Ptitnlna plaiana f flotofliL Cant 1 Ota, bhaja v pond«lj»k in petek. Stan* me*ffno Din 7-, za inoMUfSRNrOin 20-. Rafun*|ri pfoitiw - čekovnem *avodu fit. 10.666. Jfova do6a Kadaiteja in up/avai Cdj«, Strossmayerjeva ulica I, pritlk'je, desno. Rokopisi st> ne vračajo Oglisi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Premiss glede prostora in dneva objave ojImov se uvatojejo I« po možnosti. - V tekstnem delu uvrSöene nottcp s številkami so piačliive. Štev. 83. Celje, petek 17. oktobra 1930. Leto Xu. Vpraianj* kulturne avto- nomije koroških Slovencev : C e 1 j e, 17. oktobra. Kakor so poročali v pondeljek 13. t. m. relovski listi, je koroSki dežel- ni zbor pied svojim razidom sprejel sklep o ustanovitvi neke »kulturne komisije za jezikovno mešane kra- je«. Poročilo, v katerem utemeljuje de- želni zbor ta svoj sklep, pravi med driigirn, da gre tu za obljubo, dano >lovenskemu delu prebivalstva na KoroSkem dne 28. septembra 1920. Kadi tega je bil takrat sestavljen po- sehen odbor za solska vprašanja in je piišlo v tern šolskem odboru le do priprav za nekako kulturno avtono- mijo Slovencev, ki pa so jo sloven- ski zastopniki v deželnem zboru od- klonili. Da se dokaže slovenskira dr- žavljanom ob 10-letnici koroSkega plebiscita volja nemškega prebival- stva. da hoCe izpolniti svojo oblju- bo, je bil storjen 13. t. m. v deželnem zboru sklep, da so ustanovi kultur- na komisija za jezikovno niešane kraje, ki bo podrejena deielnemn zboxa in ki bo varovala osebne in- terese tega ozemlja. K tej najnovejši gesti koroških Xemcev, pokazani svetu ob koncu vs€skozi Izzivalnih in nas zasramu- jočih plcbiscitnih proslav v Avstriji, nekaj besed! Za takozvano kullurno avtonomi- jo so si sedaj koroški Nemci zmislili nekaj novega: kulturno kornisijo za jezikovno mešane kraje, podrcjeno teželnemu zboru, da bi se s tern po- kazalo slovenski manjšini na KoroŠ- kem in vsemu svetu, da hočejo Xemci, ko so zastopniki koroških Slovencev kullurno avtonomijo od- klonili, vendarle izpolniti svojeeas- no obljubo. Da pa nov predlog koroških Nem- cev ni smatrati za njih resno voljo, da bi dali naši manjšini na Koroš- kein, kar ji gre po senžerrnenski mi- rovni pogodbi, temveč da namerava- jo koroški Nemci gotovo zopet samo izigravati koroške Slovence in za,- vleči rešitev vprašanja slovenske manjšine na Koroškem, medtem pa s vso silo nadaljevati germanizato- ricno delovanje na Koroškem, naj pokaže tu na kratko opisano svoje- časno postopanje Nemcev v vpraša- nju kulturne avtonoinije koroških Slovencev. Leta 1927. so prcdložili Nenici na Koroškem deželnemu ;:boiu koroške- mu osnutek zakona o kulturni avto- nomiji. (Autonomiegesetz.) To se je zgcdilo na izrecno željo bivšega »Po- litičiipga in gospodarskega društva Xemcev« v mariborski oblasti. Ide- ja kulturne avtonomije pa se je ro- (!ila v nemškern zunanjein ministr- stvu. Upravifena je torej domneva, da hoCejo 7. njo le bolj koristiti Nemceni v Jugoslav!ji, nego Sloven- cem na Koroškem. S kulturno avto- nomijo hočejo NeiTifi po svojem re- šiti manjSinsko vprašanje na Koroä- kem in to v sporazumu z nemško manjSino v Jugoslaviji. Pri tern vo- dita Nemce dve tezi: oslabiti na- sprotnike, svojirn Ijudem pa poma- gati kar najveC. Le v začetku razprav o zakonu o kulturni avtonomiji se je pokazalo, da si stojita dve principijelni miš- Ijenji nasproti: delegati koroških Slovencev zastopajo stali§če, da je s plebiscitom reSeno le politično vpra- Sanje slovenskih Korošcev, dočim stojijo zastopniki nem§ke večine na stališču, da je s plebiscitom določe- na poleg političae tudl kulinrna pri- padnoit koroäkih Slovencev. Po prvem principu, ki je edino pravilen, naj bi vsi koroški Sloven- ci, ki se poslužujejo doma in pri vzgoji svojih otrok le slovenskega jezika, pri SI i v okvir avtonomije. Takoj po plebiscitu so stale tudi ve- Cinske stranke skupno z deželno vla- do in deželnim zborom na fern sta- lišCu. ko so slovesno obljubili vsem Slovenccin svoboden nacijonalen in kuituren ruzvoj. SČasoma pa je pro- > drlo pri nemški večini mnenje, da se lahko cepitev koroSkih Slovencev pri plebiscitu izrabi tako, da se re- če, da pomeni odločitev za Avstrijo obenem priznanje k neraStvu in sa- nio glasovi, oddani za Jugoslavijo, pomenijo voljo gojiti slovensko kul- turo. Med Nemee in Slovence so ko- roški Nemci vrinili nekaj tretjega, tto Je »Windische«, ljudi slovenske- gpl^okolenja, a nemško misleCe, ka- t#e so proglasili za domovini zveste in jih hujskali proti avtonomiji, do- čim so narodno zavedne Slovence ži- gosali za iredenliste, da bi s tern vnaprej oslabili krog, ki bi bil za avtonomijo. Nemške večinske stran- ke hočejo šolsko vprašanje rešiti na PI ¦ ' j^f 8 OZOF! B ^^^^MB ^^^^B ^^^^^W I att Nagradevvrednosfi po dinarjev prinese 50000 RADION nagradna naloga onim, ki bodo rešili nalogo Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagrad- ni nalogi in točne pogoje! ta način, da bi se naj ustanovile na slcvenskem ozemlju tri vrste šol: za Nemct in za one otroke slovenskih starisev, ki že razumejo nemški, nemške sole, za otroke takozvanih »Windischerje\'< utrakvistične šole, za narodno zavedne Slovence, ki se naj vpišejo v narodni kataster, pa samoupravna slovenska sola. (Auto- nomieschule.) Vidimo torej, da hoCejo nemške večinske stranke koroSkega deželne- ga zbora osnutek zakona o avtono- miji uporabiti za to, da bi se avto- nomija omejila le« na majhen, živ- Ijenja nesposoben krog narodno za- vednih, gospodarsko neodvisnih Slo- vencev in bi se s tern pospešil proces asimilacije ostalih Slovencev v ve- činski narod. Koroški Nemci hočejo Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) Slikoviti kanal na nebu se je ved- no bolj ožil. Kakor ogromne odprte klešče sta se počasi pomikali celini oblakov proti üvetlemu cekinu. »Kara so zopet odletele vaše ne- piijazne misii?« sem vprašal po daljšeai molku. Sunkoma je okrenila glavico. »Va- ša radovediiofct, gospod, postaja inučna. Po piavici vam povem, da 'ini že moftno gre na živce.« »Kakor meni ;va§ straSni molk! Zakaj bi ne potožili svoje bolesti Clcveku, ki tako živb čuti z vami? Poglejte, potreben sem počitka ka- ko' sain Ahasver ali »Večrii mor- nar«, preden je našel svojo Sento — i!i vender sem zapustil svoje udob- nc kžišče —« ;},Iar sem vas naprosila, da pridite hitnarit zp. mano?« »Niste prosili! Toda skrb me je gnnla za vami s silo, ki bi delala cast vsakemu motorju. Bal sem se, da bi kam nerodno stopili in strmoglavili v prepad. Ali ni taka ganljiva po- zcrncst, vredna nagrade vašega za- upanjav-< >N;i me strah piepadov!« Prepri- čevalno je iztegnila desnico. »Ali verjamete, da sem na tisti polici, ki se sveti tamkaj pod pečino, iskala danes planinke?« »Ni mogoče!« »Tu je dokaz!« Iz rocne torbice je vzela notes in I mi pokazala tri krasne snežno bele cvete, ki so ležali s(Ä?njeni-med pa- j pirjem. »Oh, dajte mi eno cvetko!« ; »Jo že imate! Mislite, da sem za i vas tvegala življenje?« Malo je pomolčala. »Veste — uganite, komu sem jih j namenila?« ' »Mogoče — vašemu — poetu^, sem ¦i. muko zbesedičil. | »Niste uganili! To lepo cvetje bo | dobil — medicinec Konrad.*« j »To jo pa krasna misel!« sem se i oddahnil. »Vredna vašega plemcni- j tega srea. Kako bo ta prijazni spo- j minek iz naših lepih gor razveselil siromaka . . . . ! Ko sem predvCe- rajšnjim sedel pri njegovi bolniški postclji in sem raii omenil naš na- meravani izlet, so se mu kar orosile oči. Nisem poprej verjel, da tako lju- bi naše planine.« »Oh, ikdo bi jib ne ljubil«, je vzdih- nila. Oči so ji strmele nepremično v daljavo kakor da so sc zamaknile v čudovite nadnaravno podobe. »AH ga večkrat obiščete?« je vpra- «aia z mehkim, toplim glasom. »Se precej pogpsto, dasiravno so mi ti obiski huda muka . . . Strašno je gledati v njegove zveste, postene oči, ki nemo, a tako zgoyorno tožijo in izprašujejo: »Kaj vidiš? Ali res že stoji pečat smrü na mojem čelu?« Srce se mi para pri peklensko trpki niisli, da trpi prijatelj, a mu ne mo- res pomagati . ..« »Dajte mu te planinke«, je sepnila. »In povejte mu, da sem jih — sama — utrgala zanj;;< Potegnil sem listnico iz notranje- ga žcpa in sem varno položil vanjo piijazni simbol zraönih višav, zdrav- ja, moči in mladosti. Bog ve — sem pomislil — če ne bo ta dar nežne po/ornosti prinesel bol- niku več bridkosti kakor pa veselja! IX. Previdno ~ kakor vlomilec v de- tektivskih romanih — sem stopil v sGbo, da bi ne skalil nočnega miru speči bratovščini. Svetle Use pri oknu ni bilo več, zakaj žareči cekin na nebu je že bil izginil v gpranji oklepajofih ga obla- kov. V temi- sem zadel ob stol, ki se je z lopotom premaknil. V kotu na po- giadu se je nekaj zganilo. Začelo je lasti. Pptegnilo se je kvišku kakor •Jäh v »Tisoč in eni noči«. In ko sem zlezel na klop — tedaj pa — lepa bralka, ali si bil a že kdaj v džungli? Ali veš, kako se vrže tigra, ki ima lačne mladiče, na nič hudega slute- čc gazelico ali srnico? Tako se je zakadila tista bela po- šast name. Vznak sem telebnil na- zaj na tla, prepričan, da je šel moj kokosov oreh na dvoje. ln že je udaril v tiho noC tisti zo« prni glas Morica von Knoblauch- štajna: »Räuber! Rauber! Zu Hilfe! Zu Hilfe!« Kakor pri agrarni teknii šampijon lnlatičev je udrihal po meni s cep- cem svoje košCene roke. >Kaj se godi?« je planil iz spanja Kocbek. »Vraga, kje so vžigalice?'« »Starec je znorel!« sem zavpil. >Ubil me bo!« »>Mir!<: se je oglasil sem od sredi- ne Arnošt Vesel. »Kakšen red pa imaš. prijatelj, v svoji hiši? Posten človek se še naspati ne more.« ZAHTEVAJTE .^.„VERO"»-— POVSOD! Stran 2. »Not« Dob«« 17. X. lftSI. Stev. «3. kulturno avtonomijo izvesti tako, da se mora vsaj na zunaj Stevilo koroä- kih Slovencev zopet decimirati. Vaak naj s BVojo izjavo v narodnem ka- tastru znova pove, da je naroden Slovenec, da bo potem priSel takoj ob kruh, ob službo, ob itne, da tnu bo smel vsakdo nekaznovano odtnti izdajstvo nad domovino. Kulturno avtonomijo v smislu nemSkega predloga zavračajo naSi Koroäci, ki stoje na staliSču, da mo- rejo bill na Koroškem po ofcivotvo« renju kulturne avtonomije edinole nemSke in slovenske Sole, nikakor pa ne od Neincev uprävljane utra- kvističnc sole. Slovenski Koroäci od- klanjajo vsako cepitev slovenskih Solskih otrok na dve šolski oblasti in zahtevajo za vse otroke, ki jih star3i prostovoljno vzgajajo v slo- venskem jcziku, narodno in domo- ljubno vzgojc po slovenskem učitelj- stvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. NernSke večinske stranke so z ozi- roni na omenjeno staliSie, ki so ga zavzeli zastopniki slovenskih Koroš- cev lani spomladi pri zasedanju v deželnem zboru koroSkem, prekinili razpravljanje o kulturni avtonomiji, ki jo laliko smatramo s tern za po- kopano. Ako so koroSki Nemci po desetih letih resniCno pripravljeni dati Slo- ven com slovensko Solo, potom naj mmndoma izpolnljo tm obvexnoiti, ki to la njo dobwodno navodtnt v »enitrmomkl miroTni pogodbl in jih je avstrijska vlada s svojira podpi- som sprejela. Tako ne bo več treba nobenega razburljivega boja za »kul- turno avtonomijo« in tudi ni potreb- na nikaka kulturna komisija. V kra- ljevini Jugoslav! ji ima jo Nemci že davno vse, kar jim gre po senžer- menski pogodbi. Očividno pa s tern niso zadovoljni, hočejo še več. Zato naj bi bila služila takozvana kultur- na avtonomija po smislu nemškega predloga, sedaj pa zopet neka kul- turna komisija, podrejena deželne- mu zboru, ki bi koroškim Slovencem le Skodila, Nemcem v Jugoslavsi pa podaljšala življenje germanizatorič- nega deiovanja. Dr. Mojak. Voxne olajitvc zabanovin- ike uslolbencc Na ilanek z naslovom »Zakaj se nam kratijo zakonito zajamCena prava?«, ki smo ga objavili 3. t. m., smo prejeli od direkcije državnih že- leznic v Ljubljana naslednji dopis: »Po § 3 pravilnika o brezplaCni in znižani vožnji na železnicah uživajo državni nameStenri 50% popusta voznih cen na državni železnici; kot državni nameačend pa se smatrajo osobc, ki so postavljene po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslulbencih. Na pa res, da so postav- Ijeni vsi nameSčonri banovinskih zdravstvenih in socijalnih oblastev in njim podrejenih u»«anov po zako- nu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih za driavnt uslužbence, temveč so ti postavljeni po ft 31. in v smislu § 32. zakona o banski upra- vi od bana kot banovlnski uslužben- d s prejemki, ki jih ima državni uradnik pod istimi pogoji po zako- nu o državnih uradnikih. V zadevi legitimacij za banovin- gke uslužbence je direkcija Se pred uveljavljenjem sedanjega pravilni- ka o voznih ugodnostih poročala nadrejeni oblasti, ki pa do sedaj Se o tern ni odloCila. Izdajanje »objav« za kupovanje polovičnih voznih kart po banovin- skih zavodili odnosno oblastih je bi« lo nepravilno, ker so objave smeli lzdajati le driavni uradi. Tudi zagrebSka železniška direk-« dja je izdala legitimacije le onim banskim uslužbencem, ki so postav- Ijeni po zakonu o državnih uradni- kih in ostalih nameščencih za dr- iavno mlniboneo.« MODERNE bariune, woln«n« kr«pe, Twm4* I. t. d- za dimske obleke in pliS2e kupite v največji izbiri in nizkl ceni v trgovini MiloS Pšeničnik, Celje DCMAČE VEIf I V nedeljo 19. oktobra vsi k odkritju Puncerjevega spomenika v Braslovče! Spored odkritja: 1. »Oj Doberdob« poje mladinski pevski zbor osnovne sole v BrasJovčah. 2. Govor predsed- nika odbora za postavitev spomeni- ka. 3. Odkritje spomenika. 4. Posve- titev spomenika po g. dekanu Mar- tinu Medvedu. 5. Castna salva. 0. Prevzem spomenika v varstvo po za- stopniku občine Braslovče. 7. Dekla- macija učenke braslovSke osnovne sole. 8. »Vigred se povrne«, poje pev- ski zbor Sokolskega društva Št. Pa- vel. 9. Polaganje vencev in cvetja na Puncerjev grob. 10. »Na dan«, poje pevski zbor Sokolskega druStva St. Pavel. 11. Prijateljski sestanek pri- javljenih delegacij v braslovški os- novni šoli. Sprevod k odkritju se formira po prihodu delegacij in občinstva s Polzele pred osnovno Solo v Braslov- čah in sicer po naslednjem vrstnem redu: mladina, duhovačina, Sokoli, gasilci, pripravljalni odbor z oficii- jelnimi delegati in ostalo občinstvo. Celjani odidejo k odkritju v nede- ljo z vlakom ob 13.50 Vsakdo naj ku- pi tudi vozne listke za nazaj, da ne bo navala pri železniški blagajni na Polzeli. Pri vlaku ob 15. bodo čakali na Polzeli vozovi za brezplaCen pre- voz občinstva, ki pride z vlakom iz Celja in iz Šaleške doline. Ti vozovi se bodo vrnili iz BraslovČ točno ob četrt na 18. na postajo Polzela. d Novi driavnl proračan. V finanč- nem ministrstvu se vrše te dni kon- ference, na katerih razpravljajo o vpraSanju preosnove državnega pro- računa za leto 1931 ./32 Z preosnovo proračuna naj bi se dosegli prihran- ki pri vseh vrstah odvišnih kredi-špecerijskih trgovinah. tov in bl se na ta nafin krili neob- hodni novi izdatki brez povišanja proraftuna. Povečanje izdatkov je v xvezi /, novimi zakoni, ki so bili le- tos sprejeti. Sem spada tudi novi uradniški /akon, ki bo uveljavljen Se pred novim proračunskim letom in ki bo vsled' predvidenega izbolj- šanja uradiiläkih prejemkov obre- menil državno blagajno. Novi držav- ni proračun bo zopet sestavljen po principu ätednje v vsem državnem gospodarstvu. d Obletnica Justifikactje Vladimira Oopftana. Danes je minulo leto, od- kar je bil na vojaSkem streliSču v Pulju po obsodbi izrednega tribuna- la ustreljen jugostovenski nacijona- list Vladimir Gortan. Slava njegove- mu spominu! d Divlziiskl general g. Sava Trip- koviö, ki je imenovan za upravnika vojne akademije, je v sredo dopol- dne izročii posle novemu komandan- tu dravske divizije v Ljubljani bri- gadnemu generalu g. Dragomiru Po poviču. d JoRtp M«n f. V nedeljo 12. t. m. popoldne je umrl v Trbovljah v staiosti 87 let trgovec g. Josip Moll. Pokojnik je bil zaslužen gospodarski delavec in celih 17 let načelnik Po- sojilnice v Trbovljah. Bil je splošno spoštovana in priljubljena osebnost. Bodi mu ohranjen časten spomin! d Pil boleznih ielodca, öreveuja in presnavljnnia privede uporaba na- ravne »Franc Jožeiom grenčico prebavrie organe do rednega delova- nja in tako olajša pot hranilnim sno- vem, da preidejo v kri. Zdravniški strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franc Joielova« voda zlasti konstno izkaže pri ljudeh, ki se ma- | lo gibljejo. »Franc Jožefova« voda se ! dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Iz Celja in okolice c Celjski občimki ivot bo imel v petck 21. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov in sluCajnosti. c Proračunika loja okoL'ikega ob- iinskega »veta. V soboto 18. t. m. ob 20. se bo vršila v občinski posveto- vamici na ßregu redna seja okoliš- kega^ občinskega sveta. Na dnevnem redu je občinski proračun za leto 19:11. <• Olvorltev Krekovega trga za vo- rovni promot. V nedeljo 12. t. in. se i je zopet otvoril za celokupni vozov- ni promet zaradi pretlakovanja za- časno /atvorjeni Krekov trg in sicer v smeri s Cankarjeve ceste mimo Mestne hranilnice v Razlagovo in Aleksandrovo ulico, v neka) dneh pa M bo otvoril tudi v imeri Koleno«ve alle«. Istočasno je bila prestavljena začasna avtobnina poitaja avtobma meuta C»]ja izpred poslopja mestne- ga načelstva odnosno izpred poäte nazaj na Krekov trg. Kot avtobusna postaja avtobusov mestne občinc marlborske ostane še nadalje do pre- klica prostor pred poslopjem mest- nega načelstva. Aviotakii)! so za- vzeli zopet svoja stara mesta vzdolž »Celjskega doma«. Glede uporabe Kolenčeve ulice bo sledila posebna objava. IetoSCU s konjsko vprego se bodo vrnili na svoja stara mesta dešno od vhoda v kolodvor po po- polnem pretlakovanju Krekovega trga. c Ljudsko vtenčiiiče. V ponde Ijek 20. t. ni. ob 20. bo predaval v rheSeanski soli g. R. Cech z Dunaja o turisUönih lepotah Avstrije. Pre- davatelj bo govoril v esperantu (s prevajanjem) in bo pojasnjeval svo- je y.animivq predavanje s ätevilnimi lepimi skioptičnimi slikami. c Oaiiliko zborovanje v CoIJq. V nedeljo 12. t. m. se je vrSilo v Celj- skem domu izredno zborovanje žal- ske gasilske župe, ki ga je vodil žup- ni naCelnik stavbenik g. Konrad Go- logranc. Na zborovanju je bilo za- stopanih 46 društev z 91 delegati. Funkcijonarji so poroCali o delova- nju Župe od zadnjega zborovanja, ki se je vršilo 18. maja t. 1. Zvezni pod- načelnik g. Vengust je poročal o vse- slovanskem gasilskem kongresu v Ljubljani. Sledilo je poročilo o pod- porah gasilnim društvom in one- moglim gasilcein. Sprejeti so bili sklfepi glede župne organizacije in santtetnih tefajev. Pozimi naj bi se vršila dva vaditeljska tečaja, ki bi se jih lahko udeleževali tudi clan sosednjih društev. Na zborovanju s< tudi razpravljali o gasilski »Samo pomoCi« in gasilski pripravljenosti Ob 13.30 se je pričela v mestnem vr tu in na Miklaväkem hribu zanimi va vaja gnsilskih društev iz Celja ir Gaber ja. Z verižno postavo cevi ir tremi brizgalnami so dosegli, da sc spravili vodo iz Savinje na vrh Mi- klavškega hriba, tako da bi v slu- čaju požara lahko gasili z vodo b Savinje cerkvico sv. Miklavža in so- sednja po.slopja. Vaja je pokazala, da ! sta obe društvi v odlični formi. ! c Žalni dan UV1 v Ce'Ju. V pon- dcljek 20. t. m. se bo vršil v Celju vsakoletni žalni dan krajevnega od- bora Udruženja vojnih invalidov. Ob 8. zjuthij se bo brala v župni cerkvi maša zadušnica. Žalni dan je po- svečen spominu padlih in umrlih borcev ter rednih, častnih, podpor- nih članov, velikih dobrotvorov in ustanovnikov udruženja. K udeležbi so vabljeni vsi tukajšnji člani udi*u- ženja in občinstvo. Uradi so bili vab- ljeni s posebnim dopisom. c Jugoslovenska čeikosloralka Li* ga, podrnžnica v Celju, namerava proslavitj narodni praznik osvoboje- nja češkoslovaškega naroda dne 26. oktobra dopoldne ob 10. v veliki A\o- rani Narodnega doma. XatanCnejSi spored še sledi. c Podporno draitvo za rovno nčcn- co na državni realni gimnaziji v Ce- lju ima svoj redni občni zbor v pon- deljek 20. oktobra ob 3. uri popoldne v gimnazijski posvetovalnici. Dnev- ni red je običajen. Clani in podpor- niki druätva se tern potem vabijo na obCni zbor. Rupujtt aamo CROATIA BATERIJE itpiM In anodot« kar «o NAJBOUiE c Francoiki kroiek v Colju nazna- nja, da se vrši začetni učni tečaj za mladino, določen za učenke in licen- ce višjih razredov osnovnih in vseh razredov meščanskih šol, vsak pon- deljek in četrtek ob pol treh popol- dne v prvem nadstropju mestne os- novne sole. Literarno-konverzacijski tečaj za odrasle bo vsak pondeljek in četrtek ob Cetrt na sedem zvečer v mešCanski šoli. Določitev ur za za- četni in nadaljevalni tečaj za odras- le bo danes 17. t. m. ob 6. v meščan- ski šoli. Prijave za vse tečaje se še spvejemajo pred pričetkom pouka. Mesečna učnina za vsak tečaj znaša 30 Din in se plačuje naprej. Stev. 83. »Nott Itoba« 17. X, 1IM. Sir»« S. ( Trojnl labile). Gosp. Karl Perc, knjigovelki mojster v Zvezni tiskar- ni v Celju, bo jutri kot petdesetlet- nik pri Abranamu. Dne 1. novem- bra pa bo 25 let, odkar je g. Perc nameSCen v Zvezni ,tiskarni in 20 let, odkar je knjigoveški mojster. Vrlemu, sploäno priljubljenemu ju- bilantu želimo 8e mnogo let sreče in zadovoljstva! c Poroka. V nedeljo 12. t. m. se je poročil v Celju gosp. Anton Jaroäin, poslovodja tvornice Schimmel & Co. v Celju, z gdC. Angelo Pajkovo iz Celja. -PriM sta bila nevestina brata iVorničarja gg. Karol in Rudolf Pajk. Mlademu paru iskreno festl- tamo! c Avtobtti Oel|e-Solfiara vozi od pttkt 17. oktobra naprej zjutraj iz Solftave ioU ob 1.11, skozi Ljubno ob 7.05, Možirje 8, Polzelo 8.36 in pri- haja v Celje ob 9.20, tako, da dobi oba dopoldantka risk« proti Mari- boru oziroma LJubljani in Zagrebu. Ta sprememba je bila potrebna, da ne bo avtobus vozil skoro istočasno s poStnim avtobusom na Smartno. PopoMamka voinja iz Celja proti Solčavi ostafte neizpremenjena. — ¦ Avtobus mesta Celja. c PoMt tagrtUUh pUnlnetv. Na Vse svete hosta priredilt dve skupini zagrebških planincev izlet na Celj- sko kočo in Mozirsko pianino. c Ass altlranje Kiekovtga trga v zadnjem odseku med Celjskim do- mom in kolodvorom bo v slučaju ugodnega vremena konCano te Jni. S tem bodo zaključena vsa dela na Krekovem trgu. LJukltolJI p«i I Krasne amerlkanske da- life, v vseh tnodernih barvah, velikost cveta 20-25 cm, toranlMf te prodajo. Vpra- Sati dnevno do 9. zjutraj, Kralja Petra c. 31, II. nadstropje levo. l-2p c Javno knhinjo v poslopju Delav- ske zbornice v Vrvarski ulici bodo otvorili v nedeljo 26. t. m. c Strelika druiina v Celju je pre- ložila nagradno streljanje, ki bi se moralo vrSiti v nedeljo 19. t. m., na nedeljo 2. novembra, ker je teren na strelišču vsled zadnjega dezeyja še zelo vlažen. c SokoUke plerae vaje se vršijo vsako nedeljo ob osmih zvečer v mestni telovadnici. Da se ne inoti skupnega pouka, se sprejemajo no- ve prijave le še to nedeljo. Prihajaj- te vsi točno. c Plesna iola trgovskih nameščen- tev sprejema prijave za plesne vaje samo še jutri v soboto 18. oktobra ob 8. zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«. S tem dnem bo gospod Lju- bo Čorne začel s poučevanjem U- tošnjih izletov. S tem dnem bo go- spod Ljubo Cerne začel s poučeva- njem letoinjih plesov in se vsi in- teresenti najvljudneje vabijo, da se že nocoj prijavijo, ker se pozneje ne bo sprejemalo nobenih prijav veC. c Savinja, ki je v pondeljek 13. t. m. zopet narasla, tier SuSnica in Voglajna so v večernih urah pone- kod prestopile bregove. Masarykovo nabrežje je bilo poplavljeno tik do ceste. Tudi travniki na »otoku« in v Zavodni pod hribom sv. Jožefa so bili pod vodo. V jutranjih urah je voda upadla. c Vaino la smučarjel Pred dnevi se je, kakor v Mariboru in Ljublja- ni, ustanovil tudi pri nas smučarski klub, katerega namen je, združiti vse prijatelje in prijateljice belega sporta, ki so že smučarji ali pa želijo postiati. DruStvo je že pričelo delo- vati. Prijaviti se je ali pismeno pri predsedniku g. H. Kodelli, učitelju v Celju, ali pa ustmeno pri gg. Edu Paidaschu in bratih Gračner, trgov- cih v Celju, kjer se dobijo tudi vsa natančnejSa pojasnila. DruStvo je že bilo notificirano pri podsavezu za zimski sport v Mariboru. c Smrtna kota. V četirtek 16. t. m. sta umrla v javni bolnici v Celju 71- letni prevžitkar Matija Mirnik iz Tr- novelj in 23-letni Mate Kokič, redov 7. čete 2. bataljona 39. pp. iz Pregra- de. N. p. v m.! c Dnian Lojk nmrl. 18-letni peto- Solec Dušan Lojk iz Celja, ki si je v nod na nedeljo 12. t. m. pognal v mestnem vrtiu v obupu s flobertovko kroglo v glavo, je v pondeljek 13. t m. ob 19.30 podlegel težki poškod- bi. Pogreba, ki se je vrSil v sredo 15. t. m. popoldne iz celjske bolnice, se je udelelilo dijaätvo tukajinje glmnazlje in mnogo drugega obCin- stva. V slovo mu je zapel dijaiki zbor fcaloHtinko. Telko prizadeti rod- bini nafie iskreno sožalje! c AndrtJtT Mjtm. Kramarski in živinskl sejem, ki se vrii v Celju vsako leto na Andrejevo 10. novem- bra, je letos zaradi nedelje 30. no- vembra in praznika 1. decembra pre- lolen na torek 2. decembra. c Javtn Todajak bodo postavili na zidu vojafinice kralja Petra poleg Narodnega doma. Voda bo iz tnest- negp. vodovoda. c Prowtdlter Novega Otlja v nmo- bolnleo. Banska uprava razpisuje na dan 30. oktobra ob 11. v sobi St. 17 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani prvo javno pisnieno ofert- no licitacijo za prevzem težalkih in zldarskih, tesarskih, krovskih, kle- parskih, mizarskih, ključavničar- skih, steklarskih, pleskarsklh in sli- karskih del, montaže central ne kur- jave, instalacije vodovoda in monta- Le dvlgala pri preureditvi posestva Novo Celje pri Žalcu v hiralnieo za umobolne. Podrobnostt razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglas- ni deski tehničnega oddelka banske uprave. c »Wlndliobtr Bund«. V 04. Stevil- ki naäega lista z dne 11. avgusta t. I. smo priobčili notico pod naslovom »Windischer Hund«. Te besede naj bi bil izrekel gosp. Franc Wonisch, uslužbenec tvrdke Oswatitsch v Ce- lju. Pri sodni razpravi in v kazen- skem postopanju pri sreskem načel- stvu pa je bilo pozneje dokazano, da dotičnega pretepa ni povzročil Wo- nisch, anipak neki Jamnišek. Vse price so tudi soglasno izključile, da bi bil gosp. Wonisch izrekel besede »Windischer Hund«. To ugotavlja- mo, ker m maramo delati nikomur krivice. Pripominjamo pa, da je bi- la dotična notica v našem listu na- pisana zgolj po podatkih polioijske prijave z dne 9. avgusta. c Nttreče. Pred gostilno »Pri stru- gi« v Lučah so fantje 12. t m. na-. padli delavca Franca Smrečnika s koli in mu tnočno poškodovali levo roko. — 35-letni delavec Franc OreS- nik od Sv. Primoža pri Ljubnem se je pri delu vsekal s sekiro v levo nogo. —¦ Poäkodovanca se zdiavita v eelj.ski bolnici. c Izaledlli 10 ga. 20-letni sobosli« kar Franc P. je izvrSil letos v avgu- stu pri svojem delodajalcu v Kurlov- cu ncko tatvino in izginil Na pod- lagi tiralice so ga tie dni izslcdili in aretirali v Celju, kjer je bil Šele par tednov pri nekem podjetju uslužbon. Pravi, da je izvräil tatvino njegt>v prijatelj, ki mu je dal potem polovi- co plena. | c V rettavraeiji »WUion« t Oaber- i jn v soboto in nedeljo koline. Prte- ne klobase. Ravnokai' došel izvrsten vinski moSt liter po 10 in 12 Din. Za obilen obisk se priporočata Karl in Pepca Perc. 784 c Kuptett q. Danlla Butarja, naj- novejäi, posneti letos mese.ca avgu- sta na »Homocord« gramofonskih ploSčah, se dobijo sedaj v veletrgovi- ni R. Stermeckl (gramofonski odde- lek). 785 c Izgube in najdbe. Izgube: banko- vec za 100 Din, izgubljen 11. t. m. v Aleksandrovi ulici; zlat prstan s 3 rdečimi kamenčki, izgubljen 15. t. m. od pol 11. do pol 12. dopoldne na Ljubljanski cesti. Najdbe: 50 Din, najdenih 9. t m. na državni cesti v Gaberju; mala rujava denarnica s 15.50 Din gotovine, 3 znamkami in ključkom, najdena 14. t. m. okrog Premog in drva dobavlja H uümMi mm* twMia F, Bati6f Otlje 5 Benj. Ipavca 3 2 naztvedno uvojeUpe zobe In ohranl fill zdra- ve In biserno bclc z dnevno uporabo skozi 40 let preiz- kušene zobne paste Sargov KALODONT J3epsi xobje pol 15. na Glavnem trgu; 20 Din go- tovine, najdene 9. t. m. ob 9. dopol- dne na Kralja Petra cesti. c Nočno lekarnliko ilažbo iina od sobote 18. t. m. do vštetega petka 24. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Oatilno drnitvo v Celjn. Teden- sko službo iina od nedelje 19. t. in. do vštete sobote 25. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. To sukno more biti mum U tvrtt* ItomMU, kw m ¦• trial Naroiltfl t«k*J a«vt *!•»«•! CMaalakAlXatefaHMW»1 TtfmUiMi Stermecki) Celje 1 C«alk la viorct ustoaj! PRVOVRSTNO prtkajeno svinisko msso, fccanj- •ke klobas», domaftlemendoliki In la traplatovakl «If, fiawrllawldava aaUma, aardiaa, maana kaasarva la patttta, wadna avaia pHporoča ANTON FAZARINC - CEUL Gledališče HESTNO OLEDALIidE V 0EUÜ. Reportoar: Torek 21. oktobra ob 20.: »Žlvi mrt- vec«. Otvoritvena predstava. * Otvoritov nove lezona v celjtkem gledaUičn. Dramatično društvo v Celju bo otvorilo novo gledališko se- zono v torek 21. t. m. zvečer s Tolste- ga dramo »2ivi mrtvec« v režiji g. A. Pfeiferja. Zasedba vlog jamči, da bo nudila predstava užitek. Celjski diletanti pripravljajo tudi uprizori- tev Nestroyevih »Utopljencev« in Tučičeve »Golgote«. Poleg diletant- gkih predstav se bodo vräila v celj- Lkem glcdališču še gostovanja ma- riborskega in ljubljanskega gledali- U'sl. Pričakovati je, da bo znalo ob- (instvo tudi letos ceniti pomen gle- dalisf.a in da bo to dokazalo s 3te- vilnim obiskom. KINO MMtnl kUo Celje. Petek 17., sobo- ta 18. in nedelja 19. oktobra: »S. O. 8.« (»Ladja v nevarnostb). Velika drama ljubezni in strasti iz južnih lCrajev. V glavnih ulogah Liane Haid; Alfonz Fryland, Gina Manes in Harry Nestor. Krasne slike z mor- ja. Ta film je dosegel povsod velike uspehe. ______ Dnnajika vremenska napoved za soboto 18. oktobra: Večinoma jasno, ponekod jutranje megle, milo vre- me. stran 4. tNott Doha* 17. X. llil. Štev. 83. NAZNANILO. Ceni. odjemalcem v C-lia in < köl ci vljudno sporočam, da sem svc o trgovino s specerijskim in kolonijliaiin blagojn zröjio. povecal in izpopolnii, tako da lahkr» s p-edmeti, ki spadajo v t;o stroko, §e točneje in soiidneje postreüem. Priporocam «e zlasti za mknp speci* ialne moke if. čakovskih m'inov.. Vekoslav Bornšek Celje, Presernova «L 8. Elektroton afjarat skoro nov, ss orodi ta 400 DHt. Otfleda se lahko pri F. JAKOWITSCHU, Celje, DffkOT trg 1. Up •Vila» iriko alamaki koatum, drap, popolnoma nov za vitko postavo. te proda xa 300 Din. Ogled« se lahko v trgovini Staudinger. Celje, Aleksandrova ulica 7. Stanotanje v laatiti «III s parketnim tlom, uporabo kopalnice, vrta in parka odda s 1. novembrom t.!. županstvo obČine Teharje v najem. Natančneje se izve v obfin. uradu Teharje Jakob Kov«6, Mil WiUllI, Celj«, Razlagova ulioa 8 priporofa svojo bowto zalopo Ješkega in angleSkiga sukna ter sukna vseh vrst za zimske plaWe, • prvovrstne trenchcoate za dame in gotoode od 1100 Din naprei. Obleke po meri in najnovejSem kroju. Točna postrežba in solidne cene. 10 1s Elaktrlftaa ž«pne svetiljke, bit«pij«, jedilno orodj«, ipr* mom steklenioe in razno drugo železnino kupite prav ugodno v trgovini Jot. Jagodič. Celjef GUvi^i t^g IS 3 Is Otroški voziček sportn', skoro nov se prod*i. MARIBORSKA CESTA ST. 1. Dve sobi !n kuh'niasetakoioddfc. Na?lovviiDravi. Hilnica oženjena, poStena, brez otrok se sprejme takoj. Dobi prosto stanovanje in plaüo. VpnSa se v Vodnikovi ul. 5, I. nadstr., desno. Prazna soba se odda gospndični s 1. novembrom. Souporaba kuhinie. Naslov v upravi. Ljubljanske zelne glave prodaja v soboto na kolodvoru kg 80 par Hugo Sohmid. Isti dan se prodaja tudi krompir, ki se zaradi povodnji in deževja dosedaj ni mope), Krojaški pcmočnik se spreinne. Prvovrstna nio' z.^ vtliko cielb, na razpo'ago ima m!a;S?p po- močnika za ročno dein F. Meiko, Celjff, Alekoar.d ova ulic«. I.NOVAK Celje, Prešeroova 24. trgovina koles, Šivalrih strojev, gramofonov in gramofonskih plo§d. NajnoveiSi Slagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! Prodaja tudi na obroke. NALINOVEC pripravijen iz aromatiiünih gorskih malin in vkuhsn z čistf n sladkorjem I kg Din 18* Star« likarni „Pri orlu" Mr. Ph. WO TOlCtC CELJE, Olavni trg — Aieksandrova ulica. DobroidoČa goslifna in mesarija z gospodarskim poslopjem blizu kolo- d ora v Savinjski dolini, se ugodno proda. Naslov v upravi. Rpanjsbe klobase sir, salamo, sardine, pa stete ter vse vrst specorijske in dclikatesno bingo pripöroCa KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE Kralia Petra cesta 17 in Samostanska ulica §te.\ 4. Yse: ure doze očala obeske ustnlke prstane verižice ii vse drugo, samo najboljSe kvalitete in po najnižii ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, uritr, iuv©I»r, öptlk CELJE, Glavnl trg 4. „EHGLEBERT" Prvovrstne belgijske gume za auto, motorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN HEHANICNA DELAVNICA CEUE.MaRIBORSKAC.il Z:-h*>vnitt? Pslnu^ih^ ! USTANOVUENA Us A 1881. Celjsha posojilnica 11 Ceiju Celje v lastni hiii Narodnl dom Sprojoma hr.mil 0o«ina • prpirjem, pisalnimi In iH