Nova smer
O mednarodnih voznih redih 
prvi~ v Ljubljani
Potni{ki promet
Z vlakom na smu~anje
Tovorni promet
Specifikacija k fakturi 
in prevozni pogoji po novem
Intervju: Igor [prajcar – 
Izvr{ni direktor za nabavo in investicije
S prenovo nabave do ob~utnih 
prihrankov
Iz tujine
ERTMS/ETCS `e deluje
Revija Slovenskih `eleznic
N vaproga
januar 2004

Ko berete zadnjo {tevilko Nove proge, smo `e po{teno zakorakali v
februar. Poslovno uspe{no leto 2003 smo pustili za sabo, prazni~ni
december pa se nam skorajda `e zdi kot le {e oddaljeni spomin.
Dobro obve{~eni so `e precej pred skokom v novo leto znali poveda-
ti, da nam bo {tevilka 2004 prinesla izredno slabo razporeditev praz-
ni~nih dni. Ti bodo menda kar po vrsti ob koncu tedna, tako da bo
mo`nosti za podalj{ane dopuste kaj malo.Vsekakor pa nam leto, ki je
pred nami, ne bo prineslo samo »slabega« koledarja, temve~ zlasti
veliko sprememb v na{em podjetju. Pri~akujemo lahko predvsem na-
daljevanje dejanskega oblikovanja Holdinga Slovenske `eleznice. Pred
nami je sprejemanje zakona o poslovni sanaciji in nadaljnje posodab-
ljanje organizacijske strukture z ustanovitvijo jedrnih dru`b. Te bodo
veliko bolj kot dosedanje organizacijske enote prevzemale odgovor-
nost za svoje delo, pa naj gre za doseganje zastavljenih ciljev ali pa za
bolj striktno obvladovanje stro{kov. Preoblikovanje organizacijske
strukture seveda nikoli ni dovolj, saj bi pomenilo le prekladanje te`av
z enega kupa na drugega. Zato ustanavljanje novih poslovnih enot `e
spremlja postopna prevetritev delovnih procesov s to~nim dolo~a-
njem potrebnega {tevila izvajalcev. V praksi bo to pomenilo prerazpo-
rejanje zaposlenih, pa tudi ugotavljanje {tevila prese`nih delavcev –
proces, ki bo za nas zaposlene vse prej kot enostaven in nebole~.
Na poslovnem delu na~rtov bomo tudi letos sku{ali izpolnjevati na~r-
te, opredeljene v Novi smeri. Ob predstavitvi strate{kega na~rta je bilo
marsikje sli{ati, da so v njem zastavljeni cilji previsoki, da jih bo nemo-
go~e dose~i. Lansko poslovno leto je dokazalo nasprotno – visokih ci-
ljev ni mogo~e le dosegati, temve~ jih je na nekaterih podro~jih mo-
go~e celo prese~i. Omenjeno preseganje se je nadaljevalo tudi v pr-
vem leto{njem mesecu. O nekaterih projektih, ki bodo podlaga za us-
pe{no poslovanje v prihodnje, pi{emo tudi v tokratni Novi progi. Gre
zlasti za nove projekte v tovornem prometu. Predvidoma sredi fe-
bruarja bo del tovora med Ljubljano in italijansko Bologno prevzel
novi produkt – East-West Rail Shuttle. EWRS bo vozil med ran`irnima
terminaloma Ljubljana Zalog in Bologna San Donato petkrat na te-
den, od torka do sobote. V Ljubljani se bo navezoval na mre`o med-
narodnih vlakov proti vzhodu in jugovzhodu Evrope, v Bologni pa bo
imel zagotovljeno distribucijo po vsej Italiji. Temu vlaku se bo aprila
pridru`ila {e nova povezava Ljubljane in Milana.
Vse ve~ pozornosti pa v tovornem prometu namenjajo tudi dodanim
storitvam, ki izbolj{ujejo storitev, ki jo ponujamo uporabniku. Omeni-
ti ka`e uvedbo tako imenovane E-specifikacije, ki na na{i spletni stra-
ni dopolnjuje `e precej uporabljano mo`nost sledenja vagonov ali po-
sameznih po{iljk na{ih uporabnikov. S selitvijo vse ve~jega dela papir-
nega poslovanja na splet bo sodelovanje z na{im podjetjem za upo-
rabnike storitev Slovenskih `eleznic hitrej{e in enostavnej{e. Vse ve~-
je {tevilo uporabnikov e-poslovanja ka`e na pravilnost odlo~itve, apli-
kacije, ki so jih pripravili v centru za informatiko, pa `e `anjejo poh-
vale tudi v specializiranih informacijskih podjetjih.
Nova smer
O mednarodnih voznih redih prvi~ v Ljublja-
ni
Nova smer
Fersped ob 35. obletnici pripravljen na spre-
membe
Potni{ki promet
Prav preprosto je: sedemo na vlak, smu~i
imamo `e skoraj pripete, in ko se vlak usta-
vi, smo na smu~i{~u. Tudi letos lahko s smu-
~arskim vlakom obi{~emo pohorska smu~i{-
~a in Koblo.
Tovorni promet
V za~etku decembra je bil dopolnjen spletni
portal ISS@P z mo`nostjo dostopa uporabni-
kov do novih vsebin, na novo pa je bil pri-
pravljen del, ki smo ga imenovali Prevozni
pogoji - tarife.
Intervju
Igor [prajcar
Izvr{ni direktor za nabavo in investicije
S prenovo nabave do ob~utnih prihrankov
Iz tujine
European Railway Traffic Management
System – ERTMS je nov na~in signaliziranja
in upravljanja `elezni{kega prometa, ki bo
omogo~al interoperabilnost na vsem evrop-
skem `elezni{kem omre`ju.
2
5
7
10
12
15
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-
zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:
Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji
fotografij: Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Aleksander Salki~,
Ana Tu{ar, Borut Krajnc, Dario Cortese, Bojan Dremelj, Mi{ko
Kranjec, [tefan Stepic, Marko Rov{nik, arhiv Delo, arhiv ÖBB, ar-
hiv Idrijski muzej. • tisk: Present d.o.o. • Nova proga izide
desetkrat na leto v 10.000 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez-
pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.
1
Uvodnik
Marko Tancar,
odgovorni urednik Nove proge
Revija Slovenskih `eleznic  januar 2004Novaproga
S@ so ljudje
Branko Serec
»Sem nepobolj{ljiv in ve~ni optimist!« 17
O mednarodnih voznih
redih prvi~ v Ljubljani
Mednarodno usklajevanje `elez-
ni{kih voznih redov je zapleten
postopek, ki za posamezen vozni
red traja kar okrog 18 mesecev.
To nalogo opravlja ve~ kakor 90
evropskih `elezni{kih prevozni-
kov in upravljavcev infrastruktu-
re, zdru`enih v Forum Train Euro-
pe (FTE). FTE poslovodijo {vicar-
ske `eleznice za potni{ki promet
ter ~e{ke `eleznice za tovorni
promet. Letos smo organizacijo
voznorednih konferenc FTE prvi~
prevzeli na Slovenskih `elezni-
cah, beseda pa je oziroma {e bo
tekla o voznih redih za leto 2005.
Prvo sre~anje je potekalo med
19. in 23. januarjem v Ljubljani.
Tokrat so se pogovarjali o voznih
redih v potni{kem prometu , prva
leto{nja konferenca je zdru`ila
kar okrog 150 udele`encev iz vse
Evrope. Poleg tokratne konferen-
ce bodo te potekale {e marca,
aprila ter junija. Konferenc za
potni{ki promet se bo udele-
`evalo okrog 150, konferenc
za tovorni promet okrog 100
udele`encev, zadnja skupna
konferenca za potni{ki in to-
vorni promet pa bo zdru`ila
okrog 80 udele`encev.
@e hiter pregled na~ina obliko-
vanja voznih redov poka`e, da
je to res zahtevna naloga, ki
zato poteka v ve~ fazah. Naj-
prej se oblikuje konceptualna
ponudba, nato potekajo anali-
za trga, razvoj konceptov ter
usklajevanje notranjih zdru-
`enj. Sledi faza A z distribucijo
kataloga tras, preveritvijo po-
nudbe, s posvetovanjem in
prou~evanjem tras. Faza B za-
jema uskladitev koncepta voz-
nega reda, izdelavo konkret-
nih naro~il ter dogovor o na~r-
tu prevozov. V fazi C potekajo
konkretiziranje obsega
prevozov in uskladitev
tras ter re{evanje konf-
liktnih primerov. Faza
D zajema razre{evanje
odprtih vpra{anj in
konfliktnih primerov,
dodelavo ponudbe
tras, potrditev in har-
monizacijo tras ter
posvetovanje o ponud-
bi tras. V zadnji fazi E
pa so voznoredni do-
kumenti dokon~no us-
klajeni, izdelani in raz-
poslani, vozni red pa
za~ne veljati.
Leto{nje leto bo za us-
klajevanje mednarod-
nih voznih redov pre-
lomno, saj bo 1. ja-
nuarja 2005 nekatere
naloge FTE prevzela
nova organizacija Rail
Net Europe s sede`em
na Dunaju. Rail Net Europe je bil
kot neprofitna organizacija usta-
novljen v za~etku leto{njega leta,
zdru`uje pa upravljavce infra-
strukture iz ve~ kakor 20 evrop-
skih dr`av. Ti naj bi s samostoj-
nim delovanjem pri dodeljevanju
tras in s tem oblikovanju voznih
redov prispevali k prakti~nemu
udejanjanju dolo~il prvega
evropskega `elezni{kega paketa,
predvsem pa zagotavljali nedi-
skriminatoren dostop do `elez-
ni{ke infrastrukture.
Na ljubljanski konferenci je delo
prvi~ potekalo z uporabo pro-
gramskega orodja Pathfinder.
Novi na~in dela s povezovanjem
po medomre`ju omogo~a hitrej-
{e naro~anje, usklajevanje in po-
trjevanje tras, ve~jo prilagodlji-
vost in kraj{e odzivne ~ase –
skratka, enostavnej{o in hitrej{o
pripravo voznega reda.
V veliki dvorani hotela Union so se zbrali udele`enci konference iz vse Evrope.
Udele`ence je pozdravil tudi ljubljanski pod`upan Igor Omerza.
2 Nova smer
3Nova smer
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
Bologna vse bli`e Ljubljani
East-West Rail Shuttle se bo ime-
novala nova zanesljiva in hitra
vsakdanja tovorna povezava med
Slovenijo in Italijo. O njej so 20.
januarja na predstavitvi poslov-
nim partnerjem spregovorili ge-
neralni direktor Bla` Miklav~i~,
direktor tovornega prometa
Sre~ko @erjav ter direktor tovor-
nega prometa Trenitalie Giancar-
lo Laguzzi. Novi vlak bo Zalog in
Bologno prvi~ povezal predvido-
ma `e 17. februarja.
EWRS bo vozil med ran`irnima
terminaloma Ljubljana Zalog in
Bologna San Donato petkrat na
teden, od torka do sobote.
Okrog 400 kilometrov dolgo pot
bo prepeljal brez vmesnih po-
stankov v dobrih desetih urah.
Vlak, dolg 550 metrov, bo lahko
naenkrat prepeljal kar 1.000 ton
tovora. Z ran`irnega terminala
Ljubljana Zalog bo odpeljal ob
4.42 in pripeljal v Bologno ob
14.12, vra~al pa se ob 00.32 in
prispel v Ljubljano ob 10.33.
Uporabnikom bo ponujal prevoz
vagonskih po{iljk tako v klasi~-
nem kot v kombiniranem prome-
tu. V prvi fazi bodo iz Italije proti
Sloveniji potovali predvsem kera-
mi~ni izdelki ter gospodinjski
aparati in oprema, v obratni sme-
ri pa jekleni izdelki, prete`no kot
tranzitno blago iz Hrva{ke, Ma-
d`arske ter Srbije in ^rne gore.
V Ljubljani se bo EWRS navezoval
na mre`o mednarodnih vlakov
proti vzhodu in jugovzhodu Evro-
pe, v Bologni pa bo imel zago-
tovljeno distribucijo po vsej Italiji.
Tako se bo v Ljubljani povezoval s
Celjem, Mariborom, Velenjem,
Novim mestom, Koprom, Kra-
njem, Budimpe{to, Dombovar-
jem, Zagrebom, Beogradom in
Sarajevom, »antene« v Bologni
pa bodo Modena, Ferrara, Lugo,
Forli, Ravenna, Parma, Piacenza,
Livorno, Falconara in Pescara.
Z vlakom EWRS bo ob~utno
skraj{an ~as vo`nje med Ljublja-
no in Bologno, kar bo hkrati po-
menilo optimizacijo stro{kov in
zagotavljalo ponudbo, ki bo kon-
kuren~na tudi v primerjavi s cest-
nim prevozom. Uporabnik bo
svoje blago poslej lahko hitreje
kot kdaj koli prej prepeljal iz Itali-
je v Slovenijo ali naprej proti dr-
`avam evropskega vzhoda in ju-
govzhoda, ter seveda tudi v
obratni smeri. Novi produkt East-
West Rail Shuttle bo s sabo pri-
nesel zajam~en in pomembno
kraj{i ~as prevoza, rednost in za-
nesljivost prevoza v obe smeri,
sprotno spremljanje po{iljk in
nadzor nad njimi, preprosto na-
ro~anje storitve ter hitrej{i obtek
vagonov.
Proga EWRS poteka po V. vsee-
vropskem prometnem koridorju,
ki povezuje de`ele Zahodne in
Vzhodne Evrope, v Ljubljani pa se
navezuje tudi na X. koridor, ki
Severno Evropo povezuje z Ju`-
no. Za gospodarstvi obeh de`el
bo nova povezava pomenila iz-
jemno prilo`nost za {irjenje in us-
pe{en nastop na novih tr`nih
prostorih. Hkrati pa gre za potr-
ditev pravilnosti poslovne preo-
brazbe Slovenskih `eleznic z ime-
nom Nova smer in nadaljevanje
tr`nega nastopa, ki smo ga uspe-
{no za~eli `e septembra lani, ko
smo Ljubljano povezali z bavar-
sko prestolnico Münchnom.
Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je napovedal pove~anje {tevila tovornih vlakov med
Ljubljano in Münchnom ter novo povezavo Ljubljane in Milana, aprila letos.
4 Nova smer
Popolnoma logi~no se nam zdi,
da imamo ljudje razli~ne odnose
– z dru`ino, sosedi, sodelavci,
prijatelji, pa tudi sovra`niki. Ker
na svetu nismo sami, moramo z
vsemi na{tetimi komunicirati in z
njimi  usklajevati svoje vedenje.
Tako kot ljudje morajo med seboj
komunicirati tudi organizacije.
^e `elijo izpolniti svoje namere in
poslanstvo, morajo upo{tevati
najrazli~nej{e interese znotraj in
zunaj podjetja. Eden od pomem-
bnih dejavnikov v delu vsakega
podjetja so mediji, ki v mnogo-
~em oblikujejo mnenje javnosti.
Za vsako ve~je podjetje je zato
pomembno, da stalno sodeluje z
novinarji, jim ponuja hiter dostop
do zanimivih informacij o doga-
janju v podjetju in resnicoljubno
odgovarja na njihova v~asih tudi
zelo neprijetna vpra{anja. To {e
zlasti velja za na{e podjetje, ki je
zaradi svoje dejavnosti nenehno
pod strogim o~esom javnosti. Na
Slovenskih `eleznicah za odnose
z razli~nimi javnostmi, tudi medi-
ji, skrbimo v Slu`bi za organiza-
cijsko komuniciranje. Tudi za na-
{e delo velja, da je le natan~en
pregled rezultatov lahko podlaga
za bolj{e dose`ke. Tega smo se
lotili v sodelovanju z agencijo Pri-
stop, ki je konec lanskega leta
predstavila analizo poro~anja
medijev o na{em podjetju med 1.
septembrom 2002 in 31. avgu-
stom 2003.
Da je na{e podjetje za medije in s
tem javnost res zanimivo, doka-
zuje podatek, da je bilo v obrav-
navanem obdobju v medijih kar
2.196 objav o Slovenskih `elezni-
cah, ki jih je objavilo 755 avtor-
jev. Skupaj je o Slovenskih `elez-
nicah poro~alo 81 medijev (54 ti-
skanih in 27 elektronskih). Naj-
ve~krat je o na{em podjetju po-
ro~alo Delo. Sledijo Ve~er, Radio
Slovenija 1, Dnevnik in Finance.
Analiza po vrstah medijev pa po-
ka`e, da je bilo najve~ – kar 53
odstotkov – objav v nacionalnih
medijih. Sledijo regionalni (34
odstotkov) in poslovni mediji (13
odstotkov).
Mediji so o Slovenskih `elezni-
cah poro~ali povpre~no nevtral-
no. Nevtralnih objav je bilo kar
76 odstotkov. Dele` Slovenskim
`eleznicam naklonjenih objav je
v analiziranem obdobju zna{al
14 odstotkov (308 objav), dele`
nenaklonjenih objav je bil ni`ji,
in sicer 10 odstotkov (215 ob-
jav). Predvsem v prvi polovici
analiziranega obdobja so prevla-
dovale nevtralne objave, med-
tem ko sta se leta 2003 pove~ala
dele` naklonjenih objav in pov-
pre~na ocena naklonjenosti, kar
je izrazito predvsem v avgustu
2003, ko so mediji o Slovenskih
`eleznicah prvi~ poro~ali pov-
pre~no naklonjeno. Najve~ objav
je bilo januarja 2003, ko so me-
diji poro~ali o dogajanju ob refe-
rendumu o preoblikovanju in
privatizaciji Slovenskih `eleznic.
Zelo odmevna pa je bila tudi
predstavitev uspe{nih polletnih
rezultatov v skladu z Novo smer-
jo.
Dele` na~rtovanih objav je v ana-
liziranem obdobju zna{al 9 od-
stotkov oziroma 200 objav. Dele`
objav, v katerih so Slovenske `e-
leznice zavzemale osrednjo vlo-
go, je zna{al 40 odstotkov oziro-
ma 872 objav.
Zanimiv je pogled na v prispevkih
citirane vire. Analizirano obdobje
je zaznamovalo predvsem spreje-
manje Zakona o preoblikovanju
in privatizaciji Slovenskih `eleznic
in s tem povezane dejavnosti `e-
lezni{kih sindikatov. Zato je na
prvem mestu po {tevilu citiranj
predsednik sveta delavcev Slo-
venskih `eleznic Silvo Berdajs. Po
{tevilu citatov sledi Aleksander
Salki~, ki se je s svojimi izjavami
nana{al na razli~ne dejavnosti
Slovenskih `eleznic. Izmed pred-
stavnikov vlade je o Slovenskih
`eleznicah najve~krat govoril mi-
nister za promet Jakob Prese~nik.
Med vodilne vire, ki so jih mediji
citirali, se je uvrstil tudi Bla` Mi-
klav~i~.
Po pregledu najrazli~nej{ih {te-
vil~nih podatkov pa je morda {e
najbolj zanimiva analiza vredno-
sti objav v skladu s cenami, ki bi
jih sicer morali pla~ati za
oglase. Vse naklonjene
in nevtralne objave so v
analiziranem obdobju
dosegle vrednost
195.750.672 tolarjev
(okrog 830.052 evrov). V
tujini pa verodostojnost
uredni{kih bese-dil v pri-
merjavi z oglasnim spo-
ro~ilom ocenjujejo za {ti-
rikrat do {estkrat ve~jo,
zato lahko to vrednost
pomno`imo s pet. Tako
bi vrednost objav zna{ala
kar 978.753.361 tolarjev
oziroma 4.150.260
evrov. Skratka – toliko
denarja bi morale Slo-
venske `eleznice, ~e bi
popolnoma zanemarile
sodelovanje z novinarji,
pla~ati za ogla{evanje, ki
bi nam zagotovilo enako
obse`no pojavljanje v
medijih.
Slovenske `eleznice 
medijsko izredno zanimive
Fersped je `e vrsto let tesno po-
vezan s slovenskimi `eleznicami.
Ustanovljen je bil leta 1965 kot
del tedanjega `elezni{kega gos-
podarstva. Tri leta pozneje je po-
stal samostojno podjetje in letos
torej praznuje `e 35. obletnico
poslovanja.
»Lansko leto smo kon~ali z okrog
50 milijoni tolarjev dobi~ka, pozi-
tiven poslovni rezultat pa na~rtu-
jemo tudi za leto 2004,« je na ti-
skovni konferenci ob za~etku no-
vega poslovnega leta povedal
Ferspedov glavni direktor Robert
^asar. Podjetje, v katerem ima-
mo Slovenske `eleznice okrog
49-odstoten lastni{ki dele`, je
lansko leto kon~alo s 17,172 mi-
lijarde prihodkov. Pretovor je do-
segel 2,9 milijona ton. Najve~ji
dele` tovora (40 odstotkov) so
sestavljale rude, 12 odstotkov je
bilo premoga, 11 odstotkov pa
peska. Podobno kot leta 2001 in
2002 se je ponovno pove~ala po-
zicijska razlika na zaposlenega za
9 odstotkov, kar ka`e na vse bolj
u~inkovito poslovanje podjetja.
Fersped je v svoji zgodovini pre`i-
vel {tevilne spremembe. Danes je
globalno delujo~a dru`ba na po-
dro~ju logistike, transporta in
mednarodne {pedicije, s 175 za-
poslenimi. Je eno vodilnih {pedi-
cijskih podjetij v Sloveniji ter vo-
dilni `elezni{ki {pediter v regiji.
Deluje z 22 poslovnimi enotami
po vsej Sloveniji, svojo dejavnost
pa {iri tudi z ustanavljanjem
predstavni{tev v tujini. Skupno
{tevilo kupcev je kar okrog
2.000, Fersped pa sodeluje z vse-
mi svetovnimi pomorskimi ladjar-
ji in vsemi evropskimi `elezni{ki-
mi podjetji.
Leto 2004 pa za Fersped nikakor
ne bo lahko, saj je pred podjet-
jem nov izziv – pridru`itev Slove-
nije Evropski uniji. To bo s sabo
prineslo zmanj{anje obsega ca-
rinskega posredovanja in tudi iz-
pad dela prihodka. Poleg tega pa
se bodo okrog 300 slovenskim
{pedicijskim podjetjem pridru`ili
{e konkurenti iz Evropske unije.
»Vstop v Evropsko unijo bo krat-
koro~no {ok, dolgoro~no pa bo
to za nas velika prednost,« pri~a-
kuje Robert ^asar. Fersped se na-
mre~ na pri~akovane spremembe
`e dve leti intenzivno pripravlja.
Poteka program organizacijskega
in kadrovskega prestrukturiranja
podjetja, ki bo kon~an sredi leta
2004. Ta vklju~uje izobra`evanje
zaposlenih in zaposlovanje novih
kadrov za uspe{no preobrazbo iz
{pediterja v ponudnika celovitih
logisti~nih storitev, posodobitev
in racionalizacijo osnovnih in
podpornih procesov ter razvoj
notranjega podjetni{tva. Obe-
nem pa se bo {tevilo zaposlenih
moralo zmanj{ati – s sedanjih
175 na 135 do konca leta.
Izpad carinskega zastopanja Fers-
ped namerava nadomestiti s {iri-
tvijo transportno-logisti~nih de-
javnosti na nove srednje- in
vzhodnoevropske trge ter ~ez-
morske trge. Obenem je Fersped
del dejavnosti `e preusmeril na
ju`no mejo. Navzo~ je na vseh
mejnih prehodih med Slovenijo in
Hrva{ko, z novimi kadri pa bo
svojo vlogo na tem podro~ju {e
okrepil. Hkrati z ustanavljanjem
predstavni{tev in h~erinskih pod-
jetij {iri tudi svojo komercialno
mre`o v tujini – v Srbiji in ^rni
gori, Nem~iji, Italiji, na Mad`ar-
skem ter tudi v Bosni in Hercego-
vini. Skupaj s temi enotami bo
pokrival tudi druge dr`ave – Ma-
kedonijo, Tur~ijo, Romunijo, Bol-
garijo, ^e{ko in Slova{ko. Vse po-
membnej{i pa postajajo tudi bolj
oddaljeni trgi; Fersped `e sodelu-
je s poslovnimi partnerji v Tur~iji,
Egiptu in na Kitajskem.
Dolgoro~no bo Fersped nove po-
sle iskal tudi z okrepitvijo skladi{~-
no-distribucijske dejavnosti na
kri`i{~u 5. in 10. koridorja, na
meji med Slovenijo in Italijo in v
distribucijskem centru Koper ter s
pove~evanjem do okolja prijazne-
ga transporta po ̀ eleznici. Za leto
2004 na~rtujejo 14,425 milijarde
prihodkov ter ponovno pove~a-
nje pozicijske razlike za deset od-
stotkov na zaposlenega. Cilj pod-
jetja pa je prevzem polo`aja ene-
ga najpomembnej{ih logistov ne
le v Sloveniji, marve~ tudi v regiji
in vsej jugovzhodni Evropi.
Fersped ob 35. obletnici
pripravljen na spremembe
5Nova smer
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
Ferspedove poslovne rezultate in na~rte so predstavili pomo~nik direktorja za marketing in razvoj Ale{ Teran, 
glavni direktor Robert ^asar in pomo~nica direktorja za ekonomske zadeve Mirjana Klodi~ (z leve).
6
Potni{ki promet
Ana Tu{ar
Po vsem svetu slovita predvsem
dva karnevala: karneval v Riu de
Janeiru in karneval v Benetkah.
In medtem ko je tisti ~ez lu`o
marsikomu nedosegljiv, nam je
bene{ki ~isto blizu. A ne le blizu,
zaradi »skoka« do Benetk tudi
`ep ne bo utrpel kak{ne poseb-
ne izgube.
Med karnevalom Benetke dobe-
sedno preplavijo mno`ice turi-
stov. Bogati kostumi in pravlji~-
ne maske prevzamejo {e tako
hladnega obiskovalca, kajti kar-
neval je brez dvoma prava pa{a
za o~i. In ~e turisti iz daljnih de-
`el sanjarijo o tem, da bodo
morda vsaj enkrat v `ivljenju
imeli prilo`nost obiskati mesto
gondol, zakaj si torej tudi mi ne
bi privo{~ili tega do`ivetja.
Zgodovina bene{kega karnevala
sega zelo dale~. Prve zapise o
karnevalu so zgodovinarji odkri-
li v dr`avnih zakonih, zasebnih
zapisih in razli~nih dokumentih,
v katerih se omenja praznova-
nje. Gre za kr{~ansko razlago
izraza »carrus navalis«, ki so ga
uporabljali za opis sprevoda plo-
vil. Tedanji prebivalci so karneval
praznovali februarja, to je zadnji
mesec romanskega koledarja.
Leta 1296 je senat uradno raz-
glasil pustni torek za praznik.
Praznovanje karnevala se je za-
~elo na praznik sv. [tefana, 26.
decembra, ko je vlada dovolila
no{enje mask. Svoj vrhunec je
doseglo v dneh od pustnega ~e-
trtka do pustnega torka. Obredi
imajo svoje korenine dale~ v po-
ganstvu, vendar so se pozneje
spremenili in prilagodili novim
razmeram.
Med karnevalom so se vrstili
najrazli~nej{i dogodki, od pred-
stav v gledali{~ih, kavarnah in
pala~ah do razli~nih prireditev,
kjer so se preprosti ljudje in ple-
menita{i – seveda vsi zakrinkani
v maskah – dru`ili s plesalci,
igralci, prodajalci sla{~ic in kro-
tilci ka~.
V prazni~nem ozra~ju je bilo no-
{enje mask edina mo`nost za
premostitev razlik med socialni-
mi razredi. Najbolj znana in po-
gosta maska v Benetkah v 18.
stoletju je bila »bauta«, ki sta jo
sestavljali »larva« (v za~etku ~r-
na, pozneje pa tudi bela maska
iz pooljene tkanine), »tricorno«
(~rno trikotno pokrivalo) ter ~rn
»tabarrro« (svilen ali volnen
pla{~).
Od leta 1979 lokalne oblasti na-
~rtno organizirajo in promovira-
jo karnevalske prireditve. Po-
membnih prireditev je ve~: med
njimi regata okra{enih plovil in
maskiranih vesla~ev, polet golo-
bice, ki zaznamuje za~etek kar-
nevala, ter veliki ples na pustni
torek na Trgu sv. Marka.
Obiskovalec sre~uje maske vse-
povsod – v ozkih uli~icah, na
mosti~kih in trgih … Na poti od
`elezni{ke postaje do Trga sv.
Marka se ~loveku zazdi, kot bi
se ~as zavrtel nazaj: to niso Be-
netke 21. stoletja, temve~ neke
druge, slavne in ble{~e~e, s pre-
bivalci v srednjeve{kih kostumih.
Za konec {e nekaj prakti~nih na-
potkov. V Benetke se vsekakor
ka`e peljati z vlakom EC Casa-
nova, ki iz Ljubljane odpelje ob
10.25 in v Benetke prispe ob
14.25. Morda se zdi komu pri-
hod prepozen, a dobrih pet ur
potepanja po mestu bo za mar-
sikoga ~isto dovolj. Za vrnitev
domov je primeren vlak EN Ve-
nezia z odhodom iz Benetk (po-
staja Santa Lucia) ob 20.10 in
prihodom v Ljubljano ob 1.45.
Morebitni potniki iz Celja in Ma-
ribora lahko nadaljujejo potova-
nje z istim vlakom do svojih po-
staj.
Seveda bo najcenej{e, ~e se v
Benetke odpravite v skupini.
Otroci imajo dodatne ugodno-
sti, ki so seveda odvisne od nji-
hove starosti. Pa na rezervacijo
ne smete pozabiti, kajti za EC
Casanova je obvezna, priporo-
~amo pa jo tudi za vlak EN. V
Benetke bodo namre~ potovali
tudi drugi!
Morda le {e namig za `elezni-
~arje. FIP velja tudi na EC Casa-
nova, in ~e se s Pendolinom {e
niste peljali, je izlet v Benetke
lahko prav lepo do`ivetje vo`nje
z na{im najlep{im vlakom ter
ogleda karnevala.
Z vlakom EC Casanova 
na karneval v Benetke
7
Potni{ki promet
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
Zima se je {ele konec januarja
odlo~ila pokazati svojo pravo po-
dobo in nam namenila nekaj sne-
ga. Prav nala{~ – ravno pred zim-
skimi {olskimi po~itnicami. Seve-
da se nam takoj postavi vpra{a-
nje, kako naj se podamo do smu-
~i{~a. Verjetno je prva izbira {e
vedno avto, vse preradi pa po-
zabljamo, da se do nekaterih
smu~i{~ lahko enostavno in
udobno pripeljemo tudi z vla-
kom. Prav preprosto je: sedemo
na vlak, smu~i imamo `e skoraj
pripete, in ko se vlak ustavi, smo
na smu~i{~u. Tudi letos lahko s
smu~arskim vlakom obi{~emo
pohorska smu~i{~a in Koblo.
Z vlakom do pohorskih
smu~i{~
Smu~arji in vsi prijatelji rekreacije,
ki bodo potovali z vlakom, bodo
imeli vrsto popustov - otroci,
mladi, starej{i in upokojenci, sku-
pine in posebni Turist vikend. To
pa {e ni vse – ob nakupu povrat-
ne vozovnice za smu~arski vlak
bodo cenej{e tudi celodnevne
smu~arske vozovnice. Smu~arski
vlak prina{a ceno celodnevne vo-
zovnice za odrasle 3.900 tolarjev
(namesto 5.100), za mlade od
13. do 23. leta starosti 3.100 to-
larjev (namesto 4.500), otroci od
6. do 13. leta starosti pa bodo za
smu~anje pla~ali le 2.400 name-
sto 3.600 tolarjev. Za no~no
smuko, ki je mogo~a med ted-
nom od 17. do 22. ure, velja
enotna cena 3.600 tolarjev.
[e ni`ja pa je cena za organizira-
ne obiske u~encev osnovnih {ol
in dijakov srednjih {ol. Za {portni
dan od ponedeljka do petka je
cena celodnevne vozovnice samo
1.800 tolarjev, med zimskimi po-
~itnicami in ob koncu tedna pa
2.600 tolarjev.
Smu~arski vlak, ki ga lahko izko-
ristimo za u`itkov polno dnevno
smuko, odpelje iz Zidanega Mo-
stu ob 7.00, iz Celja ob 7.25, v
Maribor pa pripelje ob 8.29. Od
tod se vra~a ob 17.20, v Celje
pripelje ob 18.21, v Zidani Most
pa 26 minut pozneje. Vlak pa bo
primeren tudi za no~no smuko;
ob 16.25 odpelje iz Celja in v
Maribor prispe ob 17.29. V
obratni smeri se lahko popeljemo
ob 21.26, ob sobotah pa tudi ob
22.11. Od `elezni{ke postaje
Maribor do pohorske vzpenja~e
(in seveda nazaj) pa bo vsakih
petnajst minut vozil smu~arski
avtobus.
Do Koble z vlakom
Vse redne popuste Slovenskih
`eleznic bodo seveda lahko uve-
ljavljali tudi vsi, ki bodo s smu~ar-
skim vlakom potovali do Bohinj-
ske Bistrice. Smu~arske vozovni-
ce s popustom so naprodaj `e pri
sprevodniku na vlaku. Celodnev-
na smu~arska vozovnica za odra-
sle stane samo 2.700 tolarjev, za
otroke do 14. leta starosti in ~la-
ne skupin osnovnih in srednjih
{ol pa samo 2.150 tolarjev. Za
{portne dneve od ponedeljka do
~etrtka je cena 1.500 tolarjev.
Navedena cena velja za organizi-
ran obisk u~encev osnovnih in di-
jakov srednjih {ol.
Smu~arska vlaka do Bohinjske Bi-
strice vozita iz Kopra in iz Ljublja-
ne. Iz Kopra vlak odpelje ob 6.30
in po so{kem koridorju na Smu-
~arski terminal Kobla, ki je le ne-
kaj korakov oddaljen od belih str-
min smu~i{~a, prispe ob 10.15. V
nasprotni smeri odpelje ob 16.16
in v Koper prispe malo po osmi
zve~er. Smu~arski vlak iz Kopra
vozi ob sobotah od 24. januarja
do 13. marca, od 22. do 27. fe-
bruarja pa vsak dan. Ob slabih
sne`nih razmerah vlak ne bo vo-
zil.
Vlak iz Ljubljane odpelje ob 6.50,
v Bohinjsko Bistrico pa pripelje
ob 8.55. Iz nje proti Ljubljani od-
pelje ob 19.39, v na{o prestolni-
co pa pripelje ob 21.26. Vlak vozi
ob sobotah, nedeljah in prazni-
kih od 24. januarja do 13. marca.
Z vlakom na smu~anje
08-oglas 
Diners transport
iz pdfja odstrani okvir
na formatu
Gradec je le eno od mest, katerih letali{~a
so hitro dostopna ne le z avtomobilom,
temve~ tudi z vlakom.
Poleg letali{~a Brnik vse ve~ pot-
nikov iz Slovenije uporablja za
polete tudi bli`nja letali{~a v Av-
striji ali Italiji in tudi Nem~iji
(München). ^eprav je najbolj
uveljavljen na~in za dostop do le-
tali{~a prevoz z avtomobilom, pa
se do izbranega letali{~a lahko
odpeljemo tudi z vlakom. V bli`i-
ni Slovenije so za prevoz z vla-
kom primerna letali{~a Gradec
(Graz), Dunaj (Wien), Trst (Trie-
ste), Benetke (Venezia), pa tudi
München. Zato bi vam radi pred-
stavili nekaj mo`nostih dostopa
do teh letali{~ z vlakom.
Trst/Trieste – letali{~e
Ronchi dei Legionari
Tr`a{ko letali{~e Ronchi dei Le-
gionari le`i v neposredni bli`ini
mesta Trbi` (Monfalcone). Od `e-
lezni{ke postaje Trbi` vozijo lo-
kalni avtobusi do letali{~a in na-
zaj vsakih 20 minut. Poleg tega
pa do letali{~a vozijo tudi taksiji.
Ve~ informacij na spletni strani:
www.aeroporto.fgv.it 
Benetke/Venezia – 
letali{~e Marco Polo 
in Treviso
Glavno letali{~e Benetk se ime-
nuje Marco Polo. Od `elezni{ke
postaje Venezia Mestre vozijo do
letali{~a in nazaj mestni avtobusi
(ACTV) na liniji {tevilka 15. Leta-
li{~e Treviso je znano predvsem
po tem, da tam pristajajo letala
dru`be Ryanair. V skladu s ~asom
pristankov in poletov letal te
dru`be je organiziran tudi avto-
busni prevoz med `elezni{ko po-
stajo Venezia Mestre in Trevisom.
Ve~ informacij na spletni strani:
www.veniceairport.it
Gradec/Graz – letali{~e
Graz-Feldrichen
Najbolj{e izhodi{~e za dostop do
letali{~a je glavna `elezni{ka po-
staja v Gradcu – Graz Haupt-
bahnhof. Z `elezni{ke postaje ali
avtobusnega postajali{~a Jako-
miniplatz vozijo avtobusi do leta-
li{~a in nazaj. Druga mo`nost pa
je, da na `elezni{ki postaji Leib-
nitz/Lipnica prestopite na lokalni
vlak, ki ima postanek tudi na po-
stajali{~u Flughafen Graz-Feld-
kirchen, ki je naprej v smeri proti
Gradcu. Od postajali{~a Flugha-
fen Graz-Feldkirchen do letali{ke
zgradbe je le okrog 300 metrov
urejene poti.
Ve~ informacij na spletni strani:
www.flughafen-graz.at ali
www.oebb.at
Dunaj/Wien – letali{~e
Wien Schwechat
Vlaki iz Slovenije vozijo do `elez-
ni{ke postaje Wien Südbahnhof.
Od tu je vsakih 30 minut na voljo
avtobusna povezava (ÖBB Wien-
na Airport Lines). Vo`nja do leta-
li{~a traja okrog 20 minut. Druga
mo`nost je vo`nja z mestnim vla-
kom S-Bahn {tevilka 7 od posta-
je Wien-Mitte. Do tja se morate
najprej odpeljati s S-Bahn {tevilka
1, 2 ali 3. Vlaki S-Bahna vozijo na
vsakih 15 do 20 minut. Najnovej-
{a in najhitrej{a, pa tudi najdra`-
ja mo`nost je hitri vlak City Air-
port Train (CAT), ki vozi prav tako
od postaje Wien-Mitte do dunaj-
skega letali{~a in nazaj.
Ve~ informacij na spletni strani:
www.viennaairport.com ali
www.oebb.at
München 
Tudi münchensko letali{~e je zelo
dobro povezano z `elezni{kim
prevozom. Vlaki iz Slovenije do
`elezni{ke postaje München
Hauptbahnhof in nazaj vozijo
petkrat na dan. Od München
Hauptbahnhofa do letali{~a vozi-
jo vlaki S-Bahn {tevilka 1 in 8 na
vsakih 15 minut, vo`nja pa traja
pribli`no 40 minut.
Ve~ informacij na spletni strani:
www.munich-airport.de
Do `elezni{kih postaj vseh ome-
njenih mest so iz Slovenije torej
zelo dobre in dovolj pogoste `e-
lezni{ke povezave, ki so - z upo-
{tevanjem dobro organiziranega
in relativno poceni lokalnega
prevoza do letali{~ - dober raz-
log, da se do letali{~a in nazaj
odpeljemo z vlakom.
Vozni red vlakov MARIBOR-CELJE-LJUBLJANA-MONFALCONE-VENEZIA MESTRE
(velja do 11. 12. 2004)
00.25 07.50 07.02 13.15 o Maribor p 16.17 22.35 23.35 04.13
01.18 08.35 07.59 14.28 o Celje p 15.07 21.24 22.24 03.18
02.50 10.25 10.25 16.00 o Ljubljana p 13.41 19.40 19.40 01.45
07.38 13.01 13.01 20.10 p Monfalcone/Trbi` o 08.32 17.05 17.05 21.51
09.04 14.13 14.13 21.43 p Venezia Mestre o 07.03 15.56 15.56 20.22
1,3,4, 5, 7, 8: Vozi vsak dan
2, 6: Iz Maribora in Celja ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih
6: V Celje in Maribor ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih
9
Potni{ki promet
Milo{ Rov{nik
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
Do letali{~a z vlakom
EN
240
ICS 
13
EC 
50
IC 
153
EC 
50
2913
IC 
244
ICN
778
ICN
777
IC 
245
EC 
156
EC 
51
2281
2928
EC 
51
2002
EN 
241 
1 2 3 4 1 2 3 4
ste po 1. decembru pregledova-
li spletne strani tovornega pro-
meta, ste verjetno opazili nekate-
re spremembe. Tedaj je bil na-
mre~ dopolnjen portal ISS@P z
mo`nostjo dostopa uporabnikov
do novih vsebin, na novo pa je bil
pripravljen del, ki smo ga imeno-
vali Prevozni pogoji - tarife. Obja-
va novih vsebin je rezultat dobre-
ga sodelovanja med tovornim
prometom in centrom za infor-
matiko.
Prav gotovo se je vsak izmed vas
`e sre~al s polo`nico za pla~ilo
raznovrstnih stro{kov, ki ji je pri-
lo`ena specifikacija. Na njej je
opisana struktura stro{kov, ki jih
je treba pla~ati. ^e imamo v mi-
slih ra~une za elektriko, RTV-na-
ro~nino, stanovanjske druge gos-
podinjske stro{ke, ta specifikacija
prav gotovo ni obse`na. Precej
bolj zapleten pa je polo`aj pri
specifikacijah, ki se nana{ajo na
ra~une, izstavljene uporabnikom
za opravljene storitve v tovornem
prometu. Tovorni list, ki je podla-
ga za prikaz podatkov na specifi-
kaciji, je namre~ sestavljen iz ve~
kakor sto rubrik, ki jih izpolnjuje
`eleznica ali uporabnik prevoza.
V povpre~ju se v obra~unskem
obdobju (dekada) prepelje 8.400
po{iljk, izdanih je izdanih pov-
pre~no 800 faktur, na posamezni
fakturi pa je v povpre~ju 10,5 po-
{iljke.
Do zdaj so uporabniki kot prilo-
go k ra~unu dobili le pisno speci-
fikacijo, kar zanje prav gotovo ni
bilo najprimernej{e, {e zlasti, ~e
so hoteli pripraviti te podatke za
analizo. Nekateri uporabniki so
sicer `e prejemali specifikacijo v
elektronski obliki, ki pa je bila po
obliki enaka papirni specifikaciji.
Na podlagi pobud tako doma~ih
kot tujih uporabnikov smo se lo-
tili snovanja nove specifikacije. V
novi E-specifikaciji so podatki pri-
kazani s kodami in {iframi, kar
omogo~a njihovo enostavno na-
daljnjo uporabo z orodji, ki so
trenutno najbolj priljubljena. Po-
leg tega, da smo uporabnikom
ponudili novo, sodobnej{o stori-
tev, se bodo z E-specifikacijo zni-
`ali tudi stro{ki poslovanja
(zmanj{anje {tevila tiskanih spe-
cifikacij, zmanj{anje stro{kov di-
stribucije predpisov, tarif in dru-
gih {ifrantov).
Uporabniki - pla~niki prevoznih
stro{kov -, ki `elijo dostopiti do
podatkov specifikacije k fakturi,
morajo opraviti enak postopek
kot pri dostopu do podatkov o
vagonu ali po{iljki – posredovati
morajo podatke, na podlagi ka-
terih se jim posredujeta uporab-
ni{ko ime in geslo. Oblikovan je
tudi poseben spletni obrazec, ki
ga uporabnik izpolni in podatke
posreduje po e-po{ti. Ker so po-
datki specifikacije k fakturi zaup-
nega zna~aja, je bilo treba za iz-
menjavo podatkov te ustrezno
za{~ititi (kodirati). Za kodiranje
10
Tovorni  promet
Peter Kodre
e-poslovanje
Specifikacija k fakturi in
prevozni pogoji po novem
uporabljamo program PGP
(Pretty Good Privacy), ki uporab-
lja sistem javnega in zasebnega
klju~a. Uporabnik in S@ si izme-
njata javni klju~, zase pa obdr`ita
svoj zasebni klju~, na podlagi
obeh se podatki kodirajo in poz-
neje tudi dekodirajo.
Da bi bila uporaba podatkov E-
specifikacije uporabnikom ~im
la`ja, je bil pripravljen tudi pose-
ben priro~nik – centralni obra~un
in fakturiranje prevoznih stro{-
kov (727). V njem so pojasnjene
mo`nosti, ki jih ponuja centralni
obra~un, najve~ji poudarek pa je
dan opisu strukture in oblike po-
datkov, pri ~emer je pri vsakem
podatku opredeljena vsebina po-
datka kot tudi izvirno informacij-
sko podatkovno okolje (tarife,
predpisi).
Skupaj s pripravo E-specifikacije
smo se pripravljali tudi na objavo
Predpisov in tarif v elektronski
obliki. Zanjo smo se odlo~ili iz
ve~ razlogov. Prvi razlog je prav
gotovo ta, da je bilo uporabni-
kom (pla~nikom prevoznih stro{-
kov) za razumevanje podatkov E-
specifikacije, ki so ve~inoma izra-
`eni v obliki {ifer, treba zagotovi-
ti ustrezno informacijsko podat-
kovno okolje (seznami, {ifranti).
Drug razlog pa je, da smo tudi
drugim uporabnikom na sodo-
ben na~in v elektronski obliki `e-
leli dati na razpolago na{e pred-
pise in tarife, katerih koli~ino v
papirni ob-
liki bi lahko
izmerili v
metrih.
O m e n i t i
ka`e le ne-
kaj predpi-
sov, ki so
bili priprav-
ljeni v elek-
tronski ob-
liki: Tarifa
za prevoz
blaga po S@
z vsemi pri-
logami (ena
izmed njih
je tudi Ime-
nik `elez-
ni{kih po-
staj S@),
CIM sez-
nam tovor-
nih postaj,
kodifikacija
b l a g a
N H M ,
enotni da-
ljinar v
mednarod-
nem pro-
metu – DIUM. Nekateri predpisi,
seznami in {ifranti, ki so priprav-
ljeni v elektronski obliki in jih je
mo~ prenesti s spleta, so priprav-
ljeni v obliki pdf ali txt dokumen-
ta, drugi pa so na razpolago v
posebnih spletnih aplikacijah.
Omenjene predpise, pa tudi ne-
katere druge (zvezne tarife) lah-
ko najdemo na spletnih straneh
tovornega prometa pod izbiro
Prevozni pogoji - tarife. V prvi vr-
sti so bili pripravljeni v elektron-
ski obliki predpisi, ki se nana{ajo
na poslovni odnos med Sloven-
skimi `eleznicami in uporabni-
kom, sistem za obvladovanje
predpisov v elektronski obliki pa
je bil oblikovan tako, da bo omo-
go~al stalno a`urnost in doseglji-
vost vseh predpisov, ki jih upo-
rabljamo na S@ glede na njihovo
veljavnost. Predpisi in tarife v
elektronski obliki, za pripravo ka-
terih so odgovorni njihovi skrbni-
ki predpisov, so na razpolago
tudi na intranetu.
Kot vsaka razvoja naloga je tudi
ta v za~etku tr~ila ob ovire, ki jih
je bilo treba premagati. Nekatere
ovire so bile nepremagljive in je
bilo treba zato poiskati popolno-
ma nove poti, druge ovire pa
smo premagali nekoliko la`e. Z
uvedbo omenjenih novosti smo
si pridobili tudi nekaj dragocenih
izku{enj. Najve~ja je prav gotovo
ta, da je zaradi velikosti sistema
ter s tem zaradi razdrobljene pri-
stojnosti te`ko dose~i potrebne
spremembe za izvedbo zastavlje-
nih nalog. Zlasti to velja za spre-
membe notranjih predpisov.
Hkrati je dejstvo, da smo se tako
pri namestitvi kot tudi pri upora-
bi nekaterih programov vsi sku-
paj u~ili, kar prav gotovo ni opti-
malna re{itev niti za obstoje~e,
kaj {ele za prihodnje skrbnike
predpisov. Ve~krat pa smo se
zaustavili tudi pri stanju na{ega
informacijskega sistema, ki zara-
di premajhnih investicij le ste`ka
pokriva obstoje~e zahteve.
Priprava E-specifikacije z vsemi
pripadajo~imi in uspe{no oprav-
ljenimi dejavnostmi je tudi ena
izmed podprojektnih nalog Uva-
janja elektronskega poslovanja,
ki sodi v strate{ki projekt SP-1 –
Tr`na ofenziva. Pri tem je treba
poudariti, da se v okviru podpro-
jekta Uvajanje elektronskega po-
slovanja pripravljajo {e nekatere
druge naloge, ki so {e bolj pove-
zane z drugimi strate{kimi pro-
jekti in podprojekti Tr`ne ofenzi-
ve in deloma posegajo tudi v ob-
stoje~e procese dela. Med drugi-
mi strate{kimi projekti ka`e ome-
niti SP Informatizacija S@, saj je
uresni~itev posameznih sklopov
SP Tr`na ofenziva neposredno
odvisna od uresni~itve SP Infor-
matizacija S@.
11
Tovorni  promet
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
12
Intervju
Marko Tancar
S prenovo nabave do  
Igor [prajcar 
– Izvr{ni direktor za nabavo in investicije
Nabava je podro~je, o katerem v na{i reviji ne pi{emo veli-
ko. Velika ve~ina ~lankov je namenjenih prometu in infra-
strukturi. Ti dve podro~ji sta, grobo razdeljeno, temeljni de-
javnosti na{ega podjetja, saj vklju~ujeta vo`njo potni{kih in
tovornih vlakov ter zagotavljanje pogojev zanjo. Vse prehi-
tro pa pozabljamo, da delo na obeh omenjenih podro~jih
lahko nemoteno poteka le s pravo~asno nabavo, skladi{~e-
njem in distribucijo najrazli~nej{ih materialov in rezervnih
delov. Prvega oktobra lani je svoje dolgoletne izku{nje na
delovno mesto izvr{nega direktorja za nabavo in investicije
prinesel Igor [prajcar, ki je v intervjuju za na{o revijo napo-
vedal kar nekaj sprememb.
Bi lahko najprej na kratko opisali svojo dosedanjo poslovno
pot?
Po kon~anem {tudiju strojni{tva sem se leta 1978 zaposlil v tozdu,
ki je izdeloval kmetijsko mehanizacijo. Sedem let sem delal kot teh-
ni~ni vodja tozda. Med vodenjem proizvodnje sem spoznaval, da so
se te`ave pogosto pojavljale ne v izdelavi proizvoda, temve~ pri do-
stavi materiala in njegovi kakovosti. Zato sem se odlo~il, da se pos-
vetim pravo~asni, koli~insko zadostni ter kakovostni oskrbi proi-
zvodnje. S spoznavanjem tovrstnih procesov se pri svojem delu uk-
varjam vse do danes, precej{nje znanje pa sem si pridobil tudi z do-
datnim izobra`evanjem. Za podro~je, na katerem delam na Sloven-
skih `eleznicah, je pomembno, da sem bil med letoma 1990 in
1999 zaposlen v Merkurju kot direktor trgovine na debelo in ~lan
uprave. Pri svojem delu sem `e takrat spoznaval potrebe po mate-
rialih in rezervnih delih Slovenskih `eleznic, ki so pomemben Mer-
kurjev poslovni partner. Obenem pa sem `e tedaj spoznal ve~ po-
sameznikov v mati~nem podjetju in v Centralnih delavnicah, s ka-
terimi sodelujem {e danes. Pred prihodom na Slovenske `eleznice
pa sem bil ~lan uprave @ivil, odgovoren za komercialo in logistiko.
Kako po prvih mesecih ocenjujete svojo odlo~itev za zaposli-
tev na Slovenskih `eleznicah?
Lani spomladi sem za~el razmi{ljati, da bi spremenil svoje poslovno
okolje in sem se odzval na razpis Slovenskih `eleznic. Takoj sem se
seznanil z Novo smerjo, ki mi je bila v{e~ kot dobro pripravljena in
zanimiva strategija. Delo mi je pomenilo izziv, saj rad delam v sku-
pinah, ki pripravljajo nove projekte in spremembe. Obenem je Nova
smer ne le splo{na strategija, temve~ tudi dobra podlaga za izdela-
vo operativnih na~rtov. Na Slovenskih `eleznicah sem se spoznal z
dobro, uigrano ekipo, ki stremi k istemu cilju. Delo, ki smo ga do
sedaj `e opravili, pa potrjuje moje zadovoljstvo. Ekipa, ki jo preu-
darno vodi generalni direktor Miklav~i~, mi daje razloge za optimi-
zem. Prepri~an sem, da stopamo po pravi poti in da bomo dosegli
zastavljene cilje.
Kak{ni so prvi cilji, ki ste si jih zastavili na svojem novem de-
lovnem mestu?
V svoji karieri sem vedno delal na te`avnih projektih. Zato sem z ve-
seljem prevzel nalogo posodobitve nabave, ki je po novem zdru`e-
13
Intervju
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
 ob~utnih prihrankov
na tudi z investicijami. Ko sem oktobra pri{el v podjetje, sem naj-
prej pregledal obstoje~e stanje. Zna~ilno za sedanjo organizacijo
nabave je, da je organizirana po trgih, kar je nelogi~no zaradi majh-
nosti Slovenije. Tako so referenti delali na doma~em in tujem trgu,
pa tudi za posamezne naro~nike, se pravi posamezne poslovne
enote in odvisna podjetja. Dogajalo se je, da je enako blago nabav-
ljalo ve~ ljudi, in polo`aj ni bil pregleden. Zato bomo vse materiale
in rezervne dele organizirali po posameznih produktih. Razdelili se
bodo na pet produktnih skupin: gradbeno-in{talacijski materiali,
standardni rezervni deli, namenski rezervni deli, osnovna sredstva,
drobni material in osebna varovalna sredstva, peta skupina pa
bodo ostali materiali. Projekt smo za~eli `e na za~etku poslovnega
leta, kar je zelo pomembno, saj poslovni dogodki izhajajo iz letnih
potreb. Novo delitev smo posku{ali ~im bolj upo{tevati `e za leto{-
nje leto. Z na~rtovanjem potreb za vse leto bomo dosegli ve~jo pre-
glednost na trgu, bolj{e delo z dobavitelji in usklajeno sodelovanje
s tehni~nim osebjem znotraj podjetja, pri ~emer mislim predvsem
na vleko in centralne delavnice. Novi na~in dela bo pomenil, da bo
posamezni zaposleni v nabavi odgovoren za svojo produktno sku-
pino, ki jo bo res dobro poznal. Hkrati pa bo delo potekalo v parih.
Tako bo za isto produktno skupino ob odsotnosti odgovornega de-
lavca sposoben poskrbeti {e nekdo in delo ne bo brez potrebe sta-
lo. S tak{nim na~inom dela bomo pridobili precej hitrej{e odzivne
~ase. Hkrati oblikujemo natan~ne na~rte nabave MRD za posamez-
no vrsto blaga. To nam bo lahko prineslo bolj{e nabavne cene.
Ve~krat lahko sli{imo, da je med pomembnimi cilji tudi
zmanj{anje stro{kov nabave.
Zmanj{anje stro{kov nabave materiala v mati~nem podjetju in da-
na{njih odvisnih dru`bah je zelo pomembna naloga. Dose~i mora-
mo centralizacijo nabave na enem mestu, saj je na{ trg precej maj-
hen. Danes se v skupini Slovenskih `eleznic pojavljajo tri ali celo {ti-
ri pravne osebe, ki naro~ajo materiale za svoje potrebe, ~eprav so-
delujejo z istimi dobavitelji in pri nabavi enakih vrst blaga. Zato `e
sodelujemo s centralnimi delavnicami in @GP-jem pri nekaterih po-
slih. S skupnim nastopom dosegamo ve~je enotne nabavne koli~i-
ne in s tem tudi bolj{e pla~ilne pogoje, pa tudi bolj dolgoro~no so-
delovanje z dobavitelji. V prihodnje pa bo na osrednji na~in treba
urediti tudi zbiranje potreb za celotno skupino Slovenskih `eleznic.
Na Slovenskih `eleznicah imamo veliko razli~nih skladi{~, pa
tudi odve~nih zalog. Kako re{iti ta problema?
V tem primeru govorimo o vzpostavitvi interne logistike. Ta je se-
stavni del nabavnega procesa. Izbira dobavitelja in podpis pogodbe
nista dovolj, saj je treba blago {e dostaviti do kon~nega uporabni-
ka. Danes je interna logistika v na{em podjetju izredno razpr{ena.
Obstaja kar 234 tako imenovanih obra~unskih skladi{~, blago pa je
dejansko skladi{~eno na ve~ kakor sto lokacijah. Sodobni logisti~ni
procesi pri okrog 20.000 razli~nih vrstah blaga in dostavah do 250
kilometrov delujejo z enega samega mesta. Na{a prednost pa je, da
se tudi sami ukvarjamo z logistiko in vsekakor moramo biti sposob-
ni na podoben na~in organizirati svojo interno logistiko. Zato bomo
zmanj{ali {tevilo obra~unskih skladi{~ na le nekaj lokacij. Centralno
skladi{~e bo ostalo v Zalogu, dva distribucijska centra bosta predvi-
doma v Celju in Postojni, pet skladi{~ pa bo ob proizvodnjah cen-
tralnih delavnic. Vsi veliki sistemi so v obvladovanju logisti~nih
stro{kov dosegli velike prihranke in tako bo tudi pri nas. Bistveno
bolj natan~no bomo namre~ lahko obvladovali na{e zaloge in nji-
hovo razdelitev. Danes imajo Slovenske `eleznice za ve~ kakor tri
milijarde tolarjev zalog, med katerimi se jih veliko ne porabi niti v
ve~ letih. Vedeti moramo, da financiranje zalog pomeni deset od-
stotkov njihove vrednosti na leto in v bolj{i organizaciji skladi{~enja,
dostave ter racionalizaciji {tevila izvajalcev teh procesov vidim veli-
ke prihranke.
Centralne delavnice so med glavnimi uporabniki rezervnih
delov v podjetju. Kako bo potekalo delo z njimi v prihodnje?
Tudi za centralne delavnice, ki imajo v hrambi najve~ji dele` zalog
holdinga, mora biti centralna nabavna slu`ba glavni povezovalec
nabavno-logisti~nega procesa. Zato pri~akujem razumevanje naj-
prej v sami nabavi, seveda pa tudi v centralnih delavnicah in posa-
meznih organizacijskih enotah na S@. Redni sestanki s predstavniki
vleke in CD-ja `e potekajo. To sodelovanje je zelo pomembno, saj
ne `elimo gasiti po`arov, temve~ delati sistemati~no. Ne sme se ve~
dogajati, da ob vstopu vozila v delavnico ni primernih rezervnih de-
lov. Zato morajo biti tovrstni na~rti natan~no dolo~eni `e vnaprej.
Le tako jim bo lahko sledila tudi nabava in pravo~asno ter poceni
kupila potrebne dele.
Poleg nabavne slu`be ste prevzeli tudi vodenje podro~ja in-
vesticij. Kaj lahko pri~akujemo na tem podro~ju?
Investicije so v novi organiziranosti zdru`ene z nabavno dejavnost-
jo. Tudi na tem podro~ju bomo delo peljali tako, da bodo vsi po-
stopki vodeni z enega mesta. Pripravili smo `e poslovni na~rt in us-
klajevanje investicij na ravni holdinga. Izvajanje pa poteka v sode-
lovanju s prihodnjimi jedrnimi dru`bami. Vse na~rtovane investicije
so skladne z Novo smerjo in prepri~an sem, da bo njihova uresni~i-
tev pomagala pri uresni~evanju poslovnega na~rta. V zadnjih treh
letih investicij ni bilo veliko, zdaj pa so nujne, ~e ho~emo izpolniti
pri~akovanja na{ih kupcev. Med najpomembnej{imi na~rtovanimi
investicijami so nabava ve~sistemskih lokomotiv, tovornih vagonov,
prenosnih terminalov za potni{ki promet ter strojna in programska
oprema za center za informatiko. Pomembno je, da imamo v po-
dro~ju investicij strokovno in usposobljeno ekipo za na~rtovanje, iz-
vajanje in nadzor posameznih investicij. Poleg priprave investicij za
na{ holding je velik poudarek tudi na pridobivanju in izvedbi inve-
sticij za javno `elezni{ko infrastrukturo, ki jih naro~a in financira
Javna agencija za `elezni{ki promet iz Maribora. Na{e ambicije pa
so tudi v opravljanju in`eniring poslov za druge, zunanje naro~ni-
ke. Prvi pridobljeni tovrstni posel je in`eniring in nadzor pri gradnji
mednarodnega `elezni{kega mejnega prehoda Dobova, ki bo zara-
di vstopa Slovenije v EU moral biti opremljen v skladu s schengen-
skimi predpisi. To je pomemben projekt, ki dokazuje na{o usposob-
ljenost in konkuren~nost ter nam vliva optimizem, da bomo lahko
pridobili {e ve~ podobnih poslov na zunanjem trgu.

[tevilni razli~ni signal-
novarnostni `elezni{ki
sistemi so dolga leta
ovirali razvoj mednarod-
nega `elezni{kega pro-
meta. Razvoj teh siste-
mov je v preteklosti ti-
pi~no potekal popolno-
ma neusklajeno med
posameznimi dr`avami
in njihovimi `eleznica-
mi. V posameznih dr`a-
vah so bili uporabljeni
med sabo nezdru`ljivi
sistemi, kar je pomenilo
uveljavitev monopola
nacionalnih `elezni{kih
prevoznikov in vi{je
stro{ke za vzdr`evanje
naprav. Kon~na posledi-
ca omenjene stihije je,
da je {e danes konku-
ren~nost ~ezmejnih `e-
lezni{kih storitev slaba,
saj je treba na mejah
menjati lokomotivo in
osebje; to pa podalj{uje
~as transporta, ki je
eden od najpomem-
bnej{ih dejavnikov pri
odlo~anju o izbiri pre-
voznika. [e do pred
kratkim je bila edina re-
{itev za to te`avo nakup
lokomotiv, opremljenih
z vsemi sistemi, s kateri-
mi se sre~ujejo na poti. Thalys, na
primer, je opremljen s kar {estimi
razli~nimi SV sistemi. Tak{na re{i-
tev pa je draga, na lokomotivi
zavzame veliko prostora, obe-
nem pa je treba ob prehodu ~ez
mejo {e vedno preklapljati med
obema sosednjima sistemoma.
To pa spet pomeni dalj{o vo`njo,
pa tudi vi{je stro{ke vzdr`evanja.
Re{itev na{tetih te`av ponuja
evropski sistem upravljanja `elez-
ni{kega prometa (European Rail-
way Traffic Management System
– ERTMS), ki ga sestavljata siste-
ma ETCS in GSM-R. Gre za nov
na~in signaliziranja in upravljanja
`elezni{kega prometa, ki bo
omogo~al interoperabilnost na
vsem evropskem `elezni{kem
omre`ju.
Razvoj ERTMS-a se je za~el `e
leta 1989 z analizo te`av, pove-
zanih s signalnimi napravami in
upravljanjem tirnega prometa.
Rezultat vseh naslednjih dejavno-
sti je bil prikazan {ele 25. aprila
2000, ko sta predstavnika UIC in
UNIFE Evropski komisiji izro~ila
kopijo zahtevanih funkcionalnih
lastnosti sistema ERTMS prve ge-
neracije. Sledilo je sprejemanje
ustrezne zakonodaje v posamez-
nih evropskih dr`avah, ki naj bi
dolo~ila uporabo nove tehnolo-
gije ne le na hitrih progah, tem-
ve~ na vseh svojih progah. S tem
pa se seveda razvoj ni ustavil, tre-
nutno je aktualna `e verzija
2.2.2.
ERTMS/ETCS s sabo prina{a veli-
ko prednosti. Predvsem gre za to,
da je sistem popolnoma standar-
diziran, tako da bodo lahko vlaki,
opremljeni s sistemi razli~nih
proizvajalcev, brez te`av vozili na
primerno opremljenih progah
katere koli evropske dr`ave.
Hkrati pa prina{a tudi ve~jo var-
nost z enotno funkcijo Automa-
tic Train Protection in omogo~a
ve~jo zmogljivost proge in podpi-
ra hitrosti do 500 kilometrov na
uro.
Novi sistem je razdeljen na tri
stopnje. Prva pomeni nadgradnjo
obstoje~ih signalnih sistemov z
vgradnjo novih »evrobaliz« in
vgradnjo vmesnika na vlaku, ki
sprejema signale baliz. Druga
stopnja doda {e »euroradio«
(GSM-R). GSM-R prina{a ve~jo
u~inkovitost in manj{e stro{ke,
zato ga `e uporabljajo na [ved-
skem, v Nem~iji, Franciji, Italiji,
[vici in v Veliki Britaniji. Na drugi
stopnji vsi podatki med upravljal-
15
Iz tujine
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
ERTMS/ETCS `e deluje
ERTMS/ETCS komercialni projekti
ERTMS/ETCS pilotski projekti
TVG prepeljal `e 
milijardo potnikov
Konec lanskega novembra so na
francoskih `eleznicah simboli~no
izbrali `e milijardtega potnika hi-
trih vlakov TGV. Prvi tovrstni vlak
je septembra 1981 povezal Pariz
in Lyon. Dosegal je hitrosti do
260 kilometrov na uro, ta omeji-
tev pa se je kmalu pove~ala na
270 in na 300 kilometrov na uro.
Naslednja nova TGV-jeva proga –
300 kilometrov dolga TGV-Est –
bo sredi leta 2007 povezala Pariz
in Baudrecourt. Vlaki bodo na
njej dosegali hitrosti do 320 kilo-
metrov na uro, potovanje do
Strasbourga pa bo trajalo le dve
uri in 20 minut. SNCF torej osta-
ja vodilni evropski prevoznik hi-
trih vlakov, z vlaki, ki so dosegli
Belgijo, Veliko Britanijo, Nem~ijo,
Nizozemsko, Italijo in [vico.
Samo lani so TGV, Eurostar in
Thalys k skupnemu dohodku
22,1 milijarde evrov prispevali
3,6 milijarde evrov. Proizvajalec
vlakov Alstom Transport pa je v
sodelovanju s SNCF vlake TGV iz-
vozil tudi v [panijo in Korejo.
Ruske `eleznice
bodo investirale 
4,5 milijarde 
dolarjev
Uprava ruskih `eleznic, ki so or-
ganizirane kot delni{ka dru`ba,
in ruska vlada sta se dogovorila o
`elezni{kem investicijskem prora-
~unu za letos. Skupaj bo investi-
cij za 133,85 milijarde rubljev
(okrog 4,5 milijarde dolarjev). Ve-
~ino investicij bodo financirale
same `eleznice, le okrog deseti-
na sredstev bo pri{la iz zunanjih
virov. Po besedah direktorja ru-
skih `eleznic Gennadyja Fadeye-
va bosta dve tretjini sredstev na-
menjeni infrastrukturnim delom,
tretjina pa voznim sredstvom.
16
Iz tujine
skim sredi{~em in strojevodjo
potujejo radijsko, zato ni ve~
potrebe po klasi~nih signalih ob
progi. Tretja stopnja pa pomeni,
da vlak sam obdeluje vse po-
membne informacije. Sistem
GSM-R mora biti nadgrajen z
mo`nostjo prenosa podatkov.
Seveda tudi tretja stopnja po-
meni delovanje brez signalov ob
progi. Vlak samostojno izra~u-
nava hitrost, prevoznost in dru-
ge podatke glede na centralno
bazo podatkov. Programska
oprema pa glede na {tevilo vla-
kov na progi in njihove hitrosti
samostojno prera~unava veli-
kost bloka med posameznimi
vlaki. Vnaprej dolo~ene blokov-
ne odvisnosti torej ni ve~.
Kljub temu, da uradne publika-
cije na vsa usta hvalijo nova si-
stema, pa dejstvo, da je od za-
misli o uvedbi sistema minilo `e
skoraj desetletje in pol, dokazu-
je, da uvajanje za zdaj {e ne po-
teka z velikimi koraki. Trenutno
{tevilni pilotski projekti in preiz-
kusne vo`nje prve in druge
stopnje `e potekajo v Veliki Bri-
taniji, Franciji, [paniji, na Nizo-
zemskem, v Nem~iji, [vici, Italiji
in drugod. Dejanske komercial-
ne uporabe pa je za zdaj {e
malo. Trenutno se `e uporablja
1. stopnja na progi Sofia-Burgas
v Bolgariji, 2. stopnja je bila uve-
dena na progi Luzern-Olten v
[vici, kjer pa so po preizkusnem
obdobju spet uvedli klasi~no
signalizacijo. ERTMS tretje stop-
nje pa je {ele v razvojni fazi in
njegovo poskusno uvajanje je
predvideno {ele v naslednjih
sedmih do osmih letih. Za zdaj
je {e najve~ji napredek na po-
dro~ju vgradnje sistema GSM-R,
ki ga uporablja vse ve~ evrop-
skih `eleznic.
Precej{nja po~asnost uvajanja je
logi~na posledica zahtevnega
prehoda na nov na~in dela in z
njim povezanih stro{kov. Vgrad-
nja ERTMS-a na celotno evrop-
sko omre`je naj bi po pribli`nih
ocenah stala kar tri do {est mili-
jard evrov! Ob tako visokih
stro{kih pa se `e postavlja vpra-
{anje ovrednotenja prednosti v
primerjavi z vlo`enimi sredstvi.
Obenem pa napovedano intero-
perabilnost marsikje {e vedno
omejujejo razli~ne napetosti
voznih mre`. Kljub temu
ERTMS/ETCS verjetno dolgoro~-
no pomeni odstranitev ene od
ovir pri resni~nem oblikovanju
enotnega evropskega `elezni{-
kega omre`ja.
ERTMS/ETCS dolgoro~no pomeni enega od pomembnih korakov k resni~nemu
oblikovanju enotnega evropskega `elezni{kega omre`ja.
17
S@ so ljudje
Milo{ Opre{nik
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
V nasprotju s {tevilnimi drugimi
`elezni~arji v mojem primeru ni
{lo za dru`insko `elezni~arsko
tradicijo, prej za naklju~je. Starej-
{i brat je namre~ nekje opazil raz-
pis za {tipendijo, ki ga je objavila
tedanja @elezni{ka transportna
organizacija Ljubljana. Prijavil
sem se in se vpisal v Prometno
{olo v Mariboru. Med {olanjem
sem bil leto in pol tudi sprevod-
nik, po uspe{no opravljeni {oli pa
sem se zaposlil na postaji Vi`-
marje kot vlakovni odpravnik,
kjer sem ostal pet let. Potem sem
bil polnih dvanajst let vlakovni
odpravnik na postaji Ljubljana
Zalog. Do leta 1993 sem bil refe-
rent za promet, pozneje pa {ef
postaje Ljubljana Zalog. Z novo
reorganizacijo Slovenskih `elez-
nic, leta 1999, sem postal vodja
delovne enote Ljubljana Zalog.
Mimogrede, med va{im »{e-
fovanjem« se je potni{ka po-
staja Zalog v tradicionalnem
tekmovanju Slovenskih `elez-
nic za Naj postajo vseskozi
uvr{~ala med najbolj{e, kar
trikrat ste celo zmagali.
Res je, ponosen sem bil, tri pla-
kete smo osvojili. Na urejenost in
vzdr`evanost postaje pa sem
vedno gledal kot na nekaj samo
po sebi umevnega, in z malce
truda in dobre volje je mogo~e
marsikaj dose~i.
In va{e sedanje delovno me-
sto, vodja delovne enote?
Ta trenutek vodim 236 ljudi, ki
neposredno delajo v prometu –
to so vodje premika, nadzorni
vodje premika, odpravniki vago-
nov, premika~i … Od vseh zapo-
slenih nas samo sedem dela po
»obi~ajnih« osem ur,
delo vseh drugih pa
poteka v izmenah, se
pravi v turnusih. Priha-
jamo iz vse Slovenije,
najve~ delavcev je iz
Zasavja pa tja do Celja,
veliko je tudi nekdanjih
rudarjev, potem ko so
ukinili zasavske rudni-
ke.
Je te`ko »upravljati«
tolik{no {tevilo lju-
di?
Pravzaprav ne, ob obi-
~ajnih razmerah delo
te~e kot dobro naoljen
stroj. No, morebiti je
kakih pet odstotkov
ekipe tak{nih, ki se jim
je treba malce bolj pos-
vetiti, nikakor pa ne
morem re~i, da bi bili
problemati~ni. Letos
pri~akujem kar nekaj
izpada delovnih mest,
gre za redne upokoji-
tve, veliko ve~ja te`ava
pa je z delavci, ki so iz
tak{nega ali druga~ne-
ga razloga izgubili
zdravstveno skupino –
delavca, ki sme delati
le po {tiri ure hkrati,
pa~ ni mogo~e preraz-
porediti na delovno
mesto, ki terja osem ali
celo dvanajst ur dela.
Tako bomo letos mora-
li na novo zaposliti ka-
kih 15 do 18 ljudi.
Seveda ni lahko go-
voriti o sebi kot o {e-
fu, pa vendar …
Zdi se mi, da z delavci
Branko Serec
»Sem nepobolj{ljiv 
in ve~ni optimist!«
18
S@ so ljudje
nikoli nisem imel te`av, trudim
se, da bi bilo zadovoljstvo oboje-
stransko. Moja vrata so za vsako-
gar vselej odprta in ljudje prihaja-
jo k meni brez strahu ali nekak-
{nega »re{pekta«. Ne bi `elel
ravno pretiravati, toda v~asih se
mi zazdi, da z lastnimi otroki rav-
nam manj lepo … Seveda tu in
tam sko~ijo tudi iskre, kako naj
ne bi, toda popoldne gremo lah-
ko `e skupaj na pivo. Res pa je,
da je moje delovno mesto natan-
ko nekje vmes, in dostikrat je
presneto zapleteno vse stvari
urediti tako, da sta hkrati zado-
voljna tako kladivo kot nakovalo.
Spomnim se, da nam je o~e
doma velikokrat rekel: »V `ivlje-
nju mora{ ljudi poznati; nikoli jih
ne sme{ razlikovati na rde~e, ~r-
ne, bele ali lisaste, temve~ samo
na dobre in slabe!«
Kako sodelujete z drugimi
slu`bami?
Lahko re~em, da z vsemi drugimi
slu`bami izvrstno sodelujemo – z
vodenjem prometa, s SVTK, SVP,
s TVD … Skupaj sproti re{ujemo
vse te`ave in delo je zares lepo
ute~eno. Na{a delovna enota
skupaj z vodenjem prometa po-
stavlja tehnologijo in logistiko na
ran`irni postaji Ljubljana Zalog,
predlagamo informacijske novo-
sti, sodelujemo pri prevozu po-
{iljk. Tako smo lani pomembno
prispevali k uspe{ni uresni~itvi
nekaterih novih projektov, kot je
prevoz za prejemnika Schenker,
pa tovorna povezava Ljubljane z
bavarsko prestolnico Münch-
nom, ki je za`ivela septembra,
sredi februarja bo za~el voziti
vlak, ki bo Ljubljano povezal z
Bologno. V Zalogu smo vselej
podpirali vse dobro zami{ljene in
na~rtovane projekte, se jim po-
dredili oziroma prilagodili in jih
informacijsko ter operativno
podprli, seveda skupaj z ustrezni-
mi slu`bami Holdinga.
Kako poteka vsakdanje (lah-
ko zapi{em tudi vsakono~no)
delo na ran`irni postaji Ljub-
ljana Zalog?
Predvsem se sproti, lahko bi rekel
iz trenutka v trenutek, prilagaja-
mo polo`aju v prometu in ustrez-
no temu tudi dolo~amo {tevilo
potrebnih delavcev na posamez-
nih delovnih mestih. Veliko ve~
dela je seveda pono~i, v primerja-
vi z dnevnim je razmerje v od-
stotkih kar nekako 60 : 40. V {ti-
riindvajsetih urah razstavimo
pribli`no 65 do 70 vlakov, kar
pomeni 1000 do 1100 vagonov.
No, vse te vlake potem seveda
ponovno »kompletiramo« za pot
proti novim namembnim posta-
jam. Treba je vedeti, da je ran`ir-
na postaja Ljubljana Zalog po ko-
li~ini razlo`enega tovora druga
najve~ja v Sloveniji, takoj za Ko-
prom. Tako na leto razlo`imo
okrog 1,4 milijona ton tovora.
Glavna prejemnika sta Petrol in
Toplarna Ljubljana, zraven pa je
{e kopica manj{ih.
Te`ave, drobnej{e in ve~je?
Brez teh najbr` ne gre.
Hm, ker nekaj jih je, in nekatere
med njimi ne veljajo samo za po-
stajo Zalog. Predvsem bi bilo tre-
ba temeljiteje opremiti ra~unal-
ni{ko podporo na{emu delu.
Tako na{a postaja sploh nima ra-
~unalnika z elektronsko po{to in
s priklju~kom na spletno mre`o.
Telefaks, denimo, smo dobili {ele
prej{nji mesec. Za opremo pro-
sim `e dve leti in po{iljam po{to
na prave naslove, toda odziva ni-
kakor no~e biti. Velika te`ava, ki
je za na{e u~inkovito delo dobe-
sedno `ivljenjskega pomena, so
sredstva za neposredno sporazu-
mevanje med delavci pri premi-
ku, na primer UKV postaje, svetil-
ke za premika~e … Tako si UKV
postajo delavci pa~ »posojajo«
tja, kjer je tisti trenutek najpo-
trebnej{a. Lani smo imeli tudi
obilo preglavic z okvarami tirnih
zavor, saj zanje ni bilo nadomest-
nih delov in sta bili tako dve za-
vori skoraj devet mesecev neupo-
rabni. Decembra je bila okvara si-
cer odpravljena, toda zavoljo
tega je bilo veliko nepotrebnih
zamud. Velike te`ave, prav tako
zaradi okvar, so s premikalnimi
lokomotivami. Pogre{amo pa
tudi bolj{i in predvsem hitrej{i
pretok informacij. Brez dvoma bi
morali biti o stvareh, ki so nema-
lokrat bistvenega pomena, ob-
ve{~eni prav vse slu`be in dejav-
niki, ki so neposredno vklju~eni v
promet.
Z leto{njim majem se bo Re-
publika Slovenija enakoprav-
no pridru`ila Evropski uniji. S
kak{nimi ob~utki, kot Slove-
nec in kot `elezni~ar, gledate
na to?
Po naravi sem nepobolj{ljiv in
ve~ni optimist. Lahko re~em, da
sem prepotoval kar lep kos tuji-
ne, veliko videl in si zraven mar-
sikaj tudi zapomnil. Popolnoma
sem prepri~an, da imamo v novi
ureditvi, ~e jo smem tako imeno-
vati, resni~no velike mo`nosti.
Imamo potrebno strokovno zna-
nje in bogate izku{nje, imamo in-
formacijsko podporo, imamo vo-
ljo. Res, nimamo se ~esa bati!
Tudi za Holding Slovenske `elez-
nice pomeni to velikanski izziv in
hkrati velikansko prilo`nost,
predvsem v tranzitnem prometu,
pa seveda v vsestranskem odpi-
ranju na nove in nove trge. Zave-
dati pa se moramo, da bo treba
marsikaj v na{em dosedanjem
na~inu razmi{ljanja korenito
spremeniti, iti s prihajajo~imi us-
meritvami naprej in se sproti pri-
lagajati. Vsak nov dan bo druga-
~en!
Da ne bo najin pogovor samo
strog in uraden: va{ prosti
~as, sprostitev, konji~ki … bili
ste tudi nogometa{.
Tako je, 26 let sem dejavno igral
nogomet v raznih slovenskih klu-
bih, dve leti tudi za NK Ljubljana
v tedanji II. jugoslovanski ligi.
Pohvaliti se moram: menda sem
bil eden najhitrej{ih igralcev. Igral
sem krilo, po potrebi levo ali de-
sno, kar ni ravno obi~ajno. Neko~
sem imel namre~ po{kodovane
prste na desni nogi in moral bi bil
po~ivati – namesto tega pa sem
poskusil brcati z levico, in je {lo!
Potem sem na V[TK, sedanji Fa-
kulteti za {port, opravil {olo za
trenerje in dobra {tiri leta treniral
mladince. Koliko mulcev sem te-
daj s svojim avtom in v svojem
prostem ~asu prevozil na trenin-
ge in tekme! Lahko re~em, da
sem s strokovnim delom »nare-
dil« kar nekaj dobrih nogometa-
{ev, a so jih vse po vrsti seveda
odpeljali mened`erji. V dana{nje
nogometne – ~e bom rekel »svi-
njarije«, se ne bom dosti zmotil –
pa se ne `elim in no~em me{ati.
^udne igre so to, ki s {portom ni-
majo ni~ skupnega. Zato pa mi
toliko ve~ pomeni rekreacija.
Dvakrat na teden redno igram
nogomet in enkrat ko{arko, po-
leg tega plavam, smu~am, te~em
na smu~eh. Res, te dejavnosti so
ena od stvari, ki me dobesedno
dr`ijo pokonci.
^e se ne motim, ste doma iz
Haloz. Od tod do strokovnja-
ka za `lahtno kapljico pa ni
prav dale~.
Doma sem prav na meji med Ha-
lozami in Hrva{kim Zagorjem, v
Zavr~u. Tam imamo po pokojnih
star{ih doma~ijo z nekaj zemlje,
in na »gruntu« se zame ter za
oba brata vedno najde dovolj
dela. Gojimo bu~e (si lahko pred-
stavljate dobro fi`olovo solato
brez bu~nega olja?), precej ima-
mo sadnega drevja, no, in seveda
vinograd z ve~ vrstami grozdja.
Prigaramo tudi do 500 litrov
vina, ki ga najve~ razdelimo prija-
teljem. Zanimivo, odkar so prvi~
poskusili na{e vino, nih~e od njih
no~e ve~ piti ni~esar drugega …
to je narava, ni~ ni {kropljenega,
prav vsaka kaplja posebej di{i po
zemlji in po vinu.
Veliki pohod po zelo razglednem
obrobju Polhograjskega hribovja
si privo{~imo po~asi in z u`itkom,
letnemu ~asu in praznikom pri-
merno. Hoje ni malo, preve~ pa
tudi ne in ker sredi poti na Topo-
lu v postanek vabijo kar tri gostil-
ne, res ne gre, da bi se prehitro
napotili naprej. Dovolj je `e po-
stanek v eni izmed njih, in najbolj
razgleden del poti, ki sledi, je po-
tem ~ista enostavnost. Brezovica,
to je vzpetina s cerkvijo sv. Jako-
ba, je z 806 metri vi{inski in raz-
gledni vrhuec izleta, vendar ni~
manj {irokih razgledov ne manj-
ka med nadaljnjo hojo po grebe-
nu proti Rogu in Jetrbenku. Se-
stop v @lebe in iztek izleta v Med-
vode je samo {e prijetna pika na
i izleta, ki ga prav z vlakom pove-
`emo na na~in, ki se ga danes
spomni le malokdo.
Z `elezni{ke postaje Vi`marje
gremo skozi postajno zgradbo
na cesto in levo po makadamski
cesti (Pot k igri{~u) do naslednje
ceste (Ob zdravstvenem domu),
kjer gremo desno mimo {ole na
Pru{nikovo cesto. Levo po njej
stopimo do cerkve, tam pa desno
do semaforiziranega kri`i{~a.
Pre~kamo Celov{ko cesto in gre-
mo naravnost na Cesto v hrib,
kjer na podpornem zidu zagleda-
mo napis T. ~elo. Desno po cesti
gremo do ovinka, kjer gremo pri
hi{i {t. 6 naravnost na stezo v
gozd. Po njej se kmalu vzpnemo
na {iroko pot, po kateri se {e ne-
kaj ~asa vzpenjamo do prevala
pod Gradi{~em, nato pa zelo
udobno, bolj ali manj po ravnem
in kon~no navkreber na To{ko
~elo. Do sem hodimo uro in pol
do uro in tri~etrt. Ko pridemo na
travnike, se ponudi ~udovit po-
gled na Kamni{ke Alpe in Posav-
sko hribovje. Kmalu stopimo na
asfaltno cesto, po kateri gremo
okoli hriba – zdaj se na desni od-
pre {e pogled na Topol, Rog,
vzpetino s cerkvijo sv. Jakoba in
Jetrbenk – in navzdol med hi{ami
ter pridemo na {ir{o cesto, po
kateri gremo desno. Z asfalta
kmalu stopimo na makadam in
se v dobri uri po cesti vzpnemo
na Topol, ki je med izletniki bolj
znan kot Katarina. Lahko pa si
privo{~imo tole, sprva neozna~e-
no razli~ico: po dobre pol ure
hoje s To{kega ~ela, ko se cesta
za~ne strmeje vzpenjati, se na
ovinku od nje odcepi nekoliko
o`ja cesta. Po tej gremo levo
navzdol, na prvem ovinku pa na-
ravnost na {iroko gozdno pot. Po
njej, bolj ali manj po ravnem, pri-
demo do razglednega roba, na
katerem sre~amo ozna~eno pot
in gremo desno po njej navkre-
ber do ceste, po njej pa levo. Ko
pridemo do razcepa in znaka Do-
brodo{li na Katarini, gremo s ce-
ste naravnost navkreber in po
stezici ob brezah, med dvema
po~itni{kima hi{ama. Nato se
vzpnemo ~ez travnik, pre~kamo
cesto in gremo po dobro uhojeni
poti nad njo proti cerkvi. Ko
pre~kamo njivo, gremo levo in
skozi sadovnjak visokodebelnih
dreves do gostilne. Pri znamenju
gremo desno in mimo vi{je le`e-
~e gostilne naprej po poti, skozi
gozd in ob vasici Brezovica proti
istoimenski vzpetini, ki je `e ve~
kot pol stoletja med izletniki zna-
na kot (Sveti) Jakob. Z vrha se vr-
nemo po isti poti, za zadnjo hi{o
pa gremo levo na o`jo pot in
nato ves ~as po grebenu ~ez Rog
proti Jetrbenku. Na razcepu pri
znamenju gremo naravnost na
vrh Jetrbenka. »Obiranje« treh
razglednih vrhov nad Topolom
traja pribli`no uro hoje. Z vrha se
vrnemo po isti poti do znamenja
ter jo nato uberemo desno navz-
dol proti Medvodam. Ko mimo
cerkve sv. Marjete pridemo v @le-
be, gremo na ovinku pod cerkvi-
jo naravnost, mimo izvira in po-
~itni{ke hi{e na cesto. Po njej sto-
pimo levo, na odcepu dveh cest
na desno pa izberemo drugo ter
se med travniki sprehodimo do
samotne hi{e. Nato se z nekoliko
ve~ pozornosti, da nam markaci-
je ne izginejo izpred o~i, skozi
gozd spustimo do asfaltne ceste,
gremo kratko desno po njej in
nato levo v gozd, kot ka`e pu{~i-
ca. Kmalu pridemo na maka-
damsko cesto, po kateri gremo
desno in pridemo v Presko.
Po cesti med hi{ami gremo na-
ravnost, do naslednje ceste in
levo po njej, mimo {ole, za njo pa
desno navzdol. Na kri`i{~u pri
znamenju gremo ~ez cesto in na-
ravnost po Barletovi cesti do kon-
ca. Skozi podhod pod `elezni{ko
progo in mimo tovarne Color pri-
demo do Gorenjske ceste, ob ka-
teri gremo levo do semaforja, pri
njem spet levo in na `elezni{ko
postajo Medvode. Z Jetrbenka
hodimo uro in pol do uro in tri~e-
trt.
Skupaj 5 ur in pol do 6 ure hoje.
Pot, razen po grebenu med Ro-
gom in Jetrbenkom (v tem pri-
meru se peljemo ni`e po cesti), je
primerna tudi za izlet z gorskim
kolesom. Dolga je okrog 16 kilo-
metrov, na njej je skupno dobrih
600 metrov vzpona.
Planinski zemljevid Ljubljana
okolica (1 : 50.000).
Iz smeri Jesenice se z vlakom z
odhodom ob 7.38 v Vi`marje pri-
peljemo ob 8.38. Iz ljubljanske
smeri je za jutranji izlet primeren
le vlak z odhodom ob 6.10 (Vi`-
marje 6.19), ki vozi med tednom.
Vlak z odhodom ob 12.55 ponu-
ja mo`nost popoldanskega izle-
ta, vendar nas v tem letnem ~asu
kar hitro ujame no~.
Z `elezni{ke postaje Medvode se
proti Jesenicam odpeljemo ob
17.51, med tednom pa ob 16.32
in 16.57. Vlak v ljubljansko smer
odpelje ob koncu tedna ob
15.14 in 18.28.
19
Reporta`a
Dario Cortese
Revija Slovenskih `eleznic    januar 2004Novaproga
Na izlet z vlakom
Iz Vi`marij ~ez To{ko 
~elo na Topol in skozi 
@lebe v Medvode Vas Brezovica in cerkev sv. Jakoba 
na vzpetini nad njo
Slikovna kri`anka
Re{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno):
kc, vc, bolest, lastnik, ilinka, astaire, lectar, karakal,
kune, ~~, nalika, amir, argos, navtilus, predtekma,
rabi, las vegas, okorn, odtisk, aplanat, siena, krog, ne,
ka, alen, avgit, oto, isaac, mati, sobojevnik, tek, tri-
najstka, eva.
Nagrajenci kri`anke
Na naslov uredni{tva je prispelo 116 re{itev decembrske nagradne kri`anke.
@reb je razdelil tri nagrade. Po par ~evljev iz Planikine linije za{~itno-delovne
obutve prejmejo Ciril Podlesnik iz Borovnice, Bruno @erjav iz @irovnice ter Si-
mona Senica iz Hrastnika. Nagrajence prosimo, da za dogovor o dvigu nagrad
pokli~ejo na telefonsko {tevilko uredni{tva.

Postavljalni vzvod za glavni signal z Ju`ne `eleznice
Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani