LHTO XXXVI, $T. 25 Ptuj, 30. junija 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Zaupajmo v svoje moči (stran 2) Številne prireditve ob prazniku (stran 3) Jubilej žetve, kruha in pogač (stran 4) O vinarskem muzeju na prostem (stran 5) Ptujčani drugi v republiki (stran 7) KOMBAJNI SO 2E ZABRNELI Žetev ječmena je zaključena in zdaj že lahko ugotavljamo, da bo letošnja žetev po količini zrnja etia povprečnih, precej škode je na posevkih po- srečila spomladanska suša. Začetek organizirane žetve pšenice in prevzema jrnja na vseh prevzemnih mestih pa lahko pričaku- jemo konec tedna, odvisno od vremena. Kmetijska jadruga bo prevzemala zrnje na 21, kmetijska za- druga Lovrenc pa na 4 mestih, pšenico bodo pre- vzemali tudi v Intesovem obratu na Mhnski cesti, večje količme pa neposreano v mešalnici kmetij- skega kombinata v Dražencih. Prevzemna mesta [)odo odprta od 6. do 22. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Minuli petek je bil v Ptuju sestanek s kombajnisti. ki bodo sodelovali v organiziranem spravilu pri- delka. Tam so se dogovorili o načinu spravila ter obračunavanja uslug kombajnistov. Ceno kombaj- niranja. ki znaša 6 tisoč dinarjev po hektaru lahko pridelovalec plača tudi v obliki zrnja, s tem, da odda zadrugi 470 kilogramov svežega zrnja, zadruga pa bo plačala kombajniranje. Kombajnisti, ki sodelu- jejo v organiziranem spravilu pšenice bodo opro- ščeni davka. Tudi s tem načinom plačevanja kom- bajniranja želimo seveda doseči čim večje količine prevzete pšenice, zavedajoč se, da bo od teh količin odvisna naša prehrambena bilanca do prihodnje žetve. In ker je na zalogi dovolj kvalitetne koruze za zamenjavo, verjetno ne bo primerov, da bi pridelo- valci uporabili pšenico za živinsko krmo. JB Nastopila je »sezona kombajnov« Foto: I. kotar SLOVENSKA BISTRICA »Naša preteklost je sedanjosti dan" Občiaska skupščina in družbe- nopolitične organizacije občine Slovenska Bistrica so pripravile .obširen program svečanosti ob praznovanju Dneva borca in 40. obletnice ustanovitve Pohorskega odreda. Praznovanje bo na Pesku, v soboto, 2. julija s pričetkom ob 10. uri. Program obsega: Zbor borcev drugega pohor- skega bataljona in Pohorskega odreda, ki je bil ustanovljen 4. novembra 1943 pri Črnih Mlakah na Pohorju. Za tem bo zbor ob- činske enote teritorialne obrambe Pohorski odred iz Slov. Bistrice in zbor mladincev pohodnikov iz Slovenske Bistrice, ki bodo dali raport predsedniku skupščine občine Slov. Bistrica. Slavnostni govornik bo Franta Komel. kije bil leta 1943 komisar Pohorskega odreda. Poloi.ili bodo tudi venec k spominskemu obe- ležju Pohorskega odreda. V kulturnem programu bo so- delovala godba na pihala IMPOL, učenci OS Phorskijadred, oktet teritorialne obrambe in ansambel Višičevi fantje iz Kota. OB DNEVU BORCA V ORMOŠKI OBČINI OSREDNJA PRIREDITEV BG V IVANJKOVCIH Ob Dnevu borca bodo v ormoški občini izvedli osrednjo in nekaj spremljajočih prireditev. S progra- mom nas je seznanil predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Ormož Vlado Ožbolt. ,,Osrednjo proslavo bomo letos izvedli v Ivanjkovcih. Namreč, v em kraju so z veliko vnemo in prizadevnostjo borcev in krajanov obnovili spomenik calcem za lobodo in uredili spominski park. froslava bo v dveh delih. Prvi bo v ''ulturni dvorani, ki se ga bodo udeležili predstavniki vseh krajev- nih organizacij, občine in krajani. uvodnem in slavnostnem tovoru bomo podelili letošnja Priznanja in pohvale za uspehe pri Jliranjanju in razvijanju izročil "OB. Priznanji bosta prejeli osnovni šoli Ormož in Kog, pohvali pa krožek za negovanje tradicij NOB OS Ormož, vodi ga Marjeta Ritonja, in krožek Kurirček na 0§ Središče ob Dravi, ki ga vodi Marija Kačičnik, V priložnostnem kulturnem programu bodo sodelovali učenci domače osnovne šole. Za tem se bomo vsi udeleženci proslave v povorki odpravili k spomeniku in snominskemu Dar- ku, kjer bo po položitvi venca kraj- ša slovesnost s kulturnim progra- mom. Zraven osrednje bo še nekaj spremljajočih prireditev. Tako bodo mladi iz tabora za obrambno usposabljanje pri Veliki Nedelji izvedli pohod po poteh kurirjev od Velike Nedelje do Ivanjkovcev, na osrednji proslavi se nam bodo pridružile tudi gasilke naših društev, ki se bodo zbrale pri spo- meniku v Veličanah, sodelovali pa bodo tudi pripadniki enot teritorialne obrambe. Moram povedati, da so naše prireditve vedno odlično obiskane. Tako bo gotovo tudi tokrat." — Kako pa bo ob Dnevu vstaje slovenskega naroda? ,,Dan vstaje bomo proslavili v Središču ob Dravi. Pod vostvom prizadevne mentorice krožka Kurirček, Marije Kačičnikove so dokončali ureditev tretje sobe naše muzejske zbirke, ki je tako zaklju- čena. V njej, čeprav ni velika, so zbrani skoraj vsi dokumenti, ki pri- čajo o razvoju in delu med NOB v naši občini." 1. kotar Vlado Ožbolt, predsednik občinske- ga odbora ZZB NOV Ormož (foto I. kotar) Republiško prvenstvo v šahu za mladince , v soboto popoldan se je po ''fajši slovesnosti v ptmskem di- l^Kem domu začelo 35^. republi- prvenstvo v šahu za mladince I'® Katerem nastopa 46 mladih l^histov iz večine sFovenskih mest. ^f^nizator tekmovanja Je S D glavni sodnik pa Ptujčan ^ilan Seruga. Tekmovalce, njihove spremlje- ^'ce in goste so v uvodu prvenstva Pozdravili predsednik Šahovske 'Jeze Slovenije Milan Kneževič, fedsednik OK ZSMS Diana Bo- tekmovanje pa je otvoril 'fedsednik SO Ptuj Franc Tetič- ^yič. Po opravljenem žrebanju so ^'grali prvo kolo prvenstva, ki peka po švicarskem sLstemu, izmed udeležencev pa mora ^eti drugo kategorijo, ^rvi koli sta pokazali, da bodo ftj^di iahisti igrah borbeiKD, do ^ca. ^^Mo se je že v začetku f^ni fa^rit Cigan iz Murske nfl^l zadovoljiti z deht- ijo ljub temu pa je še £Prej v^Mioziem krogu kandi- frvi dVe mesti, ki vodita ^ aržavno prvenstvo. V boj za ti mesti se po pričakovanju doma- činov lahko vmeša tudi n^boljši mladi igralec SD MIP Brglez. Vendar, prveastvo bo dolgo, na- porno m se še lahko marsikaj spremeni. Mladi šahisti igrajo vsak dan. Partije so na sporedu od 14. do 17. ure. zvečer pa igrajo prekinjene lartije in analizirajo. Zato je za jubitelie šaha vedno zanimivo. I^poldneve nastopajoči preži- vljajo ob počitku, sprehodih ali kopanju v Ptujskih toplicah. Prvenstvo bo končano 6. julija. Tekst in foto: 1. kotar Z otvoritve v ptujskem dijaškem domu Mladi šahisti igrajo zelo zavzeto ZMDA SLOVENSKE GORICE '83 UDARNIŠKA AKCIJA V BRENGOVI Vse kaže, da bodo rezultati druge dekade na ZMDA Slovenske gorice 83 precej boljši od tistih v prvi. To med drugim potrjujejo tudi rezultati udarniške akcije, ki sojo izvedli brigadirji vseh štirih brigad v četrtek, 23. junija v Brengovi pri Cerkvenjaku v lenarški občini. Po napornem dopoldanskem delu so se brigadirjem na trasi popoldne pridružili še domačini, ki so s seboj pripeljah tudi delovne stroje. O tem je Jakob Matjašič, predsednik krajevne konference SZDL v Cerkvenja- ku, povedal: »Udarniškega popoldneva z brigadirji seje udeležilo prek 80 doma- činov, ki so prostovoljno pristopili k zasutju jarka z že položenimi vodovodnimi cevmi. Vodovod je za našo K S izrednega pomena, saj smo si ga že leta in leta srčno želeh. Res je, tudi stroje smo si krajani organizirali in spo.sodih sami, kar še bolj potrjuje našo prizadevanje in zagnanost pri tej akciji. Naj povem, da bi nas recimo kopač ICB stal veliko denarja, če ga ne bi dobili brezplačno na posodo, KS pa je kupila le gorivo. Tudi voznikje delal brezplačno, saj je naš sokrajan. Tudi traktorski priklopnik — zakopalec je pripeljal eden naših kmetov brezplačno. V veliko pomoč sta nam oba stroja, s kopačem smo pospešili delo, zakopalec pa je delal zakop za najmanj 10 ljudi. Skupna dolžina položenega vodovoda do Cerkvenjaka in Brengove znaša okoli 2,4 km, z brigadirji in ob pomoči našega kopača pa smo na udarniški akciji izkopali prek 1.800 m jarka. To je za nas izredno velik uspeh in našim brigadirjem smo iz srca hvaležni za pomoč Pričakujemo, da bomo v juliju in avgustu vsa dela pripeljali do konca in da bomo končno le dobili zdravo pitno vodo v naš kraj. Naj dodam, da bomo s tem primarnim vodovodom sklenili tudi sekundami vod za celotno KS Cerkvenjak z vsemi 17 zaselki. Na ta vodovod je sedaj že priključeno okoli 320 odjemalcev, do konca leta pa jih bo priključeno še kakih 200.« Poglejmo še na kratko, kako je minil na ZMDA Slovenske gorice pretekli teden. V petek, 24. junija je brigadirje razveselil s svojim kon- certom Andrej Šifrer. V soboto so brigadirje obiskali mladinci iz krajnske Iskre. V nedeljo, 26. junija so v naselju potekale športne aktivnosti, popoldne pa so se brigadirji kopali v Ptujskih toplicah. Po napornem dopoldanskem delu so v ponedeljek zvečer brigade v naselju pripravile svoje kulturne programe, v torek pa so izvedli brigadirske igre brez meja. Včeraj je v Ptuju na območju K S Boris Ziherl potekal udarni dan, na katerem so sodelovale vse štiri brigade, danes popoldne pa bodo potekali razni krožki in tečaji. M. Ozmec Delo je bilo naporno, saj seje na več mestih v jarkih prikazala podtalnica. DANES SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ Široka in angažirana razprava o gradivih za seje Danes. 30. junija dopoldne se bodo v dvorani narodnega Goma \ Ptuju sestali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj na skupnem zasedanju. Razpravljali bodo o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, povezano s predlogi za racionalizacijo metod in lučinov dela delegatske skupščine. 0 tem je ona poglobljena razprava v delovnih telesih občinske skupščine, njihova stališča so bila z dodatnim gradivom poslana dele- gacijam. ki so o gradivu podrobneje razpravljale in dale usmeritve delegatom, ki bodo sodelovali na skupnem zasedanju tako v zboru /dru/oncga dela kol v zboru krajevnih skupnosti. Zavzeto pa so o delegatskem sistema razpravljali v družbeno-političnih orgaizacijah in oblikovali stališča, kijih bodo na skupnem zasedanju posredovali dele- gati dni/bcnopolitičnega zbora. Nadalje bodo na skupnem zasedanju i)bravnavali informacijo o urcsniOiA anju si)cialne politike v občini Ptuj. poročilo o izvajanju planov s področja kmetijstva in gozdarstva v občini, osnutek družbenega do- go\ ora o \ išini samoprispevkov v občini Ptuj poročilo o delu Temeljnega sodišča v .Mariboru /a lansko leto, predlog delovnega načrta zborov Skupščine obCmc Ptuj za letošnje tretje trimesečje in osnutek odloka o /akloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ptuj. 1 udi o vseh navedenih vprašanjih je bila široka razprava v posa- nie/nili organih mdelo\ nih telesih, zlasti pa še na skupni seji predsedstva (>K S/I)l Ptuj in predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. Ta sejaje bila \ i^»rck. 28. junija dopoldne. Po '--bširni razpriwi in številnih dodatnih picdli igih. Usmeritvah in napotilih. v razpravi je sodeloval tudi Marjan K;)tar. član predsedstva RK SZDL Slovenije, so imenovali delovno skupino, ki je po seji ustreziK; ;'blikovala skupna stališča, ki so jih prediti/ili delegatom družbenopolitičnega zbora SO Ptuj. 1 F 2 - DRUŽBA !N GOSPODARSTVO 30. junij 1983 - TEDNI|| Težave v montažni dejavnosti z odlokom oddelka za gospodarstvo okraja Ptuj je bilo leta 1948 ustanovljeno podjetje Elektrokovinar. Zaposleni, takrat jih je bilo 170, so opravljali naslednjo dejavnost: proizvodnja kovinskih konstrukcij, proiz- vodnja in montaža sestavnih kovinskih delov, tlačnih posod, rezervoarjev in razdelilcev za ogrevanje, prezračevanje, vodovod, plin in klimatizacijo. Kot stranska dejavnost pa so bile elektroinstalacije z mnotažno predpri- pravo, zaključna dela v gradbeništvu, izolaterska, ključavničarska in kleparska dela. Servisna dejavnost iz naštetih dejavnosti je še bolj razši- rjala obseg del, tako da je bila dejavnost izredno razvejana. Leta 1976 se je delovna organizacija razdelila. Proizvodnja malih motorjev se je povezala z Elektrokovino Maribor kot samostojna temelj- na organizacija, montažna dejavnost pa se je vključila v SOZD IMP Ljubljana. O tem delu bo beseda v našem prispevku. Leta 1978 so v SOZD IMP oblikovali regionalne delovne organizacije, zato se je Elektrokovinar združil v delovno organizacijo Projekt — mon- taža — industrija Maribor (PMI). Ta združuje tri temeljne organizacije s skoraj povsem enako montažno dejavnostjo, ki jo v času konjukture investicij vsi pospešeno razvijajo z zaposlovanjem novega montažnega kadra. Število zaposlenih je v Elektrokovinarju naraslo na 370. Takrat, torej v letu 1978, začnejo tudi s svojo prvo večjo investicijo, naložbo v industrij- ski coni — v proizvodnjo tlačnih posod, cistern in deloma v tehnologijo vode. Tako lahko danes govorimo o dveh delih v TOZD Elektrokovinar — montažnem in proizvodnem. Proizvodni del obsega izdelavo tlačnih posod, bojlerjev in tehnologijo vode, to je tehnično pripravo vode, desanilizacijo, pripravo pitne vode po eni strani, po drugi pa čistilne naprave in ločevanje lahkih tekočin. Ta del ima svojo dolgoročno programsko usmeritev, vendar še tudi na tem področju orjejo ledino. Preveč so še odvisni od klasične proizvodnje boj- lerjev in cistern, tehnologija vode pa je še v premajhni udeležbi, čeprav je dolgoročna perspektiva tudi v Sloveniji in tako večjega konkurenta nima- jo. Drugi del dejavnosti je zelo širok. Obsega elektroinstalacije, strojno montažo, centralno kurjavo, vodovod in izolacije. To je bilo včasih pred- nost Elektrokovinarjeve ponudbe, danes pa je to že breme, saj je ne mo- rejo enakovredno razvijati zaradi težav s kadri, materialom in prostorom. Namreč, investicija, ki bi naj vse te obrate združila, je ostala na polovici poti. Proizvodnja se je preselila, montažna dejavnost pa je ostala na dveh mestih, na Zadružnem trgu in Mariborski cesti. Kot nam je v pogovoru povedal direktor Vlado Potočnik, je pri tem velik problem prekrivanje programov znotraj delovne organizacije PMI, po drugi strani pa bo se s takšno dejavnostjo ukvajala še ena temeljna or- ganizacija v Ptuju. Zato je nujno, da se vsaj znotraj delovpe organizacije dogovorijo za delitev programov in dela. To že leta nazaj povzroča hudo kri. Ta problem je danes zaradi močnega zmanjšanja gradenj objektov, investiranja, še bolj pereč, saj je na tržišču zelo močna konkurenca drugih OZD in zasebnih obrtnikov. Zato je nujno, da se še bolj temeljito usmeri- jo v največ dva programa — elektroinstalacije in klimaizolacije. Prav pri tem drugem so postali nosilci v SOZD IMP, vendar je to še bolj na papir- ju. Lansko poslovno leto so zaključili pozitivno. V letošnjih prvih treh mesecih pa ni bilo tako. Zaključili so jih z izgubo v višini 3,8 milijona dinarjev. Predvsem gre to na račun izpada del v montažni dejavnosti. Planirani obseg so izpolnili le z 79 ®7o. Prenosi iz leta 1982 (40 milijonov) niso zadoščali za zaposlitev vseh montažnih kapacitet in so zato morali sprejeti zelo ostre ukrepe kot so obvezno koriščenje dopusta montažnih in režijskih delavcev, iskanje vseh možnih notranjih rezerv in zmanjšanje stroškov na vseh ravneh. Ne glede na podatke za polletje menijo, da v tem obdobju izgubo še ne bodo uspeli odpraviti. Večja verjetnost je, da bo to uspelo do konca leta. To potrjuje tudi priliv del, ki je sedaj postal zadovoljiv, vendar bodo rezultati iz tega prišli čez nekaj mesecev. Želijo, da bi polletje zaključili vsaj s pozitivno ničlo, da jim ne bi bilo potrebno posegati še po kakšnih ostrejših sanacijskih ukrepih. Nujno pa je, da do konca leta rešijo vsaj nekatere dileme znotraj temeljne organizacije. Gre za programsko usme- ritev v elektroinstalacije in izolacije ter počasno opuščanje programa strojnih instalacij, centralne kurjave in vode oziroma njihovo zmanjšanje. Seveda vseh teh bremen sami ne bodo zmogli, zato bo morala pri tem močno pomagati tudi delovna organizacija. Prve korake pri opravljanju del v tujini so naredili v začetku lanskega leta, ko so sprejeli samoupravni sporazum o zaposlovanju delavcev v tuji- ni. Drugi uspeh na tem področju je pridobitev lastnega objekta na gradbi- šču v Iraku. To jim je omogočilo zaposlitev lastnih montažnih kapacitet in izvoz materiala. Tako ob storitvah prodajo tudi material. Na ta način so prišli do dragocenih deviz, kar jim omogoča nabavo repromateriala na domačem tržišču. Ker se gradbišče v Iraku praktičn zaključuje, poskušajo dela najti tudi drugod. Delavci SOZD IMP delajo tudi v Nemški demokratični republiki, Alžiriji, Elektrokovinar sam pa poskuša najti de- lo v Sovjetski zvezi. Na ta način želijo prevelike montažne kapacitete zaposliti na gradbiščih v tujini. Družbeni standard zaposlenih je razmeroma nizek. Elektrokovinar se pravzaprav nikoli ni odlepil z repa lestvice osebnih dohodkov v SOZD IMP. Zato si prizadevajo tudi za izboljšanje na tem področju, prve kora- ke pa so storili z novo analitično oceno, ki jim omogoča boljše in pravi- čnejše nagrajevanje po delu. Naslednji korak bo poslovanje s pomočjo avtomatske obdelave podatkov. Boljši družbeni standard bodo lahko do- segli z boljšo organiziranostjo, predvsem v montaži, in z usmeritvijo v največ dva programa. Na ta način bi si postavili dolgoročni program razvoja ptujskega Elektrokovinarja. 1. kotar DAN PERUTNINARJEV Lepa in sončna sobota je privabila na letošnji — 12. dan per^j ninarjev več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Prišli so delav Mesokombinata Perutnina Ptuj, kooperanti, poslovni partnerji in tisti [ so si po enem letu zaželeli spet nekoliko sprostitve, dobrega razpoložeri". ter okusnih jedil in pijač. Kmalu po 14. uri je bil prireditveni prostor i! stadionu takorekoč napolnjen, ljudje pa so prihajali vse do pozj,^ večernih ur. ' Po uvodnem nastopu moškega komornega zbora, ki je » tradicionalni gost dneva perutninarjev — v njem poje veliko delavcev j^. delovne organizacije, je o razvojni poti Perutnine, uspehih in sedatijii težavah govoril Martin Berden, — član kolegijskega poslovodrieiij organa, Jakob Butolen, — predsednik koordinacijske komisije ® priznanja in odlikovanja pa je prebral sklep o podelitvi priznanj delovn organizacije zaslužnim delavcem in kooperantom Perutnine. ' Na dvanajstem dnevu perutninarjev sta Jože Pulko in Alojz Sagadj, prejela tudi zlato značko in diplomo firme Mercedes za milijo^ prevoženih kilometrov brez generalnega popravila, prebrali pa so tudj rezultate športnih tekmovanj in podelili pokale ekipnim zmagovalcem. Tudi letošnji dan perutninarjev je minil v znamenju Jake Sram cigerja in Ptujskega instrumentalnega kvinteta in se končal v nedeljsl^j] jutranjih urah. PoRled na množico zbranih, ki zavzeto poslušajo Jalta Šraufcigerja. Jože Pulko in Alojz Sagadin prejemata priznanje Mercedesa za milijoi prevoženih kilometrov brez generalnega popravila. Prenova mestnega jedra v Ptuju Med tistimi, ki si prizadevajo za obnovo ptujskega mestnega jedra, so tudi samoupravna stanovanj- ska skupnost, samoupravna ko- munalna skupnost in skupnost za ceste. V ponedeljek. 27. junija, so se delavci teh skupnosti preselili v prenovljene prostore nekdanjega dijaškega doma v Prešernovi ulici 29. Kot so povedali, so včeraj že pričeli z normalnim poslovanjem za stranke — ob običajnih urah. Dodamo naj. da je dobra tre- tjina prostorov še neizkoriščena, ostali dve tretjini pa so delavci omenjenih skupnosti funkcional- rk) uredili. N. D. Dosegli letošnji izvozni plan Pri obrtni zadrugi Panorama Ptuj so za letos načrtovali 2,5 mi- lijona dinarjev izvoza. Sedaj ob polletju pa ugotavljajo, da so presegli načrtovani izvoz. Poleg tega so sklenili še dodatne izvozne pogodbe. Tako je pričakovati, da bo letošnji izvoz dosege! 5 milijo- rK)v dinarjev. Panoram in izvoz je predvsem v kovinsko-predelovalni dejavnosti in pa v lesni predelavi; izdelki gredo v Italijo in Zahodno Nem- čijo. Pri izvozu pa kot je povedal Anton Čoki. direktor Panorame nastaja nekaj bistvenih proble- mov, le-ti se pozneje izrazijo v slabši likvidnosti. Zelo pozno na- mreč dobivajo izvozne stimulaci- je. MG Diskriminacija dinarja in - ljudi! Komunisti delovne organizacije Marcator Izbira P;monija Ptuj so pretekli četrtek ustanovili stalno ril na težke gospodarsko siiii' acijo. Vendar je poudaril, da ma- ramo /aupali v svoje moči in skupno prizadevali za uresniči"' vanje stabilizacijskih ciljev. icm so v kullurnem program" sodelovali člani godbe na pihala Bukove in člani kulturno umetni' škega društva iz Pregrade. Zbra; nim seje predstavil njihov me.šaij' pevski /bor s lamburaši, zaplesu'' pa so ludi nekaj narodnih plesov \ pro.storih Delte je bila ob i^J pnlo/nosii ludi razstava likovni!^ del slikarjev amaterjev iz bralsl^''^ občin, ki so se na prvem usU''' rialncm srečanju dobili ob kont" aprila lcU>s. N. Dobl|ck''' Z okrogle mize v tozd Delta (foto Ciani) \ kulturnem programu so nast(»pili tudi člani Kil) Pregrada (toln ( iani). f EDNIK - 30. junij 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ilustracija v slovenski poeziji Hinku Smrekarju — grafiku in karikaturistu, ki je bil rojen 1883 leta, 1942 pa ustreljen ter drugim slovenskim ilustratorjem, so v ptujski ljudski in študijski knjižnici namenili razstavo, ki si jo lahko te dni ogledamo v hodniku študijskega in mladinskega oddelka. Hinko Smrekar nam je poleggrafike in ilustracije zapustil dragocene karikature iz umetniškega življenja slovenske moderne, impresionistov in vesna- nov. Tokratna razstava — ilustracija v slovenski poeziji je avtorsko nekoliko širše zasnovana in je že šesta po vrsti. Do konca leta bodo delavci tojižnice pripravili še tri — eno bodo posvetili pesnikom srednje generacije, drugo pomembnejšim zgodovinskim jubilejem, zadnjo pa še knjižnim novitetam. m§ 5 tokratne razstave v ptujski knjižnici. Pričeli z drugim delom rekonstrukcije Prešernove ulice Delavci Komunale, gradbeništva in prometa — tozd Nizke gradnje m hidro gradnje iz Ptuja so prejšnji tedenpričeli z delom na drugem deju rekonstrukcije Prešernove ulice, to je od Cankaijeve proti Jadranski ulici. Istočasno zaključujejo z deh na prvem delu rekonstrukcije med odcepi za Cafovo in Cankarjevo ulico, kjer je na cestišču že položen asfalt, sedaj pa urejajo še tlakovane pločnike m PTT mrežo. Pred^videvajo, da bodo dela na drugem delu rekonstrukcije Prešernove ulice zaključena do konca julija. M. Ozmec Prvi del Prešernove ulice je že v asfaltni prevleki, urejajo le še tlakovat ^nike. Letos bomo izbirali najboljši turistični spominek Spominek iz kraja, kjer smo dojjustovali ali kako drugače preži- vljali prosti čas, nam ostaja nedeljivo povezan s krajem, saj v sebi nosi del njegovega življenja, ki je lahko sedanjost ali preteklost. Spominek naj bi bil izviren in onranjeval domačo tradicijo. V tej paletj ponudbe ^^ pstaja precej^rogtoni^tudi za kič, čeprav mnogi ne ločimo med Moramo priznati, da si v Ptuju zelo prizadevamo za izviren tunstičm spominek. Kes pa je, da smo v zadnjem času s tem slabo založeni, tudi spominkarstvo pozna slabe čase. Da bi spodbudili izdelovalce spominkov, tiste ta prave, bo komisija za turistične spomin- ke pri turističnem društvu Ptuj pripravlja razstavo spominkov, ki bi naj bila še letos. S pomočjo razstave bi izbrali najboljši spominek za letos ■nbi ga potem vključili v turistično ponudbo za leto 1984. Komisija pri turističnem društvu pa bo v ta namen sestavila poseben razpis. Razpis bo objavljen v prihodnjih dneh tako, da se bodo izdeloval- ci lahko kar najbolje pripravili, lanko bodo izdelali lep, predvsem pa izviren spominek. Razstava naj bi postala tradicionalna. MG ŠTEVILNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU V spomin na ustanovitev od- bora OF (leta 1944) pri Miklavžu vsako leto praznujejo. Letošnji praznik krajevne skupnosti, bil je že osemindvajseti), so obeležili s "Številnimi prireditvami. V soboto popoldan so najprej izvedli sprejem za starejše kraja- ne, nato športna srečanja v malem nogometu in streljanju, gasilci pa izvedli občinsko tekmovanje pi- onirskih desetin. Nedeljske prireditve so začeH zjutraj z nastopom ormoške godbe na pihala. Ob 8,30 se je po slove- snem mimohodu začela spomin- ska svečanost pri y)omeniku žrtvam za svobodo. Številnim krajanom in gostom je govoril predsednilc Skupščine občine Or- mož, Tone Luskovič, priložnostni kulturni program pa so izvedli učenci tamkajšnje osnovne šole. Medtem ko so si krajani ogledo- vali razstavo z dosežki cicibanov in učencev ter kmečkih žeask s tega območja, je bila v prostorih osnovne .šole slavnostna seja skupščine K S in vodstev družbe- nopolitičnih organizacij. Slavnos- tni govornik je bil član CK ZKS, Branko Jovanovič. Za tem pa je predsednik K K SZDL, Aleksan- der Štampar zaslužnim organi- zacijam in posameznikom izročil letošnje bronaste značke OF. Prejeli so jih enota teritorialne obrambe, KO Rdečega križa Vinski vrh, IvanŠnajder, Miroslav Tramšek in Stanko Kumer. Sledile so res množično ob- iskane nedeljske tekmovalne pri- reditve. Na bližnjem travniku so svoje spretnosti merili kosci in grabljice, na rokometnem igrišču in bližini starej.še desetine gasil- skih društev ormoške občine, ne- koliko vstran pa so se v streljanju pomerili rezervni starešine. Tudi letošnje tekmovanje ko- scev in grabljic je privabilo mno- žico gledalcev, ki so bučm) (tudi ob zvokih harmonike) spodbujali sedmerico koscev in nato še enako število grabljic. Sodniki so bili zelo strogi in ocenjevali prav vse kar S(Kli h kvalitetni košnji. Med kosci je bil najboljši StanJco Ratek iz Malega Bebrovnika, med grablji- cami pa Mimika Janežič iz Krče- vine. Tekst in foto: I. kotar S svečanosti pred spomenikom žrtvam za svobodo DELO RQERVNIH STARESIN Dobra udeležba člani predsedstva OK 7RVS PtuLso v Dieišniem tednu ocenih izvedtK) programa vzgoje m izobraževanja v izobraževalnem obdobju Ugotovili so, da so bile naloge dobro opravljene. Ob prvem sklicu minulega izobraževala in preveijania znanja je bila udeležba 80%, po drugem pa prek 90 odstotna. Kljub takšm udeležbi bodo nekatere člane, ki se predavanj redno ne udeležujejo, povabili k pogovoru na tovariškem razsodišču oziroma samoupravnem sodišču pri predsed- stvu občinske konference. Predsedstvo je dogovorilo tudi celoten potek obrambnega dneva za prvo izmeno brigadirjev na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice 83, ki so ga v sodelovanju z vojaki in starešinami, občinskim StalKim za TO, borci in drugimi, pripravili in izvedli minulo soboto. Pred tem pa so izvedli tudi nekaj predavanj s področja obrambe in zaščite. V nadaljevanju sej^e so dogovorih program vzgoje in izobraževanja za leto 1984, sprejeli višino članarine (ta je 60 din in enotna v SRS) ter se dogovorili za udeležbo na srečanju rezervnih vojaškihstarešin, to bo v tem tednu v SAP Vojvodina, in na srečanju starešin bratskih občin Hrvatske in Slovenije, ki bo prihodnji mesec v občini Slovenska Bistrica. 1. kotar SESTI PRAZNtK KS LESKOVEC V nedeljo zaključne prireditve Krajani haloške krajevne skupnosti Leskovec slavijo letos svoj šesd krajevni praznik, ki je povezan s pomembnimi delovnimi zmagami pri razvmu tega območja Haloz. Že v soboto so slovesno predali namenu asfaltirano cesto Leskovec—Strmec, v nedeljo pa še cesto Leskovec—Trdobojci. Obe cesd so zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka in sredstvi solidarnostnega sklada, precejšen delež pa so prispevali tudi krajani po pogodbah. V minulem enoletnem obdobju so poleg omenjenih cest zgradili Se most v Veliki Varnici, na več mostovih so uredili ograje, postavili pa so tudi hišice na avtobusnih postajališčih. To so za nerazvito haloško krajevno skupnost veliki uspehi, saj zberejo iz krajevnega samoprispevka malo sredstev, problemi, ki jih spremljajo v vsakodnevnem življenju pa so veliki. Poleg uspehov, ki so jih v zadnjem času dosegli imajo tudi precejšnje načrte, o tem pa bomo pisali v prihodnji številki. V programu praznovanja je tudi cela vrsta kulturnih in športnih prireditev. V nedeljo je bilo srečanje starejših občanov, v ponedeljek šahovski turnir, v torek nogometni turnir, danes ob 14. uri bo otvoritev razstave likovnih del in tehničnih izdelkov učencev osnovne šole ter razstavo lovskih trofej, ob 16. uri pa bo streljanje na glinaste golobe. Jutri ob 19. uri bo vaja gasilskega centra Videm, v soboto ob 19. pa tradicionalno srečanje mladincev z območja Haloz. Zaključne prireditve bodo v nedeljo, po budnici bo ob 8.30 slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, nato srečanje krajanov, rojenih leta 1933, praznovanje pa bodo zaključili, kot je običaj, s zabavno prireditvijo. Na prireditve seveda vljudno vabijo tudi občane iz sosednjih krajevnih skupnosti. jg Kaj je s službo komunalnega nadzora? To vprašanje smo na željo enega od bralcev postavili Branku Zupaniču, komunalnemu nadzorniku pri upravi za inšpekcije občin Or- mož in Ptuj. Dobili smo sledeč odgovor: ,,Na vprašanje, kaj je s službo komunalnega nadzora, bi pravzaprav delno lahko odgovoril z vprašanjem, kaj občani pojmujejo pod nazivom komunalni nadzornik? Najbrž jih je veliko, ki menijo, da komunalni nadzorniki opravljajo le nadzor nad parkiranjem avtomobilov. Ta dolžnost je le del njegovih, oziroma naših opravil. Z odlokom SO Ptuj so bile leta 1978 v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj objavljene naloge službe komunalnega nadzora. Tako so nam poleg naloge, da preverjamo pravilnost parkiranih vozil, naložene še ostale, morda, še težje naloge. Nadziramo vzdrževanje zunanjih objektov in naprav, okolice javnih zgradb, vzdrževanje javne čistoče, urejanje in vzdrževanje ter varstvo zelenih površin, ravnanje s plodno zemljo pri gradnjah, vzdrževanje po- kopališč in spomenikov, napise svetlobnih reklam, plakatiranje, označe- vanje imen ulic, trgov in naselij, onesnaževanje javnih prometnih in zele- nih površin, izobešanje zastav, izvajanje komunalne službe, predvsem mi- slim na čiščenje snega v zimskem času in odpravo poledice, izvajanje reda na javnih mestih ter še nekaj manjših nalog. S tem, da smo komunalni nadzorniki zadnje čase nekoliko manj zaposleni z listki za napačno parkiranje vozil, še ne pomeni, da nismo ak- tivni. Pričakujemo novi odlok o ureditvi cestnega prometa, ki bo usklajen z republiškim in zveznim zakonom. Pri nadziranju parkiranih vozil ima- mo tudi precej težav zaradi trenutno postavljene cestne signalizacije in prometnih znakov. Ti niso postavljeni najbolj praktično, ali kako bi re- kel, življenjsko. Povedati je tudi treba, da imamo v službi komunalnega nadzora narejen poseben program za celo leto naprej in da se ga dosledno držimo. Napačno parkiranje nadziramo kvečjemu dan ali dva v tednu, vsi ostali dnevi pa so namenjeni za ostale komunalne preglede. Naloge sem že naštel. Služba komunalnega nadzora torej obstaja v vsej svoji prvotni obli- ki, vendar ni naša dolžnost le dajanje listkov na napačno parkirana vozi- la. Področje dela je izredno široko in zahteva precej napora. Mislim, da sem s tem odgovoril na zastavljeno vprašanje." M. Ozmec TISK IN TRGOVCI Komunisti delovne organizacije MIP Ptuj so na problemski konfe- renci o dohodkovnem povezovanju med trgovino in proizvodnjo med drugim opozorili tudi na pisanje sredstev javnega obveščanja o nesposo- bnosti trgovine, da bi zagotovila zadovoljivo oskrbo. Menijo, da je v informativnih sredstvih vse preveč kritik na rovaš trgovine, vse premalo pa poročanja o težavah, ki jih imajo trgovci pri zagotavljanju oskrbe. Dejali so, da tudi politiki dajejo neodgovorne izjave o neorganiziranosti trgovine. Tako so pojasnili: ,,Kako naj trgovec, kije namesto dogovorje- nih količin dobil le 10 odstotkov potrebnih količin blaga, le-te pravično porazdelil med potrošnike." In če pomislimo, da je na primer ptujski MIP prejel za potrebe ptujske občine in cele severovzhodne Slovenije, ki jo oskrbuje Mipova temeljna organizacja Veleprodaja, le štiri tisoč tub zobne kreme, potem vemo, da o pravični razdelitvi niti sanjad ne more- mo. Pa še ta primer. Mipovci so vnaprej plačali čokolado, ki jo dobavljajo iz tovarne Josip Kraš. Kraševih potnikov pa dandanes sploh ni več blizu, na urgence po telefonu pa odgovarjajo, da sami ne vedo, kaj bodo jutri proizvajali. V čokoladi je namreč tudi nekaj uvoznih surovin. Res, da čokolada ni eden od nujnih izdelkov široke potrošnje in bi jo lahko na našem jedilniku mirno pogrešali, vendar se pri Mipu pač trudijo, da bi zadovoljili vsaj minimalne količine te slaščice, ki pa dobiva že grenak priokus. N, d. 4 - IZ NASIH KBA.JEV 30. junij 1983 - TEDNIK Tak boj na hitro — dober den. Pšenica zrela, cajta malo, gremo žet, da bomo našega vsakdanjega kruheca zadosti meli. Kak vidite, sen čista žetveno razpoloženi. Že od malih nog naprej sen se veselija gdo sen gleda, kak veter na njivi pšenične klose no koloče kruha šteje. Samo negda blo to drgačik. Te smo srpe no kose za rep cukali, v najhujši vročini na sunci švicali tak, ke je voda po ritnem žlebi daj tekla, gnes pa pride kombajn (če ma zadosti nafte no rezervnih delov), naenkrat požanje, zmloti, zveja, ščija, slamo zveže pa je žetve kunec. Toti sodobni mašini samo še to fali, da bi še zrnje zmlela, kruh zamesila no ga spekla. No, malo heca more biti poleg. Kdo sen jaz še boj mlodi bija, te sen najrajši za ženkijami snopje veza no jin pod jenke gleda. Samo vete, v mojih mlodih letih dekline neso tak krotkih cot nosile kak to gnes vidimo. Cajti se pač spreminjajo, tekstila je malo no je treba šparati z njim. Ker smo že z žetvijo začeli, pa še oštanmo pri toren deli do kunca: Mija z mojo Mico sma negda, kumer tejkopšenice pridelala, ke sma za deco kruh mela, letos pa boma še enih por taužnt kil totega krušnega zlata odala. Nikol nemo pozoba tistih cajtov, tan med drugo svetovno vojno, gdo je vsoka skorjica kruha bila vredna zlata, gnes pa s sknihom tak delamo, ke nas je lehko sron. To pred por dnevi sen na Ptuj i bija no sen vida kak je vun z ene posode za smeti pul kile suhega kruha gledalo. Kak zgleda se še nan ne godi tak hujdo, če lehko kruh fkraj mečemo. Saj se tudi pri nas na deželi kokšna skorja kruha posiši, samo ga ne vržemo v smeti, pač pa ga lepo zdrobimo no k fojtri za pujseke zmešamo. Naš ata no mama sta. nas deco tak vičila: Če je po nerodnosti kruha doj na tle padna, si ga moga gor pobrati no spoštljivo kušnosti. Tejko sen van hteja o žetvi no kruhi povedati. Duga no trda pot je do koloča, zato spoštujmo naš vsakdonji kruhek. Vaš krušni Lujzek Slovo mini maturantov v sredo, 22. junija so po ptujskih ulicah opravili svoj poslovilni pohod mini maturanti iz enot ptujskega vzgojno varstvenega zavdda. Letos se bo od vrtca poslovilo 480 malih šolarjev, ki bodo jeseni prestopili prag pravih šolskih vrat. Malčki so bili na svojem poslovilnem pohodu izredno prisrčni, iz posameznih enot so bili celo enako oblečeni, manjkalo pa ni piščalk in ropotulj, s katerimi so glasno naznanjali svoje veselje. Nekaj po deseti uri so se vsi skupaj zbrali pred Mercatorjevo blagovnico, kjer so zapeli in zaplesali. Njihovi starši, babice in dedki pa so početje svojih malčkov z zanimanjem spremljali. Večina malih šolarjev bo z jutrišnjim dnem prenehala obiskovati vzgojno varstvene ustanove. Pred njimi so počitnice, jeseni pa bodo pričeli z nekoliko bolj resnim delom v šolskih klopeh. Njihove prazne sedeže v vrtcih pa bodo vjeseni napolnili novi »mali šolarji«. Tako je pač, življenje gre svojo pot... M. Ozmec Razigrani in glasni mini maturanti zbrani pred Mercatorjevo blagovnico. V Zagojičih bo srečanje upokojencev Zveza društev upokojencev občine Ptuj je organizator velikega sre- čanja upokojencev, ki bo v nedeljo, 3. julija v Zagojičih. Ob tej priložnosti bo tudi pobratenje vseh društev občine Ptuj. Srečanje upokojencev bo pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije. Posvečeno pa je dnevu upokojencev Jugoslavije, 26. juliju in pa praznovanju dneva borca — 4. juliju. Za to priložnost se pripravlja tudi bogat kulturni program, ki ga bodo izpolnili : tamburaški zbor DU Zagojiči, moški pevski zbor DU Ptuj, ženski pevski zbor DU Kidričevo, moški pevski zbor KUD Mark ovci, ženski oktet — kmetice iz Stojnc, ansambel ,,§raml starih viž" DU Zavrč in drugi. Po programu bo prosta zabava. Ples bo v dvorani; prireditev pa kot zatrjuje pripravljalni odbor — ob vsakem vremenu. MG PRED 20. PRAZNIKOM 2ETVE NA POLENSAKU Jubilej žetve, kruha in pogač Prizadevni člani turističnega društva na Polenšaku so sklenili, da bodo organizirali svoj 20. jubilejni praznik žetve in kruha, v soboto 9. in v nedeljo 10. julija. V soboto 9. julija bodo odprii ob 15. uri tradicionalno razstavo kruha, pogač in peciva iz kmečkih peči. Okrog 17. ure bo deset članov družine Petek, po domače Cuševih, prikazalo običaj košnje s kosami, svoje aktivnosti pa bodo prikazale tudi domače predice. V nedeljo 10. julija se bodo ob 15. uri na bližnji njivi pomerile žanjice v ročni žetvi pšenice. Predstavili se bodo mlatiči s cepci, ponazorili pa bodo tudi druge običaje, ki spremljajo spravilo krušnega pridelka. Najprizadevnejšim domačim turističnim delavcem bodo ob jubileju te prireditve, podelili priznanja turistične zveze Slovenije. V obeh prazničnih dnevih bodo imele polenške in okoliške go- spodinje prižganih od zore do mraka, pa tudi ponoči, pet krušnih peči, v katerih bodo pekle kruh, gibanice in druge dobrote, ki bodo na voljo obiskovalcem. Predsednica TB Polenšak Mimica Šegulova nam je s svojimi so- delavkami in sodelavci povedala, da bodo poskušali pripraviti svojo jubilejno 20. prireditev tako, da lx)do zadovoljni obiskovalci in orga- nizatorji. Pričakujejo, da jim tudi vreme ne bo ponagajalo, saj nobena izmed dosedanjih devetnajstih prireditev še ni bila »premočena.« JOS 8. veseli dan naših vasi - Rogoznica' 83 Predsedstvo K K SZDL Heroja Lacka Ro- goznica in Koordinacijski odbor za kulturo, izobraževanje in družabno življenje krajanov sta na skupni seji obravnavala in sprejela program družabne prireditve »8. Veseli dan naših vasi — Rogoznica '83«, ki bo v soboto, 2. julija popoldne na športnem igrišču TVD »Partizan« na Rogoznici. S prvimi aktivnostmi ježe pričelo TVD »Partizan«, kije organiziralo tekmovanje v streljanju z zračno puško, pikadu in nogometu. V nedeljo popoldne pa bodo tekmovanja v vleki vrvi, sestavljanju kmečkega voza in luščenju koruze. V domu Slovensko- goriške čete bodo odprli razstavo ženskih roč- nih del in likovnih del likovne sekcije »Alojz Arnuš« Rogoznica. Za veselo raspoloženje bo skrbel ansambel »Metuljček«. Namen dru- žabne prireditve, katere organizatorje SZDL, je v utrjevanju sodelovanja med krajani in vasmi. KS BANJA - KS ROGOZNICA Predsedstvo K K SZDL je soglasno sprejelo poročilo delegacije krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica o obisku v krajevni skupnosti Banja v pobrateni občini Arandjelovac v SR Srbiji. Soglasno so tudi sprejeli besedilo Listine o prijateljstvu in sodelovanju obeh krajevnih skupnostih, ki jo bodo podpisali na letošnjem prazniku krajevne skupnosti v Kicarju, 11. septembra. PRIPRAVE NA VOLITVE Predsedstvo K K SZDli je sprejelo program kadrovskih in vsebinskih priprav na volitve v SZDL, ki bodo v oktobru. Sprejeli so predlogo sestavi novega predsedstva K K SZDL, ki bo frontno sestavljeno iz 15 delegatov. Novost je v tem, da bodo v predsedstvu imele svoje mesto tudi vse tri osnovne šole, ki jih obiskujejo učenci z območja krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Za novega predsednika so evidentirali kot možnega kandidata Milana ČUCKA iz Nove vasi pri Ptuju. O vseh pred- logih glede vsebinskih in kadrovskih priprav bodo razpravljali v vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter v društvih. FINANCIRANJE DRUŠTEV Živa je bila rasprava o programski usmeritvi in sofinanciranju programov družbenih orga- nizacij in društev v letu 1983. Potrebe so velik® večje od materialnih možnosti. Komisijo kra- jevne skupnosti za plan in finance so zadolžili, da v sodelovanju z družbenimi organizacijami in društvi pripravi prioritetni program na- jnujnejših potreb, za katere se naj rasporedi 220.000.- din načrtovanih namenskih sredstev krajevne skupnosti v letu 1983. vanin namensTčm sredstev krajevnesKupnosuv letu 1983. FB USPEH PTUJSKEGA NONETA Na pobudo univerzitetnega profesorja Jo/eta Gregorca se je Ptujski nonet, ki ga vodi Rudi Mohorko, letošnjega maja udele- žil mednarodnega tekmovanja odraslih pevskih izborov v Pohl- heimu v Zvezni republiki Nemčiji. Za ta nastop so se člani številčno najmanjšega zbora v občini (devet pevcev) več mesecev intenzivno pripravljali, seveda v prepričanju, da bodo tekmovali s sebi enakimi skupinami. Toda v Nemčiji jih je čakalo neljubo presenečenje. Med zbori iz šestnajstih držav (tudi ^DA in Filipini), ni bilo niti enega, ki bi štel manj kot štirideset pev- cev. Organizatorjem zato ni ka- zalo drugega, kot uvrstiti Ptujski nonet v kategorijo moških zborov. Na prvi pogled seje zdelo, da v tej druščim' nimajo prav nobenih možnosti za kakršnokoli uvrstitev, še zlasti, ker je pred njimi nastopil petinšesdeset-članski zbor iz Bol- garije, a ti slovijo kot najboljši, za njimi pa šestdeset članski zbor iz ' Velike Britanije. Pa vendar so re- zultati tekmovatija naposled po- kazali, da seje Ptujski nonet uvrstil med 4. in 5. mesto rned tekmujo- čimi moškimi zb*Qri, kar je za tako majhno skupino iz rnajhnega Ptuja, nedvomno velik uspeh. Ptujski nonet je nastal pred .sedmimi leti iz enega dela do- mavskega moškega pevskega zbora. Ustanovili so ga pevci, prepričani, da bodo mogli v manjši skupini bolje zapeti in tudi več pokazati. V začetku so vadili kar v dornavskem gasilskem domu, nato pa v stanovanju svo- jega pevskega vodje Rudija Mo- horka. Tako kot vsi zbori v svojih začetkih, so tudi oni začeli z ljud- skimi, nato pa posegali po ume- tnih pesmih slovenskih avtoijev. Že v enem letu vztrajne vadte so naštudirali program za celo- večerni koncert, ki pa se po težavnosti^ in dodelanosti, kot pravi Rudi Mohorko, ne more meriti z današnjim. Toda, če že drugega ne, so z njim hoteli do- kazati svoj obstoj še zlasti, ker so bili »sami zase«, ali »nikogaršnji«. Ves čas svojega enoletnega ob- stoja in dela, so se namreč pote- govali za okrilje tega, ali onega društva, vendar brez pravega uspeha. Naposled so pristali pri DPD Svoboda Ptuj, s čemer so se jim pogoji za delo močno izbolj- šali. Veliko časa so sedaj začeli namenjati kulturi izgovorjave in oblikovanju zvoka, nato pa začeli posegati po čedalje težjih umetnih skladbah domačih avtorjev. Vztrajnost inpožrtvovalnoslsejim danes — po sedmih letih dela — že obrestuje. Nemara se utegne komu zdeti sedem let dolga doba, a je treba povdariti, da v glasbi z resnejšimi zahtevami, uspehi ne nastajajo čez noč! Nasprotno, Ptujski rK)net je f)evska skupina, kije v razmeroma zelo kratkem času svojega obstoja in delovanja, dosegla tisto ume- tniško raven, kjer se začenja ob- čuteno podajanje, občuteno mu- ziciranje. A to ni dano vsem! Za nonet se zdi, da je skupina pre- mišljeno izbranih pevcev, ki so s svojimi glasovnimi sposobnostmi zmožni slediti vsem zahtevam avtorja skladbe in jo hkrati obču- teno obarvati s svojo notranjo nujo po izražanju. In prav tukaj tiči skrivnost uspeha, ki ga je imel nonet na tekmovanju v Nemčiji. »Cilj nofietaje,kotje dejal Rudi Mohorko, doseči čim višjo ume- , tniško raven. Moram povedati«,je nadaljeval, »da naše delo ves čas spremlja prof. Gregorc, nam sve- tuje in pomaga. Želimo si, da bi bilo tudi v bodoče tako, kajti le s tako pomočjo in s takim pridnim delom, bi moral nonet v bližnji prihodnjosti spet stopiti kakšno stopnico višje«, zaključuje Rud/ Mohorko. Besedilo in foto: l C. Ptujski nonet pod vodstvom Rudija Mohorka (v prvi vrsti prvi z leve). Dobitniki zlatih znakov civilne zaščite že v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da so zlati znak ci- vilne zaščite prejeli: koordinacij- ski odbor za CZ Mesokombinata Perutmna, dr. Aljoša Planinšek in Jože Vratič. V današnji številki pa jih bomo predstavili. Koordinacijski odbor za CZ DO Mesokombinata Perutnina skupaj s štabi za CZ v TOZD uspešpo uveljavlja organizacijo usposabljanja in opremljanja enot civilne zaščite. Na tečajih pripa- dnikov CZ, prve medicinske po- moči, radiološke, kemične in bi- ološke zaščite, gasilski, tehnično- reševalnih in splošnih enot, je bilo za naloge civilne zaščite usposob- ljenih 300 delavcev, v načrtu pa imajo usposabljanje nadaljnjih 73 pripadnikov. Na skrbno organiziranih prak- tično-reševalnih vajah enot CZ, preverjajo in utrjujejo njihovo strokovno znanje, pripravljenost za izvajanje preventivnih nalog in akcij reševanja. Uspehi so vidni, tudi v usposabljanju delavcev za naloge osebne in vzajemne zaščite. Uspešne so tudi posamezne enote civilne zaščite, zlasti enote za prvo mediciasko pomoč, ki se aktivno vključujejo tudi v naloge občin- skega štaba za civilno zaščito ob- čine Ptuj. kar so potrdili tudi na letošnjem občiaskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči ci- vilne zaščite in Rdečega križa v bratski občini Krapina. Dr. Aljoša Planinšek je zdravnik v ZC dr. Jožeta Potrča Or- mož— Ptuj — TOZD Bolnišnica. Tovariš Planinšek je dolgoletni zvesti in aktivni sodelavec občin- skega štaba civilne zaščite občine Ptuj: v štabu tudi odgovarja za področje prve mediciaske pomo- či. S svojo vsestransko angažira- nostjo je veliko prispeval na pod- ročju strokovnega usposabljanja pripadnikov enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč. Uspešen je tudi kot predavatelj Rdečega križa, kjerje prispeval pomemben delež pri usposabljanju prebival- stva za naloge prve pomoči in zdravstvene kulture. Jože Vratič je dolgoletni delavec oddelka za LO in družbeno-poli- tični delavec v krajevni skupnosti Hajdina. Jože Vratič že od leta 1963 dela kot referent za civilno zadeve v oddelku za LO; v ob- čiaskem štabu za civilno zaščito pa je vsestransko angažiran pri nalo- gah namestnika načelnika štaba. S svojo marljivostjo, čutom odgo- vornosti je prispeval pomemben delež pri razvoj u in krepitvi civilne za.ščite občini Ptuj. Ves čas po osvoboditvi je uspešno opravljal številne naloge v družbeno-političnih organizaci- jah, od ljudske mladine kot ko- mandant iii. mladinske ptujske delovne brigade_ na izgradnji mladinske proge Šamac—Saraje- vo, do predsednika in sekretarja organizacije ZK, socialistične zveze. Rdečega križa ter v organih občinske koriference socialistične zveze Ptuj. Pripravila: MG Za koordinacijski odbor Mesokombinata Perutnina je zlati znak prejel Janko Kosi Stanko Lepej izroča zlati znak dr. Aljoši Planinšku, zlati znak je prejel tudi dolgoletni delavec oddelka za LO Jože Vratič foto: Lojze Cajnko Tudi letos organizirano preživljanje prostega časa otrok Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj tudi letos organizira skupaj z vzgojno-varstveno organizacijo in osnovno šolo organizirano preživljanje prostega časa otrok med počitnicami. Ta oblika preživljanja prostega časa otrok bo letos že tretjič; bo pa organizirana posebej za predšolske in posebej za šolske otroke. Otroci se bodo dobivali ob četrtkih. Predšolski otroci se bodo zbrali vsak četrtek pred vrtcem na Potrčevi cesti 9, šolski otroci pa pred 0§ Franca Osojnika, od koder bodo odhajali na celodnevne oziroma poldnevne izlete, odvisno pač od števila otrok. S seboj pa morajo otroci prinesti malico in športne rekvizite. Glede na to, da smo za prejšnji dve leti trdili, da gre komaj za zagQn. je letos pričakovati, da bodo omenjeni četrtki bolje obiskani. Tako organizirano preživljanje prostega časa otrok med počitnicami ima veliko prednosti; to najbolj poznajo starši. Poletni-razigrani čas namreŽ nastavlja veliko pasti in ne bi bili mladi, če bi jih ne preizkušali. mg f EDNIK - 30. junij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - O KERBLER RAZSTAVLJA V BEOGRADU ,,Fotografija Stojana Kerblerja je angažirana, obrnjena k človeku in jjjegovemu življenju. V jugoslovanski in tudi slovenski fotografiji so se v zadnjem času po- jviie mnoge spremembe, to je v obdobju celih 29 let odkar se Stojan Ker- bler posveča tej umetnosti. V tem času so se menjale številne smeri, upo- ^bljali različni tehnični postopki, nemalo je bilo pristopov k istim moti- vom — '^•jub vsemu temu pa se je v tem obdobju še najmanj spremenil Sto- ■gfl in njegov odnos do fotografije . . . Stojan je vrhunski fotograf, prefinjeni zgodovinar fotografije in eden najbolj delavnih članov v Foto zvezi Jugoslavije. Vse te lastnosti združene yenem človeku pomenijo, da nam veliko daje — kot umetnik in kot člo- vek. s svojim življenjem in delom pa pomemben delež naši fotografiji," ta- Ijo so med drugim zapisali v ličnem katalogu, ki je izšel 14. junija ob otvo- ritvi razstave fotografij Stojana Kerblerja, mednarodnega mojstra fotogra- fije. Laskavo priznanje, — letno nagrado za fotografijo Fotografske zveze Jugoslavije, je dobil 13. novembra 1981 za fotomonografijo Haloški člo- vek, kot poseono priznanje za umetniško ustvarjalno delo in rezuhate na P^ročiu fotografije. Razstava Stojana Kerblerja je bila odprta v Salonu fotografije v beo- jradu do ponedeljka, 27. junija in si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev. mš Stojan Kerbler: SAM, 1966. Naslovna fotografija na novem katalogu v ka- terem je objavljenih 65 Kerblerjevih umetniških del, izdal pa ga je Salon fo- tografge v Beogradu. DAN SOLE V tem šolskem letu smo si učenci in učitelji osnovne šole Majšperk zadali nalogo, da orga- niziramo dan šole. Izvedli smo ga 1.junija. Dopoldanski del programa je bil namenjen učencem. Ogledali smo si igrico Največje odkritje, ki so jo pripravili člani dramskega krožka. Igrica nam je bila všeč, saj smo se ob njej kar precej nasme- jali. Po fotografiranju in malici smo se zbrali v telovadnici. To- variš ravnatelj nas je v govoru pohvalil za vse uspehe, ki smo jih dosegli v tem šolskem letu in nas spodbudil še k nadaljnjemu delu. Ritmični krožek starejših pionirk nas je navdušil s plesom Slovenija. V nadaljevanju programa smo prisluhnili poročilom o delu vseh organizacij in društev na šoli. Na šoli je uspešno delala skupnost učencev .šole, pionirska in mla- dinska organizacija ter mladi člani. RK. Pionirji in mladinci smo delali v 21 krožkih, ki se vključujejo v šolsko športno dru- štvo, kulturno umetniško društvo in klub mladih tehnikov. Usta- novili smo pionirsko zadrugo in pionirsko delovno brigado. VključiH smo se v XIII. JPI in so- delovali v različnih natečajih in tekmovanjih. Mlajše pionirke ritmičnega krožka so ubrano zapele in za- pie.sale ter nas s svojim plesom v mislih popeljale na pisane tra- vnike in počitnice, ki so pred nami. Člani nižje skupine dramskega krožka so nas med šolskim letom večkrat razveseljevali s svojimi nastopi, tokrat pa so pripravili prizorček o Rdeči kapici. Potem nam je tovanš ravnatelj podelil cicibanove in Ingoličeve bralne značke. Bralne značke je osvojilo 140 mladih bralcev. Program je zaključil ritmični krožek starejših pionirk s plesom ob popevki Duli. Učenci smo ob tej priložnosti pripravili tudi bogato razstavo naših likovnih, tehničnih in pi- smenih izdelkov ter ročnih del; priznanj in plaket, ki smo jih prejeli na tekmovanjih zunaj šole. Popoldne smo pripravili isti program za starše. Program so pt>pestrila še dekleta iz krožka aerobike. Starši so si prav tako ogledali razstavo, nekaj ročnih del pa .so lahko tudi kupili. Dan .šole je minil za učence v prijetnem razpoloženju in upa- mo. da smo razveselili tudi starše, ki so se naše prireditve udeležili. Vendar smo pričakovali več star- šev in več zanimanja za naše delo in uspehe. Suzana Božičko, novinarski krožek, OS Majšperk IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Vrvarjev delovni prostor sta delavnica in trgovina. Ko je špa- ner prevzel od Vajdiča vrvarstvo, je dobil tudi delavnico in trgovino (kipa seje večkrat sehla po Ptuju). Včasih, ko je moral presti, je delal samo v delavnici. Pred 2. sv. vojno in včasih tudi po njej, je odhajal v delavnico že ob pol petih zjutraj. IX'lal je do pol sedmih, šel domov na zajtrk, po zajtrku je odšel v trgovino, kjer je bil do desetih, ko ga je zamenjala žena. on pa se je spet vrnil v delavnico in bil tam do obeda ob pol enih. Žena je prišla iz trgovine domov ob dvanajstih in šla v gostilno »pri Kravini« po kosilo ter ga prinesla domov. Včasih je naredila zraven še kak priboljšek. Če je bilo več dela sta jedla gostilniško hrano, če pa manj pa je ostala žena doma in skuhala kosilo. Okoli pol dveh do dveh seje spet vrnil v delavnico. Včasih je končal z delom ob šestih zvečer, včasih pa šele ob desetih. V delavnici je bil pretežno sam. V letih gospodarske krize pred 2. sv. vojno je občasno delal celo za Stromayerja, ko ta ni imel po- močnika. V zadnjem času presti ni več potrebno in je delo lažje. Sedaj v delavnici ne dela nič več, razen če pride sem in tja še kakšno na- ročilo (od elektrarne je dobil na- ročilo za 3 vrvi za škripec iz sisala, kijih lahko izdela le v delavnici). Zadnji dve leti dela tudi iz pro- pulena. RalfČeplak Vrvar Španer Rupert v svoji dela- vnici. Fototeka etnološkega od- delka, foto Ralf Čepiak, marec 1983. Vprašanja o »vinarskem muzeju" na prostem o pripetljajih in zapletljajih okoli vinarske zbirke v Pokrajin- skem muzeju v Ptuju je bilo izrečeno že veliko žolčnih besed, porabljeno pa tudi precej črnila v slovenskih časnikih. Tako se tudi v zadnjih tednih pojavljajo vesti o vinarskem muzeju na prostem, ki bo stal ob Vodnikovi cesti v Ptuju (ob novi zgradbi polnilnice KK TOZD Kletarstvo Slovenske gori- uredila pa ga bo omenjena te- jeljna organizacija v sodelovanju i Turističnim društvom Ptuj in ob strokovnem sodelovanju dr. Štefke Cobljeve. Zamisel je prav gotovo vredna pohvale, saj bi lahko, in tudi morali turistom, ki prihajajo na Ptuj na podoben način predstaviti našo bogato preteklost. Kako, nam je že v prejšnjem stoletju dovolj zgovorno pokazal Simon Povoden. Ena od takih možnosti se nam ponuja tudi ob postopni ureditvi prostora mestnega pokopališča v park, kjer bi lahko odkopali in primerno prikazali tudi del rimske ceste, ki je tam skozi vodila v Panonijo. Možnosti je nešteto, le strokovna pomoč in osebna zavze- tost je potrebna, potem se bodo našla tudi najpotrebnejša material- na sredstva. To zgovorno potrjuje tudi primer nastajanja ,,novega vi- narskega muzeja" na prostem. V resnici ne gre za noben ,,vi- narski muzej", temveč za vinarsko zbirko na prostem, kjer bi poleg sodov, ki so jih delavci Emona KK Ptuj TOZD Slovenske gorice že prispevali, postavili tam še leseno prešo, tja bi prepeljali tudi izvirno vničarsko hišico iz Haloz in morda razstavili še kakšen predmet, pove- zan s kletarstvom in vinarstvom. Vse to bo brez dvoma privabljalo prehodne turiste, zlasti še, če bodo upravljalci znali turistu ob tem še ponuditi kaj drugega, ne le paše za oči. Ob tem pa se postavlja vpraša- nje, zakaj se je uresničevanje te pozitivne zamisli začelo mimo uradne, za to področje pristojne in od družbene skupnosti tudi fi- nancirane ustanove, to je Po- krajinskega muzeja v Ptuju, saj je vinarska zbirka del njegove red- ne dejavnosti. Na to vprašanje bo- mo poskušali najti odgovor pri- hodnjič. Sodi, ki jih je prispevala TOZD Kletarstvo Slovenske gorice čakajo, da bo- do postali eksponati vinarske zbirke na prostem. Foto: I. Ciani Ljubeznivi vitamin v naši brigadi živi prav prijeten pobček, po imenu Vitamin. Najbrž se sprašujete od kod to ime. To ni ravno lahko razložiti. Mamica mu je dala ime Andrej, očka pa Rustja. Ko je ta fantek postal velik in izpolnil 18. leto, je odšel na ZMDA Slovenske gorice 83. Tu pa je tudi začetek naše zgodbe. Na Trasi je veliko in trdo delal razen takrat, ko je ušel med pšenico, da bi jo pognojil. Toda ta isti fantek je v naselju postal len. Brž po kosilu se je zvalil v svojo posteljo in ni ga bilo moč zbuditi. Vsakojutroje Gordana ^slala zaporedoma po tri dekleta (me vstanemo vedno prej kot fantje), da ie tovariš Andrej vstal in prišel vsai na zajtrk in na traso. Naša komandantka se ni strinjala z Andrejevim početjem, zato gaje večkrat kregala. Andrej pa ji je vedno znova odgovoril: »Goga, potrebujem Vitamine, da bom lahko vstal.« Najbolj očarljivi v naši brigadi je toliko lepih fantov, da seje kar težko odločiti, kdo bo mister naše brigade. A dekleta smo enotno glasovale za malega Lojzka. Toda toti Štajerc je postal tudi mister naselja. Pok/on Šercerima! U brigadi brat do brata udarnički nose krampe oko vrata Krampu nosi i snjom se ponosi jer su nosili in naši borci. Nosili su i s njom se diše što na njih udarnički lice. Ni mi mladi nečemo pokleči i ako od nas bili veči. Bončo pre v Mexico v majhni mlaki blizu Zanzibara je živela majhna žaba po imenu Bončo. Imela je dve roki, dve nogi in eno nogo za rezervo. Nekega dne je Bončo slišal, da so v Mexicu žabe bolj pametne. Odločil se je, da bo odšel v obljubljeno deželo. Potoval je tri dni in tri noči, prepotoval je vse oceane in končno prišel v Mexi- co. Tam so ga domačini lepo spre- jeli. Razložili so mu dnevno zapo- ved. Ubogi Bončo je moral vstajati ob petih, ob pol šestih je moral ska- kati na zajtrk, šele nato je odšel na delo. Tam je kopal jarke za vodo do pol dveh. Kosilo ga je že čakalo. Po kosilu se je šel tuširat, a zaradi pretople vode se ni upal tuširati. Sledila so predavanja in nato večer- ja. Po večerji se je šel napit, da po- zabi vse, kar se je zgodilo. Nasled- nji dan pa je pobral kufre in odšel nazaj v Zanzibar. Pobratenje brigada u petak, 14. 6. dan omladinske radne akcije se u brigadirskom naselju odvijalo brigadirsko po- bratenje rednih brigada Trepče iz Titove Mitrovice i Ljubo Šercer iz Ljubljane. Bratenje brigada znači za sudelovanje medu mladima vrlo puno jer takav način rada združuje zanimanje brigadira, koji su došli na OKA. Na prvom' delu su komandanti brigada podpisali listo o pobratenju, a drugi dio bio je dopunjen sa kul- turno-umetničkim programom, kojeg su pripremili članovi ume- tničkog društva iz Titove Mitro- vice. Pokazali su nam običaje njihovih krajeva. narodne nošnje i razna kola. Ovaku manifestaciju ocenjujemo kao vrlo dobro, jer na takav način se postignu još bolji rezultati omladinskih rednih bri- gada. -u- Kad dode poslednji dan Prolaze dani kao minuti i dani se rastanka bliže i sve je bliže i bliže u srcu sve je teže i srce se sve više steže kad se sjetimo zadnjeg dana I ostat če neka Tanja i neka Sanja bez druga, ostače neki Igor i Davor bez ljubavi i zahvatiče ih tu ga što se rastaju. Ali ipak ostače ljubav, drugarstvo ostače jediustvo, i možda da se sretnemo na nekoj od SORA možda onda kada nam čelo bude puno bora, sjetičemo se Ijepota i nama a tada če ova akcija i sve ostale biti daleke i stare ali ipak dugo sječačemo se Dornave. ^ Brigadirska Nek prijatelj mi je pravil, da v brigadi je lepo, in tako sem se odločil, da poskusim tudi to. In na akcijo odšel sem, da bi delat se naučil, in povem vam dragi moji, kot bi na novo se rodil. Tisoč mladih, jaz med njimi, oj kako je to lepo, vsi smo peli in kričali in garali tudi smo. Na trasi in v naselju dobre volje smo bili, malico in žulje razdelili smo si vsi. Zdaj se vsako leto vračal bom na akcijo, za izkušnje bolj bogat, šola mi bo to. Posta!bom brigadir z vlakom se vozim po moji lepi Sloveniji, za trenutek pisk sirene kot omama prekine moje misli, Slovenija lepa si, najlepša si na svetu. Ljudje so Srečni v tebi, uživajo te v blagostanju, ki ti ga je dala narava. Ljudje, ki so največja vrednota vsega sveta, te vrednote pa ne cenimo dovolj, pobijamo se med seboj, so srečni.. . Glavo dam med ramena in si govorim: »So pa ne popolno, so pa ne popolno in spet rezek pisk sirene prekine moje misli. Pomagal jim bom, odločil sem se, v brigado grem. koliko vasi nima voJovoda. ureienih cest in s seboi bom vzel prijatelje, enega, dva ali več, pomagali/im bomo, da mi mladi jim bomo pomagali, aa bodo živeli kot živi večma ljudi v tebi Slovenija. Postal bom brigadir sem se odločil in spet en dolg rezek pisk sirene, doma sem v Ljubljani, danes pa sem tukaj v brigadi. Igor Zupančič, MDB Ljubo Sercer Obisk Ptuja in Kumrovca Prejšnjo soboto se nam je uresni- čila velika želja, zjutraj je deževalo, zato smo lahko potegnili s spanjem še za eno uro. Dopoldan smo izpo- polnili z izletom v Ptuj. Nagnetli smo se v dva avtobusa, nekateri so samo opazovali okolico, drugi pa tudi peli. Tudi po Ptuju ni šlo brez brigadirskih pozdravov in pesmi. Med potjo na grad smo si ogledo- vali znamenitosti Ptuja, njegove stare ulice, hiše, ljudi ... V muzeju v ptujskem gradu smo si ogledali staro pohištvo, slike. orožje, prav ob tem so se največ zadrževali fantje. Z gradu je bil tudi lep razgled na mesto, na reko Dravo in širšo okolico. Z izletom smo bili zadovoljni. Naslednji dan, v nedeljo nas je štab razveselil še z veselo novico, da bomo odšli v Kumrovec. Obiskali smo rojstno hišo tov. Tita in si ogledali dom borcev NOV, ki so ga gradili brigadirji. Izlet je bil za vse prijeten in zanimiv. Brigadirka MDB Partizanov pomorščakov Piran Med jutranja brigadirska opravila spada tudi pospravljanje postelj. Foto: M. Ozmec Sa skupštine Unedelju, 19.6. je u 18.časovapočelaskupštinasmene, nakojojsu bili prisutni svi komandanti i delegati omladinskih radnih brigada i na kojuj su razmatrali rezultate prve dekade prve smene SORA »Slovenske gorice 83«. Prva dekada ocenjuje se kao dobra, ali ugotovilo se, da bi moglo biti bolje kako na področju inieresnm aeiatnosti, na radilišiu kao i u naselju. Upozoreno je bilo na disciplinu u samim brigadama u naselju i na trasi. Za drugo dekado se očekuju i bolji rezultati na trasi, na poseti slobodnih ak^tivnosti. Tako če brigade iz Pirana i Goražde otiči na trasu u Ptuj, a naša i brigada iz Trepče idemo na radilište u Cerkvenjak. Mislimo, daje i to potrebno, da se vide i pokažu instinske sposobnosti brigadira, koji su radih na trasi u Ptuju do završetka I. dekade. Očekivaju se bolji rezultati pojedinih ORB na slobodnim akti- vnostim (kultura, šport, idejno-folitički rad itd.) jer mislimo, da srao došli na radno akcijo zbog sudjelovanja in povezivanja medu brigadi- rima u sportskim disciplinama, obrazovanja na raznim područjima. Takode ne smemo zaboraviti rad na trasi zbog kojeg smo na ORA i došli. Ako uspijemo, postignut čemo onu pravu činjenicu saveznih omladinskih radnih akcija. - trasko - 6 - NASI DOPISNIKI 30. junij 1983 - TEDNIK So pretepi večna oblika »reševanja problemov"? Prav malo je zabav na veselicah, discotih, raznih plesih, ki minejo brez izgredov. Na teh prireditvah se kot po pravilu pojavi pijančevanje, zatem izzivanje, konča pa se s pretepom. Rešitev problema pride s tovariši mili- čniki, ki največkrat grobo obračunajo s prestopniki in že je problem rešen, vsaj do naslednje priložnosti, ko se vse skupaj ponovi. Rdeča nit tega poja- va se tako vleče v nedogled. Starejši so ogorčeni in žalostni ob dejstvu, da agresivnost te vrste kaže- jo največ mladi ljudje. Sprašujejo se, le kako je sploh vse to mogoče, pri tem pa pozabljajo, da mladi izgredniki niso nihče drug, kot njihovi otroci. Kdo je torej krivec? Nekateri bi vzrok iskali v ,,krvi", v dednosti. Ce bi bilo taico, se nam v prihodnosti slabo piše, saj potemtakem ni mogoče najti rešitve tega problema. Absolutizirati problem zgolj na vzgojo bi bilo spet krivično (užaljene bi bile naše mame, če bi jim na primer Gorenjke oči- tale slabo vzgojo svojih sinov — ,,vročekrvnih Štajercev"). Vzrok za agresivnost je treba iskati globje, v družbi. Ali lahko pripiše- mo slučajnosti, da so Štajerci v primerjavi z ostalimi Slovenci vročekrvnej- ši, da so tu agresivnejši tisti, ki živijo v manj razvitih predelih. Ce pogleda- mo samo našo občino, nam bo zadeva postala jasnejša. Mladi v takem okolju težje zadovoljijo svoje potrebe, ki niso in ne morejo biti manjše od potreb njihovih kolegov, vrstnikov nedaleč vstran. Ta nemoč uresničevanja interesov in zadovoljevanja potreb pri mladih rodi frustracijsko stanje, ki se rešuje na način, o katerem razmišljamo. Ni prav, da te prestopnike brezmejno obtožujemo, lahko bi celo rekli, da niso nič drugega, kot stvaritev okolja, družbenih razmer, ki jim pač ni bilo dano takšno, kot tistim ,,tapridnim". To niso slabi mladinci. Ko se za- vedo svojega dejanja, potrdijo svoj mea culpa, izraz kesanja s solzami v očeh. Takim prestopnikom je treba pomagati, ne pa jih zgolj kaznovati s pendreki v rokah tistih, ki niso samo za to,,poslani". Rešitev je kompleks- nejša. Niso dovolj ,,obroki" prečudovitih besed, teh smo mladi tako že si- ti. Treba jim je zares zagotoviti enake pogoje za delo in življenje. To pa še danes ni lahka naloga in nič kaj optimističen odgovor na zastavljeno vpra- šanje. Milan Zver Izlet planinske šole na Okrešij in Kamniško sedlo Kot vsako leto, smo tudi letos odšli udeleženci planinske šole na dvodnevni izlet. Pod vodstvom tovariša Janeza Janžekoviča in Se treh vodičev smo pogumno zakorakali v naše gore, da se nadihamo svežega zraka in spoznamo prvine plezanja, navezovanje vozlov inp. Tov. Darko nam je pokazal različne mojstrsko izvedene vozle, ob katerih smo malce izgubljali živce, ko smo se učUi. „Potem pa na sneg," je bil ukaz tov. Mirana. To je bilo pravo veselje za nas, ko smo po dolgem času spet prijeli v roke kepo snega in ga zalučali nekomu izmed udeležencev izleta. Poskusili smo tudi malo hoje po snegu, seveda navezani na glavno vfv kot ovčke. Tov. Franc pa je za nas skrbel kot pastirček za svoje nebogljene ovčke. Prav vse je opazil, kaj smo počeli, tako da mu nismo mogli nič prikriti. Drugi dan nas je spremljala malce megla. Spoznali smo nekaj gorskih rastlin, ki smo jih tam našli, pa tudi gamsi so nas plaho pogledavali z melišča. Popoldne je sledil planinski krst, ki je bil za nas najhujša kazen tega izleta. Vodiči so se med sabo zmenili kdo bo kaj in tako so se odloči- U: — tov. Janez je bil rabelj, ki nam je kar pošteno stresel prah iz hlač; — tov. Darko in Franci sta bila člana ocenjevalne komisije, saj si si s spretnimi odgovori na vprašanja, ki so ti jih postavili rešil treh udarcev, le četrti ti je potem še ostal; — tov. Miran pa nam je postavljal taka vprašanja, da smo si belili glave, kot se belijo buče vjeseni na polju; — tov. Pavel in Marjan pa sta nas prebirala po seznamu, da ne bi kdo prišel dvakrat na vrsto pri delitvi častnih planinskih udarcev. Seveda smo vsi ta krst prestali. Po vrnitvi v dolino smo se odpravili na avtobus, saj nas je naš tov. šofer že nestrpno čakal, ker se je počutil drugi dan malce osamljenega. Izlet je bil zelo lep, in takih izletov v naše prelepe gore si mi mladi planinci še želimo. Udeleženka planinske šole Darinka Plohi Kinološko društvo Ptuj Veliko lahko prebiramo po časopisih o delovanju in aktivnosti raznih društev. Preavsem je govora o gasilskih, kulturnih in vedno bolj številnih športnih društvih. Nikjer pa ni bilo zaslediti, da v ptujski občini obstaja tudi KINOLOŠKO DRUSTVO. Za obstoj tega društva vedo predvsem le ljubitelji naših štirinožnih prijateljev — psov. Mnogo je vzrediteljev v občini; prizadevajo si, da bi njihova legla bila vedno boljša in kvalitetnejša. Vedno več je lastnikov in vodnikov psov, ki te svoje prijatelje šolajo in usposabljajo za najrazli- čnejša tekmovanja in razstave. Kinološko društvo Ptuj je nastalo v letih 1981 in 1982, seveda na pobudo mnogih ljubiteljev te zvrsti. V svojem dosedanjem delovanju beleži vrsto dobrih rezultatov njenih članov. V društvu je sedaj vključeno okoli sto članov, ki si prizadevajo to število še povečati. Seveda pa so z uspehi povezani tudi problemi, ki jih v nobenem društvu ne manjka. Društvo nima nobenega svojega prostora, kjer bi se vrstili posveti in se- stanki članov društva. Do sedaj so se sestajali po raznih gostilnah in tam reševali orobleme. seveda v kolikor je bilo v njihovih močeh. V lanskem letu so SI s prostovoljnim delom zgradili tudi lastno vežbališče v Spuhlji. Zelja jim je, da bi si ob tem vežbališču zgradili kakšen prostor, kjer bi se sestajali oziroma se pred dežjem zatekli pod streho. V soboto 18. junija so imeli predvidene izpite šolanih psov na društ- venem vežbališču. V lanskem letu se je izpita ,,B" udeležilo deset vodnikov s svojimi psi. Vaje poslušnosti in obrambe so bile na klubskem vežbališču, vaje sle- dnja pa na bližnih travnikih. Vodniki so svoje pse dobro pripravili, kar je razvidno iz rezultatov, ki so jih dosegli. Pohvale vredno pa je, da so vsi psi obvladali vajo iz prostega prinašanja, ki je najtežja. Ob koncu bi omenil, da je sestavek napisan le na podlagi razgovora z enim izmed številnih vodnikov službenih psov. Prosil bi, da bi se z obširnejšim sestavkom o delovanju društva oglasil nekdo od članov. Saj je mnogo ljudi, ki za to društvo ne vedo in je pričakovati, da bi se ob tem število članov povečalo. 2 b Stran „Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Širovnik, Sergeja Šorli in Zalika Vogrinec. Akcija je uspela Na OŠ I rane Osojnik je v začetku junija stekla zadnja akcija »ZBIRAJ- MO ODPADNI PAPIR« v tem šol- skem letu. Učenci so v šolo prinesli velike količine papirja, toliko kot do- slej .Se nikoli. Zaradi prenatrpanosti zbiralnega prostora so morali pripe- ljali še dodatni keson. Razredi so med seboj tekmovali celo k)lsko leto. na koncu pa so najboljšim zbiralcem podelili značke. Čeprav je to darilce majhno, so ga bili veseli, saj seje ob pridnem zbiranju odpadnega papirja nabral tudi izku- piček v razredni blagajni, katerega bodo skupno porabili. Zbiralna akcija bo potekala tudi naslednje šolsko leto, saj ne gre le za izkupiček, temveč ludi za smotrnejše in bolj humano ravnanje z gozdovi. Tina Vrhovšek Kratko, jedrnato .. . — V prvi izmeni zvezne MDa Partizanski put v Vojvodini sodeluje tudi dvainpetdeset mladih iz ptujske občine, združenih v mla- dinsko delovno brigado Dušan Kveder-Tomaž, katere pokrovite- ljica je TOZD DELTA Ptuj. — Na zadnji seji predsedstva OK ZSMS Ptuj so se med drugim dogovorili, da bodo člani in člani- ce predsedstva zavihteli krampe in lopate na zvezni MDA Slovenske gorice 83, in sicer vsako prvo soboto v izmeni — prvi delovni dan, 11. junij, je torej že za njimi. — V mesecu juliju bo na akciji Slovenske gorice 83 sodelovala mladinska delovna brigada iz pobratene občine Arandjelovac. Prisotnost številnih mladih pobra- timov bomo zagotovo izkoristili za srečanja z njimi in dogovore za skupne aktivnosti. — Štirje mladi naše občine bodo v juliju sodelovali v brigadi pobra- tenih občin Hrvatske in Slovenije, ki jo letos organizira občina Pregrada. Brigada bo v juliju sodelovala na akciji OSIJEK 83. — Predstavniki ptujske občine pa se bodo udeležili tudi pohodov Po poteh AVNOJ-a in Po Titovih poteh revolucije. Odkrito- srčna lažnjivka V dvorani krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju so člani dramske sekcije pred pri- bližno 300 krajani uprizorili veselo igrico ,,Odkritosrčna lažnjivka". Ta dramska skupina deluje skupaj z recitatorskim krožkom pod okriljem novo ustanovljenega Prosvetnega društva v omenjenem kraju. Društvo šteje trideset čla- nov, že šest mesecev pa ga uspešno vodi tov. Anica Lamperger. Prav tako kot je aktivna dram- ska sekcija, tudi skupina lecitato- rjev ne zaostaja. Med drugim so ob prvem maju, ki je sicer že nekoliko za nami, pripravili skupaj z učenci osnovne šole kulturni pro- gam ob kresu. Program je bil dobro pripravljen, slabost je bila le v tem, da so gledalci bili zgolj nastopajoči, kar je precej slaba spodbuda za nadaljnje delo. Tako so krajani dokaj velike KS Lov- renc na Dravskem polju pokazali, koliko jim je pravzaprav do kultu- re! Bo kdo dejal, da lažem?! Marija Kozoderc V štabu ZMDA Slovenske gorice 83 Foto: M. Ozmec Podvinci in mladina Vas je od Ptuja oddaljena okrog 4 kilometre in ima idealne možnosti za razvoj kulture, športa in drugih dejavnosti, a tega ne izkoristi. V našo mladinsko organizacijo je vključenih okrog 110 mladincev in mladink, kar pa ni ravno majhno število. Pred leti je bila organizacija med najboljšimi v ptujski občini, sedaj pa smo med zadnjimi. „Zakaj smo takšni?" se sprašujemo. Do sedaj na vprašanje še nismo dobili konkretnega odgovora. Morda je problem v tem, da si mladinci in gasilci v celoti ne moremo najti izhodišča v skup- no, lepšo pot. Trenja nastanejo tudi pri prostorih, v katerih imamo kar tri organizacije svoje sestanke in zabave. Dvorana v Podvincih je po našem mnenju neizkoriščena, saj dobimo npr. mladinci v njej prostor le enkrat mesečno. To pa je za probleme, ki tarejo mlade, še zdaleč premalo. Za mladinske sestanke se obveščamo z vabili, ki jih pošiljajo po dogovoru s predstavnikom referenti za obveščanje in propagando, ali pa po oglasnih deskah. Kljub njihovemu trudu je udeležba na le-teh pov- prečno štirideset odstotkov, torej niti polovična. V vasi so aktivni gasilci mladinci. Le-ti po raznih tekmovanjih dose- gajo številne uspehe. Z občinskega gasilskega tekmovanja, ki je bilo v Ptuju so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo septembrra letos v Novem mestu. Kljub njihovim številnim uspehom še nismo rešili vseh problemov. Nas morda starejši gasilci ne razumejo, ali pa nas nočejo razumeti. Helena Kekec Marta Novak Na kmetiji je vedno dovolj dela V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko brezposelnost iz dneva v dan narašča, ko je borba za surovine in izdelke iz dneva v dan večja, je pridelovanje hrane ena od poglavitnih nalog. Prav to nam daje kmetijstvo, saj so ravno v njem še neizkoriščene rezerve. Prav takšno mišljenje ima tudi mladinka Marija Lesnika, ki živi v Hrastovcu v KS Studenice pri Poljčanah. Takole pravi: ,,Čeprav hodim v službo, po opravljenih službenih dolžnostih rada fjomagam pri vsakršnem kmečkem delu, ki ga na naši kmetiji ne manjka. Kmetija obsega 6 ha obdelovalne zemlje in leži na izrazito hribovitem predelu in zato je obde- lovanje zemlje še težavnejše. Na kmetiji je potrebno zemljo ročno obdelo- vati. Ročno delo na težko obdelovalnem predelu pa zahteva tudi velike fizične napore. Naša kmetija je usmerjena v vinogradništvo, čeprav ima- mo tudi njive in travnike. V delo je vključena celotna družina, seveda si vsak po svojih močeh prizadeva, da so sadovi našega dela bogati. • Čeprav je na kmetiji dovolj dela, pa najdem nekaj prostega časa tudi za razvedrilo. Največkrat se poveselimo kar doma v družinskem krogu, ko oče raztegne harmoniko, včasih pa tudi zaidem v disco, zraven tega pa zelo rada planinarim, saj sem vključena v PD Poljčane. Aktivnosti je vedno dovolj, le časa ti včasih zmanjka za vse. Tudi ob delu imam obču- tek zadovoljstva, posebno pa optimistično gledam naprej, saj kmetijo usmerjamo v izletniški turizem," je svoje misli zaključila Marija. Branko Beranič Preberi! v minulem mesecu so izšli DOKUMENTI 11. KONGRE- SA ZSMS. kije bil oktobra lani v Novem mestu. V dokumentih so objavljeni govori posameznih govirnikov, izhodišča, ki so bila podana za razpravo v komisijah, poročilo komisije za stališča in .sklene 11 kongresa ZSMS, osno- ve programskih usmeritev kon- gresa, ključne usmeritve, sporo- čilo zvezni konferenci SZDL, ki so ga mladi poslali s kongresa, predstavljeno pa je tudi novo iz- voljeno vodstvo republiške kon- ference ZSMS. Mladinski poletni novinarski tabor 83 V času od 5. do 18. julija bo v okviru lokalne MDA KOZJAK 83organiziran »Mladinski poletni novinarski tabor 83«. v katerem se btxio mladi podravskih občin učili osnovnih veščin novinarstva. Vsi, ki želite sodelovati, se do za- čctkajulija prijavitenaOK ZSMS Ptuj. Irg MDB 1/11,.soba 20. Suha Krajina vabi! Z-D-R-A-V-O bo v letošnjem brigadirskem poletju odmevalo tudi v Žužemberku pri Novem mestu, kjerje komaj tri leta staro naselje zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina in kamor bo avgusla odšla tudi mladinska de- lovna brigada iz Ptuja. O fizičnem delu, ki vas čaka na akciji, inte- resnih dejavnostih, v katerih lah- ko povečale obseg .svojega znanja in zadovoljite interese, o akciji kot šoli samoupravljanja, ki lahko to postane le z vašim aktivnim udejstvovanjem, smo že prej pi- sali. zato vas tokrat spomnimo le še na to: mesta za odhod v Žu- žemberk so še prosta, in če .se še niste odločili, kako izpolniti po- čitnice, kako združiti prijetno s koristnim, potem vas vabim, da se oglasile na Občinski konferenci ZSMS(TrgMDB l/lI,soba 20)in se prijavite! Irena Hunjet PERO UREDNICE Pozdravljeni! Verjetno bo prav, da ob pollet- ju, to je po preteku šestih mesecev v tem letu, vsak napravi nekakšen obračun s sabo, se spomni vseh nalog, ki jih je prevzel in tistih, ki jih je opravil. Seveda pa se mora ustaviti ob morebitnih nalogah, ki jih ni uresničil in se vprašati, zakaj tako. Člani in članice centra za obve- ščanje in propagando pri pred- sedstvu OK ZSMS ugotavljamo, da izobraževalni obliki, ki smo ju organizirali v začetku letošnjega leta, nista prinesli rezultatov, ki smo jih pričakovali. Kako naj si sicer razlagamo, da smo v šestih mesecih izhajanja glasila OK ZSMS iz osnovnih organizacij ZSMS prejeli le EN(!) prispevek. Pred nedavnim sem že zapisala, da ne verjamem, da mladi v osnovnih sredinah ne delajo in da zato ne pišejo. Se vedno pa sem prepričana, da se nekateri referenti oziroma predsedniki komisij za informiranje ne zavedajo pomem- bnosti nalog, za katere so bili izvoljeni. Zakaj ne bi širša javnost izvedela o uspelih proslavah, ki ste jih pripravili, o delovnih akci- jah, s katerimi ste olepšali vaš kraj in podaljšali vodovodno žilo? Mar je res tako težko vzeti pisa- lo v roke in zapisati nekaj stav- kov?! I. Hunjet Glasilo mladih Podravja Na seji centra za obveščanje in propagando pri medobčinskem svetu ZSMS za Podravje so se mladinski predstavniki podrav- skih občin dogovorili, da bodo pričeli izdajati regijsko glasilo. Opredelili so se za glasili kot pri- logo dnevnika VEČER, in sicer naj bi zaenkrat izhajalo glasilo enkrat v dveh mesecih (na eni strani VEČER); prva številka naj bi izšla že v mesecu septembru. Kaj je mladina? MLADINA je glasilo Zveze soci- alistične mladine Slovenije, ki izhaja od I. januarja 1943. leta, ko seje glasilo Mladinske OF Mlada Slovenija pre- imenovalo v Mladino. Glede na število mladih, ki bivamo v naši republiki, njena naklada ni visoka (v letošnjem letu 12.900 izvodov posamezne števil- ke). V veliki meri so nanjo naročeni pt)samezniki, prihaja pa tudi na na- slove !k)l. podjetij in seveda osnovnih organizacij ZSMS. Ugotavljajo, da se je zlasU men- torska mreža po šolah močno sesula, zato poskušajo število prodanih izvo- dov povečali s kolportažo. S to obliko so poskusili na šolah v Ljubljani, in če bo uspešna, jo bodo razširili po Slo- veniji. MLADINA izhaja kot tednik, poleti pa kot mesečnik. In kaj najdete na njenih straneh? Aktualne družbe- nopolitične prispevke, probleme iz vseh sredin mladih (vzgoja in izobra- ževanje. kmetijstvo, združeno delo, krajevne skupnosti, prosti čas), glas- beno rubriko, križanko .. . V Mladini izhajajo tudi tematske priloge: literarna Mlada pota, infor- macije AŽ. priloga Priznaj. Sicer pa: najbolje je, da jo kupite (stane le 18 din), jo prelistale, kaj preberete in si ustvarile lastno mnenje, ki ga boste lahko iznesli na jesenski okrogh mizi, na kateri bomo mladi iznesli svoja mnenja o lem našem ča.sopisu. Irena Hunjet MDA — mladost naše domovine Zapisani naslov je hkrati naslov monografije, ki prikazuje vse po- membnejše dogodke na mladinskih gradbiščih po vsej Jugoslaviji v več kol šlirih desetletjih ter odgovarja na ne- katera zelo zanimiva vprašanja. V slovenski izdaji monografije je tudi posebni dodalek o specifičnih izkuš- njah mladinskega prostovoljnega dela vSkn eniji. Monografija je natisnjena na finem papirju velikega formata 24.5x30 centimetrov v trdi vezavi z ovt)jcm. ilustrirana pa s približno 300 črnobciimi in barvnimi fotografijami- Cena izvoda je 1.500 din. naročite pa JO lahko na naslov: CZO »POSLO- VNA POl n iKA«. 11070 NOVI BE- OC.RAl). Ul. MILHNTIJA POPO- VIC A 9. (SAVA CENTAR — DE- LI (iA(lJ A 10). TEDNIK - 30. junij 1983 TELESNA KULTISKm m SPORT - 7 Na osnovi III. javnega natečaja za gosojila iz združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hišy'zasebni lasti, kije bil objavljen »Tedniku« dne 21/4-1983 objavlja Odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skuptK)Sti občine Ptuj SEZNAM ODOBRENIH POSOJIL Posojilo je odobreiK) prosilcem, ki so dosegh 90 in več točk po p>osebnem točkovnikU in vsota njihovih posojil pri gradnji individualne stanovanjske hiše v skladu s 31. členom Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stano- vanjskega gospodarstva v SRS (Uradni list SRS, št. 15/81) ne znaša več kot 60% predračunske vrednosti standardnega stanovanja. Višina odobrenega posojila je odvisna od stopnje^o^rajenosti stanovanjske hiše pt) tabeli, ki jo je sprejel Odbor za graditev, zmanjšana za znesek f>osojila, ki gaje posojilojemalec že dobil pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj za iste namene po prejšnjih natečajih. Vsi, ki so se prijavili na natečaj so prejeh pismeni sklep o odobritvi posojila oz. o zavrnitvi vloge s po- ukom o varstvu pravic. Samoupravna stanovanjska skupiK)st nh^inp Ptili ZASLUŽENA ZMAGA GOSTOV Po uspešnem prvem kolu, v kate- rem so nogometaši Gerečje vasi izločili Opekarja iz Ljubečne pri Celju, so se v prvem srečanju drugega kola v Kidričevem pomerili s Pekrami, zmagovalci mariborske medobčinske lige. Srečanje, ki gaje vodil VereŠ iz Murske Sobote, si je v lepem vremenu ogledalo kar blizu 500 gledafcev. Prvi polčas se je končal brez zadetkov. V začetku drugega je Vogrinee izkoristil uspešno akcijaStajnerjev in doma- čini so povedli. Vendar ne za dolgo. Pet minut kasneje je izenačil Straus, v naslednji akciji gostov pa je že bilo 1:2, strelec je bil Mitič. Sledilo je obdobje preveč živčne, ostre igre s pogostimi prekinitvami in sodnik je zaradi udarjanja brez žoge izključil Zumra, branilca gostujočega moštva. Tretji zadetek za Pekre je v zadnji minuti po samostojnem prodoru dosegel zna- ni nogometaš Horjak. Velja dodati, da so domačini v drugem delu zamudili tri lepe priložnosti. Vendar, gostje so pokazali boljšo igro, so veliko bolj izkušeni in zma- gali so zasluženo. Povratno sre- čanje je bilo včeraj v Pekrah. Ge- rečja vas: Lešnik, Rozman, Nahberger (Turnšek), D. Stajner, Žitnik, Majcen, Hertiš, Drevenšek (Kirbiš), Vogrinee, Radolič, V. Stajner. Solidne uvrstitve mladih atletov Republiškega prvenstva za mlajše mladinke in mladinca v Ljubljani se je AK Ptuj udeležil s perspektivnimi pi- onirkami in pionirji, ki so dokazali, da v prihodnje laliko na njih računamo in pričakujemo dobre rezultate. Najboljši so zasedli naslednja mesta: Boris Krabonja peto v teku na 400 m (52,8 s) K ristian Kovač četrto v skoku v višino (185 cm), Damir Dimovski peto v višino (185 cm), Stanko Zebec sedmo v teku na 300 m ovire (45,7 s), Vojko Bedrač osmo v teku na 3000 m in de- seto na 1000 m, Ivan Kokot deveto v teku na 100 m (12,1 s), Ana Kekec de- veto na 400 m, Hedvika Korošak de- seto na 100 m in Meta Ivančič deseta v teku na 400 m. V štafetnih tekih 4 x 100 m so bile mladinke osme, mladinci pa sedmi. L.e. STRELSTVO Novi republiški naslov v Ljubljani je bilo republiško pr- venstvo v streljanju s pištolami, ki je strelstvu ptujske občine prineslo še eden izmed letošnjih naslovov. Tokrat so prvo mesto osvojili mladinci v stre- ljanju z MK pištolo proste izbire. V tej kategoriji so dosegli še dve tretji mesti in bronasti medalji. Osvojili so ji mla- dinec Živanovič in ekipa članov SD Jože Lacko. 1. k. Ena redkih nevarnih akcij v gostiyočem kazenskem prostoru (foto i. kotar) Gerečja vas-Opekar 3:1 v lepem in sončnem vremenu seje v sredo 22. junija v Kidričevem zbralo okoli 300 gledalcev, ki so si ogledali livaliflkacijsko nogometno tekmo med NK Gerečja vas in NK Opekar iz Ljubnega. Tekma je bila dobra, vendar na tre- nutke raztrgana in groba. Domačini so povedli z golom Gertiša. Vodstvo jih je uspavalo in gostje so izenačili z zadet- kom Gajserja. S tem izidom se je končal prvi polčas. V drugem polčasu so domačini z boljšo igro na sredini terena prevzeli igro v svoje roke. Vogrinee in Radolič sta usodo gostov zapečatila in tekm a se je končala z rezultatom 3:1. Zdravko Jemejšek Pajenkova republiška prvakinja, Sirec tretji Na dvodnevnem posamičnem re- publiškem prvenstvu za starejše mla- dinke in mladince v Celju je v skoku v višino Sonja Pajenk zmagala in postala prvakinja Slovenije za leto 1983. To je že iijen četrti republiški naslov. Za zmago je zadostovalo 172 cm, drugo mesto je osvojila njena večna konku- rentka Muršičeva iz Maribora s 163 cm. Pri starejših mladincih v skoku v vi- šino je Oliver Širec kljub poškodbi in maturi, ki jo je uspešno opravil, osvojil tretje mesto z rezultatom 190 cm. V teku na 1500 m je Kristina Vindiš osvojila peto mesio z rezultatom 5:08.1. L. C. PADALSTVO Ptujčani so drugi v republiki Na letališču v Lescah je bilo 21. re- publiško prvenstvo za člane, osmo za mladince in tretje v skupinskih likovnih skokih z višine 2750 metrov. Vsa naj- boljša mesu so osvojili domačini, p^aia Alpskega letalskega centra. Za njimi so se uvrščali padalci aerokluba ftuj in potrdili, da so v republiškem merilu takoj za Leščani. čeprav po re- zultauh še precej zaostajajo. To je ra- zumljivo, saj imajo gostitelji letošnjega prvenstva boljše pogoje in veliko, ve- liko več skokov. V ekipni uvrstitvi je pri članih ptuj- ska ekipi tretja, za obema domačima, v mladinski pa druga za prvo ekipo domačinov. N^boljšo uvrstitev je do- segel Zlatko Cuš in sicer pri članih delitev sedmega, pri mladincih pa pe- tega mesta. 1. kotar SBTE SPORTiiE IGRE ZVEZE OfRTNIH HIRUSNJ SLOVENUE ODLIČNO PETO MESTO v soboto, 25. junija so bile v Ljubljani šeste športne igre zveze obrtnih združenj Slovenije, na katerih so sodelovali predstavniki 50 obrtnih združenj Slovenije — delavci in obrtniki. Ptujčani so bili tokrat zares uspešni, saj so se vrnib z odličnim petim mestom. Jože Milošič, predsednik športne sekcije pri ptuj- skem obrtnem združenju je o udeležbi Ptujčanov na igrah povedal: ,,Uspeh je toliko večji, ker smo imdi težave z udeležbo na treningih. Sodelovali smo vil disciplinah tekmovanja. V disciplini atletika — ženske smo dosegli 2. mesto (8 uvrščenih), pri atletiki (moški) 6. mesto (14 uvrščenih), v kegljanju - ženske 4. mesto(19 uvrščenih), v kegljanju — moški 11. mesto(37uvršče- nih), v malem nogometu 13. mesto (38 uvrščenih), v namiznem tenisu — moški 14.mesto (23 uvrščenih), v plavanju — ženske 2. mesto (6 uvrščenih), v plavanju — moški 9. mesto (12 uvrščenih), v streljanju — moški 3. mesto (35 uvrščenih), v šahu — ženske 1. mesto (4 uvrščeni) in v vlečenju vrvi 5. mesto (13 uvrščenih). Peto mesto je za vas doslej največji uspeh? ,,Res je. To pa je obenem nova spodbuda, da se bomo na prihodnja tovrstna tekmovanja še bolje pripravljali. Že ob teh igrah smo se dogovorili, da se bomo v kratkem pričeli pripravljau na športne igre v Celju, ki spremljajo tradicionalni sejem obrti in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Ob koncu naj povem, da je na igrah sodelovalo okrog 65 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev." MG Juršinski lovci vabijo člani lovske družine Jui^inci organizirajo v nedeljo 3. julija pri svojem lovskem domu tradicio- nalno prireditev posvečeno dnevu borca. Ob 7,30 bodo pričeli s tekmovanjem v streljanju na glina- ste golobe. Udeležilo se ga bo več ekip z območja severovzhodne Slovenije. Tekmovali bodo v lov- skem in športnem stavu za ekipne in posamične naslove. Ob 15. ure dalje bodo na pri- reditvenem prostoru zabavali udeležence Flamingi iz Maribora s pevci Alfijem Nipičem, Ivom Moj- zerjem in Alenko Kranjc. Ob 18. uri bo na sporedu slavnostni pro- gram z govorom in podelitvijo pokalov ter nagrad najboljšim strelcem. Glavni dobitek bogatega srečolova je letalska vozovnica iz Maribora v Split in nazaj. JOS Planinski izlet v Bohinjski kot Junijski izlet skupine starejših planink in planincev iz Ptuja, je bil opravljen v okolico Bohinjskega jezera ter na Soriško planino. Prvi krajši postanek je bil na Bledu. Po ogledu bisera Gorenjske v vznožju Alp in Karavank, je kar prenaglo potekla vožnja skozi lepa gorenjska naselja in že je bilo tu Bohinjsko jezero — to čudovito in romantično največje slovensko jezero, v eni izmed najlepših dolin Julijskih Alp, ki so jo cenili že n^i predniki in ki jo je tako ovekovečil vdiki pesnik France Prešem v znanem Krstu pri Savici. Pri postaji nihalne žičnice so se izletniki razdvojili. Skupina mlajših je pod vodstvom Franca Kodela prispela z gondolo do hotela na Voglu ter nadaljevala pot na Orlovo glavo, od koder se je popoldan vrnila k Jezeru. Skupno starejših je vodnik Lipe Izlakar povedel skozi Ukane (V konc) do Doma Savica in naprej po številnih, dokaj neudobnih stopnicah, k mogočnemu, bobnečem, 60 m visokem Slapu Savice; popoldan je bil v Ribčevem lazu ogled spomenika prvopristopnim možem na Triglav. Zaradi pomanjkanja časa, je žal odpadel nameravani pohod te skupine do Hudičevega mostu. Ves čas sta obe skupini imeli lepo, sončno, prijetno vreme, ki se je skazik) šde pozno popoklan, ko je naše planinke in planince voznik avtobusa tov. Trafela pazljivo vozU po ozki, ovinkasti cesti na Soriško planino pred Litostrojsko kočo, kjer so pričele padati prve kapljice dežja. Uspeli izlet je izbral in vodil vodnik starejše skušine tov. Lipe Izlakar. Naslednji izlet bo 17. julija na Vršič. Rudi Rakuša 8 - ZA RAZVEDRILO 30. junij 1983 - TEDNIK TEDNIK ~ OGLASI IN OR lAVE - 9 Požarno preventivni ukrepi pri žetvi in mlatvi obsegajo varno pripravo kombajnov in mlatil- nic, poučitev ljudi o požarno preventivnih ukre- pih in pripravah potrebnega gasilnega sredstva in orodja. Pred pričetkom žetve je potrebno na žito- kombajnih z motorji z notranjim zgorevanjem zagotoviti popolno tesnost pred mastenjem motornega olja in pogonskega goriva. Posebej je potrebno urediti varno odvajanje izpušnih plinov, da so izpušne cevi tesne in zaključene na takih mestih, kjer ni nevarnosti vžiga slame ali prahu in da se izpušna cev ne dotika nobenega lesenega dela kombajna. Ležaii kombajnov in mlatilnic morajo biti zadostno podmazani, da ne pride do prekomernega segrevanja, štrleči deli vrtečih gredi pa zavarovani pred možnostjo nasukanja slame. Motorje je treba vsakodnevno očistiti. Stabilni motorji in traktorji za pogon mlatil- nic morajo biti postavljeni tako, da je med mlatilnico in motorjem, oz. traktorjem, zadost- na vsaj 8 m varnostna razdalja in pravilno usmerjena izpušna cev, odvisno od smeri vetra, da izpušni plini ne ogrožajo mlatilnice, slame in kop s snopjem ali s snopjem naložen voz. Izpušne cevi morajo biti opremljene z lovilci isker. Med žetvijo in mlatvijo ni dovoljeno na teh mestih kaditi ali uporabljati odprti plamen. Na mestu postavitve mlatilnice mora biti okrog po- gonskega motorja oz. traktorja v razdalji 8 m čistina, v tem zaščitnem pasu pa naj l>o na razpolago gasilni aparat na prah 9 kg in sod z vodo s pripadajočimi vedri. Na kombajnu mora biti za primer nastanka požara nameščen ročni gasilni aparat na gasilni prah z zmogljivostjo polnjenja 9 kg, na večjih kombajnih pa tudi dva gasilna aparata. Gasilni aparati morajo biti pregledani od pooblaščenega servisa in uporab- ni. Ker vsako leto ob žetvi in mlatvi nastajajo požari, opoz.arjamo, da so lastniki mlatilnic in tudi vaške skupnosti, torej tisti, ki opravljajo usluge, odgovorni za zagotovitev požarne var- nosti. Smo v času toplega poletja, lahko pa tudi nastopijo sušna obdobja in so pogoji za nasta- nek in hitro širjenje požara zelo veliki, zato opozarjamo občane še na večjo previdnost na žitnih poljih in v gozdovih. To pomeni, da ne bomo kurili in netili ognja tam, kjer to ni do- voljeno. Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar, ali kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge. Ce sam tega ne more storiti, mora takoj ob- vestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo mili- ce. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki ima sredstvo za zveze ali prevozno sredstvo. Glede na organiziranost gasilcev v občini Ormož in Ptuj, je prijava požara na telef. štev. 92, to je postaja milice, ki alarmira gasilce. Vodja požarnega inšpektorata uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj Edvard Kozel ing. 60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA MARKGVCI Udeleženci slavnostne seje ob jubileju društva Z osrednje prireditve V nedeljo so slavili prizadevni člani gasilskega društva Markovci in to kar šestdesetletnico. V za- četku popoldneva so se v dvorani gasilskega doma skupaj s častnimi člam in predstavniki krajevne skupnosti dobili na slavnostni seji. Za tem pa so se po sprejemu skupaj s svojimi gosti v povorki odpravili na prostor pri Zadru- žnem domu, kjerje bil osrednji del prireditve. O dosedanjem razvoju društva, ki je tesno povezano s krajani in sosedi, je govoril tajnik društva Janez Horvat. Zaslužnim posameznikom in organizacijam so ob jubileju podelili odlikova- nja, priznanja in pohvale. Tako so med drugim za dolgoletno delo podelili priznanja tudi Francu Megliču, ki je v gasilskih vrstah aktiven že kar 6U let, ter Jožetu Cvetku in Francu Klincu, za 50 letno aktivnost. Za tem pa so se s krajani in gosti dobili na pravi domači veselici. Tekst in foto: 1. kotar Ženski pevski zbor „Alojz Arnuš" Rogoznica Na osrednji občinski proslavi ob Dnevu samoupravljavcev Ju- goslavije v Varaždinu, 27. junija 1983 je Ženski pevski zbor pro- svetnega društva »Alojz Arnuš« iz krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica izvajal pro- gram izbranih pesmi pod vod- stvom Grete GLATZ. Gostova- nje sla v skladu s programom medrepubliške kulturne izmenja- ve v okviru 22. Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva organizi- rala občinska sveta SSH V oraž- V Varaždinu din in ZSS Ptuj. Odlično izveden program je na vse udeležence proslave naredil globbok vtis, posebej pa na delavce iz združe- nega dela občine Varaždin, ki so prejeh priznanja občinskega sve- ta SSR Varaždin, za poseone in izredne uspehe dosežene na po- dročju delavskega samoupravlja- nja. Dodamo naj še to, da je prosvetno društvo »Atojz Arnuš« ze vrsto let zelo aktivno na področju medrepubliške kultur- ne izmenjave, kar pot^uje tudi aktivnost "Likovne sekcije, "kije že večkrat sodelovala na likovni razstavi »Delavskaa likovna ustvaijalnost« v Koprivnici. V tem letu pa je bila organizator prvega delovnega srečanja Ukov- nih amaterjev bratskih občin, katerih likovna dela so v teh dneh razstavljena v tovarni peri- la DELTA Ptuj. FB NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU PRI DORNAVI Kmalu avtomatske polzapornice Težko je sicer ugibati, kako bi bilo, če bi bile zapornice pred petnajstimi leti ostale, toda dej- stvo je, da je moralo ugasniti nad 10 človeških življenj, preden je odgovorne prepričalo, da so zapornice na prehodu čez želez- niško progo na cesti Ptuj—Dor- nava resnično potrebne. Pred meseci je pristojna komisija odlo- čila, da je na tem prehodu treba zgraditi avtomatske polzapornice m svetlobni signal. Pred dnevi so že začeli z deli in računajo, da bodo končana v julim, ko bo dvojni prometni znak na križišču ceste in železni- ce začel izpolnjevati svojo opozo- rilno-preprečevalno vlogo. Izvajalec del je Podjetje za avtomatizacijo prometa po načr- tu, ki so ga izdelali v Iskri. Po predračunu bodo stala dela in oprema 7 milijonov dmaijev, od tega bo prispevala Skupnost za ceste občine Ptuj 3 milijone din (s kre^iitom Zavarovalnice Triglav) in Železniško gospodarstvo Ljub- ljana 4 milijone cTin. Po enakem postopku bodo z deli potem nadaljevali še pri zavarovanju železniškega preho- da pri Dražencih, ki je prav tako zahteval že več človeških življenj. - u Minuli teden, od 21. do vključno 28. junija je na cestah ožjega območja ptujske občine minil precej tragično. Kar dve človeški življenji sta ugasnili za posledicami nesreč, dve osebi sta bile huje. dve pa lažje telesno poškodovane. Sicer pa so miličniki postaje milice Ptuj in oddel- kov tokrat posredovali v štirih prometnih nesrečah s telesnimi poškodba- mi, ter v treh z večjo materialno škodo. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, neprevidno srečevanje in vinjenost voznikov. umrl za posledicami nesreCe V sredo, 22. junija ob 11.30 je v ptujski bolnišnici umrl Anton Po- ianec (20 let), ki je bil kot voznik motornega kolesa udeležen v prometni nesreči 16. junija ob 18.40 v Spuhlji pri Ptuju. čelno trčenje motorista V torek, 21. junija se je na regionalni cesti v Bukovcih pri Ptuju zgodila zelo huda prometna nesreča. V smeri proti Borlu je šla peš ob kolesu po desni strani Dra- gica Janžekovič iz Bukove. Za njo se je z motornim kolesom pripeljal Vinko Kolednik iz Slatine pri Cirkulanah. Zaradi pretesnega prehitevanja je rahlo trčil v peško Janžekovičevo, zaradi česar ga je z vozilom zaneslo proti sredini cestišča. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri proti Ptuju pripe- ljal voznik osebnega avtomobila Franc Njegač iz Bukove, ki je z delom svojega vozila zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je peljal motorist Kolednik. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem je za posledicami takoj umrl motorist Kolednik, njegov sopotnik Zvonko Milošič pa je bil hudo poškodo- van. Peška Janžekovičeva je utr- pela le lažje poškodbe, na vozilih pa je za okoli 130.000 din materi- alne škode. živahno po dnevu perutninarjev V nedeljo, 26. junija sta občana Izlet na Polenšak - 9. julija Prizadevni turistični delavci na Polenšaku bodo letos slavili 20-let- nico plodnega dela domačega tu- rističnega društva. V okviru praznovanja jubileja bodo orga- nizirali tudi tradicionalni — 20. praznik žetve ter razstavo kruha in pogač in druge spremljajoče prireditve. Otvoritev praznika bo 9. julija popoldan. Takrat bo turisti- čno društvo Ptuj organiziralo tudi izlet n 1 Polenšak. /brali se bomo 9. julija ob 14. uri pred pošto, odkoder bo vozil avtobus. Zaradi velikega zanima- nja za izlet, sprejema turistično društvo prijave do 5. julija in to na sedežu društva Trg Svobode 4. Cena izleta je 150 dinarjev. MG iz Dornavske ceste in iz Brstja prijavila postaji milice, da jima je neznani voznik čez noč poškodoval ograjo okrog hiše. Miličniki so takoj stopili v akcijo in ugotovili, da je na Dornavski cesti s svojim vozilom podrl ograjo Milan Ceh iz Podvinc, ograjo v Brstju pa je podrl voznik Marjan Novak, prav- tako iz Podvinc. Podrobnejše podatke o nesrečah še raziskujejo, nesporna pa je ugotovitev, da sta oba minulo noč prijetno praznova- la na srečanju perutninarjev v Ptuju. Sicer pa je omenjena zabava minila razmeroma mirno, miličniki so zabeležili ,,le" eno tatvino kole- sa in tatvino torbice, ki jo je občanka brezbrižno pustila med plesom na mizi. _ Družbenopolitične organizacije iz občin in krajev Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje, Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje in Maribor ter ZTKO Maribor, kolesarska sekcija Mariborske livarne in kolesarsko društvo Branik so organizatorji kolesarskega maratona, ki so ga posvetili 40. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona in Dnevu borca. Kolesarski maraton bo v ponedeljek, 4. julija od 6. do 17. ure. Proga bo dolga 150 km in bo tekla skozi vse navedene kraje, kjer bodo tudi prijavna, kontrolna in ciljna mesta maratona. Iz vsakega navedenega kraja bo start od 6. do 6,30. Pred startom bo moral vsak udeleženec dati žigosati svoj kontrolni karton. Na startu se morajo sestaviti skupine po največ sto kolesarjev, ki jih bo vodil pred- vozač z rediteljsko oznako. Cilj vsake skupine kolesarjev bo tam, kjer so startali.Vsak udeleženec maratona, ki bo prevozil progo v enajstih urah, bo dobil kolajno in če bo izžreban tudi spominsko ali praktično darilo. Žrebanje bodo opravili v času, ko bodo udeleženci vozili maraton okoli Pohorja, tako da bo vsak ob prihodu na cilj že lahko zvedel, če je bil izžreban. Prijavnina znaša 150 din in jo je treba plačati ob dvigu kontrolnega kupona. Sodelovala bosta tudi radioamaterska kluba iz Maribora in Slovenske Bistrice, njuni člani bodo sproti obveščali svoje centre o dogajanjih .la progi kolesarskega maratona okoli Pohorja. Organizatorji pričakujejo tudi udeležbo kolesarjev iz ptujske in ormoške občine. — u POLETNA LITERARNA ŠOLA BO V PTUJU Poletna literarna šola. kije bila vrsto let le v Kopru in Ljubljani in se letos seli v staro mesto ob Dravi — v Ptuj, je namenjena mentorjem, ki vodijo literarne skupine, skrbijo za šolska glasila in rajske oddaje. Program Je zelo pester, saj bodo slušateljem predavali Tone Partljič, France Forstneric, Rotar. Gulič in Longhika — priznana imena v sloveaski literaturi in mladinskem tisku. Začetek poletne literarne šole bo v ponedeljek, 4. julija in zaklju- ček v soboto. Dopoldan bodo obravnavali takoimenovane teme dneva — kot so: sodobna slovenska poezija, popularna proza in bulvarski tisk, sodobna slovenska dramatika in južnoameriška hteratura, ureja- nje šolskih glasil, literarnih prilog m glasil, njihovo opremljanje, likovna ureditev in podobno. V popoldanskem času pa so za udeležen- ce poletne literarne šole pripravili praktični preizkus znanja v urejanju likovpi opremi, radijski oddaji, proslav in literarnih večerov. Solo je tudi letos pripravil odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ptujska zveza pa kot soorganizator X)maga skupaj z domom učencev, da se bodo gostje pri nas kar najbo- je počutili. • mš Folklorna revija v Tržcu v Lancovi vasi so letos ustanovili folklorno društvo »Orači«, ki nadaljuje dolgoletno tradicijp skupine oračev, ki se vsako leto pred- stavijo na ptujskem kurentovanju, gostovali pa so že v mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije pa tudi prek naših meja. In da ne bo ostalo samo pri ustanovitvi društva, so se lotili dela. V nedeljo bodo tako pripravili revijo folklornih skupin, sodelovale pa bodo skupine iz raznih koncev Slovenije, kar bo za ljubitelje tovrstnih prireditev gotovo lepo doživetje. Začetek prireditve bo ob 14. uri pri gasilskem domu v Tržcu, ^ reviji pa bo vrtna veselica, katere izkupiček bo namenjen za nakup potrebne opreme. JB Rodile so: Milica Gabrovec, Ul. A. Hlu- piča 4 — deklico; Kristina Stre- lec, Spuhlja 36 — Marka; Rozina Pernat, Kozminci n. h. — Dam- jana; Milena Marinič, Slovenski trg 9 — deklico; Danica Grego- rec, Kvedrova 4 — dečka; Lilja- na Kirbiš, Loka 5/a — Iva; Nevena Kovačec, Gorišnica 88 — dečka; Ema Selinšek, Kočice 23 — dečka; Jožica Turk, Lo- vrenc 71 — dečka; Veronika Vidovič, Stojnci 31 — dečka; Dragica Košar, Vintarovci 16 — Emanueloi Saša Štros, Ziherlova pl. 6 — Črtomira; Irena Petek, Mestni vrh 87 — deklico; Silva Bezjak, Cvetkovci 61 — Jolando; Irena Lešnik, Majšperk 64 — dečka; Veronika Skela, Dolena 49 — dečka; Nevenka Fekonja, Veliki Brebrovnik 38 — Igora; Nada Brodnjak, Gorišnica 173 — Jerneja; Marija Muršec, Biše- čki vrh 33 — dečka; Sonja Hojnik, Bratislavci 53 — dečka; Stanislava Cuček, Polska c. 3 — Estero; Martina Potočnik, Mi- hovci 26 — Tanjo; Majda Zor- jan. Ptujska c. 7, Ormož — Sašo; Darja Avrelio, Lancova vas 53 — Ivana; Frančiška Borko, Skoli- brova 6, Ormož — deklico; Olga Ferčič, Na Tratah 10 — Ines; Veronika Sitar, Lancova vas 49 — dečka; Marija Muršec, Ločki vrh 28 — Simono; Gabrijela Plemenič, Kog 94 — Petro; Branka Tominc Andolšek, Jur- šinci 19/a — Primoža; Anica Ceh, Na postajo 17 — deklico; Marija Potrč, Jiršovci 32 — Matejo; Helena Hanželič, Ul. K. Meška 7, Ormož — Darjana; Ida Kolarič, Dežno 36 — Martino; Sofija Vajsbaher, Apače 21 — Smiljana; Helena Neudauer, Med vrti 6 — deklico; Marija Petek, Slomi 3 — Mateja; Marija Šilak, Skrblje 24 — Mojco. Poroke: Ciril Martinčič, Podvinci 125 in Dragica Vrabelj, Pacinje 26; Stanislav Murko, Apače 29 in Marija Hergan, Stražgojnca 19; Gregor Bec, Zagorci 70 in Cecili- ja Tišler, Grabšinci 5; Stanislav Jakomini, Mestni vrh 18 in Martina Vojsk, Rafeeljčja vas 19/a; Srečko Sluga, Kicar 43 in Valerija Ivanuša, Peršonova 8; Miran Balant, Bezjakova 6/a in Tjaša Mrgole, Ob Grajeni 6; Ivan Goznik. Zg. Hajdina 58 in Marta Sitar, Zg. Hajdina 58; Martin Leskovar. Žabjak 7 in Jerica Brenčič, Žabjak 7; Janez Doblj- šek, Vojnik, Arclinska c. 12 in Hedviga Klaneček, Mojstrana, Delavska 9. Umrli so: Ana Bigec, Podvinci 10, roj. 1905, umrla 21. junija 1983; Anton Polanec, Bišečki vrh 58, roj. 1963, umrl 22. junija 1983; Franc Begaa Zagrebška 116, roj. 1907, umrl 24. junija 1983; Rado- slav Majcenovič, Peršonova 47, roj. 1945, umrl 19. junija 1983; Alojzija Volkner, Cučkova 1, roj. 1901, umrla 25. junija 1983; Stanislav Sakelšek, Kicar 15, roj. 1910, umrl 17. junija 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN. odaovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771 -226. Celoletna naročju oa zoaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- |ev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen "ned proizvode, za katere se ne Dlačuje temeljni davek od prometa Droizvodov.