PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 295 (6582)
ŽE TRETJIČ V LETU 1966
Na Kitajskem je včeraj eksplodirala peta, zelo močna atomska bomba
Bivši minister za obrambo maršal Pen Teh Huai aretiran - Vojaška ojačenja na obeh straneh meje med SZ in Kitajsko - Incident s sovjetsko ladjo v pristanišču Dairen
PEKING, 28. — Pekinški radio je uradno sporočil, da je na zahodnih področjih Kitajske danes «z uspehom« eksplodirala peta kitajska atomska bomba. Radio je pripomnil, da gre za «novo zmago Maocetungove misli«.
O eksploziji je že prej poro-----------
čala ameriška komisija za atom-
sko energijo, ki je javila, da je bomba eksplodirala v Lop Nor v Sinkjangu, kjer so eksplodirale tudi prve štiri bombe. Komisija je javila, da je bila moč eksplozije več sto kiloton, to je več sto tisoč ton tritola.
Četrta eksplozija atomske bombe je bila 27. oktobra. Prvi atomski poizkus so na Kitajskem napravili 16. oktobra 1964, drugega 14. maja 1965, tretjega pa 9. maja 1966. Četrto bombo je prenašal raketni izstrelek, ki lahko preleti razdaljo od 600 do tisoč kilometrov.
Ko poroča o jedrskem poskusu, pravi agencija Nova Kitajska med drugim: «Uspehi treh jedrskih poskusov, ki jih je napravila Kitajska v letu 1966. predstavljajo hud
udarec proti zaroti ameriških imperialistov ter. sovjetskih modernih revizionistov, ki so zaman sodelovali, da bi skušali ohraniti svoj jedrski monopol in da bi sabotirali revolucionarno borbo vseh narodov in vsega zatiranega ljudstva. Današnji poskus je velika spodbuda za junaško vietnamsko ljudstvo, ki se bori proti ameriškemu napadu. Poskus pomeni tudi važen prispevek v obrambi sveta«.
Ameriški tednik «U. S. News and World Report« trdi na podlagi japonskih informacij, da Sovjetska zveza krepi svoje vojaške postojanke na meji s Kitajsko. Revija trdi, da je Sovjetska zveza med drugim premestila pet oklepnih divizij iz Vzhodne Nemčije na vzhodno področje Sibirije. Po trditvah revije je
•iiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiiiiiiiiimiiiimviiiiiMimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiimiii
TEŽAVE MLADE AFRIŠKE DRŽAVE
Oster spor v Lesotu med vlado in kraljem
Vlada je aretirala kralja in člane njegove družine - Opozicijske stranke obsojajo spravljivost vlade do Južnoafriške republike
MAŠERU, 28. — Radio lesotske prestolnice je davi sporočil, da je kralj Mošešoe pod nadzorstvom v kraljevi palači zaradi včerajšnjih krvavih incidentov. Incidenti, ki so povzročili smrt osmih oseb, so se dogodili včeraj v nekem kraju blizu prestolnice. Lesoto (bivša britanska kolonija Bazuto) je postal neodvisen 4. oktobra. V deželi vlada velika napetost zaradi spora med kraljem, ki nasprotuje ustavi, ki jo je uvedla Velika Britanija, in vlado, kateri predseduje Leabua Jonathan, ki hoče doseči, da se kralj ne bo vmešaval v politiko. Včerajšnji incidenti so se dogodili, ko je vlada prepovedala manifestacijo, na kateri bi moral govoriti kralj. Nastopila je polocija in tudi streljala na demonstrante.
Danes je policija močno zastra-žila kraljevo palačo, kjer je zaprt kralj s kraljico in z drugimi člani dvora. Aretiran je bil tudi kraljev brat zaradi nezakonite nošnje o-rožja.
Predsednik vlade je včeraj govoril o «tujih in nezaželenih elementih«, ki baje imajo velik vpliv med povzročitelji neredov. Jonathan ni povedal, za katere elemente gre, verjetno pa gre za številne politične begunce iz Južne Afrike, ki živijo v Lesotu. Ta država je namreč majhno ozemlje, ki ga popolnoma obkroža ozemlje Južne Afrike, od katere je v celoti odvisno za svojo oskrbovanje, začenši od vode in mleka. Predsednik vlade Jonathan je sicer izjavil, da ne odobrava politike apartheida v Južni Afriki, vendar pa je zavzel
spravljivo stališče do južnoafriških voditeljev. Bil je prvi afriški politični voditelj, ki se je sestal z nekim južnoafriškim ministrom. Izjavil je tudi, da Lesoto ne bo podprl morebitnih sankcij Združenih narodov proti Južni Afriki v zvezi z Rodezijo. Te izjave so povzročile veliko razburjenje med številnimi južnoafriškimi begunci, ki živijo v Lesotu. Kralj, ki ima 29 let in še študira na univerzi v Oxfordu, pa ne odobrava zgolj predstavniške vloge, ki mu jo daje ustava, in je izkoristil sedanje stanje ter iskal podporo med levičarskimi opozicijskimi strankami, med katerimi je tudi stranka «Basutoland Congress Party», ki je kitajsko usmerjena.
Voditelj kongresne stranke je zavrnil obtožbe vlade, češ da se je ta stranka sporazumela s kraljem za pripravo državnega udara. Pripomnil je: «Lahko mirno porazimo to vlado in ni nobenega razloga, da bi uporabili silo.«
v sovjetski Aziji sedaj 39 divizij in večina blizu meje z Zunanjo Mongolijo in s Kitajsko. Revija dodaja, da sovjetske vojaške priprave vklju. čujejo tudi okrepitev enot, ki jih prevažajo z letali in ki so razmeščene blizu Sinkjanga in Mandžurije, ter opremo sovjetskih sil v Sibiriji z »boljšim orožjem«, vštevši tudi balistične izstrelke za srednjo razdaljo.
Revija pravi, da je na podlagi japonskih informacij na kitajski strani razmeščenih 65 divizij.
Tiranski radio je v eni svojih oddaj obtožil sovjetske voditelje, da «stalno obrekujejo Kitajsko« kot razbijaško in vojnohujskaško državo ter da ((gredo tako daleč, da pripisujejo Pekingu odgovornost za stopnjevanje vietnamske vojne«. Radio je tudi dejal, da so na zadnjem pjenumu CK KP SZ napravili nov korak naprej, «da sklenejo ognjen obroč okoli LR Kitajske in da jo izolirajo«. Dalje je radio dejal, da je «umetno zmanjšanje napetosti v Evropi dalo sovjetskim revizionistom možnost, da koncentrirajo na vzhodu druge divizije«.
Agencija Nova Kitajska poroča o sovjetskem kitajskem incidentu, ki se je dogodil 8. decembra v pristanišču Dairen v Mandžuriji. Tedaj so kitajske oblasti ustavile sovjetsko ladjo »Zagorsk« in danes so jo spremljali iz kitajskih teritorialnih voda. Kapitan ladje »Zagorsk« Nau-mov je bil razglašen za ((nezaželeno osebo« in prepovedali so mu vrniti se v katero koli kitajsko pristanišče. Prvi častnik Kolvajenkov pa je dobil «strog opomin«. Agencija Nova Kitajska obtožuje kapitana in prvega častnika, da nista ubogala kitajskega pilota, ki je prišel na lod-jo, ter da sta ga žalila.
Agencija Tass je danes javila, da je bil bivši kitajski minister za obrambo Pen Teh Huai aretiran 24. decembra. Aretirali so ga »rde či gardisti«. Napadati so ga začeli kot ((desničarskega oportunista« že leta 1959 in pozneje ga je kot minister za obrambo nadomestil Lin Piao.
Kosigin obišče London
LONDON, 28. — Danes so v Londonu uradno javili, da bo predsednik sovjetske vlade Kosigin prišel 6. februarja v Veliko Britanijo na enotedenski uraden obisk. V Veliki Britaniji bo ostal do 13. februarja.
V Londonu pripisujejo veliko važnost temu obisku, ki je bil že večkrat odložen. Londonska vlada upa, da bodo nadaljevali posvetovanja o Vietnamu in o sporazumu proti širjenju jedrskega orožja.
0 «demografski ckspIoziji»
NEW YORK, 28. — Po mnenju dveh ameriških znanstvenikov bo moč večanje svetovnega prebivalstva nadzorovati, ko bodo ljudje lahko živeli več časa. To tezo sta obrazložila na letnem kongresu a-meriškega združenja za razvoj znanosti doktorja David Heer in Dean O. Smith, ki poučujeta na harvardski univerzi.
Znanstvenika sta izjavila, da v nezadostno razvitih deželah, kjer ni sistemov o bolniški pomoči ali pokojnin, starši rodijo večje število otrok, da zagotovijo, da jih kolikor mogoče več ostane pri življenju zato bodo na starost preskrbljeni. Z drugimi besedami, tam, kjer je umrljivost velika, rodijo starši otroke v obliki »varnosti« za svojo starost.
Heer in Smith sta izvedla svoje študije na podlagi podatkov, ki so jih pripravile elektronske možgani na podlagi podatkov iz 41 držav sveta, in sta prišla do zaključka, da sistem nadzorovanja rojstev s kontracepcijskimi sredstvi ne bo mogel sam preprečiti demografske eksplozije.
MllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllNllllllllllllllllllllillIllIllIlIlliilliiiiiiiiiiiiiiiiiHi
DRUGI, ZAKLJUČNI DAN STAVKE V PRISTANIŠČIH
Borbenost pristaniških delavcev da dosežejo boljše delovne pogoje
Minister za sodstvo Reale o podrobnostih novega zakonskega predloga o družinah - Tiskovna konferenca predsednika ustavnega sodišča
RIM, 28. — Vsedržavne sindikalne organizacije pristaniških delavcev so v drugem dnevu stavke, ki se bo zaključila jutri zjutraj ob 8. uri, izdale skupen proglas, v katerem ugotavljajo, da je stavka v celoti uspela. V vseh majhnih in velikih pristaniščih so bila zborovanja pristaniških delavcev, na katerih so ugotovili borbenost kategorije, da ---------------—
se reši spor, ki traja že dobro leto. V izjavi se nato poudarja enotna zahteva vseh pristaniških deiavcev za zboljšanje olač, poleg tega tudi za vsedržavno ureditev delovnih odnosov, da se uskladi moderni proces razvoja izkrcavanja in vkrcavanja.
Tudi danes prihajajo iz vseh večjih pristanišč poročila o tem, da je stavka zajela pristaniške delavce skoro v celoti, zaradi česar je u-stavljen promet in so iz pristanišč odplule samo potniške ladje, na katere so se vkrcali samo potniki, niso pa vkrcavali tovora. V Genovi je ustavljenih okoli sedemdeset ladij, v Neaplju petnajst, v Benetkah 25 in večje število še v drugih manjših pristaniščih.
Minister za sodstvo Reale je danes povedal novinarjem nekatere podrobnosti novega zakonskega predloga o družini, katerega je na
zadnjem še predprazničnem zasedanju odobril ministrski svet. Minister je tudi povedal, da glede predloga ni bilo sporov s socialističnimi ministri, ki so pri izdelavi sodelovali. Nastal pa je spor z videmskim poslancem Fortuno, ki je postavil zakonski predlog o »mali ločitvi« in ki vidi v vladnem zakonskem predlogu poskus, da se izognejo razpravi o tem delikatnem vprašanju.
Minister Reale je povedal, da so skušali na modernejši način urediti družinske odnose in predvsem vprašanje enakopravnosti žene ter zaščito otrok. Vendar pa temelji novi zakontlu predlog na starih določilih, ki jih samo v nekaterih bistvenih vprašanjih izboljšuje.
Tako gre za spremembe o domicilu žene, ki ni več dolžna v vsakem primeru slediti možu, od-
nosno si zakonca skupno določita kraj bivanja, v primeru spora pa lahko žena zahteva posredovanje sodišča. Premoženje je skupna last, kar sta zakonca dobila v zakonu. Nekoliko se spreminjajo določila o prešuštvu, pri čemer pa gre v bistvu predvsem za reformo kazenskega zakonika, kar seveda ni obseženo v tem zakonu in bo prišlo na dnevni red z reformo kazenskega zakonika, ki je tudi v teku.
Dobršen del zakonskega predloga je posvečen otrokom, ki so se rodili zunaj zakona, njih priznanju ter njih pravicam.
Predsednik ustavnega sodišča Am-brosini je imel danes tradicionalno tiskovno konferenco, na kateri je med drugim povedal, da je sodišče letos obravnavalo 262 primerov, v desetih letih pa je opravilo pomembno delo. Predsednik je poudaril velik pomen ustavnega sodišča, ki je varuh ustave in skrbi za korektno izvajanje ustavnih določil, da ne ostanejo samo gola programska določila brez prave vsebine.
Znanstvenika trdita, da je odstotek višanja rojstev večji ne tedaj, ko je umrljivost zelo velika ali zelo nizka, temveč tedaj, ko se ta ustavi nekje «v sredini«. Ko je odstotek umrljivosti velik, pravita znanstvenika, ne morejo starši roditi in vzdrževati vseh otrok, ki jih želijo. Ko je ta odstotek majhen, kakor se dogaja v bolj naprednih državah, število rojstev «naglo pada in demografski prirastek je zelo nizek«.
»Sredina« med obema skrajnosti ma je tista, v kateri so dežele v razvoju, kjer je vprašanje demografske eksplozije hujše. Zaradi tega, zaključujeta znanstvenika, bi nadaljnji padec odstotka umrljivosti v deželah v razvoju lahko bil eden od najučinkovitejših sistemov za ustavitev demografske eksplozije. To se pravi: če se umrljivost manjša, se bodo starši zavedli, da bo za njihovo starost zadostovalo manjše število otrok.
Preprečen udar v Sudanu
KARTUM, 28. — Predsednik sudanske vlade El Sadik El Mahdi je sporočil, da je vlada brez prelivanja krvi in brez izgub preprečila poskus državnega udara, ki so ga organizirali nekateri mladi častniki. Vlada v celoti obvladuje položaj in uporniki so bili aretirani ter bodo sojeni.
El Mahdi je izjavil, da je bil namen državnega udara ((uničiti demokratično obliko vlade«. Zvečer je El Mahdi ponovil v parlamentu, da so preprečili državni udar brez prelivanja krvi. Izjavil je, da so aretirali nekaj častnikov in nekaj civilistov in med njimi nekatere komunistične voditelje, ki jih sumijo, da so bili udeleženi pri zaroti. Parlament je pooblastil vlado, da sprejme vse potrebne ukrepe «za obrambo demokracije v Sudanu«.
V preteklih dneh so bili v nekaterih pokrajinah Sudana incidenti med vladnimi silami in demonstran. ti. Vlada še vedno prepoveduje dejavnost komunistične stranke, kljub nasprotnemu mnenju vrhovnega sodišča.
TRST, četrtek, 29. decembra 196$ VČERAJ V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ
Spremembe v zdravstvenem zavarovanju Obvezno zaposlovanje invalidov
Spremembe pokojninskega zakona - Zlorabe Rankovičeve zarotniške skupine pred skupščino Srbije
Sicilska vlada je odstopila
PALERMO, 28. — Deželna vlada na Siciliji je nocoj odstopila, potem ko je deželni svet zavrni! s 47 glasovi proti 42 načrt zakona, s katerim je vlada zahtevala odobritev začasnega proračuna.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Zvezna skupščina je sprejela danes vrsto zakonskih predpisov, ki bodo spodbujali varčevanje in stabilizacijo potrošnje na socialno-zdravstvenem področju in razširili samoupravo in samostojnost delovnih organov socialnega zavarovanja. Novi predpisi o-mogočajo komunalnim skupnostim zavarovanja, da predpišejo udeležbo zavarovancev pri kritju stroškov za preglede in zdravljenje. Delovne organizacije bodo morale mesec dni — in ne samo tri dni kot doslej — vzdrževati bolne; istočasno je zmanj šan prispevek delovnih organizacij za zdravstveno zavarovanje. Sodi se, da bo na ta način zmanjšano število neupravičenih bolnikov.
Bistvena sprememba v zakonu o invalidskem zavarovanju pa je namen, da se delovne organizacije i-majo odgovorne za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov dela in za odstranjevanje vzrokov zmanjšanja delovnih sposobnosti zaposlenih. Podjetja so dolžna zaposliti svoje invalide dela, oziroma jim najti v drugi delovni organizaciji delovno mesto, če ga same nimajo. Delovne organizacije niso imele doslej v tem
1,1.1................................................imiiiniumu.........luiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
med OBISKOM v JUŽNEM VIETNAMU
Kardinal Spellman je včeraj ponovil da v celoti podpira vojno v Vietnamu
Harrison Salisbury objavlja nove dokaze o bombardiranju obljudenih krajev - Solidarnost štirih cerkvenih dostojanstvenikov s severno-vietnamskim ljudstvom - Westmoreland napoveduje dolgo vojno
SAJGON, 28. — Ameriški kardinal Francis Spellman je odpotoval danes iz Sajgona v New York; za božične praznike je bil med ameriškimi vojaki v Vietnamu. Pred odhodom iz Sajgona ni imel nobene tiskovne konference in ni podal nobene izjave.
Vendar se je nekemu časni karju posrečilo približati se mu ha let
letališču. Vprašal ga je ired-vsem, ali potrjuje svoje izjave dan pred božičem v letalskem oporišču Tan Son Nut, takoj potem ko je bral božično maš'. Spellman jj odgovoril: ((Vztrajam pri vsem, kar sem rekel v soboto v Tan Son Nutu.»
Omenjene Spellmanove izjave so izzvale v miroljubnih krogih veliko razburjenje. V soboto je namreč iziavil: «Vojna v Vietnamu je po mojem mnenju vojna za obrambo civilizacije. Jasno, da je nismo hoteli: bila nam je vsiljena in ne moremo popustiti pred tiranstvom. Kakor sta izjavila naš predsednik in naš državni tajnik, sfc nobena vojna ne dobi na polovico. Vsaka rešitev, ki je drugačna od zmage, se torej ne da zamisliti. Prosimo, da pogum in požrtvovalnost naših vojakov ne bi bila zaman in da bomo v čim krajšem času dosegli zmago; tisto zmago, ki jo prosimo z vsemi našimi volitvami v Vietnamu in v ostalem svetu.« Izjavil je tudi, da je Amerika »dober samaritan vseh narodov«.
Te Spellmanove izjave so v o-strem nasprotju z izjavami številnih vietnamskih katoliških voditeljev. Ko je nedavno msgr. Pignedo-li obiskal v imenu papeža Južni Vietnam, je skupina kristjanskih in budističnih voditeljev Južnega Vietnama izročila spomenico za papeža, v kateri poudarja, da je vse vietnamsko ljudstvo naveličano vojne in da vroče želi mir. Med drugim je v dokumentu rečeno: V tej vojni so nekateri katoličani bolj ko marsikdo drug vmešani, ker i-maio protikomunistično borbo za lastno borbo.«
Štirje zahodni cerkveni predstavniki so sporočili na tiskovni konferenci v Parizu, da bodo prihodnji teden odšli v Vietnam in »se bodo prostovoljno izpostavili isti nevarnosti kakor Vietnamci pod ameriškimi napadi, «ker hočejo »biti udeleženi pri trpljenju Severnega Vietnama«.
Štirje predstavniki so: rabin A-braham Feinberg, ki je ustanovitelj kanadskega gibanja ((kampanja za jedrsko razorožitev«; zahodnonem-ški pastor Martin Niemoller, ki je predsednik nemškega gibanja za mir; anglikanski pastor Ambrose Reeves, ki je bil škof v Johannesburgu; ameriški pastor Muste, ki je predsednik ((akcijskega odbora za nenasilje«. Vsi štirje pripadajo mednarodnemu gibanju «prostovolj. cev za mir«, ki deluje v okviru mednarodne zveze za razorožitev in mir. Skupina bo ostala kakih dvanajst dni v Severnem Vietnamu. Rabin Feinberg je izjavil, da hoče skupina delovati «za vzpostavitev človeških čustev med Američani in Vietnamci«.
Ameriški časnikar Harrison Sali-sbury nadaljuje objavljanje dopisov iz Severnega Vietnama v «New York Timesu«. Danes piše, da so v torek povabili tuje dopisnike na neko področje blizu Hanoja, ki so ga ameriška letala bombardirala 14. decembra. Uradno poročilo, k! ga je tedaj objavilo ameriško poveljstvo, /-rdi, da je bil napad uper-
jen proti skladišču blaga in dohodom na važen most Paul Doumer. Saiisbury piše, da bombe niso zadele ciljev, pač pa so zadele obljudena področja v nekaterih delih mesta. Pri napadu na Yenvlen so nekatere bombe seveda padle v bližino železnice. Toda, na žalost je v tej bližini veliko število stanovanjskih hiš in druga za drugo so bile uničene. Sallsbury piše, da je bilo število žrtev bombardiranja na srečo majhno, ker v mestih ob cesti u-porabljajo individualna zaklonišča, ki jih sestavljajo neke vrste cevi iz cementa, ki so pod zemljo in so pokrite z močnim «pokrovom», ki je tudi iz cementa.
Tanjug poroča, da od 19. decembra, ko je ameriški delegat v OZN Goldb—'g pozval U Tanta, naj stori vse,, kar je mogoče, da bi se začeli pogajati o prenehanju vojne v Vietnamu, glavni tajnik še vedno ni komentiral tega koraka. Opazovalci v OZN sklepajo, da so ZDA s tem, da se jim je po premirju tako mudilo s ponovnim bombardiranjem DR Vietnama, potrdile, da ne sprejmejo osnovnega pogoja, ki ga je U Tant večkrat javno postavil.
Po U Tantovem mnenju je še vedno edina pot do mirne ureditve
dokončno prenehajo bombardiranje, da postopno omejijo vojaške operacije in da priznajo narodnoosvobodilno fronto kot sobesednika na pogajanjih.
Včeraj zjutraj se je na področju delte Mekong, približno 270 kilometrov južno od Sajgona začela večja vojaška operacija, pri kateri sodelujejo sajgonske in ameriške čete. Na to področje so spustili 1200 saj-gonskih padalcev, ki so jih prepeljali z ameriškimi prevoznimi letali. Po mnenju opazovalcev bi ta operacija utegnila biti uvod v večji poseg ameriških vojakov v vojno na tem področju. General Westmore-land je namreč sinoči izjavil po radiu med drugim; «Mogoče, da bomo v prihodnjih mesecih razmestili naše čete na področju delte Mekong.« General je izjavil, da bodo spričo gostote prebivalstva na tem področju »utegnili nastati neprijetni incidenti« med civilnim prebivalstvom. Dalje je general izjavil, da v letu 1967 ne bo vidnih sprememb v vietnamski vojni. Dodal je, da Je konec vojne vprašanje let.
Dolgo in trdo vojno predvideva tudi severnovietnamski predsednik Hošiminh v pismu, ki ga je poslal predsedniku južnovietnamske osvobodilne fronte. V pismu poudarja Hošiminh, prepričanje, da bodo napadalci na koncu popolnoma poraženi.
Včeraj so ameriška letala bombardirala demilitarizirano področje
pogledu nobenih obveznosti.
Spremembe pokojninskega zakona so usmerjene na to, da se zmanjša predčasna upokojitev.
Republiška skupščina Srbije je sprejela danes poročilo o nepravilnostih in zlorabah v delu službe državne varnosti in sklenila, da se proti osebam, ki so odgovorne za zlorabe, sproži postopek pri pristojnih sodiščih, da bi se ugotovila njihova kazenska odgovornost. V poročilu se ugotavlja, da je delo zarotniške skupine Aleksandra Ranko-viča bilo usmerjeno na to, da se služba državne varnosti uporabi za določene idejno politične smotre, da je skupina spodkopavala bratstvo in enotnost ter sejala šovinizem in nezaupanje med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Preiskava je u-gotovila, da je le majhno število pripadnikov službe državne varnosti bilo neposredno vmešano v razne zlorabe, da je večina pripadnikov službe vestno opravljala svoje delo.
Vodja skupine v Srbiji bivši republiški tajnik za notranje zadeve Vojin Lukič je, kot se ugotavlja v poročilu, uporabljal organe službe državne varnosti za nadzorstvo nad delom oblastvenih organov, Zveze komunistov, za preverjanje dela občinskih in okrajnih odbornikov, republiških poslancev, univerze, javnih ustanov, tiska in drugih služb. V poročilu je posebno mesto posvečeno nacionalistično-šovinistični po litiki skupine na Kosmetu, posebno med akcijo odvzemanja orožja konec leta 1955. V tej akciji je bilo mnogo nezakonitih postopkov, ki so imeli za posledico hude telesne poškodbe in celo več smrtnih primerov.
B. B.
vietnamskega problema v tem, da in južni del Severnega Vietnama.
Zaostrovanje
med Sukarnom in vojsko
DŽAKARTA, 28. — Indonezijska vojska je priredila danes po mestnih ulicah parado, da bi razkazala svojo sjlo in prepričala predsednika Sukarna, naj se ne upira vojaški vladi. Več tisoč ljudi je pozdravljalo vojake, nekateri so tudi vzklikali m zahtevali, naj Sukarna postavijo pred sodišče.
Ko je vojska napovedala parado, je poudarila, da je namen parade podpreti zahtevo kongresa, naj Sukamo pojasni svojo dejavnost pred poskusom državnega udara, med-udarom in po njem.
Danes je predsednik Sukamo odločno zanikal trditve nekaterih listov, da namerava odstopiti. Govoril je s časnikarji v svoji palači in je izjavil, da so novice, ki so jih razširili nekateri današnji časopisi, neutemeljene. Govoril je po sestanku z glavnimi vojaškimi voditelji, ki je trajal dve uri. Po sestanku so objavili naslednjo izjavo generala Suharta: «Prezidij in načelniki glavnega štaba so danes govorili s predsednikom Sukarnom o ukrepih za politično stabilnost, ki je ena glavnih nalog vlade. Pogovor se bo nadaljeval v petek.«
General Suharto pa je pozval časnikarje, naj sodelujejo z vlado, da se doseže politična stabilizacija in naj zaradi tega ne širijo novic, ki jih dejanja ne potrjujejo. Pripomnil je: «Ne prisilite me, da nastopim proti časopisom.«
...................................
Lebedinski predlaga izmenjavo podatkov o raziskovanju Lunine površine
Davi so namreč trije indonezijski časopisi pisali, da je Sukamo na včerajšnjem sestanku z vojaškimi voditelji izjavil, da bo rajši odstopil, kakor da bi pojasnjeval vlogo, ki jo je imel v lanskem uporu. Dalje pravijo časopisi, da je izjavil, da bo odstopil in nadaljeval borbo z drugimi sredstvi, če vojakom ni več po volji. Listi pišejo tudi, da je Sukamo poudaril, da je za zaroto odgovorna ameriška CIA in ne indonezijska komunistična stranka. Po trditvah časopisov »o vojaški voditelji odgovorili, da bodo po potrebi sprejeli Sukamovo ostavko, kljub priljubljenosti, ki jo Sukamo še uživa pri velikem številu Indonezijcev, ki ga imajo še vedno za očeta naroda.
Schmidt o odnosih z vzhodnimi državami
BONN, 28. — Socialdemokratski voditelj Helmut Schmidt je izjavil, da se normalizacija odnosov med Zahodno Nemčijo in vzhodnoevropskimi državami ne sme izvesti «za hrbtom Sovjetske zveze« ali pa dobiti obliko sovražnega dejanja proti Moskvi. «V tem primem bi dosegli prav nasprotno, kar hočemo,* pravi Schmidt v biltenu njegove stranke.
V Bonnu so potrdili, da v zunanjem ministrstvu proučujejo možnost posvetovanj s CSSR o vseh vprašanjih, ki se tičejo izjave o neveljavnosti muenchenskega sporazuma iz leta 1938. Posvetovanja naj bi začeli pravniki obeh držav.
Povečana senca delov sovjetske
MOSKVA, 28. — Sovjetski znanstvenik Lebedinski je predlagal danes izmenjavo informacij, ki so jih zbrale ameriške in sovjetske sonde na Luni. Pripomnil je, da bi izmenjava podatkov, ki so jih zbrale sovjetske in ameriške vesoljske lad-
vesoljske postaje «Luna 13», ki jo postaja meče na Lunino površino
je, ki so mehko pristale na Luni, bila velike znanstvene važnosti.
Sovjetski znanstvenik pravi, da so edina ameriška vesoljska ladja, ki je pristala na Luni, in sicer «Sur-veyor 1», ter dve sovjetski vesoljski ladji, »Luna 9» in ((Luna 13», pristale na področju »Morja ne-
viht«. Lebedinski Je tudi izjavil, da kljub ugotovitvi, da Lunina površina ni pokrita s plastjo prahu, ni ta površina trdna, in človek, ki bi stopil na Luno, bi zapustil »nekaj centimetrov globoke odtise«. Zaključil je: «Upamo, da smo na pragu velikih odkritij.«
Na Kitajskem je eksplodirala peta kitajska atomska bomba, katere moč ceni ameriška komisija za a-tomsko energijo na več sto kiloton ali več sto tisoč ton tritola. Pekinški radio je označil eksplozijo kot »novo zmago Maocetungove misli* in kot «hud udarec proti zaroti a-meriških imperialistov ter sovjetskih modernih revizionistov, ki so zaman sodelovali, da bi skušali o-hraniti svoj jedrski monopol*, hkrati pa da je eksplozija »velika spodbuda za junaško vietnamsko ljud-stvo, ki se bori proti ameriškemu napadu*. Agencija Tass je sporočila, da so rdeči gardisti aretirali 24. t.m. bivšega kitajskega ministra za obrambo Pen Teh Huaja, katerega so začeli že leta 1959 napadati kot »desničarskega oportunista*. Nekatere agencije pa poročajo, da so 8. t.m. Kitajci ustavili neko sovjetsko ladjo v pristanišču Dairen v Mandžuriji, češ da sta poveljnik ladje in prvi častnik žalila kitajskega pl-lota. Po japonskih informacjiah je na kitajski strani sovjetsko-kitajske meje razmeščenih 65 divizij, v sovjetski Aziji pa 39 divizij.
Spričo papeževih pozivov na mir v Vietnamu so v miroljubnih krogih sveta povzročile veliko razburjenje izjave ameriškega kardinala Spellmana, ki je včeraj odpotoval iz Sajgona v New York ter dejal: «Vojna v Vietnamu je po mojem mnenju vojna za obrambo civilizacije. Ta vojna nam je bila vsiljena in ne moremo popustiti pred tiranstvom. Zato prosimo za zmago z vsemi našimi molitvami v Vietna-mu in v ostalem svetu.* Te izjave so v velikem nasprotju s številnimi katoliškimi voditelji v Vietnamu, kt so skupno z budističnimi voditelji nedavno izročili spomenico za papeža, v kateri je rečeno, da so nekateri katoličani bolj kot marsikdo drugi vmešani v vojno, ker imajo protikomunistično borbo za lastno borbo, sicer pa da si vse vietnamsko ljudstvo vroče želi mir, ker se je vojne naveličalo. Prihodnji teden pa bodo odpotovali v Vietnam štirje zahodni cerkveni predstavniki, ki pripadajo mednarodnemu gibanju »prostovoljcev za mir* in ki se bodo »prostovoljno izpostavili isti nevarnosti kakor Vietnamci pod ameriškimi napadi*, ker »hočejo bi-ti udeleženi pri trpljenju Severnega Vietnama. — Medtem se na področju delte reke Mekong začenja večja ofenziva ameriških vojakov. Sicer pa ameriški poveljnik v Vietnamu ter sovernovietnamski predsednik Hošiminh izjavljata, da bo vojna trajala več let.
V	indonezijskem glavnem mestu je med vojaško parado več tisoč ljudi zahtevalo, naj Sukarna postavijo pred sodišče General Suharto pa je izjavil, da so načelniki glav-nega štaba in prezidij govorili včeraj s Sukarnom o ukrepih za politično stabilnost in da se bodo danes razgovori nadaljevali. Govorice o Sukamovem odstopu so zanikali.
V	majhni afriški državi Lesoto so bili predvčerajšnjim krvavi incidenti, ki so povzročili smrt osmih oseb. Včeraj pa je vlada postavila lesotskega kralja pod nadzorstvo in aretirala tudi kraljevega brata. Vzrok: vlada je zavzela spravljiva stališče do voditeljev Južne Afrike, ki državo Lesoto obkroža.
Sudanska vlada je sporočila, da je brez prelivanja krvi preprečila poskus državnega udara mladih častnikov.
Nekaj podatkov
o kajenju
ALIJA KOŠIR
Članek z gornjim naslovom objavlja zadnja Številka znane revije »Proteus*. Objavljamo 61anek Izpod peresa ljubljanskega univerzitetnega profesorja z namenom, da bi se kdo ob njem le nekoliko zamislil.
Odkar so tik pred zadnjo svetovno vojno ugotovili rakotvorni vpliv katrana (iz premoga) na kožo in iz njega pridobili kot rakotvorno snov 3,4-benzopiren, je postal katran iz tobaka teoretično in zlasti praktično zelo pomemben. To tem bolj, ker se v zadnjih desetletjih vidno množi pljučni rak (karcinom). O tem problemu imamo sedaj že prav zajetno slovstvo.
Zelo zanimiv in poučen je članek o kajenju, ld ga je priobčil pred dvema letoma B. Luban-Plozza (Therapeutische Umschau XXI, 456, 1964), ker prinaša poučne podatke o kajl, o kadilcih in seveda tudi o kadilkah.
Najprej odgovarja na vprašanje, koliko moških in koliko žensk je (v Italiji) zapadlo tej strasti. Najbrž bo pri nas podobno kot tam: 70-80% moških in 20-30% žensk. Bojim se, da je odstotek kadečih žensk pri nas večji, ko pogledaš v kakem javnem lokalu malo okrog in vidiš, s kakšno važnosttjo in resnostjo izbrska taka mlada zastopnica ženskega spola iz svoje torbice vse pripomočke za kajenje. Včasih bi tej mladi kadilki prisodil komaj 15 do 16 let.
Kajenje Je tako razširjen pojav, da mu navadno ne posvečamo posebne pozornosti. Ne zavedamo se, da Je to najbolj razširjeno izpostavljanje tujih m lastnih pljuč dimu, v katerem je dokazano več zdravju škodljivih in strupenih sestavin. Navzlic temu pa nekadilca ne varujemo dovolj, kajti skoraj vsi poskusi, da bi vpeljali posebne oddleke ipd. za nekadilce, že v kratkem času praktično propadejo.
Kaj vabi in končno premaga mladega človeka, da seže po prvi cigareti? Najprej ugotovimo, da slab vzgled. Ni to le že kadeči tovariš iz šole, ki mu hoče biti vsaj enakovreden. Zelo pogosto mu dajeta tak «vzgled* oče ali celo mati ali kar oba. Očka, mama, zakaj kadiš? Presneto neprijetno vprašanje! Kaj naj odgovore roditelji, ki so zapadli temu «suhemu pijančevanju* (Corti)?
Zakaj pa začne mladostnik kaditi? Prva cigareta dela mlademu neizkušencu pogosto prav neprijetne težave. Neredko se pojavijo klinična znamenja zastrupitve z nikotinom. Ali navzlic tem nevšečnostim nadaljuje naš mladi prijatelj s kajenjem in mora navadno še naprej premagovati večje ali manjše občutke neugodja. V bistvu bo njegovo vedenje le neko premagovanje manjvrednostnih kompleksov, češ da hoče biti tudi v kajenju enak svojim tovarišem, ki že kadijo kakor odrasli. Torej ne zaostajati za drugimi v težnji biti »fant od fare* («laf»).
Pri tem vsem pa je znanost že zdavnaj dokazala, da je kajenje s svojim nikotinom velik sovražnik zlasti naših krvnih žil — že dolgo Je znano, da so bolezni srca in žil na prvem mestu kot vzrok smrti — in da Je drugič v tobakovem dimu 3,4-benzopiren, ki Je najbolj razširjena rakotvorna snov.
če prestrežeš v laboratoriju dim iz cigaret — kadilci so se v glavnem specializirali na cigarete — pridobiš rjavo črno mažo zoprnega duha, ki jo samo ali v benzenu suspendirano namažeš na kožo poskusne živalce (miške). Kot so to dokazali drugi raziskovalci in sem mogel potrditi z lastnimi poskusi, deluje tobakov katran (konden-zat) tako kot kaka druga rakotvorna snov. Po dolgotrajnem mazanju in vnetju se prikažejo kožne bradavice (papilomi), ki se ob nadaljnjem mazanju ali morda tudi brez tega sprevržejo v kožnega raka. Le-ta Je v marsičem podoben kožnem ra«u pri človeku Z vdihavanjem tobakovega dima spravljaš tobakov katran v najmanjše sapnice (bronhije) in končno tudi v pljučne mehurčke. Zato ni čudno, da reagira zlasti vrhnji-ca (epitellj) bronhijev podobno kot s katranom mazana kožna vrh-njica z rakom.
Toliko znanost. Ni čudno, da tej domnevi nasprotujejo sem ter tja znanstvenikl-kadlJci, kot da bi hoteli z ugovarjanjem oprati svojo vest. Saj Je res: poskus na živalci ni absoluten dokaz, da je tisti katran rakotvoren tudi za človeško bronhialno sluznico, češ miška je le miška in človeški organizem je nekaj drugega Vendar Je vse dogajanje pri poskusni živalci tako zelo podobno tistemu v človeškem organizmu, da smemo z verjetnostjo, kj meji na sigurnost, sklepati, da je ves proces v bistvu isti.
Najtehtnejši ugovor, ki ga imajo kadilci, Je, da kajenje ne more biti glavni vzrok pljučnega raka. ker dobe tudi nekadilci raka na pljučih Le-ta trditev drži. Toda ta odstotek je zelo majhen. Bazen tega so tudi nekadilCj izpostavljeni — pogosto zaradi nediscipline kadilcev — tobakovemu dimu in drugim rakotvornim činiteljem. Znanost Je že zdavnaj ugotovila, da je človek naše civilizacije Izročen zlasti dvema faktorjema, ki sta dokazno rakotvorna Prvič Je to dim ne le iz tovarniških dim nlkov, temveč tudi iz gospodinjstev; v tem dimu je benzopiren. Drugič bruhajo naša motoma vo žila v zrak vse mogoče izpušne pline z rakotvornimi ogljikovodiki. Dimu in tem izpušnim plinom Je vsak nekadilec izpostavljen, kadilec razen tega še pogubnim sno vem iz tobakovega dima Da ima npr. ulični zrak v Lon-
donu resnično nekaj, četudi malo benzopirena, so dokazali z natančnimi kemičnimi analizami. Prav posebej pa velja za Veliko Britanijo, da Je ondotna klima nezdrava in da je tam mnogo vnetja sapnic (bronhialnega katarja). To kronično vnetje skupaj s kajenjem skozi mnoga desetletja pripravlja ugodna tla pljučnemu (bronhialnemu) raku.
Zanimive so s tem v zvezi ugotovitve glede pljučnega raka Angležev, ki so se izselili v Novo Zelandijo, nekateri pred tridesetim letom, drugi po tej starosti. Prvi niso tako pogosto obolevali za pljučnim rakom, drugi pa pogosteje, ker so iz svoje domovine tako rekoč prinesli s sabo pljuča, ki so bila že do neke mere zaradi življenja v stari domovini pripravljena za pljučnega raka. Podobno velja tudi za priseljence v Južni Afriki.
Kaj utegne na kadilca škodljivo vplivati? Znanost je ugotovila več činiteljev:
najprej vrsta tobaka, ker ni vseeno, kako Je tobak pripravljen, ali Je na zraku sušen ali umetno; ali so tobakovo rastlino škropili z nevarnim insekticidom (arzen!!) itd. Dalje je važno, ali pokadiš cigareto do zadnjega milimetra ali ne. V prvem primeru vdihavaš več strupenih in nevarnih snovi. Zanimiva je razlika glede dolžine «člka» pri raznih narodih. Amerlkancl odmetavajo daljše člke (čez 30 mm), medtem ko so Angleži bolj varčni (ca. 18 mm.) Pri tem moramo pomisliti, da deluje tobak, skozi katerega sesaš dim, kot nekak filter, ki veže nekaj tobakovega katrana. Ko si že precejšen kos cigarete pokadil, je ta filter vezal precej kon-denzata, zato prepušča sedaj več nevarnih spojin v kadllčeva pljuča. škodljivo je tudi prižiganje ugaslih cigaret. Zato bi bilo kajenje polovlčk bolj zdravo. Inhallra-nje, ki pa je pri raznih ljudeh zelo različno, spravlja dim v sapnice (bronhije) in celo v pljučne mehurčke. Na vsej tej poti lahko razvije svoje pogubno delovanje. Natančno pregledovanje pljuč za pljučnim rakom umrlih je pokazalo, da ni tisti usodni rak edini, temveč da je začetnega raka v pljučih še na mnogih drugih mestih zlasti v periferinih delih režnjev.
Odnos organizma do rakotvornega okolja so skušali v zadnjih desetletjih pojasniti z raznimi poskusi. Ugotovili so, da poteka nastajanje raka (karcinogeneza) v dveh fazah. Najprej se verjetno sprevrže neka telesna celica — verjetno gre za neko somatično mutacijo — v rakavo celico, kar povzroča poseben činitelj (initiating fac-tor), nakar spodbuja to sprevrženo celico drug činitelj (promo-ting factor) k rasti tako, da nastane vidna bulica in bula klinični rak). Kot pobudni ali initiating factor deluje kaka rakotvorna spojina (karcinogen) ali neki žarki radioaktivni, ultravijoličasti), kot podpirajoči ali promotlng factor pa utegne delovati tudi nerako-tvorna snov, tako Imenovani ko-karclnogen. So pa znane snovi, ki so hkrati karcinogene in ko-karci-nogene. Tobakov katran ima poleg 3,4-benzopirena (in številnih drugih karcinogenov v prav majhnih količinah) več dražečih snovi ali ko-karcinogenov, saj je splošno znan kadilčev kronični katar dihal.
V zadnjih letih je postala očitna rakotvorna vloga kajenja tudi pri raku v (sečnem) mehurju ali sečniku. Pri nekaterih kadilcih deluje kajenje na presnovo amlno kisline triptofan tako, da ga razkraja v rakotvorne tako imenovane ortoaminofenolne razkrojke. Tudi v raku v mehurju je tako, da niso vsi kadilci, ki so za njim oboleli. V verigi dokazil manjkajo tudi tukaj nekateri členi: raka v mehurju tvega tisti, ki Je skozi 30 let pokadil vsak dan 20 cigaret, ima precej B-glukuronidaze (neki normalen enzim v urunu) v seču in ima zastoj seča iz katerega koli vzroka. Do neke mere je zastoj v mehurju fiziološki pojav.
Kaj naj se iz dosedanjih ugotov-kov znanosti naučimo?
1.	Vsakemu mlademu človeku bomo kajenje odsvetovali.
2.	Ce kadilec kaje že ne more opustiti, naj izbere cigarete z malo nikotina; to že zaradi morebitnih poznejših bolezni srca in žil, ki so po svetovni statistiki najpogostejše.
3.	Pokadi največ tričetrtine cigarete!
4.	Ne prižigaj ugaslih cigareti
5.	Po možnosti ne inhallraj!
6.	Poskusi tako kaditi, da najprej vhidneš nekaj zraka in nato šele potegneš iz cigarete. Ta na čin ima prednost v tem, da pride pred tobakovim dimom čist zran v globlja dihalna pota. Užitek pa je baje prav isti.
Kaspijsko morj« se bo izsušilo?
MOSKVA, 28. - Kaspijsko morje, največja »zaloga* kaviara na svetu, je v nevarnosti, da izgine. Današnja »Pravda* objavlja v zvezi s tem daljši članek, v katerem piše, da povzroča sk: j dejstvo, da se to morje močno manjša. Tako se je v zadnjih treh letih gladina tega morja znižala za več metrov. To se dogaja zaradi petrolejskih podvodnih vrelcev pri Bakuju in zaradi velikih električnih central, ki so jih zgradili na Volgi. Predvsem ta drugi vzrok močne vpliva na množino rib v tem morju. Ker se delta Volge vedno bolj polni s peskom in ker je zaradi jezov na rekah jesetrom vedno težja not navzgor no reki, se tudi število tel rib vekjm nr.a.nl.V' vrširia rib botn >i' "odf se je žl Zi..anjšaia za MO kv. km.
HUDA PANIKA MED PREBIVALSTVOM
Potres v severnem tilu
Poročajo o dveh smrtnih žrtvah, sicer pa je precejšnja materialna škoda
SANTIAGO (Čile), 28. — Močan potres s ponavljajočimi se sunki je prizadel severne pokrajine Čila. Posebno je poškodovan pristaniški kraj Tal tal, ki leži kakih 900 km severno od prestolnice. Okrog 60 odstotkov stanovanj je porušenih ali vsaj poškodovanih. Med prebivalstvom — skoraj 600 oseb — je ena smrtna žrtev in nekaj ranjenih. Precej škode je tudi v mestu Co-piapo, ki leži tudi ob morju in še bolj proti severu. Tudi v pokrajini Antofagasta je ena smrtna žrtev.
Potres Je s tem, da je dolgo trajal, povzročil silno paniko med prebivalstvom. Seveda se je potres čutil še precej daleč naokoli.
Zopet sneg
MILAN, 28. — Ponoči je začel padati v Milanu sneg in je dopoldne še padal. Ob 11. uri so steze na le-
tališču Malpensa očistili, tako da je bilo letališče spet sposobno za promet. Zaradi majhne vidljivosti pa je še ostalo zaprto letališče Li nate.
Pozneje je nehalo snežiti, pač pa je padal rahel dež. Vidljivost po cestah v Lombardiji je bila dopoldne dobra, pač pa so bile ceste mokre.
Ob 15. uri je v Bocnu snežilo ob temperaturi 0 stopinj; v Milanu je bil ob enaki temperaturi sneg pomešan z dežjem; v Genovi, Firencah, Piši, Rimu, Reggio Calabriji, Messini in v Cagliariju pa je deževalo.
Padavine so bile danes skoraj po vsej državi: v nižinah dež, v hribih pa sneg od Alp čez Apenine pa vse do hribov na Siciliji.
Ob 7. uri zjutraj pa so iz evrop skih prestolnic javili, da je v Moskvi —10, na Dunaju —8, v Varšavi —6, v Pragi —5, v Stockholmu in
Neka sovjetska manekenka na modni reviji v moskovskem »Domu mode*. Sovjetski modni kreatorji so pokazali tudi modele s krili
nad kolenom
I S T I T U T O N AZION ALE Dl PREVIDENZA E C R E D I T O DELLE COMUNICAZIONI
Ente di Diritto Pubblico
Sede e Direzione Generale: ROMA - VIA ABRUZZI 10
Okenca novega BANČNEGA SEDE2A so odprta za občinstvo na Trgu Oberdan (blizu postaje openskega tramvaja), vogal Ulice Carducci in Ulice XXX Ottobre.
PODRUŽNICE: Ancona Bari - Bologna Cagliari - Firence • Genova - Mestre - Milan - Neapelj - Palermo - Parma - Reggio C. - Rim Turin - Trst Benetke - Verona
MENJALNICE: na železniških postajah v FIRENCAH • GENOVI RIMU MILANU - TURINU.
VSE BANČNE STORITVE
MENJALNICA
POVERJENA BANKA BANKE DTTALIA
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1967
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
bo prejemal lisi zastonj ves december 1966
prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na SL 37-338 M ali pa Izročite vaš naslov ruznašulru M
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
Madridu —4, v Londonu 0. V drugih prestolnicah je bila temperatu ra nad ničlo, povsod pa je bilo močno oblačno, v Moskvi in Stockholmu pa je snežilo.
Huda nesreča na železniškem prelazu
EVERETT (Massachusetts), 28. — Pri hudi nesreči, ki se je dogodila kmalu po polnoči na nekem železniškem prelazu / Everettu, industrijskem predmestju Bostona, je bilo najmanj 12 mrtvih in 20 ranjenih. Med ranjend so nekateri zelo hudo poškodovani. Vlak, ki je vozil iz Bostona v Portland, se je zaletel v bencinsko avtocisterno. Bencin je začel goreti okrog vlaka, med potniki pa je nastala silna panika, tako da so si v gneči sami zaprli vrata vlaka. Neki gasilec je pripovedoval časnikarjem: »Vse, kar sem lahko slišal, je bilo kričanje ljudi. Bil je močan ogenj in mnogo dima, sploh nekaj najhujšega, kar sem doslej videl.* Med ranjenci so tudi trije gasilci.
Pieteta birokracije
PAVIA, 28. - Bilo je leta 1947, ko je 6 letni Luciano Malinverni izgubil življenje z drugimi vrstniki na izletu s čolnom. Tedaj je bil v neki koloniji v Albengi. Starši otroka so želeli, da bi se denar, ki so ga dobili od milanske ECA, uporabil za spominsko ploščo ob vhodu
v	otroški vrtec v Mirabelli. Občina Pavia je prejela naročilo in denar, toda iz kdo ve kakili vzrokov se je vse strašno zavleklo, in to kljub temu, da so starši večkrat intervenirali. Sedaj pa kaže, da bo v letu 1967, torej dvajset let po Luciano
vi	smrti, plošča z njegovim ime nom vendarle vzidana, kot so star ši želeli.
Spomenik
ciganskim otrokom
BEOGRAD, 28. - Ciganski otroci bodo dobili svoj spomenik. Na pobudo nekega lista za otroke v Kragujevcu bodo v tem mestu zgradili spomenik v spomin vseh ciganskih otrok, ki so bili žrtve vojne.
CAGLIARI, 28. - Neki' 76-letni kmet in njegov 25-letni vnuk sta izgubila življenje, ko sta se peljala na traktorju, ki se je prevrgel' ter ju pokopal pod seboj.
PONUDBA JAVNOSTI 100 MILIJARD LIR
OBVEZNIC 6% 1967-1987
E N E L
ENTE N AZION ALE PER VENERGIA ELETTRICA
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM ,
NOMINALNA VREDNOST VSAKE OBVEZNICE 1000 LIR EMISIJSKA CENA	977,50 LIRE
DEJANSKI POVPREČEN DOHODEK	6,50 ^
(ob upoštevanju povprečnega trajanja obveznic in denarnih nagrad)
Začetek obračunavanja dohodka:
1-1-1967 - Zapadlost 1-1-1987 - Povprečna doba trajanja: 13 let in 5 tnesece\
BLOKI: po 50-100-500 in 1.000 obveznic po 1.000 lir nominale vsaka. IZPLAČEVANJE OBRESTI: posticipirano 1. januarja in 1. julija ODKUP, po ceni 1.000 lir za obveznico izključno po letnih žrebanjih o t januarja 1971 do 1. januarja 1987; zavod si pridržuje pravico do ant-cipiranega odkupa vseh ali dela obveznic od 1. januarja 1974 dalje.
DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO (Ente Nazionale pc-1'Energia Elettriea — ENEL), javna oseba s sedežem v Rimu, v skladi s sklepi, ki jih je sprejel njen Upravni svet na svoji seji, dne 27 oktobra 1966, in v skladu s členom 5 odloka predsednika republike št 1670 z dn< 15. decembra 1962, razpisuje omenjeno posojilo v višini 100 miliiard lir ki ga predstavlja 100 milijonov obveznic z nominalno vrednostjo po 1 0(H !ir, razdeljenih na 100 serij po 1.009.000 obveznic vsaka. Obveznice ponuia v prodajo javnosti poseben konzorcij, ki ga vodi zavod MEDIORANCA, i" sicer proti obračunavanju dohodka od 1. januarja 1967, po zgoraj označen’ ceni in obrestni meri.
Obveznice uživajo naslednje ugodnosti:
iamstvo države tako za povrnitev kapitala, kakor tudi za izplačevanje ''bresti;
ponolno oproščenost vsakega davka ali drv ge terjatve, v sedanjosti in pri bednosti, v korist državi ali ksaievnim ustanovam, vštevši dnhndninsk’ davek kat. A n* obresti in davek na obveznice v smislu členov 86 in 156 Enotnega besedila zakonskih določb o neposrpdnih davkih, ki je bilo odo breno z odlokom predsednika republike št. 645 z dne 29. januarja 1958;
nopolno izenačenje s priznanicami za občinska in pokrajinska posojila Blagajne za vloge in posolila: to pomeni, da sc obveznice prištevajo k '.'•ednotnicam, na katere sme emisijski zavod izdajati predujme: da se 'ahko snrejemajo kot jamstveni depozit pri javnih unravah: da spadajo ■ned tiste vrednostne panirje. na Katere sme’0 kreditni zavodi, zavaro-'/?’n:ee, podporne in moralne ustanove investirati svoie imetie tudi mimo mlnšnnvnlia>nih zakonskih, pravilnikih in statutarnih določb:	da se
uradno kvntirajo na vseh borzah v Italiji,
________ NAGRADE V GOTOVINI______________________________
Za vsako serijo po 1,000.000 obveznic bodo izžrebane naslednje nagrade:
9. oktobra	1067	ena nagrada	po	5 000.000	lir
14.	»	1968	dve nagradi	po	2.000.000	lir	vsaka
18.	»	1969	osem nagrad	po	1,000.000	»	»
Vsega skupaj, za vseh 100 serij obveznic, bo torei izžrebanih:
100	nagrad	po	5 000.000	vsaka	v	skupni	vrednosti	500.000.000	v I.	1967
200	»	»	2,000.000	»	»	»	400,000.000	»
300	*	*	1,000.000	»	»	»	300.000.000	»
to se pravi vsega skupaj 1.200,00').000 lir nagrad.
1968
1969
Prijave za subskripcijo sprejemajo naslednji bančni zavodi v času od 3. do 13. januarja 1967, ako ne bo subskripcija predčasno zaključena; hkrati si konzorcij pridržuje pravico do porazdelitve posojila:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITAUANO - BANCO Dl ROMA - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - BANCO Dl NAPOLI - BANCO Dl SICILIA - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - ISTITUTO BAN-CARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl SARDEGNA - CASSA Dl BtSPARMIO DELLE PROVINCIS LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPAHMIO Dl F1RENZB - CASSA CENTRALE Dl RISPARMIO V. E. PER LE PROVINCIB SICILIANB - CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSB Dl RISPARMIO ITALIANB - BANCA POPOLARB Dl NOVARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARB Dl BERGAMO - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHB POPOLARI ITALIANB - BANCA NAZIONALE DBLL’AGRI-COLTURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO - BANCA D’AMERICA E D’lTALIA - BANCO AMBROSIANO BANCA PROVINCIALB LOMBARDA - CREDITO COMMERCIALB - DANCA TOSCANA - BANCA Dl IBGNANO ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSB RURAL1 E ARTICIANB
<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXii
KEMIJA IMPEX
EXP0RT - IM P ORT
LJUBLJANA
TITOVA 25
P.o.B 418 Vlil
TELEFON: 313266 (10 VODOV) TELEGRAM: KEMIMPEX, LJUBLJANA TELEX: KEMIMPEX, LJB 03177
KEMIČNE IZDELKE (KALCIIKV KAKIMI), TEKOČI KI OR ZIVOSRERHM OKSID SVINCEM MINIJ, CINKOVl) HEI II.O, VODIKOV PFHOKSID. K AI i 1.1 h V LIANA MII). 1*01 IV IN I I.AC-K I A I. CfNKSULFAl, CINKoKSIIH E I KAKKnM A I. SKMlSlVA ZA ZAŠČITO KAS TUN Tl I) ), PLASTIČNE MASE (PEN ASI A Pl Asi M \s.\ pi>|| ES TERSKE HONDELE ZA IZDELAVO GUMBOV, MEI AMINSKK PLOŠČE ZA OR LOGO POHIŠTVA ITD ),
TEKSTIIJNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA,
PAPIR, KARTONE. LEPENKE, PISARNIŠKI MATERIAL.
STEKLO. PORCELAN IN KERAMIKO (STEKLENICE, RAZSVET1 .JAVNO SLEKLO. UD).
BENTONIT,
KEMIČNE IZDELKE, ANILINSKE RARVE. TEKSTILNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA, NARAVNI IN SINILI ICNI KAVČI K, PLAŠI ICNE M \SE,
PORCEIAN,
SPECIALNE PAPIRJE
Poslovnim prijateljem in znancem zeli kolektiv mnogo lepih uspehov p novem letu 1967
=3!
CD
>u
(vidkUčMHt
Prvi vtis pri praktičnem izpitu je bil, da se je zdravnikova operacijska soba spremenila v oddelek za množično proizvodnjo. Bolniki so bili razpršeni vse povprek po sobi na kavčih, posteljah, stolih na kolesih, moški pa ločeni od žensk z zavesami preko sredine sobe. Slekli so se bili in preiskovali so jih do najrazličnejših stopenj.
Napotili so me k prijaznemu, sgdčku podobnemu izpraševalcu.
«Hej, mladenič,» je pričel prisrčno. «Od kod pa ste? S Svithi-na, a? Kdaj nameravate vi pobje spet osvojiti prvenstvo v rugbgju? Pojdite in zabavajte se s tisto ljubko damo v kotu, jaz pa pridem čez dvajset minut.*
Bila je res čedna mlada dama. Rdečelaska s postavo, kakor jih najdete v Esguire.
«Dobro jutro,* sem pozdravil s poklicnim nasmehom. «Dobro jutro,* je jasno odzdravila.
•rUpam, da nimate nič proti, če vas vprašam za ime,* sem uglajeno poizvedel.
«Nikakor ne. Molly Ditton. Sem samska, stara dvaindvajset let, po poklicu stenodaktilografinja, kar opravljam že štiri leta. Živim v llfordu in nisem bila še nikoli v inozemstvu.*
Srce mi je zaigralo: vedela je, kako to gre.
«Koliko časa pa že prihajate semle?* sem jo vprašal. «Kaže, da znpte vse odgovore.*
Zasmejala se je.
«Oh, leta in leta. Stavim, da vem več o sebi kakor vi.*
To je bilo tisto! Zlato pravilo pri praktičnih izpitih je — vpra-s ti bolnika. Toiiko let so pri izpitih in tako pogosto slišijo, kako razpravljajo o njih s pripravniki, da imajo izraze v malem prstu. Vse. kar sem moral storiti, je bilo to, da sem pravilno igral karte. Pogovarjal sem se z njo o II-Jordu in o tem, kako čudovita prednost je, da živi tam: o stenografiji in strojepisju in o tem, kako učinkujeta na nohte; o njenih prijateljih in o tem, kako kaj kaže z možitvijo (tu sva se malo hehetala); o vremenu in o tem, kam hodi na počitnice.
«Mimogrede,* sem skrbno zaigral slučajnost, «kaj pa vam manjka?*
«Oh, imam mitralno stenozo, ki jo je treba pripisovati revmatični mrzlici, vendar se mi zdravje boljša in imam ugodno prognozo. Tu je še zvok pri apexu, a predel okrog aorte je čist in v osnovi ni šumov. Mimogrede, ščitnica je rahlo povešena, ugaja jim, če to omenite. Ne fibriliram in trenutno mc ne zdravijo.*
iPrav lepa hvala,* sem rekel.
Sodčku podobni mož se je razveselil, ko sem mu podal natančno bolničino diagnozo za svojo.
Izredno, izredno!* je ves žarel. «Se ščitnico ste dognali... vesel sem. da imajo nekateri mladi ljudje oči na pravem mestu. Že leta pripovedujem svojim študentom —
opazujte, opazujte, opazujte. In vendar tega nikdli ne storijo. Dobro ste opravili, dobro. Zdaj pa vzemite samo še tale oftalmoskop in mi povejte, kaj lahko vidite v očesu te starice.*
Moje srce, ki je bilo poletelo kakor lastovica, je ostro strmoglavilo na zemljo. Izpraševalec mi je podal mali črni instrument z lečami, skozi katere pogledaš v oko. Često sem videl, kako ga v oddelki'. uporabljajo, kazalo pa je, da nikoli nisem imel časa, da bi se bil naučil, kako se ga bom posluževal. Potrebna je bila ročnost, ki je nisem imel; in dovolj dobro sem vedel, da to zadostuje, da takoj zletim. Predstavljal sem si, kako se bo izpraševalčevo sončno prijateljstvo spremenilo v viharno jezo; roka se mi je tresla, ko sem instrument. Počasi sem ga namestil tesno med svojim očesom in očesom bolnice. Vse, kar sem lahko videl, je bilo nekaj, kar je bilo podobno umazani posodi v akvariju, v kateri je velika, motna riba. Prišel je čas, ko je bilo treba hitro misliti. Medtem ko sem pozorno gledal skozi instrument, sem nenadoma osuplo zažvižgal.
uTako je, ablatio retinae, posebno izrazit primer, kajne?* je ves blažen spregovoril izpraševalec, vzel oftalmoskop in me potrepljal po ramenu. Videl sem že, kako sem izdelal in po hvaležnem nasmehu rdečelaski sem svečano od-stopical po stopnicah.
V veži sem spet srečal Benski-na. Gledal je silno klavrno. tKaj pa je?* sem ga vprašal v skrbeh.
Benskin je skimal z glavo in s pridušenim glasom povedal, kaj se je bilo primerilo. Medtem ko sem jaz raziskoval zdravniške primere, so njega povprašali v praktičnem babištvu. Enega izmed poskusov za bodoče porodničarje je predstavljal iz papirne mase napravljen model spodnjega ženskega telesa v narovni velikosti, v katerega so potisnili skozi vratca na zaklopko s slamo natlačenega otroka. Pripravnika so potem 'oskrbeli s parom Škarij in zahtevali, da reši otroka *per viam natuvdlem*. To so hoteli od Benskina. Dostojanstveno je pričel z obema škar-nicama za glavo, pazeč, da je prvo uporabil pravilno. Zaprl je ročaja, prijel, kakor je priporočeno in krepko potegnil. Nič se ni zgodilo. Potegnil je močneje, toda slamnati plod se ni maral roditi. Na čelu se mu je nabiral pot, usta pa so se mu osušila; videl je, kako možnost, da bi izdelal ugaša kakor prižgana vžigalica. Obupano je nabreknil. Noge so mu zdrsele po pološčenem podu in preko glave mu je zletela mati. otrok, škarje in vse.
Izpraševalec ga je za trenutek tiho gledal, kako leži. Potem je pobral eno škarnico in mu jo podal.	v
■tZdaj pa udarite s tem še očeta,* je rekel kislo, «in ubili boste vso prekleto družino.*
RICHARD jON
— Ben, Mihec, kaku si kej
pasau praznike?
— E, nanka ne taku slabo.
Sm jeh res pasau, koker je treba, u miri. Zatu ke Božič je praznik mira jn letos smo jemeli mir prfina sez časnikami, ke jeh ni blo. Jn tudi na radji ni blo neč poročil jn so nam rajše zagodli kej lahke glasbe namesto poročil. Se vide, de na radji mislejo, de je lahka glasba al pej časnik vseano.
— Ma tudi u Vietnami so jemeli mir. So se lepu zglihali, de so jemeli dva dni počitka.
— Ma so ben pole začeli še z večjo močjo. Znaš kaku je: če delaš kar naprej, delaš bol počasi. Ma če si namalo oddahneš, pej začneš pole še z večjo fogo. Jn pravejo, de so Ameri-kanci gledali na uro, kadaj bo polnoči jn kadar je pršu eagar na dvanajst, so nečko začeli pumpat bencin u aroplane, de so lahko hitro šli bombardirat. So tudi Amerikanci forte natančni, ne samo Nemci.
— E, ma Džonsoni more jet tu forte po glavi. Zatu ke se tudi v Ameriki zmiram bol oglašajo taki, ke pravejo, de je treba tisto vojsko končat.
— Jn še ana druga je: zdej spet nekej dosti pišejo od tega, kaku je biu Kenedi ubit jn zmiram bol se govori, de jeh je blo dosti zmenjeneh jn de je tudi obnašanje Džonsona na nekšen način čudno. Jn tudi vso preiskavo so nekam hitro pomečkali. Je biu ubit tisti, ke je streljau, je biu ubit an policaj, ke je najbrž preveč vidu, jn zdej bo umrou tudi tisti Rubi, ke je ubou tistga, ke de je ubou Kenedija. Kar na lepem je zbolu za rakam jn taku bo šou jn če kej zna, ne bo mogu povedat. Jn tudi je pršlo ven, de dokler je biu Kenedi še žiu, se nista dobro za-stopla.
— E. dragi moj, na vesokeh vrhoveh se zmiram godijo strašno čudne reči. Ma je bulše ne govort dosti od tega, zatu ke zmiram ti lahko kašna beseda uide jn pole jemaš lahko še sitnosti. Dejmo rajše zdej, ke je konc leta, dejmo rajše kej voščet, ke se sika.
— Ben, jest be našem Slovencam vošču, de be u tem leti ne dobili nanka ane oblube več. De kar be dobile, de be bla samo šo-štanca. Jn de jem ne be blo treba pisat več nobene spomenice, memorandumov, protestov jn takeh reči.
— E, dosti češ jemet! Jest be tudi vošču, de be nas ne jemeli več za norca jn de bi tudi mi med sabo bli zmiram bol — ku be reč — uvidevni, tolerantni jn zmiram bol vkep držali, ke samo taku bomo res kej dosegli. Pole be želu, de be duh zadnega koncila bol prežeu vseh, tudi našga škofa.
— Sej morbet bo šou, koker je blo z najviš jega mesta priporočeno, čez kašno leto u penzjon!
— E, za tu je še cejt. Jest be vošču tudi vsem slovenskim kulturnem organizacjam, de ne be je mele zmiram tolko težav zastran dnarja jn de be pršle namalo na zeleno vejo. Pole be vošču vsem slovenskim časnikam, de be pisali bol pametno jn zanimivo. Pole be vošču tudi našmi radji, de ne be gledan tolko za kontentirat glih ta narbol šempjaste gušte, ma de be biu tudi namalo bol vzgojiteljski jn poslušalce napelavau na pametne reči jn ne na naumnosti.
— Ma tudi političnem voditelnam be jest želu, de be jemeli mejn čakol in de bi povedali samo tu, kar je za povedat, brez, ku be reč, fra-zarejn.
— Jn pole be jest želu, de be u tem leti Trsti neč ne pobrali jn de be rajše kej dobili, de ne be blo treba mladem ledem hodet po sveti s trebuham za kruham.
— Jn ta starem be pej vošču, de be dobili večji penzjon. Jn vsem ta mladem zakoncam, de be u tem leti jemeli vsaj anga otroka, ke če ne nas bo zmankalo.
— Ben ja, vsem skupaj an dober kompliček jn srečen jn veseu začetek!
KRIZA ANGLEŠKEGA TISKA
Podatki in številke tajnega poročila
Od desetih nacionalnih dnevnikov, jih ho morda ostalo pet - Ali je del krivde tudi televiziji ? - Priporočila strokovnjakov
na
Britanski tisk se bo moral v novem letu soočiti s težavnimi problemi. Morda bo oelo najkri-tičnejše v zadnjih sedemdesetih letih, odkar je tisk postal v V. Britaniji močan poslovni element, oziroma instrument velikih zaslužkov. Dva od desetih nacionalnih dnevnikov sta že odkrito izrazila bojazen glede svojega obstanka. «Times», ki izhaja že 181 let, pa je bil absorbiran v časnikarsko cesarstvo lorda Thomsona, ki je rojen v Kanadi. Tudi sam Thomson je opozoril na takšno krizo, ko je v nekem intervjuju izjavil, da se bo obdržalo samo kakih pet britanskih časopisov. Cecil King, ki se nahaja na čelu ((International pubhshing Corporation« in je eden od največjih Thomsonovih tekmecev, stoji na istem stališču. Paudarjajoč, da je od leta 1957 naklada nacionalnih dnevnikov padla za milijon izvodov in obstala pri 15 milijonih, tedenskih časopisov pa za 4 milijone in znaša danes 24 milijonov, je obenem napovedal, da lahko samo dva časopisa gledata brez skrbi v bodočnost. Ta časopisa sta Kingov «Daily Mirror« 'n Beaverbrookov «Daily Express:>, ki sama dosegata naklado 9 milijonov izvodov.
^iiiii^iiiiiiiiii**iiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiaiif*iiiiaiii>iiiiiiiiiiiaiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiBiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiii>iiviiiiiiiiiaiifiauivBiiiiiiiiitliiliiiv(ilvii,iaiiliil,iia,M,iii,llasggl|llgls,|lgll|la(|llg ■«, ■nifv
PRIJETNO PRESENEČENJE OB KONCU LETA
Knjiga <SLOVENSKO SLIKARSTVO* je res monumentalno delo
Zajetna knjiga velikega formata s 104 barvnimi in 32 ernobelimi reprodukcijami - Biografski podatki najvidnejših slovenskih slikarjev
Slovenske založbe, pa naj se kdo še tako spotika ob njih, zmorejo marsikaj. Ce se le zavzamejo. In tako od časa do časa, morda vsako leto enkrat, navadno pa še redkeje, lahko zabeležimo izdajo^^vizstopa iz bolj ali mani kvalitetnega povprečja. Izdajo, ki nas prevzame in navduši. Izda,'), ki navadno pomeni velik vsestranski dosežek. In taka velika izdaja je tudi monumentalna knjiga SLOVENSKO SLIKARSTVO, ki jo je pravkar izdala Cankarjeva založba v Ljubljani in z njo ob koncu leta razveselila prijatelje slovenske u-metnosti in prijatelje lepe knjige.
Slišali smo sicer ze nekaj spo-tikljivih besed. Izraženi so bili dvomi v upravičenost izdaje tolikega števila likovno-umetnostnih publikacij. Tudi konkurenčna razdrobljenost teh izdaj po raznih založbah nekoliko moti. Res je, da bi bilo morda lahko nekoliko več načrtnosti pri tovrstnih izdajah, več sodelovanja vseh slovenskih založb, da posamezna dela ne bi v daljših in krajših izdajah prihajala na trg po posredovanju večjih založb. Toda takšne knjige, kakor je SLOVENSKO SLIKARSTVO v izdaji Cankarjeve založbe, doslej ne samo da nismo
liiiim iiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiMiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiifiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiMiuM
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
BOŽIČNA RAZSTAVA V «0BČINSKI»
Božične slikarske razstave v Občinski galeriji so vedno neke vrste umetniški sejem, kjer se odkrivajo novi talenti v vrstah mladih. Tokrat je njihova udeležba precejšnja, vendar pa njih dela v splošnem ne presenečajo. To, kar je tokrat najbolj opazno, pa je to, da niso navzoči najvidnejši slikarji, zlasti tisti starejšega rodu. Po starosti vodijo Martinello, Tiziano Pe-rizi in Glazmannova. Vsi z olji cvetic. Izmed slovenskih slikarjev razstavlja samo Milko Bambič kraško pokrajino, če smatramo za najboljša tista dela, ki jih je odkupila Tržaška hranilnica, potem so to Bombenovo olje «Naselje*, Coloni-jeva slika «Osebnost», Duizove tržaške strehe polne sonca, Lahijev akvarel «Nabrežje», «Ribiški čolni in hiše* Levijeve in linorez «Hri-bi* Meallinojeve ter še *Stari balkon «Bruna Ponteja.
Zahtevani mali format slik je omogočil, da sodeluje na razstavi 66 razstavljavcev. Med njimi izstopajo s kakovostjo Antoni, ki prvič vnaša v slike fotografijo, Ario-s» z izredno dognano zimsko krajino. Bastianutti. abstraktni Bertini in fotografsko veristični Bressanut-ti, mozaično barviti Renato Daneo, De Comelli, Furlan, Pietro Grassi, Sigfrido Maovaz, sedaj bolj deko rativni Massaria, Riva, Ravalico in Zandeginpornova s prefinjenost jo risb. Mirella Sbisa pa z uteme lječanjem abstraktne lepote v kra škem kamnu
Tej ostajajo zvesti Luciano Tro-janis v olju <rKompozicija* in pa Walcher v neobičajnem tisku cvetlic.
Posebnost je olje zlokobnega vtisa «Zeleni malik* socialno občutlji-
vega Romana Ukmarja. To so vsi slikarji, ki so dosegli že osebnejši izraz. Toda med mladimi, zlasti med učenci slikarske šole, pa prevladuje najsodobnejše posnemanje znanih mojstrov, najvidneje pri Contesijevi sliki tScena*. So pa med njimi nedvomno nadarjeni likovniki. Tako Riosa, Farna, Pri-baz, Poggiolini, Camillucci. Casset-ti, Cohen. Steidler, Sivini in starejši Bellini, Zingarellijeva in Lidija Tuli, dočim se je Nelda Stra-visi že vidno uveljavila z nagrado razstave pokrajin dežele.
, Kot vedno so na tej razstavi j prisotni s svojimi deli dobri a i malo delavni Abrami, Babuder z j oljem novih barvnih skladnosti, Da-• vide in Laurenti. Grafike nam po-| dajajo Perobonova, Pacifico, Silva : Forcessin, Vittorio Motton in Car-| teny. Največje kiparsko delo je kip iz delov motorja Maria Zola, mladostne glave pa so razstavili Černe, Russo in Pollova, male figure v kamnu in bronu pa Hirst, Calligaris in Bossi, tolkljano ba-krenko pa Ugo Goich.
MILKO
IIIHUMIIIIllilMHIMIIItlllllHI Hill Hilli lili,||..................................
OVEN (od 21. 3. do 30. glejte prekrižanih rok, vtem ko vaši sodelavci krepko delajo. Prijetno presenečenje v čustvenem življenju.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preglejte vso svojo korespondenco in račune. Zdelo se vam bo, da se vsi preveč zanimajo za vas.
DVOJČKA (od 21 5. do 21. 6.) Izkoristite bolj nekatere možnosti, ki jih imate. Čustveno nesoglasje zaradi finančnih težkoč.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne bo vam uspelo uresničiti želje, da bi delali v miru Bodite nvaležnt prijatelju, ki vam Je v težkem trenutku stal ob strani
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Povrnjen vam bo denar, ki ste ga nekomu posodili. Zadoščenje z naj-mlajšimi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dogodek. ki ga ne boste mogli preprečiti, vam bo povzročil precejšnje skrbi. Izboljšali se bodo odnosi z drago osebo.
4.) Nel TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
Zelo konstruktiven dan v organizacijskem pogledu. Popolno duhovno m čustveno ravnovesje
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne zapravljajte svojih moči za stvari, ki tega niso vredne. Premalo pozornosti posvečate prijateljstvu, ki je nadvse dragoceno.
STRELEC (od 22. 11. do 20 12.) Niso priporočljivi nadaljnji večji izdatki. Odločno odstranite vse elemente, ki vnašajo nesporazum v družino
KOZOROK (od 21. 12. do 20. 1.) Potrpite še nekoliko, zakaj čas dela za vas. Vaši najdražji imajo v vas več zaupanja, kot si mislite.
VODNAAR (od 21	1. do 19 2.)
Splošno izboljšanje tako v delu kot glede dohodkov. Svoj prosti čas posvetite izprehodom v naravo.
RIBI (od 20 2 do 20. 3.) Branite z vsemi svojimi močmi, kar ste težko dosegli. Ne spuščajte se v
nobene čustvene pustolovščine.
imeli (predhodnik je samo Franceta Steleta knjiga Slovenski slikarji, ki je izšla kmalu po osvoboditvi, pa je postala že pravcata bibliofilska redkost), temveč tudi ne kaže, da bi jo kaj kmalu imeli v kaki podobni izdaji. Gre namreč na eni strani za knjigo, ki je bila že od vsega začetka zamišljena kot knjiga za najširše občinstvo. Na drugi strani pa kot reprezentativna izdaja ki naj z ustreznim izborom barv nih reprodukoij slik in z ustrez nim spremnim besedilom v glav nih obrisih prikaže razvoj slovenskega slikarstva od njega začetkov pa do današnjega časa. Za knjigo, ki naj torej prikaže razvoj slovenskega slikarstva, ga približa našim ljudem in seznani svet z umetnostnimi dosežki malega naroda.
To pomembno knjigo imamo torej sedaj v rokah. Ni več treba ugibati, ali bo založba izpolnila svoje obete, ali bo knjiga res tako lepa kot je bilo napovedano in ali bo pravočasno na trgu. Slovensko slikarstvo, knjiga velikega formata, vezana v posebno, grobo platno, tiskana na umetniškem papirju s 104 barvnimi in 32 črnobelimi reprodukcijami, s spremno študijo Spelce Copičeve, biografskimi in bibliografskimi podatki, je zdaj na razpolago v 8000 izvodih našim ljudem. Vsak, kdor knjigo vzame v roke, je presenečen nad njo. Vsak, kdor polista po njej, pa mora priznati, da Je izid take knjige zares pravi kulturni dogodek!
Tako velik dogodek, da je vodstvo Cankarjeve založbe smatralo za potrebno, da preko tiska, s posebno tiskovno konferenco, vso slovensko Javnost še posebej seznani s knjigo. In tako so predstavniki založbe ter uredniki knjige v sam dan izida seznanili slovenske časnik'" '« s histo-riatom te izdaje, z njenim značajem in vsebino, pa tudi s težavami, s katerimi so se srečavali ob nastajanju tega dela. Začetek priprav za to knjigo sega že v leto 1961, ko je bil sestavljen uredniški odbor z umetnostnima zgodovinarjema Spelco Copičevo in Melito Stele-Možinovo ter akademskim slikarjem Marijem Pregljem na čelu. In širši uredniški odbor z raznimi kulturnimi in javnimi delavci. Kot je pojasnila urednica Spelca Copičeva, je bilo prvotno zamišljeno, da bo obseg barvnih reprodukcij še širši in da jih bo 1F Pozneje se Je prvotni koncept izčistil na sedanje 104 barvne reprodukcije. Pa tudi na to, da tekst ne sme biti samo krajša uvodna študija, temveč obsežnejši, vsekakor oa tak, da so v njem zgoščeno označene dobe, posamezni ustvarjalci in slogov ne značilnosti reproduciranih del Glavna urednica in avtorica spremne študije Je zato napisa la tako, da teče besedilo vzporedno s sliko: na levi strani knjige je besedilo, na desni strani pa so sr-"-« barvne norndukcije
Pri tem je tekstni kot slikovni del razdeljen na štiri dele: gotika in renesansa zajemata čas od začetka 14. do začetka 16. stoletja; manierizem in barok od konca 16. do 18. stoletja; klasicizem romantika in realizem 19. stolet je; v slikarstvu 20. stoletja pa se vrste impresionizem, ekspresionl
Detajl iz Jakop ičevega «Alt*pea»
zem, obnovljena poetična resničnost in iskanje novih oblik; pod tem zadnjim naslovom so zbrana dela različnih struj sodobnega slikarstva.
Najstarejše reproducirano delo je stenska slikarija iz začetka 14. stoletja, po slogovnih značilnostih še vezana na romansko u-metnost. Druge freske prikazujejo razvoj gotskega slikarstva. Slikarstvu 17. stoletja sledi baročno slikarstvo 18. stoletja, ko se Ljubljana uveljavi kot središče umetnostnega ustvarjanja na Slovenskem. Do tedaj pretežno nabojni motivi se umaknejo portretu in pokrajini. Z impresionisti se začenja organizirano prizadevanje slovenskih slikarjev, da bi dosegli evropsko kvaliteto, da bi samostojno reševali probleme sodobnega slikarstva in izrazili bistvene značilnosti slovenske zemlje ter njenih ljudi Po prvi svetovni vojni Je razvoj nemirnejši, struje si naglo slede, se cepijo in medsebojno dopolnjujejo. Ekspresionistom slede mojstri ((četrte« generacije in ((neodvisni«, katerih enakomerni razvoj je pretrgala druga svetovna vojna. Od srede stoletja dalje pa so se tako mlajše kot starejše generacije slikarjev posvetile iskanju novih oblik.
Vse to obsega prvi del knjige. Drugi leksikalni del, ki ga je napisala Stele-Možina Melita, Je seveda skromnejši. Vsebuje pa biografske in izbrane bibliografske podatke slikarjev ter 32 čmobe-lih reprodukcij.
Uredniški odbor je pri svojem delu moral seveda premagati marsikatero težavo. Predvsem že sam izbor slik ni predstavljal lahke naloge. Uredniški odbor je pri izbiri reprodukcij na osnovi današnjih raziskav upošteval glavno razvojno linijo, zaključene dobe v preteklosti in različne vzporedne tendence v sodobni slikarski dejavnosti. Pri tem je želel poudariti izvirni prispevek posamezne umetniške osebnosti k celoti.
Tudi sestava spremnega besedila ni bila lahka. V uvodni besedi h knjigi pravi uredniški odbor, naj spremno besedilo predvsem informira bralca, seveda pa pri tem niso mogle izostati subjektivne sodbe avtorja. Tudi vprašanje naslova se je pojavljalo. Vendar pa so uredniki morali opustiti razpravljanje o tem, katerega avtorja lahko imenujemo slovenskega. Zlasti 17. stoletje Je precej problematično, ker se lah-
ko pod nemškim imenom skrivajo slovenski ljudje, pa tudi narobe. Za majhen narod, ki je stoletja živel pod tujo oblastjo, pa so ta vprašanja še posebno zapletena.
Kot je na tiskovni konferenci pojasnil tehnični vodja tiskarne Ljudske pravice, kateri so bila zaupana tiskarska dela, je bilo treba tudi pri izdelavi barvnih posnetkov, na terenu in v atelje-
V nekem svojem nedavnem govoru je tudi izrazil resno zaskrbljenost glede poslovnosti treh resnih časopisov s kombinirano naklado, manjšo od 3 milijonov izvodov, v primerjavi s 6 milijoni, kolikor jih ima popularni «News od the World». Sir Max Aitken, Beaverbrookov sin, je v svojem «Daily Expressu», v članku, objavljenem na prvi strani, svojim čitateljem sporočil, da ima tisk velike težkoče in da nekateri časopisi delajo z izgubo.
Minister za delo, Ray Gunter, je to stanje pripisal «dokaj slabemu upravljanju ter izredno močni restriktivni praksi«, ki je v zvezi z njo omenil, da prizadeva tudi večino drugih industrij.
Smatrajo, da omenjeno zaupno poročilo o obstoječem stanju, katerega izdelava je menda stala okrog 47.000 funtov in se je na njej delalo 6 mesecev, kaže na to, da vodstvom nekaterih časopisov primanjkuje sposobnosti za sprejemanje važnih ukrepov, kakor tudi, da spričo te.ua ta vodstva delajo tako, kot bi tega nobena druga velika potrošniška industrija ne mogla prenesti.
Odkritje televizije z večmilijonskim avditorijem ter novim vplivom slušno-vizualne tehnike, pa je po mnenju nekaterih moč prav tako smatrati za dejavnik, ki časopisom zmanjšuje oglasne dohodke.
Vendar raziskovalci, ki so se ukvarjali z zbiranjem podatkov in številk o časopisni industriji, smatrajo, da so časopisi izgubili malo, če so sploh kaj, zaradi televizije, ki si je poiskala nova tržišča in izdatno prispevala k splošnemu razvoju oglaševanja.
A kljub temu, da se vsi dobro zavedajo težkega stanja, da danes še niso našli recepta za u-činkovito zdravilo. V zgoraj omenjenem poročilu je rečeno, da bi lahko vsi časopisi zmanjšali svoje izdatke z okrepitvijo avtomatizacije ter odpravo elementa konkurence iz dragega procesa distribucije. Raziskovalci pa menijo, da položaj v časopisni industriji vendarle ni tako kritičen, kot se zdi. Le-ti pravijo, da je pretirano temna slika bila u-stvarjsna pod učinkom splošnega pritiska vladnih gosjx>darskih ukrepov. Takšen' neprijeten občutek bo’ lahko trajni še leto in več, ker vodstva časopisov še niso objavila številk, ki prikazujejo nedvomno znižanje oglasnih dohodkov v tem obdobju. Kar zadeva splošno ozdravitev časopisne industrije in celo nekaterih njenih bolj slabotnih članov, pa raziskovalci stoje na stališču, da so dolgoročne možnosti za to kar ugodne.
PREJ ELI SMO
(Nadaljevanje na 6. strani)
Libri e rimste d’ltalia. Rassegna bibliografica mensile. N. 29.2. Anno XVIII. Dicembre 19a;V Pre-sidenza del Consiglio dci Ministri. Servizi infornmioni e Pro-prieta letteraria. Roma.
Antonio Caruso S.J., Coraggio della difesa. Ed;zioni Oltrecortina. Ro-1 ma — Milano.
Arturo Capasso, URSS inquieta. Edizioni Oltrecortina. Roma — Milano.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kaj je skolioza
Kako jo opazimo, preprečimo in zdravimo
Skolioza ali skrivljena hrbtenica je bolezen, ki se komaj o-pazno razvija v otroški dobi, toda otrok nima pri tem nikakih bolezenskih občutkov. Zaradi tega je starši ne opazijo in ji tudi ne posvečajo pozornosti. Končno pa pride do neprijetnega odkritja, ki ga niso odkrili starši, temveč krojač, šivilja ali pa prodajalka otroške konfekcije: ena otrokova rama je višja kot druga ali pa mu štrli lopatica. Oboje pa je znak skrivljene hrbtenice ali skolioze.
Skolioza lahko nastane pri o-troku v vsaki dobi, in sicer od prvega leta starosti pa do šestnajstega. Pri odkrivanju skolioze imajo važno vlogo sistematski preventivni pregledi otrok, učencev in malčkov v otroških vrtcih.
Govoriti hočemo o osnovnih simptomih skolioze, ki jih more in mora opaziti skrbno oko staršev. Da znake skolioze opazimo, niso potrebna merjenja. Poglejmo samo, če sta otrokovi rami v isti višini in če morda ne obstaja asimetričnost lopatic. Otrok naj ho slečen in naj spusti roke. Opazujmo ga od spredaj in od zadaj ter ugotovimo, če sta razdalji med spuščenima rokama in telesom enaki in če Je ta razdalja med roko in telesom na eni strani ožja na drugi strani pa širša. Seveda bo zdravnik opazil še mnogo drugih znakov skolioze, toda tukaj omenjamo ie tiste, ki jih lahko ugotovijo starši. Včasih opažajo starši in pedagogi, da otrok ne more dalje časa ostati v isti pozi. Taki otroci mora-jo hiti pod nadzorstvom šolskega zdravnika ali ortopeda, saj je o-troški nemir večkrat posledica slabih mišic ali hitre utrujenosti. Tisti, ki imajo slabe mišiae, se morajo ukvarjati s športom
Priporoča se, da otroci s krivljeno hrbtenico, hrbtenice ne obremenjujejo. Zaradi tega naj pišejo npr. domače naloge tako, da ležijo na trdi postelji. Tak položaj namreč hrbtenice ne o-bremenjuje Dobro je, da damo v posteljo desko. Otrok mora ležati na trebuhu. Slabe mišice nimajo vedno za posledico skoliozo, pač pa krivo držo. Vzrok krivi drži sicer niso organske spremembe, vendar je pa potrebna stalna zdravniška kontrola. Zelo koristna je v takih primerih korekturna gimnastika. Ce tu ni uspeha, je treba nositi poseben steznik, ki ga otrok obleče v času pouka in doma pri izdelovanju nalog. Ce nakup steznika ni mogoč. zadostuje palica ali pa trdo ravnilo, ki ga položimo na hrbet.
Prave ali tako imenovane strukturne skolioze Re v nasprotju s krivo držo slBbšajo, čim starejši postaja otrok. Strukturna skolioza je pri deklicah štirikrat bolj pogosta kot pa pri dečkih. Posebnost strukturne skolioze je v tem, da se v času otrokove rasti slabša. Cim bolj zgodaj se skolioza pojavi, tem večja je skrivijenost hrbtenice. Večina o trok, ki imajo skoliozo, je slabo razvita. Poleg tega imajo ti otroci kronične angine, polipe in adenoide tako, da skozi nos le težko dihalo. Vse nevšečnosti je treba operativno odstraniti, kajti sicer se lahko zgodi, da potencirajo skoliozo in otežkoča-jo ortopedske posege.
Kako preprečujemo skoliozo? S tem je treba začeti že zgodaj, takoj v prvem letu življenja. Otročiček pred šestim mesecem starosti ne sme sedeti. Ležišče ne sme biti preveč mehko, mehke blazine so prepovedane. Ni pa va no le utrjevanje mi le. Mi ics se krepijo, če imajo zadosti hrane in kisika. Za to je potrebna izdatna in pravilna hrana ter svež zrak. Mi'ičie se najbolje utrjuje z raznimi igrami. Za šolske otroke je priporočljiva jutranja telovadba in umivanje z mrzlo vodo. Neprestano moramo paziti na otrokovo drčo v šoli in doma.
V boju proti skoliozi ima važno vlogo korekcijska telovadba, masaža in stezniki. Vloge steznikov ne smemo precenjevati, ker bi sicer prišlo do okvare mišic. Zapomniti si moramo: če otrok nosi steznik, mora telovaditi in dobivati masažo, kar kompenzira škodljivo delovanje steznika.
Dr. S. B.
L	1				
	M		i i	Sl
'//////,
Radio Trst A
7.15, 8.13, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Šopek slovenskih - 11.45 Trije glasovi -12.00 Za smeh in dobro voljo -
12.30	Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Instrumentalna skupina C. Pacchiorija
-	17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Osterc: Suita za orkester • 18.50 Kitarist Diaz Cano 19.00 Pisani balončki -
19.30	Najnovejši uspehi - 20.00 Šport • 20.35 »Rabagass, veseloigra - 22.35 Slovenski solisti - 23.00 Glasba za lahko noč.
Trst
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
-	13.15 Istrski motivi - 13.25 Jazz
-	13.50 Simf. koncert
Koper
6.30, 7.30,	12..J0, 13.30, 14.30,
15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 in 10.35 Čestitke delovnih kolektivov - 11.00 Plošče - 11.15 Pesmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Filmska glasba - 14.00 Glasba po željah - 15.00 Čestitke delovnih kolektivov -15.45 Slov. narodne - 16.30 Radijski oder
-	17.08 Pevci lahke glasbe - 17.40 Ital. narodne pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Bay -22.15 Poljski kvartet in češki kvintet - 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
ČETRTEK, 29. DECEMBRA
-	10.05 Operna antologija - 10.30 Zvočni trak - 11.00 Popevke -11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Zmenek z Domeni-com Modugnom - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Kitarist G. D Auri -
16.00	Spored za najmlajše - 16.30 V diskoteki - 17.38 Orkester Me-lacrino - 18.10 Skladatelj Masca-gni - 18.50 Spored z onstran Atlantika - 19.20 Delovna Italija - 20.20 Nove pesmi 21.00 Koncert - 21.50 Plesna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30 — Poročila - 8.45 Poje W. Romanelli
-	9.20 Dva glasova, dva stila -9.40 Nove pesmi - 10.20 Ansambel The Atlantics - 11.40 Skladbe za orkester - 12.00 Romantično potovanje - 14.05 Pevci - 14.45 Nove plošče - 15.00 Popevke - 15.15 Kolesa in motorji - 15.35 Sopranistka G. Marangoni 16.00 Rapsodija - 17.00 Moderni ansambli -
17.35	Poljudna enciklopedija -17.45 Ch. Dickens: «Pickwickovci» -
18.35	Poje Donatella Moretti -18.50 Vaši izbranci - 20.00 Filmske novosti - 20.30 Aktualnosti -
21.00	Nove nemške plošče - 21.40 Zmenek v Operi.
III.	program
18.30 Sacchinijeve skladbe -19.15 Mozartove skladbe - 20.30 Revija revij - 20.40 Schumannove skladbe - 22.15 Politična ideja v kulturi - 22.40 Glasba danes.
,.w, U.TO, U.UI, iU.UU, 4U.UU —	6.00, O.UU, 1U.U
Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena 8.35 Ciganska glasba - 9.00 Ope- matineja - 8.55 Stilizacija in figu-retni motivi - 9.20 Strani iz al- racija melodije - 9.25 Zagorske burna - 9.55 Zdravnikovo mnenje narodne - 9.40 J. Bitenc: Dedek
Slovenija
8.00, 10.00,	13.00,
15.00,
Mraz - 10.15 Slov. pevci v romantičnih operah - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Sprehod z orkestri - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Ansambel Franca Korbarja - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Odmevi s sončnega juga - 14.45 »Enajsta šola« - 15.30 Melodije za klavir in godala - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja -
18.00	Aktualnosti - 18.15 Veliki ljubezenski dueti - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -
20.00	Domače pesmi - 21.00 Sto let slov. lirike - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Skladbe naših skladateljev o zimi - 23.05 Plesni orkester
Ital. televizija
17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Pesmi leta - 19.15 Kmetijska oddaja - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.00 Kje je bil Bizanc - 22.45 Petnajst minut z »Equipe 84» - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00 Glasbeni roman »Scara mouche« - 21.00 Dnevnik - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 22.15
TV zgodba »Peti potnik*.
Jug. televizija
9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -
11.00	Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk - 17.35 Poročila - 17.40 Tisočkrat zakaj - 18.25 Obzornik 18.45 Na prvem mestu - 19.10 Rezerviran čas - 19.54 Nate čakajo pred vrati 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgovori - 21.15 Leningrajski akademski ansambel • 22.15 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.2, najnižja 6.3, ob 19, url 9.4; zračni tlak 1014,6 raste, vlaga 70 odst., veter vzhodnik 10 lem na uro, nebo oblačno, 1.5 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 10.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 29. decembra
Tomaž
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16,29. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 18.11 in zatone ob 9.36
Jutri, PETEK, 3«. decembra
Evgen
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Včeraj je zaradi stavke popolnoma počivalo delo na 24 tovornih ladjah
Stavka se konča danes ob 8. uri, vendar se bodo pristaniščniki še nadalje vzdržali nadurnega dela - Poravnava spora v Javnih skladiščih?
Včeraj je bil drugi dan stavke pristaniških delavcev, zaradi česar je počivalo zjutraj delo na 21 ladjah, zvečer pa na 24. Stavka se konča danes ob 8. uri zjutraj. Še naprej pa velja sklep sindikalnih organizacij, da ne bodo delavci o-pravljali nadurnega in izrednega dela, to je po 17. uri ob delavnikih, medtem ko ob praznikih delo popolnoma počiva. Stavka je po vsej državi in ima v Trstu seveda še hujše posledice zaradi mednarodnega tranzitnega prometa, saj so nekatere ladje že odplule, ne da bi dokončali natovarjanje ali raztovarjanje blaga. Delo v pristanišču trpi sicer že od prejšnjega četrtka, ker ne opravljajo pristaniške družbe izrednega dela že od takrat. V petek pa so ob 13. uri prekinili delo uslužoenci Javnih skladišč, kar pomeni, da se je ustavilo zato vse delo v pristanišču. V soboto so delali od 8. do 13. ure in od takrat je dejansko ustavljeno vse delo v pristanišču, ker sta sledila dva praznika, nato pa stavka.
Danes se stavka konča, toda sindikalne organizacije ostajajo v stavkovni pripravljenosti, medtem ko je ukinjeno nadurno delo. Spor je nastal, ker zahtevajo vse sindikalne organizacije ureditev pristaniškega dela z vrsto normativnih zahtev, tako da bo delo pristaniščnikov bolj stalno. Seveda so postavili sindikati tudi nekatere mezdne zahteve. Toda ministrstvo za trgovinsko mornarico je pokazalo doslej za vse to gluha ušesa.
K temu je treba dodati tudi spor, ki je nastal med uslužbenci in ravnateljstvom Javnih skladišč. Kot je znano, se delovna pogodba teh u-službencev uravnava po pogodbi za kovinarje. Ker se je ta izboljšala, zahtevajo seveda tudi uslužbenci Javnih skladišč prilagoditev na nove plačilne lestvice, ravnateljstvo pa je te dni trdilo, da ne more trenutno ustreči tej zahtevi zaradi pomanjkanja sredstev. Kaže pa, da jih je sedaj vendarle našlo, tako da se uredi vsaj ta spor. Potrebnih je namreč kakih 150 milijonov lir.
Spri-o vsega tega bi bilo prav, da bi končno rešili vsedržavni spor glede zahtev pristaniških delavcev, sicer bo utrpelo naše pristanišče veliko škodo in bi se zopet skrčil promet, ki je zadnje čase zelo dobro obetal, saj je bilo v pristanišču vedno precej tovornih ladij.
vila mizarska dela tudi v šoli na Kolonkovcu za 1.049.400 lir.
Seja miljskega občinskega sveta
Po dolgi diskusiji, ki je trajala nekaj sej, je sinoči miljski občinski svet odobril pravilnik in stalež občinskih uslužbencev in nameščencev. Nato je sledila kratka tajna seja, ob zaključku pa je župan voščil vsem svetovalcem in njihovim družinam obilo sreče in uspehov v letu 1967. Prihodnja seja bo
po novoletnih praznikih in bo prišel na vrstni red občinski proračun za prihodnje leto.
Kakor zagotavljajo, je nov pravilnik o občinskih uslužbencih in nameščencih, ki ga je sinoči odobril miljski občinski svet, eden izmed najboljših v Italiji in daje uslužbencem možnost odprte kariere.
Tržaško županstvo sporoča, da zapade 5. januarja 1967 rok, ko si morajo vsi brivci, frizerji, estetisti, maserji, gledališki frizerji in ljudje podobnih poklicev priskrbeti dovoljenja, ki jih določa zakon št. 161 od 4. februarja 1963.
Sestanek trgovinskih zbornic
iz Trsta in z Reke
Na včerajšnjem sestanku voditeljev trgovinske zbornice iz Trsta in osnovne gospodarske zbornice na Reki so govorili o naporih za razširitev sodelovanja med tržaškim in reškim področjem in proučili možnosti prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Na tem prvem sestanku je bilo poudarjeno, da bi se stiki morali še bolj okrepiti posebno o maloobmejnem prometu, v poslovnem in tehničnem sodelovanju industrije in v sodelovanju v turizmu in prometu. Zastopniki tržaške zbornice, ki jih je vodil dr. Romano Caldassi, sodijo da bi se ožje sodelovanje lahko izvedlo tudi med obema pristanišče ma.
Brzojavki Saragatu
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti in predsednik sveta de Rinal-dini sta poslala ob drugi obletnici izvolitve predsedniku republike Saragatu brzojavki, v kateri mu izrekata topla voščila.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Andrej Shuster Drabosnjak —■ Bruno Hartman
TA SVETI DAN VESELI DAN
igra o slovenskem božiču
Scena: ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi: Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ
DANES, 29. dec. ob 21. uri Jutri, 30. decembra ob 21. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije tel. 734265.
VČERAJ DVA OBČNA ZBORA NA SEDEŽU ČRPA
Sprejetje ladjedelnic v Italcantieri in sklep o zvišanju družbene glavnice
Ere za formalna sklepa za uresničenje načrtov CIPE - Obrat mostov in žerjavov Sv. Marka ostane izven nove družbe
Nova javna dola
Na vladnem komisariatu sta bili dve dražbi, na katerih so dodelili razna javna dela. Ta dela bodo o-pravila naslednja podjetja: Prago-tecna iz Trsta bo popravila pode v bolnišnici za 47.435.717 Ur; družba Giacomelli bo opravila razna dela v šob «R. Manna« za 17.807.038 Ur; isto podjetje bo opravilo dela tudi v šoU «A. Manzoni« za 24.544.800 Ur ter dela v šoli «C. Suvich« za 6.090.100 Ur; podjetje A. Štrukelj iz Trsta bo opravilo za 4.022.100 Ur električarskih del v isti šoU; podjetje Unoleum Gomma iz Trsta bo obložilo pode in zidove treh učilnic slovenske šole pri Sv. Ivanu za 1.517.698 lir; mizarska dela v zgornji tržaški okolici bo opravilo v šolah podjetje Feresin, in sicer za
Na sedežu Združenih jadranskih ladjedelnic je bil včeraj dopoldne redni občni zbor CRDA in izredni občni zbor novoustanovljene družbe »Cantieri Navali ItaUani (Ansaldo-CRDA-Navalmeccanica) Italcantieri S.p.A.*. Vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je v tej zvezi izdalo naslednje poročilo:
Pod predsedstvom dr. inž. G. Vi-gnuzzija je bil danes dopoldne redni občni zbor delniške družbe CRDA, katerega so se udeležili delničarji, ki posedujejo 14.582.213 delnic od 15 milijonov, kolikor jih šteje celotna družbena glavnica. Na priporočilo upravnega sveta je občni zbor soglasno sklenil odstopiti družbi Cantieri Navali Italiani (An-saldo-CRDA-Navalmeccanica) Italcantieri S.p.A., proti primernemu številu novih delnic, družbino ladjedelnico v Tržiču, in družbi Arsena-le Triestino S.p.A. ladjedelnico Sv. Marka, razen obrata »mostovi in žerjavi* ter zemljišč in poslopij, ki ne služijo neposredno ladjedelniški dejavnosti.
Izredni občni zbor družbe »Cantieri Navali Italiani* (Ansaldo-CR-DA-Navalmeccanica) Italcantieri S. p.A.», ki ga je vodil predsednik odv. G. Tupini, in ki se ga je udeležila družbina glavnica v celoti, pa je na priporočilo upravnega sveta sprejel — v skladu z nedavnimi sklepi medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE — v okvir družbe ladjedelniške komplekse iz Genove-Sestri, Tržiča in Ca-stellamare di Stabia. Družba bo zaradi tega povečala glavnico do 30 milijard lir, in sicer s tem, da bo izdala nove delnice ter jih razdelila med Ansaldo S.p.A., Združene jadranske ladjedelnice in Navalmec-canica S.p.A. sorazmerno z deležem, ki ga je posamezna družba doprinesla Italcantieri z odstopitvijo svojih obratov.
Ustanovitev sklada «AIfonso Coin»
Leto dni od smrti viteza dela Al-
fonsa Coina so te dni ustanovili	_	_ ________
sklad, ki je imenovan po njem, saj ' skih podjetij. Prosilci "morajo" bi-
tetah za gospodarstvo in trgovino ter za tuje jezike in književnost beneške univerze, kakor tudi na tehniškem industrijskem zavodu «A. Pacinotti« v Mestrah. Nadalje bodo iz sklada dajali nagrade za teze ali študije, ki se bodo nanašale na gospodarska vprašanja in na ureditev ter organizacijo trgovin-
izvira iz njegove oporoke. Alfonso Coin Je bil zelo podjeten trgovec ter je hotel s svojo zapuščino pomagati mladim ljudem, ki se nameravajo specializirati v gospodarstvu, v tehniki in v organizaciji podjetij. Premoženje sklada znaša 150 milijonov in bo služilo za štipendije ter finančno pomoč revnim študentom, ki študirajo z velikim uspehom in sicer na fakul-
vati na področju Treh Benečij in pri dodeljevanju nagrad bodo imeli prednost uslužbenci ali sinovi uslužbencev veleblagovnic Coin.
Upravni svet sklada bo imel svoj sedež na univerzi Ca’ Foscari ter bo vsako leto sklepal o številu in višini štipendij, nagrad za teze in drugih oblikah denarne pomoči študentom univerze in dijakom tehniškega industrijskega zavoda.
PROMETNA NESREČA NA FURLANSKI CESTI
llTljovl
Ranjen kapetan Morandini in druga dva uslužbenca kvesture
Avto je zdrsel po spolzkem asfaltu in se zaletel v obcestni zid
Obiščite skupinsko razstavo naših slikarjev in darujte za praznike umetniške slike, kot trajne vrednote.
Razstavljajo: Bambič, Cej, Ce. sar, Černigoj, Faganel, Hlava-ty, Palčič, Saksida, Spacal.
Razstava je v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9 in je odprta vsak dan (razen ob praznikih od 18. do 22. ure.
Na kvesturi se je včeraj popoldne hitro razširila vest o hudi prometni nesreči, pri kateri so se hudo ponesrečili kapetan letečega oddelka policije 46-letni Dino Morandini s Furlanske ceste 439, 46-letni a-gent javne varnosti in šofer pri letečem oddelku Mario Zorzut z iste ceste št. 212 in 39-letni civilni u-službenec kvesture v generalnem arhivu Umberto Carini s Furlanske ceste 202.
Zorzut je okrog 14. ure odpeljal izpred kvesture z avtom fiat 1100 TS 86971, v katerem so se peljali kapetan Morandini in Carini. Vsi
SU1CU1 pUUJCLJG IClfcOUii ***	-
9.744.000 lir; isto podjetje bo opra-
..........................................................................
IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Zaslišanje prič v razpravi proti morilcu starinarja Giuseppa Bana
Izjave priče Stancicheve niso doprinesle ničesar bistvenega k osvetlitvi dogodka - Pestro pričevanje S. Desionata
trdila, da gre za dogodek, ki se Jel samo 12.000. On sam je baje ugo-odlgral nekaj dni prej. Ko je bilo! tovil, da bi mu lahko De Luca iz-
pred tržaškim porotnim sodiščem se je včeraj nadaljevala obravnava proti Vincenzu De Luca, ki je obtožen, da je 3. februarja lani umoril tedaj 55-letnega Giuseppa Bana. Na zatožni klopi sedi tudi, čeprav v pogojni prostosti, Giuseppe Fab-brettl znan pod vzdevkom «Galli-netta«, ki pa je obtožen le tatvine večjega števila gramofonskih plošč.
Včerajšnja obravnava se Je začela s pričevanjem 55-letne Giorgl-ne Stanclch iz Ul. Pitacco 71, ki je v času, ko Je bil Ban umorjen, stanovala v Ul. delle Ombrelle na vogalu z Ul. dei Rettori.
Pričevanje Stancicheve ni v bistvu pojasnilo nekaterih stranskih okoliščin, v katerih Je prišlo do umora. Pripomniti moramo namreč, da so pričo poklicali na porotno sodišče na izrecno zahtevo obrambe, ker je menila, da bi to pričevanje utegnilo pojasniti nekatere okoliščine. Svoj čas je namreč ženska, ki je živela skoraj 30 let skupaj z Banom, izpovedala preiskovalnim oblastem, da je nekaj mesecev po Banovi smrti govorila z njo Stan-cicheva, ki ji Je baje dejala, da Je tisti večer, se pravi 3. februarja, opazila nekega moškega, ki Je od vrgel v njeno vežo sveženj.
Včeraj, kot smo dejali, so sodni-1 je Luca dolgoval vsega skupaj 16 ki zaslišali Standchevo. Ta pa je I tisoč Ur, od katerih mu je Izplačal
že precej temno, je ženska hotela obesiti perilo na vrv pred oknom in prav tedaj Je opazila moškega, ki se je ustavil z vozičkom pred vhodom v njeno hišo. Moški je vzel v roko neki predmet ter stopil v vežo, a takoj nato Je porinil voziček v smeri proti skladišču.
Potem je Stancicheva nekaj dni iskala Bana, toda ga ni našla. Nazadnje je pozabila na dogodek, katerega se Je spomnila šele nekaj mesecev pozneje. Ko je videla Tur-chettijevo, ji je izročila ploščo, ki jo je nekaj mesecev hranila v lastnem stanovanju.
Izredno pisano je bilo pričevanje 54-letnega Stanislava Desionata, ki je sedaj na sodišču znan pod vzdevkom «Stanko». Gre za moškega, ki živi sedaj v psihiatrski bolnišnici, kjer ga zdravijo na posledicah zastrupljenja z alkoholom. Občinstvo se je seveda muzalo, ko je poslušalo izjave priče. Ne bomo naštevali tu vse te izjave. Dovolj je, da povemo, da je «Stanko» podal čisto drugačno verzijo o dveh dogodkih, ki zadevata glavnega obtoženca. Predvsem je trdil, da mu je Luca dolgoval vsega skupaj 16
plačal celotni dolg, ker Je že prejel denar od strank, za katere je delal. «Stanko» je nadalje podal čisto drugačno verzijo glede dogodka, ki se je pripetil v njegovem stanovanju, ko sta ga neko nedeljo zjutraj obiskala De Luca in njegov svak Pilati. Po njegovem sta neljuba gosta vdrla v stanovanje ter ga napadla. Glavni krivec vdo ra je bil De Luca, ki ga Je obdelo val s pestmi, medtem, ko ga je Pl lati trdno vklenil s svojimi rokami Napadalca nista izustila niti besede.
Da bi pojasnil posebno dogodek nasilstva v Stankovem stanovanju, so sodniki poklicali ponovno na pričevanje De Lucovega svaka Pilati-ja. Ta je v bistvu potrdil izpoved obtoženca.
trije so se vračali domov po jutranji službi na kvesturi. Zorzut je zapeljal po Ul. Udine in nato na Furlansko cesto, ko pa je privozil na široki in blagi ovinek, približno sto metrov od gostilne Godnič in 50 metrov pred Morandinijevo hišo, točno na kraju, kjer se po pobočju proti Barkovljam spušča steza, je iz nepojasnjenih razlogov z avtom zdrsnil po mokrem asfaltu. Čeprav je Zorzut vešč šofer, ni mogel obvladati avtomobila, ki je v divji vožnji najprej zavozil na desno, potem na levo in končno z vso silo treščil v nizki obcestni zid.
Pri silnem trčenju se je kapetan Morandini v avtu hudo pobil po glavi, se ranil po čelu in zadobil pretres možganov. Carini se je tudi močno pobil po glavi, se ranil po nosu, si izbil sekalce, se ranil po levi nogi in si verjetno povzročil kitne in kostne poškodbe. Najhuje se je poškodoval Zorzut, ki je sedel za volanom. Pobil se je po prsih, se ranil po levem sencu in si zlomil desno piščal in stegnenico.
Mimoidoči avtomobilisti so ponesrečencem priskočili na pomoč in jim pomagali iz popolnoma razbitega avta. Kapetana Morandinija so odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, ostala dva pa z rešilnim. Kapetana Morandinija in Zorzuta so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral prvi zdraviti mesec dni, drugega pa so sprejeli s pridržano prognozo. Carini pa se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 30 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili a-genti cestne policije, ki so potem tudi poskrbeli za odstranitev močno poškodovanega avtomobila.
Nova številka Uradnega vestnika
Izšla Je nova številka Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine, ki objavlja med drugim zakon št. 33 od 23. decembra 1966 o spremembah v proračunu za 1. 1666
Gledališča
Slovensko gledališče
Danes ob 21. url v Kulturnem do. mu prva ponovitev Drabosnjak-Hart-manove božične igre «Ta sveti dan veseli dan«. Režija Branko Gombač, scena ing, Viktor Molka, glasba Marjan Vodopivec,
Teatro Stablle
Po zaključenih predstavah tragedi je »Macbeth« bi moral Tino Buazze li v režiji Edma Fenoglie .ripravti delo «CuvaJ» H. Pinterja. Zaradi pre. utrujenosti in pomanjkanja časa pa je moral svojo namero preložiti na kasnejši čas. VoJ"tvo gledališča si je zato zagotovilo dve zanimivi predstavi. Danes dne 29, t.m, in jutri 30. t.m. bosta na programu dva večera z 'Linom Toffolom (simpatičnim protagonistom komedije ((Tonin Bel-lagrazia«, ki bo predstavil «60 minut kabareta z Linom Toffolom »n njegovo kitaro«. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti,
Nazlonale 14,30, 21.45 «11 dottor Zlva-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif.
Excelsior 15,00 «1 professionisti« — Technicolor. Burt Lancaster,
Fenlce 15.30 «11 buono, 11 brutto, M cattivo« Technicolor. Clint East-wood. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Non faccio la guerra fac-cio 1'amore« Technicolor. Catherine Spaak.
Grattacielo 15,30 «Scusi, lei č favore-vole o contrario?« Technicolor. Alberto Sordi, Anita Ekberg, Silvana Mangano.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
16.00 «The Eddie Chapman story» Eastmancolor. Yul Brynner, Romy Schneider, Crlstopher Plummer.
Alabarda 16.00 «11 grande colpo dei 7 uomini d’oro» Technicolor. Phi-lippe Leroy, Rosanna Podesta.
Filodrammatico 16,30 «Le spie vengo-no dal semifreddo« Technicolor. — Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Cristallo 15.30 «FBI operazione gat-to» Technicolor.
Aurora 16.00 «Lo strano mondo d! Dalsy Olovver«.
Garibaldi 16.00 «Mondo cane« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «11 siparlo strappato« Technicolor. Paul Newman, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Peter Pan« Barvne risanke.
Moderno 16.00 »Rita la zanzara« Tech nicolor. Rita Pavone, Peppino De Filippo, Laura Efrikian.
Vittorio Veneto 15.30 «L’armata Bran-caleone« Technicolor. Vittorio Gass. man, Catherine Spaak.
Ideale 16.00 «1 tre di Ashiya» Technicolor. Yul Brynner, Richard Wid. mark, George Chaklris.
Astorla (Ul. zorutti, ftlobus št. 1) 16.00 ((Arrivano i Titani« Technicolor. AntoneUa Lualdi, Pedro Ar-mendariz.
Astra 16.30 «La legge del fuorilegge«.
Abbazla 16.00 »Operazione Zanzibar« Technicolor. Steve Cochoran, Hilde
garde Kneff.
Včeraj-danes
NOVOLETNO DARILO najlažje nabavite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
UL. SV. FRANČIŠKA 20
kjer imate na izbiro lepe slovenske knjige in izdelke
jugoslovanske folklore
■ '-'.'-r-rJ:-:-
Mehanična delavnica
in karoserija <PR0SEK>
Lastnika A. PERT0T in F. COLJA
izvršuje vsakovrstna naročila.
PROSEK štev. 1 — Tel. 225-121
želita vsem cenjenim klientom srečno novo leto ter se priporočata za nadaljnjo naklonjenost.
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELLI
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITOS
•	Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana popravijalnica
Delponte Pietro & C.
Trst, Ul. Timeus, 12 - Tel. 90.279 I_________________________________!
TRST • Ul. Potichielli 3
(Pri cerkvi sv. Antona)
Tel. 23414
VSE IGRAČE ZA OTROKE-PUNČKE- KOLESA - PIŠTOLE - MALI ELEKTRIČNI VLAKI
PENSIONE
VITTORIA
TRST
UL. XXX OTTOBRE 12 TEL. 23-986
UŽIVALI BOSTE
VSAKRŠEN KONFORT!
ROJSTVA. SMRTI IN POROKb
Dne 28. decembra se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Carlo Gabro-vich, 61-letna Rosalia Grimaldi vd. Cannistracci, 9(Metna Giovanna Paia-ro vd. Franco, 71-letna Stefania Zor-zin por. Moro, 58-letna Adriana Sal6 por. Mulesan, 71-letni Giovann! Cec-colinl, 84-letnl Rodolfo Fragiacomo.
LIRFIF4ME Lrr "31—PITOFHNIE
-~«"*SEEUMCII4
rDCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA TI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
ZASTOPSTVO
S. A. V. R. A
Dl REMO ANGELI
•	HITER SERVIS IN POMOČ
•	SPECIALIZIRANO OSEBJE
•	ORIGINALNI NADOMESTNI CULI IN POTREBŠČINE
•	GUME KLEBER—COLOMBES
TRST . UL. F. SE VERO 111 . TEL. 96802
(ob cesti z Opčin proti mestu)
TRGOVINA S ČEVLJI
ALTA MODA
TRST
UL. G. GALLINA, 3
TEL. 31-822
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina, A11TGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Er-ta di S. Anna 10.
SLU2BA OBČINSKEGA ZDRAV
NIKA. Za poklic v prazničnih dneb v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirati na št. 90-235.
Prispevajte ;ca
DIJAŠKO MATiLCOl
R. GORETTI srce.
Dl C. SALVADEI
GUME
• PIRELLI
% MICHELIN # C E A T
TRST
UL. F. SEVERO 3 TEL. 36995
Mali oglasi
URARNA in zlatarna Plson, Via Ta-
rabocchia 1 — prodaja zlato 18 kara-tov-čistina (tltolo) 750.
ZLATO, zajamčeno 18 karatov in samo zlato 18 karatov. 10o/„ popusta za nakupe do 31. januarja. HOLLESCH, Piazza S. Giovanni, l.
ODDAM trgovino avtomobilskih potrebščin z opremo in inventarjem. Mnogovrstna dovoljenja (licence). Veliko dela. Idealen predel v Trstu. Pisati na upravo lista Ul. S. Francesco št. 20.
ZAHVAL. A
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega nepozabnega očka
LOVRENCA ZEHALA
Posebna zahvala č, g. duhovruicu, zastopniku Slovenske skupnosti za govor, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči sorodniki
Boljunec, 29. decembra 1966.
BRUNO BRESCIANI
OPČINE - Narodna ul. 47 - Tel. 221711
Radio — televizorji — superavtomatlčni pralni stroji — hladilniki — elektrogospodinjski predmeti vseh svetovno znanih znamk
PRIPOROČAMO SE ZA VAS CENJENI OBISK !
Nenadoma je dne 22. t. m. v Ljubljani umrl dragi mož, brat in stric
dr. JOAHIM RAŽEM
Vsem, ki so se udeležili pogreba in na kateri koli način počastili pokojnika, se žena EMA in sorodniki iskreno zahvaljujejo.
Ljubljana, Bazovica, 29. decembra 1966
KADAR PRIDETE V TRST, JE PRIPOROČLJIVO. DA. PREDEN KUPITE KAKRŠNOKOLI KONFEKCIJO, DEŽNE M MS •	_ f _2m V_ PLAŠČE IN OBLAČILA ZA MOŠKE IN ŽENSKE. OBIŠČETE TRGOVINO Prjmat0's NA CORSO ITALIA 24,
/	KJER JE V PRODAJI BLAGO NEPOSREDNO 00 PROIZVAJALCA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH.
NAJNIŽJI POPUST ZA KAKRŠENKOLI ARTIKEL V TRGOVINI ZNAŠA 50 DOSEŽE PA TUDI 90 %•
PRI Primato • JE VSAK DAN DOBER NAKUP
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Ob vsej obali se pripravljajo na živahno slovo od starega leta
V hotelih bodo silvestrovali tudi številni tujci - V Postojni srečanje prekomorskih brigad - Doslej največja ladja V koprskem pristanišču
Koprska obala je že pripravljena , aranžmaja ličnih novoletnih daril.
za slovo od starega leta. Tradicionalno silvestrovanje bo letos bržkone preseglo vse dosedanje podobne prireditve. Računajo, da bo v javnih lokalih silvestrovalo blizu deset tisoč domačinov ter domačih in tujih turistov. Hotel Triglav v Kopru je angažiral štiri orkestre. Za goste, ki bodo praznovali v hotelskih prostorih v Kopru in v žu-sterni, je na razpolago 1200 mest. Novoletni menu pa je pripravljen tudi v depandansi «Triglava» v rižanskem parku.
V Izoli pripravljajo silvestrovanje v hotelu Zora in na Belvederju. Gostom bodo stregli s priznanimi specialitetami.
Hotel Palače v Portorožu Je vse svoje prostore pripravil za silvestrovanje. Igraio bo več orkestrov, pri izvajanju programa pa bodo sodelovali priznani inozemski artisti. Cene letos niso pretirane, saj se gibljejo od 3.500 do 6.000 starih dinarjev na osebo. Ponekod, kjer se je režija zaradi aranžmaja kvalitetnih orkestrov ter solistov znatno podražila, pa so seveda cene višje. Razlike v cenah so tudi zaradi tega, ker so ponekod v menu vključili tudi pijačo. Glede na dosedanje rezervacije računajo, da bo na koprski obali silvestrovalo od tujcev največ Italijanov, Avstrijcev in Švicarjev.
Sicer pa je treba povedati, da so vsa mesta ob obali v znamenju bližajočega se novega leta. Izložbe so dokaj popestrili, posamezne trgovine kot Steklo v Kopru, Modna hiša
V	številnih šolah ter v podjetjih pripravljajo razne novoletne prireditve ob novoletni jelki ter obdarovanja. Osrednja prireditev za najmlajše bo v Kopru, kamor se bo z barko pripeljal dedek Mraz s svojim spremstvom. Sprevod bo obšel koprske ulice ter se ustavil na Titovem trgu, kjer bodo postavili pravljični gozd.
• * *
V	Postojni je bilo tovariško srečanje borcev prekomorskih brigad. Razen bivših borcev so se srečanja udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij postojnske, sežanske in l.rskobistriške občine. Prisotni so bili tudi predstavniki primorskih občin ter občin Vrhnika in Celje, kjer majo prekomorske brigade svoj domicil. Nekdanji predstavniki vodstva prekomorskih brigad so na tovariškem srečanju orisali slavno pot naših prekomorcev, ki so skozi borbo prevalili nad 4500 km. Od 4000 borcev, jih je okrog 800 darovalo svoja življenja za svobodo, nad 1200 pa je bilo ranjenih. Ob zaključku so se dogovorili, da bo drugi zbor prekomorskih brigad prihodnje leto v Ilirski Bistrici. Ob tej priložnosti bodo vsem bivšim borcem podelili spominsko knjigo.
* * *
V	koprskem pristanišču je zasidrana francoska tovorna ladja «Francois LD«. Ladja ima 16.560 bruto registrskih ton, dolga je 188 m, široka pa 23 metrov. To je doslej največja ladja, ki je pristala v koprskem pristanišču. Pripeljala
v Kopru in druge pa so se lotile je 1300 ton lanenega semena Ladja
Kje bomo silvestrovali?
PROSVETNO DRUŠTVO
«SLAVK0 ŠKAMPERLE»
priredi dne 31 t. m. ob 21. uri v dvorani na stadionu I. maj Strada di Guardiella, 7
TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE
Igral bo prvovrstni orkester Rezervacija miz na sedežu društva 26. t. m. od 10. do 12. ure in naslednje dni vsak večer od 20.30 do 22. ure
RESTAVRACIJA FURLAN
RKPKSTABOR - pel. 227-125 VELIKO SILVESTROVANJE Prijetno okolje —
Bogat silvestrovski menu
Odlična pijača Igra orkester THE JAGUAR Rezervirajte pravočasno I
V KULTURNEM DOMU! - In(or
macije in rezervacije na sedežu S. z. Bor vsak ponedeljek, sredo in petek od 21. do 23. ure.
Restavracija LA MARINELLA
vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrovski ples.
HOTEL SLON - Ljubljana prireja
dne 31. decembra 1966 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1966 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični orogram. Informacije po telefonu 20641 do 20645 Priporočamo se za obisk!
HOTEL SIDRO - RESTAVRACIJA
PUNTA • in nočni bar «TRI PA PIGE» prirejajo silvestrovanje s programom — Bogat silvestrovski menu. Rezervacije sprejema recepcija hotela SIDRO PIRAN
«JAM£KA RESTAVRACIJA) POSTOJNA -
Veliko tradicional-
ni?. .pilvestrojanje v. v$eh „ prostorih restavracije. Godba in ples
Rezer
vacija, tel. 68.
HOTEL CENTRAL RIVIERA •
Portorož * vas vat)i na prijetno silvestrovanje, ki bo tudi v GRIL BARU — Rezervacije sprejema recepcija.
PARK HOTEL GORICA • Nova
Gorica, tel. 21442—21462, prireja v vseh prostorih veliko silvestrovanje. — Restavracija silvestrovski menu Din. 8.000 — Bar s programom Din. 20.000 — Sprejemamo rezervacije.
HOTEL «PR0TEUS» - POSTOJNA
vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja. Godba in ples. Rezervacija, tel. 50
HOTEL «LEV» - Ljubljana prireja veliko silvestrovanje — Informacije tel 310=55
HOTEL «MANT0VA» - Vrhnika
prireja silvestrovanje. Informacije tel 70120
PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE POČITNICE NA SNEGU IN SONCU BOSTE PREŽIVELI OB VZNOŽJU SLOVENSKIH KAMNIŠKIH PLANIN
NA JEZERSKEM
— (906 m) —
Edinstvena gorska klima, idealni tereni za smučanje ter sankanje. Smučarska vlečnica
Ob sobotah, nedeljah in praznikih zabava in ples v hotelu «D O M NA JEZERSKE M» Odlična kuhinja z domačimi specialitetami. Vsi hotelski prostori so centralno ogrevani. Kurjene privatne turistične sobe. Udobne avtobusne zveze z Ljubljano.
Informacije vam nudita TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO in hotel «DOM NA JEZERSKEM« Jezersko,
ZVEZA PARTIZANOV — OPČINE priredi
veselo silvestrovanje
v Prosvetnem domu na Opčinah. Za ples m zabavo bo igral znani ansambel iz Ljubljane. Deloval bo dobro založen bifč s pristno domačo kapljico.
Vstop z vabilom.
Začetek ob 21. uri
Odbor
f^šfRTPl
PORTOROŽ PORTOROSE
ROVLETTE C/IEMIM l)E EER PACCAR A TRENTE El (JEA RAME
- STRIPTEASE
A TMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU «P ALACEt- PORTOROŽ
ODPRTO VSE LETO
ter priljubljena igra
NIGHT CLUB • CABARET
sodi med najmodernejše tovrstne francoske plovne objekte, saj je mehanizirana celotna operacija natovarjanja in iztovarjanja.
* * *
Mladinskemu klubu v Kopru se obetajo boljši dnevi. Tovarna Tomos in nekatere družbene organizacije so prevzele obveznost, da bodo pomagale mladini. Na posebnem sestanku so sprejeli program dela, ki obsega vrsto predavanj, seminarjev, kulturnih nastopov in podobno. Manjkalo tudi ne bo zabave, saj predvidevajo ples, športne fikcije, šahovski krožek in drugo. Ker so uredili finančno plat in angažirali več strokovnih delavcev, se torej obeta konec dosedanjemu životarjenju kluba.
* * *
Na vogalu čevljarske in Zupančičeve uiice so odprli nov lokal z mesarskimi Izdelki. Investitor je bilo podjetje Agrokombinat Emona iz Ljubljane, ki je porabilo za ta moderno op 'emljen lokal okrog 35 milijonov dinarjev. Del stroškov je prispevala tudi občina, sa' je bilo treba staro stavbo temeljito sanirati.	i
* * *
Italijansko gledališče na Reki je gostovalo v Kopru s kriminalno dramo Agate Christie <<Tri sive miši«. Predstava je bila dobro obiskana in občinstvo ni varčevalo s priznanji.
* * *
Splošna plovba Piran je dobila še en sodoben plovni objekt. V belgijskih ladjedelnicah v Antwerpnu so namreč splavili ladjo Krpan z nosilnostjo 13.900 brutoregistrskih ton. Ladja Krpan je prva od serije treh ladij, ki bodo izpopolnile plovni park Splošne plovbe. V istih ladjedelnicah bodo namreč zgradili še ladjo Koper, v pulski ladjedelnici pa ladjo Portorož.
• * * *
Na Malem Lošinju je vse pripravljeno za slovesen začetek mednarodnega turističnega leta. Pripravljajo podvodni ribolov in druge prireditve. Kakor je znano, je pobudnik mednarodnega turističnega leta Jugoslavija, ki bo prihodnje leto organizirala vrsto prireditev. Glede na ukinitev vizumov pričakujejo tudi rekorden ob!sk tujih gostov.
Otvoritvenih slovesnosti v Malem Lošinju se bodo udeležili številni turisti z jadranske obale, ki bodo prispeli tja z ladjami in z avtobusi. + * *
V Kopru bodo ustanovili klub kulturnih delavcev za obalno področje. Zamisel je povsem upravičena, saj je na obali okrog 20 kulturnih ustanov, v katerih dela okrog 120 kulturnih delavcev.
Avtomobilist podrl pešca
Včeraj navst-igojaj se je v Ul. Udine na vogalu tfl, Solitro pripetila prometna nesreča,- pri kateri se je hudo poškodoval 03-letni kurjač Francesco SicClrl iz Ul. Perarolo 20. Blizu omenjenega vogala je Sicuri diagonalno in izven zebrastega prehoda prečkal cesto, ne da bi se prej prepričal, če prihajajo avtomobili. To je bilo zanj usodno, ker je tedaj v smeri proti Greti, z avtom fiat 600 TS 34945, privozil 45-letni Paolo Latilla iz Ul. Rittmayer 15. Avtomobilist je hitro zavrl avto toda ni mu uspelo, da bi se izognil trčenju. Treščil je v Sicurija in ga podrl. Pri nesreči se je Sicuri ranil po čelu in levem sencu, se pobil po glavi in si zlomil desno nogo. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Brezvestni avtomobilist podrl žensko
Neznani brezvestni šofer je sinoči v Istrski uli i blizu stavbe št. 58, z avtom tipa fiat 1400 svetlo sive barve, na zebrastem preho’du podrl 28-letno gospodinjo Francesco Ca-massa iz Ul. Piccola Fornace 1 in se nato urno oddaljil, ne da bi po-nesrečenki priskočil na pomoč. Bilo je okrog 21. ure, ko je Camassova prečkala cesto, tedaj pa je privozil neznanec in jo podrl, pri čemer se je ženska hudo pobila in se ranila po desnem sencu in zatilju, levem stegnu ter se hudo pobila po medenici. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Preiskavo o nesreči so prevzeli karabinjerji, ki vneto i-šcejo brezvestnega šoferja.
Padla je z okenske police
Pri ^.scenju oken v zasebnem stanovanju v Ul. Promontorio 1, se je včeraj dopoldne ponesrečila 52-let-na čistilka Maria Bravan vd. Col-lari iz Ul. Soncini 30. V kopalnici se je povzpela na okensko polico, da bi očistila stekla, pri tem je padla vznak in se hudo pobila po hrbtu. Bravanovo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo nujno sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Bravanova je uslužbenka generalnega čistilnega podjetja iz Ul. sv. Frančiška 36.
Himna
V PETEK PONOVNA SEJA 0BC. SVETA V GORICI
Upravo mestnih avtobusov bodo spet zaupali Ribiju
INGIC bo tudi v letu 1967 pobiral trošarino na blago proste cone - 100.000 lir podpore Zvezi katoliških prosvetnih društev
Seja občinskega sveta v Gorici bo v petek ob 18.30. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega odbora. Sprva je kazalo, da se občinski svet v Gorici ne bo več sestal v tem letu, ker je župan že voščil svetovalcem srečno novo leto, sedaj pa mora svet odobriti nekaj ukrepov še pred koncem tega leta.
Na predlog odbornika Tomassi-cha so izplačali socialne podpore za bolnike in občinske reveže, na predlog odbornika Candussija, pa so razpisali natečaj za stražmoj-stra mestnih stražnikov. Odbornik De Simone je predlagal podaljšanje uprave INGIC za pobiranje trošarine na blago proste cone za leto 1967, na predlog odbornika Candussija pa so sklenili ponovno zaupati koncesijo mestne avtobusne službe podjetju Ribi.
Na predlog odbornika Agatija so izplačali slovenski katoliški prosvetni zvezi v Gorici 100.000 lir podpore.
Urnik trgovin za Novo Jelo
Pokrajinska zveza trgovcev sporo, ča, da bo veljal za novoletne praznike za vse trgovine na Goriškem naslednji umik:
V	soboto 31. decembra: Vse trgovine bodo lahko odprte zvečer do 20. ure. Pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan in mlekarne bodo razdelile mleko tudi za nedeljo.
V	nedeljo 1. januarja 1967: Vse trgovine bodo ves dan zaprte vključno cvetličarne.
Prodaja bencina proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici opozarja vse prizadete, da bodo zaključili prodajo bencina proste cone nepreklicno ,J1. decembra. Lastniki nakazil naj se Podvizajo pri nakupu obroka, ki jim pritiče.
VESTI IZ TRŽIČA
Proli premestitvi uradnikov CRDA
Da bi ustvarili uradniški kader novoustanovljene družbe Italcantie-ri v Trstu so proučili tudi premestitev kakih 200 uradnikov CRDA iz Tržiča v Trst.
Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji seji obravnaval tudi ta problem ter poudaril, da bi taka premestitev pomenila občutno škodo za tržiško gospodarstvo, ker bodo taki uradniki skušali v bodočnosti prenesti svoje bivališče v Trst, kjer bodo imeli delo. Obenem so poudarili potrebo, da bi sedanji stalež osebja v ladjedelnici ne samo ohranili na sedanji višini, ampak da bi njihovo število še povečali.
O tem problemu so razpravljali tudi na sedežu PSU na posebni seji, ki so se je udeležili tudi občinski svetovalci socialistične stranke. Sklenili so, da bodo za torek 3. januarja sklicali zborovanje prizadetih uradnikov, da bi podrobneje proučili ta problem.
Industrijski konzorcij v Tržiču je sklical za danes popoldne še zadnje posvetovanje svojega upravnega odbora, na katerem bodo obravnavali nekatere upravne zadeve.
Sindikalne organizacije so pri zvezi industrijcev V Tržiču zahtevale sestanek z vodstvom tovarne SBE, da bi na njem obravnavali nekatere probleme tega podjetja ob začetku proizvodnje.
Gostinci zadovoljni ker jc zapadel nov sneg
Včeraj je tudi naše kraje zajel val slabega vremena. Po vsej Goriški je skorajda ves dan deževalo; občasno je lilo kot iz škafa, da smo imeli občutek kot da smo sredi jeseni, ne pa v zimi. Reke in potoki niso narasli čez mero. Hlad, ki je pritiskal prejšnje dni, je nekoliko popustil, vendar tudi ni docela odjenjal, zlasti v višjih legah, kjer je snežilo.
O snežnih padavinah poročajo s Trnovske planote kakor tudi iz Kanalske doline. Nikakor ne kaže, da bo sedanje deževje pojenjalo, ker so frontalne motnje dokaj močne. S snegom, ki pada v hribih, so predvsem zadovoljni gostinski delavci, ki so doživeli precejšnje razo. čaranje, ko je odjuga pobrala skoraj 'bos sneg, ki je docela nepričakovano in v velikih količinah ijapa-del že pred polovico meseca* Mo-vembra. Za novoletne praznike se spet obeta boljša smuka in v zimskošportnih središčih pričakujejo večji naval turistov kot za božič.
PISMO UREDNIŠTVU
Točnost je lepa čednost
Spoštovani urednik,
želel bi se pritožiti nad nači-
nom, kako je INČA včeraj sklicala sestanek političnih preganjancev v Gorici, da jim je povedala nekatere stvari za izplačilo škode za delo v Nemčiji. Na ta sestanek, ki je bil sklican za 16.30, je prišlo več desetin prizadetih. Na osebo, ki jim je sporočila, da je bilo za odškodnino vloženih nad 200.000 prošenj, medtem ko je upravičencev samo 36.000, so čakali skoraj celo uro.
Ali ne bi bilo bolje, če bi jim prikrajšali pot ter jim vse to sporočili pismeno. Ce pa so jih že povabili v pisarno, tedaj naj bi upoštevali točnost.
S spoštovanjem (sledi podpis)
PO RAZNIH GORIŠKIH KRIŽIŠČIH
V'
Številna trčenja avtov na srečo brez ranjenih
Nekatera vozila so utrpela pri tem precejšnjo škodo
Mestni stražniki v Gorici so prejš-, nji dan zabeležili kar na štirih krajih v mestu trčenja motornih vozil, vendar v nobenem primeru ni bilo ranjenih in so ugotovili le večjo ali manjšo škodo na vozilih.
Zjutraj ob 8.20 je na križišču pred kinom Verdi na Korzu trčil mestni avtobus GO 9770, ki ga Je vozil 60-letni Anton Kraševec, ki stanuje v Ul. Manzoni 37 s fiatom 500, ki je prihajal od Korza Italta ter ga je šofiral 23-letnl Marino Macuzzi iz Ul. Blaserna 30. šofer avtobusa se je hotel pri poslopju mestne hranilnice ogniti prometnemu znaku in zavil bolj proti sredini ceste ter pri tem od strani zadel avto, ki je utrpel nekaj škode.
Nekaj po 12. uri Je na križišču Ulic Crispi in Verdi 50-letni Gio-vanni Bonnes iz Ul. Ristori 31 malo zaustavil svoj avto; v tem je privozila za njim na mopedu 50-I letna Giuseppina Milottl por. Gra-
zioso, doma iz Ul. Garibaldi 5, ter s svojim vozilom trčila v avto pred seboj. Obe vozili sta pri tem utrpeli nekaj škode.
Tretje trčenje se Jo pripetilo nekaj časa pozneje na stikališču Ulic Alviano in Giustiniani, kjer je 36-letni Mario Hlede iz Ul. Rastello 2 trčil s poltovornjakom ob avto ian-cia, ki ga je vozil 20-letni RadivoJ Černič iz Sovodenj. Obe vozili sta pri trčenju utrpeli škodo.
Ob 18.15 pa sta na križišču pri Madonnini trčila fiat 500, ki ga Je vozil 23-letni Giorgio Urdan iz Gorice Ul. Orti 4 ter simca 1000, ki Jo je vozil 31-letni Vittorio Brajda Iz Gradiške. Fiat 500, ki je prihajal od Gradiške, se Je ustavil na križišču, da bi dal prednost vozilom na cesti Gorlca-Ločnik. Brajda Je vozil za njim in trčil od zadaj v vozilo. Oba avtomobila sta bila precej poškodovana, kar Je ugotovila tudi mestna policija.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiillliilimiliiu.iimimiiiiiiiii..
PROMETNA KONFERENCA NA PREFEKTURI
Razpravljali so o signalnih napravah in o izboljšanju mestnega prometa
Kako odpraviti zastoj v prometu pri Rdeči hiši . Predlogi za uvedbo krožnega prometa na Travniku ter za postavitev semaforjev na križiščih v Ul. Roma in V. Veneto
V okviru akcije za varno vožnjo pozimi, ki je organizirana po vsej državi, je bil prejšnji teden na goriški prefekturi sestanek predstavnikov podjetij in ustanov, ki so zainteresirane v tej kampanji. Posvetovanje je vodil prefekt dr. Prin. civalle, poročilo je podal podpre-fekt dr. Palisi; prisotni so bili med drugimi tudi kvestor dr. Guida, poveljnik goriške sekcije cestne policije cap. Borsetta, predsednik ACI inž. Lodatti, zastopnik karabinjerjev cap. Zilli, občinski odbornik za javna dela Lupieri, poveljnik gori-riških gasilcev cap. Gruden, šolski skrbnik prof. Baiocchi, predsednik EPT Del Ben in drugi.
Dr. Palisi je v j|vojem poročilu omenil med drugim potrebo, da se okrepi signalne naprave ob glavnih cestah. Kar se signalizacije v Gorici tiče so ugotovili potrebo, da bi bilo treba urediti po možnosti krožno cirkulacijo prometa na Travniku, da bi tako odpravili motnje na križišču ulic Oberdan in Roma, kjer se pogostoma pripetijo prometne nesreče. Prav tako so ugotovili potrebo še enega semaforja na križišču ulic Roma in Crispi ter u-vedbo dvosmernega prometa tudi na novem delu Ulice Roma, da bi ta-
tiiiimiiiiiiiiiiimJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiimiiMiHiiniiiiiiiiimnitiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiiiiiii
Že prihodnjo jesen bo dograjena nihalna žičnica na Sveto goro
Zgradilo jo ho podjetje Avtopromet iz Nove Gorice - Podjet-jc pripravlja načrte za žičnico na Kanin in Nanos
Vse kaže, da bo moč že prihodnjo jesen z žičnico na Sveto goro nad Novo Gorico. Podjetje Avtopromet je namreč opravilo vse potrebne predpriprave za začetek del. Skupaj s firmo Cerettl in Tanfani iz Milana, ki bo izdelala žičnico po inženiring sistemu, je pripravilo idejni projekt, ki ga bodo v na-
iiiiiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitmiini
Zadela ga je srčna kap
Ko je včeraj zjutraj 45-letni Karlo Babič iz Ul. Flavia 37 hodil po Ul. Brigata Casale, ga je nenadoma zadela srčna kap, da se je blizu stavbe št. 1 mrtev zgrudil kraj ceste. Mimoidoči so ga zagledali in poklicali pomoč. Prihitel je tudi sodni zdravnik dr. Reich, ki je ugotovil, da je nesrečnik umrl okrog 5. ure. Babičevo truplo so odpelja li v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
TMnaik-
predvaja danes, 29. t. m. ob 18. FANTASTIČNI film:
uri BARVNI ZNANSTVENO
ESPERIMENTO I. F.
It U0UD0 Sl FRANTUMA
(EKSPERIMENT I.F. — SVET SE RAZKRAJA)
■41 MO MM* ■»■tOSKK
predvaja danes. 29. t. m. ob 19.36 uri Cinemascope barvni zgodovinski film:
UAVVENTURIERO Dl RE ARTU
Igrajo:
JANETTE
(Pustolovec kralja Artuja)
SCOTT, RONALD LEWIS in RONALD HOVVARD
slednjih tednih Izpopolnili. Firma iz Milana je izrazila pripravljenost tudi za kratkoročno kreditiranje objekta v višini okoli tretjine njegove vrednosti. Sodijo, da bodo vložili v izgradnjo žičnice nekaj nad pol milijarde dinarjev.
Vzporedno s pripravami za izgradnjo žičnice na Sveto goro potekajo pri Avtoprometu tudi priprave za izgradnjo sistema žičnic na Kanin ter na Nanos, ki bodo izrednega turističnega pomena.
Na Avtoprometu v Novi Gorici nam je direktor Stane Stek pojasnil, da bo nova žičnica, ki jo bodo začeli graditi v prvih mesecih prihodnjega leta, začela obratovati pozno jeseni. Zgrajena bo na gondolskem principu. Na uro bo lahko prepeljala po 400 ljudi. Imela bo dve kabini z zmogljivostjo po 35 potnikov, žičnica bo potekala v glavnem po trasi, ki jo je imela tista izpred vojne, tehnično pa Po toliko Izpopolnjena, da ne bo ob vmesnem stebru med obema postajama nikakih tresljajev, žičnica bo dolga 1945 metrov. Višinska razlika med gornjo in spodnjo postajo pa bo znašala 579 metrov. Od tal bo dvignjena največ 45 metrov.
Ob vstopni postaji na žičnico bo podjetje zgradilo poseben bife in velik parkirni prostor za skoraj 500 avtomobilov. Na Sveti gori pa bodo sedanji gostinski objekt prenovili. V njem bo prostora za 260 sedežev ter 22 ležišč. Računajo, da bo tudi ta objekt končan do prihodnje jeseni. V prihodnjih letih pa bodo zgradili na Sveti gori nov hotel ter uredili muzej prve svetovne vojne, ki bo po svoje zelo privlačna točka za turiste. Celotna investicija za vse objekte bo presegla milijardo dinarjev.
Goriški kamionist
se je ponesrečil v Zagrebu
Prejšnji večer okrog 23. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 30-letnega šoferja Pada Collini-ja Iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 118, Zdravniki so mu ugotovili verjeten zlom desne noge in druge poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti
25. dni. Colllni pa ni hotel ostati / bolnišnici In so ga odpeljali domov. Izjavil je, da se Je ponesrečil že zjutraj tistega dne v Zagrebu, kamor je vozil tovornjak podjetja Hadrijan Koršič iz Steverjana. Ko je hotel stopiti iz tovornjakove kabine na cesto, pa se mu je spodrsnilo, padel je in dobil navedene poškodbe. S tovornjakom so ga nato pripeljali v Gorico.
Nesreča pri delu v podgorski tovarni
Prejšnjo noč ob 0,30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 25-let-nega delavca Bruna Suerza, ki stanuje na Oslavju, Ossaric 17. Pri delu v podgorski predilnici se Je malo prej ranil na desnem očesu in v bolnišnici so ga pridržali za IG dni na zdravljenju.
Padla je, ko je šla iz cerkve
Včeraj dopoldne, ko Je šla ob 10.15 iz cerkve v Moši, je padla po stopnišču pred cerkvijo 10-letna u-čenka Lucia Dilena. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve roke v komolcu. Pridržali so jo za 7 dni na zdravljenju.
Pri lamljah je zavozil s ceste
Včeraj nekaj pred poldnem se Je peljal 28-letni Ciro Gallo, doma iz Trsta Ul. Rlva 5 z avtom fiat 1500 po državni cesti proti Trstu. Pri Jamljah pa Je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom ter treščil v obcestno cipreso. Pri tem se Je udaril po obrazu in rokah. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. Cestna policija iz Gorice Je ugotovila precejšnjo škodo na avtomobilu.
Avtomobil so ukradli prejšnji večer v Tržiču med 20. in 22. uro zdravniku dr. Francescu Rapozziju, ki ga je imel pred hišo nekega svojega kolege. V avtu giulia tl je imel tudi svoje zdravniške potrebščine v vrednosti 200 tisoč lir. Tatvino je prijavil na komisariatu.
ko razbremenili preozko Ulico Maz. zini.
Glede križišča Ul. Terza Armata in Vittorio Veneto so priporočili, naj bi uvedli prednost za Ul. Vittorio Veneto, ker tod vozijo rešilni vozovi bolnike v bolnišnico. Odbornik Lupieri je zagotovil, da namerava občina tudi na tem križišču postaviti ustrezno semaforsko napravo, ki naj bi delovala avtomatično.
Po poročilu se je razvila debata pri kateri se je oglasilo več prisotnih k besedi.
Predstavnik ACI inž. Lodati Je med drugim priporočal odpravo nekaterih nevarnih ovinkov kot je usmrti ovinek« na cesti od Ja-melj proti Sabličam. Omenil je tudi nevarnosti, ki jo za promet predstavlja Ul. Barca ter predlagal nakup zemljišča v tej ulici, ki je last Fiata in njeno razširitev. Odbornik Lupieri je s tem v zvezi dodal, da je kaj takega možno v okviru splošnega regulacijskega načrta za Gorico ter napovedal številne izboljšave, ki jih namerava izvesti občinska uprava v Ul. Aquileia.
Prefekt je omenil nekatere težave pri kroženju avto vlakov po krivuljastih ulicah, kjer ovirajo promet hitrejših vozil, ki jih ne morejo prehitevati. Med drugim bi bilo potrebno prisiliti kamioniste k temu, da se držijo med seboj pred. pisanih razdalj.
Posebno pažnjo so posvetili prometu in parkirnemu prostoru pri Rdeči hiši. Tako so ugotovili, da je povečan avtomobilski promet na tem mejnem prehodu povzročil zastoj prometa in da se ta zadeva iz dneva v dan slabša tudi zaradi predpisane mejne kontrole. S tem v zvezi je kvestor zagotovil, da so dali navodila za pospešitev mejnih pregledov od strani policije in financarjev. Po njegovem mnenju bi odpravili tak zastoj z ureditvijo drugih potrebnih naprav na tem področju, ki jih sedaj tam ni.
Predstavnik ACI je predlagal, naj bi odprli še več mejnih prehodov, za ta promet, da bi tako del prometa od Rdeče hiše prenesli nanje. Ta predlog bodo na pristojnem mestu proučili. Odbornik Lupieri pa je dodal, da vodi goriška občinska uprava pogajanja za nakup nekega zemljišča v bližini Rdeče hiše, na katerem naj bi uredili dodatni parkirni prostor, ki Je nujno potreben zlasti za tovorna vozila, ki morajo tudi po več dni čakati, da lahko opravijo carinski pregled. Govora je bilo tudi o možnosti izgradnje podvoza pri Rdeči hiši, Lupieri pa je s tem v zvezi dejal, da je to že problem mednarodnega značaja in se morajo o njem pogovori-
ti tudi z jugoslovanskimi predstavniki.
Prefekt dr. Princivalle Je nato predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bo proučila obravnavane prometne probleme in predložila ustrezne predloge za rešitev številnih problemov obmejnega prometa. V tej komisiji naj bi bili predstavniki tistih organov, ki so pri zadevi najbolj prizadeti.
Pred zaključkom posvetovanja so se pogovorili še o poteku akcije za varnejši promet pozimi, ki bo po vsej državi trajala do 7. Januarja. Predstavniki vseh ustanov so dali zagotovila, da bodo ukrenili vse potrebno, da ponovijo vse tiste u-krepe, ki so Jih izvajali že za letošnji veliki šmaren.
Gorica
VERDI. 16.30:	«L’arcidiavolo», V.
Gassman in Cl. Auger. Italijanski barvni film.
CORSO. 17.00:	«Marines battle-
ground«, J. Mahoney in P. Li. Ameriško-japonska koprodukcija.
MODERNISSIMO. 16.30—22: «Lilly ed il vagabondo«, Walt Disnejev film v barvah. Dodatek dokumentarni film v barvah «Svica».
VITTORIA. 17.15—21.30: «Inno dl battaglia«, R. Hudson in M. Hy-ver. Ameriški kinemaskope v bar. vah.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Jess U banditov*, T. Power in H. Fonda. Ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «1 predoni del Sahara«, J. Mikel in P. Tudor. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Tom e Jery per qualche formaggino in piti«, barvna risanka.
PRINCIPE. 17.30-22: «007 e mezzo, agente per forza«, Karen Yansen in Robert Dine, v kinemaskopu in barvah.
S. MICHELE. 19—22: «X 21 — spio. naggio atomico«, S. Murray.
H on ko
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 19—22: »Stella di fuoco«, E. Presley.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, na Korzu Italija št. 10 — Tel. 25-76.
TEMPERA TIKA VCK**'
V Gorici najvišja 6 stopinj ob 14.35 in najnižja 3,2 stopinje nad ničlo ob 4.21; dežja Je padlo 17mm; povprečna vlaga 95 od sto.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
silvestrovanje
v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13.
Pričetek ob 21. uri.
IGRAL BO COSMAROV ORKESTER
Vabila Imajo naslednji poverjeniki: SPZ - Gorica, Sleverjan: Bruno Stekar, Milena Koren in Saverij Rožič; Standrež: Karel Nanut; Sovodnje: Kuzmin; Gabrje: Vid Primožič; Vrh: Dominik Gril; Poljane: Bruno Lavrenčič; Doberdob: Janko Gergolet (Zadruga); Ronke: pri pevskih vajah.
NA VOLJO BO MRZLA VEČERJA
ODBOJKA
SINOČI
NA STADIONU PRVI MAJ
Borovke presenetljivo premagale Porečanke
Lepa igra in oster odpor Brežank
Sinočnji odbojkarski turnir ženskih Sesterk se je zaključil s presenetljivo zmago Bora, ki je v zadnji tekmi večera gladko odpravila bolj kvotirano ekipo Partizana iz Poreča. Borovke so še prej premagale, sicer s precejšnjo težavo, še-sterko Brega, ki je morala zaradi
neizkušenosti kloniti tudi nasprotnicam iz istrskega mesteca.
Bor . Breg 2:1 (12:15, 15:3, 15:12)
Bor — Mijot, Hmeljak, Rauber, Sonja Barej, Pavletič, Rogelja, Zavadlav, Švab, Silva Pernarčič, Kenda.
Breg — Cuk, Divna Slavec, Nevenka Slavec, Foraus, Bandi, Racman, Kriščak, Glavina, Sedmak.
V prvem setu je Bor nastopil z drugo ekipo in Breg je s solidno igro osvojil set in tudi nadkrilil nasprotnika. V drugem setu pa so borovke poslale na igrišče prvo postavo, ki nastopa v prvi ligi, ki je pustila nasprotnice na tri. Breg se je krčevito upiral, vendar je bil ves trud zaman. V odločilnem setu pa je bila igra precej izenačena. Breg je presenetil in je celo pri 12:11 povedel. Tedaj pa je prišla na servis Švabova in zaključila tekmo na 15:12.
Partizan • Breg 2:0 (15:6, 15:11)
Partizan (Poreč) — Margrajtner, Grzinič, Brnič, Pazanič, Margrajtner E., Stojnič, Krepčič, Pakasin, Dragič.
Partizan je pokazal v prvem setu lepo igro in tudi rezultat je bil temu primeren. V drugem setu so Porečanke poslale na igrišče rezervno postavo in Breg je dosegel 11 točk. Tudi tukaj so Brežanke lepo zaigrale z zelo lepo povezano igro, a proti močnejšim nasprotnicam niso mogle ničesar.
Bor - Poreč 3:0 (15:7, 15:11, 15:8)
Postavi
Bor — Mijot, Hmeljak, Rauber, S. Barej, Pavletič, Rogelja, Zava-dlal, Švab, S. Pernarčič, Kenda.
Partizan — Margrajtner, Gržinič, Brnič, Pazanič, E. Margrajtner, Stojnič, Krepčič, Pakasin, Dragič.
Tekma je bila precej zanimiva, Porečankam pa se je poznala utrujenost in so v nekaterih trenutkih povsem odpovedale, predvsem z njihovim najboljšim orožjem t. j. napadom, kjer so vse žoge tolkle v mrežo. Borovke pa so nasprotno igrale boljše in so se posebno Pav-letičeva in Zavadlalova precej odlikovale v napadu.
UNIŠ
Davisov pokal za Avstralijo
MELBOURNE, 28. — Avstralci so tudi letos osvojili Davisov pokal. V «challengu roundu», ki se je zaključil danes, so premagali Indijo 4:1. V zadnjih dveh singlih sta Av-
stralca premagala indijska tekmeca in sicer Roy Emerson Ramanatha-na Krishnana 6:0, 6:2, 10:8, Fred Stolle pa Jaideepa Mukerjeaja 7:5, 6:8, 6:3, 5:7, 6:3.
NOOOMT
III; AMATERSKA KATEGORIJA
Na lestvicah obeh skupin nobenih bistvenih sprememb
Prenagljena prekinitev tekme Libertas P.-Primorec
Niti božični prazniki niso ustavili prvenstva III. amaterske lige. V skupini L je Roianese še vedno nepremagana in vztraja v varni sredini lestvice. Na vrhu pa si Primorje in Vesna še vedno delita prvo mesto, medtem ko se stanje na dnu po nedeljskih in ponedeljskih zavrtljajih ni spremenilo.
iiiiiiiiiiinuiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii
BOKS
MEDNARODNO
SREČANJE V GORICI
8:8 med julijskimi boksarji in člani BK Ljubljana
Povratno srečanje bo 13. januarja v Ljubljani
V telovadnici CONI na Rojcah je bilo na Stefanovo popoldne tradicionalno boksarsko srečanje, ki ga že nekaj let na ta dan priredijo goriški boksarji. Tudi tokrat sta organizirali mednarodno
srečanje boksarjev ACSI Olivi in
Pri srečanju so se pomerili najboljši amaterski boksarji s področja dežele Furlanija - Jul. krajina z atleti Boksarskega kluba iz Ljubljane. Srečanje se je zaključilo neodločno z rezultatom 8:8. Povratno srečanje bo v Ljubljani 13. januarja.
Največjo pozornost je pri občinstvu, med katerim so bili tudi številni ljubitelji tega športa z druge strani meje, pritegnilo srečanje med Goričanom Balbinotom in njegovim enakovrednim nasprotnikom iz Ljubljane Vukosavljevičem. V pr. vih treh rundah je prevladoval gost iz Slovenije, pozneje pa si je Bal-binot opomogel in zmagal na točkah, ker je bil tehnično bolje pripravljen. To je bil zadnji Balbitov dvoboj med amaterji, ker bo odslej nastopal kot profesionalec v Vidmu.
Končni rezultati srečanja so bili naslednji:
Peresna kategorija: Pelko (Ljubljana) . Driol (Polisportiva Latisa-na) neodločeno.
Lahka: Mison (Ljubljana) - Ma-
Goriška boksarska zveza (UPG).
SD BREG
RAZPORED TRENINGOV
Prihodnji treningi odbojke za ekipi Brega bodo: v Dolini 11. januarja 1967 in na stadionu «Prvi maj» 4. januarja 1967 od 7. do 9. za ženske in od 9. do 11. za moške.
iiiimiitiiiniiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitimiiiiiiiitiiiiiiiMiiiifiiiiii
KOŠARKA
SINOČI V MILJAH
SLASK - CUS 91:64 (45:29)
SLASK (Krakov): Lopatka (24), Ščečinski (21), Sviatek (6), Veber (12), Korsienik (12), Scenik (4), Vsazdeien (2), Kosnitski (2), Zenon (6).
CUS (Trst): Grancini (6), Tava-no (16), Cavazzon (24), Longo (12), Licardi (2), Triches (4), Antonini.
Včeraj sta se v miljski telovadnici pomerili priznana poljska peterka Slaska iz Krakova in Cus. Slednja se je ojačila z dvema igral-
cema Snaidera (Tavano, Triches) in s Cavazzonom (Italsider). Kljub temu niso mogli priti tržaški predstavniki bolj izkušenim nasprotnikom do živega in le Cavazzon je z lepimi prodori večkrat onemogočil izredno gibčno poljsko obram-bo. Lopatka je nekoliko razočaral. Bolje je zaigral drugi reprezentant Ščečinski. Tekma je bila v glavnem prijetna, čeprav ne na visoki tehnični višini.
rega (CRDA Tržič) neodločeno.
Srednjetežka:	Brkič (Ljubljana)
premagal Pettarina (UPG) s tehničnim k. o. v drugi rundi.
Lahka kat.: Mutascio (CRDA Tržič) premagal Černeta (Ljubljana) po točkah.
Welter: Mazzaglia (APU) premagal Zupana (Ljubljana) zaradi predaje v drugi rundi
VVelter lahka: Weiner (Ljubljana) premagal Martuccija (Latisana) po točkah
VVelter težka: Jeršin (Ljubljana) premagal Selvo (UPG) zaradi predaje v drugi rundi.
Bantam: Balbinot (UPG) premagal Vukosavljeviča (Ljubljana) po točkah.
SKUPINA L
Ne moremo pa mimo izgreda na tekmi Libertas Prosek - Primorec iz Trebč. Trebenci, ki so gostovali v Nabrežini, so se morali že takoj po začetku odpovedati Milanu Škabarju, ki je moral zaradi zloma nosne kosti celo v bolnišnico. Čeprav je Primorec igral v desetih, mu je uspelo zaključiti prvi del igre neodločeno 1:1. V nadaljevanju je Libertas pritisnila in poslala dve žogi za hrbet Mirka Kralja. V 13’ pa se je zgodilo nekaj neverjetnega: sodniku je priletel kamen v glavo. Ta je takoj zaključil tekmo in poslal igralce v slačilnico. Pozneje se je zvedelo, da je kamen vrgel otrok, ki ni imel niti najmanjšega namena zadeti sodnika. Žal ko se je to zvedelo je bilo prepozno. Sicer je treba reči, da se je sodnik prenaglil ne samo z odžvižganjem konca, temveč ves čas do prekinitve. Sedaj bo imela besedo zveza.
Tudi Vesna je v gostovanju pri Gretti s težavo osvojila obe točki. V vodstvo je prišla šele v 26' d.p., v 44’ je Gretta izenačila, pri čemer se je kriški vratar poškodoval, sodnik pa je izključil Renerja. In prav v zadnjih razburljivih sekundah je Renato Košuta našel pot do mreže in s tem rešil kriško enajsterico neodločenega izida.
Tudi Primorje je s težavo osvojilo obe točki v tekmi z žilavo enajsterico G. Viani, ki je prišla v Nabrežino z namenom, da reši pol izkupička. Množični napadi Proseča-nov niso dosti zalegli in šele Ver-ginelli se je 14 minut pred koncem posrečilo s prostim strelom premagati solidno obrambo gostov. Po tem golu so se Tržačani odprli, kar je izkoristil Živec, da je povečal rezultat.
Primorje
Vesna •
Tecnoferram.
Gipo Viani
Roianese
Libertas B.
Libertas P.
Aurisina
Coop
Gretta
Primorec
LESTVICA 7 5 1
1 1 0 2 0 1
15:4
13:5
8:4
6:4
4:3
6:5
4:10
6:8
4:8
3:9
4:13
SKUPINA M
V tej skupini Rosandra in Virtus še vedno nadaljujeta prvenstvo brez poraza. V nedeljo je tudi Breg končno le prišel z dvema goloma Bub-nicha do zmage. K temu uspehu so nedvomno pripomogli štirje mladinci, ki jih je trener vključil v prvo moštvo. Disciplinsko pa enajsterica še vedno šepa, kar je dokazal Ro-della, katerega je sodnik poslal predčasno v slačilnico.
Enajsterica Uniona ni mogla iti dlje od neodločenega izida. Po položaju na igrišču lahko rečemo, da je ta rezultat povoljen za Union, ki je še 13 minut pred koncem zgubljal z 1:3. Pripomniti pa je treba, da je bil Furlan precej negotov in da delno pade prav nanj krivda za dobljene gole. Kljub o-svojitvi točke, si Union še vedno deli zadnji mesti z Esperio.
LESTVICA
Rosandra Z.	7	6	1	0	14:2	13
Virtus	6	5	1	0	13:2	12
Campanelle F.	6	4	0	2	12:7	8
S. Sergio	6	3	1	2	7:7	7
S. Anna	6	3	1	2	9:9	7
Flaminio	5	2	1	2	12:4	5
Muggesana B	5	2	0	3	10:6	4
Breg	6	1	2	3	7:13	4
Don Bosco	7	0	3	4	1:10	3
Union	6	0	2	4	6:13	2
Esperia	6	0	2	4	4:21 B. R	2
................................................................................................................................................................................................................................................................ m i n i ii n
TITiTM
PRIZORIŠČE ZENSKIH FIS A
TEKEM V SLALOMU IN VELESLALOMU
—. ' ' ' 11
Smučarsko središče na Pohorju vse bolj pridobiva veljavo
II. TURNIR MED VASMI
Zmaga ekipe iz Koludrovice pred Briščiki in Zgonikom
13-letni Igor Grilanc, najmlajši udeleženec turnirja
Na Štefanovo je bil v Zgoniku pod okriljem ŠK Kras II. šahovski turnir med vasmi zgoniške občine. Prijavile so se štiri ekipe in sicer: Salež, Briščiki, Zgonik in Koludrovica. Dejstvo, da je tekmam prisostvovalo veliko število gledalcev, na m je v dokaz, da je šah v zgoniški občini globoko ukoreninjen.
Vsaj na papirju ni bilo velike razlike med Saležem, Briščiki in Koludrovco, medtem ko je ekipa iz Zgonika nastopila s precej okrnjeno postavo. Na žalost so nekateri tekmovalci zadnji trenutek odstopili in so jih morali nadomestiti mlajši. Tako je za Salež nastopil komaj 13-letni Igor Grilanc, ki se je dobro izkazal in če ne bo opustil tega športa, bo gotovo postal soliden igralec.
Iz tekme v tekmo so si sledila presenečenja in do zadnjega spopada ni bilo gotovo, kdo bo zmagovalec. že prve tekme dneva so pokazale, da je trojica iz Koludrovice najmočnejša, čeprav je moral eden od najboljših šahistov iz zgoni ške občine, Janko Budin, kloniti Zvonku Simoneti, ki ze dalj časa ne trenira. Pravo presenečenje pa je bil spopad med Briščiki in Kolu-drovico, ko so Koludrovčani gladko odpravili tekmece od Briščikov. Drugo presenečenje dneva pa je bil poraz ekipe iz Saleža, v kateri je nastopil najmočnejši šahist Bitežnik. katerega je Boris Simoneta nepričakovano prisilil k predaji. Tako je po drugem kolu na lestvici vodila ekipa iz Zgonika in vse je kazalo, da bo osvojila naslov. V zadnjem kolu pa je popolnoma odpovedala in doživela gladek poraz. Zato so se Koludrovčani zagrizeno borili proti trojici iz Saleža, a niso mogli preko delitve treh točk. To pa jim je zadostovalo, da so osvojili prvo mesto, čeprav z minimalno razliko 0,5 točke.
Od trojice iz Koludrovice ima največ zaslug za končni uspeh Stanko Budin, ki je porazil vse svoje nasprotnike. Razočaral pa je Janko Budin, od katerega smo več pričakovali. Tretji član zmagovite ekipe Stojan Fabjan pa bi lahko gotovo dosegel boljše rezultate, če bi več treniral. Povsem sta zadovoljili ekipi od Briščikov in Zgonika, ki sta zasedli častno drugo mesto, četrto mesto je pripadlo ekipi iz Šale ža, od katere smo pričakovali boljši uspeh. V veliki meri je vplivala na to odsotnost standardnega igralca, katerega je nadomestil najprej Miloš Budin, nato pa mladi Grilanc.
Ob koncu turnirja se je podpredsednik Krasa Vojko Kocman zahvalil udeležencem in nagradil prvopla-sirano ekipo s šahovnico, ki jo je podelil ŠK Kras.
IZIDI
BRIŠČIKI	— SALEŽ	2:1
Briščik F.	— Budin M.	1:0
Briščik M.	— Obad Z.	1:0
Briščik L.	— Bitežnik L.	0:1
ZGONIK -	- KOLUDROVICA	2:1
Guštin J.	— Budin S.	0:1
Simoneta S. — Budin J.		1:0
Simoneta B. — Fabjan S.		1:0
BRIŠČIKI	— KOLUDROVICA	0:3
Briščik F.	— Budin S.	0:1
Briščik M.	— Budin J.	0:1
Briščik L.	— Fabjan S.	0:1
SALEŽ —	ZGONIK	0:3
Grilanc I.	— Guštin J.	0:1
Obad Z. —	Simoneta Z.	0:1
Bitežnik L.	— Simoneta B.	0:1
BRIŠČIKI	— ZGONIK	3:0
Briščik F.	— Guštin J.	1:0
i Briščik M. — Simoneta Z. 1:0 Briščik L. — Simoneta B. 1:0 SALEŽ — KOLUDROVICA 1,5:1,5 Grilanc I. — Budin	0:1
Obad Z. — Budin J.	0,5:0:5
Bitežnik L. — Fabjan S.	1:0
MOŠTVA
KOLUDROVICA — Stanko Budin, Janko Budin, Stojan Fabjan.
BRIŠČIKI — Franc Briščik, Mario Briščik, Ladi Briščik.
SALEž — Miloš Budin (Grilanc Igor), Zdravko Obad, Leon Bitežnik.
ZGONIK — Janko Guštin, Zvonko Simoneta, Boris Simoneta. KONČNA LESTVICA
1.	Koludrovica točk	5,5
2.	Briščiki	5
3.	Zgonik	5
4.	Salež	2,5
—Z—
■ 11111111111111M111111111111M11111 ■ 111111MIM1111111111111111
SLOVENSKO SLIKARSTVO
(Nadaljevanje s 3. strani)
MARIBOR, 28. — Na prvi pogled bi človek ocenil, da se v zadnjem letu na Pohorju ni nič novega zgodilo. Pa bi se s takšno oceno zmotil. Smučarsko središče na pohorju vse bolj pridobiva primerno veljavo in zato terja izpopolnjevanje organizacije; organizacije dovoza materiala na Pohorje, prevoza smučarjev po Pohorju, organizacije sprejema gostov v pohorskih hotelih in domo-
vih itd. Skratka, Pohorje se je ((notranje« utrjevalo, da bi dajalo svojim storitvam določeno kakovost.
Pa tudi na zunaj se je marsikaj dogajalo: začeli so urejati novo veleslalom progo, ki so Jo izsekali na povsem novi trasi in bo za vsakega kakovostnega smučarja Izredno zanimiva. Za njeno ureditev v celoti letos še ni Mio zadosti časa, pač pa Je precejšen del nove proge že očiščen in prevožen. Pohorje Je dobilo tudi manjši motorni snežni teptač, ki skrbi za to, da so vse turistične proge, takoj ko zapade sneg primerno utrjene in zravnane. Hkrati pa je ta snow-boy izvrsten
pomočnik ob nesrečnih primerih — saj poskrM za varen prevoz poškodovanega smučarja do postaje pohorske vzpenjače.
Veliko več novega pa je na drugem delu Pohorja — na blizu ?5 km oddaljenem Ribniškem Pohorju, kjer bo konec leta že stekla nova okrog 650 m dolga vlečnica, ki bo služila smučarjem na skorajda idealnih smučiščih okrog Ribniške koče, kjer je za smučanje dovolj snega skoraj šest mesecev v letu. Ker je Ribnica dostopna z avtomobilom in z avtobusi zaradi lepe ceste, ki vodi tja, in ker tudi Avtobusni promet Maribor pripravlja redne in sezonske proge, napovedujejo v Mariboru zimskemu Pohorju veliko turistično bodočnost.
Mariborčani so se s tako vnemo zagnali v Investiranje okrog Ribni-
ške koče zaradi tega, ker so jih bila že nujno potrebna primerna rezervna smučišča za take slabe zime, kakršna Je bila na primer lanska, saj bodo gostu, ki bi prišel od daleč v Maribor na smučarski dopust, vselej lahko nudili odlično smučarijo. In če lahko verjamemo napovedim investitorjev, potem bo morda že čez tri leta zgrajena tudi dolga žičnica od Ribnice na 1500 m visok črni vrh, ki bo še bolj odprla vrata k najlepšim smučarskim terenom na Pohorju.
V tem idealnem okolju bo od 21. do 23. januarja prihodnjega leta mednarodno žensko I A FIS tekmovanje v slalomu in veleslalomu za «Zlato lisico«. Prav gotovo bomo videli med drugimi znanimi obrazi na startu tudi Francozinjo Marielle Gaitschel, ki bo skušala osvojiti trofejo, ki je januarja letos pripadla njeni najbolj nevarni tekmici Avstrijki Traudl Hecherjevi.
blnnilka
postaja
a
državna*'meja
■*>/J Z/A .......i L-
OBIRUAN
onmtn v 11 cono iTc c
Turistični koledarček bomo objavljali vsak dan v prepričanju, da bo koristil zlasti jugoslovanskim obiskovalcem Trsta, ki bodo v njem našli tudi podatke o urnikih trgovin. V koledarčku bodo navedene tudi trgovine, kamor se bodo brez izgube časa obrnili za nakupe.
REZERVIRANO
ZA
OGLASE
POSLOVNI TEDEN ZA TRGOVINE IN URADE
četrtek, 29. decembra	odprto
Petek, 30. decembra	odprto
Sobota, 31. decembra	odprto
Nedelja, 1. januarja	zaprto
Ponedeljek, 2. januarja	odprto
Torek, 3. januarja	odprto
Sreda, 4. januarja	odprto
Četrtek, 5. januarja	odprto
Petek, 6. januarja	zaprto
jih, premagati marsikatere težar ve, pa tudi tisk barvnih klišejev ni bil lahak. Posebno ne pri pomanjkljivi tehnični opremi in neredni dobavi za to delo potrebnih surovin ,in pripomočkov. Tako predstavlja knjiga ne samo kulturni dogodek, ne samo založniški podvig, temveč tudi velik tiskarski dosežek. In ker smo že pri opremi, je treba poudariti velik delež Karla Hrovatina, ki je knjigo z izrednim okusom o-premil in se pri njej zares izkazal.
Ko ugotavljamo ,da slovensko umetnost naši ljudje še vse preveč slabo poznajo, da morda več vemo o tujih kot pa o domačih umetnikih in da obenem doslej še nismo imeli podobne knjige, ki bi predvsem v podobi, pa tudi v besedi podala prikaz slovenske upodabljajoče umetnosti, moramo biti take knjige kot je Slovensko slikarstvo, še posebno veseli, če polistamo po knjigi, bomo ugotovili, da je tehnično na višku. Glede teksta bi lahko zapisali, da je dovolj obsežen, dovolj jasen in razumljiv vsakomur, ki mu je u-metnost pri srcu, četudi nima visoke izobrazbe. Morda v začetku avtoričina razlaga ne teče vzporedno s slikami, kar je bilo verjetno težko. Kasneje pa je tekstni del na levi strani knjige v skladu z reprodukcijami na njeni desni. Sicer pa bodo svojo besedo o spremni študiji izrekli strokovnjaki. Glede izbora slik bo verjetno največ pripomb, tudi s strani ljubiteljev. Verjetno bi marsikateri slikar bil lahko zastopan tudi z drugimi deli, morda bolj tipičnimi ali bolj znanimi. (Na primer Kobilica, Jakac, Omerza). Morda barvni toni nekaterih reprodukcij niso najbolj verni originalu. Toda če si predstavljamo, da je mnogo teh slik raztresenih po raznih krajih Slovenije in tudi izven nje, v knjigi pa jih imamo vse in to v barvnih reprodukcijah zbrane: če slikovni del dopolnjuje jasno napisana in vsakemu ljubitelju umetnosti razumljiva študija; če so v knjigi zbrani biografski in bibliografski podatki: vse to v knjigi, ki jo je užitek vzeti v roke, kaj si potem lahko še želimo. Lahko izrečemo samo polno priznanje avtorjem in založnici.
Sl. Ru.
.......................................................................................................................................................................................................................................................g;n:;is«:aj..................Tw«:nTtiMi|mT»8»fWtni:Kt;8i«aia-««S«SžS-jHgiB8g-a-3Si-«-iai8H-nigžSi5ž5«iKil3-iSia«g3SS5SHS;iii««!iiiig»gt3!nigw«5i5ilH«EII
JOHN
UPDIKE
PRIJAJATELJ /Z PHILADELPHIE
((Kakšen letnik je vaš avto?«
«Ne vem točno.« John je zelo dobro vedel, da je bil to model Iz leta 1940. «Kupili smo ga po vojni in ima ročne prestave. Tale je avtomatičen, kajne?«
((Avtomatika prestav, dovoda goriva, prednjih luči, mehanizma,« je dejal mr. Lutz. ((Poglejte, ali ni smešno. John? Na primer vaš oče, izobražen mož, s starim Plymouthoir., in po drugi strani jaz, ki sem v življenju prebral največ dvajset do trideset knjig... zdi se mi, da to ni pravično.« U-daril je po blatniku in se sklonil, da bi stopil v avto. iznenada pa se je zravnal in dejal: Želite voziti?«
Thelma je dejala: «Oče te je nekaj vprašal.«
«Ne vem, kako«, je dejal John.
«Zelo lahko se je naučiti, zelo lahko. Samo tule noter zlezite — pridite, pozno je že.» John je vstopil na voznikovi strani. Pogledal je skozi vetro-
bran. Avto je bil večji od Plymoutha; pokrov se mu je zdel širok kot čoln.
Mr. Lutz mu Je pokazal majhno ročico za volanom. ((Pritegnite jo k sebi. TAKOLE, tako je pravilno, in jo pričvrstite v eno teh zarez. P pomeni parkiranje — jaz je skoraj nikoli ne uporabljam. N je prosti tek, podobno kot v vašem avtomobilu, D pomeni vožnja — v tej zarezi pustite ročico in avto bo opravil vse delo za vas. To prestavo uporabljajte skoraj vseskozi v času vožnje. L Je počasi, za zelo strme hribe, navzgor ali navzdol. R pa pomeni — kaj?«
((Vzvratna vožnja,« je dejal John.
«Zelo, zelo dobro. John je bister fant, Tessie. Odpeljimo se sedaj.«
John je občutil pritisk v želodcu. «S kakšno prestavo naj pričnem voziti,« je vprašal mr.: Lutza.
Mr. Lutz ga bržkone ni slišal. ((Odpeljimo se sedaj,« Je dejal ponovno in s konicami prstov zabobnal po armaturni plošči. Njegovi prsti so bili debeli in štirioglati, z dlakami med členki. Thelma se je z zadnjega sedeža sklonila k Johnu. Z licem se je skoraj dotaknila njegovega ušesa. Zašepetala je. ((Prestavi jo na D.»
To je storil In potem z očmi iskal žaganj ač. «Kako ga vžiga?« je vprašal Thelmo.
«Jaz ga nikoli ne opazujem,« je dejala. « V prejšnjem avtomobilu je bil gumb, toda v temle ga ne vidim.«
((Pritisnite z nogo na vzvod«, je zapel mr. Lutz, strmel naravnost predse in se smehljal, «pa se bomo peljali. Prav zares peljali.«
«Sami pritisni na plin,« je svetovala Thelma. John je krepko pritisnil na vzvod, boječ se, da bi mu zadrhtela noga. Motor je zatulil in avto se je odlepil od robnika. Vendar ga je že pri naslednjem bloku precej dobro obvladal.
«Teče kot čoln po gladki vodi,« je dejal svojima dvema sopotnikoma. Primerjava mu je ugajala. Mr. Lutz sga je pogledal po strani. «Kot kaj?«
«Kot čoln.«
«Ne vozi tako hitro«, je dejala Thelma.
«Motor je zelo tih,« je pojasnil John. «Kakor speča mačka.«
Iz Pearl Streeta se je brez opozorila pojavil tovornjak. Mr. Lutz je zacepetal z nogo po praznih tleh pred seboj, ker je hotel zavreti In pri tem pozabil, da ne sedi za volanom. John je komaj zadrževal smeh. «Saj ga vidim«, je dejal ter prilagodil hitrost, da je imel tovornjak ravno dovolj prostora za srečanje. «Tile vozniki tovornjakov mislijo, da je vsa cesta njihova,« je dejal, odmaknil eno roko z volana in švignil mimo nekega avtobusa. «Koliko bo zmogel na odprti cesti?«
«To je dobro vprašanje, John,« je dejal mr. Lutz, vendar ne bi mogel odgovoriti nanj. Verjetno osemdeset.
«Brzinomerova lestvica seže do sto deset.« Ker mu nista odgovorila, je nadaljeval: «Sto gromov, tudi otrok bi lahko vozil takle avtomobil.«
«Na primer ti,» je dejala Thelma.
Pred trgovino s pijačami je stalo mnogo avtomobilov, zato je moral John parkirati veliki Buick med dvema avtomobiloma. «To je dovolj blizu, dovolj blizu,« je dejal mr.
Lutz. «Ne peljite bliže, oha!« Sinil je iz avtomobila, še preden ga je mogel John popolnoma ustaviti. «Tule me počakajte s Tessie,« je dejal, «Jaz stopim v trgovino po pijačo.«
«Mr. Lutz! Počakajte, mr. Lutz!« Je zaklical John.
«Oče!» je vzkliknila Thelma.
Mr. Lutz se je vrnil. «Kaj se je zgodilo, fantje in dekleta?« John je opazil, da je postal njegov glas renčeč. Bržkone je postajal lačen.
«Tule je denar, ki so mi ga dali.« John je Izvlekel dva preganjena dolarja iz malega žepa svojih jadrovinastih hlač. «Mati mi je dejala, naj kupim kakšno ne predrago, toda fino stvar.«
«Ne predrago, toda fino?« je ponovil mr. Lutz.
«Zdi se mi, da je omenila California sherry».
«Kaj je dejala? Da ga kupite, ali ne kupite?«
«Zdi se mi, da bi ga naj kupil.«
«Vam se zdi.« Medtem ko Je govoril, se je mr. Lutz odmaknil od avtomobila in za-denski stopal proti trgovini. «Počakajta me v avtomobilu. Nikamor ne hodita, ker je že pozno. Ne bo minila minuta, ko se bom vrnil.«
John se je naslonil nazaj
v svojem sedežu in ljubko položil eno roko na vrh volana. «Rad imam tvojega očeta.«
«Ne veš, kakšen je do matere,« je dejala Thelma.
John je proučeval gladko črto pod svojim zapestjem in palcem. Upognil je zapestje in opazoval premikanje čednih malih mišic na podlaktu. «Ali veš, kaj potrebujem?« je dejal. ((Zapestno uro«.
«Oh, Jan,« je dejala Thelma. ((Nehaj občudovati svojo roko. To je res ogabno.«
Senca smehljaja je zaigrala na njegovih ustnicah, toda položaja svojih močnih živčnih prstov ni spremenil. «Dušo bi prodal, ko bi mogel zdajle kaditi.«
«Oče ima zavitek v predalu za rokavice,« je dejala Thelma. «Vzela bi jih, če moji nohti ne bi bili tako dolgi.«
«JAZ ga bom odprl,« je dejal John. Izbrskala sta cigareto iz starega Lucky Strike zavitka, ki sta ga našla, in izmenoma kadila. «Oh,» je dejal John, «tale prva današnja cigareta, kako ti praska njen dim po grlu!«
«Pazi na očeta. Moji ne vidijo radi, če kadim.«
«Thelma».
«Da?» — Globoko se je zazrla v njegove oči in njen obraz
je bil na pol zavit v modro senco.
«Ne puli si obrvi.«
«Menim, da je kar čedno.«
«Prav tako je, kot če mi rečeš ’Jan’.» Med njima Je zavladala tišina, ki pa ni bila mučna .
«Odvrzi cigareto, Jan. Oče je pravkar šel mimo izložbe.«
Zdaj ko se je vrnil iz prodajalne pijač, se je zdelo, da je mr. Lutz bolj trezen. ((Tule imate, John« je dejal v poslovnem tonu. Izročil je Johnu veliko žametno rdečo steklenico. «Bolje, da sedaj jaz vozim. Vi vozite sicer kot veteran, toda jaz poznam ceste.«
«Od vas grem lahko pi< domov,« je dejal John, čeprav je vedel da mr. Lutz ne bo dovolil. «Najlepša hvala za vse, kar ste storili.«
((Zapeljal vas bom domov. Ne bi bilo prav, če bi morali gostje iz Philadelphie čakati. Ne moremo dovoliti, da bi ta-le mladi mož hodil peš poldrugi kilometer, kajne Tessie?« Iz bežnega Lutzovega vprašanja sta zavela energija in namig na nevarnost, kar je bilo vzrok da sta oba mlada človeka molčala vso pot Iz mesta, čeprav je več stvari mučilo Johna.
Ko se je avtomobil ustavil pred njegovo hišo, se je oju-
načil in vprašal: ((Oprostite, mr. Lutz, rad bi vedel, če je ostalo še kaj drobiža?«
«Kako? Oh. Skoraj bi bil pozabil. Vaš oče bi mislil, da sem slepar.« Segel je v žep, in, ne da bi pogledal, izročil Johnu dolar in petintrideset centov.
«Vidim, da je še dosti ostalo,« je dejal John. Vino je moralo biti poceni. V želodcu je čutil pritisk; morda je napravil napako. Morda bi bilo boljše, če bi bil dovolil materi, da bi telefonirala očetu kot je nameravala, namesto da jo je prosil, naj pusti njega o-praviti ta posel.
«To je vaš drobiž,« je dejal mr. Lutz.
«Da, najlepša hvala, prav zares.«
«Zbogom torej,« je dejal mr. Lutz.
«Na svidenje.« John je zaloputnil vrata. ((Zbogom Thelma. Ne pozabi, kaj sem ti povedal.« Pomahal je z roko.
Avtomobil je odpeljal in John je odkorakal po stezi. «Ne pozabi, kaj sem ti povedal,« je ponovil sam pri sebi in še zmeraj mahal z roko. Steklenica v njegovi roki je bila hladna in težka. Pogledal je nalepko, na njej je pisalo:	CHATEAU MOUTON-
ROTSCHILD 1937.
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir —vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: AD1T, o2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprami 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške ln
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk PubblicltA Italiana« — Odgovorni urednik) STANISLAV RENKO — Izdaja Ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst