—TDrAlfCVI I IgT"""" ”• | Hill jr feL UL I U III I uubljam, pokrajino: letno jHl Gregorčičeva uilca 23. TeS, Inozemstvo HO lir), za >/> H3 MM H SV ■ H H H Gregccr- leta 50 lir, za >/* leta 25 ciCeva ul 27 Tel. 47-61, lir, mesečno 9 Ur. Te- v Ftokopisov ne vračamo. — Plafia in toži se vLJubljani. Časopis za trgovino, ladumtrlla. obrt Ut dmnmrnlituo tilci v UublJ^l^t 11.953. t ONCEHSIONARIO ESCLIJSIVO per la pubblicitfc di provemenza italiana ed e«i«ra I I IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razeu ui Ljubljansko pokrajino) 'iTTTUTO ECONOM1CO ITAL! ANO-MILANO. Via O. Lazzaroni 10 || in inozemitvo ima ISTiTUTO K('ONOMIOO IT ALI ANO-MILANO Via O. Lazzaroni 10. IZftdJ vsa« torek in petek Ljubljana, petek 7. mala 1943-XXf •* EETS O SO Poenotenje poslovnih m m m ** • knuzic Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nared bo: Člen 1. — Kdor daje svojo delovno moč v službo drugega na ozemlju Ljubljanske pokrajine, mora, -kolikor je zavezan obveznemu nameščanju po naredbi z dne 8. aprila 1942-XX št. 63, imeti posehno poslovno knjižico, ki je enotna za vse stroke delojemni-kov. Člen 2. — Poslovna knjižica je predpisana tudi za kmetijske delavce, za katere velja obveznost bolezenskega zavarovanja. Člen 3. — Poslovne knjižice, ustrezajoče obrazcu, odobrenemu po Visokem komisariatu, dobavlja občinam in sindikalnim združe-njem, pristojnim za njih izdajanje, Borza dela v Ljubljani. Knjižice morajo obsegati vse podatke, predpisane v uredbi bivše jugoslovanske vlade z dne 24. marca 1988 št. 276. Predpiano fotografijo lahko nadomesti na zadnji strani platnic zaznamek s številko delavčeve osebne izkaznice. Člen 4. — Delovne knjižice za delavce in legitimacije za1 nameščence, ki bi ne ustrezale knjižicam iz člena 1., se morajo v šestih mesecih od uveljavitve te na-redbe zamenjati z novo knjižico. Zaposlenim delavcem se zamenjajo stare knjižice z novimi skupno preko delodajalca pri občini, v kateri podjetje posluje, ali pri pristojnem strokovnem združenju. Zaposleni delavci iz člena 1., ki bi ne imeli poslovne knjižice, sl jo morajo priskrbeti osebno pri °bČini svojega bivališča v dveh Mesecih od objave te naredbe. Določbe o izdajanju knjižic delavcem, ki se prvič strokovno zaposlijo, ostanejo nespremenjene. Člen 5. — V dobi delavčeve zaposlenosti ostane knjižica v hrambi pri delodajalcu. Delodajalec mora ob sprejemu »a delo zahtevati, da mu delavec izroči 'knjižico in mora preveriti, a'ti je popolna in o-blično pravilna. Če dela delavec v službi več delodajalcev, mora ostati knjižica ^ hrambi pri enem izmed njih. stali delodajalci pa morajo dobiti J^avo delodajalca, pri katerem je knjižica, potrjujočo, da je knjižica Pni njem. Ko delovno razmerje preneha, mora delodajalec izročiti knjižico delavcu proti prejemnemu potrdi-lu. in sicer najtesneje dan po prenehanju službe. Člen 6. — Delavec je upravičen kadar (koli v pogledati knjižico, ki jo hrani njegov delodajalec. Strokovno združenje, ki zastopa delavca, ima- pravico’ vp<> ledati; knjižico samo v primerih če nastane med delodajalcem; in ,delavcem spor in ko se je spor prijali delodajalčevemu strokovnemu ''-druženju. Zoper delodajalčeve navedbe, ^Pisane v poslovno knjižico, ima Pripadeta stranka ali delavčevo ^rokovno združenje pravico pritožbe na Inšpekcijo dela pri Visokem komisariatu, ki lahko odredi Popravek ali odstranitev navedbe, n©kvarno pravici do tožbe. 6len 7. — Nezaposleni delavci dolžni hkrati s prijavo po členu nehala, predložiti poslovno knjižico Namestitvenemu uradu, kjer ostane v hrambi do nove zaposlitve. Namestitvenim uradom je prepovedano vpisati v svoje sezname delavce, ki bi ne imeli knjižice, kadar je ta obvezna. Člen 8. — Nove knjižice dobavlja delavcem Borza dela brezplačno preko ustanov iz člena 3. te naredbe. Za izdajo duplikata v primeru izgube, poškodbe, izrabe knjižice ali preteka njene veljavnosti morajo plačati delojemniki zgoraj navedenim ustanovam znesek petih lir. Člen 9. — Delodajalec, ki bi sprejel v službo osebe- brez pravilne knjižice, ali ki bi ne izročil delavcu knjižico v predpisanem roku, se kaznuje v denarju od lir 20.— do lir 50.— za vsakega delavca, katerega se tiče prestopek, do naj višjega skupnega- zneska lir 5000.— in nekvarno drugi odgovornosti. Enaka kazen velja za delodajalca v primeru netočnega ali nepopolnega vpisovanja. Denarne kazni iz tega člena izrekajo upravna oblastva prve stopnje po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1942-XX št. 8. Člen 10. — Nadzorstvo o spol- njevanju predpisov te naredbe je poverjeno Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Člen 11. — Vse druge v Ljubljanski pokrajini še veljavne določbe o poslovnih knjižicah ostanejo nespremenjene, če in -kolikor ne nasprotujejo ali- niso nezdružljive z določbami te- naredbe. Člen 12. — Ta nared-ba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 4. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko -pokrajino: • Emilio Gr&zi&li Zlato, bakert aluminii naredbe z dne 8. aprila 1942- št. 03, da je zaposlenost pre- Pod tem naslovom razpravlja v gospodarskem uvodniku »N. Wie-ner Tagblatt« takole: Amerikanci začenjajo polagoma polagati na mizo svoje karte. Njih valutni program daje slutiti, da si kapital Wall-Streeta pripravlja pot za obvladanje svetovnega gospodarstva. Za ta vojni pohod se smatrajo Amerikanci sposobne, ker imajo v Fortu Knoxu zadosti »zlatih krogel« na zalogi, da bi mogli prenesti vsako eventualnost. Po njih načrtu naj bi se ustvaril sklad petili milijard dolarjev iz zlata, deviz in efektov udeleženih držav. Vsaka država naj bi prispevala k temu skladu po posebnem ključu, ki bi upošteval njeno vsakokratno posest zlata, stanje njene trgovinske bilanco in višino njenega ljudskega dohodka. Seveda bi morali prispevati Amerikanci pri svojem gigantskem zlatem zakladu levji delež ter bi s tem dobili tudi kontrolo nad tem valutnim instrumentom. Obvladanje svetovnega gospodarstva s pomočjo tega instrumenta je torej zadnji cilj Amerikancev. Nadaljnji cilj pa bi mogel biti tudi ta, da dobi velikanski zlati zaklad v Fortu Knoxu svojo obstojno upravičenost v bodočem svetovnem gospodarstvu. Nadalje pa naj bi tudi potolažil ameriško javno mnenje, ki je vedno bolj skeptično proti vladni politiki kopičenja zlata. Vedno znova primerjajo neka: teri Združene države s Kraljem Midom, kateremu se je vse, kar so prijele njegove roke, spremenilo v zlato. Temu modernemu Mi-dasu pa je usojena mnogo bolj tragična usoda kakor njegovemu klasičnemu predniku. Kajti tudi bogastvo drugih kovin in drugega blaga postaja za Amerikance usodno. Z drugimi besedami bi mogli reči, da sta proizvodnja raznega blaga in tehnična oprema v zadnjih letih tako zelo narasla, da se more prerokovati za povojno dobo katastrofalen polom dotičnih trgov. Tu se vidi bistvena razlika med evropskim in ameriškim gospodarskim prostorom. V primeri z nasprotno stranjo dovoljuje bistveno manjše bogastvo Evrope na zemeljskih zakladih evropske investicije za povečanje proizvodnje ne samo zaradi vojne potrebe. Vsaka teh investicij spada med železno zalogo evropskega gospodarstva, ker pomeni doprinos k evropski avtarkiji, dočini mora v ameriškem prostoru, ki je pri številnih surovinah navezan na izvoz, povzročiti vsaka povečana proizvodnja hipertrofijo, ki mora v povojni dobi vplivati uničujoče. To bomo bolje razložili s primerom bakra. Topilniška proizvod- nja bakra je znašala v Združenih državah Sev. Amerike v 1. 1938. skupno 578.000 ton, poleg tega pa so uvozile Združene države še 162.000 ton, da je bilo skupno 739 tisoč ton bakra na razpolago. Od tega je šlo za domačo potrošnjo 410.000 ton, dočirn se je 336.000 ton izvozilo. Voditelj oddelka za baker v War Production Board-u g. King je pred kratkim objavil številke, ki se nanašajo na količine, ki so bile v jadnjih dveh vojnih letili na razpolago. Po teh podatkih so imele Združene države 1. 1940. 1.9 milijona ton, 1.1941. 2.4 in 1. 1942. 2.6 milijona ton bakra na razpolago. Čeprav se morajo te številke močno zaokrožiti navzdol, vendarle dokazujejo, da so se nakupi Združenih držav silno povečali. Več ko polovica teh nabav je bila iz inozemstva, ker je> lastna proizvodnja Združenih držav dosegla največ 1 milijon ton. Kakor se sporoča, se branijo- veliki ameriški bakreni rudniki povečati svoje investicije zaradi večje proizvodnje, ker najbrže upoštevajo nauke statistike in raje prepuščajo inozemskim proizvajalcem, da pretrpe vse posledice poloma bakrenega trga. Pregled proizvajalne kapacitete svetovnih bakrenih rudnikov na svetu se je v letih 1919. do 1939. povečal za cel milijon ton. Čeprav se danes še ne more presoditi obseg od sedanje vojne povzročene ekspanzije, je vendar gotovo, da bo končala svetovna bakrova proizvodnja z letno kapaciteto 3 milijonov ton bakra, torej bo še enkrat tako velika ko ob koncu prve svetovne vojne. Ob koncu stoletja je bil trg bakra s ponudbami vedno prenapolnjen. Po sedanji vojni bo vprašanje presežkov tem bolj težavno, ker je sedanja vojna nekatere proizvode kakor lahke kovine in nadomestke pospeševala, ker so mogli ti uspešno konkurirati z bakrom v mnogem oziru. Vse investicije v bakrene rudnike v ameriškem prostoru so zato zvezane z velikim nevarnostnim koeficientom, dočim so takšne investicije v evropskem prostoru brez tega rizika, ker more lastna potrošnja kontinenta vsak čas prevzeti vso proizvodnjo. Podobni pojavi se morejo ugotoviti tudi pri proizvodnji aluminija. Tu je sicer proizvajalna sposobnost v celinskem evropskem gospodarskem prostoru približno enaka o-ni v ameriškem prostoru. A tudi tu je upravičena sodba, da so bile investicije v industrijo aluminija osnih sil sicer posledica vojne potrebe, da pa so tudi v skladu s potrebami mirne dobe. Hipertrofije v proizvodnji alumi- nija se ni treba bati že zato, ker so se našle številne nove uporabe za aluminij ter se bo izravnalo nazadovanje proizvodnje letal z zvišanjem civilne potrebe aluminija. Baker bo tudi takrat, ko bodo čezmorska ležišča zopet dosegljiva osnim silam, našel le še del svojih prejšnjih odjemnih možnosti. Med vojno se je v Združenih državah Severne Amerike proizvod- nja aluminija tako zelo nagnala v višino, da se bodo, kakor ameriški strokovnjaki na to z zaskrbljenostjo opozarjajo, komaj našle še možnosti, da bi se pri rentabilnih cenah našel za aluminij zadostni odjem. Zanesljivih cenitev o proizvodnji aluminija v Združenih državah za zadnja leta ni. Da pa je bila proizvodnja aluminija navzlic težavnosti nabave surovin iz Britanske Gujane, afriške Zlate obale in Brazilije prevelika, se more sklepati iz tega, ker ima cena aluminija v Združenih državah padajočo tendenco ter je padla od- 20 centov ob izbruhu vojne v Evropi na 15 centov ob koncu 1. 1941. 0 svincu in cinku bi mogli reči isto. Vsaka stopnjevana proizvodnja svinca v evropskem gospodarskem prostoru najde svoj odjem tudi v mirnem času, ker proizvaja Evropa od potrebnih 657.000 ton samo 480.000 ton. Isto velja tudi za cink, ki ga mora Evropa na leto uvoziti 260.000 ton. Pospeševanje evropske proizvodnje bi tudi v tem primeru privedlo le do zmanjšanja uvozne potrebe in ne bi zaradi večje proizvodnje nastali nobeni problemi, kam s presežki, kakor v Mehiki in v Združenih državah Severne Amerike. Švicarska uvozna politika Iz »Siidost - Echo« posnemamo naslednja zanimiva izvajanja: Pomembna izvajanja o- švicarski uvozni politiki prinaša v svtojem najnovejšem poslovnem poročilu Basler Freilager AG«. Podjetje pravi, da je v švicarskih trgovinskih krogih postala že sedaj politika zbiranja zalog bolj vzdržna. Ta pojav, ki se razlaga kot mnenje nekih krogov, da se bo vojna kmalu nehala, se kaže tudi v -splošnem v kupčiji za zaloge. Če je bilo prej živo prizadevanje, da se s pomočjo dobre odjemne politike bogato založe tvrdke, da bi bile za dolgo založene z blagom, se sedaj dostikrat opazi nasprotna tendenca^ k-i skuša zaloge zmanjšati. Ta tendenca je tudi prodrla pri uvoznikih, ki kažejo- pri sklepanju novih naročil vedno večjo vzdržnost. Švicarski tisk kritično komentira te pojave in pravi, da ta politika, ki se bo kmalu pokapala tudi v svobodnih skladiščili, ni pravilna, na vsak način pa je prezgodnja. Listi argumentirajo, da bi tudi v primeru, če bi bil mir v resnici blizu, bila velika ozemlja Evrope zelo lačna blaga in da bi zato trajalo še mnogo časa, preden bi se moglo zadostiti vsemu po-vpraševanju po blagu. Pa tudi v Švici sami bi se mogle celo velike zaloge prodati po primernih cenah. Listi spominjajo nato na izkušnje iz zadnje svetovne vojne. Takrat je nastal povsod nov dvig cen. Čeprav se ne more misliti, da se bodo povojne razmere razvijale enako ko po prvi svetovni vojni, temveč bistveno drugače, je vendar zelo verjetno, da bo dviganje cen trajalo bolj dolgo ko po prvi svetovni vojni. Kajti zaradi pod-morniške vojne se mnogo več blaga uniči ter bo zato pomanjkanje blaga bolj občutno ko prej. Zato je v interesu Švice, -da se ohrani do konca vojne pametna politika zbiranja zalog. Nam se zdi, pravi »Stidost-Echo«, da ne zadene utemeljitev basel- skega podjetja čisto bistva stvari. Najbrž vpliva pomanjkanje ladijske tonaže zelo ovirajoče na uvoz, a tudi to, da mnogo blaga iz čezmorskih dežel ni več na razjx>la-go. Zato jiei tudi naravno prizadevanje Švice, stopnjevati blagovno-izmenjavo z nevtralnimi državami, od katerih more pričakovati dodatnih dobav, kakor n. pr. s Švedsko. Še pred kratkim so bila pogajanja med neko švedsko in švicarsko delegacijo ter se je pri tem ugotovilo, da Švedska ne more ustreči vsem švicarskim željam. Švedska nie bo mogla dobaviti toliko železa in jekla ko prejšnje leto ter bosta Švici zadovoljivo na razpolago samo papir in celuloza. Za vzdržnost nekaterih švicarskih trgovskih krogov je morda odločilna tudi nejasnost valutnih razmer po vojni, zlasti pa negotovo stališče anglosaških dežel. Že prej se je moglo opaziti, da so švicarski trgovci pri svojih nakupih zelo previdni, kadar je valutno vprašanje nejasno. Danes tega sicer še ni, toda angleško-ameriška diskusija o tem vprašanju opozarja vsekakor k previdnosti. Zanimivo pa je to, da švicarski tisk označuje vzdržnost pri zalaganju z blagom kot škodljivo za švicarsko gospodarstvo. Z napetostjo pričakujemo-, kako se bo v bodoče razvijala »politika« švicarskih industrijskih krogov. Nova madžarsko-nemška industrijska pogajanja V maju bodo v Budapešti kot nadaljevanje v začetku tega leta začetih industrijskih pogajanj nova pogajanja, ki se bodo vodila med zastopniki nemške in madžarske tekstilne industrije. Pogajanja bodo trajala štiri dni. V glavnem se bo razpravljalo o aktualnih vprašanjih tekstilne industrije ter o zagotovitvi zadostnih surovin za nemško in madžarsko tekstilno industrijo. Iz italijanskega gospodarstva Da s« prepreči špekulacija z nepremičninami in delnicami, so bili izdani v Italiji razni davčni predpisi. Tako se posebej obda-čuje razdeljevanje gratis-delnic, nadalje zviševanje nominalne vrednosti delnic v breme rezervnih skladov ali zviševanje delniške glavnice z izdajo novih delnic po tečaju, ki je nižji od tržne vrednosti delnic. V vseh teh primerih so mora plačati davek v višini 7 do 40% vrednosti delnic. Italija in Nemčija ne bosta iz vojno-gospodarskih razlogov prirejale nobenih velesejmov niti se ne bosta udeleževale tujih velesejmov. Tudi zasebni razstavljalci ne bodo več razstavljali svojih proizvodov na inozemskih velesejmih. Po novi italijansko-nemški trgovinski pogodbi se bo obseg itali-jansko-nemške trgovine še povečal. Dogovorjeno je nadalje ožje sodelovanje obeh držav tudi na drugih poljih, tako glede pošiljanja delavcev na delo, prometa itd. Posebno važen je sporazum, da se cene blaga do konca leta 1943. ne smejo spremeniti. Proizvodnja žvepla se bo v Italiji zvišala na podlagi sporazuma med italijanskimi proizvajalci in nemškimi industrijci. Žveplo se bo pridobivalo z novimi metodami. V ta namen se bo ustanovila velika italijansko-nemška družba za izkoriščanje žveplenih rudnikov. Italijansko-madžarska banka v Budimpešti, ki ima 20 milijonov pengo glavnice* je dosegla Jani 1.38 (predlani 0.55) milijona pengo čistega dobička. Vloge banke so se dvignile od 18 na 115 milijonov pengo. V korist zavodom za {ljudska stanovanja je bilo v stavbeni sezoni 1942/43 nakazano 23,720.000 lir, od teh 21,750.000 kot prispevek za zidavo uradniških stanovanjskih hiš, 1,300.000 avtonomnemu fašističnemu zavodu za ljudska stanovanja v milanski pokrajini in 600.000 za stanovanjske hiše rudarjev v sicilskih žveplenih rudnikih. Poleg tega pa so tudi razna podjetja sezidala mnogo stanovanjskih hiš za svoje nameščence. Izvršni odbor in upravni svet družbe za napravo plovnega prekopa Milan—Cremona—Po sta se sestala v Milanu, da razpravljata o obračunu za 1. 1942, ki izkazuje 109.105 lir dobička. Na dnevnem redu je bilo nadalje poročilo o delovanju družbe, njenih raziskav in statističnih ugotovitev glede možne realizacije vsega načrta. Upravni svet je imenoval posebno tehnično komisijo za ureditev raznih vprašanj, ki se tičejo zlasti ureditve milanskega pristanišča. Na zboru se je končno poudarjala važnost proučevanja načrta o na pravi prekopa Milan—Lago Mag-giore, ki bi bil gospodarsko zelo važna dopolnitev prekopa Milan Cremona—Pad. Prefekt v provinci Trento se je poslužil svoje pravice, da more za določene kmetijske kulture odrediti obvezno gojitev. Po njegovi naredbi morajo vsi kmetovalci v pokrajini Trento, ki imajo murve, od vsakih 20 murv vzgojiti najmanj eno četrtino unče zaroda sviloprejke. Verjetno, da bodo podobne naredbe izdane tudi v drugih pokrajinah. Proizvodnja svile nih kokonov je v Italiji v zadnjih letih po velikem dvigu zopet na zadovala. L. 1939. je znašala 28,4 milijona kg, 1. 1940. 34,7, 1. 1942. pa le 25,8 milijona kg. »Italcementi« Fabbriche Riunite Cemento S. A. v Bergamu, kakor se imenuje italijanski koncem cementarn, je povečala svoj čisti dobiček od 10 na 17.9 milijona lir. Na glavnico 180.5 milijona lir bo izplačala družba 12.25 odstotno dividendo kakor lani. Občni zbor je sklenil fuzijo z družbo S. A. Poz-zolana, ki je bila že sedaj včlanjena v koncernu. Italijanski izvoz knjig so je Večie avtorske pravice v Italiji V okviru italijanske zakonske eforme se je tudi avtorska zaščita razširila, in sicer v marsikaterem pogledu bolj kakor v drugih državah. Nove določbe so bile izdelane po večletni pripravi in tudi v sodelovanju z enakim prizadevanjem v Nemčiji ter so sedaj vključene v novi civilni zakonik. Predmet zakonite zaščite so vsa duševna dela, predvsem vsa dela literarne, znanstvene, poučne in verske vsebine, nadalje vse glasbene in plesne ustvaritve, vsa arhitektonska, slikarska in kiparska dela, risbe, rezbe itd., filmi, prevodi ter osnutki in dela na polju tehnike. Tudi izdelava plošč je zaščitena ter je svobodna razmno-itev za dobo 30 let prepovedana. Ravno tako je upravičen za ponavljanje ix) radiu ali žici samo sakokratni lastnik licence za radijski prenos. Gospodarski užitek duševnega dela je njegovemu avtorju zagotovljen za vse življenje in ta zaščita velja še 50 let- po njegovi smrti. Ce je bilo več oseb udeleženih pri ustvaritvi takega dela, velja ta zaščita za vsakega udeleženca, v primerih, ko ni natančna delitev po času mogoča, pa se šteje od smrti onega, ki je kot zadnji umrl. Če je bilo delo prvič objavljeno po smrti avtorja, velja avtorska zaščita 50 let po objavi dela, toda le pod pogojem, da se ;e delo objavilo najkasneje 20 let po smrti avtorja. Za filme velja zaščita le 30 let. Avtorska zaščita ščiti avtorja tudi po prodaji njegovega dela ter tudi pred spremembami njegovega dela brez, njegovega pristanka ter pred potvorbami njegovega dela. Po njegovi smrti preide ta pravica na njegove dediče brez časovne ome-, itve. Glede filmov določa zakon, da gre gospodarsko izkoriščanje filmov, pri katerih je sodelovalo več oseb, tistemu, ki velja kot pra- vi ustvaritelj filma in kot njegov pravni lastnik. Tako za filme ko tudi za razmerje med pisatelji in založniki postavlja zakon načelo odstotne udeležbe. Ce je več ljudi udeleženo pri sestavi nekega dela, se more obračunati izplačilo z enkratnim plačilom primerne denarne vsote. Nove pogodbe o prodaji avtorskih pravic se smejo skleniti za največ 10 let. Zakon nadalje določa, da imajo avtor in njegovi dediči v primeru narastka vrednosti njegovega dela pravico do odstotne udeležbe, če se more narastek vrednosti ugotoviti po prvi objavi. Brez soglasja avtorja se ne smejo pri predavanjih ali prireditvah izvršiti spremembe in tudi nobene okrajšave. Na drugi strani pa ščiti zakon tudi umetniško delovanje igralcev, pevcev in jim zato priznava pravico na gospodarskem izkoriščanju njih dela s predvajanjem na ploščah in z radijskimi prenosi. Pravice do honorarja za predvajanja in predavanja so varovane za dobo 20 let. Avtorska zaščita velja za dela talijanskih avtorjev, a velja tudi za inozemske avtorje, ki imajo svoje bivališče v Italiji. Glede prometa z inozemstvom pa velja načelo, — če niso sklenjene posebne pogodbe — da uživa inozemski avtor v Italiji isto zaščito, katero nudi njegova dežela italijanskemu avtorju. V okviru korporativnega reda se je za varstvo novega avtorskega prava ustanovila »Ente Italiano per il Diritto d’Autore«. Ta ustanova je posredovalec med avtorji in podjetji ter ureja gospodarsko izkoriščanje avtorskih del, daje licence in po potrebi skrbi za nakazilo honorarjev in odškodnin. Poleg tega deluje že dolgo posebni socialni zavod, čigar storitve se krijejo z obveznimi deleži na avtorskih materialnih pravicah (3% od prodajne vrednosti). Ta >Cassa di Previdenza e di Assistenza« je priključena organizaciji »Sindacato Nazionale Fascista delle Belle Ar-ti« in podeduje pravice avtorja, če ni v primeru avtorjeve smrti nobenih zakonitih dedičev. Za razvoj gledališkega prometa s tujino skrbi Ente Italiano per gli Scambi Teatrali, ki je podrejen enako kot Ente per il Diritto d’Autore prosvetnemu ministrstvu. Samopreskrba z okopavinami pa je omejena le na prvo prijavo zgolj zimskih tipiziranih čevljev, katera se mora predložiti v istem zgoraj označenem roku, so zavezani grosisti. Grosisti morajo to prijavo predložiti na posebnem obrazcu, ki je predviden za proizvajalne tvrdke. Prijavni obrazci bodo dobavljeni od Združenja trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. 3. Dctajlisti. Tvrdke, ki se ba-vijo s prodajo čevljev na drobno, morajo prijaviti vse zimske tipizirane čevlje, ki jih posedujejo, na posebnih obrazcih, ki jih bo dalo tiskati in jih bo razdelilo Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Prijave je treba1 podati v dvojniku Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani, ki vrne po en izvod potrjen prijavitelju. Opozarjamo, da bo prodajalec, ki se ne bo ravnal po gornji odredbi, kaznovan v smislu naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, St. 8. dvignil, kakor je sporočil v fašistični zbornici nac. svetnik Ba-sile. V 1. 1938/39. je izvozila Italija knjig za 2,6 milijona lir, v naslednjem letu je ta izvoz padel zaradi vojnih dogodkov na 2 milijona lir, 1. 1940/41. se je dvignil na 2,2, naslednje leto na 3,1 in v 1. 1942/43. na 11 milijonov lir. Ta izredni dvig italijanskega izvoza knjig pa se je dosegel, ne da bi se s posebnimi sredstvi pospeševal ta izvoz. Avtomobilska tvornica Isotta Fraschini v Milanu navaja v svojem letnem poslovnem poročilu, da se je njena proizvodnja znova povečala. Cisti dobiček družbe se je zvišal od 15 milijonov lir v letu 1941 na 16.9 milijona Kr lani. Glavnica družbe znaša 150 milijonov lir. Družba bo zopet izplačala 7 odstotno dividendo. Gojitev okopavin ima v vojni iz treh vzrokov poseben pomen. S povečinam uživanjem krompirja se znatno razbremeni žitna bilanca, zadostna izdelava sladkorja je odvisna od dobre žetve sladkorne piese, končno pa so okopavine dobro nadomestilo za v vojni izostale čezmorske dobave krmil, zlasti oljnatih pogač ter močnih krmilnih sredstev. Povečanje pridelovanja okopavin je zato enako važno ko večja proizvodnja žita, zlasti še ker daje krompir dva in pol-krat, sladkorna pesa pa celo štirikrat toliko živilnih snovi na ploskovno enoto ko žito. Lanska letina okopavin je dala v Nemčiji glede krompirja izredno dober in velik donos. Zaradi tega so sie mogli potrošniki v naprej in dobro založiti, poleg tega pa je bilo še zadosti krompirja za povečanje svinjereje. Krompir se je uveljavil za človeško prehrano tudi v deželah, kjer se ni prej uporabljal v 'tej meri ko v Nemčiji. Tako v Italiji, kjer je bil lanski pridelek za petino večji ko v letu 1941. Enako tudi v Franciji, kjer je krompir deloma nadomestil običajni beli kruh. Površina s krompirjem zasajene zemlje se je povečala v Franciji za 10, na Danskem pa celo za 30%. Ravno tako pa tudi v jugovzhodnih državah. Samo Romunija je za 100.000 ha povečala s krompirjem obdelano zemljo in pridelala 1.5 milijona ton krompirja. Letina sladkorne pose je bila sicer manj ugodna ko krompirjeva, vendar pa bo evropska proizvodnja večja ko v prejšnjem letu. V Franciji, Belgiji, Nizozemski in Danski so povečali saditev repe. Italija je obdelala s sladkorno peso 10.000 ha več ko prejšnje leto. Enako se je povečala gojitev sladkorne pese v jugovzhodnih deželah. Manjši donos se je deloma nadomestil z večjo sladkorno vsebino pese. Glede krmilne repe treba reči, da je bila letina povsod zadovoljiva. Po teh ugotovitvah nastaja vprašanje, če in v koliki meri bi se moglo povečati v Evropi pridelovanje okopavin. Ce se primerja hektarni donos okopavin v posameznih državah, ©e vidi, da je ta v južnih in jugovzhodnih državah mnogo manjši ko v severnih. Deloma so temu vzrok klimatične razlike in razlika zemlje. Edini razlog za manjše pridelke pa v teh razlikah nikakor ni. S pravo izbiro vrst, skrbnejšim obdelovanjem zemlje in dobro uporabo strojev bi se mogel donos gotovo zelo povečati. Povprečno je bil hektarski donos v letih 1932/38 v stotih naslednji v: krompirja sladkorne pes© Belgiji 212.1 294.9 Nizozemski 187.9 383.3 Danski 173.0 331.8 Nemčiji 165.2 301.7 Švedski 144.9 366.7 Španiji 112.8 237.3 Franciji 110.8 275.9 Romuniji 86.3 163.9 Madžarski 69.5 210.0 Italiji 65.6 260.7 Grčiji 62.1 — Bolgarski 60.0 167.2 Iz teh številk je razvidno, da je na Bolgarskem povprečni pridelek krompirja v primeri s pridelkom v Belgiji dosegel komaj 30%. Romunija pa je glede pridelovanja sladkorne pese na zadnjem mestu. Kako zelo se more dvigniti proizvodnja krmil je pokazala Nemčija. Proizvodnja rezancev sladkorne pese je narasla v 1. 1930/31 do 1938/39 od 615.000 na 6.3 milijona stotov, drugih rezancev pa od 790.000 na 1.4 milijona stotov. Zaradi tega ter zlasti z uvedbo vmesnih pridelkov se je mogla kljub zmanjšanju obdelane površine zemlje ter zmanjšanju uvoza oljnatih pogač proizvodnja mleka še pove čati. Posebno važno je, da se okopa vime zadostno izkoristijo kot krmila. Gledati je tudi na to, da se z dobrim konserviranjem krmila enakomerno razdele na vse leto. Treba je postaviti tudi zadostne silose za hranjene repnice. Skrbeti je treba končno za racionalno izkoriščanje povečane proizvodnje in s tem se bo zagotovilo ne samo rentabilno pridelovanje okopavin, temveč dosegla tudi neodvisnost Evrope od uvoza okopavin ter krmil, Evropa se more z okopavinami sama zadostno oskr I bovana. Zaposlitev delavstva v marcu Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljanski pokrajini je objavil statistične podatke o zaposlitvi delavstva v marcu. Vseh moških je biilo zavarovanih 15.052, vseh žensk 10.420, skupno vseh torej 25.472. Od teh je bilo zavarovanih pri ZSZ 20.860, pni TBPD 4518 in pri Merkurju 94. Bolnikov je bilo 758, za 14 manj ko v marcu 1942. Povprečna dnevna zavarovan it mezda je znašala pri moških 28.44, pni ženskah 17.12 in povprečna za vse nameščence 28.81 lire. Skupna zavarovana dnevna mezda je znašala 606.489 lir, za 28.891 lir več ko v marcu 1942. Ureditev razdelitve civilnih ievliev Pokrajinski svet korporacij je izdal naslednjo okrožnico: Vse tvrdke, ki proizvajajo, prodajajo na debelo in na drobno tipizirano civilno obutev, morajo predložiti naslednje prijave: 1. Producenti: Vse proizvajalne tvrdke civilnih čevljev, bodisi zimskih bodisi poletnih, morajo do 5. dne vsakega meseca prijaviti vse civilne čevlje, ki so jih izdelale. Od prijavne dolžnosti so izvzeti samo čevlji za delavce iz usnja ali pa z lesenim podplatom, 'ki so bili izdelani od čevljarskih obratov v skladu z veljavnimi določili. V prvi prijavi, ki jo je treba predložiti do 10. maja 1943-XXI, morajo biti označene vse količine čevljev, ki so bili izdelani v mesecu aprilu, kakor tudi vse količine čevljev, ki so bili že prej izdelani, pa so ob času prijave še v posesti posameznih tvrdk. 2. Grosisti. Slični dolžnosti, ki Občni zbori Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani ima 18. redni občni zbor 20. maja ob 11. v Ljubljani, Prešernova ulica 50/1. Delnice se morajo položiti najmanj šest dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali v pisarni Kolinske tovarne hranil. Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani ima 315. redni občni zbor 22. maja ob 11.30 v sejnih prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Delnice se morajo položiti najkasneje do 16. maja pri blagajni družbe ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima 36. redno letno skupščino dne 24. maja ob 10. v dvorani Kmetijske družbe, Novi trg 3. Računski zaključek s poročili je razgrnjen 7 dni pred skupščino v Zvezni poslovalnici. Ako skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga skupščina, ki bo veljavno sklepal« ne glede na število navzočnih članov. D. D. J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in kar-tonaža ima 29. maja ob 17. uri v svoji pisarni izredni občni zbor zaradi spremembe § 15. družbenih pravil. Najmanj 10 delnic se mora položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom. Reorganizacija španske svinčene industrije V kratkem se bodo združili vsi španski svinčeni rudniki in svinčeve topilnice i>od kontrolo falan-gističnega sindikata. V zvezi s tem ge pričakuje tudi nova ureditev cen. Dosedaj je morala španska plavžarska industrija prodajati na domačem trgu svoje proizvode v izgubo ter je morala to izravnavali v eksportnem sektorju. Naroiajte in Sirite .Trgovski list”! Španska Izvoz, in uvoz blaga od države, ki mora z vsemi svojimi silami skrbeti za vzpostavitev in reorganizacijo lastnega gospodarstva, ji i majhna zadeva — piše Raffaele ■ Leva v rimskem tedniku «Au-tarchia e Commercio» — zlasti ne v vojni dobi, ko zadeva trgovina na vseli komcih in krajih na ovire. Španija si prizadeva, da bi premagala te ovire in oživila svojo zunanjo trgovino. Podatki, ki jih 1 orno navedli, so izmed najnovejših in zato zelo zanimivi. Znaten razvoj v izmenjavi blaga v zadnjem času je bil dosežen z Argentino, ki je vedno zavzemala važno mesto v trgovanju s Španijo ne samo iz zgodovinskih in zemljepisnih razlogov, temveč tudi zaradi raznoličnosti proizvodov v obeh državah. Ne glede na zmerom večje pomanjkanje tonaže je izmenjava blaga med obema državama vedno bolj živahna, odkar sta Španija in Argentina nedavno sklenili posebno trgovinsko pogodbo. Med španskimi tekstilnimi industrijci in argentinskimi proizvajalci volne je bil dosežen povoljen sporazum za dobavo in prevoz volne v španske tovarne. V lanskem decembru in v poznejših mescih so Lile naložene velike množine argentinske volne za prevoz v Španijo. Tako jie začelo na Španskem zopet obratovati 350 tekstilnih tovarn, ki so bile dotlej zaprte. V teku so pogajanja za ustanovitev argentinske svobodne luke v enem izmed španskih pristanišč, najbrže v Barceloni. Argentinsko žito se bo prepeljalo v Španijo čimprej, po možnosti izključno z argentinskimi trgovinskimi ladjami. Pred nekaj tedni je dospelo v barcelonsko pristanišče 32.800 bal argentinskega bombaža, ki so ga pripeljale argentinske ladje. V kratkem bo prišlo v Španijo d.oOO ton argentinskega tobaka. Gre za prvo pošiljko tobaka, ki mora biti prepeljan v Španijo v roku treh mesecev in pol. Ta kupčija je močno olajšala položaj argentinskih tobačnih sadilcev, ki računajo, da bo znašala letošnja proizvodnja tobaka 15.000 ton. Ne davno je dobila Španija iz Venezuele 3.500 ton sladkorja. 2000 ton je bilo namenjenih samo za Špan sko prestolnico. Važno trgovinsko pogodbo je sklenila Španija tudi s Portugalsko za izmenjavo kositra, kroma, raztoka, železa in lesa. Posebno pomemben je uvoz lesa iz Portugalske, ki bo služil industriji oglja, nadalje ga bodo uporabljali za izdelovanje vozov in za železniške prage. Poleg tega bo dobavljala Portugalska ribje olje in celo vrsto kolonialnih proizvodov, Španija bo pa izvažala na Portugalsko premog, ž.elezo, železne izdelke, kemične in lekarniške proizvode, cigaretni papir i. dr. V prvem četrtletju lanskega leta se je španska zunanja trgovina precej razmahnila. V tem času je znašal uvoz z ozemelj, ki pripadale Španiji, 188.000 ton v primeri z -08.600 tonami v istem razdobju j- 1041. To razliko je nadomestil izvoz, ki se je pomnožil za 64 milijonov zlatih pezet. Glavni izvozni pre me je sadje, predvsem pomaranče m grozdje. Sedanje prometne ovire so omrtvičile izvoz pomaranč zlasti v Anglijo. GLede na te ovire je špansko ministrstvo za trgovino in industrijo naročilo sindikatu za sadje, naj prouči, kako ,3i se čim največ zvišal konsum pomaranč med domačim prebivat •dvom. Zadnja letina pomaranč je znašala 600.000 ton, od katerih je 'ljub vsem prevoznim težavam bilo |zvoženih 240.000 ton. Splošno zboljšanje prehrane je Povzročilo, da je nazadoval konsum grozdja. Tako je bilo ob koncu marca še 400.000 zabojev grozdju neprodanih. V to števiio ja všteto tudi 100.000 zabojev od prejšnje letine. Izvozniki so zato prosili vlado, naj prekliče prepoved izvoza im naj dovoli večjo količino izvoza za Argentino. Tudi izvoz čebule ima dobre izglede za bodočnost. Pošiljke posušene čebule Franciji so vzbudile pozornost drugih držav, ki so že naročile posušeno čebulo. V prvih treh mescih lanskega leta je bila Italija na šestem mestu med državami, ki uvažajo iz Španije. Na prvem mestu je bila Nemčija, [>otem Velika Britanija, Belgijski Kongo in ameriške Zedinjene države. Med državami, ki izvažajo v Španijo, je bila Italija na tretjem mestu, in sicer samo za 27% pred Nemčijo im Francijo. Italija je prekosila Veliko Britanijo, Zedinjene države, Švico in celo Argentino. Zanimiv je primer Belgijskega Konga, ki je v prvem polletju lani izvozil v Španijo okoli 17.000 ton bombaža v vrednosti 15.5 milijonov zlatih pezet. Španija je nujno potrebovala ta bombaž, odkar ne more več dobivati egiptstoega. Ti kratki podatki kažejo, da vodi Španija kljub vsem oviram in težavam pametno trgovinsko politiko, ki bo okrepila domače gospodarstvo. Trgovce z na roko vezenimi izdelki če je vezena več kot polovica njih površine ter trgovce z oblačili za novorojenčke opozarjamo na okrožnico Pokrajinskega sveta korporacij, ki smo jo objavili v prejšnji številki »Trgovskega lista« (z dne 4. maja). Po tej okrožnici se morajo vsi ti izdelki inventarizirati po stanju opolnoči dne 30. aprila 1943-XXI. Kdor ne predloži točnih podatkov, bo zelo strogo kaznovan. Inventarizirati se mora: a) blago, vezano na nakaznice, in katerega prodaja je- dovoljena; b) blokirana blago, ki je pri tvrdkah, c) blago, vezano na nakaznice in ki pripada tvrdkam samim in je iz katerega koli vzroka pri tretjih osebah, ki niso dolžne prijaviti blaga (lastni izdelki, fci so oddani v barvanje ali ki so pri konfekcto nistih itd.). Inventarizirati se morajo tudi izdelki, ki so namenjeni za izvoz. Inventarizirati morajo vse indu- strijske im obrtniške tvrdke (producenti in konfekcionisti), grosisti, detajlisti, zastopniki, -krošnjarji, uvozne in izvozne tvrdke, tudi če prodajajo blago samo v inozemstvo. Inventar se mora sestaviti na ločenih tiskovinah, posebej za vsako poslovalnico. Glede vsega blaga, ki je še na poti im pride šele potem, ko je bil inventar že izročen PSK, se morajo predložiti dodatne prijave do 10. junija. V tej prijavi se naj navede tudi blago, ki je še na poti, pa do 31. maja še ni v posesti tvrdk, pač pa so te že prejele od prevozniških tvrdk kako listino, ki dokazuje, da je bilo blago odposlano. Inventarji morajo biti sestavlja ni v dveh izvodih. Obrazci se dobe pri Združenju trgovcev v Ljubljani. Oba izvoda /inventarja se morata izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij do 10. maja. dostna lastna sredstva. V vrednostnih papirjih je naloženih 26.6 odstotka vseh sredstev, večinoma v hrvatskih državnih vrednostnih papirjih. Samo 32.8 odstotka vseh sredstev je v obliki kontokorent-nih kreditov vezanih, le 13.5% pa je v obliki amortizacijskih in hipotekarnih kreditov, vezanih na ■ v daljšo dobo. V odstotkih je od vseh 6577 milijonov kun visokih vlog naloženih na dolgoročne kredite 16.4 odstotka, na kontoko-rentne kredite 40%, v vrednostne papirje 32.8 in v gotovini 30%. Vse to kaže, da upravljajo državni kreditni zavodi njim zaupani denar z veliko previdnostjo. Denarništvo in zavarovalstvo Albanska narodna banka Kakor navaja albanska narodna banka v svojem letnem poročilu, je dosegla v 1. 1942. 4.8 milijona albanskih frankov čistega dobička pri glavnici 12.5 milijona albanskih frankov. 10% čistega dobička dobi albanska država. Banka se je ustanovila 1. 1925. kot emisijska banka ter ima svoj sedež v Rimu, glavna podružnica banke pa je v Tirani. Letno poročilo banke daje tudi pregled o razvoju albanskega gospodarstva. Kmetijska proizvodnja je narasla in se ugodno razvija. Povečala se je tudi industrijska proizvodnja, zlasti pa rudarska. Javna dela so se nadaljevala ter se zlasti pospešujejo v Tirani. Zunanja trgovina se je razširila. Obtok bankovcev se ni mnogo povečal. Albanska narodna banka, ki je soudeležena pri albanskih monopolih, je začela lani zidati znašal 100). nova skladišča v Draču. Banka je tudi podpisala 9 letne zakladne bone. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu je dosegla lani 88.644 kun čistega dobička. Bilančna vsota podružnice znaša 47.67 milijona kun, od tega vloge 39.39, upniki pa 7.35 milijona kun. Srbska poštna hranilnica bo v bodoče obrestovala takoj plačljive vloge do 200.000 din (doslej do 100.000 din). Od takoj plačljivih vlog more vlagatelj dnevno dvigniti do 1000 din, doslej le do 500 dinarjev. Bilančna vsota 9 nemških vele-bank je narasla v letu 1941 od 21.9 na 28.7 milijarde mark, v letu 1942. pa na 38.1 milijarde mark ali za 32.6"/«. Obtok bankovcev se je v Iraku zvišal lani od 11.3 na 23 milijonov iraških dinarjev. Indeks življenjskih stroškov se je dvignil že na 470 (ob začetku sedanje vojne je Gostilničarski vestnik Hrvatski državni aparat Hrvatska ima štiri državne denarne zavode, katerih pravila bodo ix> izjavi finančnega ministra v kratkem objavljena. Ti zavodi so: Hrvatska državna banka, ki je tudi emisijska banka in ki zavzema posebno stališče. Pravi kreditni zavodi pa so: Državna kreditna banka, nastala iz podružnice bivše Državne hipotekarne banke Jugoslavije, Poštna hranilnica in Hranilnica NDH, prej Banovinska hranilnica. Bivša Zanat-ska banka b. Jugoslavije ni našla v novi Hrvatski nadaljevanja. Hrvatski državni kreditni zavodi so sedaj objavili svoje bilance za leto 1942, ki navajajo naslednje postavke: Pasiva: Kreditna banka Poštna hraniln. Hraniln. NDH skupno vse v milijonih kun obratna glavnica .... . . — — 5 5 rezerve . . . 24.5 14.7 14.3 53.5 vloge 3653 1792 6577 lastne obveznice .... — — 226.9 226.9 reeskompt pri Državni banki — — 420 420 likvidacijski konto . . 488 488 dobiček 65.4 23.9 100.1 razno 31.9 94.9 170.5 bilančna vsota 3765 2577 8041 Ti podatki jasno kažejo, kako velika je vloga hrvatskih državnih kreditnih zavodov pri zbiranju vlog, saj tvorijo te 82 odstotkov celotne njih bilančne vsote. Deloma je to tudi posledica tega, ker država kontrolira mnogo gospodarskih podjetij in morajo te svoje presežke nalagati v državnih denarnih zavodih. Isto velja tudi za številne zadruge, občine in uprave raznih skladov. Ker se na ta način zbere mnogo denarja, zato se tudi ni treba zatekati k reeskontu menic pri Državni banki. Likvidacijski konto pri Državnem kreditnem zavodu pomeni, da še niso bili izvršeni vsi obračuni z bivšo Državno hipotekarno banko Jugoslavije. 0 stanju aktiv kažejo naslednje številke: Aktiva: gotovina................ menični portfej \ tednostni papirji . kontokorentni dolžniki amort. in hipot. krediti razno................ bilančna vsota . . . Značilno je, da je ena četrtina vseh sredstev v gotovini oziroma v vrednostih, ki se morejo takoj Kreditna Poštna Hranil,n. banka hranilu. NDH skupno vse v milijonih kun 184.7 1527 291.3 2003 2.4 — — 2.4 478.8 1116.2 532.3 2127.3 378.8 1095.2 1155.4 2629.4 534.4 — 545.5 1079.9 119.9 26.6 52.5 199 . 1699 3765 2577 8043 realizirati. To kaže na eni strani veliko previdnost, more pa tudi pomeniti, da ima gospodarstvo za Opozorilo vsem, ki prenočujejo tujce Clen 14. naredbe Visokega komisarja št. 228, ki vsebuje predpise o nadzorovanju gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini, določa: »Na obmejnih prehodih in v vežah ali dvoranah hotelov in na drugih mestih, kjer se dajejo prenočišča proti plačilu, mora biti vidno nabit prepis členov 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 12. in 13. naredbe v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku.« Sindikat gostilničarjev je založil besedilo teh členov v vseh štirih jezikih in morejo dobiti gostilničarji in hotelirji besedilo pri Sindikatu. Opozarjamo vse gostilničarje in hotelirje, da zadoste temu predpisu, ker so kazni za kršitev teh predpisov stroge. Davek na dohodek hišnega služabništva Z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. se davek na dohodek hišnega služabništva, ki se pobira od 18. -februarja 1943-XXI po 3. odstavku, dodanem členu zakona o neposrednih davkih z dne 1. aprila 1928, določa vštevši vse doklade v znesku lir 30.— na leto za vsako osebo; odmerjajo in pobirajo ga občine na način in ob času po veljajočih predpisih ter se ta dohodek steka v občinski proračun. Od istega dne dalje prenehajo veljati davčne karte, predpisane za plačevanje tega davka. Velika melior dela v Turini Nekdaj zelo rodovitna Anatolija trpi danes zaradi pomanjkanja vode in vedno bolj prodirajoče stepe. Ob izlivu nekaterih rek pa nastajajo pogosto tudi nevarne povodnji ter močvirja. Turška vlada je zato že 1. 1937 izdelala petletni načrt za regulacijo teh rek in za melioracije zemlje. Prvotno je bilo dovoljenih v ta namen 31 milijonov turških funtov, ta vsota pa je bila kasneje zvišana še za 50 milijonov funtov. Trenutno se še delajo velika vodna dela ob rekah Seyhan in Tarsus. Ko bodo ta dela končana, bo ena najbolj rodovitnih pokrajin Turčije zavarovana pred povodnjimi. Severno od Bruse ob obrežju Marmarske-ga morja bo nadaljnjih 14.000 ha zavarovanih pred poplavo. Nadaljnjih 44.000 ha pa hočejo pridobiti zopet za kmetijstvo z velikimi namakalnimi deli. Ker ima reka Ge-diz v zapadni Anatolijt premalo vode, da bi krila vso potrebo pokrajine, so severno od reke sezidali velik jez ter s tem pridobili velik vodni rezervoar, ki bo vseboval okoli 350 milijonov kubičnih metrov vode. Nova pogozdo na Bolgarskem Da bi se moglo izvesti pogozdovanje po načrtu bolgarskega kmetijskega ministrstva, se morajo najprej zagotoviti potrebne sadike. Kakor sporoča kmetijsko ministrstvo se vsako leto povečuje število sadik v drevesnicah. Dočim je bilo vseh sadik v letu 1941. 86,000.000, je njih število v 1. 1942. naraslo na 166,600.000. Skoraj polovica teh dreves so akacije, ki so za gozdno gospodarstvo Bolgarije velikega pomena. Akacije ne utrde samo peščenih tal, temveč dajo tudi zelo koristen les. Na drugem mestu so sadike iglavcev, katerih je 67 milijonov. Tudi velik dvig v g jitvi topolov se je dosegel. Zla se gojijo kanadski topol in dru inozemske vrste. Vseh topolov sadik je bilo v 1. 1942. približ 5,500.900, dočim jih je bilo pr enim letom samo 1,000.000. I lesno gospodarstvo Bolgarske tako velika pomnožitev topolov > likega pomena, kajti topol ras zelo hitro in daje za gospodi stvo zelo uporaben les. Poravnajte naročnino 1 Trgovinski register Spremembe in dodatki; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Kolektivna prokura je bila podeljena tajniku centrale Benčini Martinu. Dr. Th. & G. Bohinc, kemična tvorni ca, Podgrad. Zaznamuje se nameravana ustanovitev podružnice v Veroni. španske pivovarne Znana madridska pivovarna >E1 Atpiila« je objavila svoje letno poročilo za 1. 1942, ki se more smatrati kot simptomatično za vso pivovarniško industrijo Španije. Iz poročila je razvidno, da se je mogla pivovarna navzlic trenutnim težavam primeroma dobro založiti z ječmenom. Pivovarna je dosegla 5 milijonov pezet čistega dobička in bo izplačala za lani dividende 4.5 milijona pezet (vsega vplačanega kapitala je 50 milijonov pezet). V zadnjem času je zopet dovoljena nadrobna prodaja piva, ki je bila do nedavna prepovedana. Poročilo nadalje naglasa, da je oskrba pivovarne z ječmenom do konca leta zagotovljena. S posredovanjem vladnih organov se je namreč posrečilo skleniti pogodbo z argentinskimi dobavitelji pivovarniškega ječmena. Od letošnje španske žetve pričakujejo, da se bo zvišal pridelek ječmena. Cotonilicio di Conegliano Tovarn za Maž MILANO VIA BAROZZI, 5 Pilatura e ritorcltura ottone — (!) Pilatura llocco dal N. 4 al N. 32. Pilati misti canape e llocco dal N. 4 al N. 16 Predilnica ln česalnica za bombaž — Predilnica za »flocco« ® od it. 4 do it. 32. Meiana preja iz konoplje in »iiocca« od it. 4 '(h do it. 10 Le migliori macchine per carto-naggi, legatorie, arti grafiohe, zinco-;rafie, scatolifici ecc. sono fornite lalla S. n. Ing. M. GAIA - Brescia Chiedete proapetti e offerte aldsUtuto Economico Ituliano — Casella postale 36 — Chiari (Bresoia). _______ Gospodarske vesti Od 4. maja je čas za zatemnitev določen po naredbi Visokega komisarja od 21.30 do 5. ure. Ljubljanska občina je razpisala javno licitacijo težaških, in zidarskih del pxi napravi cevnih zaklonišč v skrajšanem roku 10 dni. Pogoji in načrti se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka. Kol-kovane ponudbe se morajo vložiti do 12. maja do 11. ure, ko se bodo komisijsko odprle ponudbe. Prihodnje zasedanje Mednarodne lesne centrale (CIS) v Berlinu, kateri pripadajo razen Portugalske in Nizozemske vse evropske države, bo v začetku septembra na Slovaškem. Hrvatska petrolejska družba »Ulj-nik« bo zvišala delniško glavnico za 7.5 milijona kun na prvotno določeno višino 15 milijonov kun. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je skupno s strokovnimi organizacijami izdelalo petletko za modernizacijo mlečnega gospodarstva na Hrvatskem. Tri velikanske hidrocentrale nameravajo Romuni napraviti pri železnih vratih. Tudi v časih nizke vode bi mogle dati te elektrarne na leto 5.2 milijarde kWh. Vsi stroški za te tri elektrarne so preračunani na 48 milijard lejev. Tok pa bi bil kljub tem velikim izdatkom poceni. Nove elektrarne bi krile vso potrebo Romunije na električnem toku in bi poleg tega mogle dobavljati tok še v sosedne države. Dobro žetev si obeta Romunija. Toplo vreme je pospešilo rast jesenskih in spomladanskih posevkov. S koruzo je letos obdelano 3 milijone ha. Tudi s tekstilnimi rastlinami posejana ploskev je bila povečana. Lanu in konoplje je bilo posejanih za 20°/o več ko lani. Uvoz čevljev, katerih vrhnji deli so iz tekstilnega blaga, je v Romuniji oproščen vseh uvoznih pristoj bin in carin. Podplati smejo biti iz usnja ali katerega koli drugega materiala. Madžarska vlada je izdala obširno naredbo o gospodarjenju podjetij s tekstilnimi izdelki. Z naredbo se podrobno predpisuje proizvajalcem količina in kakovost izdelkov, ki jih smejo proizvajati. V tekstilni veletrgovini je odrejena zapora nad ustanavljanjem novih Najboljše stroje za kartonažo, knjigoveznice, grafična dela, cinko-grafije, izdelovanje škatelj itd. dobavlja tvrdka S. D. Ing. M. GAIB- Brescia Zahtevajte prospekte in ponudbe pri Isti-tuto Economico Italiano — Casella Postale 30 — Chiari (Brescia). ndaf.2žrs? Frančiškanska ulica 3 00X00o>j .o CONSORZIO NAZIONALE PRODUITORI ZUCCHERO Via Garibaldi 7 GENOVA DARMOL mJMIS« odvajalno sredstvo! podjetij. Tako trgovina na drobno ko trgovina na debelo smeta nabavljati blago le proti plačilu v gotovini. V Budapešti je bilo lani sezidanih 6032 novih stanovanj, v letu 1941. le 4940, v letu 1940. 4138 in v letu 1939. samo 1928. Dokončno je bila ugotovljena količina lani na Bolgarskem pridelanega vina. Vsa trgatev je dala 170 milijonov litrov, za 70 milijonov litrov manj, kakor so prvotno računali. Po kakovosti pa je vino iz leta 1942. najboljše vino v zadnjih 10 letih. Švicarski uvoz se je v letošnjem 1. četrtletju v primeri z lanskim zvišal za 20,6 na 481,6, izvoz pa se e zvišal za 23,1 ria 375,1 milijona šv. frankov. Količina uvoženih predmetov se je le neznatno zvišala, količina izvoženih pa je padla od 8540 na 7775 vagonov. Izvoz e dosegel le še tri petine izvozne količine v letu 1938. Večja vrednost izvoza je le posledica zvišanih cen. Najvišji oskrbovalni urad na Slovaškem je ukinil skoraj vse omejitve glede potrošnje papirja, časopisi dobe zopet 90% one količine papirja, ki so jo dobivali leta 1941. Slovaška trgovinska delegacija ,e odpotovala v Madrid, da sklene s Španijo okvirno pogodbo o medsebojni blagovni izmenjavi. Slovaški patentni urad je začel obratovati. Dosedaj je bilo prijavljenih 2600 patentov, od teh je bilo 500—600 v bivši češkoslovaški že priznanih. Z glavnico 2 milijonov mark se je ustanovila v Ukrajini družba za obnovo čevljarske industrije. Družbo, ki se imenuje »Ostschuh«, je ustanovilo 80 nemških tovarn za čevlje ter Bafa v Zlinu. Finska je izvozila v januarju 1943 (v oklepajih številke za december 1942) lesnih izdelkov v vrednosti milijonov finskih mark: lesa in lesnih izdelkov 152.9 (321), papirne mase in drugega 71.2 (77.3) lepenke in papirja 164.0 (274.0). Angleška bombažna industrija v Lancashiru je v zadnjih 30 letih zelo nazadovala, število nameščencev je padlo od 520.000 na 350.000. število statev se je znižalo od 805.000 na 450.000, število vreten pa od 61 na približno 30 milijonov. Promet v angleških samostojnih trgovinah je bil v februarju za 6.8 odstotka manjši kakor pred enim letom. Portugalska zunanja trgovina Statistični urad je objavil številke o portugalski zunanji trgovini v 1. 1942. Po teh številkah je Portugalska uvozila v letu 1942 1.332.000 ton (1. 1941 1,734.000 ton) blaga v vrednosti 2457 (2643) milijonov eskudov, izvozila pa 613.000 (771.000) ton blaga v vrednosti 3888 (2896) milijonov esku-dov. Uvoz je znova nazadoval, in sicer za 402.000 ton, vrednost uvoza pa je padla samo za 186 milijonov eskudov. Izvoz je padel za 158.000 ton, kljub temu pa je vrednost izvoza narasla za 1441 milijonov eskudov. Zmanjšanje portugalske zunanje trgovine je posledica vojnih težav, zlasti pa dviga cen. Tako so se zelo podražili portugalski izvozni predmeti, zlasti wolfram in kositer. Sicer pa se tudi naglasa, da je v normalnih časih presežek izvoza znak blagostanja, v vojnih časih pa to ne velja več in prevelik izvoz blaga ne prinaša deželi blagostanja. Gostilničarji J Naročite se na 'Trgovski p m * m o a (BOMBAČ OI.KhAI .IŠKA M -wl in v U urah ILe p