165 Geografski vestnik 94-1, 2022 Književnost Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Primož Pipan: Vinogradništvo v Vipavskem gričevju / Viticulture in the Vipava Hills Ljubljana 2022: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 27 strani, ISBN 978-961-05-0662-1 (slovenska izdaja), ISBN 978-961-05-0661-4 (angleška izdaja) Publikacija Vinogradništvo v Vipavskem gričevju / Viticulture in the Vipava Hills je izšla v sloven- skem in angleškem jeziku v  okviru Interreg ADRION projekta ECOVINEGOALS (Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij). V publikaciji so na 27 straneh s pomočjo 11 zemljevidov in 5 grafičnih prikazov, poleg splošnih naravnogeografskih dejav- nikov, opisane spremembe rabe tal v vinogradih, spremembe površin vinogradov med letoma 2002 in 2020 in delež vinogradov na terasah. Vipavsko gričevje se s 13,6 % vinogradov uvršča med najpomembnejše slovenske vinorodne pokraji- ne. Leži na jugozahodu Slovenije in je del vinorodnega okoliša Vipavske doline, ki je del Vinorodne dežele Primorska. Območje spada med slovenske vinorodne pokrajine z najstarejšo tradicijo, saj lahko sledi vino- gradništva najdemo že v antiki. Specifične naravne razmere Vipavskega gričevja določata lega na stičišču treh evropskih makroregij – alpskega, sredozemskega in dinarskega sveta – in lega na stiku celinskih in sredozemskih zračnih mas. Gričevje je od Jadranskega morja oddaljeno le 15km zračne razdalje. Območje ima submediteransko podnebje z nadpovprečno osončenostjo, z blagimi zimami in suhimi, vročimi pole- tji. Zaradi naravnogeografskih dejavnikov je Vipavsko gričevje primernejše za vinsko trto kot za njive. Leta 2020 so tako vinogradi zavzemali 13,6 % zemljišč, njive pa le 5,7 %. Velik del vinogradov je na terasah. Opisani so deleži najbolj razširjenih trtnih sort, kjer je z 12,3 % na prvem mestu merlot, z 12,2 % mu sledi sauvignon, z 10,6 % malvazija in z enakim deležem rebula. Domači sorti zelen in pinela zavzemata le 7 % oziroma 5,8 % zemljišč. Vinogradniki pa si prizadevajo ohranjati tudi druge stare domače sorte trt. vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 165 Kljub dokaj ugodnim pogojem za vinogradništvo se ta sooča tudi s številnimi izzivi. Povečanje šte- vila ekstremnih vremenskih pojavov zaradi podnebnih sprememb, razdrobljena zemljiška struktura, manjšanje števila prebivalstva in njegovo staranje ter opuščanje vinogradov na manj ugodnih legah, so med vzroki za zaraščanje in izgubo zemljišč, namenjenih vinogradom. Za namene promocije pro- daje vin in spodbujanje vinogradniške dejavnosti so prek Vipavskega gričevja speljane vinske ceste, ki poleg ponudnikov vin in kulinarike povezujejo tudi naravne in kulturne znamenitosti gričevja. Slikovita naselja in zaselki sredozemskega tipa s stoletnimi vinskimi kletmi, cerkve na razglednih vrho- vih in obisk »osmic« pa odlično zaokrožujejo ponudbo Vipavskega gričevja za obiskovalce. V publikaciji so s pomočjo slikovnega, kartografskega in grafičnega gradiva nazorno prikazane zna- čilnosti vinogradništva v posameznih naseljih v Vipavskem gričevju. Poudarek je predvsem na spremembah rabe tal na območju vinogradov in njihovo širjenje oziroma zaraščanje. Poleg prikaza podatkov, so s priv- lačnim slikovnim gradivom bralcu približane tudi naravne in kulturne znamenitosti gričevja. Publikacija je prosto dostopna na spletu: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/vinogradnistvo% 20v%20vipavskem%20gricevju.pdf (slovenska različica) in https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/ viticulture%20in%20the%20vipava%20hills.pdf (angleška različica). Lenart Štaut 166 Književnost Geografski vestnik 94-1, 2022 vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 166