,i? mm

NARODA

list slovenskih , delavcev v AmerikL
The largest Slovouan Daily in the United State«.
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
X! i
TELEFON CHELSEA mi
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NO 11 — *TEV. I!
NEW YORK. MONDAY, JANUARY 23, 1930. — PONDELJEK. 20. JAN CARJA 1930
VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII.
SPORAZUM
svetovno razsodišče bo razpravljalo 0 novih [ madžarskih zahtevah
BALKANS
uvodna ! gladys parks
posvetovanja! obsojena
0brež. straža mrzlo vreme debata glede
v londonu
Ameriški državni tajn k
r Wnes bo podpisan Voungov načrt. — Čehoslova- Stimson se bo jutri po-&ka in Italija bosta podpisali protokol s pridrž- svetoval z zastopniki o-ki. Bolgarska bo morala plačati vsako leto dva- stalih veles'1. najst milijonov zlatih frankov, Madžarska pa ne- j	"""""
koliko manj. Dva pesebna fonda za Mad- LON7>ON AneUjn 13	"
v |	Delegati, iti bodo zastopali Združe -
ZarutO.	.	ne dj-iave na mornariški konferen-
ci. so se oglasili danes pri ministrskem predsedniku Ramsayu Mac-Donaldu. Prej so sc posvetovali z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem.
Ameriški državni tajnik Stimson bo jutri konferiral z Grandijem in z francoskim ministrskim predsednikom Tardieu-om, ki bo jutri dopoldne dospel v London.
Tekom pogovora, z angleškim mi-
1IAAG, Holandska, I 9. januarja. — Ker je tre-ha urediti le se par podrobnosti, vse kaže, da bo jutri zjutraj ob enajstih podpisan Youngov načrt.
Ugotoviti je treba le "c način, kako bi se ugodilo zahtevam Madžarske, ki jih stavlja Mali tanti.
an-
Nadalie je bilo določeno, da bo Vplačanih vsako ^istrskim predsednikom je rekel
leto devet milijonov zlatih frankov v cehoalo vaško!	minister GrSn-
' - i i	• ii-i	di, da se ne bo Italija zavzemala za
zakladnico, kateri delež bi pozneje dobila Italija.; omejitev mornaric temveč za de-
Na prvi haaški konferenci je bila Italija pri- Danes je dospe? semkaj kanad-
pr avl jena plačati vsako leto devet milijonov zla- j *ki Obrambni minister DiJ.ston, ki j- posvetovalnico, jim je sodni ' i r i	a i... j i •	vi •	načelnik kanadske delegacije.	taneno pojasnil razliko med
tih frankov Angliji, da bi povečala njen repara- j pARIZ Franc:ja 18. Janu„ja.-1 rom po prvem m drugem r,
cijski delež.
Ker so bile pa na sedanji konferenci balkanske reparacije znatno znižane, se Italija in Cehoslova-i ka »e pomišljata, če naj podpišeta protokol s pridržki ali ne.
Obtoženka j s do zadnjega tajila svoje dejanje. Tekom zagovornikove-ga govora je bila popoi-!
noma mirna.
~~ ——.....—
CAMDEN. N. J.. 13. januarja. — : V procesu proti Gladys May Parks jo pndala porota prav art k, ki se glasi, da je obtoženka v enem slu- i čaju kriva uboja, v drugem slučaju pa umora po drugem redu.
Obtežena je bila, da j" nasilno . umorila dva otroka, ki sta ji bila J poverjena v varstvo.
Govor državnega pravdi" tka. je ve'-krat prekinila z vzklikom: - L'j- j žete! Nesramno lažete!
Drž tvr.i pravdnih je namreč pri-j p:<vcd jval, da je obtoženka otreka ! najprej umorila, nato pa odnesla njuni trupli z > kopat.
Popolnoma mirna pa yj b.la. k j je govoril njen zagovornik.
Slučaj je bil izročen poroti ob pol-I štirih.
Predno so sc podali porotniki v sodnik na-umo-edu in
Francoski zunanji minister Briand je danes odpotoval proti Londonu
ROMUNSKA BO	i
An.7A,,.ir« OMAHA. Nebraska, 19. januarja.
POSLALA OPAZOVALCA Škofa Josepha Rumella iz Omaha
Za Madžarsko bosta ustanovljena dva fonda.— bukarešta. Prvi bo za agrarske zahteve, drugi pa za zahteve j januarja. — Romunska vlada i. erkve, plemstva in trgovskih interesov.	skleniU posl*u v
*	^	ga mornariškega uradnika kot ofi-
Ker sc glede tega ne morejo sporazumeti, bo predložena zadeva svetovnemu razsodišču.
--škofije, ki se je vračal s teden dni
Romunska, 19. — trajojočega potaovanja, je žamete) , sneg, ko se je vozil s svojim avto-visoke- j mobilom. Škof Rumell je obiskoval severni del škofije in mesto da bi se vrnil z vlakom, je nadaljeval potovanje z avtomobilom.
Avstrija bo morala sama plačati posojilo v zne-»ku $1 20,000,000, ki ga je dobila s posredovanjem Lige narodov.
Bolgarska bo plačala vsako leto od enajst do dvanajst milijonov zlatih frankov, Madžarska pa deset milijonov zlatih frankov.
Zavezniki so prvotno zahtevali od Bolgarske petnajst, od Madžarske pa štirinajst milijonov zlatih frankov.
cijelnega zastopnika na konferenco petih sxl. Ime doticnega ni bilo še objavljeno, vendar pa se glasi, da bo skušal zastopati interese Romunske, ki ima tudi precej močno mornarico.
PREDSEDNIK NEMČIJE
HVALI SCHURMANA
sprejema podkupnino
Štirje člani obrežne straže so dobili od butlegar-ja dvatisoč petsto dolarjev ter mu dali nazaj zaplenjeno blago.
BUFFALO. N. Y., 18. januarja. — Danes so bili aretirani trije člani obrežne stiaž?. Odvedli so jih v okr. jetnišnico v Erie okraju.
Obdolženi so, da so sprejeli podkupnino od tihotapcev žganja, na-kir so dali butlegarjem motorni
Četrtega obrežnega stražnika, ki j je oodolžen istega prestopka, še vedno iščejo.
Eutlegp.r Courtney iz »Toleda jim . ie dal S2500 podkupnine, nakar so mu izroiili zaplenjeno blago in motorni čeln.
Motorni čoln so oblasti pozneje zaplenile, nakar je Courtney javil carinske stražnike oblastim.
Okrijni poveljnik je rekel, da so' vs.1 trije aretirani ie priznali dejanje, katerega jih dolž?. _ _ ^
VOJNA JE NORMALNO
STANJE NARODOV
PARIZ, Francija. 19. januarja. — Vojna je normalno stanje človeška, kajti od skupnih 3400 let sve- '
tovne zgodovine, je bilo 3152 let
\	j
krajevnih in splošnih vojn.
Tako je izjavil profesor Pella, romunski delegat pri Ligi narodov Profesor je razpravljal o Briand-Kelloggovem dogovoru, ter o možnostih preprečevanja konfliktov. Iz predstoječih številk je razvidno, da je uživalo človeštvo v vsej tej dobi le 248 let miru
po zapadu
Skoro vsepovsod je padel toplomer pod ničlo. — ' Nevarnost povodnji v ^Arkansasu in Indiani sc je zmanjšala.
I
CHICAGO, 111., 13. januarja. — Po vsem Zapadu je zavladalo danes izredno mrzlo vreme.
Nevarnost povodnji v Indian i in ; Arkansasu se je zmanjšala, dasi po ' nekaterih okrajih občutno primanjkuje živil in kuiiva.
V	državi Arkansas ojačujejo prostovoljci pod vodstvom armadnih inžinirjev nasipe. Na stotine družin je bilo pregnanih iz domov, ko je vodovje porušilo nasipe v iztočnem delu Arkans3sa.
V	mestu Qiicagu kaže toplomer šestnajst stopinj pod ničlo.
Ponekod v Illinoisu je padla temperatura celo sedemidvajset stopinj pod ničlo.
NASIP SE JE PORUŠIL
BYTHENVILLE. Ark., 13. j an. — Nasip, ki ga je zgradila vlada pri St. Francis reki v bližini Holcomb, Mo., se je danes porušil, nakar se vdrla velikanska množina vode po sosednjem ozemlju.
Farmarji upajo, da bo voda polagoma odtekla p" odvajnih kanalih. Škoda je zelo velika.
Kljub velikemu prizadevanju kakih 150 mož, se nasip še neprestano ruši.
OTROKOM BODO
bivši kajzer še vedno upa
Viljemov častnik je rekel nekemu korešpon-tu, da bo nemški narod pozval kajzerja nazaj na prestol.
BERLIN. Nemčija, 19. januarja.
VRNILI VID Dr Jacob Gould Schurman. ki je
----. odsvopil kot ameriški poslanik, je
ATENE, Grška, 18 januarja. — j predložil včeraj predsed. Hinden-Špecijalistom se bo najbrž posre- burgu odpoklicne listine ter bil čilo vrniti vid večini otrok, ki so bi- častni gost pri poslovilnem banke-
0 eiels0nu
ni sledu
Ruski letalec se je moral vrniti iz ozemlja, v katerem so domačini baje videli Eielsona in njegovega tovariša.
li inficirani v bolnici, kjer so jim zdravniki vbrizgali v oči premočno razkuževalno sredstvo.
Oblasti so izjavile danes, da nebo noben bolnikov popolnoma oslepel Dva otroka bosta oslepela na eno oko.
tu. katerega jc priredil zanj nemški predsednik. Predsednik Hinden-burg se je prisrčno poslovil od Ame- j rikanca nemškega izvora f/er izrekel zahvalo vsega nemškega naroda za usluge, katere mu je izkazal j prejšnji ameriški poslani!?.
OBSTRELIL ŽENO IN SEBE
PARIZ, Francija, 13. januarja. — Alita Guerra de la Sota, nečakinja argentinskega poslanika v Rimu, j2 bila danes v skrajno resnem stanju radi strelev, katere je oddal nanjo njen mož. Polagoma izgublja meči. Njen mož se je ustrelil včeraj. Sorodniki so izjavili, da se je par že večkrat ločil.
KANADCI B0D0 P0MAGAL1
LONDON. Anglija. 19. januarja. Polkovnik Ralston, kanadski obrambni minister ter načelnik ka-j nadske delegacije, je dospel danes | semkaj ter izjavil:
— Naš cilj bo pomagati konferenci, da olajšamo bremena vseh onih. ki jih morajo nositi. | Na postaji ga je sprejel zastopnik MacDonald in zastopnik domnijske i vlade. Ralston je rekel tudi. da je I prišel na konferenco z upanji, da. bo rodila dosegljive uspehe.
pr0hibicije v kongresu
Značilna Jzjava republikanskega voditelja v senatu Jamesa VV a t-sona. — Splošno glasovanje se ne bo vršilo.
WASHINGTON, D C . 18 jan — Republikanski voditelj v senatu J. E. Watson iz Indiane, pe podal vče-ral senzacijonalno izjavo, ki je presenetila vse suhače. Rekel je, da se zavzmema za splošno glasovanje glede prohibicijskega vprašanja. Glasovanje naj bi se vršilo po vseh državah.
Ker je Watson zastopnik večine v senatu, pripisujejo njegovi izjavi veliko važnost.
Senator Watson je rekel:
—	V svoji lastni državi sem že dalj časa zagovarjal splošno glasovanje. Zelo rad bi videl, da b' vprizorili ta poskus v Indlanl. Iti tudi v drugih državah. Mo moj mnenju bi tako glasovanje potrdilo zaupanje naroda v prohibicrijo.
Watson se pa ne zavzema za splošno ljudsko glasovanje, katero bi uvedla zvezna vlada. To nalogo bi morale prevzeti posamezne državne administracije. Istočasno je stavil več predlogov glede gotovi -i vprašanj.
Volilci naj bi odgovorili na sledeča vprašanja:
—	Ali ste zato, da se zopet otvon po deželi salone?
—	Ali naj se razveljavi osemnajsti amendment ali pa Volsteadova postava tako modificira, da bi bila dovoljena večja množina alkohola?
—	Ali naj imajo posamezne državo pravico, da same določijo, koliko alkohola naj vsebuje pijača?
—	Ali naj se dovoli prodajo p! a in vina pod kakšno kontrolo?
VELIKI DAVKI TLAČIJO FRANCOZE
PARIZ, Francija, 17 januarja.— V primeri s skupnimi narodnimi dohodki, mora Francija plačevati največji odstotek davkov Tako sc ugotovile statistike narodne zveze francoskih davkoplačevalcev.
PO USODEPOLNEM STRELJANJU
MONAKOVO, Nemčija, 18. ran — Ce smrmo verjeti poročilu lista Welt am Soantag". goji biv&i nem -»ki kajzer se vedno upanje, jda ga bo nemški narod pozval naza? na prestol.	.	*
Omenjeni list Je objavil vetraj nanietUine poročilo:
Neki bi vil častnik cesarska armade je pred kratkim obiskal bivšega nemškega kajzerja v Doornu. Po kosilu je rekel Viljem svojemu §o-
*tu:
— Prepričan iem. di ste bili vzgojeni v duhu. da je treba ubogati in slutiti. Kaj počnete z novo prostostjo Kaj boste počeli, ko bo predsednik Hlndenburg umrl? Rečem vam le nekaj in vem, da me slutnja ne vara: — Narod bo pozval kajzerja naaaj na prestol
Častnik je odvrnil kajzerju, da bo treba za tak povratek velikih priprav.
Biv.il kajzer mu je pa odvrnil: — Vm priprave ao zavrSene.
Nato mt nista več pogovarjala o
MOSKVA. Rusija, 19 januarja.— Strašen nežni vihar, ki je divjal ob severni obali Sibirije, je onemogočil via nadaljna poizvedovanja za ameriškima letalcema Eielsonom in Bor lan dom.
' Vsledtega ni bilo mogoče dogna- ; ti. če je resnična vest, da so doma- i čini videli letalca v bližini Aguema reke, kjer sta baje pristala.
Ruski letalec Slfpnov se je mo- ' ral vrniti vslcd snežnega viharja. Namenjen je til v ozemlje Providence zaliva, kjer so domačini baje videli letalca, i Kakohitro bo vreme dovoljevalo, bo nadaljeval s svojimi prizadevanji. 1 Ji i
VELIK PRIDELEK PŠENICE
RIM, Italija, 1». januarja. — Mednarodni poljedelski zavod je dobil včeraj iz Pundažaba poročila, da so pridelali v lanskem letu več pšenice kot kdaj poprej. Razmere glede letine so bile za 88 odstotkov normalne ln pridelek je bil obilen.
Slik« nam kaže tihotapsko ladjo "Black Duck', katero so obstreljev ali obrežni stražniki ter usmrtili pri tem tri tihotapce. Suhači pravijo, da je bila njihova krivda, ker se niso ustavili na povelje.
denarna nakazila
ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU:
v Italijo
Din 500 ...................... 5 9 35	Lir
v Jugoslavijo
500 1000 2500 5000 10,000
$ 9.35 .. 918.50 S 46 00 S 91.00 $181.00
100 _
200_____
300 . 500 . 1009
Pristojbina znaša Eedaj za izplačila do $30 -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
$ 5.75 S 11.30
S 16.80 S 27.4C % 54.25
60c;
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikih dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju ▼ stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2«*r
Za izplačilo rečjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjm lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka gilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina
nakazila.
bpatila po pošti so redno izvršena ▼ dveh do treh tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c.
sakser state bank
82 Cortl&ndt Street	New York, V. Y.
Telephone: Barclay 0380
_
ti I A 8 NARODI"
NEW YORK, MONDAY, JANUAR! 20, 1930
L
"Gias Naroda"
Ovtwd and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President	Louis Benedlk, Treasurer
nmtxk
Place at business of the corporation and addresses of above officers: BS* W. 1Mb Street, Borefb if MmnhaUn. New ¥«rk City. N. T
" G L A 8 NARODA < Voire of tbc People)
VLADO KOLIČ
Issued Every Day Escep; »una*/« and Hotldav*
Ca oelo leto Telia list n Ameriko in Kfcnado ----------------------46.09
4a pel leta ------------------------JS M
četrt leta _____________________.$1.50
Za New York u celo leto _______$7.00
Za pol leta --------------------.$350
Za Inozemstvo sa celo leto ______
Za pol leta_______________S3 5G
Subscription Yearly Ift.OO.
Advertisement on Agreement.
UUs Naroda ' Izhaja vsaki dar. izvsemšl nedelj In praznikov.
r. , j Mipuca tn osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-i*> Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, i-ti rud' prejšnje bivališče naznani, da hi VreJt najdemo naslovnika
• ^ • \ntrw ?1« W lSlh Street New York, M. Y. tone Thelsea S*7H
VPRAŠANJE VARNOSTI
Franecai so se izkazali tekom vojne kot veliki junaki, v splošnem so pa sila bojazljiv naroči. Vsepovsod vidijo in slutijo nevarnosti tor se je skušajo ubraniti.
Ko so se svoje ("as do vršila razorožit vena podajanja Lige narodov v Ženevi, je francoski zastopnik Paul Bon-eour vedel toliko povedati o varnosti in o potrebi varnosti, da se ni ničesar doseglo.
Timbolj ne bliža dan, ko 1h> otvorjena v JLondonu konferenca za zmanjšanje oboroževanja na mofju, tembolj kriče zastopniki Francije, da je varnost pfvi p^goj.
Anglija jib opozarja na različna jamstva za ohranje-nje miru, na Kelloggovo pogodbo, določite Lige narodov, Locarnsko pogodik> itd., tod« vse to uie ne pomaga.
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
i, m.	i ,
Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI
Peter Zgaga
za leto 1930
ki je letos izredno zanimiv.
POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA
50c
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18 Street
ifBWHlBy'jlMSIIillWIIBMI'UMS^lWBW
New York, N. Y.
GROBNICA POD PARIZOM
mani jugoslovanski vij*>l»n*st. ki bo pr;rct?!l tine S. februarja ob pol-dcvttih zvečer koncert v Steinway Ha?!, 113 West 57. St.. New \'crk City. Igral bo ck'adbe iz osemnajstega stoletja.
Podzemni Pariz je mesto, polno	predstavljal živ. veliiecrn kozel, nje-tajn. o katerili nimajo veseli Pari-	geve družino, šest rdečih hudičev, žani valoveči po bulv&rjib, niti poj-	pa debro maskirani Cesarjevi j Kima.	močniki, ki so naivne radovednež?
zvezali zavlekli v najglobje kata-fcembe in oropali. Hudič se pa ni več prikazal v katakombah, čim so Ce-seria vtaknili v Bastillo.
Cmrli v Ljubljani
od 25. decembra do 3. januarja 1^30: Berta Gabrič, služkinja. 2.)
,	let; Martin Seje, rudar, 70 let; Klc-
JieUoggova j>ogodba se zdi Franeoasom preslabotna, | mene Milena, ha kontoristke, 2 čf*s, da nima dovolj sredstev, da bi dosegla ono, kar določa. mcseca- Jerica Kocijan, zasebnica,
7	,	„ 1. . i	.	,	, 164 let; sestra Einfalt Frančiška.
Adaj so rrancozi v skrbeli zasUan Sredozemskemu L, .«	^
.	- Marija. u&mjijenka. G1 let. Alojzij
morju, v kojega vodi A'ju se križajo francoski, italijanski,' Virbnik. profesor v p., Marija Daj-
ko, užitkarica, 80 let; Ana Petric, ' ž-.na dninarja. Go let; Jož?f Laznik. župnik v p, 75 let.
V bolmci: Mirko Bižal. 43 let; Ivana Gliha. služkinja. 53 let; Ka-j tar.na Sodja, žena posestnika 30 i lei; Ljudmila Telban. hči posestni-
I
j ka. 19 let; Avgusta Lukež. hči 1 zdravnika. 56 let: Rafael škofi'
tp&nski in angleški interesi.
Veliki zagovornik miru in aranžer i laj raznovrstne j-bih paktov, Briand. zahteva nekako posebno locarnsko pogodbo at Sredofcemftko m«»rje, j»n»ti čemur sta pa odločno velika Britanija in Italija.
Tako so se pojavila že pred začetkom Londonske konference resna na*protstva.
Ako bo Francija odločno vztrajala na svojem doseJ£in ključavničarja. 3 mesece;
in„t . i;v„	i , j/	'	.. i BcržtiKr. uzitlzariea, 63 let: Marija
d&njem atah-u, je vprašanje, ee bo konferenca petili sil ^^ dnmarica, 27 let; Neža Ko-
rakt, bivša delavka, 57 let; Janez Ko-iak, bivši delavec, 65 let: Franc G:c:ar. vrtnar. 18 let; Anton Jun-tez, bivši komisijenar, 62 l?t; An-Blatnik, cm prsestnika. 27 let; van Dodič. dimnikar. 25 let: Slavka Doimar, hči delavca, 4 leta; Pe-
An:
liaj opravila.
Kakorhitro bi frsueoski delegati odšli iz Londona, bi jiiu sledili tudi zastopniki Italije, kajti Italija bi ne hotela razoroževati, dočim bi bila Francija oborožena.
Nadalje vztrajajo Francozi na stališču, <la so subma-rini najuspešnejša obrambno orožje ter se temu orožju za nobeno ceno nočejo odpovedati.
Istega mnenja sta pa tudi Ja]M>iiska in Italija.
Amerika in Anglija bosta potemtakem glede tega predlog« v manjšini.
Sporazum med Anglijo in Združenimi državami nikakor ne bo zadostoval.
<%» bodo hoteli, da bo konferenca uspešna, bodo morali na vsak način ugoditi Franciji, ki bo do konca vztrajala pri svojih zahtevah.
♦er tu
dninar. 17 let: Jan^z
(Turk. kn]li,rv i|3, 50 let; Emilij:. Scheiher, gospodinja. 33 let; Marjana Mavrovič. žena davčnega u-pravitelja, 51 let; Stanko Zupan ključavničarski vajenec. 16 let; Franc Jakopič, sin posestnika 20 let.
MESUA S TREMI KONJI
INTERNATIONAL PAPER nr.d POWER COMPANY
litirel
fornfcl vui Vompertxrg na Tiso aretirali te dni 46-letnega pisatelja m salotnlka Ernes t a Barnbaida Is Lripeiga Moi »e je naselil » omeujent vasi pred d*e-ma kitoma, kupil Je mak> posestvo ta Heal s privrtenei svoje sekte Člani aekte so se zbirali ▼ err k »t sv Ovals, katero je priredil Bembsrd t nem hm Prutaii sekte so ta na-stvsU Mesija. Od obfcine k
kjer je hotel x*ra-pravt hram s pomočjo svojih .«pv. katerth je imel v Nemčiji Jih J« prispelo med k njemu na ob-isk Načrt Je pa padel v vodo, ker sta bila Brrnhard In njegova iena aretirana saradl sleparij
In
v»ta sta si hotelo ustvariti na U1 Bernhardova *ena Je v dobi Inl-flacije kupovala ln prodajala v hiAe in zemlJIMa. Zakonca
sta M*a aretirana na zahtevo me-nakovsketa drtavnefa pravdnlitva. ksr sta nekeca vernika po&tcno o-pahartla- DotKnl Monakovčan pa
Je Me-8 tujim da-aelo tri dir-
kalnr konje in hlapea. bi\sega častnika Zanimivo je. kako so pnsli o-rc žniki v cerkev sv. GraJa Ker sc !meli dostop clant sekte Farno proti gesla, se orožniki irkopsli do cerkve rov Prebivastvo Votnperberga pa rodrnja na katoliške cerkvmc oblasti, čes, da so one z inln^ami spravile Mejijo pod ključ.
Bern hard a r«> imeli namreč domačini radi zsto. ker je privsbil v j vas mnogo tujcev.
i\ :n' « ij«
• mi- » z * <Mw<-me U
IKS« na\a«ltii-Ti
f^Tuar'
liti. Pri r
\ Xavadnih »1\ i! »K-V i »A
>»• itaiuiTi'sUt-il r> I orxl.> ^titoseta • rajrt-da \ i«»va>ir)i'i <1
iipU<-1Jhs» J-i|plniC-arj«>m rair- r5n
ah nktio^kn potl«vai
m «"V-ki b-«do !»i»Uiin
i-.vi.i-. » utui.
Pcskušcn samomor.
Na novega leta dan okrog 17. je na Kralja Petra ce^ti 3. v svoji sobici v samomorilneiu namenu izpila večjo kclicino raztopljenega strihnina 22-lctna prodajalka Marica, ki je bila uolužbena pri svojem stricu, pridajalcu južnega saclnja na Kralja Petra cesti 3. Ko so domači o-pazili obupno dejanje mladenke, sa nemudoma poklicali na pomoč zdravnika dr. Hočevarja, ki je odredil takojšen prevoz mlade kan-didatinje smrti v celjsko bolnico. Tam si ji zprall želodec in se nahaja že izven nevarnosti. Vzrok po-skušenega samomora 111 znan.
Smrtna kosa.
V Mariboi-u je umrl 60-letni posestnik Jcsip Goleč, oče znanega novinarja Januša Golca in bivši znani l.vtnik gostilne Wilson na Aleksandrovi cesti.
- 3. januarja je umrl v starosti 60 let hišni posestnik in lastnik znr.nih ljudskih kopali v Loški ulici Tr-kcb Kristian, vlakoovoflja v pokoju.
tpidemija škrlatinke
v vasi Dolž pod Gorjanci je zelo razširjena, ^bolelo je iz mnogo o-Jrck. D^-rdaj jih je že šest umrlo. Te dni so ležali kar štiri mrliči
v mrtvašnici.
Podzemni Pariz je preprežen ulirami. dolgimi nad 300 km. vsaka ima svoje ime, toda nikjer ni videti nobene hiše. nobenega okna. Le tu pa tam se pojavi kot prikazen i r kupi na moških v širokih klobukih i in do pasu segajočih škornjih z ba-kljami v rokah, tako da so podobni; Malo dalje ]c rov, v katerem je posadki ladje * Blodečega Holand- j ustanovil Ignacij Loyolski jezuitski ca". To sb delavci podzemnega Pa- ■ red. V dolžmi enega kilomtera v po^i riza. ui delajo v blatu in pesku in i zemnem prostoru, katerega globina
Blizu tega rova je podzemna jama. kjer so se zbirali prostozidarji.
Mehiki se bliža velika kriza.
Baje zato. ker manjka Mehikancem denarja.
Ej, ne samo v Mehiki, tudi drugod po svetu, je dosti takih Mehikancev.
Tudi midva se lahko prištevava n.ec' nje. kaj ne, dr an i rojak?
j Iz Turčije poročajo, da je bivši I turški trgovinski minister. Ali D/.e-: mam pobegnil.
Predno je pobegr.il, je pa potulil iz državne zakladnice 70,000 turških cekinov.
Turčija je veljala za nazadnjaško deželo.
Toda to poročilo razodeva, da so se začeli Turki modernizirati in da postajajo od časa do časa vedno bolj prežeti z duhom moderne civilizacijo.
*
Ob kanadski meji bo baje razpostavljenih desettisoč prohibicijskih uradnikov.
To je premalo, kajti k ana dr.ka. meja je dolga par tisoč milj.
Toliko b: jih moralo biti, da bi drug drugega za roke drsali, |>a je se vprašanje, če bi bila meja tako zagrajena. da bi kaj nc curljalo skozi.
*
Dne 16 januarja je poteklo deset let, odkar je bil proglašen pi-ragraf štv. 11. kot neveljaven.
Tcda ket kaže, je paragraf ponekod šc vedno v veljavi. Nazdravje. prijatelj!
BREZPLAČNI POITK.
13QAHD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se r.a pojasnila v ljudski šoli štv. 37, Last 41. trsta v p-tek zjutraj od 10. do 12.. soba štv. 3QS. ali pa v pundetjek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
ADVERTISE in "GLAS NARODA'
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1930
SO RAZPRODANE
Kdor jih hoče zdaj naroČiti za leto I 931, naj nam po&lje $ I in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle.
Knjigarna 'Glas Naroda*
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo ca Greater New York in okolico. ink_
OOBO« 2* 1330
HOT KO K	>t
N«-w VtJTk C ty Podf rr d m k : MICHML l"REK.
171S Cat*« Avt-nuc.
BroekTvm, X. f.
Tajnik in artiiv»r:
JtCNšRfti POGACHVIK. liberty
VT;in*taa Park. L,. I a* »sapnik: CKTEI" H^T'R. A ITS Ali ha
Ondi>. U L 2»-»nf<t«f:
HATHEW Cl"REL
»T Srh<il«( Str»*4
Brookt/n, N. T. N»fl*vr«i OStvor: A N THO.VT KOSI K.VIK. ICi:: - 85t h Rd..
Ui^hmond HilL L. IaV FRANK LUPSHA,
431 Morris AvtB».
Rockville C«nt«r. L. Isl. ANTON C*VKTK«>TICH Sen»*!a Ave
Brooklyn. N T
Kdsrr izmtri rn nknv ali rojkinj if ni član tegn	naj t*prtiša
trojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. F nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro 13 tisoč bolniške m nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00.
-Društvo zboruje vsako detrto soboto v svojih društvenih prostorih v American
Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave.. Brooklyn. N Y.
iščejc. če se da kaj najti. Včasin najdejo dragocen prstan, ki je ležal že dolga leta v odpadkih, ali pa vrednostne papirje, ki so jih vrgli p.cč vlomilci na begu Pripeti se tudi. da najdejo mrtve novorojenčke, ki jih odnaša voda po kanalih v Seina Vsako lete potegnejo iz kanalov podzemnega Pariza najmanj 20 trupel.
Iz podzemnih rovov se pride v kraljestvo večne tišine in smrti, v pariške- katakombe. Te so nastale iz bivših rudokopov in kamnolomov. tu so kopali kamenje, iz katerega je zgrajen Pariz. V tem podzemnem libirintu. ki zavzema desetino površina Pariza, prebiva 6 milijonov okostnjakov .katerim je pa prestor strogo odmerjen, da ne strašijo redkih paestnikov. Vsak okostnjak je zaprt v svojem kotičku in na vratih vise težke ključavnice. Pa tudi to nič ne izda. Pred 50 leti f*c našli pod bulvarjem Ar ago, kjer je zcirlja namočena s krvjo žrtcy giljotine. truplo brez glave, kraj njc-sn, pa visi okostnjak. Po Parizu so govorili, da jri nekdo študiral na umorjenem anatomijo in je vrgel njegovo truplo v rov katakomb, kjer so ca našli pri kanalizaciji omenje-ega bulvarja. Čudno je pa bilo, da i o narli tVuplo v rovu. ki je bil z o-fcrh strani zazidan. Nihče pa ni morel pojasniti, kako jc prišel v rov prs. Stražarji podzemnega Pariza, so pa prepričani, da sc mrlič brez ulave še zdaj izprehaja po rovih katakomb in da odvede v kraljestvo duhov vsakega posetnika, če ga zaloti na samem. Prepričani so. da pomeni srečanje mrliča neizogibno smrt.
Če pa sedi človek v pariški kavami, sc malo briga za fantome, bledeče po podzemlju. V katakom-pod obs» * /atorijem j? grob zlo-rlasnena srednjeveškega bandita Issoira. k! se je zatekel iz strahu ! pred oblastmi v katakombe, kjer so ga lova riši na njegovo zahtevo živčna zazidali. Delavci v katakombah poznajo celo one. ki so ga še nedavno videli v podzemlju, kjer se je izprehajal v srednjeveški oblek. Blizu tega groba je grob Aspairtu. ki je slišal, da je bil zakopan med revolucijo v labirintu velik zaklad- J Šel ga je iskat, zablodil je in njegovo truplo so našli šele čez 11 let
pa ni znano, jc nakopičenih sesi milijonov okostnjakov. Vrata do te ogromne grobnice so skrbno zaklenjena. ključe ima višji paznik katakomb Bruilliet. Tu ni razlike ne po i-tarosti. ne po družabnem položaju. V katakombah razpadajo o-kestnjaki in lobanje iz dobe Filipa I., ki sg pomnile prvo križarska vojno, iu se reže lobanje veljakov :n siromakov, kosti Madame de
Večglavna družina se jc mudila lani na počitnicah, v gorenjem delu države New York.
Poglavitno be.scdo je imela /ena. Otroci so smeli samo šepetati. Mo*. je pa previdno molčal.
In tako so jim potekali dnevi v miru in strahu božjem.
Nekega dne pa pritečejo otroci in javijo očetu:
— Oče. pomagajte, pomagajte!
Pompadur. princese de Lamballe in j Sosedov bik leti za našo materjo. Dauphina trohn? ob Rob?spierro- Možiček je nekoliko pomislil in vem okostnjaku, vse je pomešano v ! odvrnil:
tej ogromni grobnici, v tem šimbo- — Nič se ne bojte, otrocidi. Če ju Iu človeške ničevosti, stebri in sle- bik dohiti, bo izgubljen? nc sc pa popisane s citati iz sv. pisma. Sredi te grobnice žubori vodomet in pred mnogim: leti so spustili v vodo zlate ribice, ki so pa kmalu oslepele ker niso imele solnč-ne svetlobe.
V katakombe vodi več tajnih vhodov. ki so jiji banditi odkrili, so takoj zazidali. Je pa še mnogo tajnih rovev. ki vežejo katakombe s kletmi starih pariških hiš in palač. In se zdaj se večkrat pripeti, da najdejo v katakombah truplo neznan? žrtve pariških banditov, katere identitete ni mogoče ugotoviti, ker je truplo navadno brez glave.
KDO VE KJE SE NAHAJA moj stric
JANEZ JELOVŠEK. podomače JELOVC iz Zaplanc št. 38 — V Ameriko je prišel leta 1898.Nazadnje mi je pisal iz Butte. Mont., leta 1912. Od tam je baje odšel v Californijo, ker jc menda delal v bakrenih rudnikih. — Če bere to slučajno sam, naj se o-glasi, ker imam mu sporočiti važne zadeve iz rojstnega kraja. Če pa bi vedel kateri rojakov da je umrl. naj mi sporoči podrobnosti. za kar se mu izkažem hvaležnega. Moj naslov je: — J »hi; Jelovšek. 421—11th St., North Chicago. 111.
' 3x 17.18&20>
Pred dobrim mesecem je zablodil v katakombah pod cersvijo Notre Damedes Champs neki zidarski pomočnik in šele drugi dan so ga našli z krvavljenimi rokami, z ob-tolčeno glavo, izmučenega tn napol blaznega od grose. — Pri Val-de-Grace so odšli trije vojaki v katakombe, kjer so zablodlH. Poslali so za njimi oddelek vojaštva s stro-bentami, toda pariško podzemlje ne pozna odmeva. Sele čez trt dni so jih našli — vsi trije so bili mrtvi. Pod cerkvijo Sv. Ane je v katakombah večji prostor, kjer je kazal slepar iz obe Ludvika XIII: Cesar radovednežem hudiča. Hudiča je
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
$2— naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
SI West 1« Street New York City
Neka rojakinja mi je poslala dišeče pisemce z besedami:
—	Predragi Zgaga! Ali se še spominjaš. kako je bilo včasi in kako je sedaj?
Ker se ni podpisala, ne vem. kako bi ji odgovoril.
Zato bom prav previdno rekei:
—	Nikdar ni bilo kaj prida. Nikdar ni bilo posebnih dobrot. Niti včasi, niti sedaj.
*
Lepa, zapeljiva ženska je rekla zakrknjenemu samcu:
—	Gospod, vi pa gotovo sovražite ženske.
—	Zakaj bi jih sovražil? — je od-vrnil.
—	Zato, ker sc nočete poročiti.
—	Ne sovražim jih. Poročiti se pa zato ne maram, da bi mi jih nc bilo treba sovražiti.
Dokler se človek ne poroči, ne ve. kaj je užitek, kaj je sladkost in kaj je ljubezen.
Ko se poroči, jc pa seveda že prepozno.
H-
Včerajšnji 'Times' poroča, da b«> v Jugoslaviji se najmanj dve leti diktatura. Tako da je odločil kralj.
Pri takih drznih prerokovanjih bi bilo treba tudi narod vprašati za svet.
*
Delegat, ki zastopa Italijo na ra-zorožitveni konferenci v Londonu, ima brado. Precej doigo. kosmato brado.
Morda je bil bradati možak namenoma poslan v London?
Toda rešpekta bodo imeli le malo pred njim. še manj pa pred njegovo brado.
H-
—	Saj bi se poročil, — je rekel pečlar — če bi ne biio toliko stroškov.
—	Saj ni toliko stroškov — so mu ugovarjali — pet dolarjev plačaš za poročno dovoljenje, pa si poročen.
—	Imate prav. Pet dolarjev za poročno dovoljenje, potem pa vsak teden vse do centa, kar zaslužim.
iMiiiiiiii'iwiiiHin iiinuHiii u jimaaaar
"Q L Al NARODA"
——.i . i,.!), m m jl, . _.


NEW YORK, MONDAY, JANUARY 29, 19M
The LARGEST SLOVENE DAILY Is U. &. A
ClARLES PETTIT.
Nekega, jutra je ds.1 slavni Cen*? Ki-Pmg poklicati v svoj kabinet kvojo staro ženo Niang. To je bil tir eden uogodek in sluga, katerem i Te bilo naročeno sporočiti gospe Ceng-Ki-Ping gospodovo željo, je kar zasijal od presenečenja
Odlična dama je sladko spala v svoji postelji, podobni omari, na koncu ženskih soban. Počivala jt pobožno med svilenimi blazinicami kakor gosenica v kelihu rože. In nmralo se ji je sanjati nekaj krasnega, katji v spanju se je smeljala in kazala škrbaste čeljusti.
Sluga, misleč samo na svojo dolžni st, sc opazil ni vseh njenih čarov, pobral je v kotu ostanek man-d~rinove cepiče v obliki pavjega peresa in pozgeekal z njim filozofovo ženo pod kljukastim nosom.
Takoj je glasno kihnila. Pavje pero j« pomagalo. Zdramila se je in zavedla, da Je se na zemlji.
Sedia Je in si pomela z rokami zaspane trepalnice. Končno se je prikazalo v votlinict nad mesnatimi liti majčkeno črno očesce.
Sluga je ponovil: Hitro sc zbudite gospa. Njegova visokost vas pričakuje,
Oospu Ceng Ki-Pin« je zlezla iz postelje Razprostrla je roke da bi ohranila ravnovesje, kajti noge je imela pohabljene po stari modi. Vsa prestrašena se je odmajala v možev kabinet.
Čeng-Ki-Ping je sedel v naslanjaču Iz izrazeanega črnega lesa za pisalno mizo, na kateri se ležali štirje pisarski zakladi: čopič, rdečkast papir, paličica kitajskega črnila In kamen.
Bil je slabe volje in veliko očaia so mu visela po strani na razširjenih nosnicah, kar je pričalo, da je razburjen.
Cim je zagledal svojo ženo Niang. je srdito zakričal :
Ce vam izkazujem toliko časti da vas sprejmem v tem hramu znanosti. gospa, ne smete misliti, da se vam hočem prikupiti. Nikar ne mi-illte, da hrepenim po vaših čarih.
Stara gospa je drhte sklonila glavo in prekrižala roke na prsih, kakor bi sc že v naprej kesala svoj in arehov.
Mož je nadaljeval osorno:
Prav kar sem opazil, da je miš ponoči oglodala moj najdragocenejši rokopis. Krivda zadene va~*, kajti kot zakonska žena sta odgovorni za red v moji hiši Prav za prav bi vas moral kaznovati takoj in odrediti, da vas pretepo do krvi
Toda iz spoštovanja do vaše visoke starosti in iz hvaležnosti z j, sinove, katere ste mi rodili in ki bodo skrbeli za kult mojih prednikov
2ENA IN MIS
vas ne dam pretepsti, toda samo	pa vrata odprla in filozof se je vr-pod pogojem, da ostaneete v ka-	nil v svoj hram. binetu, dokler ne ujamete miši. če	Prvi pegled je veljal miši in njeni jr ne ujamete do večera, do soinč-	svinjariji. Zagledal je pa tudi svo-nc^a zahodi. vas kaznujem tako, ka	jo ženo Niang, ki se je klanjala v kor ste zaslužili.	svojem ketičku in gledala moža talil Ceng Ki-Ping je vstal ter odšel	ko prestrašeno, kakor da čaka na
na vrt. do pomiri razburjene živce.
Ko je ostala gospa Ceng-Ki-Ping sama. je začela tarnati.
OTROKOV KA&KLJ!
z«uttav*ti	)« iMfcJ
prMna pMt«n« :.« vi
ran. Odpravit* r*a<tt**-na	anj« » Saw«,
ra'a C«ufh Bi'uwom,
ki j« prtitot)an otro
kom t« Mlra*U*tt ta 41 l«t. usodno, v*r-«*. uapaina. VaS t*, ktmir s* ima.
in
iki t«v*ra t C»W Tab*«t<
_£VERA'l
COUGH BALSA
— Ali. kako sem nesrečna! Kaka j naj ujamem to vražjo miš? Saj j sploh ne vem, kje ima gnezdo. Pai tudi čc bi vedela, kako naj jo uja-i mem, jaz, tako stara, tako nadložna j a poleg tega se že od mladih nog i strašno bojim miši.
Vsa prestrašena je omahnila naslanjač in se zimislila nad kru1o usodo.
Kar se je zdrznila. Iz knjižnice sej je zaculo tiho. pomembno škrabljanje: krak, krak, krak.
Veliki Budha'. — je začela moliti gospa ČengKi-Ping, —usmili .se me! Ta zlobna živalica prav gotovo gloda še druge moževe rokopise. To je višek nesreče.
Potem je začela razmišljati, ko priti spaku do živega. Ce miši ne ujame, bo bičana, a to bi pomenilo hude bolečine in sramoto.
Zbrala je ves svoj pegum, pogn-bila omelo in se po prstih približala knjižnici.
Krak, krtk. krak, — je glodala miška, skrita med starimi knjigami.
Po dolgem obotavljanju, se je gospa Ceng-Ki-Ping ojunačila in potrgala. na polico. Nastala ie tišina. Sovražnik se je ustrašil. Ojunačena je pot .kala močneje. Miška je skočila iz svojega skrivališča in padla na ramo ubogi ženi ki se je tako prestrašila, da ji je kar kri zastala.
Sreča v nesreči je bila, da je miški takoj smuknila na tla in izginila.
Vsa prestrašena je zbežala gospa! Ceng-Ki-Ping v kot. sedla je na j pručico in sklenila, da se nikamor ; več ne gane, čeprav bi se miš vrni-. la in pohrustaia rokopis. Raje se! da do krvi bičati, kakor da bi po-i novila to strašno bitko.
A ure so minevale počasi do trenutka, ko so zadnji žarki zahajajočega solnea zalili s škrlatom papiruse ve stene kabineta.
Meja časa, katero je bil doiočil Ceng-Ki-Ping svoji ženi, je bila dosežena. Drteč po vsem telesu je Niang čakala, kdaj se vrne gospodar. Kaj poreče?
In glej, baš v zadnjem hipu se! ta vražja miš znova pojavila, to!
usmrtitev.
Ta čas se je Ceng-Ki-Ping počasi približal svoji ženi. Iztrgal ji je iz rok omelo, potem se je pa obrnil previdno k pisalni mizi. dvignil je roko in z enim udarcem zdrabil nesramni zverini koščice.
KO je nesrečna miška obležala mrtva, se je obrnil zmagoslavno k svoji ženi, rekoč:
—	Tudi vas bi moral takoie kre-sniti .Torta smilite se mi. ker ste bolj mrtvi nego živi. Kaj vas ni sram, da se tako bojite miši?
Tedaj je stara Niang zajecljala:
—	Saj sem ji ves dan kljubovala. Zaničljivo jo je pogledal, skomignil je z rameni in zagodrnjal osorno:
—	Od stare mačke bi imel več koristi. Pojdite domov, gospa. Pod
kaJ nobenim pogojem vas nočem vec videti. Niste vredna biti žena velikega moža.
MOŽ, KI JE RUŠIL ŽENSKA SRCA
BEG V NIRVANO
GROZOTE NA KITAJSKEM
L. 1759.. ko sta vladala na Francoskem srečni kralj Ludovik XV. in markiza Pompadour, je prišel v Pariz mladi polkovnik avstrijske cesarice Marije Tedezije, rodom Belgijec, po jeziku Francoz, uo službi Avstrijec. To je bil princ Charles Joseph de Ugne.
Prinesel je kralju Ludoviku, nai-bolj katoliškem vladarju tedanje dobe. radostno sporočilo, da je katoliška Avstrija premagala pro-protestantsko Prusijo pri Marxenu
Polkovnik je bil takoj sprejet na dvoru, predstavljen kralju in njegovi družini. Predstavljen pa je b:I tudi "drugi kraljici Francije" -markizi madami Pompadour. Ta dama se je mnogo bavila s politiko in je de Llgneju zastavljala tako bedasta in smešna vprašanja, da ni mogel polkovnik odgovoriti nan'e niti v smehu in dobri volji.
Ko je princ i2vršil svojo formalno nalogo in je bila njegova politična misija končana, se ni vrnil nazaj na Dunaj, ampak se je pognal v vrtinec zadivljajočega in ugonab-ljajocega pariškega razkošja. Sklenil je nešteto poznanstev, tovari-štev in prijateljstev, stopil je v visoko družbo in začel zajemati veselje iz "velike sklede**.
Zato je kitajska vlada leta 1820 za-branila uvoz opija. Ta ukrep je bil v prvi vrsti naperjen zoper Anglijo. ki je izvažala iz Indije, dežele opija, vsako leto pet milijonov kg tega mamila na Kitajsko. Seveda so
aam in damic. Ko je umrl Ludovik OFjji Kužni duh spremlja to be-XV., je tolažil grofico de Barry. A sed0i ki ra2kroji in zastrupi vsaki kakor v Parizu, tako je srkal med življenje, ki se ga loti. Tam kj?r za-iz čaš ljubezni tudi na Dunaju, v vlada. se skrčij0 cvetoči ljudje v Berlinu, v Benetkah, v Varšavi in' *uhe okostnjake z ugaslimi cčmi ir. v Petrogradu. Kot gost je prihajal' tresočimi se kretnjami Neizmerno tudi v Ferney. kjer je živel nekro- j je trpljenje, ki ga je prinesel člo- "Angleži pri tem zaslužili nepopisne nani vladar svoje dobe — Voltaire, j veštvu epij. Kakor škorpijon se vi h- vsote In prišlo *e do znanih vojn. Ljudje so ga imeli za hudiča v člo-; ti nad njim, čeprav povzroča nepa- ki jih Je sprožil epij <1838» 42
1856 • 60'. Te letnice si za večno za-plsoane v sramoto Angliji, zakaj rodile so za posledico to. da Je morala Kitajska preklicati zabran? u-voza. Anglijo torej zadene velik d*"< odgovornosti, da je kitajsko ljudstvo danes podvrženo uživanju o-pija. ki zastruplja ves narod.
veški podobi. In bil je res navsak-danja prikazen v svetu, zakaj v duhovitosti ga ni mogel prekositi nihče. S tem nekronanim kraljem je kramljal de Ligne o filozofiji,. o veri in ženskah.
V Varšavi se je oglašal pri kralju Poniatowskemu in si je osvajal sr-
pisne blažnest. ki .-pada skoro gotovo med najvetčje užitke, kar jih človek lahko občuti.
Težnja in žeija po stcpnjpviniv in poglcbljenju užitkov je tako stara kakor človeški rod. Vsak rad po-ž vi enoličnost svojega dnevnega življenja z umetnimi dražil«. In ta
ca toplokrvnih in ljubezniželjnih j pohlep po užitkih stori, da sega eio-
Polj'akinj.
Iz Poljske v Rusijo.
Ta mož. ki je bil z a radi svojega kozmopoiitizma povsod doma, se ie napotil iz Varšave v PetTograd. kamor so ga bili poslali v diplomatski
i veška roka po najrazličnejših o- Toda s tem Sc m do kra^a | mamnih sredstvih. Alkohol je med	odgovornost širjenja opija.
! njimi S* nainedolžnejši in najsta- ! Zatoj problem op.ja ze davno ni rejši. vsi drugi so mlajši, a tudi o- j vec	^tajski pofclem. Njegov
polnejši. Indijanec na priliko žveči F*>men se je razširil. Ta kugu je že list koke in si stem preganja obču- dav»°	Picko kitajskih mej in
tek utrujenosti in lakot
Polna duša
prazen zep.
pot ne več v knjižnici, temveč na sami učenjakovi mizi.
Z neverjetno predrznostjo je brskala po pisalni mizi in zdelo se je, da se počuti kakor doma. Kar se je ustavila in si začela cinično u-mivati gobček s tačicami. Potem — o, grozna profanacija! — je natrosila celo vrsto majčkenih bobkov po zveriženih čačkah, katere je bil naslikal Cen-Ki-Ping s končkom svojega vzivišenega čopiča po rdečkastem papirju.
Gospa Ceng-Ki-Ping je vsa iz sebe opazovala ta grozni prizor. Toda ganiti se ni upala. Naenkrat so se
MmMmmMMmiM ;.*N*iSittyklKI«u)«
.muli«; i!
raMNMNOMRSaS
i'«®1?
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
9
Dočim živita Evropa in Amerika razmeroma dobro, vlada na Kitaj-sker glad kakršnega človeštvo še nt pomni. Državljanska vojna in neštetne vstaje so zapustile strahotne posledice. Glad je zahteval že več stotisor žrtev in 20 milijonov Kitajcev je^v nevarnosti, da podle-žejo pomanjkanju najnujnejših živ-ljenskili potrebščin. Poročila o bedi v gladujočih pokrajinah so pretresljiva. V mnogih pokrajinah je samo 10rr vasi preskrbljenih z živili. prebivalstvo vseh drugih vasi in mest se pa hrani s plevami, posušenim listjem, koreninami, drevesno skorjo itd. Cele rodovitne pokrajine so se izpremenile v pustinje, mnoge vasi so zapuščene, po cestah, hišah in polju leže sestradani ljudje, ki so tako oslabeli, da se ne morejo več držati na nogah. 1 Vse svoje imetje so že davno prodali živino, pa tudi pse in mačke po pojedli. Možje prodajajo žene in otroke! da bi se mogli iz izkupičkom še nekaj časa preživljati. Ce ne najdejo kupcev, jih dajejo zastonj. samo da bi jih ne bilo treba preživljati. V neki provinci so prodali ali podarili že otrok.
V provinci Kansu je podleglo lakoti že nad pol milijona ljudi, v glavnem mestu te province umira dnevno nad 300 prebivalcev. Poleg tega pa divja v dotični provinci še državljanska vojna, po mestih in vaseh pa ropajo tolpe zločincev tako, da je velika nevarnost, da bo vse prebivalstvo pokončano. Kitajski preti strahovita katastrofa, če jim ne priskočijo na pomoč druge države.
Doslej je Kitajski še največ pomagala Amerika, dočim se Evropa še ni zganila. Samo neko švicarsko drutvo je interveniralo pri Ligi narodov, da bi se pokrenila skupna pomožna akcija.
Znani švicarski pacifist prof. Ra-gaz se je obrnil k vsem civiliziranim narodom s pozivom, naj pomagajo gladujočim Kitajcem.
Povsod so ga radi sprejemali. —j Kralju ie bil tako simpatičen, da i mu je poklonil krasen prstan z\ brilanti. Gospod de Ligne pa je bil j takrat že tako denarno izčrpan, dai je nesel kraljev dar naravnost v j zastavljalnico, in sicer v prvo. J:i' se je nameril nanjo.	I
Iztržil je za prstan nekaj novcev in trošil denar za nove veselje in zabavo. Kmalu pa se je mošnjiček skrčil in ker ni bilo od nikoder novega mecena, se je moral princ gny navdušena pisma in slikal vi sprijazniti z mislijo, da mora osta-; njih carični triumfalen pohod skozi
Sarmatsko ravnino.
misiji. Dospel je tja baš ko se je
! Pa
carica Katarina n pripravljala na J svoj pohod na Krim. Katarina je pozvala duhovitega princa, naj se pridruži njenemu spremstvu. De Ligne. željan avantur in potovanja, je sprejel ponudbo z obema roka-, ma. Odrinil je na poti z vladarico. Dvor je potoval — in na vsem potu so ga spremljale prislovične Po-temkinove vasi. Ljudstvo je v praz-j nični obleki sprejemalo i_arico -za tem navideznim sijajem, zadovoli-j fctvom in srečo se je pa krila beda, revščina, siromaštvo. Potemkin ^ bil genijalen režiser brez primero. In princ cie Ligne, veseljak in u-živač. ni odgrnil zavese, da bi vi-
se omamljuje s hlapovi konopljine-
Mala'ec iJe udomačila tudi na Angleškem v Severni Ameriki. Poraba opi-semcnV prodnji Azijec "jemlja | & j« naraščal*, ko so začeli iz nje-hašiš. Kitajec :n Indijec se zastrup- »delovati cu>ie snovi. Opij na-
; .nrsč ni n bena kemično kompiici-i rana sestavina, marveč združuje 1 približno dvajset strupov. Omenja-
Ijata z opijem. Toda nikdar ne mislimo. da £3 ti strupi privilegij eksotičnih ljudstev! Kaj še! Carobnr in čarovniške pijače srednjega veka nito nič drugega nego prekuha vanje naše domače rastline, bičja ali ločja, volčjo jagode in svinjski duncc. Vsi ti strupi dajejc o^rm videz nečesa "zarezanega", skrivnostnega. strašn^a in dražljivega Pod' ba jc. kakor da takšno oko vidi. sluti in usane stvari, ki so drugim nedostopne. Ti piiače so čest. izzivali*, blarnc prikazni v toliki me-ii. da r" žrtve zapadle popolni blaz-
ir »
ZEMLJA NAPRODAJ na majhne dele na Rainbow Park, Florence, Colo., tik mesta. Dobrr pitna voda in za umetno namakanje voda iz reke, dobi Se tudi • akrov iragation, 75 akrov zemlje in 4 sobna zidana hiša eno miljo od mestne hiše pri cesti. — Za natančna pojasnila se obrnite na: — Jack Chesnik, Florence, Colo.
! 2x 20&21 >
NAPRODAJ JE
MALO POSESTVO V STAREM KRAJU, pripravno za onega, ki ima tam družino, ali pa če namerava iti tja, ker je samo 20 minut od faroe cerkve v St. Rapes* na dolenjskem. Več se poizve pri lastniku. — Alois Sustar. €531 Shaefer
11 (3X1*20*31)
viti P?riz. čeprav je povsod dobra-došel gost.
Doba velikih pustolovcev.
Tedaj je bil čas velikih pustolovcev. Živeli so: sloviti Casanova, Cagliostro, duhoviti Voltaire, razumni Rousseau, silni Friderik, deta e 1 a Marija Terezija, dražestna markizica de Pompadour in še mno go drugih odličnjakov galantnega veka. Tej plejadi, ki ji ni bil nikakor v sramoto in nečast, se je pridružil tudi princ de Ligne.
Bil je v resnici sin svojega časa. načičkanega rokokoja, globokin poklonov, lepih in votlo donečih fraz, sofizmov. besedičenja in brbljanja. Vsa ta svojstva so ga u-sposabljala za njegovo vlogo.
Ženske, ženske, povsod ženske....
Koliko src si je osvojil, koliko ljubezni vladal? To ne stoji zapisano v nobeni zgodovini. Princ je odnesel svojo skrivnost na drugi svet. Nedvomno pa jih je v njegovem naročju omedlevalo mnogo, ne šteto: od vojvodinj, kneginj m markiz tja do sobaric in služkinj. Dovolj mu je bilo, da je bila ženska lepa, zaradi vere ni delal nobene razlike. Čeprav katoličan je rad poljubljal usta ognjevitih protes-tantk. a tudi židovk. Pridobil si je v tej stroki tolik sloves, da so f.n poznale vse ženske od Benetk do Petrograda. In vso ga so tudi ljubile, vse drhtele, ke.dar je kdo izustil njegovo ime. Opravljivl jeziki so kajpada prišli na svoj račun. Govorilo se je celo, da ni bi tuj niti Mariji Antonijeti, niti ruski carici Katarini II. ..
Starec in mladec
Princ Charles Joseph de Ligne je bil sin mrkega, samotarskega, strogega očeta. V primeru z mladim je bil stari de Ligne hladen in mrzel kakor kamen. Bil je tudi silno zvest svojemu kraju, liberalen mož, a tudi skop kakor Harpagon. Samo v enem sta se skalada oče in sin — v velikanski ljubezni do prekrasnega dvorca v Beloeilu, ki ga je obdajal diven gozdič. Zaverovana sta bila v harmonične perspektive visokih dreves, kakor zamaknjena sta prisuškorala šumu fan-tan in potočkov, obema je pri j al plemeniti vonj razcvetHh rož in divje razkošje bujne prirode.
Nemirna kri.
A dasi je z neskončnim hrepenenjem ljubil svoj rojstni kraj, ga je mlada, burna in žgoča kri tirala po svetu. Pariz ga je privlačeval s svojimi razkošnimi saloni, kjer jc briljiraa nežnost napudranih dam iz plemenitaških krogov.
De Ligne je imel ▼ življenju na •tisoče prfMfc, d
nosti. Dogajalo se je. da so ljudjj del. kaj se skriva za Potemkinovo j p3t?rn pred scdnliri trdm da
režijo. Spremljal je Katarino. ra-|u v zvczi s hudicem ^^ dej
vznemal srca njenih lepih dam in čarovniških zmed. te duševne kuge pisaril svoji ljubici, markizi de Coi-1 srednjcga veka grp na nčm ma_
mil. In izpričano je. da vsrbuje že ! naša volčja ja^eda strup atropin katerega nekaj miligramov zado-, šča. da popolnoma uprepasti živ-Francoska revolucija	čevje in pamet človeka.
Usoda ga je dolgo vodila junaka ; Vsa ta mamila spadajo med al po ravnem, šele proti koncu ga ! fcaioide kamor prištevamo tudi ni-postavila pred ovire.	; kotin ki ga daje tcbak. Tucii ko-
kain gre v to vrsto. Vendar je meo
Nizozemci so se uprli Jožefu II.1
vsemi zav"l odločilno in prvo mesto opij, ki se pridobiva :z še nedozorelih makevih glavic. Ce narežemo takšno glavico, se pocedi iz nje Tega odpraskamo ir.
Malomeščanski misijonisti so se postavili po robu reformam filozofskega cesarja in to dejstvo je <_-majalo prinčevo gospodarsko stanje. Denarne zadeve so mu itak ve-! miečnat sok
dno tuje. Glavno mu je bilo vzdrže- j posumimo. Pri tem opazimo, da v vanje parka, izpopolnjevanje knji- j barvi potemneva, dokler ne'postan-žnice z redkimi deli in podžiganj-i končno rjavočrn. To je pravi opi' sle z lepimi ženskami. Tedaj je bu- ■ že od davnih časov Je znan kot po-knila francoska revolucija. Svet se j ^irjaječe. bolečine omejujoče in u-je zamajal v svojih starih temp- j spavalno sredstvo. Kot mamilo je
ljih.
Ko je 1. 1792. francoska revoiuci jonarna vojska zasedla Belgijo, je princ de Ligne prišel ob svoje ime-nje. Dvorec Beloeil mu je bil iztrgan za vedno. In zadela ga je še druga nesreča. Njegov edinec Charles je padel kot častnik v zavezniški vojski, ki se je borila proti revolu-cijonarjem.
Polom in smrt.
Raztužen, skrušen, gospodarski docela uničen, se je pustolovski princ umaknil na Dunaj. In zgodilo se je, kar se časih primeri srečnemu beraču: cesar mu Je- poklo-
razmeroma mlad. Mnogi mogoče niti ne vedo. da se je začel opij uživati na Kitajskem šele v drugi polovici 17. stoletja. Posihmal pa se je naglo širil in danes ga smatrajo za velikansko zlo in oviro življenja. Kitajska je klasična dežela opija in dve tretjini kitajskega prebivalstva mu je podvržena. V Indiji je nekolike boljše, a tudi tam se kuga vedno bolj širi. A kogar ta demon napade, ga ne izpusti poprej doklcT ga do kraja ne stre in uniči
me kot najopanejšega morfin. ki aru napačne pravijo morfij, dalje kofein, tehrain. papaverin, narko-Ln m nareein. Ti so najvažnejši.
Tudi v zadnjem ča.^u inncgo zlorabljeni heroin je bistvene sestavni .Jel epija in se pridobiva iz nJega V vseh imenovanih snoveh Je opii v večjih ali manjših količinah In res. zadostuje ze stoti ali tisoči del grama teh snovi, da nastane v človeškem telesu reakcija. Te ekstra-tivne snovi opija, katerim se je v novejšem času pndružil še kokain, so se uvedle že v vseh državah na svetu.
V ameriških Združenih državam potrošnjo za mamila nad milijardo dolarjev letno! Posamezna evropska velemesta so takisto hudo prizadeta. Znano je, da imajo policijska ravnateljstva v večjih krajih .ezname oseb, ki so podvržene uživanju teh strupov. To ni nič posebnega, saj je splošno znano, da se iz teh ljudi rekrutira lep del bolnikov za blaznice in druge sanatori-je. A dočim se opij vedno bolj širi v Evropi, je zaetla njegova poraba na. Kitajskem zadnje case pešati. Zato pa se opajajo Kitajci z drugimi mamili katerih učinek ni nic manj strasen od opija. Lako si mislimo, da se razpečavanje teh strupov vrši s pomočjo in soOelovanjem tihotapcev. Statistike pa kljub temu dokazujejo, da se v Ameriki porabijo neverjetna množine heroina.
Človeštvo pa je medtem skoro brez obrambe izpostavljeno mamilom in skoro nihče se ne gane, da bi storil kaj zoper mamila. Sicer je . bila leta 1912 v Haagu podpisana ; nekakšna pogodba za bojkot opija. ; ostala pa je samo na papirju.
Signaturne države versaillske po-i godbe so pred desetimi leti skleni-! le, da bodo pogodbo obnovile, a do-| slej je ostalo vse to le pri besedah. ; In sploh, kaj morejo koristiti tak-; sne pogodbe, če proizvajajo že razmeroma majhne države takšne
Uživalec opija, bodisi da vdihava njegovo pare ali pa da ga uživa
takšnega kakor jc. začuti čudovito | množine opija, da se človek prime sproščenje vseh skrbi in brig. Živ- i za glavo, kadar bere številke, nil hišo, kjer so «e poslej zbirale ljenje se mu prikaže v bleščečih j Jusoslavija na pr proizvaja let-dame iz galantnega časa. tovariši- barvah. Resničnost se vedno bolj nQ ^ milljona kg oplja _ zdrftv. ce de Lignejevih mladih dni. V njih oddaljuje - tako dolgo, da posta- nj-ka ^^ za yes syel pa znftfca družbi in obnavljanju malodostnih nejo udje težki kakor svinec. Ta- , lptno komaj 6Q00 kg Potem ^ spominov so mu potekali zadnji krat nastopi spancc in v spanju se karmo iudiU Indljl w	mko
dnevi, vendar pa je bil še vedno kadilcu opija prikazujejo fantastic- kto 5 milijonov kik>gramcv 0piJa čil in prožen. Ko mu je bilo že, ne slike dovršene lepote niti prej na Kitajsko! Diplomat6ka Iatnji-70 let, se je še vedno nosil kakor. znane erotike, tako plastične in res- vQst sg nJ niRjer jasneje ^^^ mladenič. To pa je bila njegova nične, tako predstavotvorne, da mo-zunanja podoba. Propad franco-; re žrtev opija jedva ločiti resnico od
skega kraljestva ga je strašno zadel. Revoiuci Jonama marseljeza, ki ga je bila pripravila ob vse, mu je zagrenjevala življenje.
Decembra 1814., ko se je sestal dunajski kongres pod egido "političnega kočijaža" Evrope, kneza Metternicha, je princ Charles Jo* seph de ligne legel in zatisnil oči. Umrl je obdan od prijateljic, ki so ga oboževale do zadnjega diha.
Z njegovo osebo je padla v grob zadnja galantna prikazen 18. veka.
BANOVCEVI KONCERTI.
■j
26. januarja: Claridge, Pa.
2. februarja: Moon Run, Pa.
23. februarja: Cleveland - New-burgh, Ohio.
18. maja: Chicago, IU., (Orehe* stra Hall).
2». maja: Milwaukee. Wis.
2. junija: Calumet, Mich.
Naselbine, ki žel« imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na:
Svetozar Bonovec,
Wis.
domišljije. Šele zdaj razumemo, čemu žrtvuje kitajski kuli svoje zadnje novce v kadilnici opija. Na u-mazani podlagi za dremlje, zaspi in pred njegovimi drugimi očmi se razvija življenje v nepopisni krasoti. Njegovo življenje se izpolni s čudovitimi sanjami. A spanec ne traja dolgo. Ko se žrtev opija prebudi iz sna. zro njegove oči togo kakor izza zavese. Dihanje postane naporno, korak se opoteka. Kmalu začuti v udih novo ubitost in utrujenost, ki je ne more pregnati drugače kakor na ta način, da se vnovič povrne k svojemu zlu. A navadno se zgodi, da prejšnja doza ne zadošča. Treba je porčijo povečati, da ne izostane učinek. In tako začne opij razkrajati svojo žrtev ter jo dovede na rob groba. Smrt nastopi predčasno in mrlič leže v zemljo izmožgan kakor senca.
Odkar se je to zlo udomačilo na svetu, se je začel tudi boj proti njemu. Ta je čisto naraven proces, kaj-
kakor v tem primeru. Nihče ne stremi po omejitvi prodaje opija. A kat pomeni trgovina s tem predmetom, o tem nas lahko pouče številke. Samo pri tni toni opija se lahko zasluži milijardo francoskih frankov.
Na vcata pa trka čas, ko se bo tre zopet opij in mamila zaščititi ~ vsemi drugačnimi sredstvi, kakor so bilad oslej v rabi. Mamilsl so napovedala ofenzivo vesoljnemu Človeštvu in delujejo na to, da se zvrnemo vsi skupaj v propad. Treba se torej oprijeti protiofenzive in zastaviti pogum s prav tako energičnim bojem, kakor ga vojujejo proti nam mamila.
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list. so naprošeni, da jo po moti človek se upira temu, kar ga uni- žnosti Čimprej obnove.-
čuje. Opij lahko uniči cele narode, j
iztrebi ljudstva, opustoši dežele. I	Uprava lista.
LAS RAIODr
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 21, 1930
The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A.
OKAJI IN TOBAKU
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Vsi Icadalici vedo, kako neprije-' terega posledice se poznajo zlasu ten občutek ima človek, ko začne na živčnem sistemu in na obtok i
Za Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
Ljubixnjivo Jo te pobožal po obrazu 1
Kdor živt od upanj, ae mora pripraviti tudi na razočaranja, dra-t t' s poglavjem o najini hčerk., sva že davno zaključila Jaz imam le *e eno <*ljo — da bi midva v zdravju zaključila bvoj življenski večer! Doati ve moram zahvaliti tebi Emilija! Bila si mi prava življenska to-vartšua in kar nama Je naklonil Bog slabega, sem vojno prenesel, ker ti mi U pomagala*
Emilija je zardela kot mlada dcklica.
Te besede so ji izvrstno prijale. Njena edina misel je veljala vedno njenemu motu, ki ji je bil vse.
Pof«'grl Je zopet pa svoji knjigi. Poteklo je povsem mirno naslednje četrt ure.
Regulator na zefi je odbil omtio uro Zadnji udarec je že zvenel, ko Je naenkrat pozvonilo Oba sta se tukaj prestrašila. Kdo je mogel ie priti ob tej pozni uri? Znanci so bih vsi že tukaj, da čestitajo!
Stara dama ni bila zmozna ustati. Z vsemi svojimi silami je pri-ftju.skovala gla.su svojega moža, ki je odprl. Vrnil se je sam. Nekaj ga > ocivldno razočaralo Tedaj je zapazila v njegovih rokah pismo.
Brzojavka'' Poštar vendar ne pride več v sedanjem poznem času? — Je vprašala s tresočim se glasom.
—	Motel.-ki služabnik je prinesel pismo ter hoče imeti odgovor v pU ure! — je rekel mož
—	Kdo je neki pisal ob tej pozni uri?
Nato pa Je odprl pečat To se je zgodilo zelo počasi, kajti njegovi roiti sta ?e moč m. tre.-li Naenkrat pa jima je padel nasproti listek, na katerem Je bilo napisanih le par vrstic.
Pa norotilu vaše hčerke Angele vam naj prvo izrekam n.i]boij iskren« čestitke k vašemu rojstnemu dnevu.
Če imate še kaj interesa na osebi, ki je največ zakrivila napram vam. mi sporočite čas in uro. Jaz sem tukaj, na potovanju skozi ter stanujem v hotelu "Zeleno drevo".
Ali vas smem prositi, da mi sporočite v pol ure, kdaj vas smem videti?
Udana Vam
Gospa Graf.
Se enkrat je precitaia žena pismo. Nato pa je zakričala
To je vendar ona sama! Foglej vendar pisavo! Ah, moje slutnje!
Omahnila Je nazaj na stol ter pričela ihteti.
Ves pretre.-en je stal pastor poleg ter pritisnil roko na čelo. S čudnimi pogledi je zrl v daljavo. Da. njegova žena je imela prav! — Ona i.ama je bila. njegova že davno izgubljena hčerka. Ali stoji pred v^tmi kot beračica?
Iz njenih besed, ki so bile čudno sestavljene, ni moge posneti ni
cesar.
Čudne stvari so se vršile 1 njim! Dvignil je oči.
—	Ah. moj Bog'
čutil Je vprašujoč pegled svoje žene. ki je skoro naglas vpraševala:
—	Kaj boš odgovoril? Ali sme priti in kdaj?
—	AH hoCeš odgovoriti, dragi?
—	Ali se bo odgovor giasil v tvojem smislu? Jaz sem le služabnik Gospoda, ki ne nosi le sladkih besed na ustih, temveč tudi ravna po D Jih! Naj pride, ie danes!
—	še tako pozno? Če sva čakala petindvajset let. ali ne more počakati te eno noč? Bojim se razburjenja zate. draga! Današnji dan ti Jih je prinesel že dosti, torej jutri zjutraj!....
—	Jutri zjutraj? Ali misliš, da bi mogla spati le eno minuto v tej noči** Tudi ti ne. Napiši, da jo še danes zvečer pričakujeva....
Njegovi, neresno mišljeni ugovori, nišo prav nič pomagali. Moral je napisati, da pričakuje še danes zvečer obiska. ..
Nikake pol ure ni preteklo, ko je prišel hotelski služabnik po odgovor.
kaditi. Pri prvi cigareti ali cigari silijo človeku solze v oči, v nosu in grlu ga duši. glava ga začne boleti in kaj rado mu postane tako slabo, da začne bruhati. To so znaki
krvi. V težjih primerih nastanejo degenerativne izpremembe nekaterih organov, živčevja in krvnega obtoka. Če pride tako daleč, se do-tični organi ne dajo več izlečiti. —
zastrupljenja z nikotinom Če or- Vpliv nikotina na živčni sistem je
ganizem prestane ta odpor, se polagoma piavadi na tobak in čuti celo potrebo po njem. Človek postane čisto slučajno kadilec in sicer iz gole radovednosu ali pa iz nerazumljive želje, da posnema kadilce. Večinoma kadilci sploh ne vedo. čemu kade in kakšno korist ali škodo imajo od tobaka.
Tobak je rastlina, ki do leta 1560 v Evropi ni bila znana. To >se pravi, da so prebivalci Evrope živeli Ctla tisočletja dobro tudi brez toba ka. Omenjenega leta je pa prinesel v Evropo tobak francoski poslnaik Jean Nicot in ga je razširil kot le-karstvo. Tako je nastal tudi izraz nikotin. V tobačnih listih je alkaloid, znan pod imenom nikotin. V listih je 1.6 do 4.8^ nikotina, do-cim ga je v cigaretnem dimu 92. v cigarnem pa celo 95ri. Nikotin je nedvomno hud strup. Povprečna smrtna doza za odraslega človeka znaša približno 2 stotinki grama. Kljub temu je pa zastrupljanje med kadilci zelo redko, kajti v dro bovje pride samo 20^ cigaretnega dima, poleg tega se pa nikotin v orgajiizmu razkroji in izloči. Nikotin se loči od tobaka pri viši temperaturi. Čim večje je razdalja od prižganega konca cigare ali cigarete do ust, tem manjši je odstotek nikotina v vdihanem dimu in nasprotno. S približivanjem prižganega konca cigare ali cigarete k ustom se poveča odstotek nikotina. Zato riskirajo strastni kadilci, ki
POZOR, ROJAKI ;
lx naslova na Usta, katoreca prejemate, ie razvid r.a, kdaj Vam Je naročnina posla. Ne čakajte tora j, da ae Vas opomin)-*, temveč obnovite naročnino aU direktno, a ti pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
podrobno proučil protesor Erauke-Hochwart. Obolenja je razdelil v CALIFORNIA
B		— ■■-----i s Kretanje Parnikov - .— Shipping News ■—
i »	M	
tri kategorije: centralni ali cele-
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob I.anahln
bralni tip, periferni ali spinalni tip in nervozna obolenja notranjih organov.
Kadilcu, ki si nakoplje živčno o-bolenje prve kategorije, šumi v glavi in ušesih, dela se mu slabo m boli ga glava. Poleg tega neredno spi in je navadno živčno ze"»o razdražen. Neko kabaretno plesalko na Dunaju, ki je pokadila na mah 200 cigaret so morali odpeljati na psihijatrično kliniko, kjer so 1 jlu^OIS jo izlečili simo na ta način, da so 1 ji kajo preprečili. Pri strastnih kadilcih se radi pojavijo znaki za-strupljenja tudi na poedinih delih možganov in posledica je, da jim o-slabi vid ali da dobe početno arteriosklerozo. Prof. Froehlich navaja zanimiv primer zastrupljenja z nikotinom pri konjih. Konji, ki so se pasli pa livadah, kjer je rastel tobak, so oslepeli.
Karakteristični pojavi zastrupljenja z nikotinom dx'uge kategorije so lokalne nevralgije, bolečine v raznih delih telesa in takozvano KANSAS perijodično klecanje. Charcot in' Glrard, Agnes Močni
31. januarja:
Hr«-ni«»n. Cherbourg, Ilrt-ni»f» Olympic. Cherbourg Konu. S'apuit, (Jenuvm
februarja:
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Genu. Frank Janesh, A. Saftid. Sahda, Louis Costeilo. Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Loi/ls Banlch
Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevcič, Mrs. F. Laurich, Andrew 8pillarv* Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barboricn. Summit, J. Horvatn. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene.
22. Januar!*:
C'jnte LSiuncamano. Nil poll. Genova
23.	januarja:
SlJttgart. JJoul"gne ijr M«-r, Hrenwn
24.	Januarja	! «St. Louis, Cherbourg Hamburg Paris", Havre I Precedent Kuoeevett Cht*rt«>ufg VV fitteriiUiid. Cherbourg. A'Uwerpen men
Minrietcnka. lioU<g:ie »ur Mer
29. januarja:
Cc-orge Washington, Cherbourg, lire-men
ltre-
30 januarja:
lkrlin, Cherbourg. Bremen
Erb opisujeta to bolezen takole:-
Kansas City, Frank 2agar.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec.
Bolnik hodi spočetka dobro, potem pa postane pri hoji nesiguren. noge vlači za seboj, končno postane j hoja nemogoče in bolnik mora se-J sti. da se odpočije. Po počitku lah-' MICHIGAN ko nekaj časa zopet hodi. potem se Calumet. M. F. Kobe pa ti znaki ponove. Arterije na Detroit, J. Barich, Ant JaneaicJ kade cigare in cigarete prav do! nogah takemu bolniku rade otrp-i konca, da si obžgo prste in da jim! nejo. Seveda ni kriv izključno ni- MINNESOTA
pride v organizem več nikotina. kotin. vendar pa pade velik del od- Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-
Zastrupljeneje z nikotinom je oi- | govoranosti za kronično klecanje nlan. Frank PucelJ. cer redko, ni pa izključeno. Proi. j nanj.	' Ely, Jos. J. Peshel. Fr Rekula.
Froehlich navaja dva primera za- Znaki živčnega obolenja notra-' Eveleth, Louis Goute. strupljc -ja. Dva bra.ta ki sta sta- njih organov so nenakomerno utri- Gilbert, Louis Vessel vila, kateri bo več pokadil, sta [ panje srca. bolečine v okolici sr-podlegla zastrupljenju z nikoti- , ca. težk odihanje, kašelj, pomanj-nom. Prvi je kadil nepretrgoma 12 j kanje apetita. slaba prebava itd. ur in pokadil 20 pip tobaka, drugi i Prebava postane nepravilna, čepa 14 cigar in 40 cigaret. V labo- j prav bi bilo pričakovati nasprotno, ratoriju nekega nemškega profe- kajti nikotin pospešuje sekrecijj sorja sta tekmovala dva medicin- želodčnega soka.
Največji odsotek raka na ustni-j MONTANA cah in čeljustih je med kadilci in I Klein, John R. Rom.
ca. Eden je pogoltnil 1 miligrara nikotina in posledica je bila, da mu je postalo kmalu slabo, da so m a tekle sline iz ust in da je ob hudem glavobolu težko dihal. Drugi študent, ki je pogoltnil 4.5 miligramov nikotina, se je onesvestil in ležal nezavesten dva dni. Z največjo težavo so mu rešili življenje.
V tobačnem dimu so pa še druge snovi, ki škodujejo organizmu, tako piridin, pikolin in amonijak.
Hlbbing, John Povšt Virginia. Fra*<k Hrvatlch. Sheboygan, Johr Zorman. West Allis. Frank Skok.
MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ.
In nato je prišlo je dvajset minut, ki so se zdele starim ljudem j Organizem se navadno lahko priva-
■ di tobaka. Količina nikotina, katerega lahko prenese organizem brez
nekateri učenjaki celo trdijo, da je rak na teh delih telesa izključno posledica nikotina odnosno kaje.
To so torej slabe strani kaje. Ta razvada ima pa tudi svoje dobre strani, ki so pa v primeri s slabimi malenkostne.
Tobak koristi — če lahko splon govorimo o koristi — samo zmernim kadilcem, ki pokade na dan 3 do 4 cigare ali 8—10 cigaret. Dobra cigara in deloma tudi cigareta pomiri živce, spravi človeka v do-
Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa.
NEBRASKA Omaha, P.
Broderlck.
PENNSYLVANIA:
Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. ■ Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek.
Uraiton, Fr. Machek. | Export, G. Previč, Louls Jupan-čič, A. Skerlj.
Farrell, Jerry Oaorn. Forest City, Math. Kamin. Groensburg, Frank Novak. Homer Cit£ in okolico. Frank Fe-renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polanc, Martin Korushetz.
Krayn. Ant Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway, John Žust. i Moon Run, Fr. Podmllfiek.
Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading. J. Pezd'rc. Steelton, A. Hreu Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peterne'.
UTAH
Helper, Fr. Krebs.
WEST VIRGINIA:
Williams River, Anton Svet.
i WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene
1 WYOMINO
Rock Springs. Louis 'iijeber.
Diamondville. F. Lumbert.
_
6.	februarja:
Dresden. Boulogne »ur Mer. Ilromen
7.	februarja:
lie d* Kranr«, Havre S. februarja:
A<|uilaiiia. CJierlwiur* Milwaukee, Cherbourg. Hamburg C<>nte Grande, Napoli. tjeno\a 12. februarja: .\m<-ru». Cherbourg, Hremen
13	februarja:
Muenohen, <"hert*iuig. T<remen
14	februarja: Saturni.», '1 rr>t
15. februarja:
llepublic. Cherbourg, Hremen Militi«** asVi t, ClierUitil k 19. februarja:
t*r»-ri>i!«-iit Harding. Cherbourg, lit men
20 februarja:
Slutlgait, ISouli'gne
lur Mer, Kremen
21.	februarja: l'.« ris. H.« vre
Majestic, tMieibourg Kremen. Cherbourg, Bremen \W» 11 rn i.i mi. C her bout k Agustu«. a pol i, tJenova
22.	februarja:
Cleveland, i "lierbi^utg, Hambuig 26 februarja:
C, oige Waahingtoo, Cherbourg. Ha«n-burg
27. februarja:
IWrliri. Chew bo ur sr. I'-remeri
6 ESSE5EE*
Nalkrajfta in najbolj ugodni pot ca ootovanie na ojromnlh «arnlkih:
PARIS 2». jan ; 21. februarja
<5 P. M.I <1 P. M > II E DE FRANCE 7. febr.; 1 mar.
<1 P. M ) HP. M.i
Najkr«]«* pot po teiMDtel Vukfl je v posebni kabini ■ vnemi moderul | j ml ud .bncati — Pijana In *lavn«i francoaks kubtoia lire-lao nlsk* ceo* , WraAajts k&t«regakoil : oooblat^cnega agnate I •II
FRENCH LINE;
t» STATE ITfttIT
NIW YORK. N. Y. I
NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Maal*.
OHIO
Kaka se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
»^oro ne&končna doba
Kot v mrzlici so šklepetali zobje stare ženice. Ni mogla več držati dela v svojih lokah Tudi pastorju se je godilo slično. Da se bori proti tvoji siabotti. je pričel hoditi po sobi gorindol. Njegove misli so se počile Kaj naj reče? Vsaka beseda bi bila zaman. Kaj naj pomagajo očitki, svarila in druge stvari vsprlčo tako dolgega časa, ki je minul medtem"1 Os talo je le ie odpuščanje brez besed. To rešitev pa je napra-j 60 cigaret- Zmernim kadilcem za-j ti pojavi posledica nikotina
vil samo nemogočo, ker je odgovoril ter pr^tal, da pričakuje obiska.
Treba Je rešiti vso stvar na ta ali oni način.
Is obzira na svojo zvesto tovarišico Je moral zatreti vse, kar se je natralo v njem tekom cele generacije. Sedaj je moral odpustiti. Čeprav se je polteno premotril, se je vendar tresel kot njegova žena, ki je pri-vakovmla hčerko, ki se je vračala domov.
Ko Je naenkrat zapel zvonec, sta se oba stresla ter se spogledala Žena Je globoko izdihnila ter brez moči omahnila nazaj.
—	Pojdi ti» — je rekla svojemu možu komaj slišno. Nato pa je na-|)eto po«lusala glasove, ki so se bližali Nato pa je slišala korake, ki so be pribit žali vratom
Nato pa so se odprla vrata.
Na pragu je stala visoka ženska postava, oblečena v žalno obleko Pod klobukom vdove pa so se bliskali njeni zlati lasje.
Belolasa starka se je nagnila nekoliko naprej, da lažje sprejme vase sliko, ki se ji nudila. Oba para oci sta se zapičila drug v drugega ~ in kaj sta si mogla povedati? Muka in hrepenenje dolgih let sta ležala r njih!
—	MaU<
Z ihtečim glasom je omahnila nanovo došla pred nogi starke ter vi pokrila obraz v gube svoje obleke.
Stara ženica je položila roki na ramena klečeče.
—	Moj otrok! — Je prišlo preko njenih ustnic z nepopisnim izrabam
Pretresen Je &tal pastor tamkaj, ker Je ramo sprjeemal vase vtise ravno preživelih minut Ko Je odprla vrata hčerka, katero so vsi smatrali za mrtvo In ko Je stala pred nJim s povešeno glavo, ni mogel iz-oregovortti niti ene besedice.
Napetost stare ženice se je izpremenila v vroče Jokanje. Pustili so )c jokati toliko časa. dokler se ni pomirila.
—	Doma t
Z mokrimi očmi se je ozrla krog sebe žen&ka, ki se jc ravnokar vrnila domov.	,
Takoj je spoznala vse pri prosto pohištvo — in ostala je celo še zo-fa dasiravno ie večkrat popravljena In predelana
Naenkrat pa nI mogla razumeti, kako Je mogla zapustiti in poza-bito te prtproete, poštene starlše? Ne, na dnu njenega srca je vedno počivalo koprenenje. in sedaj, je čutila zopet domovino ter se čutila zopet varno in preskrbljeno*
Posegi* j« po roki očeta, pritisnila nanjo vroč poljub ter nato prijela tudi matar za roko.
—	VI ljubi, dragi! — je vzkliknila in njen glas se je tresel od ga-
.	'	- - K i
(Dalje prihodnjič >
Niles, Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town. Anton KikelJ.
vidnih zunanjih ali subjetkivnili bro voljo, raztresenost izgine, fan-slmptomov zastrupljenja. je pri ka- i tazija in tudi razum delujeta in-dilcih različna. Strastni kadilci po- ; tenzivneje.
kade dnevno po 20 cigar ali 50 do j Ni pa še točno dokazano, da io
Bolj
dostuje 20 cigaret dnevno. Kaje se \ verjetno je. da se počuti zmeren pa človek prav tako lahko odvadi kadilec dobro zato, ker dober toba* kakor navadi. Treba je samo ma-! prijetno diši in ker je lepo gledati lo dobre vo^je. pa lahko vsak ka- j oblačke dima, ki valove nad glavo.! OREGON dilec opusti tobak, ne da bi bilo {Znano je, da nima človek nobene- Oregon City. J. Koblar.
njegovo življenje ali zdravje v ne- ga užitka, če kadi pri oknu. Profe---
varnosti, kakor j^ pri drugih nar- jsor Strauss pravi, da je koristno kotičnih sredstvih na pr. pri morfi-, pokaditi cigaru po dobrem obedu, ju. Če neha morfinist uživati mor-i ker vpliva blagodejno na prebavo fij, je njegovo življenje v nevar-: in na duševno razpoloženje, nosti, dačim čuti kadilec samo gla- Proti zmerni kaji torej ne more vobol, apatičnost in nervozr" st, ki j biti nobenih ugovorov. Seveda se pa kmalu preide. Nikotin absorbiraj pa pokažejo blagodejne posledice1 organizem skozi sluznico dihalnih i kaje samo tam, kjer kadilec tobač- j organov in skozi kožo. Znani so pri- nega dima ne inhalira. Toda na;
svetu je nebroj strastnih kadilcev,' katerim ne zaleže nobeno dokazo-! vanje, da je nikotin škodljiv. Ne
Vsak zastopnik Izda potrdilo rs \ svoto, katero je prejel. Zastopniki rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto $6.; za pol leta $3. j vtarf kraj, je potrebno, da 5« po-Baiberton. Jonn Balant, Joe Hiti.;za *tlrl mesece $2.; za četrt lets u£en o potnih listih, prtljasi I* Cleveland, Anton Sobek, £has. j H-50-iCarlinger, Louis Rudman, Anton New Yorz City Je $7. celo leto Simclch, Math. Slapnik.	Naročnina za Evropo je $7. za ce
'o leto
Euclid, F. Bajt. Glrard. A11100 Nagode
Kdor je nam^nj^n potovati w
drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne izkušnje Vam ml zamorem« lati najboljša poiasnila ln priporočamo redna le prvovrstne brio-parslke.
Lorain. Louis Bslant in J. Kuniše BLAZNIKOVIH
PRATIK —
nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda.
meri zastrupljenja z nikotinom pri tihotapcih, ki so si ovijali liste tobaka okrog telesa na golo kožo, ta-
ko da se je tobak delj časa tiščal preostaja drugega, nego poučiti jih telesa.	j o higijeni kaje. Pač pa bi bilo tre-
Človeški organizem ima sicer to ba absolutno zabraniti kajo šolski dobro lastnost, da se vsakega stru-1 mladini, kajti nikotin ovira rast in pa z lastnimi sredstvi brani in da' pravilni razvoj organizma. V vseh izdeluje protistrup, toda nekaj ni- javnih lokalih, v tramvajih, želez-kotina vendarle ostane v njem. Pri niških vagonih itd. bi morali biti strastnih kadilcih se nikotin pola-! posebni prostori za kadilce, da bi gorna nabira v organizmu in tako ne bilo treba nekadilcem vdihavati nastane kronično zastrupljenje, ka-, tobačnega dima.
VRHNICANI *motreni *iu<*ic in korakajo
naprej po začrtani poti. Toda
vsako pravilo ima svoje izjeme, in tako se je zgodi-lay da se je bil pred davnimi let* izgubil Vrhničan sredi Pariza. To in se marsikaj drugega je opisal
J0ZE ZELENC " "1sl?venako-Amerik,in'kem
- Koledarju9' za tekoče leto. — Cena 50 centov.—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 18 Street, New York City
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE
POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINO ♦ «.
se dobi pri
GLAS NARODA
216 W. 18th Street New York, N. Y.
... j
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN GEN1K JE PRIOBCEN V TEM fcBTU VSAKI TEDEN
U
99
Tudi nedržavljanl tarnanje potovati v start kr J am oMak, toda ureskrbetl si morajo dovoljenje %m oo»raitev (Return Permit) Is Wash-■ngtona, ki je veljaven n eno leto. Bret permita Je sedaj nemogoč« uriti nazaj tudi v teko C. mesecev in !iti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit a« mora vloiltl najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New York*, Je najbolje, da v prošnji označijo, naj -m Jim po&IJe na Barge Offle«, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljav« * prvim julijem, snaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotnJ vixejl se tsdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Starta4 ameriških državljanov, možje ameriških državljank, id io se po i. JuzJja 1928. lota poročili. žene in neporočeni otroci hcpud 18. leta poljedelcev. TI m opravičeni do prve polovic« kvote. Do dru*« polovice pa a c opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedrzavljanov, ki ao bili postavno pripuščenl v to dežeH sa stalno bivanje.
Za vsa pojasnila sc obračajte m poznano ln zanesljive
SAKSER STATE ?} BANK
n COSTLANDT STREET NEW YOBK