Josip Dolinar p. d. Vivad. posestnik v Lokali pri Mozirju, svojo zlato poroko. 73letni starček se je poročil pred 53 1. z Marijo Dolinar ter vodil vzorno svoje posestvo ves čas do danes v zgled vsem kmetovalcem. Vrl mož je ostal do sive svoje starosti zvest svojemu narodu in svoji domovini. Radi tega mu ob priliki sijajne zlate poroke iskreno čestitamo ter mu iz dna srca žefimo, da obhaja čez sedem let še demantno in biserno poroko. Na mnogaja leta! Živela zlatoporočenca! — Ogenj v Mozirju. V četrtek 23. t. m. je izbruhnil v sušilnici gosp. Karol Goričarja (Makse) velik ogenj. Širil se je z neznano hitrostjo ter uničil dvema gospodarjema — g. Franu Cesarju in g. Ii. Trogarju ves hmelj. Škoda hmelja se ceni do 400 K. uni-. čene lese 200 K. škoda na poslopju in sušilnej pripravi se pa ceni blizu 500 kron. Vrhtega je bila nevarnost za sosednje hiše velika. Na Lipoldovéj verandi je bila opeka že tako razgreta, da se človek ni mogel prijeti. Za sušilnico stoji marof poln sena; iskra bi zadostovala in velikanski požar bi izbruhnil. Kako je nastal ogenj — še ni znano. Ljudi, ki so pomagali, je bilo zelo veliko in tudi domača požarna bramba je bila pridna. — Savinski Sokol še enkrat opozarja vse rodoljube na preloženo slavnost dne 26. t. m. Spored se je v teku časa zelo pomnožil, tako da bo vsak gost sigurno zadovoljen. Ker imamo lepe prostore pod streho in plesni oder na suhem, se vrši slavnost ob vsakem vremenu. Svira šentpeterska narodna godba. Na svidenje! Na zdar! — Iz Mozirja. Naraščaj Savin-skega Sokola nastopi v nedeljo. 26. t: m. ob priliki velike ljudske slavnosti. Naša mladež. ki je ganila že na Rečici ob priliki blagoslavljanja zastave rečiške Požarne brambe zbrano občinstvo do solz, napreduje lepo in z vso vnetostjo. Zanimanje jim raste od dne do dne in fantje si kombinirajo že sami fine skupine. Opozarjamo tedaj slavno občinstvo na to velezanimivo točko našega programa. Iz očij množice bodo srkali ti mladi, bodoči naši Sokoliči navdušenje, eneržijo, veselje do telovadbe in vcepila se jim bo vroča ljubav do svojega jezika, do svojega naroda. Tem mladim dajmo delavnih močij, veselja in neomahljive vstrajnosti. da bodo vredni naši nasledniki ter častno izpeljali to. kar smo mi.,s težavo pričeli. V njih je naša bodočnost, v mla-deži. naraščaju je naš up. — Omeniti še nam je tudi. da bo svirala v nedeljo dvojna godba, 'da bo nam plavalo srce v radosti ter se topila duša v sladkem veselju. Še enkrat vas vabimo, pridite, da srkamo skupaj, sladke upe skupne bodočnosti, da se ukrepimo in navdušimo bratski — za nadaljno delo. — Prostovoljno gasilno društvo v Grajski vasi priredi veliko ljudsko veselico dne 2. septembra t. I. v gostilni g. Metelana na Rezani ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. sprejem bratskih društev, 2. pozdrav načelnika, 3. „Doktor Hribar", burka v enem dejanju, '4. tombola in prosta zabava. Svira godba na pihala. Ker je dobiček namenjen v prid gasilnemu društvu, se tem potom vabijo cenjena društva in slavno občinstvo. Prostovoljne doneske sprejema odbor. Vstopnina je 30 vin. — Velenje. Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda dne 15. t. m. je nad pričakovanje dobro uspela. Zadeli smo dobro, imeli smo lep. ugoden dan. Prišli so k nam gostje iz Maribora. Ruš in Vuzenice, videli smo med seboj vrle Slovenjegradčane; posebno častno pa so nas posetili naši sosedi, neustrašni Šoštanjčani. A tudi bralna društva iz Šent Ilja, Škal in Družmirjega so se odzvala pövabilu. —- Na slavnostnem prostoru, ki bi bil skoraj premajhen, se je kmalu razvila živahna zabava. Koncert, proizvajan od šoštanjske narodne godbe, šoštanjskega pevskega ter dijaškega tamburaškega zbora, je občinstvu zelo ugajal in več točkam je sledilo burno ploskanje. Med tem pa so prodajale med goste vrle šaleške gospice šopke, dobitke za sre-čolov, konfeti in serpentine ter tako gledale, da se „prijetno združi s koristnim". Veliko smeha je vzbudil šaljivi list „Velenjske Novice", ki je prinesel strogo lokalne vesti. A tudi za telo je bilo poskrbljeno! Pri vinski kleti je g. Matilda Skaza neumorno točila najboljša štajerska vina. da je moral biti zadovoljen; kdor pa si je morebiti pokvaril želodec, je lahko našel zdravilo v kavarni, kjer mu je prav dobro postregla g. A. Kranjčeva, ki je res mojstersko vodila svojo kavarno. Omeniti pa tudi ne smemo pozabiti dobre postrežbe od strani gostilne g. Ježovnika! Bil je to lep dan za Velenje, lep v moralnem in gmotnem oziru. Pokazali smo našim sovražnikom, da še živimo in premoremo nekaj ter da nas pač ne morejo motiti z neumnim in otročjim kričanjem pred slavnostnim prostorom; gmotno pa nam je ostala lepa vsota čistega dobička, ki se bo poslala prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. — V Belihvodah pri Šoštanju - bode prihodnjo nedeljo ob pol 10. uri slovesno blagoslovil g. dekan J. Lempl novo šolarsko zastavo, kateri bodeta kumovala tukajšnja domačina L. Terče in T. Terče. Razun tega se bodo blagoslovile tri nove cerkvene bandere z raznimi drugimi za cerkev novo naročenimi rečmi. — Ali ve o tem kuj c. kr. finančno ravnateljstvo I Pod tem naslovom je prinesel naš list v predzadnji številki dopis iz Vranskega o ondotnem davčnem kontrolorju. Prepričali smo se. da je naš dopisnik govoril tudi p stvareh, ki niso resnične, opozivljemo trditve o usiijevanju nemščine itd. naperjene proti gori imenovanemu gospodu. Krivice nočemo delati nikomur. — Iz Sevnice. Na predvečer vladarjevega rojstnega dne priredila nam je ,,Celjska narodna godba"' po posredovanju našega občespoštovanega župana g. Starkl-na pri nas serenado in pozneje koncert v vrtnih prostorih g. Simončiča, Dasiravno je cel večer po malem deževalo, se je vendar serenada vršila ob navdušenih „Živijo" po lepo razsvetljenem trgu. Koncert, ki se je vršil takoj na to, je mnogobrojnim udeležencem tako ugajal, da je morala godba malone vsak komad ponoviti. Kar raoramii posebno pohvalno omenjati, je dejstvo, da je igrala pod vodstvom g. Koruna skoro same slovenske komade in je žela za izborno igranje vsestransko priznanje. Kakor smo zvedeli. ima godbeno društvo v Celju, ki vzdržuje narodno godbo, tudi svojo godbeno šolo. ki jako dobro vspeva. Že preteklo šolsko leto je obiskovalo mnogo slovenskih gimnazijcev violinski pouk, pozneje pa se je pouk raztegnil tudi na vsa druga glasbila, katerih se posebno dečki iz celjske okolice uče. Ker to društvo ne skrbi samo za najprijet-nejše razvedrilo, ampak vzgaja tudi našo mladino v narodni glasbi, ima se pa pri tem zelo boriti z materijelnimi težavami, ga vsem rodoljubom najtop-leje priporočamo in želimo, da bi našlo mnogo podpornikov. — Pišace. Predstava, katero priredi tukajšnje bralno društvo v nedeljo 26. t. m. se začne ob 4. uri popoldne. ne pa ob 1. uri, kakor je bilo pomotoma naznanjeno. — V kozjanskem okraju je bila dne 17. t. m. strašna'toča. Državni poslanec dr. Korošec, ki se je mudil v onem okraju, se je takoj brzojavno obrnil na brežiškega glavarja, naj se škoda hitro ceni, ne pa ko že vse zaraste. Kmetsko bralno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 2. septembra. po večera icah pri g. Žagarju (Špancu) veselico z dveina burkama, petjem in drugim zanimivim sporedom. Domačine in sosede vabi odbor. — Podravska podružnica slov. plan. društva priredi 2. sept. izlet na Veliko kopo. 8. sept. pa k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Izletniki na Veliko kopo naj se odpeljejo že v soboto s popoldanskim poštnim vlakom do Vuhred. od koder gredo še isti večer do Samca. Tamkaj lahko prenočijo, drugo jutro pa imajo samo tri četrti ure hoda na vrh kope. — Udeleženci drugega izleta pa naj se zjutraj pripeljejo do Ruš. od koder odrinemo skupno čez Selnico in Boč. Udobno pa je tudi iti iz postaj Fala ali Št. Lovrenc. Planinski pozdrav vsem udeležencem! Odbor. — Modri ptujski mestni očetje so sklenili protest proti sedmemu slovenskemu mandatu na Štajerskem in zahtevajo, da radi tega mandata nemški poslanci preprečijo celo volilno reformo. Zahtevajo nadalje ločitev Galicije od Avstrije. — Zdi se nam. da so Ornigove žemlje bolj pametne kot Ornig in njegovi panduri v občinskem svetu. — Murski Sokol v Ljutomeru naznanja na nedeljo 26. t. m. ob 2. uri popoldan odborovo sejo. ob 3. uri telovadsko vajo. Seja je velevažna. Pri telovadski seji se bodo vadile redovne in proste vaje za izlet v Zagreb. Kdor se vaje ne udeleži, ne sme nastopiti v kroju. Tudi se bo dogovorilo natančno za stran izleta. — Sokolsko veselico v Ljutomeru obiskalo je precejšnje število ljutomerskih „Nemcev". Veselični redarji jim vstopa niso branili, ker so bili dobro založeni z '„groši". —Vsled tega poseta silen vihar, grom in tresek v nemškem „lotmerškem" Olimpu! — Čuda. da ni počil same jeze njih paša Aleksander.—,Pa časovno ktflo.se suče neprestano in tudi tvojega pasovanja, „ljubeznivi" Aleksander, se bodo mirno in treznomisleči Ljutomerčani, — menda že v kratkem, naveličali. „Svaka sila do vremena", pravi naš sosed Hrvat! — Da slovenska veselica mirno in brez rabuke ne mine, za to skrbe doslej še vedno ljutomerske nemčurske barabe. Tudi to pot bile so dosledne v svojem „imenitnem" prizadevanju. V čitalnici, kjer so se zbirali naši gosti, pokazalo se je pozno v noči neko človeče in delalo zgago. Pa o joj! Čuvalo je „oko reda", stisnilo človeče pod pazduho, pa hajd — v špehkamro! Trbovlje: Konsumno društvo „ Franz Dežman Anton Krammer ,. Jos. Mahkovec „ Jos. Moli sen. „ . Johann Müller ,, Jos. Sporn /Velenje: Ulrich Lager 12:', Carl Tischler Josef Wutti Št. Jurij : F. Kartin nasi. „ J. F, Scnescherko Mozirje: Leopold Vukič Rudolf Pevec FrUtova : Marie Suppanz ' Antoh Suppanz Brežioe: Franz Matheis ,, Joh. Pinteric 1 ,. Uršii .& Lipej „>' j Franz Varlec Žalec : ' Adalberti-Orlobočnik ,r Adalbert;, G-eiss „ . V'incenC'Kveder Vitanje ' Anton .Taklin Trgr Lišio: Au Ir. Elsbacher tjarl Hermann Planina: Ludw. Schersckerko „ P. Wambrechtsteiner j. „ Michail Jazbinšek,-O-orajigr.ii: Jasob Božič , Franz Schirb Poljóana: Ferdinand Ivanus ,. Farnz KauSič ,. A. P. Kraatsdorfer ,, Anteil Schwetz Cari Sima Konjloe: Franz Kapnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerlieim Konsumno društvo Josef Wouk Ljubno: Joh. Filipiò F. X Petek Sevnica: S.F.Schalk ,, Ludwig Smole ., Anton Verbiö Trs Lemberg: Fr. Zupančič Qomilsko: Franz Cukala - Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 26. avgusta v šol. prostorih veliko veselico s petjem, z deklamovanjem. govorom in z gledališko igro: Ne klici paga! Prosta zabava s konfeti. šaljivo " "10 itd. bo na vrtu T. Toševe gostil-, Pri veselici svira znana Kocmu-Sé godba. Cena prostorom je 50 h 8sedež: 20 h za stojišče. K mnogobojih udeležbi vabi odbor. — Sv. Križ pri Ljutomeru. Mur-iko polje pokrivajò sedaj neštevilne snežno-bele preproge ajdinega. medeno-dišečega cvetja, ki je nalašč ustvarjeno čebelarstvo. Njegovo prebivalstvo je tega prepričano in uvideva, da je čebelarstvo imenitna panoga narodnega gospodarstva, to se je videlo zadnjo nedeljo 19. t. m. povodom ček shoda. Pričlo je nepričakovano veliko število čebelarjev od vseh strani obširne župnije in tudi sosednih župnij; pa tudi irngih, ki se za čebelarstvo zanimajo. \ šolskem poslopju so z veliko pazljivostjo sledili teoret. predavanju o anatomiji čebele iii potem prakt, razkazovanju pri čebelnjaku o brezinatič-f sosti roja ter pripravi panjev za glavno pašo. Požrtvovalnemu pot. učit. čebelarstva. g. J. .Turančiču zahvaljujemo za trud in mu obenem čestitamo na lepem uspehu, ki ga je imel. — Se več takih shodov, in napredek unme čebelo-reje je za!siguran! — Podružnica družbe sv. tirila in Jetoda za gornjeradgonski okraj. (V pojasnilo). V izkazu za upravno leto 1905. bo med nedelujočimi podružnicami družbe sv. Cirila in Metoda zaznamovana tudi gorujeradgonska. To pa vsled neljube pomote. Dne 10. sept. 1905 se je na občnem zboru pri Kapeli izvolil podpisani predsednikom podružnice ter je istega dne prejel 63'30 K •kot donesek petrovske. kapelske in -stgovske župnije za 1. 1905. Sprejelo se je. da se pri Sv. Juriju nabii-anje nadaljuje. Zato tudi že nabrane vsote ' 63'30 K ni odposlal, marveč jo je vložil na obresti, hoteč pozneje vse skupaj odposlati. Podpisani kot istočasni blagajnik za jurjevsko župnijo z ozirom na ,.Opomnjo" v koledarju za Ti 1906 str. 99: „Izkazi (namreč za ■904) so tako natisnjeni, kakor so bili objavljeni vodstvu do 30. septembra 1905."' odlagal z nabiranjem, meneč, da je do 30. septembra 1906 še vedno čas. Nabiranje je hotel izvršiti po odbornicah „Dekliške zveze"'. Le-to je bilo treba prej preosnovati, kar se je dovršilo šele sušca t, 1. L . • " Nabiranje samo se je dokončalo dne 14. junija t. 1. v. svoto 217 55 kron. Družbino vodstvo v Ljubljani je pa z dopisi od dne 11. in 15. junija t, 1. kratkomalo odklonilo sprejeti nabrano svoto med prispevke za 1. 1905. — Podružnica torej ni spala, ampak pre- počasna je bila vsled pomote! — Sv. Jurij ob Ščavnici. dne 14. avgusta 1906. — Frančišek S'tu-, b é c, podružnični predsednik. — Slovenska veleposestva na Štajerskem. Petkova večerna „Tages-pošta" poroča, da je zopet prešlo eno štajersko veleposestvo v slovenske roke. Gre se namreč za 800 oral najlepšega gozdovja v občini Recenjak v Dravski dolini (pri Sv. Lovrencu nad Mariborom). Lastnik tega gozdovja je bil grof Zabeo, ki je prišel z občino Recenjak nekaj navskriž. To ga je tako raz-dražilo. da je sklenil prodati vse svoje posestvo, kar ga sega v imenovano občino, in to je gorenjih 800 oral boste. Kupnina znaša okoli 300.000 K. vrednost je pa znatno višja. Kupec je neki agent, za katerim se pa skriva ena ljubljanskih posojilnic, ki namerava napraviti parno žago in gozde izsek a vati. „Tagespošta" seveda grozno vzdihuje za izgubljeno nemško (?) zemljo. — Umrl je v Radgoni glavni davčni kontrolor v pokoju g. Franc Schrati dne 22. t. m. v 71. letu starosti . x — Umrl je v Gradcu poštni oft-cijal Avgust Lapajne v 53. letu starosti. — Od Bohinjskega jezera. Odkar se je otvorila bohinjska železnica, prihajajo tujci od vseh strani, največ pa primorski Slovenci občudovat krasni slap Savice in tiho jezero, katero stoji v romantičnem kotlu. Ne morejo se načuditi te divni krasoti, svežemu zraku in čisti vodi. ki. v resnici presega enake švicarske kraje. Dosedaj so bili vsi izletniki navezani na edini nemški hotel pri Sv. Janezu. Letos je pa zgradil ob drugem koncu Bohinjskega jezera blizo izvira Savice gospod Jože Rauheker lep lesen hotel z imenom „Zlatoro;;". -ki nudi izletnikom dobra jedila in pijačo ter več sob za prenočišče in so cene zelo zmerne. Svetuje se izletnikom, da dohajajo zvečer sem. tu prenoče in zjutraj polete k izviru Savice, ko je še hladno in slap Savice je zjatraj še veliko veličastneji. kakor popoldan in tako je užitek izleta pomembnejši. Iz hotela „Zlatorog"' je pot k sedmini jezerom na Triglav, čez Komno v Sočo. čez Globoko v Tolmin, katera pota so vsa dobro markirana. V hotelu „Zlatorog" ne slišiš samo nemško žlobudranje. temuč je v prvi vrsti vse slovensko na domačih tleh. zatorej Slovenci, ,.Svoji k svojim"! Svetovne vesti. Kranjsko. Novo okrajno sodišče nameravajo ustanoviti v Domžalah. Zopetni potres v Valparaiso dne 22, t, m. je mesto popolnoma razdejal. Vsled potresa istega dne se je pogrezuilo mesto Quillota v Čile. Od 10.000 prebivalcev se jih je rešilo samo sto. — Štrajk poljedelcev v Zgornji Italiji, krog Piemonta je zavzel velike dimenzije. — Na Bledu se priredi v nedeljo dne 26. t. m. velika narodna slavnost v prid sokolskemn skladu s sodelovanjem meščanske godbe v Kranju, Jeseniškega Sokola ter raznih drugih društev. Slavnost bo slična Prešernovi slavnosti v Ljubljani ter se vrši na travniku poleg vile „Mirni Dol"' ob jezeru. Natančnejši program, pozneje. — Vabimo pa že naprej, da se udeleže te slavnosti sokolska in druga društva v največjem številu, da pokažemo, da ima Bled slovensko lice. — Pripravljalni odbor je sledeči: predsednik župan .Jakob Peternel, preds. namestnik ravnatelj Miroslav Pretnar, tajnik tehnik Ivan Rus. tajnikov namestnik gdč. Mici Peternelova, blagajnik trg. Ivan Pretnar, blag.: namestnik Franc Olivetti. Pododbor: Alojzij Novak; Vovk Anton. Ropret Anton. Peternel Franc Jan Jurij, gdč. «lulka Vovkova. Seko-vanic Ferdinand. Pretnar Franc, Kapus Anton. Davorin Vrinšek, Zunan Anton Korošec Jožef. Koroško. — Narodni dom v Celovcu. Nemški listi so jako razburjeni. In kako.bi ne?! Saj jim grozi strašna nevarnost, da na Novem trgu zgradi neki slovenski tržaški bogataš v onem Celovcu, kjer sicer Čuješ po ulicah časih več slovenščine, kakor nemščine, slovenski „Narodni dom". In zato poživljajo Nemce, naj store vse, da preprečijo zgradbo „Narodnega doma'" v Celovcu. Primorsko. — Na novi železnici Jesenice Trst kurijo s tako slabim premogom, da smrad in dim uboge potnike v luno-gobrojnih tunelih kar duši. Pa ne samo zdravje popotnikov je v nevarnosti, tudi gozdovi, hiše in kozolci ob tej progi so vsled isker švigajočih iz lo-komotivnega komina v nevarnosti. Mladi gozd med Kontovelom in Opčino nad Trstom so te iskre v pretečenem tednu nič manj kot 6 krat zapalile. Škoda je velika in kmetje, vojaki in ognjegasci so v zadnjič komaj pogasili razsajajoči požar, j-'Morda bode uprava državnih železnic- kupovala boljši premog za to železnico, ali poskrbi za to. da opremi lokomotive s pripravami za sežiranje dima in zadržavanje isker? Odškodnine, ki .jih bode plačevala za velike škode, jo k temu nrislijo. Da bi jemala Obzir na zdravje potujočega občinstva in na javno varnost, na to. seveda. niti ne mislimo. — Umor iz pohotnosti. Umoril je dunajski ključavničarski pomočnik Vogt 17 letno deklico Elo Brodovsky, ker se mu ni hotela udati. — Princ obtožen. Poštna ekspe-, ditorica v Ušenem na Češkem je ovadila sodišču princa Otona Windisch-grätza, ki je zadel s svojim avtomobilom v kočijo, v kateri se je vozila ekspeditorica^ katera si je zlomila ob nesreči roke in noge in dobila tudi notranje poškodbe. — Velika nesreča z avtomobilom. Princ Ibrahim Mohamed iz Kaira v Egiptu. 38 let. je trčil s svojim avtomobilom, na katerem sta sedela on in njegov chaùffeur (šofer), dne 17. t, m. zvečer na cesti Paris-Cher-bourg ob lokomotivo nekega vlaka. Avtomobil je razdrobljen, princ in šofer težko ranjena. Šofčr je že na ranah umrl. prinčevo stanje pa je brez upanja. — Velik požar v Krakovu. Dne 17. t. m. ob 1. uri ponoči so pričela goreti žitna skladišča tvrdke Leinkauf. Požar je uničil Leinkaufova skladišča in sosednji Laudanov entablisma. Ogenj je uničil tudi dva naložena železniška voza s tobačnimi specialitetami v vrednosti 100.000 kron. Policija je dobila« pod razvalinami Leinkaufovih skladišč V 30 zabojev s petstrelnimi Browning-ovimi samokresi, skupaj 500 samokresov. Zaboji so imeli napise sladkor. Policija je zaplenila samokresa. Škodo tvrd Leinkauf in Landau cenijo_nad 2.000.000 kron. — Kontrolne shode odpravi baje vojno ministrstvo za vedno, ker ne odgovarjajo več svojemu prvotnemu namenu. — Dva električna vlaka sta trčila skupaj med Heidelbergom in Wiesbadnom. Štirje uradniki in Šest potnikov je bilo smrtno ranjenih. — Vsled pokvarjenega mleka je' zbolelo v Madridu več sto oseb. — Nemška jubilejna razstava, ki je bila spomladi v Berolinu, izkazuje po obračunu nad 100.000 mark primanjkljaja. — Črnogorski knez Nikola pozdravi povodom manevrov cesarja Franca Jožefa v Dubrovniku ter mu predstavi princa Mirka. — Za otrpnenjem tilnika je umrlo v Toulonu 10 vojakov. — Shod jugoslovanskega uči-teljstva v Belgradu je otvoril naučni minister Nikolič. Shoda se udeležuje okoli 1000 učiteljev iz Srbijè. Črne gore. Bosne. Hercegovine in Hrvatske.' Tudi slovensko učiteljstvo je zastopano. — Pivovarska razstava bo od 20. do 26. oktobra v Londonu. — Novi poštni leksikon za Avstrijo je ravnokar izšel. pomaga izborno kot nedo- / sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah Oelje Gustav Stiger Victor Wogg Alois Walland's. Nt. Carl il. Frid, Teppei Milan Hočevar Josef Matic Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topolak Ferd. Jakowitsch Anton Kolenc Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Kanzinger „ Rauscher Adler Ap. Johann Ravnikar Otto Schwarzl k Co. Josef Srimz ,, Franc Urch j. Johann Lauric Dobrna: Josef Sikoäek Braslovče: Johann Pauex: ,, Ant. Plaskaii Videm: Joh. Nowak — Največja elektrarna v Bosni je Bosniška električna družba na delnice, ustanovljena z dunajskim kapitalom, nje sedež v Jajcu. Ta tovarna izdeluje kalcium karbid, klorovo vapno, pa tudi navadno vapno ter daje električno razsvetljavo za mesto Jajce. Električno razsvetljavo imajo še v Sarajevu in v Dolnji Tuzli. — Iz vojaških zavodov so v soboto slovesno odpustili in pridelili 208 novih poročnikov 830 kadetnih častniških namestnikov. ■ ' ■ Prijeta anarhista v Pragi. Praška policija je prijela Rusa Mi-scheka in Bienela. Izjavila sta, da sta anarhista. — Kandidat republikanske stranke za predsednika Zedinjenih držav. Republikanska stranka v Illi-noisu je sklenila, da kandidira pri prihodnjih volitvah za predsednika Zedinjenih držav Jožefa Cannona. — Srečen oče. Neki mažarski časopis poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 26. maja četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj je zelo nenavaden. Kmetu Žigi Szekely iz Ileucztalve je porodila pred kratkim njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano pomnožitev rodbine nbogi kmet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora ista razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 otrokom. Szekely je 51 let star in četrtič poročen, in iz teh štirih zakonov je dobil doslej 52 otrok, od katerih so umrli štirje; po spolu je 31 dečkov in 17 deklic. Njegova zadnja žena ga je osfečila (!) vselej s četvorčki ali trojčki, enkrat celo s petorčki. — Ogrska država za ogrsko industrijo. S pomočjo ogrske vlade bilo je od 1889.1. ustanovljenih 639 tovaren, katerim je dala vlada 6'2 miljonov podpore in ravno toliko brezobrestnega posojila. Od teh toVaren jih je 100 delo ustavilo in prišlo pod nič; 539 jih pa dela ter daje zaslužka 68.391 delavcem. — Bosanske reke cenijo na 300.000 konjskih moči. Od te ogromne sile je do sedaj uporabljene za indu-strijalna podjetja še komaj 14.000 konjskih sil. Vodne sile, premog, les, vsega je v deželi dovolj — manjka le — slovanskih podjetnikov. — Češka firma F. Križik iz Prage stavi novo elektrarno v Travniku. To je edino večje slovansko podjetje v okupovanih deželah. — Novo predilnico otvorijo tekom prih. leta blizo Mostara. gonila jo bode električna moč (3 X 10.000 volt) ter bodo v to svrho izkoristili reko Neretvo. — Pijanstvo med angleškimi ženami; K obilnim ločitvam zakonov na Angleškem zlasti pripomore pijanstvo med tamošnjimi ženami. Izvedenci izjavljajo, da so ženski živci občutnejši kakor moški in zato deluje nanje tudi alkohoh v dosti večji meri. S tem se takoj omaja samozavest in značaj, žene postanejo nezanesljive in lainjive. Tako pride v zakonih potem do ločitev. — Mož s dvema srčen». Cirkus Barnum in Bailey je vodil po Ameriki kot največje čudo nekega Jurja Lip* perta, ki je imel dve, popolnoma ločeni srci in tri noge. Sedaj je ta abnormalni človek umrl. Njegovo desno srce je nehalo že pred 14 dnevi biti, toda levo srce je Se delovalo naprej, dokler se dne 24. julija tudi to ni ustavilo, nakar je bil mož mrtev. Listnica uredništva. A. M. candlur.: Sedaj v zadnjem trenutka se ne sme več mtoiti soglasja, čeravno je nepravilno tako postopanje, ga moramo postiti Zdrav! „Odgovor na odprto pismo" zadeva samo zasebne razmere, ki niso za širše občinstvo. (454) 3—1 Sluga za trgovino se takoj sprejme v trgovini F. Strupi, Celje. Učenec (45-2) !4—15 iet star, poštenih 3-1 starišev, se sprejme v trgovini z mešanim blagom A. G1EISS v ŽALCU. Mesnico na glavnem mestu v Celju z vedno naraščujo-čim prometom se zaradi prevzetja obširnejšega (455) podjetja takoj odda. Več pove 3—1 JOSIP STELCER mesar .'. Celje. Čudo sveta! 50 komadov za samo gld. 2a50. i eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, 1 flna zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. briljanti (za gospoda ali damo), 2 zlato-double manšetna gumba (ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožič, i eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Simili-briljantom (doublirantt), ll lepa dauska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno «calce, 1 lepa denarnica, i par boutonov z amerik. briljanti, 1 fino pisalno orodje iz niklja i pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, i eleg. odrezalec za smodke (nikelj), 1 pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta, Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2"60. Proti predplačilu ali povzetju se dobi pri osrednjem depota za pat. nre In dragatine. S. URBACH, Krakov štev. 74. N. B. Pri nakupu 2 paketov se pridene i prima angleška britev brezplačno. Ne ugajajoče se zamenja ali vrne (406) se denar. Riziko izključen. i—i Učenec ki je dovršil dva razreda meščan, šole ali gimnazije se sprejme takoj v ZVEZNI TRGOVINI v Celju. (450)2-2 Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni dražbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-7 posredovalci kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante. Sprejme se takoj (453) 3—1 v trgovino z želez-nino, špeceriji, steklom in porcelanom IYANA LAPAJNE, Idrija. ucenec poštenih starišev ter z dobrimi spričevali, .'. .'. sprejme takoj v podružnico v Šmar-jeti blizu Rimskih toplic tvrdka: AND. ELSBACHER (443) v Laškem trgu. 3—3 Canard Eine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! W Vsakih 14 dni vozijo Trst - New -York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku: ANDREJ ODLASEK, Ljubljana Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: ULTONIA, ponedeljek 3. septembra 1906. SAV0NIA, ponedeljek 17. septembra 1906. PANNONIA ponedeljek, (1) I. oktobra 1906. 47 manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in -prenosom ravnoteža. odlikovanega • v Pragi na zazstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja JE*. A. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (10») 26—17 podružnica R. A. Smekal. Prodata se vredno dva močna, lepa, rabljena toVorna Voza pri FRANC KARTIN-U, Sv. Jur (448) ob juž. Žel. 2-2 Učenec poštenih starišev s primerno izobrazbo se sprejme takoj v trgovini Ljudevit Šket. Sevnica. Naprodaj je novs HIŠij na Teharjih — (SlanceI štev. 16.) poleg sejmišča, obsegajoča 5 sob, kuhinjo, shrambo in dve kleti ter zelo primerna za gostilniško obrt. Vzrok prodaje starost lastnice. Več pove UPRAV. „DOMOVINE' (444) 3—1 fF. Sevčik f puskar v Ljubljani Židovske ulice št. 7 (394) 10-H m