St. 26 (2080) Leto XL Novo mesto, četrtek, 29. junija 1989 Cena: 4.000 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 :a kem Ha ■ <»* jdilo' r »s PFf i a - itTnTTTrrrnrn kol* EnTnTTTfTTl * s ULti repu-e Sevni- ^ MDa qS° za Predsednika skupščine droinr, ^eVniCa ^ izvolili Alojza An-Skuns^’ Predsednika predsedstva Akri*ne.RMDA P® Maksa Zupa J® Se bo DriČela 2. inlJin v r\r\. gra k l ■?’ Murske Sobote- v drugi izmeni 0S^aikadp ; a£gusta pa bodo sodelovale bri- Pri i?o r!jevni skupnosti Zabukovje ter " KS i l njl v°dovoda na Okroglicah v • J* pn z*danem mostu. V prvi Muzeju Gallusov ^4 znak (j^^ŽICE — Na slovesnosti v počasti-ke Djeo °'letnice so Posavskemu muzeju in Pa fenri?Vemu ravnatelju prof. Marjanu Gre-rnaic ^P°Pedeljek zvečer izročili več pri-tar;,J, “finska Zveza kulturnih organi-3rrJ SC Je oddolžila z Gallusovo značko, wLet"° druStV0 bratov Milavcev s sim-cnim darilom, občinska kulturna skup-Eurvl:PnznanJem’ predsednik občinske CJ®C!ne Stane Zlobko pa je muzeju in i 8 vim delavcem izrekel javno zahvalo. v nedeljo srečanje delavcev imv ^ n ^9-^0 MESTO — V nedeljo, «’ |,jJW h° na Goijancih pri Mi-d„i ZUze ' '■ tradicionalno srečanje ni t„HCev 1MV, na katero so vablje-dnm; upokojenci tega kolektiva in •Avstw;?^ani: Srečanje, posvečeno dr„ n'šklm dnem slovenskega in ‘ , 8‘n jugoslovanskih narodov, se £ uradno pričelo ob 11.30. Zaje-Pijačo, srečelov in veselo DnlpJe. H0 poskrbeli v Emona-Ma«rx 1 m ansambel Don Juan. rečanje bod0 z vseh avt0busnih avt„J P6*!3'1 k Miklavžu posebni , obusi, seveda pa je možen tudi avtnh Prevoz 2 Goijancev se bodo sS^-vračali ob 18. uri. Zaradi S (u9n delavcev IM V bo ta dan od fes: oa Gabrja do Miklavža. Posavski muzej ob 40-letnici Preteklost prebuja zavest o nas samih, o svobodoljubju BREŽICE — Posavski muzej je 26. junija obeležil svoj jubilej z dvema vrhunskima kulturnima doživetjema, z retrospektivo slikarske ustvarjalnosti pesnika slovenske pokrajine Franceta Pavlovca in s koncertom ansambla Slovenicum, ki si je za nastop v baročno poslikani dvorani izbral dela Mozarta in Bacha. Korenine muzealstva segajo v trideseta leta in so se zasidrale med krškimi ljubitelji. Muzej je takoj po vojni gostoval v Valvasorjevi hiši, nakar so ga 1949 preselili v brežiški grad, kjer je imel sprva na voljo le nekaj prostorov. Sčasoma je razširil svoje zbirke na celoten grad, ki gaje sproti obnavljal in tako rešil propadanja najpomembnejši spomenik grajske arhitekture v pokrajini. »Iz skromnih, premišljenih začetkov pred 40 leti se je muzej razvil v • PRIZNANJA MUZEJA — Muzejski svet je ob jubileju namenil priznanja Posavskega muzeja Ivi Stiplovšek za 40-letno vztrajno in požrtvovalno delo, dipl. inž. Francu Filipčiču za dolgoletno strokovno pomoč pri obnovi gradu, postavljanju razstav in stalnih zbirk, prof. Marjanu Gregoriču, sedanjemu ravnatelju, za uspešno vodenje ustanove in izpeljavo številnih muzejskih akcij kljub stalnemu pomanjkanju finančnih sredstev, Kulturni skupnosti Slovenije, Kulturni skupnosti občine Brežice in Zavarovalni skupnosti Triglav Krško pa za razumevanje in pomoč pri pre-moščanju denarnih zagat. sodobno ustanovo,« je dejal v svojem govoru Vladimir Kavčič, »ki zbira in predstavlja bistvene dokaze materialnega in duhovnega razvoja tega dela Slovenije. Muzej seje uveljavil z raziskovalnim in publicističnim delom ter drugimi oblikami kulturnega poslanstva, za kar gre zahvala njegovim poklicu predanim strokovnjakom. Zdaj, ko nas preplavljajo valovi krize, moramo iziti iz nje z jasno zavestjo o nas samih in naši zavezanosti svobodoljubni tradiciji." j f Jugoslavija za nikogar kletka! Na osrednji proslavi 120-letnice tabora in 110-letnice GD v Sevnici govoril pod-predsednik RK SZDL Slovenije Viktor Žakelj — 5000 ljudi na trgu SEVNICA — »Po zmagoviti osvobodilni vojni in revoluciji, času, ko je slovenska partizanska vojska obvladovala celotno etnično ozemlje, smo oblikovali, kot bi rekli taboijani, »kronovino Slovenijo«. Namesto da bi dosledno uresničili izboijeno, se začeli obnašati kot državotvoren narod, biti polnokrvna nacija, smo v imenu anacionalno razumljenega .bratstva in enotnosti' popuščali korak za korakom tako, da danes .uradnije’ celo v Ljubljani ne .ravnajo s Slovenci slovenski’, najbolj zagreti tvorci novega jugoslovanstva pa nas celo podijo v Gradec in Philadelfijo, in to nekaznovano, česar si ni dovolil celo noben Habsburg. Tako je povedal slavnostni govornik podpredsednik RK SZDL Slovenije magister Viktor Žakelj na osrednji proslavi ob 120. letnici tabora in 110. letni- »GORJANCI« PROSLAVILI 35-LETNICO NOVO MESTO — Delovna organizacija za avtopromet, gostinstvo in turizem Goijanci iz Straže je te dni praznovala 35-letnico obstoja. Praznovanje je bilo predvsem v delovnem vzdušju, 23. junija dopoldne pa je bila v gostišču na Loki v Novem mestu svečana seja delavskega sveta delovne organizacije. ci sevniškega gasilskega društva v Sevnici. Zatem je nadaljeval, da smo si vsega tega sami krivi in da je moralo priti, kar je prišlo. »Upati je le, da smo se zdramili in bomo končno rekli raznarodovalni politiki odločni ne ter da bomo poslej dali veto na sprejem tistih instrumentov tekoče in razvojne ekonomske politike, ki bodo v nasprotju z vitalnimi interesi slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, če pa bodo s preglasovanjem sprejeti, pa jih ne bomo izvajali. To ni nikakršen egoizem, še manj grožnja komurkoli, je le poziv na dosledno izvajanje ustavne norme, ki pravi, da je — poenostavljeno rečeno — vsakdo odgovoren za svoj in skupen razvoj«, je poudaril Žakelj. PESTER SPORED — Na čelu povorke gasilskih in drugih društev, ki je pred pričetkom osrednje proslave 120-letnice tabora in 110-letnice GD Sevnica prišla na trg, so bili konjeniki s slovensko trobojnico, sledil je vprežni voz z domačimi godci, nato pa številni praporščaki in drugi člani društev. Člani sevniškega astronavtičnega raketnega kluba Vega so z grajskega dvorišča spustili v zrak več raket in s tem že naznačili, da bodo besedo dobili združeni pevski zbori Jutranjke, Lisce in PD Primož Trubar iz Loke ter delavska godba na pihala GD Sevnica, Oder mladih, senovska folklora in ritmična skupina OŠ Savo Kladnik Sevnica. Vse je pozdravil Janko Rebernik. (Foto: P. Perc) Zanašati se kaže predvsem nase Dušan Šinigoj z novomeškimi gospodarstveniki o ukrepih ekonomske politike — Nujna boljša elektrika za Dolenjsko — Prednost avtomobilski cesti_ NOVO MESTO — Pretekli petek seje mudil na obisku v novomeški občini predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavcema, predsednikom republiškega komiteja za energetiko Gvidonom Kaclom in namestnikom predsednika republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Pavletom Livakovičem. V Novoteksu so se najprej pogovaijali o težavah in perspektivah novomeške tekstilne industrije, z novomeškimi gospodarstveniki pa je tekel pogovor o ukrepih ekonomske politike. Tekstilci (Novoteks, Labod, Beti) so predsedniku slovenske vlade razložili svoje težave. Proizvodnjo ki se že sedaj v večjem delu prodaja na zahtevne zahodne trge, pesti predvsem pomanjkanje denarja. Finančna »sveža kri« naj bi pritekla iz bank (te se ravno sedaj reorganizirajo, pri čemer dajejo po Sinigo- Za nenasilno skupnost Zgodovina je lahko zelo poučna. To, čemur se marsikdo še danes čudi in ga straši, se je v Sloveniji in Jugoslaviji že nekajkrat Pripetilo: razpadale so drža vne tvorbe umirali nenadomestljivi, rojevale in izginjale so ideologije, ostajala pa so ljudstva in kasneje narodi, sestavljeni iz živih, neponovljivih ljudi. Ko je Podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Viktor Žakelj preteklo nedeljo v Sevnici ob 120. obletnici tabora spretno in kleno povezoval taborsko gibanje s sedanjostjo, je opozoril, da seje slovenski narod — rečeno v jeziku samoz vanih »an-tibirokratskih mitingarjev« — zgodil že pred davnimi 120-leti, v drugačnih razmerah in na drugačen način, predvsem pa do nikogar nasilno. V časih, ko se vzpostavlja drugačna političnost, ko je v rabi drugačen jezik in se začenja prisegati na drug sistem vrednot, je gotovo na mestu vprašanje, ali je ta prostor že dosegel zrelost, da se kvalitativni preobrat naredi po evolutivni poti, ali Pa sta prekucništvo in nasilje neizbežna. Tisto, kar hočemo pre-rto viti, sta socializem in Jugosla vija: želimo si tržnega gospodarstva in političnega pluralizma, da bi vsak naš narod poslej živel primerno rezultatom njegovega dela. Zaščita klasičnih človekovih pravic ter pravice do samoupravljanja in participacije naj Postane temeljna dolžnost prenovljene države. Te zahteve so le Oglaševanje naše države z novo evropsko stvarnostjo, katere del moramo čimprej postati tudi mi. P. PERC DUŠAN ŠINIGOJ V NOVEM MESTU — Pretekli petek seje predsednik slovenske vlade s sodelavci v Novoteksu pogovarjal o problemih dolenjskih tekstilcev, z novomeškimi gospodarstveniki pa o ukrepih ekonomske politike. (Foto: Z. L.-D.) jevih besedah premalo poudarka vsebini in nimajo na mizi vseh kart), računajo pa tudi na razvojni dinar pri nujnem posodabljanju proizvodnje. Tekstil ima perspektivo, je bilo slišati, če bo moderen, kakovosten, produktiven. Le tak bo imel možnosti tudi v Evropi 1992. Opozorili so še na nujnost sistemskih sprememb, na potrebnost DAN ISKRE ČRNI VRH NAD IDRIJO — Tukaj bo 1. julija ob 11. uri proslava ob dnevu Iskre in dnevu borca, ki jo organizira DO Iskra Rotomatika iz Spodnje Idrije. |H V drugi polovici spremenljivo vreme danskimi nevihtami. tedna bo s popol- Potem je na kratko orisal, kako je prva Jugoslavija do kraja razočarala njihove dede in se zato ni čuditi, daje razpadla ob prvi priložnosti. In danes, ko se pred agresijo novih unitarističnih sil ruši avnojska podoba Jugoslavije, postajajo tudi očetje in mi z njimi razoča- (Nadaljevanje na 2. strani) MIRAN POTRČ BO GOVORIL NA MAVERLENU ČRNOMELJ — Osrednja črnomaljska proslava ob dnevu borca bo v nedeljo, 2. julija, ob 15. uri pri gasilnem domu na Maverlenu v krajevni skupnosti Talčji vrh-Stra-žnji vrh. Slavnostni govornik bo Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine. V kulturnem programu se bo predstavil upokojenski pevski zbor iz Črnomlja, učenci črnomaljske glasbene šole in še kdo. Po slavnostnem delu bc družabno srečanje, na katerem bodo organizatorji, ZZB NOV in ostale DPO v krajevni skupnosti, poskrbeli za bogato ponudbo jedače in pijače, za dobro voljo pa bo igral ansambel Belokranjci. Poskrbljeno bo tudi za organiziran prevoz na Maverlen. normalne zaščite te panoge, kot je v zahodnem svetu, da bo imela na trgu enake pogoje za tekmo. Jasno pa je, da se lahko zanašajo predvsem nase. „ V pogovoru z gospodarstveniki je Šinigoj nakazal sedanje in bližnje spremembe ekonomske politike. Ugodno je bila ocenjena politika nove zvezne vlade, ki daje upanje za trg in zajezitev inflacije, le časovna vzdržljivost sedanjega • Posebej je bil govor o preskrbi Dolenjske z elektriko, ki je obupno slaba. Šinigoj je poudaril, daje iz gospodarskih, razvojnih vidikov treba najti rešitev za ta problem. Kar zadeva novo avto cesto je dejal, da karavanškega predora ne morejo odpreti brez jeseniške ceste in da ima avtocesta Karavanke—Ljubljana—Zagreb prednost. Ker se Jugoslavija obnaša, kot da ta transjugoslovanska cesta ni njen problem, bo Slovenija očitno morala za »svoj« del sama poskrbeti z večjim bencinskim dinarjem. res težkega stanja je vprašanje. Poudaril je nujnost razčiščenih odnosov federacije ih Narodne banke Jugoslavije in pri tem pomen ene enotne proračunske porabe, izvenproračunsko bo treba odpraviti tudi v republiki in občinah. V Sloveniji smo proti administrativnemu urejanju osebnih dohodkov, je rekel Šinigoj, morajo pa biti vsi odvisni od dohodka, pri čemer je treba delavcev v družbenih dejavnostih zagotavljati enak družbenoekonomski položaj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ DVAJSET LET »NAŠE OBRAMBE« LJUBLJANA — Ob 20-letnici revije Naša obramba je bila v Domu JLA v Ljubljani 22. junija slovesnost, na kateri je govoril predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole o aktualnih dogodkih v Jugoslaviji. Pri tem je dejal, da bi zavračanje zahteve SR Slovenije za pomilostitev četverice lahko imelo hude posledice. Na slovesnosti so predstavili tudi razvoj revije Naša obramba. -----------------------------1 BERITE DANES! na 2. strani: • Upad vpisa ogroža obstoj enote na 3. strani: • Zakaj delajo zastonj le kmetje? na 4. strani: • Dražja bo komunalna »košarica« na 6. strani: • Danes bo druga bitka za šolstvo na 8. strani: • Ali bomo uničili Gorjance? na 9. strani: • O Evropi bodimo čisto tiho na 13. strani: • Klopi so lahko zelo nevarni Družba zdaj vrača svoj dolg iz NOB 10 let skupnosti spominskega območja Žumbe-rak — Gorjanci KRAŠIČ — Na volilni seji skupščine spominskega območja Žumberak — Gorjanci, kije bila 24. junija v Krašiču na Hrvaškem, so za novega predsednika skupščine izvolili Miroslava Falico iz občine Jastrebarsko, po delovnem sestanku pa je bila še slavnostna seja ob 10-letnici delo-vanja skupnosti. Dosedanji predsednik skupnosti Zoran Šoln iz Krškega je v uvodnem delu seje med drugim dejal, da Socialistični zvezi obeh republik visoko ocenjujeta dosedanje delo skupnosti. Po ocenah obeh SZDI je delovanje skupnosti dokaz, da se dajo z malo denarja, a s toliko več volje in zagnanosti doseči veliki rezultati. Skupnost je opravila nemajhno delo pri razvijanju in ohranjanju tradicij NOB, velik je njen prispevek pri krepitvi bratstva in enotnosti, prav tako pa seje skupnost izakazaia pri gradnji komunalnih naprav, cest in industrijskih obratov na območju celotneea spominskega območja Žumberak — Gorjanci. Šoln je med temi dosežki omenil zlasti izgradnjo obrata v Sošicah, v Podbočju pri Kostanjevici in cesto med Sutno, Planino in Novim Selom na Hrvaškem. Novi predsednik skupnosti spominskega območja Miroslav Palica je v govoru na slavnostni seji skupščine navedel še podrobnejše podatke o dosedanjih dosežkih skupnosti ter seveda govoril o načrtih, ki jih ima skupnost. Za kraje z območja skupnosti, ki upravno spadajo v 8 občin (Brežice, Krško, Novo mesto, Črnomelj. Metlika, Samobor, Jastrebarsko in Ozalj), je značilno, da so njihovi prebivalci plačali krvav davek med NOB. Vendar pa je na te kraje družba kasneje nekako pozabila, zato skuša ta skupnost s svojimi akcijami in delovanjem preprečiti nadaljnje izseljevanje prebivalcev in zaostajanje gospodarstva. V zadnjih 10 letih so na tem območju v okviru delovanja skupnosti asfaltirali okoli 400 km cest, zgradili 97 km novih, postavili mostove, elektrificirali posamezne kraje, poskrbeli za 1600 novih delovnih mest itd. V prihodnjih letih pa naj bi poskrbeli za gospodarski razvoj predvsem z razvojem kmetijstva, turizem ipd. Na slavnostni seji so predstavili tudi turistični vodnik Po Žumberku in Gorjancih, ki ga je skupnost izdala ob pomoči TCP Videm iz Krškega. J. S. 45 LET KARLOVŠKEGA TJEDNIKA ADLEŠIČI —- V spomin na 1. vojno številko Karlovškega tjednika, ki so ga pred 45. leti natisnili v Adlešičih, izhaja pa še danes, bo v soboto, L julija, ob 11. uri v adlešiškem kulturnem domu svečanost Udeležili se je bodo uredniki in novinarji, ki so sodelovali pri časopisu v 45 letih, predstavniki karlovške in črnomaljske občine ter številni drugi gosti, pozdravil pa jih bo predstavnik občinske konference Socialistične zveze iz Črnomlja. MEDNARODNI MIRNOPEŠKI TEKI — Na 8. mimopeškem teku je šoti. valo več kot 700 tekmovalcev iz vse Slovenije, pridružili pa so se jim tudi šp< niki iz prijateljskega mesta Langenhagna v ZRN in z Novim mestom pobr nega mesta Leskovec. Čeprav vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno, bila dosežena dva rekorda. V malem maratonu na 21 kilometrov gaje dos. Ptujčan Mirko Vindiš (na sliki v krogcu I, na trimskem teku na lOkilometro je nov najboljši čas dosegel Novomeščan. član atletskega kluba Matjaž Fab Več na športni strani. (Foto: J. Pavlin) #7 \ §H)D[ISi] Malo je odraslih ljudi V soboto je bil v Mariboru kongres Slovenske demokratične zveze, kar je na neki način zgodovinski dogodek. Med množico zgodovinskih kongresov Komunistične partije oziroma Zveze komunistovje bil to namreč prvi kongres kakšne opozicijske stranke v drugi Jugoslaviji SDZ ni kakšna množična zveza, na Dolenjskem in v Beli krajini ima na primer nekaj več kot 20 članov, njena moč je v sedanjem trenutku v tem, da sploh je, da obstaja. To je poudaril tudi dosedanji predsednik izvršilnega odbora SDZ Dimitrij Rupel, ko je rekel, da bo položaj zveze natančneje razviden šele po volitvah — če bodo svobodne. Nobenega dvoma ni, da bo SDZ na teh volitvah, če bodo svobodne, dobila primeren delež glasov in se s tem uveljavila v slovenskem parlamentu. Še boljši rezultat lahko po Ruplovem mnenju dosežejo v kompoziciji z drugimi alternativnimi zvezami, s kmečko, socialdemokratsko, morebitno krščansko, pripravljeni pa so tudi na sodelovanje z zelenimi, študenti in mladinsko organizacijo. Rupel je pri tem uporabil izraz »združena opozicija«, hip zatem pa dodal, da lahko zim- ski in drugi viharji vse kaj hitro razženejo. Rupel je zelo jasno izrazit odnos SDZ do slovenske uradne politike oziroma politike ZK Slovenije. Tej je očital neodločnost in nesamostojnost, razodeva, da se predvsem i> njenem razmerju do Jugoslavije in Srbije. Pozitivne točke je zaradi svojega nastopa v Tacnu dobil le Milan Kučan, kida je prvi priznal, da med Slovenci na eni strani ter Jugoslavijo, armado in Srbi na drugi ne gre za nesporazume, ampak za razlike. S lem so po Ruplu podane načelne možnosti za obrat slovenske politike od modela taktičnega prilagajanja k modelu strateških pogajanj in uveljavljanja nacionalnih interesov, ne glede na magične obrazce A VNOJ, bratstvo in enotnosti, proletarske solidarnosti in kar je še podobnega. Vendar Rupel ostaja skeptik, po njegovem dejanskega obrata še ne moremo pričakovati kmalu, Kučan pa sije z nekaterimi izjavami in kritikami sam zaprl pot do radikalnih premislekov o našem življenju oziroma pot do dejanskih pogajanj o sožitju na podlagi spoštovanja nacionalnih interesov. Zanimivo je, kako je o kongresu SDZ poročal naš osrednji dnevnik Delo. V Maribor sicer niso poslali prekaljenih kongresnih poročevalcev a ’ la Vlado Šlamberger-Šlampi, vendar so tudi mlajše moči imele prava navodila in o dogodku poročale sproščeno operetno, rekel bi ljubko podcenjevalno. Kako ni bilo tam nobenega velikega pompa in mažuretk. Sploh nobenih žensk, razen gospe sedemdesetih let, ki je imela čez novinarje. Kako in komu so in niso ploskali, kako je bil Franci Zavrl zmerjan kot partijsko trobilo. Od strani Franceta Tomšiča, vodje socialdemokratov. Sicer pa se Zavrl, poročevalec mu pravi kar Franci, tako in tako gre za eno leto v zapor, kjer ga bo eno leto hranila država. Tam da bo tudi magistriral. In tako naprej. Kdo je in ni vstal, kako so nekateri razumeli, drugi pa ne, po koliko so bile priponke in kako kupčija ni ravno cvetela. Nimam nič proti takemu stilu in lahkotnosti Pričakujemo pa, da ju bodo kolegi uporabili tudi za kakšno poročanje o delovanju svoje matične stranke, na primer Zveze komunistov, katere člani se celo med odmori sej in zasedanj pogovarjajo samo tvorno. Tako vsaj trdijo podpisi k slikam v Delu. Sicer pa je o tem vse povedal že Dimitrij Rupel, rekoč: »Dragi prijatelji, malo je odraslih in svobodnih ljudi na Slovenskem.«. M. BAUER Upad vpisa ogroža obstoj enote Predstavniki ljubljanske Fakultete za strojništvo na pogovoru v Novem mestu opozorili na perečo problematiko, ki se kaže pri izvajanju višješolskega študija NOVO MESTO — Fakulteta za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani ima dislocirani enoti v Kopru in Novem mestu, obe pa so odprli iz podobnih potreb, da bi se kar najhitreje in čim bliže delovnim mestom izšolalo določeno število strojnih inženirjev, ki sojih podjetja, predvsem pa avtomobilske tovarne, najbolj potrebovala. telji. Tako bi enota prišla do domačih kadrov, kar bi tudi vsaj nekoliko pocenilo izobraževanje na enoti. I. ZORAN Novomeška enota obstaja že enajst let. Iz nje je izšlo že več generacij strojnikov, ki so študirali ob delu, iz dela in redno, saj deluje v Novem mestu že več let tudi redni oddelek omenjene fakultete, a le za prvostopenjski študij. Kot ugotavlja vodja enote prof. dr. Franc Cvetaš, je bilo sprva zadovoljstvo delati, in to tako zaradi vpisa kot tudi sodelovanja z najrazličnejšimi zainteresiranimi dejavniki v dolenjski regiji. Zdaj pa že nekaj časa opažajo, da število študentov upada in da se sicer zatika pri izvajanju višješolskega študija strojništva v Novem mestu. To pa bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj enote, če se bodo problemi nadaljevali, so povedali predstojniki ljubljanske Fakultete za strojništvo v ponedeljek, 26. junija, v Novem mestu med pogovorom s predstavniki delovnih organizacij iz dolenjske regije. Dekan fakultete prof. dr. Anton Kuhelj je poudaril, da fakulteta ni samo univerzitetna šolska organizacija, ampak tudi raziskovalna ustanova, oziroma da fakultetnega izobraževanja ne gre pojmovati zgolj kot proizvodnjo kadrov, ampak je njegova bistvena sestavina tudi raziskovalno delo, in to velja tudi za obe dislocirani enoti fakultete. V zvezi s tem je pozval navzoče, naj pošljejo mlade strojne inženiije na iz-šolanje na drugi stopnji, diplomirane in- Minirali most • Predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali je menil, da pomeni omogočen višješolski študij doma pomembno kvaliteto za Dolenjce, zato bi morebitna ukinitev fakultetne enote v Novem mestu povzročila nepopravljivo škodo. Skupna skrb fakultete in zainteresiranih na Dolenjskem naj bi bila, da bi ta pokrajina s tem, ko bi pomagala fakulteti za strojništvo dvigniti njeno enoto v Novem mestu na višjo vsebinsko raven, torej z vključitvijo raziskovalnega dela v izobraževalni postopek in prozvodnjo, prispevala svoj delež k uresničitvi znanega slovenskega projekta za prihodnost — 2000 mladih raziskovalcev. Inženirska enota za posebne namene se je uspo-_____sabljala 6 dni ženirje pa na postdiplomski siudij. Kot magistri bi se ti strojniki lahko vključili tudi v novomeško enoto kot višji predava- Ljubljansko pismo Nam najbolj primanjkuje inženirjev Srbiji celo za 79,8% več in na Kosovu za 164,3% več. Slovenija je bila vseh dvajset let »kronično podhranjena« z inženirji. Njen položaj se je v primerjavi z drugimi republikami in pokrajinama celo poslabšal. Danes postaja očitno, da bi morali zaradi pomanjkanja svojih kadrov uvažati inženirje zlasti iz Makedonije, Srbije in s Kosova pa tudi iz Hrvaške. S Slovenijo deli enako usodo Črna gora, zlasti pa Vojvodina, kije še za 12% slabše preskrbljena z dotokom mladih inženirjev kot Slovenija. Presenetljivi podatki o slovenski tehnični inteligenci LJUBLJANA — Ena glavnih zahtev 13. kongresa ZKS je bila, da se moramo (tudi) v Sloveniji takoj lotiti posodobitve gospodarstva, pri tem pa se opreti predvsem na lastne moči, to je na lastno delo in znanje. Slovenci smo že od Vodnika sem znani kot marljiv narod, ki se tudi sam rad (po)hvali, da mu je »um tlan« in da »ni zaspan«. Ne samo to: kaj radi se trkamo po prsih, češ da smo strokovno in tudi sicer precej »olj izobraženi kot v drugih repu-ohkah (in pokrajinah). Alije to res? Statistika govori povsem nekaj drugega. Slovenija je leta 1985 res imela najboljši delež tehničnih diplomantov med vsemi republikami, raj jih je imela 35,1%, Hrvaška pa 27,9%, Srbija 27,5%, BIH 26,1%, Makedonija 22,7% in Kosovo najmanj 24,4%. Tako je imela Slovenija najboljši delež inženirjev med novodiplomiranimi v vseh dvajsetih letih, vendar še vedno premalo, ker so imele druge republike večje celotno število diplomantov vseh smeri. Tako so imeli glede na število zaposlenih v BIH za 37% boljši delež novodiplomiranih inženirjev kot v Sloveniji, na Hrvaškem za 36%, v Makedoniji za 57,1% več, v Zato so povsem brez osnove zahteve, naj bi Slovenija poslala visoko strokovne kadre za reševanje industrije na Kosovu, saj ima Kosovo več inženirjev, pa tudi več inženirskih diplomantov prihaja z univerz v gospodarstvo. Če ima kdo v Jugoslaviji premalo inženirjev, je to Slovenija. Inteligence z visoko izobrazbo ima Slovenija v industriji za 29% manj, kot jih imajo v BIH, za 42% manj kot v Makedoniji, za 32% manj kot v Srbiji (ožji) ter za 36% manj kot na Kosovu. Presenetljivo: Slovenija ima najmanjši delež zaposlenih s KV in VKV šolo ter manj z višjo šolo. Pač pa ima največ zaposlenih z nedokončano osnovno šolo — celo za 31% več od Kosova in za 100% več od ožje Srbije ter za 22% več od Bosne in Hercegovine. Na osnovi tega lahko sklepamo, daje Slovenija malo naredila za zvišanje izobrazbene ravni zaposlenih, zlasti še v industriji (pa tudi zunaj industrije zaostaja prav tako za drugimi deli Jugoslavije), svojo gospo- darsko rast pa je gradila z oporo na nekvalificirane delavce, kijih uvaža. iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Posledica takšne politike ljudi na oblasti, ki so bili očitno »an-tiintelektualni« in kratkovidni, je ta, daje Slovenija pred pragom prehoda v novi tehnološki val brez zadostnih intelektualnih delovnih moči in znanja. V. BLATNIK ROŽNO — Skupina diverzantov teritorialne obrambe seje dolgo in temeljito pripravljala na miniranje železniškega mosta na progi med Ljubljano in Zidanim mostom. Sama akcija pa je bila uspešno končana v nekaj minutah, medtem ko je analiza video posnetkov na vrsti zvečer, ko se teritorialci zberejo v svoji bazi v Gor. Leskovcu nad Senovim. To je samo utrinek z obiska pri dveh enotah diverzantov iz Posavja, ki so se minuli teden urili v severnem delu krške občine. Takih in podobnih akcij so diverzanti iz Posavja izvedli še več. V programu so se lotevali še vrste drugih nalog, o katerih pa so več povedali njihovi starešine iz pokrajinskega in krškega občinskega štaba TO. Alojz Završnik, rezervni kapetan I. razreda, iz Pokrajinskega štaba je dejal, da cilj te vaje ni biio samo vojaško usposabljanje, marveč tudi ustvarjanje kolektivnega ozračja, ki je pri takih akcijah še kako pomembno, če naj bodo uspešne. »V šestih dneh, kolikor časa smo bili skupaj s temi fanti vseh poklicev in specialnosti, smo se lahko temeljito spoznali ter svoja nova spoznanja tudi dobro uporabili pri akcijah. Programje bil zahteven in široko zastavljen, saj smo se skupaj seznanjali z delom pri uničevanju komunikacij, izvajali smo diverzantske napade in podobno,« je povedal Alojz Završnik. Poveljnik tabora na Gor. Leskovcu rezervni kapetan Martin Škorc pa je povedal, da so se na vaje že prej temeljito pripravili. »Program sam je bil kar zahteven, saj je pouk trajal po 10 ur na dan. Šest dopoldanskih ur smo posvečali pouku v učilnicah in še popoldne je bilo dosti pouka, vmes pa smo seveda delovali na terenu. Samo po sebi se razume, da smo sodelovali s krajevno skupnostjo, s družbenopolitičnimi organizacijami, da smo veliko pozornosti posvečali tudi obveščanju o trenutnih političnih razmerah v naši državi in republiki,« je dejal Škorc. »Tako seznanjanje s političnimi razmerami je še kako potrebno, kljub temu da tudi naši vojaki razpolagajo z dovolj informacijami, a mnogi med njimi ne vedo za vzroke takih razmer,« meni politični komisar enote Jože Kuplenik. j <, Jugoslavija... r sv s r (Nadaljevanje s L strani) rani. »Mar naj zdaj mi, vnuki in sinovi, ponovno vložimo svoje materialne in duhovne moči za nekaj, kar do sedaj ni dalo pravih sadov?«, sije zastavil retorično vprašanje Viktor Žakelj in odvrnil: »Jugoslavija kot demokratična federativna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, grajena na temelju integralnega trga in na političnem pluralizmu, je gotovo v interesu večine Jugoslovanov. Toda če to ni mogoče, če je temu alternativa .Dušanovo’ ali katero drugo carstvo, potem tudi sam pritrjujem spoštovanemu pisatelju in patriarhu srbstva — Cosiču, daje bolje, da se razidemo, v miru seveda. Za nas me ni strah: dosegli smo takšno gospodarstvo in družbeno razvitost, da smo sposobni enakopravnega sodelovanja s svojimi sosedi, da lahko razmeroma hitro osvojimo standarde in normative, ki jih zahteva razvita Evropa in je že danes za Slovenijo najpomembnejši partner. Poudatjam pa, da smo Slovenci bili in smo kljub vsemu še jugoslovansko usmerjeni. Nismo pa nikdar trdili, da je vse, kar ustreza nam, obveznost za druge, nismo se torej razglašali za kriterij jugoresnice. Prav tako nismo za to, da bi bila Jugoslavija za katerikoli naš narod kletka. Torej, če sedaj združena velika Srbija meni, da ji je Jugoslavija prisilni jopič, da v njej ne more uveljavljati svojih nacionalnih hotenj, da se za Jugoslavijo, kot je vse pogosteje slišati, ne misli več žrtvovati, naj stori, kar misli, da more ali mora storiti. Mi bomo to vzeli kot dejstvo in se tem novim razmeram prilagodili. Naj se zgodi karkoli: naši ljudje ter svet okoli nas morajo vedeti, kaj zmoremo, kaj hočemo in kaj zahtevamo,« je med drugim povedal v nagovoru 5000-glavi množici v Sevnici podpredsednik RK SZDL Slovenije Viktor Žakelj. P. PERC IMV BO DELALA ČELADE MIRNA — Po kooperacijski pogodbi z avstrijsko firmo Ledi bo Iemve-jeva Tovarna opreme Mirna izdelovala čelade, kakršne bodo morali po zakonu v bodoče uporabljati motoristi. Čelade, pri proizvodnji katerih sodeluje Fabrika poliestrskih proizvodov Podujevo, ustrezajo veljavnim mednarodnim predpisom. Če bo tako narekovalo tržišče, bo IMV proizvodnjo čelad razširila na izdelavo različnih dodatkov za avtomobile. IM V je že poskusno izdelala serijo čelad, ki so jo pokazali tudi na nedavni predstavitvi v tovarni na Mirni. Za zdaj bo IMV izdelovala čelade v 7 osnovnih različicah in v velikostnih številkah 54 do 64. SOP JE POSTAL PODJETJE KRŠKO — Delavci SOP-a iz Krškega so z referendumom, ki je bil 19. junija, že izvedli prvi del postopka za organizacijo podjetja. Na tem referendumu so se namreč odločili z 71 odst. glasov za izstop tozdov iz. delovne organizacije. Iz dosedanjih tozdov pa bodo nastala 4 podjetja, ki se bodo predvidoma do septembra ali oktobra združila v sestavljeno podjetje SOP. ZBOR BANKE O NOVEM ZAKONU NOVO MESTO — V petek, 23. junija, je bila seja zbora Ljubljanske banke, temeljne dolenjske banke Novo mesto, na kateri so sprejeli sklep o pristopu k ustanovitvi Jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje ter sklep o pristopu k ustanovitvi Ljubljanske banke za medrepubliško sodelovanje in razvoj. Glavna razprava je potekala ob osrednji točki dnevnega reda, se pravi o sprejetju predloga za začetek postopka in ekonomske upravičenosti preoblikovanja Ljubljanske banke, Temeljne dolenjske banke Novo mesto po določilih zakona o bankah in drugih finančnih organizacijah ter poročilu o poteku razprav med poslovodnimi organi bank sistema Ljubljanske banke o možnih smereh prilagajanja banke določilom novega zakona. Na seji so tudi imenovali odbor ustanoviteljic banke, ki bo, kot to zahteva novi zakon, spremljal in pripravljal vse potrebno za kasnejše aktivnosti, tako glede formiranja banke kot povezave v združeno Ljubljansko banko. MINIRANJE MOSTU — Posavska inženirska enota za specialne naloge seje priplazila do železniškega mostu pri Rožnem in ga minirala. Vaja je uspela, podrobnejša analiza morebitnih spodrsljajev pa bo še sledila. (Foto: J. Simčič) C Naša anketa J Podpora gibanju zelenih Pod geslom »za zeleno Slovenijo, Jugoslavijo, Evropo, za zeleni planet« je bila nedavno v Ljubljani ustanovljena nova slovenska zveza, gibanje zelenih. Temeljni cilj zelenih Slovenije je zelena, neonesnažena Slovenija zadovoljnih ljudi, z umirjenim, a človeka vrednim materialnim standardom in polnim življenjem v zdravem okolju. Vse to naj bi dosegli v nenasilni (do človeka in narave), demokratični, pluralistični in suvereni republiki, ki spoštuje človekove pravice in državljanske svoboščine, pravice vseh vrst manjšin. Ljudje, ki živijo v degradiranem okolju, takega pa je v Sloveniji vse več, hočejo le še kratka in jasna zagotovila, kako, predvsem pa do kdaj se bo izboljšalo njihovo življenjsko okolje in s tem tudi njihovo in njihovih otrok življenje. Z oblikovanjem v politično gibanje so zeleni Slovenije gotovo prevzeli veliko odgovornost. Upajmo, v dobro sedanjih in prihodnjih rodov, da se tega popolnoma zavedajo, da se ne bodo pustili zaplesti v politične igre, ampak da bodo s ponudbo konkretnih, za večino sprejemljivih in uresničljivih razvojnih alternativ zares uresničili svoj temeljni cilj. MILAN KRANJC iz Trebnjega: »Ustanovitev zveze zelenih podpiram, prav tako ekologiste, podprl sem ustanovitev ekološkega društva v Trebnjem. Nastanek zveze je dokaz več, da so ljudje začeli razmišljati s tem, kaj bo z okoljem. Če hočemo preživeti, bomo morali za okolje bolje skrbeti kot zdaj. Najbrž bodo določeni odpori zoper združenja, kakršno je zveza zelenih, taka nasprotovanja bodo prišla do izraza zlasti pri novih investicijah. Sprašujem se le, kje so bili do zdaj strokovnjaki in drugi, ki so med ustanovitelji zelenih.« DRAGICA GERKŠIČ, varuhinja v sevniškem vrtcu: »Od vseh novih zvez, ki so jih ustanovili v zadnjem času, bi se odločila prav za zelene. Delo te zveze je široko, družbeno, da bo gotovo dobilo podporo širše javnosti. Končno se bo morda nekdo bolj organizirano zavzel za okolje, ki je že preveč onesnaženo. Upam, da bo želenim uspei njihov načrt, to jim privoščim toliko bolj, ker je predsednik belokranjski rojak.« JANI KRAMAR, turistični animator, Zdravilišče Dolenjske Toplice: »Kot vse drugo, je tudi gibanje zelenih prišlo k nam nekoliko pozno, vendar upam, da ne prepozno. Tipično za naše nove zelene je, da še iščejo programe, bolj jasno se je definirala morda le Kmečka zveza. Kar zadeva informiranje in osveščanje, bi moralo gibanje zelenih delovati kot široka fronta, zaradi učinkovitosti pa je čas, da se politično organizira in profilira.« MITJA DRŽANIČ, kmetijski inženir iz Brežic: »Podpiram prizadevanja za varstvo okolja, nisem pa zato, da bi se program zelenih sprevrgel v zasedanje političnih stolčkov. V ekološkem gibanju je bistveno ravnanje posameznika, njegov smisel za kulturo bivanja, ker tudi pri velikih posegih v naravo odločajo predvsem posamezniki, s čutom odgovornosti ali brez njega.« Mr * iV > MARKO ŠKRABEC, veterinarski tehnik pri KZ Ribnica: »Strinjam se z gibanjem zelenih. Menim pa, da ne bo uspeha, dokler ne bo tako močno, da bo vplivalo na zakonodajo in doseglo, da bodo imeli onesnaževalci filtre in čistilne naprave, število članov ni pomembno, ampak le to, kaj bodo dosegli. Posegi v naravo so prehudi, pa ne le industrije, tudi gozdarji preveč sekajo, vodarji po svoje urejajo vode, kar vse vpliva na spremembe v naravi.« BOJAN TURK, vodja kadrovske službe pri Trgoprometu Kočevje: »Podpiran gibanje zelenih. Zanj je zadnji čas, ker smo Slovenijo že preveč onesnažili. Zeleni morajo priti tudi v skupščino. Sem za njihov program. Menim, da so v Kočevju največji onesnaževalci Oprema, Kemična tovarna ter kmetijstvo in drugi, ki so uničili Rinžo. Zdaj jo bo težko očistiti.« ALOJZ JERMAN, upokojenec iz Sevnice: »Zelene podpiram, čeprav nisem njihov član, kajti zavedam se, da ima življenje prihodnost le v zdravem okolju. Za osveščanje ljudi, da nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja z našimi vodami, zrakom, gozdovi, so največ naredili prav zeleni, po svetu in pri nas. Prav zato, ker sem se še v službi srečal z naj večjo galvaniko pri nas in spoznal njeno nevarnost za okolje, nisem za tak obrat v Sevnici.« moč, to gibanje in njegova dejavnost pa ‘ II ( km Poe km jasi ipoc i km h* s MS j ta jgit jne. ,mai [mai j niln i km, ["je. MARJAN ŠPES, strojni tehnik v TCP Videm, Krško: »Slovenski zeleni so v program zapisali, da se bodo zavzemali za zeleno in neonesnaženo Slovenijo ter pri teni uporabljali vse demokratične metode. Taki cilji bodo v ljudeh zbujali več kot simpatije, mislim, da si bo novo gibanje v Sloveniji pridobilo mnogo pristašev. Mislim, da F kar prav, da seje ustanovila zveza in z veseljem bi se tudi sam vključil vanjo.« jien jan iktr tret ' tek krc JOŽE TROGRL1Č, elektortehnik 11 Metlike: »Pametno in koristno je, da seje tudi pri nas bolj resno začelo gibanje zelenih. Predolgo je bilo področje ekologije Pr| nas preveč .usmerjeno’ in se ni moglo utrdit) v zavesti ljudi, čeprav strokovnjaki tudi pr' nas že dolga leta opozarjajo na pomen ekologije. Prav je, da bo gibanje zelenih na volitvah nastopalo s svojimi kandidati. Sicer ne verjamem, da si bo pridobilo politih0 morala vplivati na politične odločitve.« DOLENJSKI LIST Št. 26 (2080) 29. junijal J kmetijstvo Zakaj delajo zastonj le kmetje? Črnomaljci o razvoju kmetijstva v svoji občini — Kakšne kmetije naj podpirajo? — Zbiralnice bodo odprte tudi ob bojkotu oddaje mleka VVVA/VW'WV\.,W WWVVWV\\\\ V\\W ČRNOMELJ — Ko so delegati zborov črnomaljske občinske skupščine govorili o možnostih nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini, pravzaprav niso odkrili nič novega, ampak so zlasti opozorili na probleme, ki se vlečejo že vrsto let, ki pa so se prav v zadnjem času še močneje zaostrili. Optimizma je bilo v razpravah bolj malo, delegat iz Adlešičev pa je razmere v kmetijstvu orisal z enim stavkom: kmetijstvo je popolnoma na tleh. pijo tudi večino pridelkov, je drugi menil, da kmetijstvo z malimi kmeti nima bodočnosti. Niko Požek, direktor črnomaljske kmetijske zadruge, je pojasnil, da diferenciacija kmetij ne pomeni malih ali podpora predvsem VELIKIM KMETOM .ČRNOMELJ - Na črnomaljski I doj !Jsizadrugi ni dileme, ali naj bi ' kmJr n ve6 manjših ali manj večjih ! iasno^ ^ je njihova usmeritev j tvyi m Je v skladu z republiško akcijo: * krneti0 J***0 dajali zlasti velikim m’ “prav se ob tem postavlja v kf, ai)Je.’ ah še podpirati velike kmete, ' kreHit j 1 ‘n zaradi velikih obresti na ' -i pristopajo živino. Toda v zadru-oje vizije ne bodo 'ne v' OKJ lc“ve morda le začas- ! nilnn h ampa*4 jim svetovali dopol-! kmptr ?avnost’ da bi lahko tudi na teh ; „j?eUjah Z|veli človeka dostojno življe- , -ne oostopajo živino. Toda DOBRA NOVICA IZ KOMENDE Menjava staro za novo v kmetijstvu je razveseljiva novost, ki si jo je omislil servis Alojza Laha s Klanca 13 v Komendi, odslej tudi prodajalec novih kmetijskih strojev SIP iz Šempetra. V komendskem združenem servisu in trgovini so na bogato založenih policah na izbiro rezervni deli za kmetijske stroje SIP, popravljajo pa tudi kardanske gredi in pomagajo z rezervnimi deli. Povrh se Alojz Lah ukvarja tudi s posredništvom za stare kmetijske stroje in ustrezno prodajo. Servis in trgovina, dosegljiva tudi po telefonu (061) 841-022, sta v sezoni odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa tudi od 8. do 11. ure. moramo tudi sedanjemu idnt^enju’ vidi vse slabo zgolj v ‘jD zber,em kmetijstvu. Dejstvo je, da J s^abe m dobre gospodarje, ’ slede na sektor lastništva. (Ivan Kukovec) IjjOVOMEŠKE TRŽNICE ' Do r, AAnecieljek so Podajali krompir ;C °°0 do 8.000 din za kg, stročji ; g* Po 20.000, paradižnik po 10.000, L :i8oorres° 1)0 5 000, korenje P° j; Riu ln 668611 P° 12.000 din po kg. !din F,am. marelic je veljal 20.000 1 HO rw^e,ni 10000 do 15.000, breskev '»a j d° 12.000 in mešanega suhe-isti^dja 10 000 din’ medtem ko je Ji lller borovnic 15.000 do 20.000 5n m£ena kilograma lisičk je bila P0000 do 60.000 din. Za lonček r6taile je bilo treba odšteti 11.000 u ' ‘ 5C00°. za kilo skute pa od 20.000 fi c^? 000 din. Jajca so veljala od J l. 00 do 1.800 din po primerku. So-'d;° so Prodajali po 4.000 in 5.000 L u kg. Šopek arnike je stal 5.000 Sejmišča ~ Na sobotnem 'Jmu so imeli naprodaj 140 do Dr^eCe Starih in 17 starejših Ssaarjssas PO To je utemeljil s praktičnim primerom: lani je dal kmet za dva lemeža za plug 60 litrov mleka, letos pa 900. Ob tem je vprašal, zakaj mora samo kmet delati zastonj in zakaj se tudi industrija ne bi organizirala tako, da bi kmet dobil poceni rezervne dele, škropivo in gnojilo? Viničane pa skrbi prvovrstna zemlja ob Kolpi, ki pa ni obdelana in ostaja celo nekaj let nepokošena. Največ pripomb o kmetijstvu v črnomaljski občini pa so imeli Semičani. Boje se, kaj bo prinesla reorganizacija zadružnih enot. Ne želijo si, da bi bil pretrgan stik med kmeti in zadrugo, saj bi to lahko povzročilo več črnih zako-lov in prodajo živine na Hrvaško. Moti jih, da zadruga po eni strani daje poudarek velikim kmetijam, ki jih skoraj ni več, po drugi pa se zemlja močno drobi, tako daje z njo težko gospodariti ali se preživljati. Problemi se pojavljajo tudi pri dedičih zaščitenih kmetij, ki morajo izplačati druge dediče, kar pa je v denarju težko, zato iščejo različne nelegalne poti, da bi kmetijo razdrobili na parcele. Medtem ko je bil eden od semiških delegatov prepričan, da bi morali bolj motivirati manjše kmete, od katerih odku- Čas popravnih izpitov Kakšni so izhodi iz zagat naše živinoreje? Naj za začetek ponovimo, kaj je rekel prof. Dolfe Cizej iz VAŠ Maribor na srečanju agrarnih ekonomistov v začetku junija v Metliki. Izrazil je strokoven dvom o dosedanjem selekcijskem delu. V preteklosti smo namreč v Sloveniji z usmeritvijo v izraziti mlečni pasmi goveda verjetno pretiravali in s tem prispevali k sedanji mlečni krizi. V večjem obsegu smo uvedli črno-belo pasmo, staro dobro evropsko sivko pa oplemenitili z ameriškim rjavim govedom ter s tem povečali mlečnost, hkrati pa podrli razmerje do mesa. Še večjo zagato je prinesla ekonomska plat. Krave, ki dajejo rekordne količine mleka, tja do 10.000 l na leto, se ne zadovoljijo zgolj z domačo voluminozno krmo, pa naj je še tako dobra. Pokladati jim je treba močna krmila, v njih pa beljakovinske sestavine in žita, ki jih Šlovenija nima in tudi ne bo imela dovolj. Po ekonomski teoriji bi morale krave, ki največ dajejo, imeti najcenejše mleko, zaradi dragih dokupljenih krmil pa imajo najdražje podobno kot tiste ne-selekcionirane živali, ki dajejo najmanj. V slovenski živinoreji sta močno zastopani prav ti dve skupini in tudi zato je naše mleko dražje od sosedovega. Da o slabi konverziji žita ne izgubljamo besed. V kriznem času, ki mu ne vidimo konca, bi bolj prav prišla kombinirana pasma goveda, ki je skromnejše v prehrani, daje več mesa in manj mleka, je pa hkrati boljša v gospodarskem pogledu, ker je bližja t.i. ekonomskemu optimumu. Po starem (in po novem) povedano: daje največ dobička, je najbolj donosna. V ta namen bi se obnesla francoska pasma šarole. Kdor bi želel imeti tele za pitanje, naj bi kravo osemenil s semenom te pasme. Kazalo bi zmanjšati tudi delež »amerikanca« v sivorjavipasmi, torej odbirati bike, ki so pozitivno testirani na meso. Razmisliti bi bilo dobro tudi o pasmi limuzin, ki ima zelo dobro kakovost mesa, manjši delež kosti, omogoča pa tudi lažje porode. Že iz teh tipajočih besed sledi, da je potrebno načrtno in resno strokovno delo. Toda ali je v sedanji negotovosti sploh primeren čas zanj? M. LEGAN Kmetijski nasveti napoved melioracijami | Jlenega\hn^ k^0' ^,r^clsedn'k programskega odbora 11. junija ustanov- I ^■hečkM /a ene®a najhujših kritikov melioracij. Iz obsežnega intervjuja za ( »Z ml™ Povzemamo nekaj njegovih ugotovitev in mnenj. ’ jlreba mer°raC1Aain*S6m se ve'*ko ukvarjal in mislim, da naša zahteva, daje ; Hekočže 10r?61Je Prepovedati, niti ni tako korenita glede na to, daje tako ' ^rdno se^3 ^ .enija meliorirana in tako skorajda ni več kaj prepovedati. 1 hastva Prepdčan. da melioracije strahovito uničujejo naša naravna bo-j|u p0v?r,JTlo6j'rJa m v°dne tokove in s tem človeku ter človeškemu z.drav-S^jniam' 10 d°datne težave. Za nameček pa še velja, da ima od melioracij 5 lenariaJ frav slovensk’ kmet, ki dobi le drobtinice. Nasploh za kmeta ni svet* °a P°meni najprej katastrofalno umiranje hribovskega in gor-? t>a ie t e ln tll*°. um‘fanje slovenskih kmetij. < b v akcii °’ie *Cr‘va. tud* stroka. Moram pa povedati, da ko smo šli ekolo-? P°dprla p °r0tl meboracijam, takšnim, kot so, nas je biotehniška stroka 1 'k® palca pr^ ^ V n^en'11 vrslab še nekaj strokovnjakov, ki ne vidijo niti I ^"brezp se..m°raiTIC proti temu, da bi bile melioracije izgovor za pozidavo | s_____m Je' '°je absurd, ko zakonsko omogočiš pozidavo najboljše zem- I "aj skuniF 80 P°s*a'* slovenski skupščini predlog, v katerem predlagajo, / fiio vsph lna razglasi moratorij na vse regulacije vodnih tokov in meliora-t > feaio ,? Fo6virnih 'n gozdnih površin ob slovenskih vodnih tokovih. Pred-■ ? dajejo vidl °dPravo »nepovratnih investicij« v kmetijstvu, ker izjemno ško-• s ^*tije novensk' naravni dediščini. Nadalje naj bi denar, namenjen za melio-j 7 *‘rin'svMS?ler'li v subvencioniranje kmetijske pridelave, zlasti v hribov-i s pačrt za h Zakonsko je treba zaščititi vsa ogrožena območja ter pripraviti I v obnovo uničenih biotopov ter vzpostaviti prejšnje naravno stanje. ’ ' Ifo ’ -------------------------------------------------------- s l,(-‘b;u^VOr'^ °a 1)0'zslal)e zemlie nastala najboljša. Meliorirano zemljo je s , Dežeimr56 ze*° intenzivno kemizirati, da sploh da pridelke. ’ ' Nek R a’ k* danes najbolj agresivno izvaja koncentracijo zemlje, je ta tre-s • da tarUn0a' ^ deželi tečejo ti procesi prav podobno kot v Sloveniji, ' 'Nansk ,'Zreclno brutalno. Naj še dodam, da so bile melioracije odkritje s 8kriVaifašizma, ki seje vojaško pripravljal na bližajoči se spopad in ni z I Zel|e Po avtarkiji.« I * S * S S Rastline, ki bodo odporne proti herbicidom Spopad s pleveli bo mnogo enostavnejši Genetski inženiring vedno znova preseneča s svojimi neslutenimi možnostmi. Napovedujejo, da bodo z njegovo pomočjo že v začetku devetdesetih let vzgojili take kulturne rastline, ki bodo neobčutljive za herbicide, kemične pripravke zoper plevel. S tem bi zelo poenostavili boj s plevelnimi rastlinami, ki poljščinam odjedajo hrano, vodo in življenjski prostor. Do odpornih rastlin se da v daljšem časovnem obdobju priti tako, da odberemo mutante, to je tiste rastline, ki so po naključni spremembi genske zasnove (mutaciji) postale odporne. To je silno počasen postopek, ki pa se v naravi spontano dogaja, saj vemo, da nekatere rastline na herbicid nenadoma drugače reagirajo kot druge. Pravimo, da so se na strup navadile. Genetski inženiring pa ponuja metodo, ki bo hitreje pripeljala do odpornih rastlin. Raziskovalci razvijajo zamisel, da bi razmnožili le tiste celice, ki preživijo delovanje herbicida, iz njih pa bi izločili gen, ki jim to odpornost omogoča. Ta gen bi vnesli v bakterijo ter z njo okužili željeno rastlino. Tovrsten poskus na tobaku seje že obnesel, možno pa ga bo koristno uporabiti tudi pri drugih rastlinah, na primer pri koruzi, kije na nekatere herbicide zelo občutljiva. To dobro vedo poljedelci, ki so že kdaj naredili napako ali herbicid premalo strokovno uporabili. (Tehnične in tehnološke informacije) —: n NOVE MELIORACIJE NA CERKLJANSKEM CERKLJE OB KRKI - Na krško-brežiškem polju predlaga Agraria Brežice TOK Koopracija melioracijo 386 ha kme(jjskih površin, in sicer na območju Crešnjic, Hrastja ter Zgornjih Skopic. Izvedbeni projekt je na podlagi agropedološke študije Agronomske fakultete v Zagrebu izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor. Gre predvsem za osušitev zamočvirjenih zemljišč. Poglobili bodo tudi strugo potoka, zasuli deset depresij in uredili nad 9 km kolovoznih poli. Zveza vodnih skupnosti bo pokrila 90 odstotkov investicij, ostalo pa uporabniki zemljišč. velikih kmetov, arr.pak ekstenzivno ali intenzivno proizvodnjo. Semiški delegat je to misel spodbijal s tem, da se da tudi diferenciacijo izkoriščati v nepravo smer. Sicer pa je Požek dejal, daje težko govoriti o kmetijski politiki, ki je doslej sploh nismo imeli. Za reorganizacijo zadružnih enot so se odločili zato, ker so • Adlešičani opozarjajo, da je v njihovi okolici veliko kmetij, ki propadajo, polja zaraščajo, lastniki oz. dediči pa so raztepeni po vsem svetu. Zahtevajo, naj takšnim dedičem postavijo rok za ureditev razmer: da zemljo prodajo, jo dajo v najem ali pa jo začnejo sami obdelovati. Sicer naj začne veljati ukrep za začasni odvzem zemlje. ob ustanovitvi teh enot leta 1982 z odkupljenimi pridelki pokrili 80 odst. osebnih dohodkov zaposlenih v enotah, danes pa le še 30 odst. Zato so zadružne enote združili, povečali odgovornost zaposlenih, zagotovil pa je, da zaradi tega ne bo prikrajšan noben kmet in krava iz A kontrole. Sicer pa bodo v zadrugi podpirali zlasti velike kmete, ki ostajajo na površju tudi v krizi, medtem ko bodo za manjše poiskali dodatni program. V zadnjem času v zadrugi še posebej pazijo, da ob privezu teleta takoj izplačajo premijo. Če jo kateri od kmetov ne bo dobil v nekaj dneh, bodo na zadrugi kaznovali odgovornega. Prav zakasnitve pri plačilu mleka so pri kmetih pripeljale do napovedanega štrajka. Zadruga po Požekovih besedah ne bo vplivala na kmete, ali naj bojkotirajo oddajo mleka ali ne. Zbiralnic po vaseh 29. junija ne bodo zaprli, opozoril pa je, da kmetje ne bodo smeli prosto razdeljevati mleka zaradi sanitarnih zahtev, naslednji dan pa dan starega mleka tudi ne bodo smeli oddati. M. BEZEK-JAKŠE UVAŽAMO ZE FIŽOL Lanska poletna suša je močno prizadela fižol, nekdaj pomembno poljščino, ki je že tako in tako prizadeta zaradi uporabe herbicidov, ki preprečujejo pridelovanje fižola kot vmesnega posevka. Zvezne blagovne rezerve so že morale uvoziti 4.000 ton fižola, vendar je prodajna cena zaradi močno zmanjšane ponudbe kmečkega fižola na trgu vseeno sorazmerno visoka. Na novomeški tržnici je cena že presegla 2 stara milijona za kilogram. Če bo šlo tako naprej, se bo pridelovanje fižola, ki tudi sicer ni deležno take pozornosti kot nekoč (spomnimo se knjige inž. Zaplotnika), spet bolj izplačalo. EN HRIBČEK BOM KUPIL^ Ureja- Tit Doberšek Bakrove spojine Bakrove spojine so preventivni anorganski fungicidi, ki jih bomo uporabljali kot škropivo za zaščito vinske trte po cvetenju. Sodijo med najstarejše fungicide. Leta 1882 je francoski raziskovalec Millardet ugotovil, daje mešanica bakrenega sulfata (modre galice) in gašenega apna učinkovita proti pero-nospori vinske trte. Tri leta pozneje je opisal način priprave bakrenoapnene brozge, ki so jo poimenovali »bordojska brozga« po francoski pokrajini Bordeaux. V slovenski in italijanski kmetijski šoli v Gorici so že pred letom 1885 delali poskuse z omenjeno brozgo in tamkajšnji rezultati so pripomogli k uvedbi tega fungicida v vse vinorodne okoliše tedanje avtroogrske monarhije. Do druge svetovne vojne je bilo to sredstvo edino učinkovito škropivo zoper peronosporo. Med drugo svetovno vojno so Nemci (zaradi pomanjkanja bakra) dali v promet nadomestek modre galice, Bau-rove pripravke. Druge fungicide smo začeli uporabljati šele po letu 1950. Prednosti bakrenih pripravkov 1. Ne sodijo med drage pripravke. V zadnji št. Dol. lista objavljene cene povedo, daje cuprablau, ki deluje 14 dni, 4-krat cenejši kot mikal ali rido-mil. Po ceni bi torej sintetik moral učinkovati 40 do 60 dni, kar pa sploh ne drži, saj učinkuje le okrog 20 dni. 2. Bakreni pripravki poleg pero-nospore zatirajo več škodljivih glivic, zavirajo razvoj bakterijskih bolezni (inž. Mamilovič v brošuri ABC škropljenja). 3. Prednost bakrenih pripravkov je tudi njihova obstojnost. Težko se izpirajo in zelo počasi razkrajajo pod vplivom sončnih žarkov. 4. Bakreni pripravki utijujejo jagodno kožico, ki je zato manj občutljiva za gnilobo grozdja. 5. Vpliv bakra na rast rastline je lahko slaba ali tudi dobra lastnost. Od začetka rasti mladik (to je do cvetenja trte), ko želimo, naj bi se trta čim bolj razvijala,je vpliv bakra na rasttrte zaviralen. Zato strokovnjaki priporočajo, da bi bakrene pripravke do cvetenja opustili, kar je pri sedanjem izboru drugih fungicidov v prometu možno. Po cvetenju trte, ko bujna rast mladik ni več zaželena, pa spet lahko uporabljamo bakrene pripravke. Priprava bakrenoapnene brozge je sicer zamudna in zahteva določen postopek, ki se razlikuje od priprav drugih škropiv. Prej so vinogradniki ta postopek dobro obvladali, sedaj pa marsikateri pri pripravi tega škropiva pogreši, zato jo bomo ponovno opisali. 100 litrov brozge pripravimo takole: v 50-litrsko leseno ah plastično (ne železno ah bakreno) posodo nalijemo vodo in vanjo v platneni vrečki obesimo 1 kg modre galice. To storimo večer pred škropljenjem, da se galica preko noči topi. V drugo leseno ah plastično 100-htrsko posodo nalijemo 501 vode, v katero zmešamo pol kilograma živega ah 1,20 kg gašenega apna. Apneno raztopino dobro premešamo, nato med mešanjem vlivamo vanjo raztopino modre galice. Vedno vlivamo galico v apneni belež, in ne obratno, ker je nasprotni učinek slabši. Modra galica je sol žveplene kisline, ki ima v vodni raztopini izrazito kislo reakcijo, zato bi taka raztopina povzročila na trti močne ožige. To preprečimo, če dodamo raztopini modre galice alkalni apneni belež. Škropivo bakrenoapnene brozge mora imeti nevtralno reakcijo. To moramo preveriti z indikatorskimi papirčki, fe-nolftaleinovimi (beli, ki morajo reagirati rdeče) ah lakmusovimi (rdeči, ki morajo pomodreti). Če reakcije ni, dodajamo počasi še apno, in to vse do ustrezne reakcije. Če bi bilo apna premalo, bi s škropivom trte posmodili, če ga je preveč, zmanjšujemo učinek bakra. Že pred vojno so strokovnjaki učili, da za zaščito pred peronosporo zadošča 1-odsL (1 kg na 100 litrov, največ 1,2 kg) raztopina modre galice. Tudi danes je povečanje te količine nepotrebno. T. DOBERŠEK ,VV\\\\\\WVWWW\ X\VWVV\AAA/V\VVVVVVVWVVVN 70-letnica čebelarstva Obletnica čebelarske družine Šentrupert—Mirna ŠENTRUPERT — Čebelarska družina Šentrupert—Mirna je s proslavo, kije bila 17. junija na Veseli gori, obeležila 70-letnico čebelarstva v Šentrupertu. O čebelarjenju na tem območju so nekaj povedali na proslavi, ki se je je udeležil tudi direktor ljubljanskega Medeksa, in nekaj z razstavo, ki jo je v sklopu obletnice organiziral v kmečkem muzeju na Veseli gori čebelarski krožek z mirenske osnovne šole. Krožek vodi mentorica Malči Mandelj. Razstavo so si z zanimanjem ogledovali tudi osnovnošolci, ki še niso čebelarji, in kot ugotavlja predsednik čebelarske družine Šentrupert—Mirna Peter Kurent, je takega zanimanja učencev že dovolj za skorajšnje ustanovitev čebelarskega krožka na OŠ Šentrupert. Neposredno pred omenjeno proslavo, za katero je kulturniški del sporeda pripravila skupina učencev iz šentru-perške osnovne šole pod vodstvom Jožeta Zupana, so za čebelarje pripravili predavanje o vključevanju pravkar dobljenih matic v roje. Te matice je preskrbel v sodelovanju z Medeksom trebanjski odbor za razvoj čebelarstva, kar potrjuje, da čebelarji v skrbi za polne panje niso prepuščeni sami sebi. Skrb pa ni majhna. »Lani in letos je varoza uničila veliko čebeljih družin,« pravi Peter Kurent. Pripravljenost pomagati iz te nesreče je pokazal omenjeni odbor, ki prav zdaj zbira naročila čebelarjev iz • S politiko cen praktično nismo nikoli pospeševali kmetijstva, zato pa smo zapravili ugodno priložnost, da nam ostane več akumulacije za pospeševanje gospodarstva v celoti • Samo na prvi pogled se zdi, da so nizke obresti koristne. Podcenjevati ne smemo nobenega produkcijskega dejavnika, če želimo učinkovito gospodarjenje. (Marko Kranjec) cele trebanjske občine za preparat za zdravljenje varoze. Čebelarsko družino Šentrupert—Mirna, ki šteje zdaj 28 ljubiteljskih čebelarjev, od katerih 4 sodelujejo z Medeksom, so doslej vodili predsedniki Adolf Mandelj iz Šotle, Franc Zupančič iz Straže, Maks Kurent iz Šentruperta, Ivan Škerlj iz Kamnja in Peter Kurent, sedanji, kije na čelu 10 let. Ti ljudje s članstvom negujejo, kar je pognalo iz davnih zamisli Aleksandra Lunačka, začetnika čebelarstva v Mirenski dolini. M. LUZAR BOJKOT BO ZRELOSTNI IZPIT SLOVENSKIH KMETOV 29. junija bo enodnevni bojkot oddaje mleka in začetek bojkota oddaje mesa (do preklica). Kmetje, bodimo enotni in zrelo dokažimo svojo pripadnost novomeške podružnice SKZ (Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škoqan, Mirna Peč)! Še posebej pozivamo suhokrajinske kmete, ki še niso organizirani v podružnico SKZ, da se pridružijo bojkotu. Zadruga naj dokaže, da želi postati zares kmetova. Skličejo naj se izredni zadružni sveti in izglasujejo podporo bojkotu. Tako naj se 29. junija zaprejo vse zbiralnice mleka na območju zadruge. Z bojkotom želimo doseči ekonomsko ceno za mleko in govejo živino ter opozoriti na nemogoče stanje v slovenskem kmetijstvu. UPRAVNI ODBOR PODRUŽNICE SKZ Novo mesto Kmetom spet le drobtine Agrarii v premislek BREŽICE — Brežiški kmetje si z nadomestilom za izgube ob lanskoletni suši niso kaj prida opomogli, kljub temu da so bili poleg denarnih pomoči nekateri deležni tudi davčnih olajšav in olajšav pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dve stvari sta ob nadomestilih dvignili pritisk kmetom. Prvič: Nadomestilo je v obliki denarne pomoči pri nakupu škropiv in gnojil, pri čemer znašajo sredstva nadomestila 40 odstotkov cene, ostalo pa mora poravnati posameznik. Tako je lahko kmet denarno nadomestilo v višini enega milijona izrabil samo pod pogojem, da je pri Agrarii nakupil za 2,5 milijona repromateriala. Nič čudnega, da je prva misel, ki se je mnogim porodila ob takem pogoju, bila, da si skuša Agraria na ta način izprazniti skladišča in povečati promet Če to ni res, zakaj ne bi kmetom enostavno omogočili nakup repromateriala v tej ali oni višini sredstev? Drugič: Kmetom je šla precej v nos tudi grožnja, da bo Agraria, če ne bodo pravice do nadomestila uveljavili do določenega roka, sredstva porabila za izgradnjo hladilnice. V Agrarii so poudarili, da gre zgolj za priganjanje, kajti sredstva so tako majhna, da v izgradnji hladilnice pomenijo le drobno kapljico. Četudi sprejmemo stališče, da je taka oblika nadomestila za škodo ob suši najprimernejša, bi Agrarii svetovali, naj za vsak primer zaposli še kakšnega psihologa. Če že kmetom delimo drobtinice, jih moramo vsaj prepričati, da so dobili cel kos. B. DUŠIČ DOLENJSKI LIST 3 p?l ir rsm 1 Jiiit Dražja bo komunalna »košarica« V Novem mestu s 1. julijem za 62 odst. dražje stanarine, komunalne storitve pa za 75 odstotkov — Poslej vsak mesec nove cene — Kako je s subvencijami NOVO MESTO — S prvim julijem se bodo tudi v Novem mestu podražile stanarine in komunalne storitve. Stanarine bodo višje za 62, komunalne storitve pa za približno 75 odstotkov. Poslej pa naj bi se eno in drugo dražilo vsak mesec. Za stanarine je občinski izvršni svet potrdil, da se lahko avgusta in septembra podražijo še vsakič za 21 odstotkov, komunalne storitve pa se bodo podražile v skladu z rastjo cen industrijskih izdelkov v Sloveniji. Predvidene podražitve stanarin še vedno zadoščajo le za to, da se bo ohranil njihov 1,49-odstotni delež v revalo- • rizirani vrednosti stanovanjskega sklada, kot je bil na začetku leta. Odgovorni ugotavljajo, da zaradi težkih razmer letos ni nobenih možnosti, da bi stanovanjska skupnost uresničila srednjeročni program prehoda na stanarine, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo. Povprečna stanarina za kvadratni meter bo v Novem mestu po podražitvi 1. julija znašala 7.910 din. Kljub tolikšni podražitvi pa, ocenjujejo, naj se ne bi bistveno povečalo število upravičencev do delne nadomestitve stanarine. Konec maja je takšno pomoč dobivalo 456 upravičencev v občini, v ta namen pa je bilo maja porabljenih 80,5 milijona dinarjev. Povprečna pomoč je znašala 176.524 din, najvišja izplačana, v znesku 347.303 din, je bila v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec. Subvencijo prejema 11 odstotkov stanovalcev v družbenih stanovanjih, kar je skoraj še enkrat več od slovenskega povprečja. Ko bodo stanarine podražili po vsej Sloveniji, morajo v stanovanjski skupnosti Novo mesto za izvršni svet pripraviti pregled višine stanarin po slovenskih občinah, v katerem naj bi novomeška po doslej znanih podatkih o podražitvah ne bila na vrhu. Prav tako pričakujejo pregled deleža subvencij, pa tudi poročilo enotne evidence socialnovarstvenih pomoči o načinu njihovega dela, ker se širijo vesti, da pridobljene pravice avtomatično podaljšujejo in da jih dobivajo tudi taki, ki do njih ne bi bili upravičeni. Kje dobiti potreben denar? Zdravstvo in šolstvo še z nepolno blagajno NOVO MESTO — Čeprav je bila višja prispevna stopnja za družbene dejavnosti, oz. v tem okviru za zdravstvo in šolstvo, sprejeta pred kratkim in začne veljati z julijem, je vse bolj očitno, da s tem zviša- njem prispevne stopnje, ki mu šolniki očitajo privilegiranje zdravstva in zaposta- vljanje šolstva, nista rešeni ne zdravstvo ne šolstvo. Prvemu po ocenah še vedno manjka 19 milijard, šolstvu pa naj bi do konca leta zmanjkalo še 200 milijonov več, medtem ko primanjkljaj v prvem polletju ocenjujejo za 11,8 milijarde dinarjev. Občinska izobraževalna skupnost dolguje šolam samo za osebne dohodke za prvih pet mesecev 4 milijarde. Šole, ki imajo same organiziran prevoz šolarjev. so za to dobile nekaj denarja le za prve trt mesece, neporavnana je obveznost do republiške skupnosti, čeprav so preko nje letos prvič že dobili 124 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev. Za letošnjo kurilno sezono so šole imele tudi še polne rezervoarje, ki so sedaj prazni in ni denarja, da bi jih napolnili. Izobraževalna skupnost letos ni dala šolam še niti dinarja za amortizacijo. Ker naj bi se sedaj začela dograditev šole v Šmarjeti, ki naj bi jo financirali tudi z združenimi sredstvi amortizacije, bo ta denar treba nekje izvrtati, in to zaradi divjajočih cen brez zamude, saj si ne morejo privoščiti, da ne bi izpeljali referendumskega programa. Sama skuhala za sto ljudi Kraševčeva Iča s pesmijo skozi življenje METLIKA — Ko sije Kraševčeva Iča pred tremi leti grdo zlomila nogo, ona pravi, da si jo je raztreščila, je nekaj časa celo kazalo, da ji bo noga ostala trda. Volje in veselja do življenja pa Iči ni vzela niti ta huda stvar. »V bolnici sme ves čas pela in vsi so me poslušali,« se spominja. Sicer pa Kraševčevo od mladega spremlja pesem. »Pri nas doma v Drašičih smo kar naprej popevali, to imamo v družini. Moja teta je pela celo pred cesarjem Francem Jožefom na Dunaju. Takega soprana ni bilo v Beli krajini!« Tako ni čudno, daje Kraševčeva, ki se je že pred vojno preselila v Metliko, pri 70 letih že 55 let cerkvena pevka. Vedno veselo, zgovorno in zabavno Kraševčevo Ičo ljudje poznajo tudi kot izvrstno kuharico. Se v posebej lepem spominu jo imajo tisti, ki so se njenih dobrot najedli na kakšni od številnih ohceti, na katerih je Kraševčeva kuhala. »Koliko je bilo teh ohceti, ne vem, jih nisem štela, malo jih pa v vseh teh letih ni bilo, kuhala pa sem v glavnem na ohcetih v metliški in su-horski fari. In to so bile ohceti, na katerih je bilo od 80 do 100 ljudi! Od srede naprej sem pripravljala, mesila, pekla, kuhala, in to samo popoldne in ponoči, kajti dopoldne sem imela domače gospodinjstvo. Zjutraj, ko je šla ohcet h koncu, so pa v kuhinjo prišli po kuharico muzikantje in potem sem še debelo uro plesala. Meni ni bilo nič težko, ker sem vesele narave in sem tako v delu kot v zabavi uživala.« Iz gostilne v Ljubljani, ki pripravlja poročna kosila, so Kraševčevo prešli vprašat, katere jedi so včasih pripravljali za belokranjsko ohcet. Takole jih je naštela: goveja juha, govedina s praženim krompirjem, pečenka, sarma, pohanje, pečen janjček, puran z žlikrofi, potice, kompoti, piškoti in torte, na koncu pa še kisla juha. A. B. mm Iča Kraševec Reševanje tega problema ne bo niti najmanj lahko, rešitve skoraj ni videti. Tako novo zvišanje prispevnih stopenj kot enkratne zbiralne akcije za pokritje primanjkljaja so namreč hudo vprašljiva zadeva. Gospodarstvo ima za težave družbenih dejavnosti vse manj razumevanja, že ohranjanje dosežene ravni teh dejavnosti pa ni poceni, ampak vse dražje. Ko je novomeški izvršni svet pretekli teden poslušal o teh problemih, je skenil, da se jih bo spet temeljiteje lotil, ko bodo znani polletni obračuni z natančnim prilivom denarja, rezultati varčevalnih ukrepov itd. Spotaknil pa se je ob to, da v zdravstvu vsakič valorizirajo celoletni program, kar delajo sicer po republiških izhodiščih, ne pa na svojo pest. Menili so, da je na ta način to vreča brez dna. Z. L.-D. JESENI GRADNJA MRLIŠKE VEŽICE NA DVORU DVOR PRI ŽUŽEMBERKU — Pogrebni sprevodi po glavni cesti skozi Dvor predstavljajo vse večjo nevarnost za promet skozi ta kraj in samo vprašanje časa je, kdaj jih bodo prepovedali. Kaže, da se bo letos v tem le nekaj premaknilo. Krajevna skupnost Žužemberk je že naročila potrebno dokumentacijo za gradnjo nove mrliške veže, opravljen pa je bil že tudi lokacijski ogled. Jeseni naj bi se dela pričela. Denar bodo prispevali krajani, krajevna skupnost ter komunalna skupnost. OBNOVA CERKVICE — Pred časom so začeli obnavljati cerkvico sv. Andreja na Kalvariji v Starem trgu. Cerkvica, bila je zadnja v vrsti kapel na križevem potu, je stara več kot 300 let. Do pred 30 leti je bila še povsem ohranjena, z bogatim oltaijem in drugo opremo. Ko pa je vihar odnesel del strehe, so jo takratni gospodarji zanemarili, ostalo je naredila narava in ljudje, ki so razgrabili opremo. Najprej se je podrl strop, sčasoma je sredi cerkve zraslo drevje, ki so ga pred začetkom obnove podirali z motorno žago. Obnove se je lotil staro-trški župnik Lojze Rajk pod vodstvom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ko bo cerkvica obnovljena, jo bodo uporabljali v kulturne namene. (Foto: A. B.) Komunalne storitve bodo, kot rečeno, dražje za 75 odstotkov. Kubični meter vode bo po novem stal za gospodinjstvo 4.600 din, za družbene dejavnosti 5.420 din in za gospodarstvo 9.950 din. Odvoz smeti bo za gospodinjstvo 330 din za kvadratni meter, za družbene dejavnosti 610 din, za gospodarstvo pa 1.440 din. Kanalizacija bo za gospodinjstvo 2.060 din, za družbene dejavnosti 3.030 in za gospodarstvo 4.450 din. Čiščenje odpadnih voda bo za gospodinjstvo 700 din za kubični meter, za vse ostale pa 2.100 din. Ko je izvršni svet potrjeval te ceneje sklenil, naj bodo naslednje podražitve kanalščine in čiščenja odpadnih voda (onesnaženost se plača posebej) takšne, da bi postopoma prišli do enotne cene za vse uporabnike. Razlike so namreč posledica socialnega pojmovanja cen komunalnih storitev, s čimer je treba prelomiti. Sklenjeno je bilo tudi, da mora biti v smetarini zagotovljen denar za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti Brusnice in Orehovica, ki čutita vplive leskovškega smetišča. V ceni vode pa je Komunala dolžna zagotavljati denar za posebne naloge, letos za rekonstrukcijo priključkov ob gradnji novega novomeškega mostu. Z. L.-D. NA HINJAH GASILCI IN FRAJTONARICE HINJE — Gasilsko društvo Hinje organizira vsako leto večjo gasilsko veselico, katere izkupiček namenja za dograditev svojega poslopja in nabavo opreme. Letos nameravajo gasilsko veselico popestriti še s srečanjem harmonikašev s frajtonaricami. Prireditev bo v nedeljo, 2. julija, ob 14. uri pri gasilskem domu na Hinjah. Vse harmonikarje, ki se nameravajo srečanja udeležiti, prosijo, naj se prej prijavijo po telefonu 43-901 ali 43-910, predvsem zaradi evidence nastopajočih, sicer so pa vseeno dobrodošli. OBLETNICA URŠNA SELA — Gasilsko društvo Uršna sela bo v nedeljo, 2. julija, svečano proslavilo svojo šestdesetletnico. Proslava bo pred gasilskim domom ob 16. uri, potem pa bo povorka krenila na zabaviščni prostor sredi vasi, kjer bo gasilska veselica z bogato tombolo. Za prijetno razpoloženje bo igral ansambel Tonija Verderberja. Priznanja civilne V Via zaščite Jožetu Kocmurju iz Žužemberka zlati znak NOVO MESTO — Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, je bila v sredo, 21 .junija, v mali dvorani Doma JLA slovesnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Franc Šali skupaj s poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite Janežem Štrukljem podelil zaslužnim organizacijam in posameznikom republiška in občinska priznanja. Najvišje priznanje, zlati znak civilne zaščite, je prejel Jože Kocmur, poveljnik štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti Žužemberk. Bronasti znak je za uspešno sodelovanje pri izvajanju reševalnih in zaščitnih akcij prejela Občinska gasilska zveza, Center za obveščanje občine Novo mesto pa je prejel priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Plaketo CZ je prejel tudi kolektiv Komunale Novo mesto za prizadevanje pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Med posameznik)so plaketo prejeli: Janez Kržan, Ivo Štebljaj, Janez Gregorčič Alojz Ucman iz Novega mesta in Alojz Pirnar iz Šmaijete. Ob slavnosti je poveljnik štaba Janez Štrukelj povedal, daje v tem času v enote CŽ vključenih kar 14 odst. PRIZNANJE GASILCEM — Občinska gasilska zveza Novo mesto je prejela bronasti znak civilne zaščite tudi zato, ker vsako leto oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo. Na sliki: v ime- nu gasilcev prevzema priznanje inž. gasilstva Ivan Gornik, ki je tudi vodja preventivne dejavnosti. vsega prebivalstva novomeške občine. Pohvalil je delo specializiranih enot, ki so zadnja leta zelo pomlajene ter strokovno in tehnično dobro usposobljene. J. P. Begrča vas ima nov obraz Kanalizacija domala končana — Nekdaj zanemarjeno predmestno naselje postaja vse bolj prijetno REGRČA VAS — V soboto, 24. junija, so krajani KS Regrča vas pri svojem domu nad vasjo proslavili krajevni praznik. »Regrča vasje v zadnjih desetih letih doživela nesluten razvoj,« pravi novi predsednik sveta krajevne skupnosti Aldo Šinkovec. »To je videti po komunalni urejenosti, pa tudi po zunanji podobi domačij in njihove okolice. V zadnjem letu smo dokončali kanalizacijo. Aldo Šinkovec Po želji članov V Žužemberku sestanek OK ZRVS Novo mesto — Prakso raje kot teorijo ŽUŽEMBERK — Udeležba rezervnih vojaških starešin na različnih usposabljanjih je bila v zadnjem obdobju nekoliko slabša od pričakovanj vodstvenih ljudi v OK ZRVS Novo mesto in manjša od udeležbe v lanskem letu. Z odzivom članstva na različne oblike usposabljanja so se ukvarjali tudi v razpravi na delovnem srečanju 25. junija v Žužemberku, ki so se ga udeležili predstavniki vodstva OK ZRVS Novo mesto, vodstva občine in občinskih DPO, občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in vojne pošte 1394. Med prisotnimi je bil tud general Alojz Hren, predsednik komisije za kadrovska vprašanja pri RK ZRVS Slovenije. Že pred omenjenim sestankom, ki pomeni pravzaprav redni vsakoletni pretres usposabljanja, je OK ZRVS Novo mesto spremljala udejstvovanje rezervnih vojaških starešin v svoji organizaciji. Občinska konferenca je z dvema anketama ugotavljala pripombe, zadrege in želje rezervnih oficirjev, ki so se lani vrnili od vojakov, ter podobno pri starejšem članstvu. Slednji so v anketnih listih zapisali med želje, da imajo praktično usposabljanje rajši od teorije. Bivši gojenci ŠRO so z odgovori postavili anketarja pred odprto vprašanje: ali bodočim gojencem šol za rezervne oficirje povedati, kaj (obremenilnega) nosi s seboj status rezervnega starešine, ali pa občutke in pričakovanja rekrutov prepustiti kasnejšim, naknadnim izkušnjam mladih ljudi-vojakov. PLESNI VEČER V JLA NOVO MESTO — V Domu JLA bo danes ob 20. uri izjemna plesna prireditev. Z jazz baletom, electric bougi in latinskoameriškimi plesi se bo predstavila plesna skupina Dance group Dl iz Ribnice. PRAZNIK ŠMIHELSKIH GASILCEV ŠMIHEL — V soboto, 1. julija, ob 17. uri se bo pričelo slavje ob 60-letnici gasilskega društva Šmihel-Novo mesto. Ob tej priložnosti so pripravili parado, razstavo gasilske opreme in pregled delovanja društva od leta 1929—1989. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester GD Novo mesto, pevci gasilskega društva iz Šmihela, tambu-raški orkester KUD DVD Donja Lomnica, recitatorska skupina osnovne šole Milka Šobar-Nataša, na koncu pa bodo najboljšim gasilskega avto-rallya podelili priznanja in pokale. Seveda ne bo manjkala veselica z ansamblom Dolenjci in bogatim srečelovom. Pokroviteljstvo nad praznovnajem so prevzele krajevne skupnosti Drska, Gotna vas, Kandija-Grm, Regerča vas, Šmihel in Žabja vas. tako daje sedaj brez nje le še naselje Je-diščica, ki ga bomo priključili na sistem v Gotni vasi. Pomembna pridobitev je tudi asfaltirana cestna povezava z magistralko v Gotni vasi, kar nam je omogočilo nemoten lokalni promet in avtobusno povezavo. In kako namerava novi predsednik, sicer invalidski upokojenec in kmet, v začetku svojega mandata zastaviti delo? »Manjka še nekaj javne razsvetljave v vasi in v ulici proti Domu krajanov. To bomo letos uredili. Potem čaka še asfal-tiarnje Runkove ulice, odseka proti Je-dinščici, največji zalogaj pa bo vsekakor asfaltiranje ceste proti Šv. Roku, za katero imamo že vso dokumentacijo, ustanovljen je gradbeni odbor, ni pa še zaključena finančna konstrukcija. Seveda bomo nadaljevali tudi dela pri Domu krajanov, kjer se odvijajo vse naše skupne prireditve. Oživiti bi želeli delo mladinske organizacije, ki je zadnje čase zaspalo, pohvaliti pa moramo naše ženske, ki postajajo pri skupnih akcijah vse bolj aktivne.« T. J. KABELSKA TV V KS KANDIJA-GRM NOVO MESTO — V krajevni skupnosti Kandija-Grm so pred dnevi začeli z akcijo za priključitev na kabelsko omrežje Novo mesto. Zanimanja med krajani je toliko, da kaže, da ne bo posebno težko med 1.500 gospodinjstvi zbrati dovolj naročnikov. Pogoji za priključitev so še posebno ugodni v tem tednu do 6. julija, tako za naročnike v blokih kot v individualnih hišah. Do tega datuma lahko naročniki dobijo priključek na kabelsko televizijo v hišo za 3,75 milijona din, naročniki v blokih pa celo za 1,125 milijona din, če se za K ATV prijavi vsaj 70 odstotkov stanovalcev. Možno je tudi obročno odplačilo tega zneska. Po 7. juliju bo cena priključka znatno višja. Podrobnejše informacije o priključitvi na K ATV Novo mesto lahko zainteresirani dobijo v prostorih Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto na Glavnem trgu (rotovž), tam pa lahko tudi sklenejo pogodbo. Za čisto in varčno proizvodnjo V Beti bojo svoje tehnološke odplake sami očistili, od čegar bo precejšen prihranek in ekološka korist — Ukrepi na področju energetike METLIKA — V Beti so se resno lotili študije o potrebnih ukrepih na področju energetike, energetskega varčevanja in ekologije ter o prihrankih, ki bi jih ti ukrepi prinesli. Študija in projekti nastajajo v sodelovanju s strokovnjaki iz novomeške Krke. Najprej se bodo lotili ekološkega dela. Iz Beti gre okoli milijon kubičnih metrov tehnoloških odplak na leto. Tehnološke potrebe te tovarne po vodi znašajo 170 kubikov na uro, metliška čistilna naprava, na katero so speljane Betine odplake, pa je projektirana za čiščenje 80 kubikov na uro. Že iz tega podatka je jasno, da samo Beti čistilno napravo »zaplavi« in da od takega »čiščenja« ni nobenega haska. Morajo pa za to »čiščenje« kljub temu dobro plačati. Račun za april je znašal 126 milijonov dinarjev. Da bi se poslej izognili tako velikim stroškom, nameravajo dograditi sedanjo interno čistilno napravo ter iz Beti speljati poseben kanal do Obrha mimo centralne čistilne naprave. V Betini napravi bodo svoje tehnološke odplake toliko očistili, da jih bodo lahko skupaj z meteornimi vodami speljali naravnost v vodotok. Ta dela bodo financirali na račun bodočega prihranka od plačevanja kanalščine. Od tega bo tako finančna kot ekološka korist. Na področju energetskega varčevanja njihova študija predvideva ponovno uporabo tehnološke vode, ki ji bodo odvzeli toploto in jo tudi vrnili v tehnološki proces. Po sedanjih izračunih bo prihranek od tega znašal okoli 1,5 mili- jarde dinarjev na leto. Poleg tega v Beti načrtujejo krmiljenje celotnega energetskega sistema preko računalnika. Vse to naj bi pripomoglo, da bodo v Beti energijo na vseh koncih kar se da smotrno in racionalno uporabljali, pomemben pa je tudi ekološki del celotnega načrta. A. B. SREČANJE INVALIDOV METLIKA — V soboto, 1. julija, bo v Metliki srečanje članov društev invalidov dolenjske regije. Ob 9. uri bo na Trgu svobode krajša slovesnost, na kateri bo govoril sekretar občinske konference SZDL Metlika Jože Gerkšič, potem pa si bodo udeleženci ogledali Belokranjski muzej in pokusili vino v Vinski kleti. Ob 12. uri se bo pričelo na Grabrovcu tovariško srečanje. Novomeška kronika K PREBUJENJE — Na opozoril^ zboru novomeških prosvetnih delavce*, ^ ila^do med drugim s pomirjevalnim govon nastopil tudi dolgoletni politik. V kot^^ no samozavestnem nastopu je dejal ravci zouuui«. zaimmvujc, ua jt «* ■■ *.[a, v zadnjih 20 letih kar precej priponk?,^ da so bili prosvetarji ves čaš v gl0”^ narkozi. LIPA — V zares senčnem vrtu r."--^ Kandija sta bili videni dve ženski, ja* obirali lipovo cvetje. Če bi pridni uabfL ki segali po lipovem listju, bi labk°.?hozo da seje narodna zavest med širokim1«!^ skimi množicami zelo razmahnila, s cvetjem pa bolj priča o narodov;^ ^ Ljudstvo si pripravlja čaj za bhžajuH^ zimo, denarja za čaj iz trgovine zmaflj" ^ Gozdovi so polni nabiralcev borovnic)^ god in gob. Nekateri se že vesele d?bj(anil tine divjega kostanja. Skuhali si “ jj milo. SLOVO V naši idilični etn!4>bčjl skupnosti Romov mora vladati v*">ed družinska ljubezen. Ko je R. H. izS®^ Jrad neja te dni odhajal k vojakom, so mjldi ug ači in prijatelji na Studiu D naročij 11 poslovilnih čestitk. Eno za drug0,. JoJe kaj pameti bi pričakovali vsaj od ra“BfPra '■ S 1 ."am Ena gospa je slišala, da bodo tmfpdpr toiju Dolenjke ob odhodu v P** ® kupili lovsko puško bokarico. poslovodja mora iz lastnega žep8^'V spevati 300.000 din. Posebnegp , ^ Stanka, kako bodo ta denar pf^Dolj nazaj, ne bo treba sklicati. Ttk< V času od 13. do 21. junija so v n°' ^ meški porodnišnici rodile: ValenUnafl0n( janič iz Gornikov — Ano ManJ°’,, Je p, Hribljan iz Ribnika — Davorja, Mjjej Fabjan s Prevol — Petro, Nevenkarf ^ šen iz Straže — Zorana in Žano, "r* Jflkih j*, ■ a,__Unica 's. sen iz airazc — z-uiaua in z.aw«, - , mii Lindič iz Šentjanža — Atena, Moj® j>rav --------- -i. Denisa, hf-tt, folt z Vrha pri Ljubnu — Denisa, j Vidrih z Rdečega Kala — Jureta, Lindič iz Drame pri Šentjerneju ". Temena in Marka, Simona Zabukovec. » lovič — Gregorja, Alenka Žur iz Lž® .f H ke vasi — Matejo, Zlata Vrane% Tribuč — Tomaža, Davida Sinanfv Črnomlja — Muonisa, Vida Sirk-6%L 1 iz Meniške vasi — Sama, Zdenka Cm n Dolencev — Katjo, Silva Polenč iz Andreja, Zlata Podrebarac iz ZakanJT J Sel — Tomislava, Štefka Zoran iz . .. vasi — Natalijo, Alenka Rožman iz ^ Vj jega sela — Katjo, Tatjana Hraš Smolenje vasi — Urško, Vida Kuh . Šmarja — Kajo, Andreja Smolič iz o ■ — Matica, Bojana Berus iz Podturn Luka, Martina Štricelj iz Stranske vas P/ Iztoka, Darinka Tori iz Velikega ~ Tanjo. Danica Ilar z Male Oka Simona, Jožica Jankovič z Kaouv . Mitja, Marjana Lamut iz Črn011!! L je si Darjo, Andreja Zorec iz Dol PoJ jjraj dečka, Nada Vujičič iz Straže 0 *• Hicprlzn ldlzAtirš c Pornrlinp ---- O UGGIVd, lNdUd y UJIGIL u. JTCtti Biserka Jaketič s Perudine — dekli IZ NOVEGA MESTA: Rodile siMtj IZ NOVEGA MESTA: Rodile ja Krevs iz Ulice Slavka Gruma 3 'TjLjj grid, Marjeta Somrak, Danila_Bucau jL — Katjo, Alenka Jalšovec iz Šego*. , Mateja, Kata Štupar z Belokranjslj>~^ 81 Blaža in Zorica Krese iz L° ste 81 ve 39 — dečka. Čestitamo! Sprehod po Metliki T !enc n l^lbl METLIŠKI IN PODZEMIj OSNOVNOŠOLCI so predstavlja" fMa, venijo na nedavnem enotedenskej8 3a, \ hodu po Titovem rojstnem kraju- jjjJU so podprle delovne oiganizacije /Jel Beti. Novoles, KZ Mercator ter -Jet zadruga, za kar se jim organ1*" M Občinske zveze prijateljev mlad'0 |®(. lepše zahvaljuje. i/u '. ZADNJE ČASE JE V BELI NI aktualno vprašanje plačevanja3 j, \ jih pripravlja republika. Lepo J?\jjttj'°i Ljubljani načrtujejo različne Pr) jJpJj obletnice, predavanja in seminarj • razveseljivo pa je to, da za vse nat1,. (fV ne predvidijo tudi denarnega pokrllj pP®j lizacije za različne seminarje, kj 3 obvezni, so že tako visoke, da J1^/« vsem osnovni šoli ne morejo več P ti. Torej je prišlo že do tega. da bo < sikoga /nanje nedosegljivo že za10’ ! je rodil in živi v revnejši občini- jJf * SLAVNOSTNI GOVORNIC PRAZNOVANJU 120-letmceslo«^ ga gasibtva bo predsednik izvršr^^ SRS tovariš Dušan Šinigoj. I ros1« jOt nedeljo, 2. julija, pred metliškim g«*1 T* domom. Na slovesnost — udelez'•J' uomoiri. su slovesnost — clnVoVi bodo mnoga gasilska društva iz in Hrvaške se Metličani vnet0 Prenjfes ljajo. Parada več tisoč gasilcev bo ijajo. raraua vcc usoc gasuee, ‘ Pungarta po Cesti bratstva in em» gasilskega doma. kjer bo tribuna 1 _ ■, ^ trebilo /a slovesnost in dobro po*-u 1 momaljski drobir JOPRIVE — Medtem ko na vratih ^omaljskc bele hiše, torej stavbe, v kate-jrili^^^njejo družbenopolitične organizaci-ivcej? Ij žc nekaj časa visi poziv za lep-,vor jhi{°° ■ urejeno mesto, pa okrog omenjene :ot im7 pr.ldno rastejo koprive in ostali bolj ali al aahtni plevel. Eden od zaposlenih v !toi*T‘hlSl je predlagal, naj bi poklicali ko-mos "^ne delavce, ki bi vse skupaj zopet >ffl^mln iv re<*>s &mer se tajnica izobraže-“trpnosti ni strinjala. Predlagala je, JJe,Prinese od doma srp. Očitno se še i ^seio *cer plevel menda še kar ve- ^t„!ST6pNlNA — Na eni od zadnjih ocetnih tekem v Črnomlju je večjo niVC H1®1 kot tekanje za usnjem pritegnil A n. ki se je pri vhodu prepiral, ali bo ' sl«km v?t0Pn‘C0 alt ne. Glede na to, da a n‘ k5*'3 proti koncu plačilnega me-'nl Primanjkljaj v obliki pettiso- 'nitfToi:i,najbrž .ne b> Pretirano poznal v žepu. obieL 0 manj, ker velja za enega bolje pla- ii ^ vl°^nov v Črnomlju, bjjo "pETAR— Dobro obveščeni pra-•!«■’ - Pogosto videvajo sekretarja '“Ored x konference Socialistične zveze Setfljrad p ^k?0? delovnega časa v bifeju ®u ja uo™ i mLst' Pravijo, da sekretar iz bife-tčili I )bxjn_^vlJa> kako točno prihajajo na delo 8°. točen ^tt^ltenci, optimisti pa, da se radia^jn J?a način pribižati bazi v občinski ^tnuflaža°' Sp'^e kav'co’ Pa ie z8°lj ' UNbne iz Kočevja ltovfvSTAV1LI OTVORITEV — Šal-tadio7ani so Prestavili otvoritev svojega namrega,doma na 22- julij. Prvotno so di^odnn i"112 ' Prenovljeni in dozidani dom tSB * KAVARNO f&fSSS-S P J č, ,l.u predvsem jedila na žaru. iP^Dnio' ZA.OTROKE — Pri brunarici v Talen Vasi 80 Postavili igrala za otroke, žahav Poskrbljeno, da se staršem med t'; C kaf Pn 5anku n.e bi dogajalo neprestanim m "epredvidljivega, saj so otroci var-2>.ia P,raVljeni na Igralu- Delavska godba 1 MR ,,^eja, Pr' brunarici vsako soboto ob ^ PRrSbavn' Program. i , ?tavitev SKUPIN GODBE na iJonreJ? sred* mesta je bil 17. junija “vftenS1 del?vske godbe, razen tega pa so bdtljej tudi skupine, ki delujejo pri IW K|cNastop je bil zelo uspešen vKklh?PJ?NIC NI - V nekaterih kočev-jjc?Jtravi;!f a ab ?.e Prodajajo več dopisnic, tiskaf Sepb pro‘zva-ia'cem ne splača g jibniski zobotrebci GNIJE — Te dni je v ribniški d ni Up01 ^pet *®P Pogled na kozolčke in ostr-1R L ’.v katerih domačini sušijo seno. Ven-;anj»pr je uspelo seno tako suši(i jn viti •‘rEcJ? tistim, ki imajo svojo mehani-lZ.»!tznJ°' Ostalim je zaradi pogostega dežja ,aS.jj» ni ° na desetine ton pokošene trave, ker U1 Mnto??1' sp*rlviti s travnikov. |Z nN.9V'°R ASC AK — Zvedeli smo, da ur ;,i 'ar,hltekt ponudil ribniški občini, da \nii\ on VZe v d°lg°letni najem grad Ortnek, , ,* JsL namerava preurediti tako, da bi v "razstavljal dosežke arhitekture. Ne ,v!, 'Hjfin^v6 da' Podobno ponudbo tudi že > 1 RoHevje, in sicer za najem opušče ' caiiodn tZ1a-' Tako b' dobile tekočo pitno nSlori d‘,Vlkend hišice- kljuje na Travni JH^«kar ve^o.J ‘1 bnuta 1 PEETENIN0? - Podjetje Ple- ^rfUražir, E{ub'jana> ki ima svoj obrat v 0 jecarazio, bo J nrp(jviHnm„ „ sotlfnrati p£ iča^Jo ,oVe ikspešno. njsk*i Lfj Trebanjske iveri 8fesaSfS=vJE£ ,rfi bo nrpH ■ j° ute s telefonskim kablom, Vdoma povezal s svetom dolo-Ijal^jn- 10. telefonskih naročnikov iz kčtfjk Veij. Vasi; Sentlovrenca, Mačjega do- , AkC.. tikeca Vidma in v,,a d.. ~— dine1 Julija zopet plaz podražitev V Črnomlju se bodo stanarine prihodnji mesec povečale za 94 odst., komunalne usluge pa za 40 do 50 odst. — Vsakomesečno usklajevanje cen?_ ČRNOMELJ — 1. julija nas bo zopet zasul plaz podražitev, med drugim tudi stanarin in komunalnih storitev. Medtem ko v črnomaljski občini napovedujejo za 94 odst. večje stanarine, so na Komunali nekoliko bolj milostni. Njihove podražitve bodo znašale okrog 40 do 50 odst. Na Komunali zavračajo očitke, da so podražitve odraz apetita po povečevanju osebnih dohodkov, ki zaostajajo za gospodarstvom, saj je bil najnižji OD aprila 1,5 milijona dinarjev, najvišji pa 4,2 milijona. Cene morajo sproti prilagajati zaradi podražitev električne energije in goriva, saj le tako lahko redno opravljajo tudi svoje storitve. Tako bo julija voda dražja za 39 odst., kanalščina za okrog 50 odst., odšbza smeti pa ne bodo več obračunavali po kv. metru stanovanjske površine, temveč po številu družinskih članov. S tem bodo morali redno skrbeti za ažuriranje seznamov, kar doslej ni bilo potrebno, to pa jim bo NALOŽBE KOMUNALE ČRNOMELJ — V tukajšnji Komunali načrtujejo več naložb, nekaj pa jih je že v teku. V skladu z občinskim odlokom predvidevajo zaščito vodnih virov v Srednji vasi in Vinici. Proti koncu gre gradnja zadrževalnega bazena deževnih voda, v katerem se bodo zbirale vse odpladke, ki nastajajo v Beltu, Gorenju in na Čardaku, pozneje pa jih bodo prečrpavali v čistilno napravo. V mesecu dni bodo začeli graditi podaljšek kanalizacijskega omrežja proti bodoči čistilni napravi. V tem trenutku zaključujejo naložbo v črpališču v Dobličah, ki bo poslej delovalo avtomatično, prav tako bo avtomatično kloriranje, s tem pa bodo zagotovili, da bo voda neoporečna, saj dosedanji sistem tega ni dopuščal. Zaradi avtomatizacije v Dobličah pa bodo ostali brez dela pri tem zajetju 4 delavci. Gre za starejše ljudi, vendar v Komunali upajo, da jim bodo našli ustrezno delo. MANJ DENARJA ZA NALOŽBE ČRNOMELJ — V prvih štirih mesecih letos so v črnomaljski občini porabili za naložbe za skoraj 400 odst. več denarja kot v enakem lanskem obdobju. Če pa upoštevamo visoko inflacijo, je bilo letos za naložbe namenjeno manj denarja kot lani. Skoraj 90 odst. denarja so porabili za investicije v gospodarstvu, zlasti industriji in rudarstvu, namenili pa sojih predvsem za posodobitev opreme. Za naložbe so delovne organizacije Iskra, Rudnik, IMV-jev obrat Črnomelj, GG Črmošnjice, Belt in kmetijska zadruga porabile predvsem lastna sredstva, pa tudi denar iz razvojnega dinarja in sredstva za razvoj manj razvitih področij. Litij- y aega dela več. J je- f^otnrk.lr^ Organizatorji srečanja ir'l^2?rentnmV 80 vab'b obiskovalce s trans-rJe' "i^itnoif. 1 naP'som »sreč. motoristov«, irto'£rke J, zmanjkalo prostora za preostale ritja pi-Sa t7i: a*er’ Pa povezujejo dolžino na-:i ^ TUn ?n,n bodočnostjo te lepo pripravlje-j'h SŠ fetavu pnredltve' Če bo črk na vabilu • P^^r^na. 10 manJ> bo prihodnost srečanja 'N ZAMUDE - Delavci, fjUcbnie T’ na delo iz Novega mesta v . JlK jf0časnjl1^ne morejo pritoževati nad dol-l°v itper: NeL, Sakdanjlm popotovanjem. Pri-iega y£*vtohusJ, ponede'jkov nazaj so, vozeč se ,lava vP**sni „avlm’ zJufraj najprej naleti na z1"-gaSI j>cezgodo ^‘'bilski cesti« na promet ežila izživeli, x0t ej so na avtobusni pos Sl‘,v^ vračal; ; ,enJe avtobusa in P 126. Kc. „ j pnPVki, So “ «ega dne popoldne v NuVO me->'^celn,.a\7arad' Pametne nesreče na ;)1 «iČ?avceni,!° j ativ avtobusu. Če je tem insSf, j'l*'zastoiP!ISl)da namenila poleg promet-jčulr b°suirinJ... Z11 zamud še stroge šefe in lju i. zakonce, je tragedija popolna. Plakete ob dnevu civilne zaščite Skupna seja TREBNJE — Trebanjski občinski štab civilne zaščite je delovno in svečano praznoval dan civilne zaščite 20. junij. 16. t. m. je bila slavnostna skupna seja občinskega štaba CZ in predstavnikov DPO in društev. Maks Kurent, predsednik trebanjskega občinskega sveta, je na seji ocenil delo civilne zaščite v tem srednjeročnem obdobju, pri čemer je ugotovil zadovoljive dosežke in hkrati poudaril, da mora postati civilna zaščita v delovnih organizacijah še pomembnejši člen. Zato naj bi bili v štabih vodilni in odgovorni delavci. Govornik je dodal, da morajo krajevne skupnosti zlasti pomladiti članstvo ekip civilne zaščite, in podčrtal potrebo po izboljšanju organiziranosti v nekaterih bivalnih okoljih, predvsem blokovskih naseljih. Na slavnostni seji so podelili bronasto plaketo civilne zaščite tre- • Na seji so posredovali informacijo o imenovanju Alojza Ratajca za neprofesionalnega poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Trebnje. Prej je bil na tej dolžnosti Jože Falkner, kije odšel na novo delovno mesto v Ljubljano. __________________ banjškemu zdravstvenemu domu za njegovo dolgoletno vsestransko vključevanje v civilno zaščito. Jožetu Falknerju, Ivanu Repovžu in Drku Novaku pa so izročili plakete občinskega štaba civilne zaščite. Delovni predznak je dala letošnjemu praznovanju skupna gasilska sektorska vaja gasilcev. Izvedli so jo na Račjem selu, kjer gasilsko društvo praznuje 40-letnico. Več o vaji in slavljencu prihodnjič. L. M. naprtilo dodatno delo. Problem s tistimi krajani, ki so doslej bojkotirali odvoz smeti, nameravajo rešiti tako, da jim bo Komunala prodala smetarske kante. Kajti šele ko je smetnjak pri hiši, lahko zaračunavajo tudi storitve. V stanovanjski skupnosti pa so tako rekoč primorani povečati stanarine za skoraj 100 odst., če hočejo do konca leta doseči 60 odst. ekonomske stanarine. Povprečna stanarina v občini bo po novem dobrih 360 tisočakov. Na stanovanjski skupnosti so predlaglai, naj bi povišanje stanarin sledilo vsak mesec do konca leta, kar pa je izvršni svet zavrnil zaradi uradnih objav podražitev. Zato izvršni svet predlaga, naj bi bila naslednja podražitev oktobra, za prihodnje leto pa bodo razmislili o meseč- • Z julijsko podražitvijo stanarin bodo v Črnomlju dosegli komaj 37 odst. ekonomske stanarine. 60 odst. ekonomske stanarine, ki naj bi zagotavljala vsaj enostavno reprodukcijo, pa naj bi ob vsakomesečnih podražitvah za 15 do 35 odst. dosegli konec leta. Ker pa je izvršni svet predlagal naslednjo podražtiev šele oktobra, bo ta gotovo zopet velika, to pa bo povratno vplivalo tudi na standard stanovalcev. nem usklajevanju stanarin, če se bo seveda spremenil tudi način sprejemanja cen, torej s soglasji brez uradnih objav. Italijani v Sodražici? Razgovori o italijanskem sovlaganju v tovarno čevljev, ki naj bi bila že februarja v Sodražici obiskala neko italijansko tovarno čevljev v Padovi, ki želi sovlagati v tovarno obutve v Sodražici. Želja italijanskega RIBNICA — Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek in predstavnik Rika sta pred kratkim SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLO? STARA CERKEV PRI KOČEVJU — V Stari Cerkvi že gradijo novo šolo z združenimi sredstvi kočevskega gospodarstva. V krajevni skupnosti Stara Cerkev pa te dni potekajo priprave za uvedbo samoprispevka za nabavo učil za novo šolo in za opremo laboratorija ter učilnice za tehnični pouk. Svet krajevne skupnosti je sklenil, naj bi samoprispevek uvedli. Zdaj predstavniki KS na sestankih po vaseh ugotavljajo, če so občani za samoprispevek ali proti njemu. Po sedanjem predlogu naj bi samoprispevek znašal 1,5 odstotka od osebnih dohodkov in pokojnin, uvedli pa naj bi ga za dobo treh let. Ker je na tem območju 550 do 600 zaposlenih in upokojencev, bi zbrali na mesec do 20 milijonov dinarjev samoprispevka. Predsednik sveta KS Stara Cerkev Jože Furlan nam je povedal, da se bodo o uvedbi referenduma za samoprispevek odločali po razgovorih, ki potekajo po vaseh. Referendum pa bo, če bo sprejeta odločitev zanj, konec avgusta ali v začetku septembra. J. P. sovlagatelja je, da bi tovarna v Sodražici začela delati že februarja prihodnje leto. V prvi fazi bi zaposlovala 30 delavcev, končno pa do 200. Obveznosti občine Ribnica bi bile izgradnja prostorov tovarne, italijanski partner pa bo poskrbel za stroje, tehnologijo, proizvodnjo in tudi prodajo delov za čevlje, ki jih bodo izdelovali v Sodražici. Nekaj delavk bo šlo tudi na priučevanje v Padovo. Soinvestitor te tovarne bo tudi ribniški Riko. Dogovori o tem skupnem vlaganju pa potekajo še v okviru Slovenije (Ribničanje računajo na »razvojni dinar«). Za to investicijo bodo namenili tudi sredstva domačega sklada skupnih rezerv, morda pa bo kaj primaknil v prihodnjem letu še občinski proračun. Investicija bo veljala okoli 4 milijarde lir. J. P. Zgodba o črnomaljskem odloku ČRNOMELJ— Ob sprejemanju sklepa o valorizaciji višine nadomestila za uporabo mestnega zemljišča, ki so ga pretekli teden sprejemali delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti črnomaljske občine, je znova privrel na dan p o-blem, ki že nekaj časa tli v nekaterih prizadetih okoljih. Čeprav so se odločali le o valorizaciji, pa je razprava tekla predvsem o spornem občinskem odloku o nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč. Na podlagi sodb vrhovnega sodišča Slovenije bi morali plačila nadomestil oprostiti naselja, ki nimajo kanalizacije, torej Vojno vas, Kočevje in Vinico, ter prav tako zavezance iz tistih delov naselij, kjer še ni urejena kanalizacija, a prispevek kljub temu plačujejo. Tako bi morali v Črnomlju spremeniti odlok. Ker pa bodo v kratkem pripravili spremembo republiškega zakona, ki naj bi upoštevala tudi določbe črnomaljskega odloka, odgovorni v Črnomlju menijo, da sedaj sprememba njihovega odloka ne bi bila umestna. Prav to pa je očitno razjezilo nekatere krajane. Zato so delegati predlagali, naj bi v sporna naselja ne pošiljali položnic, dokler ne bi videli, kaj bo prinesel republiški zakon. S tem pa se nikakor niso strinjali odgovorni občinski možje, češ da je črnomaljski odlok veljaven in ga morajo spoštovati To toliko bolj, ker ne gre za širši problem, ampak so se obenj obregnili krajani, kijih med drugim žulijo tudi le stvari, vendar se uradno niso obrnili za pomoč na upravni organ občinske skupščine. Zato je vprašanje, ali bi Občinarji uspeli s prepričevanjem teh ljudi, da denar — letos naj bi se zbralo za 60 milijonov dinarjev — potrebujejo za gradnjo komunalnih naprav. Res pa je, da bi bilo prepričevanje, če bi bilo seveda uspešno, lažje kot ukiniti odlok. Zato so na občino povabili vse, ki se jim zdi, da so oškodovani Pripravljeni so jih celo oprostiti plačila. M. BEZEK-JAKŠE ŠOLA V ŽELJNAH NAJ OSTANE ŽELJNE PRI KOČEVJU — Na nedavnem sestanku predstavnikov vodstva osnovne šole Kočevje s starši šolarjev iz Željn, kije bil v osnovni šoli Željne, je bilo predlagano, naj bi se šolarji iz Željn že to jesen vozili k pouku v šolo v Staro Cerkev. Prešolanje naj bi bilo začasno, saj bi v Željnah okoli leta 1992 zgradili novo šolov. Starši šolarjev pa so menili, naj šerta v Željnah ostane in da ni treba voziti šolarjev k pouku v Staro Cerkev. Če je potrebno, so sami pripravljeni pri popravilu sedanje svoje šole ali pa pri zidavi nove sodelovati z delom in prispevki. Tudi ko so glasovali, je bil le en glas za začasno prešolanje željnskih učencev v Staro Cerkev. NOVA TRGOVINA, MESNICA IN BIFE STARA CERKEV — V tem kraju pri Kočevju so 21. junija odprli novo poslovno stavbo, v kateri so trgovina, bife in mesnica. V isti zgradbi so tudi prostori za pošto, ki pa bo začela delati, ko bodo dobili opremo zanjo. Zgradba je montažna, meri okoli 550 kv. m, gradnja je trajala le 5 mesecev, vrednost investicije po današnjih cenah pa znaša 7 milijard din. Direktor Mercatorjevega tozda Trgopromet Kočevje Ivan Glad se je na otvoritvi zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali k otvoritvi te trgovine na manj razvitem območju kočevske občine; podobno pa je poudaril pomen takih gradenj za razvoj podeželja direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra. Nove prostore pa je odprl predsednik sveta KS Stara cerkev Jože Furlan. IZSUŠUJEJO CESTO MIRNA — Potem ko so na cesti na Trbinec zdaj žc opravili zemeljska dela. naj bi jo še pred letošnjim 4. julijem asfaltirali. Za omenjeno cesto, ki bo dolga okrog 1.500 in široka 3 metre, so prizadevni krajani zbrali 1300 milijonov din, preostala sredstva pa bosta prispevali krajevna skupnost Mirna iz samoprispevka in trebanjska občinska komunatno-ccslna skupnost. Skupno vrednost celotnih po sodobitvenih del na cesti ocenjujejo na okrog 400 milijonov dinarjev. Gasilska slavja 80 let GD Jurjeviča in prapor v Otavicah RIBNICA — Gasilci ribniške občine te dni tekmujejo in slave. Na nedavnem občinskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, kije bilo v Goriči vasi, je sodelovalo kar 340 gasilcev in vse občine iz vseh kategorijah. Zmagovalci po kategorijah, ki so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Grosupljem, so: pionirji: A Sodražica (mladi gasilec), A Nemška vas (pionirke), B Retje; mladinke: Ribnica; člani: A Sušje, B Retje, C Ribnica; veterani: Jurjeviča. Na osnovih šolah v Ribnici in Sodražici zelo uspešno delujejo društva Mladi gasilec, za kar jim je občinska gasilska zveza ob zaključku šolskega leta podelila priznanji. Mladi Sodražani so bili zelo uspešni na republiškem tekmovanju v Metliki in so zasedli 10. mesto. Ribniški gasilci se bodo udeležili tudi bližnje proslave 120-letnice GD Metlika. Na tej prireditvi bo sodelovalo 50 ribniških gasilcev. V domači občini bodo 9. julija proslavili 80-letnico GD Jurjeviča, teden dni kasneje pa bo GD Otavice razvilo prapor. M. GLAVONJIČ Bodečo nežo bo zamenjal nagelj Dom na Travni gori TRAVNA GORA — »Otvoritev prenovljenega doma na Travni gori bo jeseni, kernaj bi bila preklicana bodeča neža, ki jo je dom dobil pred leti, zdaj pa računamo kar na turistični nagelj.« Tako menita tajnik republiške gasilske zveze Stane Urbančič (po rodu je Ribničan) in tehnični sekretar te zveze Franc Sever. Dom na Travni gori je namreč obnavljala Gasilska zveza Slovenije. Po prvotni zamisli naj bi bil dom na Travni gori namenjen le za potrebe oddiha, rekreacije in izobraževanja gasilcev, se pravi, da bi btl dom zaprtega tipa. Te dni pa so to zamisel opustili in sklenili, da bo dom odprt za javnost, člani gasilskih organizacij pa bodo imeli pri storitvah popust. Dom je prevzela izkušena družina gostincev, ki imajo v zakupu tudi gostišče Močilnik pri Vrhniki. Zdaj nudijo usluge tudi napovedanim skupinam, in sicer porokam pa tudi izletnikom v Jelenov Žleb, Ogenjco in na Travno goro. Za zimsko obdobje pa nameravajo urediti novo smučišče in upajo, da bodo v ta namen dobili prostor na eni izmed okoliških jas. Gostišče razpolaga s 60 ležišči. Vsaka soba ima svoje sanitarije. Dom je uvrščen v gostišče B kategorije. J. P. STAVBA V STRUGAH GOTOVA — Prejšnji petek so v Strugah zaključili gradnjo večnamenske stavbe. V stavbi (na fotografiji) je na 1.200 kv. metrih prostor za osemletko, dve stanovanji, pošto, večnamensko dvorano ter krajevni urad in pisarno krajevne skupnosti. Za sodelovanje v gradnji so na zadnji seji gradbenega odbora podelili priznanja IS SO Kočevje, Komunali, SGP Zidar, Gozdnemu gospodarstvu in stanovanjski skupnosti iz Kočevja ter IBT-Projektivnemu biroju, posestvu Snežnik Kočevska reka in KS Struge. (Foto: Primc) GOSTOVANJE NA RABU RAB, FARA — Ob praznovanju 100-letnice turizma na Rabu je na prireditvah minulo soboto nastopil tudi KUD Kostel iz Vas-Fare v kočevski občini. Kostelska folklorna skupina je sodelovala v povorki in nato še v kulturnem programu. S tem nastopom so kostelski kulturniki vrnili obisk kulturnikom Raba, ki so pred prvomajskimi prazniki gostovali v Fari. Občini Kočevje in Rab sta pobrateni. Do kod posega šolski problem? Kako se odločiti, če učiteljem grozi pomanjkanje dela, a je v bližini podružnična šola? — Servis za vse — Kje vzeti denar za »zamejce«?_ VELIKI GABER — V težave, ki krojijo usodo osnovnih šol v trebanjski občini ali pa bodo v tem pogledu šele prišle na dan z vso ostrino, nedvomno spada premajhno število otrok v nekaterih učno-vzgojnih ustanovah. Med tistimi, ki bi jim večji vpis zmanjšal probleme, je osnovna šola v Velikem Gabru. predpisuje republiški normativ za obseg dela, ki ga opravljata omenjeni osebi. M. LUZAR Zdajšnja zaskrbljenost vodstva šole je razumljiva ob dejstvu, daje v zadnjih 10 letih število učencev, ki obiskujejo pouk v Velikem Gabru, upadlo za prek 100, in ob napovedi, da bo v prihodnje otrok v šoli še manj; zdaj jih je 235. V takem številčnem stanju se namreč skriva vprašanje, ali bodo v bodoče učitelji lahko dosegali predpisano število pedagoških delovnih ur in če jih ne bodo, koliko bodo z delom zaslužili. Odgovor so ponudili delavci OŠ Veliki Gaber v predlogu, naj bi h gabrski šoli priključilijDodružnico trebanjske osnovne šole v Sentlovrencu. Z zamislijo doslej niso prodrli pri vodstvu šole v Šentlovrencu. Kot kaže, so šentlovrenški pedagoški delavci videli v ponujeni rešitvi dejansko ukinitev podružnice. In še več, tudi konec kulturne dejavnosti v kraju, v katerem je šola »servis za vse«. Poleg takih mnenj, enih in drugih, je v zvezi z nakazanim tlečim problemom v obtoku še nekaj vprašanj, npr., kam hodijo šentlovrenški otroci v višje raz- rede, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti prevoza šolarjev, in ne nazadnje, od kod jemati denar za vzdrževanje starejših šolskih stavb, kamor sodi tudi šentlovrenška. Je fmJi vprašanje, do kod je grozeče pomanjkanje šolarjev zgolj šolski problem, saj je število učencev zdaj mogoče le posledica morebitne nepremišljene poselitvene politike, krivične delitve skupne slovenske in še katere pogače in še česa. Ce je vprašanje umestno, dobiva zadeva širšo družbeno razsežnost. Gotovo pa se kaže vpetost šole v družbene tokove v sedanjem financiranju šole v Velikem Gabru. Na šoli so tudi otroci iz grosupeljske občine, katerih izobraževanje ni pristojna plačevati trebanjska občinska izobraževalna skupnost. V Gtosupljem pa OŠ Veliki Gaber ne more Uveljaviti zahtev po denarju, ker so vmes spet občinske meje. Poleg tega ima ijola tetivo v tem, da ji občinska izobraževalna' skupnost plačuje le 60 odst. hišnika in 40 odst. tajnice, kot pač ŽE DANES »IZ TREBANJSKEGA KOŠA« TREBNJE — Danes ob 18. uri bo pred stavbo skupščine občine Trebnje otvoritev turistične prireditve Iz trebanjskega koša. Obiskovalci otvoritve bodo lahko prisluhnili koncertu trebanjske pihalne godbe. Na prireditvi, iti jo bodo zaključili v nedeljo, bo osrednji programski del sejem domače obrti, in to vse štiri dni od 10. ure naprej. Jutri, v petek, ob 21. uri bo na vrtu gostilne Pavlin večer KUD Pavel Goba. V soboto bodo odprli tabor likovnih samorastnikov, sicer pa bo ob 9. uri pri ribniku na Račjem selu ribiško tekmovanje in ob 18. uri pri novem gasilskem domu v Trebnjem veselica. Nedeljski spored zajema dopoldanski panoramski ogled Trebnjega in okolice na vozovih in kočijah in Veseli večer, ki bo ob 17. uri na vrtu gostilne Grmada. ■ DOLENJSKI UST 5 TO1 Ul Posavci branijo svoj prostor Vse ima svojo ceno BREŽICE — Programski svet za Krško polje je svoje delo začel ambiciozno, končalo pa se je s študijami, ki niso pripomogle k izboljšanju stanja. Zdaj so pri medobčinski gospodarski zbornici za Posavje prepričani, da bodo uspeli z novim projektom — študijo o razvoju podeželja posavskih občin in o krajinski zasnovi Krškega polja. Menijo, da gre za nadaljevanje dela programskega sveta, pravzaprav za izboljšanje. V novi projekt, ki bo zajel ekonomski, kmetijski in socialni vidik razvoja treh posavskih občin, bodo vključili okrog sto ljudi. Projekt, pri katerem bodo sodelovale tudi številne strokovne organizacije, ima poseben pomen, ker združuje delo strokovnjakov na medobčinski ravni. Investitorji (elektrogospodarstvo, železnica itd.) posegajo v ta prostor med seboj neusklajeno, v interesu Posavcev pa je, da ob tem njihova regija ne bo še bolj osiromašena, temveč vsaj taka, kot je sedaj, če ne še bogatejša. Rok za izvedbo projekta je 31. oktober 1990. V tem času bodo izdelali analizo obstoječega stanja v občinah. V skladu s to analizo bodo opredelili cilje in naloge, izdelali podprojekte ter se odločili za ukrepe in napovedali izvajanje v praksi. Čeprav zajema projekt nekoliko ožje območje, kot ga obsegajo vse tri občine (predel ob Savi, Krško polje in del Obsotelja), so občinski možje vendarle našli skupno besedo. Celo za ključ financiranja se jim je uspelo dogovoriti brez večjih zapletov, investitorji pa naj bi prispevali 30 odst. vseh potrebnih sredstev. Končno je tudi podeželje postalo prostor, ki ima svojo ceno in svojo pot razvoja. Že samo spoznanje, da naravni prostor ni zastonj, je precejšen napredek, ki obeta boljše čase, ko ne bo počel vsak investitor, kar se mu bo zahotelo. f » SEVNICA — Pokrovitelj 110. obletnice GD Sevnica je bila delovna organizacija SGD Beton Zagorje in tudi njen direktor Pavlič je čestital sevniškim gasilcem ob visokem jubileju. Voščilom se je pridružil predsednik KZS dr. Branko Božič, ki je tudi izročil visoka gasilska odlikovanja oz. priznanja. Zvezno odlikovanje 2. stopnje so dobili Alojz Motore, Dominik Češek in Anton Sešk ško. Odlikovanje GZS 1. stopnje so prejeli Silvo Osovnikar, Friderik Pečnik in Martin Kovač; 2. stopnje — Miloš Dernovšek in Maks Senica; 3. stopnje — Peter Žuraj, posebno priznanje GZS pa je prejel Tone Koren (na sliki; predsednik GZS dr. Božič izroča priznanje Korenu). Odlikovanja GZS s plamenico 1. stopnje je dobil Boris Omerzu; 2. stopnje — Janez Hoh-kravt, Miha Perc in Janko Stopar, 3. stopnje pa Tomo Jeraj, Niko Fric in Slavko Kovačič. Domačinom je pobrateno GD Spodnja Polskava izročilo zlato plaketo, GD Krško pa gasilski stolp. (Foto; P. P.) Jutri praznik vina in brežiška ohcet BREŽICE — Jutri se bo pričela prireditev Slovin-pesem-vino, in sicer z brežiško ohcetjo. Brežice bodo gostile poročne pare ljubljanske kmečke ohceti, za povrh pa še obilico novinarjev in ostalih gostov, ki jih bodo dopoldne sprejeli pri gradu Mokrice ter jim tam priredili tudi poročno kosilo. Popoldne ob 14. uri se bo ohcet preselila v Terme Čatež na koktajl za poročne pare in spremstvo ter na novinarsko konferenco, degustacijo Slo-vinovih vin in ogled Term za prisotne novinarje. Ob isti uri se bo na Cesti prvih borcev v Brežicah začel prikaz domačih obrti in starih opravil ter prodajna razstava kulinarike. Ob 16. uri bodo v Brežice prispeli poročni pari na kočijah. Sledila jim bo povorka s prikazom cvetja, vinogradništva in domače obrti. Na zabaviščnem prostoru pri gradu se bo pričel kulturno-zabavni program. Brežiški par se bo poročil ob 17. uri v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice. Po poroki jih bodo na grajskem dvorišču z obrednimi jedmi pogostile ženske iz aktiva kmečkih žena, brežiškemu paru pa bo Tovarna pohištva Brežice izročila balo. Poročni pari se bodo tu pomerili tudi v spretnostnih igrah, nato pa bodo odšli na večeijo v Motel Petrol na Čatežu. Na zabaviščnem prostoru pri gradu bo veselica z ansamblom Štajerskih sedem. V soboto bo brežiški par spremljal ostale poročne pare na kmečki ohceti • Predstavili so se novinarjem — Kot kaže, postaja prireditev Slovin-pesem-vino tradicionalna, dobro pa bi bilo, da bi v Slovinu obdržali tudi navado, da pred tem praznikom vin organizirajo srečanje novinarjev, kakršno je bilo v torek, 20. junija. Srečanje se je pričelo z novinarsko konferenco v Termah Čatež, kjer je prisotne pozdravil direktor Borut Mokrovič. Predsednik občinske turistične zveze Vili Pavlič je novinarjem predstavil Brežice s turističnega vidiča, direktor Slovina Karl Recer pa natančen program prireditev. Tudi ostali soorganizatorji prireditev, Motel Petrol Čatež, Terme Čatež in Agraria Brežice, so predstavili svoje or- ganizacije in njihove razvojne programe. Gosti so se nato po vinski cesti odpravili do Pišec, kjer se jim je predstavilo domače turistično društvo, in naprej do Bizeljskega. V kleti gradu orešje so pokušali program vin s poreklom SLOV1N Bizeljsko-Brežice. v Ljubljani, v Brežicah pa bo kljub temu še živahno. Že od 8. ure dalje si bodo gosti lahko ogledali prikaz domače obrti in starih opravil ter prodajno razstavo kulinarike, popoldne pa se bodo zabavali ob igrah brez meja, ob izboru vinske kraljice in ob glasbi Bizeljskih fantov. Sobotni večer bo popestril country večer z ansamblom Pohorje express in z nastopom plesnega para. g jj. SPET KINO KOSTANJEVICA — Da bi popestrili kulturno življenje v dolenjskih Benetkah, so sc Galerija Božidar Jakac, turistično društvo in krajevna skupnost odločili, da spet oživijo kino. Prve predstave v kulturnem domu bodo že v soboto, 1. julija, ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri. Če bo zanimanje za kino, potem bodo predstave čez vse poletje, razmišljajo pa tudi o kinu na prostem. Danes bo druga bitka za šolstvo Za premostitev likvidnostnih težav predlaga izvršni svet več rešitev — Večina ukrepov je začasnih — Bodo delegati sprejeli nove prispevke? BREŽICE — Delegati zbora združenega dela, ki so doslej dvakrat zavrnili bilanco skupne porabe, so jo za današnjo sejo občinske skupščine tik pred Finančnim polomom v šolstvu ter velikimi težavami v zdravstvu znova dobili v roke. Izvršni svet bo za rešitev likvidnostnih zagat v šolstvu zahteval pomoč republiškega sekretariata za finance. Drugi njegov predlog za premostitev finančnih težav je, da občinski skladi začasno ustavijo financiranje novih programov, in tretji, da splavajo iz nelikvidnosti tudi z najemanjem posojil. Skladu za pospeševanje osnovne pre- varnost naj bi znižal prispevno stopnjo skrbe in proizvodnjo hrane priporoča izvršni svet, naj z avgustom zniža prispevno stopnjo, sredstva iz prispevka za blagovne rezerve pa usmeri predvsem v nabavo zdravil. Tudi sis za požarno DOBOVA PRAZNUJE DOBOVA — 5. julij je praznik krajevne skupnosti Dobova, dan, ko se spominjajo vrnitve izgnancev iz nemških delovnih taborišč. Letos bodo praznovali 1. in 2. julija. V soboto zvečer bo tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, v nedeljo pa bodo začeli z budnicami gasilske godbe Loče. Ob 7. uri bodo odprli razstavo ročnih del in cvetja v stari osnovni šoli in ob 10. uri bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti ter vodstev DPO v Prosvetnem domu. Na njej bodo podelili letošnja priznanja OF in priznanja krajevne skupnosti. ODPRT PRIZIDEK DOMA SEVNICA — Ob 110-letnici GD Sevnica se je predsednik Tone Koren zahvalil vsem za pomoč, še posebej pa organizacijam, ki so ob številnih posameznikih pomagale, da je naložba v prizidek h gasilskemu domu skoraj povsem zaključena. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora za prizidek Lojze Motore, je SGD Beton tozd Gradbeništvo Sevnica prvi del gradnje v roku dokončal, nadaljevali pa so številni obrtniki. Kljub temu da so upoštevali roke, pa je inflacija naredila svoje in še nekaj prostorov bo pač počakalo na boljše čase. Nov prizidek je odprl poveljnik GD Tine Žnidaršič. od avgusta naprej. Nekaj denarja naj bi priteklo iz prispevka krajevnim skupnostim za delovanje delegatskega sistema, merilo zanj pa bi bila dejanska udeležba na sejah. Nedotaknjen bo ostal še naprej prispevek za stavbna zemljišča, ki ga plačujejo šole, zdravstvo in druge družbene dejavnosti. Oprostitev ali znižanje zaradi sedanje zakonodaje ne pride v poštev in na slovenski izvršni svet bodo znova naslovili tako pobudo. Delegati so dobili za danes v potrditev predlog o povprečnih prispevnih stopnjah za tekoče leto ter začasnih stopnjah za avgust in september, november in december. Za izobraževanje in kulturo se bo čez poletje nateklo ne- kaj več denarja, zato pa bosta nekoliko prikrajšani telesnokulturna in raziskovalna skupnost. Danes se delegati nadejajo tudi nove pobude za učinkovitejše delovanje skupščinskega in delegatskega sistema v družbenih dejavnostih. Tako, kot je sedaj, se ne more vleči v neskončnost. Skoraj vse seje skupščin sisov morajo sklicati po dvakrat ali celo večkrat, ker se delegatom ne zdi vredno priti. »Zakaj bi sploh prihajali, pravijo, ko je odločanje v drugih rokah. V skupščini so gluhi za naše utemeljitve tako dolgo, dokler življenjsko pomembne dejavnosti lahko životarijo, in ko tudi to ni več mogoče, se šele zganejo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Naše zahteve po poenotenju rizičnih skupnosti za zdravstvo in šolstvo tudi v republiki nimajo pravega odmeva, zato res ni mogoče več pričakovati pripravljenosti za sodelovanje.« J. TEPPEY NA SREČANJU RUDARSKIH GODB SENOVO — Tukajšnji pihalni orkester se je konec minulega tedna udeležil tradicionalnega srečanja rudarskih godb Slovenije v Mežici. Poleg domačinov in Senovčanov so nastopili še godbeniki iz Hrastnika, Titovega Velenja in Zagorja. Letošnje srečanje rudarskih godbenikov je bilo že šestič zapovrstjo. VLADIMIR ŠTOVIČEK SLAVIL 93 LET KRŠKO — Akademski kipar in medaljer je v ponedeljek, 26. junija, dopolnil 93 let življenja. Na rojstni dan so ga obiskali predstavniki občinske kulturne skupnosti in krške občine ter se mu zahvalili za izjemen prispevek, ki ga je ustvaril za zakladnico slovenske likovne umetnosti in slovenske kulture. BREŽICE: IZKAZI RAZDELJENI, STAVKE NI BILO BREŽICE — Šolsko leto seje mimo izteklo. Učitelji osnovnih šol so pristali na to, da se njihove plače povečujejo vzporedno z naraščanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Izvršni svet občinske skupščine je predložil ukrepe, s katerimi jim bo pravočasno zagotovil dovolj denarja za izplačila. OTROCI NA DEBELI RTIČ BREŽICE — V torek, 4. julija, bo z avtobusom odpotovalo na morje nad 30 predšolskih otrok. Letovali bodo na Debelem Rtiču. Dnevna cena bivanja v letovišču je 64.000 dinarjev. Ta denar prispevajo starši, prevoz in varstvo pa krije ZPM iz sredstev, ki jih interesne skupnosti nakažejo za ta namen. Šolarji bodo imeli tudi letos počitnice v Savudriji. Njihovo bivanje bo veljalo 76 tisoč dinarjev dnevno, ker jim izobraževalna skupnost ne more prispevati nobenih sredstev. Naložbeni podvig gre po načrtu Organizacijski stroj za prenovo papirnega stroja v TCP Videm je že stekel KRŠKO — Prenova prvega in največjega papirnega stroja PS-1 ter tehnologije za predelavo rabljenega papirja v krški Tovarni celuloze in papiija Videm ne šteje samo med največje posavske naložbene podvige, marveč je velika tudi v slovenskem merilu. Celotna vrednost prenove znaša 75 milijonov nemških mark, in kot je znano, bo opremo za prenovo stroja dobavila italijanska podružnica ameriške tvrdke Beloit. Skupino petih strokovnjakov, ki delajo samo na tem projektu, vodi Zoran Dular, poleg te skupine, ki skrbi za organizacijo, pa se s prenovo stroja ukvarja še 11 strokovnjakov v TCP Videm. Posebno razsežnost temu projektu daje dejstvo, da bo TCP Videm ena izmed prvih slovenskih delovnih organizacij, ki bo izkoristila italijansko posojilo v vi- ■tfc. Zoran Dular 60 let krmeljskega gasilstva Povod za ustanovitev gasilske enote v tedanjem rudniku Šentjanžje bil požar i separaciji — Pobudnik Franjo Bulc —zdaj največ pomaga Metalna šini 38 milijonov nemških mark. »Zdaj se pri nas odvijajo glavne dejavnosti v projektiranju, naredili smo natančen mrežni plan za usklajeno pripravljanje domače in tuje opreme ter dobavo, hkrati pa moramo poskrbeti tudi za gradbeni del. Projekt je sedaj že tako daleč, da točno vemo, kolikšen bo obseg opreme. Malo manj jasno pa je, koliko dinaijev bomo potrebovali, saj je inflacija daleč presegla vse naše napovedi,« je povedal Zoran Dular. Od celotne naložbene vrednosti bo polovico denarja iz italijanskega državnega kredita, ves ta denar pa bo šel za uvoženo opremo. V dinarskem delu bo tovarna zbrala nekaj svojih sredstev, kjer bodo soudeležene tudi domače časopisne hiše. Pri zbiranju denarja bo igral glavno vlogo konzorcij bank pri LB-Gospodarski banki Ljubljana. Tuji kredit je izredno ugoden, saj ga bo TCP Videm dobila za dobo 20 let ob 1,75-odstotni obrestni meri. V TCP Videm načrtujejo, da bodo stroj PS-1 ustavili prihodnje leto februarja, stroj pa naj bi ponovno pognali julija istega leta. Prenovljeni papirni stroj bo proizvedel 48.000 ton papirja na leto namesto dosedanjih 34.000 ton. Papir pa bo štel v višji kakovostni in ce- novni razred. »Lahko rečem, da so dosedanje priprave potekale po načrtu, in pričakujemo, da bo tudi naprej tako. Pohvaliti moram domače strokovnjake, ki so se naloge lotili izredno odgovorno, hkrati pa za izredno dobro sodelovanje tudi strokovnjake tvrdke Beloit, ki so bili prav v teh dneh spet na obisku v tovarni, ko je bila proizvodnja na tem stroju začasno ustavljena in so medtem opravili nekaj dodatnih nalog,« je povedal Zoran Dular. J. S. SREČANJE UPOKOJENCEV SEVNICA — 4. srečanje upokojencev iz sevniške občine bo tokrat v nedeljo, 2. julija, ob 9.30 na Lisci. Priložnostni program bodo pripravili mladi z Razborja, ki so se že izkazali tudi v gledališki skupini. Razborški šolarji so že lani lepo, s cvetjem sprejeli upokojence. Upokojenci bodo iz svoje srede izbrali najstarejšega upokojenca in najstarejšo upokojenko, v drugem delu srečanja pa bo družabna točka »Mikrofon je vaš«, v kateri bodo upokojenci morda zapeli, kaj recitirali ali pač povedali, kar se jim bo zdelo primerno. V sporedu bo sodelovala tudi ljudska pesnica Anica Cvelbar s Pokleka nad Blanco, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbeli še Orehovski fantje. KRMELJ — Ob 60-letnici prostovoljnega gasilskega društva Krmelj, kot se uradno imenuje to društvo od leta 1981, so gasilci dobili, predvsem s pomočjo Metalne, obnovljene društvene prostore. Metalna je v celoti prenovila zgradbo nekdanje železniške postaje v Krmelju že predlani, toda gasilci so ob garažah in orodjarni pogrešali še prostor za svoje sestanke, skratka za nekakšno društveno pisarno. V njej je našel prostor tudi nov prapor, ki so ga razvili ob letošnjem jubileju, trakove pa so prispevali Metalna, Lisca Krmelj sevniška občinska gasilska zveza in Anton Žvar. S tem simboličnim dejanjem, ki pa donatorja vendarle stane nekaj milijončkov, je bilo potrjeno že nekaj časa znano dejstvo, kdo skuša največ prispevati za razvoj gasilstva v Krmelju. Novi predsednik PGD Anton Žvar ter dolgoletni predsednik, zdaj pa tajnik PGD Andrej Božič, nas pri takšni domnevi brž dopolnita, češ da ima Metalna vsekakor največ zaslug in posluha, toda nikakor ne gre prezreti niti Lisce pa osnovne šole, brez katere ne bi bilo uspele razstave ob 21. srečanju gasilcev rudnikov in energetikov Slovenije v Krmelju in še marsičesa ne. Gasilcem pomagajo tudi obrtniki, predvsem Miha Vidmar. PGD Krmelj štde 43 članov, desetino žensk iz Lisce‘sffcjejo kar za svojo, fSl J** i* ** j WA PREDSEDNIKA — Na sliki (z leve proti desni): zdajšnji predsednik PGD Krmelj Anton Žvar ter bivši dolgoletni predsednik, zdaj pa tajnik PGD Krmelj, Andrej Božič. pridnih pa je tudi 30 pionirjev. Število članstva je zelo nihalo od prvih začetkov leta 1929, ko je bila na pobudo Franje Bulca z Mirne ustanovljena gasilska enota v takratnem rudniku Šentjanž. Povod za ustanovitev gasilske enote je bil požar, ki je povsem upepelil separacijo rudnika. Enoto sta vodila Anton Župančič in Franc Mirt, od tedanje sestave enote pa je živ še Viktor Končina. Krmeljski gasilci so morali, žal, svoje znanje in nenehno pripravljenost potrjevati ne le na številnih vajah in tekmovanjih, ampak tudi na mnogih požarih in ob raznih nesrečah v bližnji in daljni okolici. Čeprav vsako leto pregledujejo dimnike pri zasebnikih in podjetjih, lotevajo pa se še drugih preventivnih akcij in osveščanja krajanov, je požarov še zmeraj dosti. K sreči je vsaj neprimerno manj gozdnih požarov ob železniški progi Sevnica—Trebnje, ki so bili v poletnih mesecih, tedaj, ko je še vozil hla-pon (parna lokomotiva), skoraj vsakodnevno opravilo krmeljskih gasilcev. P. P. ETNOLOŠKA TOPOGRAF? ^SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEM-ov naavse zanimive in koristne knjige etnologinje LJA — Tak je delovni naslot Mojce Terčelj, kije za etnološko topografijo občine Sevnica prejela tudi fakultetno Prešernovo nagrado za študente. Kot je povedal prof. dr. Slavko Kre-menšek ob petkovi predstavitvi knjige, je to šele 11. izmed 77 načrtovanih oz. že v nekaterih primerih precej obdelanih del, ki sestavljajo projekt o načinu življenja Slovencev v 20. stoletju. Avtorica je v grajski galeriji s pomočjo sodelavcev pripravila še razstavo Pozdrav iz Sevnice, ki prikazuje gostilničarstvo in letoviščarstvo v Sevnici od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Tudi pri »pušelšanku« na grajskem dvorišču sta se izkazala Mojčina mati kot izvrstna slaščičarka in oče, znani enolog, kije presenetil hčer tudi z letnikom vina, starim toliko kot Mojca Terčelj. (Foto: P. Perc) Novo v Brežicah SAMOPOSTREŽNI HOTEL sta se pretekli četrtek pred recepcijo bol Turist v Brežicah pojavila dva tuja turi! bi tam skoraj pognala korenine. Recep* ja ni in ni hotelo biti, in ko sta se po r šem času začela ozirati po restavraciji.1 «..J. ------------•---— ----rjla. čuda niti natakarjev nista zapaz..- , jima je pa kriv, da iščeta sobo v i*j malice!?. PO JUGOSLOVANSKO — Popu la na mostu čez Savo trajajo že kar cel sec. Vozniki se jezijo, ko v gneči čakaj zeleno luč na semaforju. Da bi šli kod* god, ne pride v poštev, saj vodi bližnja1 voznica čez Krško. Izvajalci del pa lep0 jugoslovansko: ob dveh odložijo orofl izključijo stroje in domov! Na to, da bi* lali ponoči, ob praznikih ali vsaj obf poldnevih, niti ne pomislijo. KONČNO PRAVI KLJUČ — Pi* jo, da so se posavske občine tokrat pr* brez večjih ugovorov dogovorile za sW no financiranje. Zgodilo seje ob prpj°n razvoja podeželja Posavja in krajinsfcj snove Krškega polja. Vodja tega proje* je prvim damam izvršnih svetov poopj menda posebno dodelan ključ, ki upe* va razne dejavnike, od velikosti ekono* ske učinkovitosti. IZ BR€2IŠK£^j POR0DNI$NIC€v* * V času od 16. do 24. junija sov brep' j porodnišnici rodile: Dragica Žnidar* t Orešja — Mojco, Brigita Seliškar izj Malenc — Zdravka, Marija Urek iz ‘ gov broda - Janeza, Branka Radano'* i Gaberja — Tonija, Nevenka Geč iz-** f vasi — Sašo, Jožica Kos iz Jesenic na P t — Igorja, Darinka Jeraj iz Sevnice -ji ga, Milica Todorovič iz Brežic — 8*7 vana, Marjetka Cokan iz Lončarje*® dola — Aljošo, Stanka Bogovič iz *j|j mena — Katjo, Ljerka Hogač iz Sav.tfJj rofa - Tomislava, Cvetka Drugo'* ■■ Blatnega — Matejo, Marina GerfjT Plesa — Dušana, Marjanca,H°ij*Uj'' Lončarjevega dola — dečka. Čestita**!' t Kki Krške novice jj PRAVI KMEČKI PRAZNIK^1 Kmečki praznik na Planini nad P0®.a..* jem je bil res pravi, kajti številni udele^1« ci tega praznika z avtomobili niso53’° c temeljito preorali gorjanske košeniceAjlpr; so parkirali, marveč se jim je marsikaj Penini dobnega dogajalo tudi na poti domov. Sati je bilo, daje tu in tam kakšno* preoralo njivo ali obcestni travnik, ka*v>vlj; je obstalo zaradi utrujenosti voznika, JjPse dar pa se je na koncu vse srečno koiafptie razen, seveda, da bojkot oddaje mleka^pi; MRTVA DUŠA — Znano je, da fljfclj, jo obrtniki svoje delavce prijaviti tud1 j y. sisih. Vendar te dajatve niti niso i"^^ majhne, zato seje nekdo med njimi in se s svojo tovarišico oz. prijatelji**^,,. dela na teh sisih, dogovoril, da za sVp|^ni delavca ne bo plačeval prispevkov. delavec ne bi bil oškodovan glede del°|jj * dobe in ostalih bonitet, je poskrbet, tovarišica delavcu v delavsko kN1 j!. vseeno vpisala delovno dobo. Zadev,r < prišla na dan, omenjena tovarišica pa J0, u la v disciplinskem postopku po m||l^uF samoupravne solidarnosti kaznovan*'7J r mo z opominčkom. Šef seje sicer raz.mjv, jal, ampak na koncu koncev je tud' ” os zamudil rok za pritožbo. v J>0 KJE SO NAŠI PRIJATELJI -N>li ni dolgo časa niso vedeli, kdo jim bn^l k Na koncu so se morali zadovoljitiz vatel brimi (domačimi) prijatelji, medtem "U ^ Novi prijatelji odpotovali v Zah. Nem Jlks -----------------------p; on, Sevniški paberki k! —"Ni s DOGOVOR — Osrednji dogodek1*1*1 za Sevnico je gotovo minulo prazn°v c r 120-letnice tabora in UO-letnioe L, . tzu-tetnice taDora in l tu-letmce . kega gasilskega društva, zato so tokf* berki napaberkovani ob tej prilo/n.|(So_ Vreme je bilo organizatorjem št*v!.—|. prireditev na prostem bolj nenakl°nJ J®0 zato so se tudi ob postavljanju tribu” Mi Glavnem trgu marljivi delavci P0^|i8 11 ozirali v nebo. Ko je sevniški župnik' ^Os] kako pridni so, so brž sklenili spormjloi da jih bo priporočil »zgoraj«, tudi, ^Jtu vreme ne bi skisalo vsaj ob osrednji*) vesnostih v nedeljo. Kot kaže, je bil Sr zum uspešen, čeprav ni bil napi^ le„ žigosan. JEDAČA IN PIJAČA — Kaj PjjK gajo vznesene besede o slovenstvu n ; boru pred 120 leti in preteklo ne •Uf'* UUIU laiU 1CII III piClGIVIU '"' ■.g pa Slovenci pozabljamo na koreni^, pri kulinarični umetelnosti. Tako n' j nologinje Mojce Terčelj motil vonjcC( » Čičev, ražnjičev in pleskavic, ki jih * y znamo pripraviti tako okusno kak°!^, od koder prihajajo te specialitete u - so bili s ponudbo pijače in hrane zv * j, kljub vsemu zadovoljni. T udi cen se'.a, gasilci niso pretirano zasolili. Tega0^ ka pa ni imel stari Sevničan, kije z dj\j n naročil malo pivo za mizico pred b1 n Na vogalu sevniškega gostinskega P°S h ja. Ker mu natakarica ni znala zadov ^ pojasnili, zakaj stane zunaj malo }*** i f vo stari milijonček, toliko kot veliko (Ci & litrsko) v lokalu, je poskusil dobil'1 J ^ . direktorja | vor od samega 6-- | podjetja. A na tej fronti je nas J0Z mu je tovariš direktor pogorel, saj inu j» .u.aiu ,, zabrusil, češ, da ga že pozr.ajo... Sp° ■» jo 985 ali koordinacij? -rAi KMETJE NISO DOBILI B iESEPV H I Znano je. da sta organizirala sevm bor pred 120 leti kmet in župnik-pZaj UUI JŽILU I2.U ICII Milu III /.upil"*' Iti ni prav nič pomagalo predstavnik011 savskih podružnic Kmečke zveze.c“pnfo, nedeljo prebrali nekaj svojih zahte' tokol tega ni predvidel, bili so prof* to L ijo ho* ja tuli lecep* ■ pod raciji j :ila. H j v « , Zmajeva bralna značka Že več let jo podeljujejo tudi na Dolenjskem ir cel« lakaji kod* ižnja1 a lep< ) or« da bi* Zdaj se umirja šolsko življenje. Podeljene so bralne značke in med n10ni že petič tudi Zmajeve bralne Jtofke. S to značko je svet Zveze , fojn.ih značk Slovenije počastil , •‘o-letnico rojstva velikega pesni-^Jovana Jovanoviča-Zmaja, hkra->Pa naj bi se slovenski bralci tudi Polje seznanili z mladinsko književ-1?.sij° jugoslovanskih narodov. Hkrati pa bi bila lahko to spodbuda aa n" j2/2 ostale jugoslovanske narode. i obf' , načrtneje usmerjali branje 1 "“Minske književnosti Zmajeva bralna značka se neko-‘k° razlikuje od ostalih značk. Zanjo berejo učenci — navadno odče-Hegado osmega razreda — potem, ko so že osvojili matično značko. Pri ostalih značkah je barva predvsem oznaka 'za starostno stopnjo, pri zmajevi bralni znački pa posamezna barva pomeni, kolikokrat je bra-oc osvojil to značko. Tako po bro-nasti, srebrni in zlati znački pripo-, Parno še priznanje, petič pa naj bi D,la knjižna nagrada. 2„h,rav 2^ajPa smo dobili knjižico, , ° primerno za bralce Zmajeve atne značke; to so pesmi Neže Trni-62 sem kukavico — azio sam kukavicu. Delo je izšlo v Prevod je oskrbel znani vedT v?eEsič’ P0S<>vor je pre-la Valerija Škrinjar. Likovna podoba je delo Stanislave S. Pudob-ske: na desni strani je zrcalna slika ilustracije na levi strani Pesmi Neže Maurer so blizu otrokovemu dojemanju narave; v njih je polno zvočnosti in lahkotnega izražanja. Bralec pa se tako seznani tudi z načinom prevajanja. Za slovenske razmere je spodbudna tudi naklada: 2000 izvodov. Pesmi na 33 straneh lahko naročite pri Književni zadrugi Drugari v Sarajevu, Abraševičeva 11 (telefon: 071-458-735). Prav spodbudna je tudi cena — samo 7000 dinarjev; tako se knjižica lahko razširi med mlade slovenske bralce, ki vneto berejo za Zmajevo bralno značko. Teh pa tudi na Dolenjskem ni malo. Čeprav še niso znani vsi podatki, kijih zbira svet Zveze bralnih značk Slovenije, vse tako kaže, da je Dolenjska lista pokrajina, ki se je najbolj vključila v branje za Zmajevo bralno značko. To se kaže tudi po tem, da sta bila mentor in bralec že trikrat gosta na Zmajevih dečjih igrah v No vem Sadu. Ta čast je najprej pripadla šoli v Škocjanu (že dvakrat), letos pa je bila na vrsti šola v Dolenjskih Toplicah. To je prav gotovo spodbuda tudi za druge šole. Prepričani smo, da število bralcev za Zmajevo bralno značko tudi v naslednjih letih ne bo upadalo. JOŽE ZUPAN Šentjernej — skupna misel oktetov 15. jubilejno srečanje oktetov poteklo kot koncertna prireditev — V OŠ Martina Kotarja nastopilo 22 oktetov iz raznih krajev Slovenije_ ŠENTJERNEJ — V soboto, 24. junija, je bilo tu že 15., jubilejno srečanje slovenskih oktetov. Prireditev, ki je od leta 1985 vsako drugo leto, tokrat ni potekala na livadi poleg hipodroma kot prejšnja leta, temveč sojo pripravili v prostorih OŠ Martina Kotaija. To je bil mali koncertni maraton, na katerem se je zvrstilo 22 oktetov (eden je sodelovanje odpovedal), od tega dva ženska, vsak pa se je predstavil z dvema pesmima razen Šentjernejskega okteta, ki je nastopil prvi in po tradiciji uvodoma zapel Bučarjevo priredbo ljudske pesmi Šentjemejska. Prvič je nastope spremljala posebna strokovna komisija ter pevcem in njihovim umetniškim vodjem svetovala, s čim naj nadaljujejo, kaj opustijo in kaj izboljšajo. Koncert je bil izveden v dveh delih, popoldanskem in večernem, ob koncu so se okteti zlili v en zbor in pod vodstvom Igorja Švare, umetniškega vodja Ljubljanskega okteta, zapeli Aljažev Triglav, Ipavčevo Slovenec sem in Premrlovo Zdravljico. Od oktetov, ki delujejo na Dolenjskem in v Posavju, jih je na jubilejnem srečanju sodelovalo pet, poleg Šentjernejskega okteta še ženski oktet iz Brestanice pod vodstvom Stanke Macur, oktet Orlica iz Pišec, ki ga vodi Juriča Grakalič, oktet Donit iz Sodražice pod vodstvom Matjana Trčka in nonet Vitra iz Ribnice, ki ga vodi Bernarda Kogovšek. Nastopil je tudi Ribniški oktet iz Ljubljane, katerega umetniški vodja je Jože Kores. Na prireditvi so posebno pozornost izkazali oktetom, ki praznujejo jubileje, pa tistim, ki so najdlje zvesti šentjernej-skem srečanju. Med slednjimi sta Šent-jernejski oktet in oktet bratov Pirnat iz Jarš, ki sta se udeležila vseh petnajstih srečanj, Logaški oktet je letos sodeloval |ultura še bolj odvisna od mecenov Sk, »aln| trebanjske kulturne skupnosti premalo denarja za vse, ki jih ima ta ^ uPnost na plačilnem spisku — Nič za obnovo in vzdrževanje prostorov, nič tudi za gostovanja — Ljubiteljstvo odvisno od sponzorjev —n ^ zdajšnjih za gospodarstvo in sploh za kakršnokoli dejavnost ^rahn*^°tOV*^ ‘n °k razmerah, ki še nikoli niso bile tako zaostrene ter jih thiianesi-en ga'op 'nflacije in cen še bolj zapleta in megli, res ni moč ničesr več ;(,^ržavJ1V° nafr,°vati. Poleg tega je na področju družbenih dejavnosti posegla o silo cel* t orneievalno zakonodajo in drugimi ukrepi ter sisom odrekla pravico ice.ihprav ?ln,e.®a Pripadajočega jim denarnega deleža celo potem, ko so že sami Minimum e^en,*e pr°8ramov ‘n denarnih zahtevkov do še sprejemljivega ku'tumi skupnosti ugo-,a 'A)seoi ’ da naJrazličnejši omejevalni tud" uresničevanje lekaViJr,'!! sm°trov kulturne politike, a m°V)ij 0o lbv veljavnih dokumentih. Naj-tudij J 8rpzen pa je program obnavljanja *° t^fiV rzevanJa kulturnih prostorov v izr*‘- saj so morali izvajanje tega pro-yWjra ze lani ustaviti, medtem ko kul-SVOJIT"a skupnost v letošnji program de-^a.fno^Stl tovrstnih del sploh ni vpisala, le'"'.,8 ami izvajalcev kutlurne dejavno-; -vi p ’ko1 tečeno, niso samo zelo skrče- devfdooSmain? ** 0Vredn0tenia S»p5aS 19e8b9apiedv kU'lUme V razmerah, kakršne so, je omenjeno malone vse, kar je Jculturna skupnost zmožna zagotoviti. Žal v denarnem načrtu tokrat ni zagotovljen niti en sam dinar za gledališka in glasbena gostovanja. Teh si Trebanjci, poudarjajo v kulturni skupnosti, ne morejo več privoščiti in se bodo pač morali voziti na gledališke predstave in koncerte drugam. Upajo pa, da bodo še naprej ak- tivna ljubiteljska kulturna društva in skupine ter v okviru lastnih možnosti poskrbela, da gledališko in glasbeno življenje le ne bo zamrlo. Bolj zaskrbljuje mrtvilo na gledališkem področju, saj odri odraslih že leta niso pripravili premiere. So pa zato marljivejši pevski zbori, pri čemer je razveseljivo, da imajo nekateri (npr. trebanjski komorni zbor, mladinski zbor glasene šole) pokrajinsko raven presegajoče ambicije. Kar zadeva glasbene prireditve, je treba reči, da ima pri tem večji delež glasbena šola, ki tako rekoč nenehno prireja nastope, tako da vsaj trebanjski obiskovalci za to zvrst umetnosti niso prikrajšani. I. ZORAN ^sebnih dohodkov zaposlenih. Tret-de.narJa bo dobila matična bo 'O kni,a .Jtžnica, dobro sedmino Zve-iaj^o za HUrni^ °r8an'zacij, ostalo pa bo teli'lvlia;r,ra8jdeja.vnosti in akcije. Ugo-[djlSodr, ’ ua denarja ne bo dovolj in da se i zSfUm°rah lzvaialci bolj kot do zdaj Watl po pom°č k mecenom. e »iinnC.e?stV0 ozuoroa sponzorstvo bo jeka?,, u° pnze ustaljenih kot tudi pri ^ouiočih k°iV‘x akc‘jah- Brez dodatne * a len?L- blla ^ zlasli ogrožena izvedel )kov°v ■rC8u tabora likovnih samorast-—'® so nr, rtb,nJem- Tabor bo julija, nanj tA^eležfnr^ki5 ustvarJalcev Letošnji >anj lb pomnim sredstvom pa je tre-i>nj^%ij.k“*turna skupnost sklenila 'Reditev v dlclonalno mokronoško prijoka na n„sna noč ki prav letos preha-k'"7osleiPtogtamsko zasnovo in bo iriMflorist;zi no8° več kot le krajevna fol-i*UpnJa utanifestacija. Kulturna lJltl j pa se je zavzela tudi za to, da 1 ,-Aitji n emu akademskemu slikarju lSa Pmiji edinemu ta čas na aka-",]i^e ohzi„° ancmu likovniku iz trebanj-r "?:-°m°80čili PriPraviti samo- eljo> RAZSTAVA SLOVENSKE KRAJINE — V soboto ob 19. uri je bila v Malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice svečano odprta razstava Krajina v delih slovenskih likovnih umetnikov. Razstava spada v okvir prireditev Srečanje v moji deželi, na njej pa je moč videti po nekaj del slikaijev Alenke Gerlovič, Viljema Jakopina, Janeza Miša Kneza, Roberta Hlavatyja, Leopolda Hočevarja, Janeza Kneza, Franceta Peršina in Marijana Tršarja. Na otvoritvi (na posnetku) so z glasbenimi in recitatorskimi točkami nastopili učenci topliške osnovne šole pod mentorstvom Alenke Novak in Olge Kastelic. Ob 20. uri je bil v cerkvi Sv. Ane koncert orgelske glasbe. Na orgle je igrala Cecilija Kobal, pel pa je baritonist prof. Marko Bajuk. (Foto: T. Jakše) Po Žumberku in Gorjancih Vodnik izšel v 5000 izvodih — v slovenščini in hrvaščini NOVO MESTO — Po daljšem rojevanju je te dni pri Dolenjski založbi le izšel vodnik Po Žumberku in Gorjancih. Knjiga je skupno delo slovenskih in hrvaških sodelavcev, pripravi! pa jo je uredniški odbor pod vodstvom Lojzeta Čampe. Obenem je to drugi zvezek knjižne zbirke Biblioteka »Žumberak — Gorjanci«, ki jo je osnovala Skupnost spominskega območja Žumberak — Gorjanci. Publikacijo so natisnili v Tiskarni Novo mesto, in sicer v 5000 izvodih. Od tega jih je 3000 v hrvaščini in 2000 v slovenščini Knjigo, ki jo bogatijo številne barvne in črno-bele fotografije ter načrti območja in posameznih krajev, je oblikoval in tehnično uredil Silvo Vide. fotografa Branko Babič in Vladimir Jagarič pa sta prispevala največ fotografij. Vodnik Po Žumberku in Gorjancih bralcu z besedo in sliko predstavlja spominsko območje Žumberak — Gorjanci, ki ga sestavlja pet slovenskih občin (Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto) in tri hrvaške (Jastrebarsko, Ozalj, Samobor). Vseh teh osem občin je že deset let povezanih v posebno skupnost, ki skrbi za gospodarski, kulturni in turistični razvoj celotnega območja. Knjigo tvorijo trije glavni deli. Knjiga bo bržkone dobrodošel kažipot vsakomur, ki bo hotel kaj več zvedeli o območju Žumberak — Gorjanci ali se odpra vili vanj kot turist. Seveda ima tudi pomanjkljivosti in napake. Ena teh se je v hrvaški izdaji zapisala prevajalcu iz slovenščine v hrvaščino, ko je Jakčevo sliko Novomeški Breg prekrstil v Novomeško obalo (?!). 1. Z. 1 razstavo. ni% v TREBNJEM likovni tabor se v soboto, 1 .julija, * v., tu začel tradicionalni, že objjjl k0vnTaljJ°r ''kovnih samorastni- Kt na nip^T" ^ P°lekal do 7. julija, m &aJr , pa b°do ustvarjali: Emin Pl?!i Aai r?nbdek, Jutta Borchert, Mic-A %na7Thes' Sekula Dugandžič. Lar,?? ivanec- Tivadar Košut, M sarcd bobn|kar-Lovak, Janoš Me-NovaV ,?brosav Milojevič, Stane ^VJakter?, r Pe,rovič’Pero Top-, ^Ll er zlata in Jože Volarič. mr - pfMZst LRjbt * AVLjaLEC IZ BIH slovenskih^ ~ V 8alerii‘Zveze dru5_ ,in l\aJ p(lnrij " “kovnih umetnikov so vče-,13 Afan az5tavo del akademskega sli-v P^°vine a a Mamiča iz Bosne in Herce-K'zi?ValVm.°r Je razstavljeni cikel ime-10 ^Prta dajl||u (Proti jugu), razstava pa a — “otS.juli Po Levstikovi poti tudi slikarji Sedem likovnikov slikalo na temo Arhitekturna dediščina Levstikove poti od Litije do Čateža — Razstavo že videli v dveh krajih, novembra bo odprta _____________ tudi v čateški Elmi in trebanjski galeriji___ Ko se je Fran Levstik pred nekaj več kot sto tridesetimi leti z beležko v žepu in grčev-ko v desnici odpravil na dolgo pot od Litije do Čateža, mu je vsaj ob pogledu na pokrajino lahko zapelo srce. Vsenaokrog zeleni griči, na marsikaterem cerkev, v dolinah polja in vasi, povezane z blatnimi potmi in gramoznimi cestami, povsod pa prijazni ljudje. Ni se mu bilo treba umikati pred avtomobili in zatiskati nosu pred bencinskimi hlapi, kot bi moral storiti, če bi se na popotovanje odpravil danes. Takrat je življenje teklo počasi, nikomur se ni kikamor mudilo, v zraku pa je dišalo kvečjemu po znoju, vinu ali žganju, ki so ga domačini radi ponudili tudi tujcem. Kdo ve, ali bi za to Levstikovo pot takrat sploh kdo vedel, da je ni bil popisal v znamenitem potopis- nem eseju Popotovanje iz Litije do Čateža ali objavil leta 1858. Ta Levstikov spis pa je postal tako zanimiv in pomemben, da se morajo o njem učiti že osnovnošolci, medtem ko je za študij literarne zgodovine sploh eno temeljnih slovenskih del. Ta Levstikova pot pa pomeni dandanes tudi izziv športnikom in rekreativcem, češ če jo je brez posebnih naporov lahko premeril pisatelj sredi prejšnjega stoletja, zakaj je ne bi mogli danes. In tako so čateški mladinci že nekajkrat organizirali pohod od Litije do Čateža, na Čatežu je bil minulo jesen prvi mali likovni tabor za likovno nadarjene učence iz trebanjske občine, letos pa so se odpravili po Levstikovi poti tudi likovniki. Zanimalo jih je predvsem, kaj je v naravi in vaseh še ostalo iz Levstikovih časov oziroma kakšen je pogled na kmečko arhitekturo ob Levstikovi poti danes. Že aprila seje v Kimovčevi gostilni na Slivni pri Vačah zbrala sedmerica neakademskih slikarjev iz. raznih krajev: Tomaž Železnik, Uroš Žitnik, Ti-homil Kreitmayer (iz Sarajeva), Pavel Smolej, Marija Smolej in Darja Smolej pa Irena Petek. Po prisrčni ot- voritvi, na kateri je pomemben delež prispeval tudi gostilničar, sicer eden od organizatorjev te tematske likovne kolonije, so se udeleženci odpravili na pot, po kateri je davno pred njimi šel Fran Levstik. Ustvarjali so na temo Arhitekturna dediščina Levstikove poti Od Litije do Čateža. Kaj so ustvarili na tem likovniškem pohodu, je bilo že čez slabe tri tedne moč videti na razstavi v Dolskem. Takoj zatem so razstavo preselili v Litijo, kjer je bila na ogled devet dni. Čez poletje bo razstava mirovala in bo potovanje po drugih krajih nadaljevala v novem šolskem letu. Od 16. do 24. septembra bodo dela na ogled v osnovni šoli v Kresnicah, nato pa bodo razstavo preselili v trebanjsko občino. Od 1L do 19. novembra bo na ogled v razstavišču Elme na Čatežu in bo to le ena od prireditev, kijih ob tem času pripravijo Čatežani. Pred dnevom republike bodo to razstavo odprli tudi v Trebnjem. Razstava Arhitekturna dediščina Levstikove poti od Litije do Čateža bo v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov na ogled od 25. novembra do 3. decembra. I. ZORAN tov, dodal pa je, da se okteti ne bi smeli preveč udinjati organizatorjem proslav, ker to vodi v tako imenovano konfekcijsko glasbo, temveč poizkušati biti resni in kvalitetni izvajalci vokalne glasbe. I. ZORAN že štirinajstič, po trinajstkrat pa_ sta v Šentjerneju pela oktet Jelovica iz Škofje Loke in oktet Tosama iz Domžal. Čestitke je vsem izrekel Marjan Močivnik, predsednik društva Srečanje oktetov. Slavnostni govornik na 15. srečanju je bil Jernej Habjanič, podpredsednik ZKO Slovenije. Pohvalil je zbiranje oktetov v Šentjerenju, rekoč, da pomeni pevcem ta kraj skupno misel. Okteti radi prihajajo v ta kraj na Dolenjskem in njih število kaže, da so pevski okteti priljubljeni sestavi. Zdajšnji čas zborovskemu prepevanju ne kaže prijaznega obraza, zato število pevskih zborov upada, velik pa je tudi osip v zborih. Habjanič je menil, da je v prihodnje prav zaradi tega pričakovati še več okte- TRENUTEK PRED ZAPRJEM — Razstava L belokranjskega likovnega bienala v Črnomlju seje iztekla. V nedeljo, 25. junija, okoli 10.30 so se v zgornji avli kulturnega doma ob svojih eksponatih še zadnjikrat zbrali razstavljalci in se seznanili z odmevi na bienale, nato pa v bližnji sobi ustanovili belokranjsko likovno skupino, ki bo delovala v okviru črnomaljske ZKO. (Foto: I. Zoran) Brazda v likovno ledino 1. belokranjski likovni bienale sprejeli z velikim zanimanjem — Okoli 900 obiskovalcev_______________ ČRNOMELJ — Podobno kot otvoritev je bilo tudi zaprtje razstave 1. belokranjskega likovnega bienala minulo nedeljo dopoldne slovesno dejanje, ki so mu poleg organizatorjev in likovnih ustvarjalcev prisostvovali ostali obiskovalci iz črnomaljske in metliške občine. Slovesnost se je začela s promenadnim koncertom domače godbe na pihala pred kulturnim domom. Kot je povedal glasbenik in vsestranski kulturni delavec Silvester Mihelčič, ob akademskem kiparju Jožetu Vrščaju gotovo najprizadevnejši organizator 1. belokranjskega likovnega bienala, je ta likovna manifestacija dosegla svoj namen, kar dokazujejo tako zanimanje zanjo kot tudi odmevi. Razstavo 1. belokranjskega likovnega bienala, na kateri je sodelovalo 23 belokranjskih likovnikov š 55 deli, na ogled pa je bila deloma v galeriji Mi-niart in deloma v zgornji avli kulturnega doma, si je v dveh tednih ogledalo kakih 900 obiskovalcev. Zanimivi so odmevi oziroma vtisi ljubiteljev likovne umetnosti. Ena od obiskovalk je orga- nizatorjem poslala dolgo pismo, ki izraža njeno veliko navdušenje, da seje »po 44 letih« tudi Bela krajina prebudila in zaorala prvo brazdo v likovno ledino pokrajine. »Najpomembnejše pa je,« pravi obiskovalka, »da ste s tem dejanjem odprli novo stran življenja krajanov.« Razstavljalci L belokranjskega likovnega bienala so po zaprtju razstave ustanovili belokranjsko likovno skupino, ki bo organizacijsko vezana na občinsko ZKO v Črnomlju, in to prek komisije za likovno dejavnost, ki so njene člane izvolili na tem ustavnem sestanku. Beseda je tekla o delu skupine in o pripravah na naslednji bienale, ki bi po mnenju samih likovnikov moral biti drugačen od prvega. Poslejšnje razstave bi morale biti tudi po vsebini belokranjske, ne samo po imenu. Zato so sklenili, da bodo svoja likovna dela poslej še bolj bogatili z vnašanjem belokranjskih značilnosti in elementov iz belokranjske kulturne zakladnice oziroma kulturne dediščine. 1. ZORAN Srečanje z dijaško poezijo V Kozinovi dvorani so brali pesmi srednješolci — Glasbena šola podelila priznanja in nagrade jalcev je pregledal in odbral za predstavitev v Kozinovi dvorani pesnik in prevajalec Severin Šali, član odbora za literarno dejavnost. Severin Šali je mladim literatom z novomeških srednjih šol povedal nekaj zelo spodbudnih misli. Najprej je izrazil svoje veselje ob dejstvu, da nadaljujejo literarno tradicijo svojih predhodnikov, nato pa, da so se odločili izpovedovati svoj svet na način, ki je tudi njemu samemu najbližji, to je v poeziji. Poudaril je, daje poezija nekaj, kar je nad vsem, to pa živi z močjo besede. Mlade pesnike je spodbujal, naj vztrajajo na tej čudoviti in obenem težki poti v svet poezije. Podobno prireditev je Zveza kulturnih organizacij skupaj s svojim odborom za literarno dejavnost pripravila predtem na osnovni šoli Grm, kjer so nastopili mladi literati iz osnovnih šol. Tudi izbor za predstavitev literarne dejavnosti na osnovnih šolah je opravil Severin Šali. Prireditev je potekala ob glasbi in likovnih delih, ki sojih ustvarili mladi udeleženci likovne delavnice. Delavnica je potekala vso pomlad, obiskovali pa so jo učenci raznih osnovnih šol. 1. Z. NOVO MESTO — Kot zadnja prireditev letošnjih dnevov mladinske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v novomeški občini, ki jih je pripravila občinska Zveza kulturnih organizacij, je bil literamo-glasbeni večer v torek, 20. junija, v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. S svojimi pesmimi so se predstavili novomeški srednješolci, glasbeni del pa so prispevali učenci šole, gostiteljice prireditve. Glasbena šola je na tem večeru podelila pisna priznanja in nagrade svojim najpri-zadevnejšim in najuspešnejšim učencem v pravkar končanem šolskem letu. Na literarno-glasbenem večeru so svoje pesmi brali (sami ali pa so jim jih brali sošolci) Sandra Čargonja, Gizela Kovačič, Ana Marija Curl, Andreja Kaplan in Samo Dražumerič, dijaki treh srednjih šol v Novem mestu: družboslovne in ekonomske srednje šole, srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve ter srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. Samo ta peterica pa je svoje prispevke tudi poslala na razpis Zveze kulturnih organizacij oziroma njenega odbora za literarno dejavnost. Pesmi mladih ustvar- 29. junija 1989 10. REVIJA GASILSKIH PIHALNIH ORKESTROV SLOVENIJE — To prireditev, ki stajo pripravila pihalna godba pri GD Sevnica in ZKO Sevnica, pokroviteljica pa je bila Konfekcija Lisca, so preteklo nedeljo združili s 120-letnico tabora v Sevnici in 110-letnico sevniškega gasilskega društva. Domača godba pod vodstvom Franca Zupana ter godbe iz Spodnje Polskave, Novega mesta, Loč, Lovrenca na Pohorju, iz hrvaške Kostanjice in Kapel so na sevnis-kem trgu najprej zaigrale vsaka po tri skladbe, na koncu pa je 240 godbenikov, ki jih je pozdravil tudi predsednik GZS Branko Božič, skupaj zaigralo še štiri skladbe. Na posnetku: godbe med skupnim nastopom. (Foto: P. P.) DOLENJSKI LIST pisma in odmevi V podporo kmetom Izjava ob današnjem boj-kotu oddaje mleka Izvršilni odbor Slovenskega krščanskega socialnega gibanja je na seji 13.6. 1989 sklenil z javno izjavo podpreti mlečni štrajk in druga prizadevanja Slovenske kmečke zveze za zboljšanje gospodarskih pogojev kmetovanja. Ko izrekamo kmetom javno podporo, počnemo to iz moralne dolžnosti do stanu, ki ne more gospodariti pod enakopravnimi pogoji in s strokovno podprtim prepričanjem, da je sedanja odkupna cena mleka za kmeta podcenjena in nesorazmerno nizka glede na udeležbo predelovalca in trgovine. Hkrati izhajamo iz dejstva, da je bilo kmetovo delo podcenjevano že vsa povojna leta, kar je našo družbo pripeljalo do nevarnih in dolgoročno težko rešljivih posledic prenagle deagrarizacije. Zato vprašanje pravičnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov ni samo vprašanje gospodarskih pogojev za kmete, ampak širše in v več pogledih pomembno družbeno vprašanje. Za nepošteno in nespametno imamo nalaganje »krivde« za visoke prodajne cene kmetom. Kmetuje treba delo pošteno plačati, vprašanje previsokih končnih cen osnovnih življenjskih artiklov za potrošnika pa reševati na drugi ravni. Naj se vzamejo pod tak drobnogled, kot je bil uporabljen za izračun proizvodne cene mleka pri kmetu, tudi stroški ostalih udeležencev v končni ceni mleka. Od pristojnih organov pričakujemo, da bodo čimprej upoštevali argumente slovenskih kmetov in ustvarili zanje take pogoje, ki jim ne bodo jemali več smisla kmetovanja. Naj se zadolževanje pri kmetu vendar enkrat konča. LOJZE PETERLE, glavni tajnik SKSG USPEŠEN SEMINAR ZA ZDRAVNIKE Na pobudo zdravstvenega doma Trebnje so imeli zdravniki vseh štirih dolenjskih zdravstvenih domov — črnomaljskega, metliškega, novomeškega in trebanjskega — 22. junija v Trebnjem seminar iz reanimacije. Seminarje bil zelo dobro obiskan, saj se gaje udeležilo kar 32 zdravnikov. Temo je celovito predstavila ekipa iz ljubljanskega Kliničnega centra pod vodstvom prim. dr. Miše Hribar-Habinc. Udeleženci so bili z vsebino in organizacijo seminaija zelo zadovoljni, saj je bil ob teoretičnem tudi praktični del. Glede na novosti in napredek stroke ter tehnologije je posebnega pomena dejstvo, da bo znanje zdravnikov koristilo le, če bomo še naprej zagotavljali sredstva za medicinsko opremo. dr. FRANC ŽNIDARŠIČ, direktor ZD Trebnje PRVO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Pred kratkim smo imeli v šoli prvo srečanje starostnikov. Povabljeni so bili vsi, ki so dopolnili 70 let. Srečanje sta omogočila KS Šentrupert in KORK. Predsednica KORK Marija Brezovarje starostnike najprej prav prijazno pozdravila, nakar smo se jim predstavili učenci s kulturnim programom. Tov. ravnatelj je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, ker je na srečanje prišlo veliko ljudi. Nazadnje je bila zakuska. Obiskovalci srečanja so bili zelo dobre volje. Nekateri so ob odhodu rekli, da bi se radi srečali večkrat letno. Čez leto dni bo gotovo spet tako srečanje. B. ŠKARJA Moramo res uničiti Gorjance? »Obstali smo in se spraševali: je kaj takega mogoče?« V soboto, 17. junija, smo na Gorjancih proslavili 75-letnico Planinskega društva Novo mesto. Besede govornikov o pomenu gora in nedotaknjene narave so nam še zvenele v ušesih, ko smo se napotili od Miklavža mimo Gospodične v dolino. Pri studencu se niti nismo ustavljali, saj te pogled nanj in njegovo okolico razžalosti in zahrepeniš po davnih časih, ko je bil še skrbno vzdrževan, poleg je bil celo manjši zidani bazen. Danes pa so odpadki in blato pravo nasprotje njegovemu poetičnemu imenu. To, kar se je pa tokrat nudilo našim očem, nas je osupnilo, navdalo skoraj z grozo. Steza, ki vodi proti Gabrju, je razrita, trasa v dolžini mogoče dveh kilometrov je nekaj metrov široka. Košenice, kras in zaščitni znak Kukove gore, so uničene. Obstali smo in se spraševali- Je kaj takega'mogoče? Kdo si je drznil Gorjancem zasekati take brazgotine? Kot bi se podivjani velikan, opijanjen od moči stroja, ponorčeval iz stoletnih gozdov, zelene narave in hotel planincem prav ob njihovem praznovanju pokazati, kaj vse zmore tehnika. Na pragu 21. stoletja se civilizirani svet zaveda pomena zdrave, naravne okolice. Ustanavlja ekološke skupine. Tudi v Sloveniji se veselimo ustanovitve Zelenih. Gotovo izražam mnenje mnogih ljubiteljev narave, da je treba odkriti, kdo tako usodno spreminja relief priljubljene gore Novomeščanov, in mu to vandalsko početje preprečiti Novinarje Dolenjskega lista prosim, da zadevo raziščejo in sprožijo akcijo za ohranitev Gorjancev. Podprli jih bomo. BOSIUKA ZUPANČIČ Padec postojanke v Bosiljevu Skupna akcija slovenskih in hrvaških partizanskih enot — Ocene o sovražnikovem številu — Ena največjih zmag — Žrtve na obeh bojujočih se straneh 30. junija letos bo minilo 45 let od dne, ko so štiije bataljoni Cankatjeve brigade in dva bataljona 12. brigade popolnoma uničili ustaško-nemško postojanko v Bosiljevu z njeno posadko vred. V spomin na to veliko zmago slovenskih in hrvaških partizanskih brigad bo 1. julija 1989 v Bosiljevu proslava, na katero so vabljeni borci NOV, mladina in delovni ljudje z obeh strani Kolpe. O bitki v Bosiljevu govori tudi ta zapis. Brigade 15. divizije NOV Slovenije so se zadnje dni junija 1944 povsem iznenada pojavile v obkolpskih vaseh na hrvaški strani. Načrtovana je bila skupna akcija brigad 15. slovenske in 13. hrvaške divizije, sodeloval naj bi tudi Karlovški odred. Cilj akcije je bil likvidirati postojanko v Bosiljevu. Z njenim uničenjem bi se precej izboljšala zveza med hrvaškim in slovenskim osvobojenim ozemljem. Za napad na postojanko je bila določena Cankarjeva brigada z vsemi štirimi bataljoni in en bataljon 12. brigade. Še en bataljon 12. brigade je bil določen za napad le v zadnjih urah akcije. Večina 12. brigade je bila v rezervi. Brigade 13. hrvaške divizije so v zasedah varovale Cankarjevo brigado. Skupno število borcev, ki so celo noč in vse do popoldneva napadali Bosi-ljevo, je znašalo okoli 500. To pa v primerjavi s sovražno posadko v Bosiljevu ni bila kaka posebna premoč, saj bi po vojnih pravilih tedanjih rednih vojsk morala biti napadalčeva premoč vsaj dvakratna. Tedaj so borci Cankatjeve brigade mislili, da napadajo predvsem ustaško postojanko, partizanskim štabom pa so bile te zadeve bolj znane. Koliko je bilo v Bosiljevu sovražnih vojakov, še vse do danes ni dokončno pojasnjeno. Pred napadom je npr. štab 15. divizije navajal, daje v Bosiljevu okrog 200 Nemcev, ustašev in žandarjev. Na dan bitke je štab 7. korpusa poročal glavnemu štabu NOV in POS, daje v Bosiljevu okoli 300 ustašev in Nemcev. Štab 13. hrvaške divizije je poročal o 80 Nemcih in 170 ustaših in da seje na dan bitke prebilo v Bosiljevo še 50 ustašev. Tudi glavni štab je vrhovnemu štabu poročal o 300-članskt posadki. Dejansko so bili poleg omenjenih v Bosiljevu tudi manjši oddelki hrvaških domobrancev in žandarjev. Celotna posadka je nedvomno štela 300 do 400 mož. To se da lepo oceniti tudi po NOV SALON V TREBNJEM Še enkrat, kot tolikokrat doslej, seje izkazalo, da tisto, česar si res želiš, tudi dobiš, pa čeprav z veliko volje in zagnanosti. Tako seje tudi Majdi Novak, kije do pred kratkim imela frizerski salon na Mestnih njivah v Novem mestu, izpolnila prastara želja po takem salonu v Trebnjem, od koder izhaja. V soboto, 24. junija, je pripravila v novo urejenih prostorih na Cesti Gubčevih brigad 12 majhno slovesnost, simbolično ostrigla prvi dve stranki, prijatelji in znanci pa smo ji ob otvoritvenem šampanjcu zaželeli čimveč dela ter končali z mislijo, da vse teče, vse mineva, le spomini na prijateljstvo in dobre človeške odnose ostanejo za vedno. V. S. SUMLJIV RAČUN KOČEVJE — Porabnika elektrike pogreje račun Elektra, če na njem piše, da je dolžan plačati na mesec 6 KW (elektrike?) po 5.620 din in 38 KWH po »samo« 559 din. Ko vprašaš pri Elektru, zakaj je tistih 6 KW tako dragih, dobiš pojasnilo, da to ni elektrika, ampak prispevek za varovalko, kije pač vpisan tako, ker je tako programirano v računalniškem centru. Na pripombo, da bi lahko napisali v centru na program tudi prispevek za varovako namesto 6 KW, pa ne vedo pravega odgovora, pač pa ti zaupajo, da se tudi drugi občani zaradi tega pritožujejo. Seveda lahko ob vsem tem ugotovimo le, da gre za neke sumljive posle, posebno še, ker smo že večkrat brali v hrvaškem časopisu Novi list, ki izhaja na Reki, daje zaradi tako imenovanega prispevka za varovalko prišlo že do tožb in da je najvišja sodna instanca Jugoslavije razsodila, da je zakonito le zaračunavanje porabljene električne energije, ne pa razni drugi prispevki, tudi prispevki za varovalko. J. P. Odstopajo (žal) napačni Ob odstopu Greganoviča in »argumentih« Hodže KOČEVJE — Ob odstopu predsednika ZSM Jugoslavije Branka Greganoviča je bilo veliko različnih ocen. Univerzitetna konferenca ZSM Beograda je po Tanjugu obsodila Greganovi-čev odstop, češ: »Greganovič se je zavzemal za demokracijo in dialog, sam njegov postopek pa je odsotnost kulture dialoga, beg od drugih argumentov in absolutizacijo interesa enega samega mnenja.« Itd Že prej pa so bili objavljeni drugi »argumenti«, med njimi »argument« predsednika ZSM Kosova Redžepa Predvojni sejmi v Semiču Semanji dan je bil za staro in mlado pravo doživetje — Sejmarja Hladeta prav grenki nasmeh Še iz časov rajnke Avstrije je bilo pred vojno v Semiču letno po 6 sejmov. Sejmi so bili živinski in kramarski in za staro in mlado Semiča je pomenil sejemski dan več, kakor danes pomeni občinski praznik. Bil je pravo doživetje. Kljub krizi so bili sejmi vedno dobro obiskani, gostilničarji so ob njih iztržili veliko za golaž, pivo in vino, otroci smo dobili kakšno liziko (takrat je pomenila več kakor danes kilo bonbonov), mešetarji so se ga nalili in zaslužili kakšen dinar, ženske so dobile nove čevlje ali predpasnik, dekleta lectovo srce. Možakarji so ob golažu in pijači modrovali t) krizi, o novem redu v Hitlerjevi Nemčiji (veliko belokranjskih fantov je bilo takrat na delu v Nemčiji, od koder so prihajali odmov kot gospodje), o nebeškem življenju v SZ in podobnem. Od oseb mi je ostal najbolj v spominu Hlade iz Radohove vasi, debel in dobrodušen možakar, vedno z vrečo na rami. Bilje trgovec s semeni. Kadarkoli seje pojavil na sejmu, naj je bilo to v Semiču, Metliki ali Karlovcu, se je okrog njega zbrala gruča kmetov. Kar prijetno gaje bilo poslušati, ko je go- voril v dolenjskem narečju ali po »kranjsko«, kakor smo rekli Belokranjci. Hlade je zelo rad dal za pijačo, zato so ga Belokranjci in Hrvatje tembolj oblegali. V Radohovi vasi je imel posestvo, kjer je prideloval semena in z njimi oskrboval vso Belo krajino, Dolenjsko in del Hrvaške. Po osvoboditvi, leta 1948, ko je bila na pohodu kolektivizacija kmetijstva, sem srečal Hladeta na vlaku proti Ljubljani. Spoznala sva se. Bil je shujšan in z vidnimi znaki skrbi na obrazu. Veselo sem ga pozdravil in vprašal, kako kaj gospodari v novih časih. »Na mojem posestvu je KOZ-a (kmet. obdel. zadruga)!« mi je odgovoril. »In kako kaj gre tej KOZ-i?« sem vrtal dalje. »O, dobru, dobru, štalo so že podrli!« seje zagrenjeno zasmejal. Bil je pač »kulak«, kako pa seje takrat godilo s kulaki, vemo dobro. Bili so neumni časi. Miklavž Breugnon bi rekel neumni ljudje, ne časi. Bog ve, če bodo te izkušnje kaj koristile mladim rodovom. Šolanje je bilo zelo drago, šolnino pa bodo plačevali še naši vnuki. FRANC DERGANC številu zaplenjenega orožja in po številu tistih nekaj desetin sovražnih vojakov, ki jim je uspel pobeg. Napad bataljonov Cankarjeve brigade in bataljona 12. brigade naj bi podprlo topništvo 13. hrvaške divizije, vendar je zamudilo. Ni se moglo tako lahko pripraviti za napad in zavzeti ustrezne položaje, kot so to opravili bataljoni. Nočni napad le-teh pa je bil prezgodaj odkrit in seje nekaj njihovih jurišev končalo pred žičnimi ovirami z žrtvami. Tudi dopoldanski juriš 30. junija ni uspel, ker bataljoni niso mogli prebiti premalo načetega obrambnega sistema postojanke. Sovražno obrambo so načeli šele topovi s pomočjo minometov Cankarjeve brigade. Sovražna' posadka se je do zadnjega nadejala pomoči iz drugih postojank. To pomoč so energično odbile enote 13. hrvaške divizije in Karlovški partizanski odred. Po jurišu borcev vseh bataljonov Cankarjeve brigade in dveh iz 12. brigade seje okrog 19. ure sovražnik iz postojanke v Bosiljevu podal v splošen beg. Borci Cankatjeve in 12. brigade so ga prestregli sredi žitnih polj. Po končanem uspešnem boju so se borci pogovarjali o tem, da tudi v Cankarjevi brigadi ni bilo ravno majhno število padlih in da je bilo še več ranjenih. V 1. bataljonu je že ponoči padel 21-letni Mirko Vetrih iz Batuj, namestnik poveljnika L bataljona. Iz 1. bataljona je padel tudi namestnik komandirja 2. čete Anton Zupanc. Iz 2. bataljona je med borce prišla žalostna novica, daje padel Bogo Flander-Klusov Joža, 25-letni namestnik bataljonskega političnega komisarja. V 2. bataljonu sta padla še vodnik Ale Grahovič iz Velike Kladuše in Jože Knaus, komandir 2. čete. Iz 3. bataljona so padli prvoborec Janko Rode-Ilija iz Velikega Mlačevega pri Grosupljem, ki je bil poveljnik bataljona, merilec lahkega minometa v 2. četi Franc Koncilja in Nikolaj Marentič, desetar v 1. četi. Iz 4. bataljona jih je padlo največ: Anton Kump, poročnik in operativni oficir bataljona; Jože Pate, vodnik v 3. četi; Alojz Bavdek, bataljonski obveščevalec; Srečko Bombič in Ludvik Novak. Skupaj je torej padlo v borbi za osvojitev Bosiljeva 13 borcev Cankarjeve brigade, in ne le 6, kot je bilo znano doslej. Ni pa zanesljivo, ali so sedaj navedeni vsi. Ranjenih borcev je bilo še več, okrog 18 do 20. Po podatkih iz 12. brigade, ki jih je avtorju posredoval tajnik skupnosti te brigade Jože Lužar, je tudi ta brigada imela v svojih dveh bataljonih večje žrtve, kakor je bilo znano doslej. Padlo je namreč 5 borcev, 4 pa so bili ranjeni. Iz 1. bataljona 12. brigade sta padla komandir 2. čete 1. bataljona Franc Kotar s Kamnega Vrha pri Novem mestu in Drago Vidmar, pomočnik politkomisarja 1. bataljona, star komaj 19 let. Iz 3. bataljona 12. brigade sta padla desetar v 3. četi 18-letni Anton Groznik in Drago Višnjar, pomočnik politkomisarja 3. bataljona. Od ene slepo izstreljenih ustaških krogel je bil zadet še Janez Zagorc iz Orehovice pri Šentjerneju. Poraz elitnih ustaških in nemških sil v Bosiljevu sodi med najtežje poraze, kar so jih slovenske brigade prizadejale sovražniku ob napadih na njegove utrjene postojanke za časa narodnoosvobodilnega boja. Junaštvo borcev so znali ceniti ljudje v obkolpskih vaseh na obeh straneh reke. Belokranjci so borce zmagovitih bataljonov Cankatjeve in 12. brigade navdušeno pozdravili na veliki proslavi in paradi 15. divizije in brigad dveh divizij IV. hrvaškega partizanskega korpusa osmi dan po veliki zmagi slovenskih in hrvaških enot pri Bosiljevu. SILVO GRGIČ IIA, BRAVO! SEVNICA — Osmošolci sevniške OŠ Savo Kladnik bodo še lep čas pomnili šolski izlet ob zaključku leta. Pa ne po prijetnih vtisih, ampak kvečjemu po nasprotnem. Učence je popeljala na izlet na Brione zasebna popotovalna agencija Bravo. Ni znano, ali vodič ni imel pravih idej ali pa se mu pač ni zdelo prsv nič vredno razbijati glave, kam bi se dali v deževnem vremenu učenci, potem ko so po štirih urah ob 11. prišli z Brionov v Fažano. Osnovnošolci so utrujeni in zdolgočaseni štiri ure (do 15. ure) oddremali kar v gostilni. Učenci so sicer na hitro videli tudi puljski amfiteater, toda doma so bili šele v ponedeljek zjutraj ob L, potem pa so morali še v šolo. Ua, Bravo!so zavpili nekateri učenci, prepričani, da se jim kaj takega na izletu z gospodom župnikom v Reko ne more pripetiti. PEŠ BI ŠLO HITREJE KOČEVJE, VAS— Najprej so na kočevski pošti zanikali, zdaj pa so le potrdili, da potuje pošla iz Kočevja do JO km oddaljene pošte v Vasi (krajevna skupnost Kostel) kar 4 dni. Zaradi načrtovane ukinitve (uradno: mirovanja) avtobusne proge Kočevje—Reka (uveljavljena bo s 1. julijem) potuje pošla iz Kočevja preko Ljubljane, Reke in Delnic do Broda na Kolpi, kjer jo prevzame slovenski poštar iz Vasi. Tudi t’ nasprotni smeri potuje pošta po isti progi in prav tako 4 dni. Seveda bi šlo mnogo hitreje. če bi pošlo nositi iz Kočevja do Vasi kar peš. p_( Metod Dular — 90-letnik Hodže, da v Sloveniji Neslovenci (delavci iz drugih republik Jugoslavije) delajo na najbolj umazanih in najslabše plačanih delovnih mestih. Pričakoval sem, da bo to trditev kdo pobil, morda celo kdo izmed Neslovencev, pa doslej nisem o tem bral še nikjer. Morda bo kdo dejal, da je Hodžev »argument« tako čitna laž, da nanjo sploh ni treba odgovarjati Vendar so tudi taki »argumenti« argumenti, dokler nanje nihče ne odgovori z dokazi. Ne vem, kako je v vsej Sloveniji, znani pa so mi podatki za občini Kočevje in Ribnica. V kočevski občini (podobno pa je tudi v ribniški) so res Neslovenci pa tudi Slovenci na nekaterih umazanih in slabo plačanih delovnih mestih. Vendar je hkrati kar okoli polovica Neslovencev med zdravniki, več jih je direktorjev, so tudi pomočniki direktorjev, inženirji, veterinarji itd, najtijih je tudi med inšpektorji, občinskimi uslužbenci, prosvetnimi delavci in drugod Kočevsko gospodarstvo bi se otepalo s še večjimi težavami, če ne bi bilo Neslovencev, ki vodijo ali pomagajo pri vodstvu uspešnih podjetij, rešujejo pa tudi tiste, ki So zašli v težave. Kočevsko gospodarstvo štipendira tudi mlade iz drugih republik, ki seveda pridejo tako daleč, kot so sposobni. Pri izobraževanju, zaposlovanju, pridobivanju stanovanj itd. imajo po oceni domačinov Neslovenci celo nekaj prednosti. Očitno pa se je tem Neslovencem godilo v domači republiki podobno kot Slovencem v Sloveniji in so prav zato tudi prišli sem. Za zaključek tega ugovora pa še pripomba k očitku Redžepa o najslabše plačanih: veliko let je v kočevski občini napovedoval najvišji skupni letni dohodek — Neslovenec. Nihče mu lega ni očital ali zavidal, saj so ljudje vedeli, da je veliko in pošteno delal J. PRIMC ke z dogajanjem v praksi. Svoje zamisli je zapisal v mnogih publicističnih in strokovnih prispevkih ter elaboratih, med katerimi omenimo elaborat o ekonomski upravičenosti gradnje Luke Koper. Tudi po upokojitvi leta 1974je nadaljeval s svojim strokovnim in družbenopolitičnim delom. Za svoje delo je prejel številna priznanja in leta 1980 tudi red dela z rdečo zastavo. V prvi polovici tega meseca je Metod Dular, upokojeni univerzitetni profesor, nestor slovenskih ekonomistov, ki seje v novejšo domačo zgodovino zapisal predvsem kot ustvarjalec enotnega jugoslovanskega knjigovodstva, praznoval visok življenjski jubilej. Parke so mu napredle 90 let življenja, izpolnjenega z delom ter zaznamovanega z marljivostjo, vestnostjo in natančnostjo. Rodil seje 12. junija 1899 v Novem mestu, kjer je tudi maturiral na gimnaziji. Študij je nadaljeval v Zagrebu in na visoki šoli za trgovino in promet diplomiral. Kot napredno razmišljujoč in delujoč strokovnjak je v usodnih trenutkih vojne sodeloval z OF in bil zaradi tega zaprt, leta 1944 pa seje vključil v NOV. Kmalu po osvoboditvi je po nalogu začasne vlade pripravil predpise za enotno knjigovodstvo in sodeloval pri izdelavi idejnih zasnov več zakonov, bil član komisije pri Avnoju in vladi FLRJ za izvedbo zakona o akumulaciji, pripravil metodologijo za planiranje cen in druge strokovne osnove, ki so omogočile sistematično planiranje, statistiko, kontrolo prozvodnje in poslovanja. Po vrnitvi iz Beograda v Ljubljano je bil izvoljen za izrednega in nato za rednega profesorja ekonomske fakultete, bil je direktor državnega revizijskega zavoda, direktor instituta za ekonomiko in organizacijo podjetij, predaval na številnih tečajih in ob vseh pedagoških in izobraževalnih naporih vzdrževal sti- ZAHVALA OB SPOMINU NA JUNIJ Najlepše se zahvaljujem vsem sošolcem moje drage Liče, ki so seje spomnili ob 10. obletnici njihove mature in ob 10. obletnici smrti moje drage hčerke. Vsem, ki ste seje spomnili, okrasili njen prerani grob in prižgali svečke v spomin, in vsakemu posebej še enkrat hvala lepa! Njena mamica Urejajo park Zabavne prireditve — Oživljeno delo mladih SODRAŽICA — Mladinska organizacija v Sodražici je pod novim vodstvom spet zaživela. Vodijo predsednik Jože Levstek. Med drugim so organizirali nekaj zabavnih prireditev, tudi pustni ples, iztržek pa namenili za nakup kasetofona in opremo za mladinske prosto- -c- ? Jože Levstek re. Zaprosili so, da bi sobo za svojo dejavnost dobili v prostorih nekdanje sodraške pekarije, za kar, kaže, ne bo posebnih ovir. Novi prostor nameravajo urediti po svojem okusu tako, da bo primeren za razstave, glasbene večere. družabna srečanja in drugo. V maju so organizirali tudi 16-urni plesni tečaj za učence osnovne šole. S prostovoljnim delom pa urejajo park v Sodražici in so doslej opravili že dobro polovico načrtovanih del. »Načrtov in volje nam ne manjka, naša uspešnost pa ni odvisna le od nas«, pravi predsednik Jože Levstek. J. P. V Koprivnici dobili šolski čebelnjak - Javna zahvala Pod pokroviteljstvom HP Med« J. Ljubljane je bil v nedeljo, 4. junija, odf šolski čebelnjak pri osnovni šoli Kopi"; niča pri Senovem. V nedeljskem jutru so se zbrali rnla-čebelarji iz občine Krško v Koprivnic'®; osmem občinskem, tekmovanju mla®-čebelarjev. Tekmovali so v dvajsetih pinah iz osnovnih šol Koprivnica, K®* njevica, Raka, Podbočje, Leskovec, Mihajlo Rostohar, Krško, in Jurij Dal®1: tin, Krško. Domača šola je pripravila W kulturni program, podeljena so bila Pn znanja in nagrade. Martinu VodopbJ dobitniku zveznega priznanja za najM šega pridelovalca čebeljih proizvodov, ' bile izrečene čestitke. Zaslužnim čeWn jem so bila podeljena odlikovanja Ant®* Janše II. in III. stopnje. Mladi čebelarji iz Koprivnice so dob" lep šolski čebelnjak. Zgradila ga je ®0* posebno prizadevnostjo ravnatelja ffl nika šole ter ob pomoči sosednjih g05^' darskih organizacij. Za začetek čebeMf nja sta šoli podarila panje tudi pokro'1 • in Čebelarska zveza Krško, čebelarji pa in še bodo podarili čebele. Kolektiv šole gostiteljice je pos’tr tudi tokrat za prijetno razpoloženje, za se starejši in mlajši čebelarji lepo zahvaj jemo. M.ZUPAN# TENIŠKI TOP SEVNICA — Marsikateri član # niškega teniškega kluba še »i# Jj? ‘ da premore klub celo lasten teniškiff Nabavili so ga že lani in je osmi tar izdelek v Jugoslaviji Zakaj niPrat j. izkoriščena ta koristna naprava za "P bo različnih udarcev tenisa, ne ve"10’ nekaterih funkcionarejv kluba pa neuradno zvedeli, da je težava tadl tpm ker ie nntrehnn imeti vsaj kaks tem, ker je potrebno imeti vsaj 5 0 žogic, da se sploh splača pogfi To je gotovo mnogo lažje rekllfv/'j blem kakor pa tisti, kako zbrati do ■ denarja za beton, da bi postavili zk> vadbo. Sposojen opaž, posebno na njen taki gradnji, tudi lepo počiva. tolik* BISTROUMNA REŠITE} KOČEVJE, RIBNICA - Med * davno razpravo o ustavnih dopolnili se prisotni skoraj razjokali nad dis , minacijo nad direktorji, ki ne morel°,± ti izvoljeni v zbor združenega a občinske skupščine. Tako o gospoap skih zadevah odločajo negospodars niki. Zaradi vsega tega so razpna zboru združenega dela šibke in nes kovne. Bolj živahne so v zboru krN. nih skupnosti, ki običajno zaseda [k* bej in kamor so lahko izvoljeni . direktorji. Povsem drugače pa je v* niči. Tam že kar po pravilu zbor z ^ ženega dela in zbor krajevnih skup ^ zasedata skupaj. Pogosto se zgod! delegati zbora krajevnih skupno. Isti, ki1' je več direktorjev, ustvarjalno in ^ kovno razpravljajo o gosp°da(.. vprašanjih. Morda je tudi to eden iz ^ vzrokov, da ribniško gospodarstvo preduje, kočevsko, kjer niso bili tak najdljivi, pa nazaduje. DOMAČE TRNJE • , iGji • Kaze, da je gospodarstvo naj ‘ žgečkljiva tema. Tako se mu smej ■ • A netiti s:n /ieheli rezultdtl • Apetiti so debeli, rezultati mršavi. ^ • Čudno, imamo izgubo z adtn u »»ji»» Trninn/zlHI II Ml/}/ n/7 ^ CsUuriu, irnumu l tracijo, zaposleni v njej pa stalno bivajo poviške. , j • Kako naj grem v korak scfP ko so se pa čevlji tako podražili• • Po mojem bi morala biti Prf vozna skrb — izvoz nedelavcev- ^ Ivan Kovačičj Ivana Kovačiča, naprednega km ^ družbenopolitičnega delavca iz Sodrazi ^ minuli teden spremili na zadnjo pot »j mače pokopališče. Ivanje bil rojenv - ^ žici leta 1907, in sicer v družini \ živinorejca, gozdaija in lesnega trg0*1" pred vojno so bili Kovačih sokoli, med / je bil Ivan interniran v Italiji, od kode vrnil marca 1943 in se takoj vkljubD j, na terenu. Po italijanski okupaciji je ‘ j partizane. Bilje v peti letalski bazi in Po vojni je prizadevno delal za 0^ porušene Sodražice in bil pobudnik a' ^ ijanja zadrug. Tako je sodeloval pn ep ijuiiju /auiug. la/vujc vitvi kmetijske delovne zadruge . it družica«, bil pa je tudi predsednik r ^ obnovitvene zadruge v Sodražici. uunuviivuit /xiui u(;t- v jvjui«-— ^ novitvi kmetijske delovne zadruge ’ A j Sodražica« je takoj vstopil vanjo, P »j i vanjo vse svoje premoženje in v njej I dcvno delal. evno delal. h in d* 2 Delal je še v raznih drugih organ' . t jj ganizacijah v Sodražici in vedno » ^ji > ustanovil živinorejsko farmo, ki je b' F na in največja v ribniški občini. j.fv> 5 ; Da se ne pozabi beseda ■i 0] lepa Soteska, fniadostni moj kraj ^aza^flVe me Vanai Pri<*em H Krki zeleni spomini gredo, ^solzah pekočih tone oko, edkar sem od tebe vzela slovo. To je samo ena kitica srčn izpovedi Ančke Vovkove, ki j pred 68 leti zapustila sv< rojstni kraj, da bi se preživeli koliko težja je bila takrat oc ločitev, ko je človek odpotovi oez širno morje v Ameriki ^akor danes, ko gredo na: budje na tuje! Takrat resničn 01 bilo kruha. V kočah gosti cev, gozdnih delavcev in ži §arJev je bila velika radost »'si, če so bili na mizi, okoli ki tere so posedli k jedi, v skupi skledi žganci. Teh časov se dobro spom nja 91-letna Ančka Vovkov, ko vsak mesec iz Amerike piš v sotesko. To so preproste bi sede, vendar je v njin izrečen vsa bolečina srca in ljubeze do domače grude, rojstnee M,** L. )------------ - Njihovi predniki so priš gozdov, ko so »fratarji« ^oLuruina. Zje leta losa, začela obratovati prva ■ žaga v Soteski pod roš gozdovp je začel delati nt ■ “““moicvima. nnuKa j tretji otrok. Kot sama ot !n kot je tudi pripovedi ko je bila dvakrat na obi domačem kraju, je bilo i d)e takrat zelo težko. E stvo, ki ga je bilo iz leta Več ni imolr, -i-----i. _ "‘na. uoicajno 8 do 12 otrok. a Pa )e bi'° vedno n nft.okmi mladosti so bili Ukth kmetih še hlapci kie. Tinamso zaslužili darja. Vse je šlo za hra obutev in obleko. Edini ek je dajal grof Auersp v lasti žago, vse Polja. An pominja, da v Soteski »o ni bilo šole. K pouku oni v »mežnarijo« in po imel6 organist- Zvezke 3‘ovali. Kuhali soka ecmoma p0iento. »Oj krat j°!lra' tudi meni kral dali jesti«. siti! i ic’ so hitro mi zav ‘n v Na«.' orehi, stein znanka je veae: katn nai'ePSe gobe la vPa ,ah°lka so naj Va>a?adknoT' k‘ ilh iE ' ^ )e otroške ,u’r ^ :l|t f | * ju mau vi •-ia redek koruzn ohbn1Čw,)ebilnavr&ti „ drnhahu Vsak jo dc °* 5 ob bnih, krompirčki ktmskih večerih ',l Phi Drinevilni družini t ,p9 ti fefovalpravi,, J lačniK m kjer m re .05 očk}ih’ Tako so z' A [ eia seje Ančka ze la. Še predno je bila stara 15 let, jo je oče začel jemati s seboj na delo. Tam je skladala deske. Delo je prevzel »na čez«. Ančka je bila pri delu zelo marljiva. Težko je bilo vzdigovati »colarce«. »Ko pa smo v kope skladali plohe, takrat sem komaj zmogla. Pogledala sem očeta, ki se mi je zdel kot mučenik, in dobila sem moč, saj so doma čakala lačna usta. Ker ni bilo daleč, sva hodila z očetom opoldan domov jest. Mati je skuhala največkrat krompirjevo ali pa fižolovo juho. Mesa, da po pravici povem, sem se najedla do sitega le takrat, ko smo imeli koline. Nas je bilo dvanajst; potem se ve, kako hitro bi pojedli prašička, okoli 120 kg težkega. Oče je razdelil koščke mesa in določil, za kdaj je kaj. če pa je kaj svinjskih kož ostalo, smo jih posušili in pojedli v ješprenju,« se spominja Ančka. Ko prebiram in poslušam pri Vovkovih v Soteski njene spomine, se mi zdi, da bi bilo veliko izpuščenega, če ne bi zapisal, da so morali takrat otroci bajtarjev hoditi h kmetom pomagat delat za kos kruha. Obleko je imela Ančka eno za delavnik in eno za praznik. Za obutev je imela cokle, sicer pa so hodili bosi od zgodnje pomladi do jeseni, dokler ni polja pobelila slana. Bose so hodile tudi starejše ženske. Ančka je delala na žagi v Soteski, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Možje in fantje so odšli na fronto; eni v Krpate, eni v Galicijo, na Tirolsko. Povsod so bili kranjski Janezi dobrodošli. Delo na žagi v Soteski so takrat povečali, ker je šlo veliko lesa na fronto za bunkerje, barake in še kaj. Ženske so morale prevzeti skoraj vsa dela. Samo pri ga-trih so osali moški. Še po toliko letih spomin na te ženske na žagi ni zbledel. Skoraj štiri leta so 4 ženske dovažale z vagon-čki hlode do polnojarmenikov. Cepine so vihtele in delale z njimi kot moški. Koliko znoja je bilo prelitega v tem času! Svetovna morija se je končala, zazvonili so miru v čast. V mnogih hišah marsikaterega moškega ni bilo več nazaj. Ančka je spet delala na žagi, s cepinom v rokah. Kmalu pa je odšla z očetom skladat zaga-nice. Oddahnila se je od prenapornega dela pri prevozu hlodov. Z očetom sta zložila nešteto kop lesa. Dom in delo na žagi, to ju je z očetom še bolj združilo. Kako so bili prijetni šele večeri pri Vovkovih doma, ko so z brati zapeli! Vsi so bili pevci. Pesem je tudi sosede združevala. Obiskovali so eden drugega. Vendar niso niti najmanj slutili, da tudi v novi državi ne bo kruha ne vsakodnevnega zaslužka. Mnogi so postali lesni trgovci, mnogi so prišli na boben. Auersperg je žago dal v najem. Novi gospodar je zaposlil le toliko ljudi, da je shajal. Dosti se je že takrat govorilo o agrarni reformi. Vse to in še druge okoliščine so privedle do brezposelnosti. Ta je iz dneva v dan rastla. Kmalu so Ančka in še dva brata dobili odpoved. Kaj početi? Ali se vdinjati za deklo, biti večno dekla? Ne! Ančka jc bila preponosna. Preveč je bilo v njej mladosti, preveč energije. Hotela je ustvariti dom, zgraditi hišico kot oče, potem pa imeti družino. Tudi fanta je imela zbranega iz domačih logov. Kot strela iz jasnega je prišla novica, da je prva skupina ljudi že odpotovala v Ameriko Oče dolgo ni pustil nobenemu oditi. Če jih je spravil tako daleč, da so zrastli, bo že kako. Vendar čedalje več ljudi ni imelo dela. Po vaseh so hodili agentje, kot so dejali človeku, ki je nabiral ljudi za novi transport. Iz topliške občine se jih je prijavilo okoli 50. Tudi Ančka je bila med njimi. Pogumna je bila toliko bolj, ker je bilo v tem transportu več poznanih deklet. Kako težko je bilo slovo! Oče si je moral denar za pot izposoditi. Veliko solz je bilo potočenih in veliko noči neprespanih, ko se je poslavljala od domače zemlje, od staršev in bratov. Čas za odhod je hitro prišel. Na vlak in na veliki parnik VVilson! Vozili so se skoraj S tedne. Če je bilo lepi > v rente, so prihajali na krov. Končno so le prispeli v Ameriko. V Ameriki je imela Ančka več poklicev. Bila je snažilka pisarn, delala je v kuhinji in še marsikje. Veliko je bilo domotožja po domačih, po žagi. O vsakem drevesu se ji je sanjalo in. tako je bila ponoči v sanjah v rojstnem kraju. Šeh; po 10 letih je prišla domov na obisk. To je bilo leta 1930. V kraju se ni veliko spremenilo. Ančka jc prehodila vse steze, obiskala znanke in prijatelje. Mnogi so mislili, da je velika gospa. Ko se je vrnila v Ameriko, so se tudi tam začela leta krize. Ančka z možem je vsa leta ostala zvesta rodni zemlji. Tam v daljni Ameriki so ustanavljali slovenska kulturna društva, da jih ni pogoltnila tujina. Clevelandu ne pravijo brez razloga ameriška Ljubljana. To ime ima zato, ker je v tem mestu največ Slovencev. Ob večerih so, čeprav izmučeni od dela, peli slovenske pesmi, plesali slovenske plese, govorili slovensko. Marsikatera od predvojnih prireditev je šla zc takrat v dobrodelne namene. Med vojno je bilo mnogo nejasnosti o dogodkih doma. Ančka si je pritrgovala od ust, da je pomagala trpečemu in lačnemu rodnemu narodu. Sodelovala je v mnogih dobrodelnih organizacijah in ustanovah. Leta 1945, ko ji je umrl mož, se je tem organizacijam predala z vso močjo. Slovenska beseda se ima zahvaliti tem prvim našim pionirjem, da so jo ohranili skozi tri rodove. Čeprav sedanji mladi rod ameriških Slovencev ne govori več slovensko, pa še poje in pleše po domače. Ančka pravi, da bo to delal mladi rod, dokler bo v Ameriki še živ kakšen Slovenec. Vsa čast Ančki, hčeri žagarja Vovka, da je kljub letom polna optimizma. Kot takrat, ko je (leta 1958) drugič obiskala domovino. Videla se je z vsemi prijateljicami, prijatelji in znanci z žage v Soteski. Takrat je pustila v spomin tele besede: Ko boste se kdaj družili, spomine s pesmijo budili, na nepozabni rodni krov na kras slovenskih polj, bregov, ko v pesmi zadehtel bo rožmarin, še mene naj objame vaš spomin. Ančka bere v Ameriki več slovenskih časopisov. Te časnike priporoča tudi drugim. »Da se ne pozabi beseda, katere me je učila rodna mati.« Ančka Vovkova je vzor, Kako tudi v najtežjih letih osta- neš Slovenec, kako kljub času ohraniš srčni spomin na dom, kjer ti je tekla zibelka. Želela bi in tuOTsama po svojih močeh pomagala, da bi obnovili nekdanji Auerspergov grad, ki je slovel za najlepšega v kranjski deželi. Razvaline v ničemer niso ponos slovenskemu narodu. Ančka ve, da nekdanje podobe grad ne bo imel nikoli več. Vendar bi se na tistih razvalinah še dalo postaviti nekaj, kar bi služilo na primer za dom slovenskih izseljencev, kateri živimo na vseh koncih sveta,« pravi Ančka. ANTON VIRANT O Evropi bodimo čisto tiho V Metliki bi težko našli človeka, ki bi vedel povedati, kje je Kamenica, če že kdo približno ve, da je nekje proti žumberškim krajem zaselek s tem imenom, pa ne bo vedel, ali je v metliški občini ali ne več, niti ne, po kateri poti se tja pride. Meni so v Vidošičih svetovali, naj se raje obrnem in se v Kamenico odpravim preko Radoviče in Kašta, do kjer je asfalt. Ker se nerad vračam, sem poskušal do zadnjega slovenskega zaselka in edine naseljene hiše v tem zaselku priti po slovenski strani, od Vidošičev navkreber skozi zadružne vinograde. Moja uboga in vsega hudega vajena katrca je prenesla tudi to. Tudi vsega hudega vajeni človek pa ne more mirno prenesti tistega, na kar naleti na zadnjem robu slovenskega obrobja. Težko bi sam našel to Kamenico. Tik pred žumberškim Kaštem, ko sem bil že mimo, sem na poti naletel na dva možaka, eden od njiju je bil Željko Gorenc, ravno tisti, ki sem ga iskal. Že v začetku stoletja, ko je Željkov stari oče, doma iz kostanjeviškega konca, kupil star his in nekaj malega zemlje v zaselku med žumberškim Kaštem in slovenskimi Vidošiči, je bila Kamenica — že ime veliko pove — bolj na samem. A stara Gorenčeva in njuni štirje sinovi, vsi rojeni v tistem majhnem hisu, so živeli tako kot takrat večina ljudi v teh krajih — trdo in bolj ko ne revno življenje. Drugje so se življenjske razmere s časom izboljšale, ljudje so si ustvarili nekakšno človeka vredno življenjsko raven, tudi v te odmaknjene kraje je najprej prišla elektrika, potem še asfaltna cesta, ljudje so si prenovili ali na novo zgradili hiše, imajo ali bodo v kratkem dobili telefon, da o pralnih strojih, televiziji in drugih za današnji čas samoumevnih stvareh ne govorimo. Pri Gorenčevih pa ni nič od tega. V Kamenici številka 2 živi že četrti Gorenčev rod, a v tej hiši še nikoli niso prali perila v pralnem stroju, nikoli še niso gledali televizije, nikoli jim teme ni razsvetlila električna žarnica. Vse to je najbližje v dober kilometer oddaljenem hrvaškem Kaštu. Edino, kar je pri Gorenčev-nih »novo« od začetka stoletja, je njihovo bivališče. Stari his so namreč Italijani med vojno zažgali, ker so bili vsi štirje Gorenčevi sinovi partizani. Po vojni je Željkov oče na mestu požganega hiša postavil nekakšno novo bivališče, ki so ga potem stalno po malem širili. Na stenah v večji sobi visijo slika maršala Tita, gobelin s podobo Zadnje večerje in spomenica 1941 Toneta Gorenca, Željkovega strica, ki so ga Italijani leta 1942 ubili pri Metliki. Vse te podobe in stene so precej zakajene, v tej hiši si svetijo samo s svečami. Pri svečah štirje Gorenčevi šolarji od skupaj šestih otrok delajo naloge in se učijo. Pa tudi s svečami jejtreba paziti, danes je vse drago, denarja pa pri Gorenčevih ni. Edini redni mesečni dohodek je pokojnina Željkove mame, ki jo dobiva po svojem pokojnem možu. Ne Željko ne njegova žena nista v službi, za šest otrok — stari so od 13 let do 5 mesecev — pa dobivajo 14 starih milijonov doklad. To jim nakažejo v trgovino na Radoviči. »Pri današnjih cenah lahko vse, kar za ta denar kupim, v žepu prinesem,« pravi Željko. »Ko sem pa na socialnem prosil, da bi dobili kaj več, so mi rekli, da bi mi radi samo meso jedli. Za 14 milijonov na mesec se ga pa res lahko najemo...« Željko, 37-letni gospodar te kameniške revščine, je že šest let brez službe. »Prej sem delal v suhorskem obratu IMV, zadnjih šest let pa sem prijavljen na metliški borzi dela, a ni nič. Sicer pa za kakšno pravo delo tudi nisem, pred leti mi je počila trebušna prepona in sedaj nosim pas z vzmetmi, da se sploh lahko držim pokonci. Brez tega pasa se zjutraj niti z"avnati ne morem. Pas so mi dali narediti prijatelji v Nemčiji. Brez pomoči prijateljev in dobrih ljudi bi nas že pobralo. Zemljo sicer vso obdelamo, ne lenarimo, vse moramo delati na roke, a kaj, ko je zemlje malo. Sicer pa smo tukaj kot Indijanci v rezervatu. Nihče se za nas ne briga, še za volitve nam niso povedali. Samo za zadnjo deklico, ki se je rodila pred petimi meseci, smo dobili tisti paket s plenicami, prej za nobenega. Po rojstvu zadnjega otroka so nam na socialnem v Metliki obljubili enkratno pomoč v višini 50 starih milijonov, a tudi iz tega ni bilo nič. Babica je bila samo enkrat v petih mesecih pri nas. Res, kot nekakšni puščavniki smo. Še dobro, da so otroci zdravi, da ni treba z njimi hoditi k zdravniku v Metliko. Bojim pa se, da bodo kmalu na pol slepi, saj vse, kar je za šolo, delajo pri svečah, še posebej pozimi, ko je kratek dan. Za otroke je ta-. ko življenje najhujše, saj so, kadar niso v šoli, povsem odrezani od sveta. Televizije ne morejo gledati, da bi videli, kaj se dogaja po svetu, imamo sicer tranzistor, a kaj, ko je šest baterij osem milijonov. Le Dolenjca preberemo, to je vse, tega je imel oče od začetka naročenega.« Ko so leta 1953 napeljevali elektriko za Vidošiče, je Željkov oče delal pri gradbenem podjetju v Ljubljani. »Takrat smo tudi mi dali denar za elektriko,« se spominja Željkova mama Jelena. »A ker sta se na poti do nas dva stara človeka odpovedala elektriki, se jim je ni zdelo vredno napeljati samo za nas in so nam raje denar vrnili. Štiri partizane je dal Gorenčev his, pa si tudi elektrike, ki bi jo plačali tako kot vsi drugi, nismo zaslužili...« Željko je kasneje še večkrat prosil, a ni bilo nič iz tega. »Samo da bi elektriko dobili, za drugo bi se že kako znašli.« Do četrtega razreda hodijo otroci v šolo v bližnji hrvaški Kašt. Če bi hoteli v slovensko šolo, bi morali peš do Radoviče in od tam s šolskim avtobusom v Metliko. Kašt je podružnična šola, otrok je malo in vse štiri razrede skupaj uči ena učiteljica. Od 4. razreda naprej vozijo šolarje v Žaka-nje. Ko je Željko hodil v šolo, je bila v Kaštu še osemrazredna šola. Ker je bil v šoli dober, ga je župnik nagovoril, da je šel v malo grkokatoliško semenišče v Zagreb. »Saj ne da sem hotel postati pop, to mi je bila edina možnost, da bi končal gimnazijo. A očetu, ki je bil komunist, to ni bilo prav, pa še kljub temu so bili s šolanjem stroški in tako se je zame vsa stvar končala. In kot edini sin sem seveda prišel nazaj v to Kamenico. Ne bi rad, da bi kateri od mojih otrok ostal tukaj. Tudi če bi tuje krave na pašo gnali, jim ne more biti slabše kot tukaj.« Noben od šestih Gorenčevih otrok še ni videl morja. Največja voda, ki sta jo videli starejši deklici, ki sta te dni končali 6. razred, je Blejsko jezero. Njihov razred je šel tja na izlet pred koncem šolskega leta. Deklici sta jokali in se branili iti na izlet. »Sram ju je bilo, nimata tako za obleči kot njune vrstnice. Lani jima na tak izlet nismo mogli dati s seboj ne hrane ne denarja, tako da so jim drugi otroci dejali jesti « Letos-je njuna stara mati za izlet na Bled potrošila skoraj celo pokojnino, da ju je na novo oblekla in jima dala še nekaj dinarjev s seboj. »Vseeno, tudi če za sol ne bo. Da bi bili pa še tukaj zapostavljeni, to pa ne!« pravi stara mati Jelena. Brez smisla se je spraševati, kaj ali kdo je kriv, da je pri Gorenčevih v Kamenici, v zadnji slovenski naseljeni hiši, tako kot je. Dejstvo je, da tam v bednih življenjskih razmerah živi devet ljudi, od tega šest otrok. Že samo to, da se morajo ti otroci danes, enajst let pred koncem drugega tisočletja, učiti in naloge pisati pri sveči, je dovolj, da ne bi smel nihče, ki bi lahko karkoli storil, obrniti pogleda stran. Da ne govorimo o tistih, ki bi morali kaj storiti. Preden v Ke-menici ne bo zasvetila električna luč, bodimo o Evropi vsi skupaj čisto tiho. A. BARTELJ V neobvezen premislek Sence med nami Ko to poročamo (v torek dopoldne), še ne moremo vedeti, ali je Komunalno podjetje Ljubljana (tozd Žale) dovolilo žalno slovesnost, posvečeno vetrinjskim žrtvam, ki je bila napovedana za torek ob 17. popoldne ob lipi na ljubljanskih Žalah, lipi, kije bila posajena lani v znak sprave vsaj med mrtvimi žrtvami obeh strani slovenske bratomorne vojne. Slovesnost je postala vprašljiva zato, ker je uprava pokopališča pobudnikom slovesnosti, skupini nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev, na njihovo prošnjo za dovoljenje odgovorila, naj v roku osmih dni odstranijo že omenjeno lipo sprave. Simbol je bil po mnenju pogrebnikov posajen brez njihovega soglasja in na kraju, ki za to ni primeren. Ge skupina borcev NOV in kulturnikov lipe ne bi odstranila sama, bodo to na njene stroške naredili komu-nalci. Zaščitniki lipe so napisali še eno pismo, v njem upravo pokopališča prosijo, da lipe ne odstranijo, ker je simbol sprave in se ujema z okoljem, zagotovo pa nikomur ne dela škode in nikogar ne ogroža. V pismu, ki ga je objavil ljubljanski Dnevnik, med drugim piše: »Sicer pa je eno vsaditev drevesa, izruvanje in odstranitev drevesa pa nekaj drugega, tenkočutni za naravo morejo drevo primerjati z življenjem«. Seveda samo naivneži menijo, da se je uprava pokopališča Žale, kije ves čas sporno lipo sicer ignorirala, vendar tolerirala, sama dokopala do ideje o odstranitvi lipe. Ta ideja, ki je zelo zvita (če ni lipe, ni slovesnosti, lipa pa je uradno nezakonita), je najbrž imela vplivnejše očete, čeprav je slednje nedokazljivo. Ne glede na lipo da ali ne in torkovo popoldansko (ne)slo-vesnost ob njej pa je več kot jasno, da Slovenci ne bomo mogli v nedogled odlagati in skrivati resnice o vetrinjskih žrtvah. Več kot 10.000 na Rogu in drugod v revolucionarnem ali kakšnem drugem zanosu in gnevu pobitih ljudi je namreč preveč smrti. Nasa sedanja uradna politika se bo morala že zaradi lastnega obstoja opredeliti do nekaterih vprašljivih dejanj svojih prednikov. Ena od ovir na tej poti naj bi bilo vprašanje, ali bi morebitni spomenik »žrtvam vojne, fašizma in stalinizma« (torej vsem žrtvam državljanske vojne, ki je bila hkrati osvobodilna in še revolucija povrhu) predstavljal izenačevanje dejanj mrtvih, partizanov in domobrancev. Enega od možnih odgovorov na to brez dvoma zelo občutljivo dilemo je dala Spomenka Hribar, ki pravi: »Predvsem pa v grobovih ni nikakršnih dejanj. Mrtvi so mrtvi. In je vprašanje le, ali jim bomo in kdaj jim bomo dopustili njihovo smrt, se pravi, se obnašali do mrtvih pietetno, kakor to pristoji naši kulturi in civilizaciji. Mrtvih ne izenačujemo mi, živi, smrt jih je izenačila. In opominja nas žive, na to, kam pelje ideološki ekskluzi-vizem, sovraštvo«. In zakaj samo mnenje Spomenke Hribar? Zato ker vse več Slovencev meni, da je končno treba pokopati vse v drugi vojni umrle Slovence. Deset in več tisoč mrličev dela veliko senc, ki blodijo med nami. Ne-spokojne zase in za nas. MARJAN BAUER Pravico, ne miloščino 6. junija je osnovna šola s prilagojenim programom pri OŠ zapadnodolenjskega odreda Mirna proslavila 20-letnico delovanja. Ta dan je bil priložnost, da učenci OŠPP nastopijo z recitacijami na proslavi in da predstavijo svoje izdelke na razstavi v šolski avli. Priložnost so s pomočjo tovarišic pridno izkoristili, zato so imeli obiskovalci simbolične slovesnosti kaj videti. Potem ko so prisluhnili izbranim točkam v kulturnem programu, so se lahko posladkali s pecivom in medico in se potlej sprehodili med vitrinami, ki so polne dokazov, da so tehnični krožki na mirenski osnovni šoli s prilagojenim programom še kako dobrodošla oblika za delo ustvarjalnih učencev. Tako, kot so bili delo mladostnih rok številni v avli razstavljeni iz- delki, so nastale z zavzetostjo učencev tudi sladkarije in medica. Ko so pedagoški delavci 6. junija videli, da izpeljana proslava z razstavo vred ustreza njihovi zamisli o kar se da nazorni predstavitvi dejavnosti slavljenke OŠPP, so imeli potrditev več, da učiteljski trud ni zaman, niti tedaj ne, ko ga je potrebno celo daleč več, kot ga nemara mora vlagati v pedagoškem procesu večina osnovnošolskih učiteljev. Ce so bili učitelji mirenske osnovne šole s prilagojenim programom tedaj zadovoljni, jim je prenehalo biti lepo, ko so začeli razmišljati o položaju, ki ga ima ta šolska enota v občinskem šolskem sistemu. Namreč razmišljati o položaju, kakršnega vidijo kot učitelji in vzgojitelji, ki so vsak dan razpeti med otroško razposajenost in mladostniško zvitost gojencev, svoje želje po strokovnem napredovanju in stvarne možnosti za tako napredovanje ter med družbene ukrepe, ki šolam omejujejo manevrski prostor in grozijo s tako imenovanimi racionalizacijami. V preteklosti je bilo nekaj poskusov, da bi ukinili bodisi šolo s prilagojenim programom, bodisi internat, v katerem stanujejo učenci mirenske šole, za katero je v rabi sporno ime »posebna šola«. Trenutno imamo še oboje, vendar se prav zdaj spet pojavljajo težnje po ukinitvi internata, ki je v stari osnovni šoli. Razmišljanja o ukinitvi imajo v ozadju želje, da bi kaj privarčevali. O takih razmerah govorijo delavci omenjene mirenske šolske enote. Kaj menijo glede tega v trebanjski vzgojno-izobraževalni organizaciji, ki bi bila po funkciji in nalogah pristojna klestiti izobraževalni in vzgojni osnovnošolski program? O internatu je treba razmišljati. Dotrajan je, zato bo potrebna sanacija. Poiskati bo potrebno druge rešitve, če bi se zanje seveda pokazalo, da s tovrstnimi spremembami otrokom ne bi škodovali. Naredili smo analizo o tem, kaj je cenejše: ali prevozi v šolo in plačevanje oskrbe v rejniških družinah ali sanacija internata, pravi direktor vzgojno-izobraževal-ne organizacije Trebnje Štefan Kamin. Dodaja pa še drugo oceno, in sicer o tem, kaj je dom učencev po svoji socialni, sociološki in vzgojni plati. Internat je neke vrste izolacija, čeprav imajo ti otroci v njem bogat program vzgoje in usposabljanja, meni Štefan Kamin. Omenjena stališča enih in drugih (in morda tretjih) bodo najbrž utirala prihodnjo pot osnovne šole s prilagojenim programom na Mirni. Kakšno usodo je doživljala OŠPP v preteklih dveh desetletjih, je povzela v šolskem glasilu »Mia- Skrbi kabelske »kanalizacije« Od začetka je bil radio. In to je bil tak čudež narave, da še že od tistega trenutka naprej, ko so ga razdelili na »dolge, srednje in kratke valove«, navadni smrtniki niso več spuščali v naporna razmišljanja, zakaj tako. Pozabili so na Nikola Tesla in Marconija, raje so poslušali dunajske valčke in najbolj sveže novice in kar jim je izum pač omogočal. Ko so se pojavili še »ultra kratki valovi« in televizija, pa so se začele zadeve tudi za strokovnjake močno zapletati. Nič čudnega, da so se za silo sporazumeli komaj znotraj nekaterih narodov. Neustavljiv napredek tehnike, še posebno širjenja, obvladovanja in uporabe elektromagnetnih valov, je namreč krepko prehitel mednarodno dogovarjanje o razdelitvi razpoložljivega prostora v goščavi valovanj. Dodatno zmedo so vnesla tudi različna poimenovanja istih pojmov. Pa vendar bi ljudje, ki so si kupili (za naše žepe) dragocen sodoben televizor in celo priključek na kabelsko omrežje ali pa kar satelitski sprejemnik, radi dobili na svojih zaslonih in iz zvočnkov tisto, kar se jim nudi. Nič ne pomaga, treba si bo vzeti čas in kaj prebrati! Recimo kar tole nadaljevanje. Ker splošna razlaga elektromagnetnih valovanj ni namen tega prispevka, se bomo zadovoljili samo s tistim območjem valovne lestvice, ki zadeva radio in televizijo. Lestvica,, daljših in krajših elektromagnetnih valov je podobna kot pri zvočnih valovanjih, kjer je tonska lestvica (do, re, mi...) zaporedje tonov od nižjih proti višjim. Višina tona je tudi tu odvisna od števila nihajev (frekvence) zvočnega vira. Območje lestvice, ki ga prikazuje naša risba, sega od dolgih do »silno« (ultra) kratkih valovanj. Besedilo pod risbo pojasnjuje angleške okrajšave za posamezne dele — tako 1 imenovana področja lestvice. V mednarodnem sporazumevanju rečejo valovni lestvici frekvenčni spektrom ali frek venčna slika, pomeni pa prav tško razpredelnico, kakršno vidite na naši risbi. PASOVI IN KANALI Zapletlo se je zlasti z razdelitvijo frekvenčnih področij na »pasove« in razdelitvijo pasov na kanale. Kanal je natančno določena frekvenca (valovna dolžina!), s katero sme pooblaščeni uporabnik oddajati svoj program oziroma sporočila. Samo na (v) tem kanalu moremo z radijskimi ali televizijskimi sprejemniki »ujeti« njegovo oddajo. Zato moramo seveda vedeti, na katerem kanalu (frekvenci) bomo lahko videli in slišali željeni program in sporočilo. Pri običajnih radijskih in televizijskih sprejemnikih lahko z vrtenjem »gumba za postaje« ujamemo katerokoli frekvenco ali kanal. Sodobnejši televizijski in profesionalni radijski sprejemniki pa so narejeni tako, da love samo natanko tiste frekvence (kanale!), na katerih oddajajo svoje programe in sporočila oddajniki, ki jih hočemo sprejemati. Tako se izognemo zamudnemu vrtenju gumba, kanal pa ujamemo v trenutku in dokaj natančno že samo s pritiskom na ustrezno tipko. Podrobneje smo o televizijskih navadnih in posebnih kanalih pisali že lani septembra v Prilogi 40. številke Dolenjskega lista, na 10. strani. V današnjem prispevku moramo nekaj tistih razlag ponoviti. Že zato, ker pravimo: enkrat ni nobenkrat! Morda bo danes kaj lažje, pomagala pa bo tudi risba. Najprej preberite pojasnilo pod njo. Starejši radijski sprejemniki so delali samo v področjih LF, MF in HF (na »dolgih, srednjih in kratkih valovih«). Danes lahko vsi radijski sprejemniki delajo tudi v drugem pasu VHF področja. Temu področju so včasih rekli »ukave« ali ultra kratki valovi, ki so jih pozneje preimenovali v zelo kratke valove. Med poznavalci pa se za to področje največkrat uporablja oznaka VHF. Za televizorje so najprej določili prvi pas VHF področja in ga razdelili na tri kanale (kanali 2,3 in 4!), kmalu pa se je televizija tako razmnožila, da so morali zanjo žrtvovati še osem kanalov (kanali od 5 do 12!), ki so jih umestili v tretji pas VHF področja. »Luknje« med pasovi (glej risbo!) so dodelili drugim porabnikom, npr. vojski, mornarici, policiji, radioamaterjem, letalcem, pošti, reševalcem, gasilcem, cestarjem, električarjem in kaj vem komu še. Letala so dobila svoj pas tudi v VHF področju takoj za drugim pasom, in sicer frekvence od 108 do 118 MHz za navigacijo, od 118 do 136 MHz pa za govorno sporazumevanje med seboj in letalskimi prometniki na zemlji. GREMO NA UHF! Televiziji pa še ni bilo dovolj, saj so nove TV pos taj e rasle kot gobe po dežju. Vendar v VHF področju tudi prostora ni bilo več! Še dobro, da je tehnika napredovala hkrati s potrebami in omogočila oddajanje in sprejemanje na področjih ultra visokih frekvenc nad 300 MHz. Televiziji so dodelili novih 49 kanalov od 21 do 69 v četrtem in petem pasu v UHF področju. Na žalost dotedanji televizorji niso mogli sprejemati signalov iz UHF področja. Starejši gledalci se še spomnijo, da je bilo takrat treba kupiti nov televizor ali pa si za silo pomagati z dodatno napravico — sprejemnikom za UHF področje. Stare, ploščate dvožilne antenske kable smo zamenjali z valjastim koaksialnim antenskim kablom, pa tudi antene so se močno spremenile in zlasti — zmanjšale. Dolžina antenskih palic je namreč odvisna od valovne dolžine. Televizija se je tako razprostrla čez 60 kanalov in to bo zdaj za nekaj časa menda dovolj. Samo za najbolj znanja željne: sateliti za oddajanje programov iz vesolja pa so spet ostali brez »frekvenc«. Iz političnih in komercialnih razlogov namreč niso mogli oddajati na običajnih kanalih VHF in UHF področij. Prostor pod soncem so jim dali v SHF področju od 1 do 20 GHz. Te superkrat-ke valove predela sprejemna naprava v satelitski antenski skledi v »navadne« ultra ali zelo kratke valove, za kakršne pač so prirejeni satelitski sprejemniki. Iz satelitskega sprejemnika je mogoče tudi po kablu spustiti te signale do naših običajnih televizorjev. Vendar spet — na žalost: kabelska omrežja so do nedavnega zmogla prenašati samo valovanja do 300 MHz, z najnovejšimi izpopolnitvami zdaj do 450 MHz. Na priloženi risbi se seveda takoj vidi, da sprejem programov iz UHF področja (kanali od 21 do 69) neposredno iz kabla ni mogoč. Po kablu bi bilo možno prenašati samo kanale od 2 do 12, s tem da je zaradi »presluha« med sosednjimi kanali mogoče uporabiti le vsak drugi kanal — torej po kablu: reci in piši samo šest kanalov! Kaj pa zdaj? REŠITEV ZA V KABEL Signali, ki potujejo po kablu, ne morejo motiti tistih, ki jih razpošiljajo po zraku zemeljski, pomorski in letalski oddajniki. Zato so za razširjanje televizijskih in radijskih signalov po kablih izkoristili luknjo ali vmesni pas med drugim in tretjim pasom v VHF področju. Semkaj so stlačili deset »posebnih« kanalov, ki so jih imenovali »es kanali«. Običajno jih označujejo z veliko črko S (Special, Sonder) pred številko kanala, npr. S8, v nekaterih državah pa tudi drugače, odvisno od njihovih domačih dogovorov. Tako so na nekaterih televizorjih posebni kabelski kanali označeni s črko S, na drugih pa jih boste našli naprej od kanala 80; npr. kanal Sl na kanalu 81 (ali 80), kanal S3 na kanalu 83 (ali 82) in tako dalje. V Jugoslaviji se podobno kot npr. v Zahodni Nemčiji držimo evropskega standarda CCIR. Zato uporabljamo barvni način PAL, standard B za VHF področje in standard G za UHF področje — na kratko: PAL CCIR standard B/G. To nam lahko usodno pomaga pri izbiri televizorja ali druge video opreme v tujini. Seveda moramo zahtevati tško, ki je prirejena tudi za sprejem posebnih »S« kanalov. RAZŠIRITEV NA 38 KANALOV Za kabelska omrežja pa omenjenih deset posebnih kanalov iz vmesnega pasu seveda ni bilo dovolj. Izborila so si še en pas, takoj za tretjim — od 230 do 300 MHz. Imenujejo ga super pas, v njem pa je spet deset »S« kanalov — od Sil do S20. Ko so pred nedavnim usposobili kabelska omrežja za prenose signalov s frekvencami do 450 MHz, so tu ustanovili še podaljšani super pas, v njem pa utaborili nadaljnjih osemnajst »S« kanalov od S21 do S38. In če bo tehnika kabelskih omrežij tako napredovala, bomo kmalu dobili še »iberober-nadpas« tja do silnih 800 in 1000 megahertzov! No, tu smo pa že v starem, dobrem UHF področju, ki ga premorejo tudi dvajset ali več let stari očanci frekvenčno področje MF VHF UHF | ti srednji valovi (radio) kratki valovi (radio) FF prvi pas (TV) g 2 8Š co n cD >r e tegnjen« čez 12. kanal in b° „a z njim dobili tudi kakšn s »S« najstnika, se pravi kan 511, S12, S13... 1 Boste rekli: hudimano motano! Toda tak je ta dana nji čas. Če ste že kupili ta .. drag aparat, ga bo treba izkoristiti — razen če ga ib?®, samo zaradi sosedove zavi® ake „ Kaj vam bo, vzemimo, ra za na Luno, če se je ne bost« ,otre; naučili peljati? Da je ne P^v'e(j bujete? Hm, saj tudi na rnoP • še pred nekaj deset leti m ^ hče pomislil! h MARJAN M0ŠKu ! in :k, 1 ol' im te* ra | da se drevesa svnimln zavedo, kot je dejal v bnri n verzil1 *z narodnoosvo-Mnrrine8a b°ia Mate) Bor-vPrtDdasre prav temu samoza-PotrHn,U’ zelp 0 spoznanju in J»nciuV,slS.l“|aS?Si; jPrnstor med Jadranskim mor-šapi ln phožnimi alpskimi vr-: PriPisati izjemno veliko knupma,nie za Predstavitev n*1 ge> kl v nasprotju z »uradna znanostjo — .‘7 °o ta pojem sam po sebi še druLč*den'tu ie ~ zagovarja rpis8aČne P08lede na najsta-v , ° zS°dovino Evrope in se-i ^ tudi Slovencev. Bor, Šavli Jomažič namreč podajajo S V8em drugačno podobo zgo-vinskega dogajanja, povezati8/18 Preseljevanjem naro-!. °t pa so jo izrisali dose-'i no i!‘ z8°d°vinarji, in drugač-* W8k £10 zapisana v zgodovin->; sitih knjigah in učbenikih. Ni bilo naselitve v 6. STOLETJU Kot smo se učili v šoli in kot n„*ore zš°d°vinsk.e knjige, so r]..^ Predniki poselili sedanjo v»?°vlno v obdobju preseljenj jP o a narodov. Starejše teori-f n iTuV,ore 0 slovenskih pred- I sokot o južnih Slovanih, ki II na ;~lS 1 z jugovzhoda, vendar tn . nPyejše zgodovinopisje „ aor>)° nekoliko dodelalo, lovnih®"1 po zaslu8> jezikos-'n spoznanj, da je sloven- ščina po svojem izvoru jezik zahodne, in ne južnoslovanske skupine. Tako v Zgodovini Slovencev, ki je izšla 1979. leta, piše, da je bilo slovensko ozemlje naseljeno v dveh naselitvenih valovih. Prvi val je okrog leta 550 pljusknil s severa skozi Moravska vrata, drugi, glavni naselitveni val pa z vzhoda po preselitvi Langobardov iz Panonije v Italijo. V knjigi Veneti naši davni predniki pa avtorji odločno trdijo, da »o naselitvi Slovencev oziroma njihovih prednikov, tako imenovanih alpskih Slovanov, v Vzhodne Alpe ne poroča prav noben zgodovinski vir« (Šavli) in da ta trditev »stoji na tako trhlih nogah, da jo moramo obravnavati kot neverjetno« (Tomažič). Razlogi za trdovratnost teorije o priselitvi slovenskih prednikov na ozemlje Vzhodnih Alp in severnega Jadrana so različni, v glavnem pa Bor, Šavli in Tomažič vidijo razloge v ideološko pogojenem zgodovinopisju nemške šole, iz katere so izšli tudi eminentni slovenski zgodovinarji. Nemškemu stoletnemu ekspanzionizmu proti Jadranu je ustrezala zgodovinska podoba o Slovencih in ostalih slovenskih narodih tega dela sveta kot priseljencih, barbarih in nezgodovinskih narodih, da so tako tudi z zgodovino utemeljevali in opravičevali uresničevanje svojih interesov. Nič manj ni tak pogled na zgodovinske dogodke ustrezal panslavizmu oziroma ruskim interesom. Tudi ta čas nekaterim ustreza podoba Slovencev kot drugim zmeraj podložnega naroda brez prave lastne zgodovine. Zgodovinska resnica, kot jo izrisujejo avtorji knjižne novosti, je drugačna: Slovenci oziroma predniki Slovencev so živeli na alpskem in jadranskem področju že davno pred dobo preseljevanja narodov. Slovenci smo torej avtohton narod na tem prostoru. Še več, naši predniki so bili že v starem veku nosilci pomembne srednjeevropske kulture in tvorci zgodovine. Zgodovinopisje jih pozna pod imenom Veneti ali Vendi. KDO SO BILI VENETI? Doslej je zgodovina Venete označevala kot predkeltske prebivalce srednje Evrope. In čeprav jih zgodovinski viri pogosto omenjajo, jim zgodovinarji niso posvečali posebne pozornosti. Ali so jih povsem prezrli ali pa so njihovo kulturo pripisovali drugim ljudstvom. Kot v prvem delu knjige ugotavlja Jožko Šavli, je lu-žiška kultura (1300 — 1100 pred n. št ), katere nosilec naj bi bilo neznano indoevropsko ljudstvo ali po nekaterih mnenjih Germani, Tračani ali Iliri, istovetna s kulturo Venetov. Iz nje je izšla tudi žarnogra-biščna kultura, ki je kot pravo duhovno vretje pretresla Evropo in pomeni temeljno spremembo v njeni kulturni in jezikovni podobi. Tudi nosilci kulture žarnih grobišč so bili Veneti! Sploh ostajajo Veneti nosilci in posredovalci tudi kasnejših kultur, predvsem halštatske, ki so jo in joše mnogi zgodovinarji pripisujejo Ilirom. Za nas je zanimivo, da so arheologi odkrili bogate najdbe obeh kultur, žarnogrobiščne in halštatske, na območju širše Dolenjske. V knjigi so zato med slikovnim gradivom tudi številni predmeti iz arheoloških zbirk Dolenjskega muzeja. Kdo so torej bili Veneti? Za pretežni del zgodovinopisja skrivnostno ljudstvo, za avtorje knjige pa Slovani oziroma Sloventi, kot so se najverjetneje imenovali sami. Če to drži, potem seveda drži tudi to, da se Slovani niso naselili v ta del Evrope šele v 6. stoletju, marveč so staro evropsko ljudstvo, ki je živelo na prostoru med Baltikom in severnim Jadranskim morjem dolga tisočletja. Priče razširjenosti in kulture Venetov v širšem evropskem prostoru so tudi imena gora, rek, krajev, ki so vsa slovenskega izvora. Šavli je temeljito raziskal pojavljanje venetskih oziroma slovenskih imen v alpskem prostoru (nenavadno je, da jih je našel tudi zunaj evropskih meja, celo na Bližnjem vzhodu) in pojav oprl na teorijo, po kateri se je prvotno indoevropsko ljudstvo jezikovno zdiferenciralo v balto-slovensko skupino, ta pa v tri velike skupine: zahodne, vzhodne in južne Slovane. Slovenščina je po svojem izvoru zahodnoslovanska in ima ohranjenih še veliko značilnih indoevropskih in praslovanskih prvin. TU DON MUJI DUX! Slednje je pomagalo Mateju Boru, ki se je prebil do velikega in pomembnega odkritja. Kot prvemu je uspelo podati sprejemljivo razlago venetske gramatike in razbrati venetske napise. O vsem tem obširno piše v drugem delu knjige, ki nosi naslov Venetščina in venetski napisi. Podrobno dokumentiran in temeljito opravljen posel. Svoj čas, ko so te študije prvikrat zagledale beli dan v Književnih listih Dela, so bile deležne ne samo polemičnega zavračanja, marveč tudi posmeha. Bor pa je vztrajal, dopolnjeval in preverjal svoja odkritja ter prišel, kot je trdno prepričan, do resnice. Venetščina je v svoji osnovi praslovanski jezik oziroma ima slovenščina svoje korenine v venetščini. Kot slavistu mu je bilo tako mogoče prodreti v skrivnost starih zapisov, medtem ko drugi raziskovalci zaradi nepoznavanja slovanskih jezikov in narečij seveda trdega oreha venetščine niso mogli streti. Prav vznemirljivo je Borovo odkrivanje pomena zapisov na starem slovenskem spomeniku, na vojvodskem prestolu pri Gospe Sveti na Koroškem. Kljub preklesavanju dela zapisa spomenik ostaja priča tisočletne slovanske/venetske zgodovine. Na njem sta namreč napisa, ki se po Borovi metodi branja venetščine glasita: Veri ma sveti veri, kar naj bi pomenilo Prisegaj, ampak pri sveti veri, in Tu don muji dux, v sedanji slovenščini Tu doni moj duh. Vsekakor zares sprejemljiva in logična zapisa na mestu, kjer so pred davnimi stoletji delili pravdo. Kako torej? Kdo ima prav, uradna zgodovina ali naši ve-netologi? Na vprašanje ni mogoče nepristransko odgovoriti, še posebno ne, ker doslej pravega znanstvenega soočanja med enimi in drugimi ni bilo. Vene-tologi so bili deležni hudih, vendr počeznih kritik, nemalokrat tudi smešenja, vendar so vztrajali in dopolnjevali orožarno dokazov o pravilnosti svojih teorij. Knjiga Veneti naši davni predniki jih je polna. Morda vsi nimajo enake teže in jih bo znanost ovrgla vendar pa po tej knjigi ni več mogoče zgolj z nasmeškom zavrniti drugačne zgodovinske podobe o prastarih koreninah Slovencev. Protidokazi bodo morali biti dovolj trdni. Dokler pa se spor okrog Venetov v znanstvenih krogih ne razčisti, naj velja tako enim kot drugim venetski pozdrav Osti jarej! Bor ga je prevedel kot Ostani jar (zdrav, mlad). M. MARKELJ ZELENA ZAVEZA Pišemo leto 2089. V osrčju Kočevskega Roga se dogajajo skrivnostne reči. Video-j stikavt (človek, ki stika za novicami, torej nekakšen no-j vinar) odkrije, da zvezna vojska koplje tajno odlaga- . lišče radioaktivnih odpadkov iz vse Evrope, s čimer naj bi prezadolžena Balkanija prišla do denarja za poravnavo stoletnih dolgov Svetovni banki in se izvlekla iz gospodarske krize. Javno odkritje nakane sproži vseslovenski ekološki in politični upor. Skupine zelenih iz Novega mesta se prve spopadejo z vojaki, zeleni sprožijo narodno gibanje, pisatelj Albert začne z gladovno stavko, vse skupaj pa se spremeni v poskus odcepitve od Balkanije. Tako se, kratko označeno, prepleta pripoved, ki jo je znani pisec fantastične proze Miha Remec izdal pod naslovom Zelena zaveza in je pred kratkim izšla pri Založbi Borec. Remec se je v po-litičnofantastičnem romanu, kot je označil delo v podnaslovu, lotil aktualnih problemov in jih, kot se za dobro fantastično prozo spodobi in kar tovrstna literatura omogoča, razprl, da se iz sedanje zamegljenosti in neprozor-nosti kažejo v vsem svojem pomenu in možnih posledicah. Nedvomna odlika Remče-vega pisanja je stroga notranja logika, ki obvladuje pripoved v vseh njenih elementih vključno z dognanim besedjem, ki ga po potrebi ustvarja na novo, da bi označil ali nove naprave ali pojme in medčloveška razmerja. Dodajmo, da Remec v izrisavanje slovenstva vnaša satirične in ironične poudarke, kar daje romanu nekoliko humoren značaj, čeprav je podoba sveta, kot jo začrtuje, dovolj temačna. Vsekakor je knjiga vredna branja, in to ne samo zato, ker je razmeroma redka ptica na nebu slovenske tako imenovane znanstvenofantastične proze. M. MARKELJ NA POLU EROTIKE Slovenski pesnik Denis Poniž je začrtal območje svoje poezije z obema dosedanjima pesniškima zbirkama, najprej z Dionizovimi pes- mimi, nato pa še z Desetnicami. Medtem ko je prva izhajala iz risa slovenskega pesniškega modernizma, pa se je druga vsa zasidrala v intimo, pri čemer je postala središče pesnikovega zanimanja erotika. Te dni je v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi izšla nova Poniževa pesniška zbirka Štirje letni časi. Z njo pesnik nadaljuje tam, kjer je bilo v Desetnicah, izšlih pred desetimi leti, osrediščeno najizrazitejše območje intime oziroma skoraj izključno eros. Pesmi, ki jih obsega nova zbirka, so nastale v letih 1983 do 1986, dopolnjene in prepesnjene pa so bile v adventu 1988. S tem pojasnilom, natisnjenim na samem začetku, je pesnik bržčas želel dati na znanje, da je novo delo nastajalo dalj časa, da ga je gradil premišljeno in ga dal iz rok šele potem, ko ga je tudi ustrezno obdelal in obrusil,- Zbirko je razdelil na pet ciklov in prve štiri poimenoval po letnih časih, le da jim je pomešal ustaljeno zaporedje: zima, jesen, poletje, pomlad. Dodal je še peti letni čas — inferno amoroso, celoto pa sestavil v strogo urejen poetološki sistem. Ta se zunaj kaže že po tem, da so vse pesmi zgrajene iz enakega števila verzov — iz osmih. Še bolj kot formalna podoba zbirke Štirje letni časi je izzivalna njena pomenska in doživljajska vsebina, kot je zapisal Vasja Predan v spremni besedi. Vsebina je namreč že od samega začetka vsa v območju čutnega, tako rekoč od prvega stiha dalje. Ljubezen, strast, ženska — to so pojmi, ki dajejo vsebino in pomen življenju čutnega — doživijo svoje letne čase. Čas brez ženske je čas brez besede, se zaveda pesnik, to pa je tudi čas brez poezije. Ni romantičnega brezkončja, neskončnih sladkih sanj. Ko minejo štirje letni časi, pride še peti — inferno amoroso. Čas dvomov, nepotešene sle, ki nenehno vrta s svojim rezilom. Pesnik — blodnik strasti — ostaja sam, iz spominov se mu utrgajo pesmi, edino plačilo za izkušnjo preživetega. Bralcu pa je prepuščeno, da po branju Štirih letnih časov sam presodi, kako je z romantično držo človeka v realnem svetu ostrih robov. Vendar pa zato te Poniževe pesniške zbirke ne bo bral ne z večjim ne z manjšim užitkom. I. ZORAN TROCKI O BALKANU Med knjigami, ki naj bi pomagale razslojiti poglede na Kosovo, središčni problem jugoslovanske krize, je Zabeleženo SLOVENSKI INTELEK- TUALCI Slovenska družba je v spreminjanju, ki ga določa hotenje po modernizaciji, po usmeritvi v sodobne svetovne tokove. To pomeni prehod v postindustrijsko družbo, se pravi v družbo, za katero so značilni: obvladovanje informacij, znanje, civilnost, človekove pravice, intelektua-lizaeija. Z drugimi besedami povedano: gre za družbo, v kateri razumniki igrajo pomembno vlogo. Zastavlja se vprašanje, ali je intelektua-lizacija slovenske družbe možna. Vprašanje je toliko bolj aktualno, če vemo, da se je dobršen del slovenske povojne zgodovine dogajal pod bremenom antiintelektualnosti in »revolucionarnosti« (zavezanosti dogmi), kar je del slovenskih razumnikov preobražalo v malomeščane in uradnike, tiste, ki se niso pokorili zveličavnosti ene ideje, pa je politika odstranjevala v vrsti afer in procesov. Razumnik, posameznik, ki »obdeluje« ideje in ga bistveno določa dvom, ne more biti dogmatik, je avtonomen in le kot tak razumnik v sodobnem pomenu te besede. Na Slovenskem pa imamo našim razmeram (vojaška družba) prilagojen tip intelektualcev, ki jih je Dimitrij Rupel v svoji knjigi Sloven- tudi zanimiva in nenavadna knjiga, ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki Aktualno. In sicer gre za prevod člankov ruskega revolucionarja in publicista Leva Trockega, zbranih pod skupnim naslovom Kosovsko vprašnje. mm i? Trocki je v obdobju balkanskih vojn kot vojni dopisnik bival v takratni Srbiji in s časnikarskim jezikom zabeležil politični in Siceršnji utrip tega dela Balkana. Balkan je videl kot dokaj zmeden kos Evrope, splet žepnih državic z liliputanskimi kralji, »edini izhod iz morilske zmede in nacionalnega ter državnega kaosa, ki določa življenje na Balkanu,« pa je videl v »združitvi vseh narodov polotoka v ekonomsko in politično celoto«, v demokratično federacijo. Trocki je torej videl rešitev, ki se je po prvi svetovni vojni izvršila, ozemeljsko in politično sicer drugače, saj je novonastala Jugoslavija združila druge narode, kot jih je previdevala njegova zveza, pa tudi ni šlo za zvezo enakopravnih narodov. Vprašanje, kakšna naj bo balkanska federacija, je še danes aktualno, saj nekatera pretekla gledanja nikakor niso izginila, kot tudi ni izginila težnja po nasilnem urejanju zadev. O Kosovu v knjigi sicer ni kaj prida govora, če izvza- j memo beležke o boju srbske vojske z Albanci med vojno 1912. leta. Skoraj da bi bil primernejši naslov Balkansko vprašanje. Knjiga govori j največ o Srbiji in Bolgariji, a tudi o silnicah, ki so se izkazovale že pred sedmimi de- J setletji in ki na nek način delujejo še danes. Knjiga tako nima zgolj dokumentarne, marveč tudi aktualno politično vrednost. M. MARKELJ ski intelektualci opredelil kot »organske« v nasprotju z avtonomnimi. Knjiga je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. »Žalostinka o položaju slovenske inteligence«, kot je avtor svoje delo označil na predstavitvi, skozi predstavitev in analizo konkretnih dogajanj, od afere okrog Kocbekove knjige Strah in pogum do dogajanja ob ustanavljanju Nove revije, preverja nekatere svoje predpostavke in kritične pripombe o slovenskem humanističnem razumništvu in možnostih prehoda slovenske družbe iz vojaške v civilno. Ruplova knjiga tako predstavlja polemično, zanimivo in vprašujoče branje, po katerem se splača poseči. PONATIS POKRA Pri Cankarjevi založbi sc izdali ponatis danes že slovite pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Poker, ki je izšla »davnega« 1966. leta v samozaložbi in se iz »sirotka« spremenila v prelomno knjigo prelomnega obdobja slovenske poezije. Šalamun je s svojim novim pesniškim jezikom sprožil pravi val posnemovalcev hkrati pa pomembno vplival na nadaljnji razvoj slovenskega pesništva s svojim osvobajanjem pesniškega jezika. Odprl je »okno svobode za nov, neposreden pogled na besede«, kot je v predgovoru k tej drugi izdaji napisal Tomaž Brejc. Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih ki so pred tremi m več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni Obesil sina 2. oktora ob 23.55 je na novomeški postaji milice zazvonil telefon. 45-letna Sonja je miličnikom razburjeno hitela pripovedovati, kako njen mož z nožem v roki grozi hčerki, da jo bo ubil. Prosila je za takojšnjo pomoč, sicer da bo prepozno. Miličnika, ki sta nemudoma odhitela na kraj dogodka, sta v hiši našla moškega, ki je na ves glas navijal gramofonske plošče, vmes pa razbijal po stanovanju in grozil. Drugega jima ni preostalo, kot da ga zapreta v marico, nakar sta prisluhnila Sonjini zgodbi. >iMož Vojko je tistega dne popival, kot počenja že vrsto let. Domov je prišel ob 15.30 in takoj pričel razbijati stole, na- to se je spravil nad psa in ga pretepel, nakar je pretepel še otroke. Ti so mu zbežali iz hiše, a jih je kmalu ujel in vnovič pretepel s pasom za hlače. Nato je ponovno odšel v gostilno. Vrnil se je pozno zvečer, ko so otroci že spali. Vnovič se jih je polotil in jih pričel tepsti. Vse je nato spodil iz hiše, k sebi v kuhinjo pa je poklical 12-letno hčer, naj mu speče jajca. Nato ji je v roke dal nož, češ naj ga zakolje. Če tega ne bo storila, bo on zaklal njo in potem še sebe. Po teh besedah je ugasnil luč in zaprl vrata. Hči je pričela jokati in klicati na pomoč. Prvi so priskočili sosedi, nato sem poklicala še vas,« je v solzah pripovedovala Sonja. Ob tem dogodku je prišlo na dan vse trpljenje, ki so ga ob vselej vinjenem Vojku preživljali Sonja in otroci. Nekega poletnega dne je bilo, ko je Vojko ponovno prišel vinjen domov. Najprej je pretepel hčerko, ker je pri njej našel prijateljico, in jo vrgel ob jarek pri hiši, globok kake pol metra in poln vode. Podobnih dogodkov je bilo nič koliko, najhuje je bilo prav 2. in 3. oktobra. Drugega oktobra sta ga miličnika, kot smo že zapisali, odpeljala na treznjenje v prostore postaje milice. Ko pa se je naslednjega dne vrnil, se je odpravil na podstrešje. Tam je od hčerke zahteval, naj mu prinese sekiro, češ da bo ubil mater. Ko ga ni hotela poslušati, se je spravil nad drugo hčerko in jo pretepel. Pa ne le to. Otrokom je preprečeval, da bi se učili, podil jih je od knjig, poleg tega jim je trgal zvezke in jih metal v ogenj. Sodu pa je izbil dno dogodek, ko je obesil lastnega sina. Enajstletni Mirko je tistega dne vojakom, ki so imeli blizu hiše vaje, nesel steklenico vode. Ko se je vračal v hišo, ga je zalotil oče. Pričel je vpiti in sinu očitati, da vojakom nosi alkohol, namesto da bi ga pustil njemu. Mirko mu je zatrdil, da je bila v steklenici zgolj navadna voda. Vojka je to tako razkačilo, da je sina zagrabil in pretepel, zatem pa iz hiše poklical ženo in ostale otroke ter jim povedal, da bo Mirka obesil. Družino je nato nagnal nazaj v stanovanje, Mirku pa okoli vratu nataknil zanko iz bakrene žice, ki jo je prej pritrdil na podstrešni tram. Sina je postavil na lestev in ko je zanko okoli vratu zategnil, je Mirka sunil z lestve, tako da je obvisel na zanki. Le še nekaj trenutkov ga je ločilo od zanesljive smrti, ko so iz hiše pritekli žena in ostali otroci ter Mirka, vsega plavega v obraz, sneli iz zanke in mu tako rešili življenje. Ceno temu so vnovič plačali s številnimi udarci. Take in podobne srhljive zgodbe so prihajale na dan potem, ko so se za Vojkovo početje pričeli zanimati miličniki. Ni bilo drugega, kot da so ga 3. oktobra sredi noči vnovič priprli. Sojenje je počakal za rešetkami. Senat novomeškega okrožnega sodišča ga je obsodil na 3 leta strogega zapora, pri tem je upošteval, da gre za podpovprečno inteligentnega človeka, kroničnega alkoholika, ki kaže znake cerebralne prizadetosti; bistveno je bila prizadeta njegova zmožnost razumeti pomen dejanj. Vojko je že pred- pravnomočnostjo sodbe zaprosil, naj ga premestijo v KPD Dob, kjer ga je tudi pričakalo obvestilo, da je vrhovno sodišče Slovenije njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Prav tako je bila kasneje zavrnjena tudi zahteva za izredno omilitev kazni. Navzlic temu pa Vojko kazni ni odsedel v celoti; kake pol leta, predno bi mu potekla, je na Dob prispel sklep komisije za pogojne odpuste republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, s katerim so se mu odprla vrata v svobodo. Nesojeni rudnik izpodjeda domačijo Tisto leto, ko so v Globokem odpirali poskusne jaške za morebitni izkop premogovih zalog, je Mavsarjevo družino v Dečnih selih doletela nesreča. Plaz jim je odnesel sadovnjak s 400 mladimi jablanami. V dolino je izginila tudi cesta do hiše in ostali so odrezani od sveta. Tega je štiri leta, morda celo pet, se spominja Ivan Mavsar in obenem povd, da so mu ob nesreči takoj priskočili na pomoč pri Kostaku, kjer je še danes zaposlen. Z buldožerjem so mu napravili novo pot do hiše vrh pobočja, ki se še danes poseda. »Ponoči ne morem spati,« pripoveduje, »ker v hiši vse škriplje in nas je strah, da nas j bo lepega dne odneslo vse skupaj po hribu navzdol. Hiša ima polno razpok in bivanje v njej ni več varno. Zaradi nagibanja se bojim, da bo potrgalo električne žice s konzolami vred. Tudi vodnjak je počen. Globok je 24 metrov in pred plazom nam ni nikoli zmanjkalo vode, lani pa je bilo v času suše v njem samo blato. Tudi zdaj je voda kalna in lepega dne bo izvir morda za zmeraj presahnil.« Družina Mavsar se bo morala izseliti drugam, toda možnosti za nov dom ima vsak dan manj. Pred tremi, štirimi leti so jim na občini svetovali, naj bi odšli v Brežino. Mavsar je dejal, da je bila za kmeta primerna samo ena hiša, vendar tam niso bile urejene zadeve z dediči. Za tisto hišo so mu baje na izvršnem svetu obljubili, da bi jo adaptirali. Potem je vse skupaj padlo v vodo in medtem ko so stekle stvari na zemljiški knjigi in so se razčistili tudi odnosi z dediči v tujini, je cena poskočila in Mav-sarjevi niso mogli več ponuditi kupnine. Druga hiša v isti vasi je imela premajhno dvorišče za kmetijo, tretja pa premajhno parcelo. Potem so se odločili, da bodo raje gradili in ostali bliže domačiji, njivam in travnikom, ki jih še vedno obdelujejo. Lokacijsko dovoljenje so dobili na parceli kakih petsto metrov od sedanjega doma. če bodo živeli tam, potem bi lahko še naprej uporabljali stara gospodarska poslopja in kozolec. Tudi sadovnjak na bregu zahodno od hiše za sedaj še rodi, čeprav se terase postopoma pogrezajo. Mavsarjevi imajo nekaj manj kot poldrugi hektar obdelovalne zemlje, vendar je-vsa v hribu in ob mokrem vremenu težko dostopna. Lani so zelo malo pridelali, ker jim je vreme preprečilo razvoz gnoja po njivah. Redijo konja, da z njim kaj pripeljejo in zorjejo, v hlevu pa imajo še kravo, da niso brez mleka, čez leto zredijo po tri prašičke, in to je vse. Z zemljo in z Ivanovim zaslužkom se mora preživeti pet ljudi; starši, stara mati in dve hčeri, ki se šolata. Starejša Alenka je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je trenutno brez štipendije, mlajša pa obiskuje gostinsko šolo v Novem mestu. Ta sicer ima štipendijo, toda ta gre pretežno za internat, a denar za vožnje domov in za obleko morajo prispevati starši. Ivan Mavsar je pred dvaindvajsetimi leti adaptiral staro hišo, ker se je že podirala in ker je bila premajhna za večjo družino. Takrat mu je Kostak izdatno pomagal v denarju, delu in maerialu. Dobil je za sto takratnih milijonov dinarjev nepovratne pomoči, za sto milijonov kredita na trideset let in za tristo milijonov dinarjev vrednosti v materialu in delovnih urah, ki so jih napravili Kostakovi delavci. Ves ta trud je potem uničil plaz in družina se bo zelo težko ločila od domovanja na pobočju. Nesreča jih je prisilila v iftari 'A m#. ki množično proizvaja izdelke vseh mogočih modelov in iz vseh mogočih materialov, je opravil svoje. Ljudje obutev ponosijo in odvržejo, tistih, ki bi še znali ceniti plemenitost in zdravje pravega usnja, pa je premalo, da bi obrt ostala pri življenju. Straži in še danes živi v svoji rojstni hiši, le da je precej pre' urejena. Pa tudi drugega se je okoli precej spremenilo. »Bil* Nne je to kmetijska vas včasih,« tCi: Mož s čevljar skega voza Včasih so imele delavnice svoj vonj. Takoj ko si z ulice stopil v prostor, te je objel in vedel si, če si prišel k pravemu mojstru. Čevljarske delavnice še posebej. Prostor je bil nasičen duha po sveže ustrojenem usnju, lepilih in mazilih. Prijeten vonj je bil to in odnesel si ga s sabo v kosu starega časopisa, kamor je mojster zavil popravljene čevlje. Beletov Anton ga ima gotovo še dobro v spominu, čeprav je že pri sedemdesetih. Če le more, odide tja gor visoko v hrib Straške gore, skoraj tik pod gozdom, kjer ima vinograd, pa od tam uživa prelepi razgled na dolino Krke. Vsa pokrajina je kot na dlani pred njim, od roških hribov pa tja do Ljubna, Gorjancev in Trške gore. Sveže sape pihljajo tukaj gori, vendar iz Antonovega spomina ne bodo nikoli izbrisale tistega značilnega vonja čevljarske obrti. Predolgo ji je bil zapisan. Ne, Anton ne bo pozabil nanj, boji pa se, da bo poznavanje čevljarske obrti, takšne, kot je bila nekdaj, nepovratno izginilo iz zavesti sedanjih generacij. Čevljarjev, tistih pravih, ki ne prilepijo samo pete, je vse manj, vajencev pa menda ni več. Nesluten razmah obutvene industrije, Bele iz Gornje Straže je torej upokojen čevljar, vendar šila in kopit še ni vrgel v kot. Včasih se še oglasi njegovo kladivo. Tok, tok, tok, se zasliši in delavnice, ko zabija lesene klinčke v debele podplate. Ko je treba popraviti ortopedske čevlje za kakega invalida, je pravi le star, izkušen mojster. Pa še ena stvar je, zaradi katere Bele še vedno skrbno čuva svoje staro orodje in naprave iz čevljarske delavnice. Pred leti, ko so v Straškem turističnem društvu razmišljali, kako bi popestrili in poživili svojo dejavnost, je prišel Anton s predlogom: »Naredimo šuštar-ski voz!« In res so ga. Sedaj je menda edini v Sloveniji in Stražane vabijo z njim na vse večje prireditve. To nedeljo bo nastopal tudi na Srečanju v moji deželi v Dolenjskih Toplicah. Na šuštarskem vozu so vsa najbolj značilna stara orodja iz čevljarske delavnice, na njem pa se pelje tudi Anton, ki mimogrede pokaže nekatera opravila, na primer šivanje ali pribijanje podplatov. Včasih vzame na voz še mojstre iz sorodnih obrti, sedlarje ali tapet-nike. pravi Anton. »Tudi mi smo imeli kmetijo, sedaj pa smo tako rekoč v mestu, toliko novega se je tukaj okoli zgradilo Pri nas je bilo doma šest otrok in takoj po osnovni šoli sem termit moral v uk v Novo mesto. Za^aslov: vajenca me je vzel mojster Grilc, ki je imel delavnico tik pri mostu, tam, kjer je danes dodelil oeinza šrajenl no brai Reli prodajalna Seme. Pri njem nas je delalo tudi po trideset i* tamc Pnpiso lahko si predstavljate, kolik0 tolkljanja je to bilo. Izdeloval1 -anke in popravljali smo vse vrste teh, čevljev. Nove čevlje smo izde- PAKA lovali na akord. Za en par smo NR g dobili 12 do 15 din, odvisno pafi AKa, od tega, kakšen je bil; mojster IH q pa je zanj iztržil 120 do lbORGAR din. Na dan sem napravil Pa‘ RlJK. in pol do dva para čevljev.« Seveda se čevljarski mojster Anton še dobro spominja, kakšne so bile cene tiste čase, ko je moral kot vajenec s cekarjem po novomeških trgo-vinah kupovati malico za sta- j rejše sodelavce, kajti cene se j takrat niso spreminjale tak° gj^ kot sedaj, ko se nam zdi čud-no, če ena zdrži kar en teden m Takrat je kilogram dobrega kruha iz Forščkove pekari]e čez cesto stal 4 dinarje, pa Pj" Ljt ka. En liter vina je stal 10 dt-narjev, prav tako kilogram mesa, kilogram sladkorja pa )e l_ i 1 i n j; r\ _i _• XI. \l Bele se je rodil pred kakimi sedemdesetimi leti v Gorenji bil po 12 din. Dobri škornji Grilčeve delavnice so vrgli 30U din. Pri mojstru Grilcu je Anton ostal vse dotlej, dokler ni * ral obleči uniforme. Potem— je začela vojna, prišel je ' Prj j ujetništvo, po vojni pa se je ’ Straži oženil z domačinko Krl’------ stino, s katero sta dobila w- . otrok, sedaj pa imata tudi t j, . n štiri vnuke. Družino je Anton ^ J preživljal s čevljarstvom.la' krat je to še šlo. Po vojni so * 8 Straži ustanovili čevljarsk0 G J r\ oT»£»Hi t «>vser OLIČLZ.1 LISLcUlUV 111 UCVip*- podjetje, ko pa je to sredi šest-desetih propadlo, je Anton d ; lal na svojem do upokojitve ^ . ta 1977. Sedaj, meni Anton,s J čevljarstvo na stari način nJ’ I P splača: »Zastonj ne moreš na > rediti, če pa bi računal dejan' ^ sko ceno, bi se stranki z8e pr$;c preveč. Žal je tako samo v ne- |n ? katerih poklicih « TONE JAKŠE ____ih. H •tic. E —pt *1io tu to, da spet gradijo, vendar zdaj sploh ne napredujejo. Šele prvo ploščo imajo, drugo so nameravali zabetonirati s kreditom. Zanj so zaprosili pri Kostaku, vendar so jim prošnjo zavrnili in Ivan je nad odločitvijo komisije močno razoča- ran. Na mesec zasluži poldrugi milijon dinarjev, kar zadostuje komaj za straniščno okno. Ne gre mu v račun, da kljub razpisnim pogojem, ki zahtevajo drugo ploščo, pri njem niso naredili izjeme. Saj ne gradi hiše zato, da bi imel razkošnejše bivališče, ampak iz potrebe, ker se družina ne more več izpostavljati nevarnosti. Ivana je najbolj prizadelo, da sta bila med prosilci mož in žena in sta oba dobila posojilo, a nekaterim so odobrili kredit že drugič. Mavsarje poskusil tudi na stanovanjski skupnosti v Brežicah, vendar so ga napotili v Krško, ker je tam zaposlen. Pred dvema letoma so ga obiskali predstavniki brežiških občinskih družbenopolitičnih organizacij, vse pregledali, popisali, vendar pomoči ni bilo. Odzval pa se je Rdeči križ in ta je zbral 95 milijonov starih dinarjev. Za to vsoto je Ivan Kupil opeko in armaturne mreže za ploščo. Z ženo sta se pred kratkim oglasila v prodajalni Kerametala, da bi dobila cement na odplačilo. Bilo je zaman, ker cemen- ta ne prodajajo na kredit, ^“gos prav bi bil zaradi obresti zeWbilc drag. ..ptfetj V začetku februarja letos j ih bo Mavsar poskusil spet na izvr-iirzlic šnem svetu občinske skuPsjl?, m čine v Brežicah. Dvakrat je o* ^jelij tam, a je zvedel samo to, 0 Dej denarja ni. Napotili so ga 8 en, p Cestno podjetje, verjetno za le p, radi tega, ker so tam dobili n razj kaj denarja za sanacijo plaZ°.. C1P“ Ko si ni več vedel pomagati, j® „ ji d: ponovno poklical v naše ure skrbijo, pomagajo prizadet'11 Jo t in ukrenejo vse, kar je P8 • trebno. Mavsar še vedno m>sl ’ f ■ c da se je pri njem zgodila b8 sreča zaradi odpiranja P0" , zemnih rudniških rovov, 8 l----- prav strokovnjaki menijo, rudnik na to nima nobeneg vpliva. Ograda v bračno vas ^reb je izmed reševalcev 22. na-Sj™ križanke izbral ANKO KRI-j2 Bračne vasi in ji za nagrado Melil knjigo nemškega pisatelja *n2a Stalderja Voda na soncu. Najdenki čestitamo in ji želimo prijetem današnjo križanko in pošlji-2a ni ev najkasneje do 10. julija na ter ir„ 0V: Uredništvo Dolenjskega lista, tik ,Jrniova 68000 Novo mesto, s jes **>m KRIŽANKA 24. 'm Rešitev 22. križanke jjf! L^ilnn rešitev 22. nagradne kri-,®‘ r7kKe Je, brana v vodoravnih vrsti- tena-iIGOR'AMARU’RTA- no Kr nR’ AMENORETA, FA, ALI, aiAk’ABGRIS FAKIN, TEL, LAH, er Sa AtTONOGA' ION, MARO-50 kr adTR0B1’ kEK- JABLANAC, arfuK ’D°RE>IKE’DuR5’EP1r- Brasu l^v°m je lastnost vsakega a-1 \ ki pokaže minimšl- n- mero ustvarjalnosti. B. M. ZUPANČIČ li- imHudie s slo po uničevanju, to nra i-nju in ubijanju so pri-je |zas^eoni stopiti pod vsako )0 O. KRIŽANOVSKIJ NAGRADNA KRIŽANKA / ~ K; DL HOMERSKI jJNAK DRUGO IME ZA STAROGB BOGA PANA SINGULAR SESTAVIL UDIR PREDVOJNA AM PISATELJICA -.GERTRUDE ~ IKRAVEC STANE ŽAGAR JTERARNC DElOV StiRm DELM -EZČPC NA M E ji ZDA-KANADA TELIČEK ŽENSKO tME ANGL. SVETLO PIVO LITER 'j > MATERIAL V GRADBENIŠTVU SODOBNI PESNIK ASTRONAVT ARMSTRONG MOČNIK TEKOČA. /ODA VINSKA PO.IVKA > LAT DRUGAČE ZAjEDAN.iE DJMAS0VIH V JSKETIRjEV DL TROPSKA SMOLA JAP DRUŽABNA IGRA JEZERO na . cINSKEM . v VRSTA ENCIMA BE0TIJEC GR MIT ČAROVNICA IGLASTO DREVO BIBLIJSKA OSEBA STAR DENAR DESNI PRITOK . DRINE OSEBNI ZAIMEK NAUK0 uSesnih B0LEZNM1H PLESALKA PAVLOVA LEGENDARNI IT VIOJNIST iNlCCOLO, lAT enako 0KKEP TOM MOJZESOV BRAT URAL0A.- TAJSKI NAROD ! DENARNA ENOTA 1 ANTUN NAliS JT KRlTK , š=RMAUNE= Klopi so lahko zelo nevarni Pri izletih v gozd bodite pozorni na klope, saj vas lahko »obdarijo« z nadležno ------------boleznijo — V Sloveniji 1600 obolelih m o-1 se[. v v 'i- et:___________________________________________ ijB t*ar^r0,Vn„'ce’gobe’ jagode, želja po gi- 'n tiedn V narav' 'n rniru, vse to vabi 3 i,*.i.nega človeka v gozdove. In če že v Bolezen seje razširila po vsem svetu in jo poznamo tudi pri nas. Po doseda-' MjL -o- '-■^vts.a V guzuove. m ce ze v njih podatkih je za lajmsko borelijo v n tanisVK razen v kočevskih in no- obdobju zadnjih štirih let v Sloveniji ni več nevarnih divjih zveri, to obolelo približno 1600 ljudi. Na Do- 1 ' I nepomem, da so izleti v gozd lenjskem je bilo, kot navaja dr. Dušan L---- ‘it [A. 6 »ki56™ d,rez nevarnosti. Kačam in ste-6 san lm’ na katere se naleti tudi v ,e ji"j5lh gozdovih, se da ogniti, malo 16 * Je. nbraniti komaj vidni nad- 8 tedov*6 Z '*St^a sPu^a na obiskovalce 'C DrtL° *? klopi. Te drobne živalce iz reda e- r5 . ploščatega telesa s štirimi pari nog . nf,,0strim sesalom, žive v travi, na gr-L.. -J**, suhem listju, v drevesni skorji in ihu paTud' v zidnih razpokah v hle-branijo se s krvjo sesalcev in tudi a. ' pokazano je, da klopa prenaša 49 2? PPn.m 29 vrst sesalcev. Radi se go-rlžnAtUdlna človeku. Zagrizejo se v kolone 'n mu sesajo kri. Vse to bi l. '1? nič tako nevarnega, ko bi pri tem ietTSl1 kl?P'ne Prenašali klice nalezlji-r. ura ■ kot s? meningitis, povratna .s. !a -lca ln v zadnjem času še ena nadlo-jil^OreH'S1Cer 'aimska bolezen oziroma !a ten 6prav gre dejansko za staro bole-a- Idr’ Pa ^-)e zanimanje zanjo povečalo e- b. , Poldrugim desetletjem, ko se v iineuPas a v ®A. Na ameriškem konje in ii h takP rekoč na novo odkrili d’ a I !me lajmska bolezen po mestu iBgataaBBB j. linrti zbolel° v Ameriki približno 6000 sfeaSBSi;ae7£s la svedrastknaj kasneJe' in sicer gre za o- Kasno?10 sPir°beto iz rodu borrelia. tfl ^aio tnH'S^ke8a teka na 10 kilometrov: na A*^5ren*5a,n jn tekmujem v teku ~ x trimski tek v naravi me Ir Ge bo potrebno, bom na-leto tekel še hitreje«. Več tujih kot domačih motoristov ti i"?toriev - Trebanj-enkrat prvi, trikrat pohvalijo tudi z mednarodno udeležbo. Nastopilo je tudi 8 tekmovalcev iz nemškega Langenhagna, tekli pa so tudi Leskovčani. Tudi letos so se tekmovalci pomerili v petih kategorijah. Tudi letos so se tekmovalci pomerili v petih kategorijah. Največje zanimanje je bilo za mali maraton, tek na 21 kilometrov, kije veljal za odprto prvenstvo Slovenije. Vinko Vindiš iz Ptuja je bil že četrto leto tekač številka ena in je tudi letos opravičil naslov. Zmagal je zlahka s skoraj triminutno prednostjo in za nameček postavil še nov rekord proge, ki gaje izboljšal kar za dobro minuto. Nova najboljša znamka na mimopeškem malem maratonu je sedaj 1:07,37. Po zmagi je povedal: »Progo znam že na pamet in letos ni bila pretežka. Zaradi dežja sem zadnji del proge tekel bolj previdno, sicer bi rekord lahko še nekoliko izboljšal. Na tekmo grem, da zmagam«. Imenitno seje odrezal tudi član atletskega kluba Iskre iz Novega mesta Matjaž Fabjan, ki je v trimskem teku na 10 km za dobro minuto izboljšal svoj lanski rekord proge (29,05). Najstarejši tekmovalec mimopeškega teka je bil Leskov-čan Todor Stojanovič. Rezultati Dolenjcev, ki so se v različnih kategorijah uvrstili na visoka mesta. 1500 m (starejše pionirke): 1. Pinoza (Sevnica), 3. Murn (Mirna Peč). Ženski trimski tek na 10 km: 1. Jovan, 2. Tori (obe Mirna Peč). Pionirji 600 m: 1. Prosinečki (Brežice), 2. Murglič (Mokronog), 3. Obradovič Maraton in še triatlon OSILNICA — Prvi mali maraton po dolini Kolpe bo 3. julija ob 17.uri, nanj pa so vabljeni člani atletskih klubov iz Slovenije in Hrvaške. Maratonci bodo tekli na 18,5 km dolgi progi od Broda na Kolpi do Osilnice. Maraton je posvečen dnevu borca, zmagovalec pa bo prejel pokal Petra Klepca. Po maratonu bo Turistično društvo Osilnica priredilo veselilo, na kateri bo igral ansambel Henček. Letošnji mali maraton pa je priprava na triatlon, ki ga nameravajo pripraviti že prihodnje leto. Začel se bo s tekom od Broda na Kolpi do Osilnice, nadaljeval se bo s čolnaijenjem od Osilnice do Broda na Kolpi, nato pa zaključil s kolesaijenjem od Broda na Kolpi do Osilnice. Letošnji prvi mali maraton pripravljata KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice in Atletski klub Kočevje. Ogled tekmovanj v tem delu skoraj neznane Slovenije je hkrati prijeten izlet v slikovito in neomadeževano dolino Kolpe. h— drugi ^ednarrvt^ sekaJa P" AMD Trebnje. SSftrfisasau Petrov kaTie57TgpaprHVOZU ",ajVeČ ki' 'abila ar 1 Prireditev je letos pn- -4r r,r„nekaj manj doma£dl motoristov, ^®irenu'morda •*ri»ki sPretnostni vožnji se je poit "k?6 m,0'onstov. V kategoriji do 10 Trebi!?«. najb0,jši Janez Prosenik iz 100 ~ 83 na yamahi 80. V kategoriji do haitvvi;?1 *e Peter duvan iz Izlak dosegel l.?a's vseh kategorij, Trebanjec orevec pa je na tomosu APN 4 KRANJČANI REŠILI NOVOMEŠČANE NOVO MESTO — Ker so se igralci kranjskega Merkurja na kvalifikacijah uvrstili v medrepubliško namiznoteniško ligo — zahod, so se Novomeščanj.rešili izpada iz l.A slovenske lige. Že pred začetkom prihodnje sezone se bo iz JLA vrnil Hribar, računajo pa še na kakšno okrepitev, vodstvo kluba ne skriva za novo sezono velikih ambicij. MIRKO SKOZI CILJ — Mimope-čani so z navdušenjem pozdravili Ptujčana Mirka Vindiša, kije v soboto za dobro minuto popravil svoj dve leti star rekord malega mimopeškega maratona. čec), 3. Beskivanji (Sevnica). Trimski tek na 10 km: 1. Matjaž Fabjan (Novo mesto). J. PAVLIN V NOČNO STRELJANJE OB DNEVU BORCA SEVNICA — Sevniška občinska strelska zveza vabi vse ljubitelje streljanja na tradicionalno prireditev na predvečer dneva borcev — na nočno streljanje z vojaško puško M-48. Nočno streljanje bo torej 3. julija od 21. ure na strelišču Izem nad Jutranjko, pomerile pa se bodo izključno 3-članske ekipe. Organizator ni poskrbel le za puške in strelivo, ampak tudi za prigrizek. Čolnarji na treh rekah Spusti po Kolpi, Krki in Savinji — Žužemberčani so bili prvi — Neuradna ponudba Bistričanov OSILNICA, ŽUŽEMBERK — V petek, 23. junija, se je v Osilnici začel tridnevni mednarodni kajakaško-kanuistični safari po Kolpi, Krki in Savinji. Zaradi slabega vremena udeležba na Kolpi ni bila najboljša, a so na tej reki kljub temu sodelovali kajakaši in splavaiji iz dveh zagreb- Kl®1 dru8' &s. Drugi čas v kategoriji SLAP JE LAHKO UŽITEK — Fotografski aparat je zabeležil, kako sta vesla- lursl > Je dosegel domačin Damjan ^a na.*ansk*m maratonu premagovala slap na Krki pri Marinči vasi. Podobnih ■^oriii nadVso0 dru8‘Jc bil v najtežji ka- podvigov ni manjkalo tudi na letošnjem čolnarjenju. (Foto: Emil Glavič) Elan v slovenski ligi S>riii’ naH -Tcn Qru81 J® bl1 v najtežji ka-L S;L ^ 750 ccm tudi Janez Prosenik P°torist0vre<*Se^n'*i Prireditve srečanja Nmes™eŠo8L90,hed,*i yZadnJem kolM dose9li prvo Jovana ^ bUa t0 križark?" mo,orJa' - pravi mali P ) Kl r. vsem udobjem. (Foto: J. NOVO MESTO — Uspešnim novomeškim ekipam v igri z žogo so se letos pridružili še nogometaši Elana, ki so si prav v zadnjem kolu priborili tako želeno prvo mesto v OCL-zahod in s tem pravico nastopanja v SNL. Elan seje po točkah sicer izenačil z Jadran-Lamo, vendar se je zaradi razlik v golih z medsebojnih srečanj (v Novem mestu je bil rezultat 2 : 0 za Elan, v gosteh pa je bil izid 1 : 1) v višji razred uvrstila novomeška ekipa. Sredi drugega dela prvenstva seje situacija zdela za Elan že kar brezupna, saj je za prvim mestom zaostajal še vedno za tri in enkrat celo za štiri točke. Trener Elana Vlado Klinčarovski je že razmišljal, da bi se poslovil od ekipe, ob res imenitnem uspehu svojih varovancev pa seje odločil podaljšati pogodbo. Za nogometaše bo kaj malo počitka, saj RibIŠK1UP1_ na na 11 Pl — Novomeška ribiška družina je v teh dneh ponos- (na s|:i. • J* Pioniije Damjana Medveda, Mateja Bračiko in Rafka Teropšiča Dajvef eve Pro*i desni), ki so med 12 ekipami iz vse Slovenije zbrali Pionirsk ,L-er preie*‘ P0^. priznanja in medalje kot najboljša slovenska >alj kar .,.e.,‘Pa v tekmovanju lovljenja rib s plovcem. Za ta uspeh so se mo-^toaniiiici1 “kazati na tekmah v Krškem, Sladkem Vrhu, Mariboru in ci. jg Butika sije pripel še zlato medaljo v posamični konkuren- "ovom.ii m'adiri ribičev je treba pohvaliti tudi njihove starše, zagnane 0n>eške ribiče. (Foto: J. P.) je trener že napovedal začetek treningov za 10. julij. Mladost ekipe, predvsem pa dejstvo, da se septembra iz JLA vrnejo štirje obetavni nogometaši, govori v prid Novomeščanom in trener Klinčarovski je prepričan, da Elan ob resnem delu lahko ostane med najboljšimi republiškimi liga-ši. Vsaj v prvem delu bi kazalo zaupati igralcem, ki so doslej branili Elanove barve, saj so fantje prizadevni na treningih in na tekmah, dokazali pa so tudi, da znajo igrati proti kakovostnejšim enajstericam, čeprav imajo probleme s slabšimi nasprotniki. Ob tem zasluži pozitivno oceno dejstvo, da člansko ekipo sestavljajo v glavnem doma vzgojeni igralci, kar narekuje, daje treba z mlajšimi selekcijami delati strokovno tudi v bodoče. Naj pohvalimo še novo upravo z Igorjem Bučarjem rta čelu, saj ji je uspelo v glavnem poravnati stare dolgove. Zelo delavna je tudi komisija za marketing pod vodstvom Ivana Pezdirca, ki uspešno pridobiva sponzoije za vsako ekipo posebej. Za elanovce bo letošnje poletje bolj malo počitka. Predvideni sta obnova igrišča in gradnja pomožnega, saj glavno ne zmore bremena, treningov in igranja štirih selekcij. M.GORENC FRANCU MOLJKU ZLATA ZNAČKA ČRNOMELJ — Franc Moljk iz Črnomlja je pred kratkim dobil zlato značko Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za leto 1988, in sicer za dolgoletno delo na področju telesne vzgoje v črnomaljski občini. Moljk je bil najprej aktiven atlet, največje uspehe pa je dosegel kot trener ženske rokometne ekipe iz Črnomlja, ki jo je v petdesetih letih pripeljal celo na prag 1. zvezne lige. Bil je tudi rokometni sod-nik. tekmovalec in organizator v ribiški družini ter njen predsednik. Opravljal je različne pomembne funkcije v občinski te-lcsnokulturni skupnosti in bil dolga leta animator telesnovzgojnih aktivnosti v se-miški Iskri, predvsem pri delavskih športnih igrah. V vsem tem času seje ukvarjal tudi z družbenopolitičnim delom v organih Socialistične zveze. ških klubov, iz Žužemberka, Osilnice, Ilir ske Bistrice in tudi iz Francije in Češkoslovaške. Organizator maratona od Osilnice do Broda na Kolpi je bilo KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice, pokrovitelj pa ribniški Riko. Veslaška karavana se je naslednji dan preselila na Krko, kjer jevčolnaijenje organiziral kajak-kanu klub Žužemberk. Udeleženci so prevozili v16-kilometrsko progo od vasi Krka do Žužemberka, pri čemer so morali premagati več kot 20 večjih slapov. Zlasti na teh so posebno pozornost sicer maloštevilnih gledalcev pritegnili »maratonci« v velikih gumijastih čolnih. Kar zadeva delo žužemberških organizatorjev, velja omeniti še dve razstavi. Kajak-kanu klub Žužemberk ju je jjripra-vil v bankah v Novem mestu in Žužemberku in z njima predstavil čolnaijenje s fotografijami in z nekaj za ta šport potrebne opreme. Razstave v žužemberški Pošti ni bilo, ker je tako želelo poštno osebje, medtem ko so organizatorji poskusili vzpostaviti stik z javnostjo tudi na tem dobro obiskanem mestu. Omenjeni čolnarski maraton, ki so ga zaključili v nedeljo na Savinji, očitno dobiva ime. Taka mednarodna turistično-rekreativna srečanja potekajo na treh slovenskih rekah že tretje leto, začela pa so se, ko so Žužemberčani organizirali prvi tak spust po Krki. Morda se bo z leti maraton podaljšal, saj so čolnaiji iz Ilirske Bistrice tokrat povedali, da bi oni radi pridružili trem še četrto reko. To bi bila Reka. FINALNI TURNIR RIBNICA — Končanje finalni turnir rokometnih ekip za Pokal mladosti, ki zajema ribniško območje. Po pričakovanju so imeli največ uspeha rokometaši Inlesa-Rika, ki so bili boljši od Itasa in DVZ Ponikve. Tako bodo Ribničani imeli v tekmi za vstop v četrtfinale za nasprotnika zmagovala ljubljanskega območja. Rezultati: Inles-Riko: Itas 17:12(8:5), Inles-Riko: DVZ Ponikve 22:16 (11 :9), Itas: DVZ Ponikve 22: 17(11 : 8). TABORNIKI OB KOLPI FARA — Taborniški odred Bičkova skala iz Ljubljane bo od 2. do 16. julija taboril ob Kolpi pod gradom Kostel. Kljub temu, da bo opravila prevoz opreme DO Emba iz Ljubljane, znašajo izdatki za posameznika, ki bo taboril, 790.000 din. Predhodnica tabornikov je pričela z urejanjem prostora, postavljanjem kuhinje, jedilnice in šotorov že 29. junija. Taborniki se bodo izpopolnjevali v različnih veščinah, predviden pa je tudi obisk bližnje okolice. Če bo dovolj toplo, se bodo kajpak kopali v Kolpi. -vd KRIŠTOFIČ PONOVNO ZMAGAL SEVNICA — Kopec preteklega tedna je sevniški teniški klub pripravil klubski turnir. Ze drugič zaporedje zmagal Marjan Krištofič, drugi je bil Anton Možic, tretji Gorazd Pipan in četrti Marko Korač. Tokrat je tekmovalo 16 igralcev, kar je precej manj kot na turnirju pred poldrugim mesecem, ko se je pomerilo 23 tekmovalcev. JUTRI TENIŠKI TEČAJ NOVO MESTO — Teniški klub Novo mesto organizira julija začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za otroke in mladino v dopoldanskem času. Pričetek prvega tečaja, ki ga bo vodil Don Šefman, bo v petek, 30. junija, ob 9. uri. Prijave in podrobnejše informacije dobite na teniških igriščih v Portovaldu v Novem mestu. Jugoslovanski kolesarji pred Avstrijci Dirka po Koroški — Krn-čeva zmagala v Aflenzu NOVO MESTO — Jugoslovanska kolesarska reprezentanca je od 17. do 24. junija sodelovala na mednarodni dirki po Koroški. Startalo je 110 tekmovalcev iz Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Španije in Švice, vendar je izredno težko tekmovanje, ki ga je spremljal dež, vzdržalo le 52 kolesaijev. Na dirki je ekipno zmagala Jugoslavija pred Avstrijo, Španijo itd. in tokrat seje zgodilo že drugič, da je jugoslovanska reprezentanca potolkla avstrijske kolesaije na njihovem terenu. Posamično je na tekmi zmagal Roman Kreuziger, letošnji svetovni prvak v ciklokrosu. Jugoslovanska bera je 2. mesto Sandija Papeža, 4. mesto Srečka Glivaija in 9. mesto Valterja Bonče. Na gorski preizkušnji je bil Srečko Glivar na 2. in Sandi Papež na 3. mestu. 25. junija sta Krkini članska in ženska vrsta vozili na krožni dirki v avstrijskem Aflenzu. Na tekmovanju, ki šteje za veliko nagrado »Trantura«, je bil med člani Jure Robič 3. in Janez Božič 5. Med tekmovalci so zasedle Marija Kmc 2., Martina Sajevec 6. in Maijeta Sajevec 8. mesto. Med mladinkami je Krnčeva zmagala. MED TROJICAMI NAJBOLJŠI ČRNOMALJCI SEMIČ — Konec maja je bilo v Semiču košarkarsko prvenstvo trojic na en koš, ki se gaje udeležilo 10 ekip iz vse Bele krajine. Zmagalo je moštvo iz Črnomlja (Štrucelj, Vipavec, Žunič), drugi so bili prav tako Črnomaljci (Matkovič, Kocjan, Rade), tretji pa Semičani (Jakša, Lozar, Žbogar). V Semiču razmišljajo, da bi po letošnjem uspešnem belokranjskem prihodnje leto pripravili še dolenjsko prvenstvo trojic. GOLF V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA — Priprave na gradnjo igrišča za golf v Kostanjevici vsaj za sedaj potekajo skoraj po načrtih, tako da obstajajo stvarne možnosti, da bi se gradnja začela jeseni. V tem času potekajo dela na terenu, kjer je treba ugotoviti stanje, kar bo trajalo do konca junija. V tem času je treba ugotoviti tudi smotrnost naložbe, spremeniti bo treba družbeni plan, izvesti javno razpravo o tem, sprejeti ureditveni načrt itd. Znani projektant Finec Kosti Kuronen bo projekt izdelal v mesecu dni, ko bodo znani si podatki s terena. DANES ZAČETEK TURNIRJA NOVO MESTO — Na igrišču v Portovaldu je 56 članov novomeškega teniškega kluba odigralo klubski članski turnir za junij. Rezultati: četrtfinale: G. Lubej—Bregar 6 : 3, 3 : 6, 7 : 5; Uhl—Jožef W : O; Stokanovič—Bradač 6 : 1, 6 : 4; Šefman—Medle 7 : 5, 6 : 3. Polfinale: Šefman—G. Lubej 6 : 3, 6 : 0; Stokanovič—Uhl 6 :„1, 1 : 0, W : 0. Finale: Stokanovič—Šefman 7:6,6:4. Danes se začenja, teniški turnir za pionirje in mladince. Žrebanje je danes ob 9. uri. Božo Radkovič tretji na dirki Alpe-Jadran Šentjernejski tekmovalec uspešen na konjeniški prireditvi v Italiji TRST — Na tržaškem hipodromu Montebello je bila v nedeljo pozno v noč pred 3000 gledalci druga preizkušnja voznikov konj kasačev, ki tekmujejo v okviru tekmovanja Alpe — Jadran. Devet tekmovalcev iz Julijske krajine — Furlanije, avstrijske Štajerske in Slovenije seje s sposojenimi konji tržaških ljubiteljev konje-ništva pomerilo na 1.660-metrski tekmovalni progi za čim boljšo uvrstitev, ravno tako pa tudi za nagrado, ki je znašala 3.400.000 lir. Naše zastopstvo, v katerem je bil tudi Šentjemejčan Božo Radkovič, sicer ni ponovilo uspeha izpred treh tednov v avstrijskem Wildonu, ker sta bila v nedeljo Lojze Gorjanc in Žarko Debelak zaradi galopa konj diskvalificirana, Božo pa je v hudi konkurenci zasedel odlično drugo mesto, ki mu gaje dosodil fotofiniš. Lojze Goijanc, kije sodil med favorite, je bil kmalu po startu diskvalificiran, Radkovič in Debelak pa sta bila v vodilni skupini. Potem je prevzel vodstvo Mariborčan Debelak. Ko je vse kazalo, da je prvo mesto že odločeno, je osemdeset metrov pred ciljem njegov konj začel galopirati in je tako dobra uvrstitev šla po vodi. Božo je zdržal vse napade in z odlično vožnjo edini priboril točke Sloveniji. V ekipni razvrstitvi so vodstvo prevzeli gostitelji, ki imajo 24 točk, sledi Slovenija z 22 in avstrijska Štajerska z 10. Končna odločitev bo padla avgusta, ko bo v Šentjerneju finale te vedno bolj zanimive preizkušnje voznikov treh sosednjih dežel. Vrsti red: 1 Genel (Frisby Jet) JKF 1.21.0, 3. Eurimaco Cik (B. Radkovič) Slovenija 1.22.2 itd. SLAVKO DOKL METLIŠKI PLANINCI METLIKA — Planinsko društvo Metlika, ustanovljeno pred sedmimi leti, šteje več kot 100 članov. Od ustanovitve je njegov predsednik Stane Brodarič. Vsako leto za L maj priredijo pohod na Klek, septembra pa na Triglav. Tradicionalni so tudi njihovi spomladanski pohodi na Gorjance, prirejajo pa tudi izlete v druge gore, zlasti v Kamniške Alpe. Poleg tega metliški planinci skrbijo za vzdrževanje svojega dela belokranjske partizanske poti, ki sojo tudi trasirali in markirali. Občasno prirejajo razna predavanja, s sosednjim črnomaljskim planinskim društvom pa si prizadevajo za popestritev dejavnosti belokranjskih planinskih društev. Bister plemenjak s severa V Šentjerneju si veliko obetajo od švedskega žrebca — Dobra vzgoja in karakter — Že 38 kobil ŠENTJERNEJ— Že od marca letos je Konjeniški klub Šentjernej bogatejši za dragocenost, ki jo zanj na svoji domačiji v Praprečah pri Šentjerneju skrbno čuva član Jože Antončič. To je dvanajstletni lemenski žrebec Rapid Sund, rojen na vedskem, kasneje pa prodan v avstrijski Gradec lastniku Heribertu Matzeiju. »Srečo imamo, da prejšnji lastnik gospod Matzer, s katerim precej sodelujemo preko skupnosti Alpe-Adria, tako dobro pozna naš klub in razmere pri nas, saj svojega žrebca ne bi hotel prodati komur koli. Hotel gaje dati v dobre roke in vedel je, da se na nas lahko zanese,« pravi varuh švedskega žbreca. Tajnik društva, veterinar Alfred Trene, pa našteva nekaj lastnosti tega ponosa šentjemejskega konjeniškega kluba: »Konj je, čeprav zelo bister, hkrati tudi zelo miren in občutljiv ter zelo zanesljiv. Je tudi zelo higieničen. Vjdi se, daje bil vzgojen v dobrih rokah. Na Švedskem je zanj skrbela neka deklica, in to se pri njegovem ka-rakteiju pozna. Pravijo tudi, daje bil na svoj prvi dom tako navezan, da v Avstriji ni več dosegal pravih kasaških rezultatov, zato so ga odredili za pleme. Je temno rjave barve, brez znakov, lepo raščen in tudi brez tipičnih deviacij, ki se pri kasačih tako rade pojavljajo.« Rapid Sund ima seveda dober kasaški rodovnik. Njegov oče je Darren Hanover, ki ima kot dvoletnik rekord 1.17,7, mati pa je V urm. Rapid Sund je v svojih najboljših časih dosegel rekord 1.16.8. Sedaj ne teče več, zato pa naj bi svoje sposobnosti prenašal na novi rod šentjernejskih kasačev. Zaskočil je že 38 kobil iz Slovenije in Hrvaške, saj seje njegov sloves hitro razširil. Tako bo novim lastnikom kmalu povrnil izdatek, ki so ga imeli zanj, saj je znano, da dobri plemenski žrebci niso poceni. Za en skok plačajo lastniki kobil, ki so člani kluba, po 350 tisočakov, nečlani pa 500 tisočakov. Seveda ni njegova vrednost samo v denarju, ki ga prinaša za skoke, temveč predvsem v plemenitenju konjske prireje, od katere si Sentjernej&ni obetajo še lepe uspehe. T. JAKŠE DOLENJSKEM — Rapid Sund, visoki in ponosni švedski žrebec, je pravzaprav zelo miren in lepo vzgojen konj in je takoj pripravljen pozirati z varuhom Jožetom Antončičem ter tajnikom društva Alfredom Tre- ncem. (Foto: T. Jakše) ...........mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn*. S" -----------------~-------------m 1 TELEVIZIJSKI SPORED I Si: TELEVIZIJA SI PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA PETEK, 30. VI. 16.10 — 1.40 TELETEKST 1625 VIDEOSTRANI 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.40 GORSKA FOLKLORA: POLJSKA 18.55 RISANKA 19.15 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠE AKCIJE 20.15 V HRIBIH SE DELA DAN... dok. odda- ja, 7/8 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, nanizanka, 4/20 21.50 DNEVNIK 3 22.10 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE 22.15 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, na-daljevanka 29/48 0.00 NESREČA NA TIRIH, ameriški film 1.30 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 17.30 Satelitski programi - 19.00 Alpski večer 89 (ponovitev 3. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Iz koncertnih dvoran — 22.00 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.30 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.00 Nedotakljivi (nanizanka) — 10.00 Športnik Billy — 10.30 Darovi človeka — 11.00 Zabavnoglasbena oddaja — 11.45 Vojaki (dok. serija, 4/11) — 12.40 Zgodbe iz starih mest — 13.10 Radovedna kamera — 13.40 Resna glasba — 14.25 Ljubo doma, kdor ga ima — 14.55 Ekološka karavana — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.40 TV koledar — 17.50 Dnevnik 1 — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa (4/7) — 20.55 TV portret — 21.25 Dnevnik 3 — 21.45 V petek ob desetih (oddaja o kulturi) — 22.50 Program plus — 1.25 Poročila — 1.30 Igrani film SOBOTA, 1. VII. 15.50 — 1.50 TELETEKST 16.05 VIDEO STRANI 16.15 POLETNA NOČ, ponovitev 17.05 TEDNIK, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 1 Q.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 S. O. S. TITANIC, ameriški film 22.15 DNEVNIK 3 NEDELJA, 2. VII. 9.05 — 13.25 in 14.55 — 23.10 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 OTROŠKA MATINEJA 10.50 BOLJŠE ŽIVLJENJE, nadaljevanka, 4/14 11.30 KVARTET SAVSKI VAL 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 SAN REMO 89, zabavnoglasbena oddaja 15.10 VIDEO STRANI 15.20 PRISLUHNIMO T IŠINI, ponovitev 16.00 ZAPISANI ŠOLI, nadaljevanka, 4/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PRINCESA IN RAZBOJNIK, ameriški 22.40 POLETNA NOČ SCHVVARZVVALDSKA KLINIKA, 30/48 SAMO BEDAKI IN KONJI, 4/13 1.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.25 Kako biti skupaj — 16.55 Ukradeni princ — 17.15 Evropski videogrami — 18.00 Gala koncert — 19.30 Dnevnik — 20.10 Oslo: mednarodni atletski miting — 23.35 Poročila — 23.40 Športna sobota — 0.00 Slike čas (tedenski kulturni magazin) film 19.10 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO, PA NE VEMO, 2. del nadaljevanke 21.25 ZDRAVO 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 0.00 Wimbledon: tenis — 10.00 Danes za jutri in Odpisani — 13.00 Motociklizem za VN Belgije — 15.30 Satelitski programi — 18.30 Festival antičnega gledališča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet brez meja (dok. serija, 2/2) — 20.50 TV ZAGREB 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar— 9.30 Vrnitev Sherlocka Holmesa (4/7) — 10.25 He-man in osvajalci vesolja — 10.55 Program plus (ponovitev) — 12.55 Zabavni program — 14.20 Zdravoteka — 14.25 Kamnita lisica (ameriški film) — 16.00 Kritična točka — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Stribor (narodna glasba) — 17.30 Dubrovniška trilogija (TV nadaljevanka, 1/3) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Ljubezen v podzemlju (ameriški film) — 21.50 Poročila — 22.00 Festival zabavne glasbe Split 89 — 23.35 Program plus — 1.35 Poročila Poezija — 21.25 Športni pregled — 22.10 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalni program — 13.00 Rosovski (serijski film) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Frisco Kid (ameriški film) — 18.45 Risanka serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Domača igrana serija — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila PONEDELJEK, 3. VII. 15.50 — 1.25 TELETEKST 16.05 VIDEO STRANI 16.15 POLETNA NOČ, ponovitev 17.40 MOZAIK: ZRCALO TEDNA 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK: UTRIP 18.25 SPORED ZA OTORKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 IGRIŠČE SREČE, drama TV Skopje 21.10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 31/47 ALO, ALO 5/13 1.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 0.00 Wimbledon: tenis — 18.15 Dokumentarna oddaja — 19.00 Po brezkončnosti sveta — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Svet na zaslonu — 21.45 Zabavni orkester RTV Priština — 22.15 Dokumentarni večer TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Prav-ljica o caiju Saltanu — 9.00 Poletni program — 10.30 Jubileji kultve — 11.00 Videoklub — 12.10 Portret skladatelja — 12.40 Narodna glasba — 13.25 Poletne note — 14.25 Pravljica o carju Saltanu — 14.55 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.50 Programvplus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22. i 5 Program plus — 0.15 Poročila TOREK, 4. VII. 8.40 — 12.30 in 16.10 — 1.15 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.05 PREDSTAVA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA 10.05 EDINI IZHOD, jugosl. film 11.30 ZAKLJUČNA SLOVESNOST OB 19. SREČANJU REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN 16.25 VIDEO STRANI 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK: DA NE BI BOLELO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.35 ODDAJA ZA OTROKE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 KLAN, 2. del franc, nadaljevanke 21.05 MEDNARODNA OBZORJA: AMERIKA, 2. del 22.05 POLETNA NOČ 1.05 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 0.00 Wimbledon: tenis — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Češkoslovaška folklora — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.30 Žre- banje lota — 20.45 Poročila — 20.50 Dokumentarna oddaja — 21.35 Zabavni torek TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.30 Otroški program — 9.00 Program plus — 11.30 Slovesnost ob 19. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije — 12.30 Poletni program — 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost 19.30 Dnevnik — 20.20 Loto — 20.25 Kraljeva končnica (jug. film) — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kontaktni magazin — 23.25 Program plus 1.25 Poročila SREDA, 5. VII. 16.10— 1.15 TELETEKST 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK: DRAVSKA DOLINA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE • 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: POLETJE REVOLU- C1JE, trancoski film, 1. del 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ 1.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 17.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče — 20.35 Balet - 21.05 Svet poroča — 22.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.30 Otroški program — 9.00 Igrani film — 10.30 Jubileji kulture — 11.00 Zabavna oddaja — 11.30 Prisrčno vaši — 12.00 Narodna glasba — 13.25 Poletne note — 14.25 Otroška oddaja — 14.55 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.3CLDnev-nik 2 — 20.00 V imenu ljudstva (jug. film) — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Program plus — 1.00 Poročila ČETRTEK, 6. VII. 16.10 — 1.30 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI 16.35 POLETNA NOČ, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK. PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 POVEST O DVEH MESTIH, angl,-franc. nadaljevanka, 1/4 21.00 V SPOMIN CAOUNTU BASIEJU 21.55 DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ 1.20 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 18.00 Studio Maribor — 19.00 Čas, ki živi 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert — 20.50 Oči kritike - 21.20 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila 8.30 Otroški program 9.00 Igrani film - 10.30 Jubileji kulture — 11.00 San Remo 89 13.00 Avtomanija 13.25 Poletne note 14.55 Od Zrmanie do Biograda 15.40 Program plus — 18.05 Številke in črke 18.25 Daleč si prišla. Kathy (1. del kanadske nadaljevanke) - 19.30 Dnevnik2 — 20.00Politični magazin 21.05 Zabavna oddaja — 22.05 Dnevnik 3 22.30 Program plus 0.30 Poročila L IG : studio ČE ST V ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika. 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, II.uu Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novi- MS ^ / ► m*; n ■ | 4 * ■ / K*jl_ i □ * ce, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV' spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja. 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — onovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 portna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedjia, 10.30 Novice. 11.00 Prispevki iz gospodarstva. 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem redna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. Podelitev srebrnega znaka ZSMS Dobitnica je šolska konferenca ZSMS SŠPTNU iz Novega mesta NOVO MESTO — 21. junija je bila v Domu JLA kratka slovesnost, na kateri je predsedstvo OK ZSMS Novo mesto podelilo Srebrni znak ZSMS — priznanje, ki ga ZSMS podeljuje kot potrditev aktivnosti, prispevkov, sodelovanja pri delu občinske mladinske organizacije mladim »aktivistom«, kot bi se temu včasih reklo, mentorjem ter osnovnim organizacijam in družbenim organizacijam in društvom. Letošnja dobitnica omenjenega priznanja je bila Šolska konferenca ZSMS SŠPTNU iz Novega mesta, ki se poleg svojega bogatega programa močno vključuje v dejavnosti v okolju, saj skorajda ni prireditve v Novem mestu, na kateri sodelujejo mladi, da ne bi pri njej kot kulturniki, športniki, animatorji ipd. sodelovali tudi dijaki SŠPTNU. Ravno tako so mnogi med njimi aktivni v organih pri predsedstvu občinske konfetence. Letošnji Srebrni znak ZSMS je priznanje vsem mladincem tega razgibanega kolektiva. In ne le njim, temveč tudi vodstvu šole, kije na različne načine stalo ob strani Šolski konferenci. V drugem delu prireditve pa je vodstvo Doma JLA nekaterim novomeškim mladincem podelilo priložnostne knjižne nagrade v zahvalo za sodelovanje in za pomoč pri realiziranju posameznih prireditev. M. RISTIČ POČITNIŠKI KINO NOVO MESTO — Kino Dom kulture je za letošnje poletne počitnice pripravil bogat matinejski filmski program. Predstave so vsak torek in četrtek ob 10. uri. Počitniški spored so že pričeli s filmom Knjiga o džungli, danes ob 10. uri bo na sporedu policijski akcijski film Dinamit Jackson. Naslednji četrtek, 6. julija, bodo vrteli italijanski akcijski film Možpo imenu Buldožer. Matinejske filmske predstave za mlade bodo tekle do konca avgusta. 9/v j&' tlftOcUvjLitoo' ,£>ot*ryJ*ya/ tujo/ ČERNOBILA NE BO Pred nedavnim smo obiskali informacijski center nuklearne elektrarne Krško. Sprejel nas je Miran Pribožič in v nas razblinil strah, ki seje porajal ob tem imenu. Pojasnil nam je, daje 99-odstotna verjetnost, da do nesreče ne bo prišlo, kajti elektrarna je grajena po sodobnih predpisih in varnostnih določilih.v Naš sistem je povsem drugačen kot v Černobilu. Vsako leto strokovnjaki opravijo zelo zahteven in temeljit pregled celotne elektrarne, pri katerem ničesar ne prepustijo naključju. Tudi voda, ki se vrača nazaj v Savo, je pod stalno kontrolo in izpolnjuje zakonske predpise. KATJA KRNC MATJAŽ POHAR OŠ Savo Kladnik Sevnica NA RAZPOTJU Najbrž vse enkrat mine, tudi čas osnovne šole. Osem let! Oh, kako dolgo se to zdi v prvem razredu! Z leti pa spoznaš, da se vse bolj bližaš času, ko bo v srcu spet praznina, tema. Zopet se zdi, da si na začetku, da ninaš za seboj skoraj nič. Včasih se zagledam v sonce in razmišljam. Osem let mi hiti pred očmi kot veter. V nekaj minutah se spomnim dogodkov, ki bodo z menoj vse življenje. Spominjam se svojega mesta med sošolci. Spominjam se, kako so cvetele rože, prva pomlad. V svet vodi mnogo poti, za vsakogar ena. Mene mika pot, ki vodi do miličniškega poklica. Čeprav o pravilnosti odločitve nisem čisto prepričan, upam, da bom pri opravljanju tega poklica našel pravi smisel življenja. MARJAN KOČEVAR, 8,r. OŠ Blanca TISOČI PLANINEC NA BOČU Na naši šoli že sedem let deluje planinski krožek. Pod vodstvom tovariša Aliča smo v tem času obiskali večino planinskih postojank v Posavju, včasih pa smo krenili tudi malo dlje. Naš zadnji izlet nas je vodil na Boč. Že v šoli nam je tovariš povedal, da bomo imeli tokrat tisočega planinca, ki naj bi prejel nagrado. Na vrh sem prispela triintrideseta. In ravno ta številka je pomenila tisočega planinca v teh sedmih letih. Za nagrado sem dobila planinski klobuk. TANJA KRNC, 7.b OP Boštanj FESTIVAL OTROKA Naša učenka Mateja Jankovič se bo letos udeležila festivala otroka v Šibeniku. Kar pet dni bo preživela s skupino nagrajenih učencev izraznih krajev jugoslavije. Nagrado sije prislužila na natečaju Malih novin in Podravke na temo o ekologiji. Mateja je že druga Artičanka, ki bo prisotna v Šibeniku v času, ko se zberejo otroci od blizu in daleč, da pokažejo svojo bogato otroško ustvarjalnost. ANJA PINTERIČ, 6.a OŠ Artiče IZ OSNOVNIH ŠOL DOBIVAMO GLASILA Mladi dopisniki očitno ne pošiljajo svojih prispevkov samo časopisom, ampak pišejo tudi v svoja lastna glasila. Tako glasilo Iz naših logov so nam poslali učenci OŠ XII. SNOUB Br-šljin, Novo mesto, glasilo z naslovom Prvi poganjki so nam posredovali učenci OŠ Milka Šobar-Nataša iz Novega mesta, prejeli smo tudi Škr-jančka iz Dobove, glasilo učencev te osnovne šole, pa še »Poskuse« učencev OŠ Tone Seliškar iz Cerkelj ob Krki in obširno glasilo, skorajda pravo knjigo mladih peres iz OŠ 7. korpusa v Žužemberku, ki so ga naslovili Z bregov Krke. Glasilo Naša pot pa so nam poslali šentjernejski osnovnošolci. GOZDNA ŠOLA KOSTANJEVICA — Osnovna šola Jože Gorjup iz Kostanjevice na Krki je tudi letos v okviru programa organizirala naravoslovno raziskovalni tabor za vse učence 7. razredov. Gozdna šola je potekala od 18. do 22. junija na Gorjancih, NA KOLESARSKEM IZPITU Na OŠ Katja Rupena je kar 97 novfl kolesarjev. Veliko znanja o cestic prometnih predpisih so jim dali uS£ Iji, ko sojih prirpavljali na kolesar* izpite. Na mladih voznikih je sedaj,d* bodo predpise dosledno upoštevali' prometu. (Foto: M. Pezelj, OŠ Katja 4 Rupena) SEJEM NAMOČIL DEŽ, ŽUR USPEL — Mali stadion igrišča na Loki jeb'1' četrtek popoldan pripravljen za veliko otroško in mladinsko veselico. - cciitciv puputuait pi ipiavijcii La »tunu uuuaivu ut iiuauiitunu kmalu zatem, ko so se napolnile stojnice 1. bolšjega sejma, pričelo močno de vati. Šele v večernih urah, ko je deževje prenehalo, seje Loka spet nap0,n Program na velikem odru je bil zaradi tega nekoliko okrnjen, kljub temu je "A stopilo vseh osem povabljenih ansamblov. Navdušile so sestre Dimnik, MSP Arh in Tanja Caserman, modno revijo z modeli trgovine »Julija« pa so novomeški manekeni izvedli v dvorani Doma JLA. (Foto: J. Pavlin) nM LESARJI RAZSTAVLJALI — Ob zaključku šolskega leta so razstavi učenci lesne šole v Kočevju svoje izdelke, ki sojih naredili pri praktičnem P uku (na fotografiji). Podobno so razstavljali svoje izdelke stanovalci doma *^ rejših občanov v Kočevju, ki sojih dodali kar k razstavi o sladkorni boleznj’• obeh razstavah so bili izdelki naprodaj in velika večina je bila razprodani*1 pred uradno otvoritvijo. (Foto: Primc) P Srednja šola kovinarske in elektrotehniške usmeritve Krško, 68270 KRŠKO, Hočevarjev trg 1 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: i VODJA DELAVNIC z višjo ali visoko izobrazbo strojne ali elektro smeri, pet let delovnih izkušenj, zaželeno znanje iz komercialnega poslovanja-Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom; nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v desetih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka. g SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/II OBVESTILO O POVEČANJU STANARIN IN NAJEMNIN v OBČINI NOVO MESTO Vse imetnike stanovanjske pravice za družbeno najemna stanovanja in najemnike poslovnih prostorov obveščamo o povečanju stanarin in najemnin, in sicer: s 1. julijem za 62%, s 1. avgustom za 21%, s 1. septembrom za 21 %. Sklep o povečanju stanarin in najemnin bo objavljen v 11 • š,e" vilki Skupščinskega Dolenjskega lista. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOS* OBČINE NOVO MESTU L 3. (J\ SLOVENIJALES-STILLES Tovarna stilnega pohištva Birauua in notranje opreme stilles SEVNICA Za osnovanje novih razvojnih projektov in proizvodnih programov in kreativno strokovno delo odbor za delovna razmerja delovne organizacije Slovenijales-Stilles Sevnica vabi k sodelo- 1- STROKOVNJAKA ZA RAČUNALNIŠTVO IN ORGANIZACIJO (diplomiranega inženirja elektrotehnike ali druge ustrezne fakultete, smer računalništvo — VII. stopnja zahtevnosti z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj, znanjem uporabe PC); 2- DIPLOMIRANEGA ARHITEKTA (Vil. stopnja zahtevnosti z vsaj 3 leti delovnih izkušenj za Področje projektiranja interiera); DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI EKONOMISTA ZA PODROČJE FINANC IN KOMERCIALE (z 2 letoma delovnih izkušenj); 4. DIPLOMIRANEGA inženirja lesarstva ALI INŽENIRJA LESARSTVA (Vil. ali VI. stopnja zahtevnosti, za strokovna dela v proizvodnji individualne opreme z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj v pohištveni industriji); 5' ELPL0M,RANEGA PRAVNIKA ZA STROKOVNA dela PRI UREJANJU PRAVNIH RAZMERIJ PODJETJA (z 2 letoma delovnih izkušenj). nbaSi- ®amost°jni in ustvarjalni, imate delovne izkušnje, orga-vamh 6 sP°s°bnosti, nas obiščite ali pokličite! Predstavili mih „ »T0 na^e usmeritve, in zagotovo boste v naših progra-2? našli tudi svojo perspektivo. v-?Phnie1Vu(jelovne9a ozmerja bo veljala za nedoločen čas, pri n uelih pa je določeno 6-mesečno poskusno delo. SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO TOZD IKON Kostanjevica na Krki objavlja javno licitacijo elektromotorjev zap. št. moč motorja oblika izklicna cena kos 1. 0,25 kW/1400-’ B14 — v okvari 280.000 din 7 2. 0,37 kW'1400_1 B14 — rabljen 500.000 1 3. 0,55 kW/900_1 B14 — v okvari 390.000 4 4. 1,5 kW/700-’ B5 — nerabljen 1.300.000 1 5. 0,25 kW/1400~' B14 — v okvari 280.000 2 6. 0,37 kW/1400~' B5 — rabljen 500.000 1 7. 0,55 kW/900~’ B14 — rabljen 580.000 2 8. 1,5 kW 1400-1 B14 — rabljen 820.000 1 9. 11 kW/720-’ B5 — nerabljen 3.900.000 1 10. 30 kW 2900-’ B5 — nerabljen 4.900.000 3 11. 30 kW 2900-' B5 — rabljen 3.700.000 1 12. 45 kW 1400-1 B3 — rabljen 4.750.000 2 13. 45 kW 1400-' B5 — pokvarjen 3.000.000 1 14. 7,5 kW/2800_1 B5 — pokvarjen 730.000 1 f5. 22 kW/2900-' B3 — nerabljen 4.400.000 1 16. 37 kW/1400~1 B5 — rabljen 4.600.000 1 17. 55 kW/1400-1 B5 — v okvari 3.600.000 1 18. 0,25 kW/900-1 B3 — v okvari 200.000 1 19. 3 kW/2800—1 B5 — v okvari 590.000 1 20. 0,5 kW/900-1 B3 S — v kvari 560.000 1 21. 1,5 kW/2800-1 B3 S — rabljen 1.350.000 1 22. 3 kW/1400_l B5 S — nerabljen 1.600.000 2 23. 3 kW/2800-' B5S — rabljen 1.390.000 1 24. 4 kW/2800-’ B5 S — rabljen 2.160.000 1 25. 11 kW/2800-1 B5 S — rabljen 4.200.000 1 26. 15 kW/2800-1 B5S — rabljen 4.300.000 1 Licitacija bo v četrtek, 6. julija, v prostorih TOZD IKON, Kostanjevica na Krki, s pričetkom ob 14. uri. Ogled blaga bo na dan licitacije med 12. in 14. uro. Kupljeno blago je potrebno plačati takoj. Nakup po sistemu »videno — kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne priznamo. Nič ni tako visoko, J Da ne bi potrebovalo zavarovanja ajvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo \ vilar°Va^ kra)°, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, 1 n t!^eni-m °^ra^°- Zavarujemo pa tudi vse ostale Premičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se Pomikajo. i= zavarovalna skupnost triglav Kek živl/eme potrebuie var\osi SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO Na podlagi sklepa 13. seje odbora za graditev in prenovo stanovanj skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z dne 14. 6.1989 objavljamo JAVNI NATEČAJ posojil iz združenih sredstev solidarnosti v letu 1989 Predvidena razpisna masa je 4.915.000.000 din, ki pa se deli tako: 1. za posojila OZD in DS za nakup in zidavo družbeno najemnih stanovanj 2.700,000.000 din 2. za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 1.800,000.000 din 3. za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš za nosilce obrti in pri njih zaposlene delavce 165,000.000 din 4. za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš za udeležence NOB 250,000.000 din UPRAVIČENCI DO POSOJIL 1. OZD in DS, ki so podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1986 — 1990 in združujejo sredstva solidarnosti; 2. delavci, ki združujejo svoje delo v OZD in DS, podpisnicah sporazuma; 3. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, in pri njih zaposleni delavci, če združujejo sredstva solidarnosti pri SSS občine Krško; 4. udeleženci NOB, stanujoči v občini Krško. VLAGANJE VLOG 1. OZD in DS vložijo pismene vloge z vsemi potrebnimi dokazili, in izjavami; 2. prosilci pod točko 2 in 3 vložijo vloge na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri SSS občine Krško, CKŽ 30; 3. prosilci pod točko 4 vlagajo pismene vloge s potrebnimi dokazili pri SSS občine Krško. OBRESTNA MERA IN ODPLAČILNA DOBA Vsa posojila se bodo dodeljevala po fiksni 15-odst. obrestni meri z najdaljšo dobo vračila 10 let, razen posojil pod tč. 4. Mesečna anuiteta se bo na začetku vsakega leta revalorizirala z indeksom rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu. Po preteku 3 let se bo neodplačano posojilo revaloriziralo z revalorizacijsko stopnjo, ki jo bo sprejel odbor za graditev in prenovo stanovanj, vendar največ do 50% revalorizacijske stopnje, ki jo za stanovanjske kredite obračunavajo banke. Rok za sprejem vlog je 15 dni, in sicer do 14. 7.1989. Vloge, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Celotno besedilo javnega natečaja je SSS občina Krško dostavila vsem OZD in DS, podpisnicam sporazuma, kakor tudi Obrtnemu združenju Krško in ZZB NOV Krško. V razpisu so opredeljeni vsi pogoji in merila za pridobitev posojila iz združenih sredstev za vse navedene kategorije. Krško, dne 21.6. 1989 Odbor za graditev in prenovo SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO TOZD IKON Kostanjevica na Krki VABI SODELAVCE S PODROČIJ: — strojništva — elektrotehnike — računalništva — ekonomije Mogoče so vaše želje tudi naše želje' Pismene prijave naslovite na naš naslov. SOP, IKON, Kostanjevica na KrkiI 369 26 IMV NOVO MESTO TOZD POSEBNA VOZILA NOVO MESTO razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD TPV JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV Zap. št. naziv tip inv. št. izkl. cena 1. kamion TAM 5000 101594 6,000.000 2. kamionet IMV 2200 101621 4,000.000 3. kombi IMV 1600 104864 3,000.000 4. kamion TAM 4500 1583 6,000.000 5. kamion TAM 4500 1581 5,000.000 6. kombi IMV 1600 BR 1541 3,500.000 7. kombi IMV 1600 BR 7067 5,000.000 Vozila so v nevoznem stanju. Licitacija bo 30.6.1989 ob 11. uri v aviuparku cestnotovornega prometa (Energetika IMV), kjer bo dne 30.6.1989 od 6. do 10. možen tudi ogled osnovnih sredstev. Pred licitacijo se vplača 10-odst. varščina. Navedena osnovna sredstva se prodajajo po sistemu VIDENO — KUPLJENO. Kupljena osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v 10 dneh po razprodaji. Informacije na telefon 23-311, int. 828. Komisija za sredstva TOZD TPV 371 /37 II TEM TFnMII IIA C 7AUIUA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ ICm ICUNU VMO &ANIMA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 29. junija — Peter in Pavel Petek, 30. junija — Emilija Sobota, 1. julija — Bogoslav Nedelja, 2. julija — Marija Ponedeljek, 3. julija — Tomaž Torek, 4. julija - Dan borca Sreda, 5. julija, — Cirila LUNINE MENE 3. julija ob 5.59 — mlaj kino BREŽICE: 29. in 30. 6. (ob 20. uri) italijanski akcijski film Izzivalec. 1. 7. (ob 20. uri) nizozemska komedija Mama je ponorela. 2. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Med nasprotnim ognjem. 4. in 5.7. (ob 20. uri) ameriški vojni film Rojen vojak. ČRNOMELJ: 29 6 /nh 70 urit ameriški film Črna vdova. 30.6. (ob 20. uri) angleški film Kurir ter (ob 22. uri) ameriški erotični film Dekleta iz taksija. 2. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Zakon orožja. 2. 7. (ob 20. uri) nemški erotični film Zaljubljena Melodi. 3. 7. (ob 21. uri) gledališka predstava Gala. MIRNA PEČ: 30. 6. film avstralski Coca cola Kid. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29. 6. (ob 20. in 22. uri) ameriški pustolovski film Dinamit Jackson. 30. 6., 1. in 2. 7. (ob 20. uri) ter 3. in 4. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriški vojni film Železni trikotnik. 30. 6. ter 1. in 2. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Desert s smetano. 5. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriška komedija Nisem neumna. NOVO MESTO — DOM JLA: 30. 6. ter 1. in 2.7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Rambo — 3 del. 3. in 5. 7. (ob 20. uri) ameriški film Odpadli angel. 4. 7. (ob 20. uri) Hiša ob progi. službo dobi KV KUHARICO takoj zaposlimo. Dober OD, možnost stanovanja. Marija Pavlin, gostilna Mačkovec 31, Novo mesto. (P26-61MO) SAMOSTOJNO NATAKARICO zaposlim v prijetnem lokalu. Hrana, stanovanje v hiši. Tel. (061) 881-368. (P26-3MO) stanovanja STANOVANJE v Novem mestu išče mlad par. Martin Avguštin, Bušinja vas 2, 68331 Suhor. (2590-ST-26) motorna vozila DIANO, letnik 1979, registrirano do junija 1990, prodam. Igor Mirtič, Cegel-nica 25, Novo mesto. (ček-MV-26) JETTO, zelo dobro ohranjeno, letnik 1981, prevoženih 72000 km, prodam. Tel. 28-813. (P26-38MO) AVTO SAMBA LS, dobro ohranjen, letnik 1982, porabi 5 1, prodam. Tel. (0608) 67-234, Slavko Balja, Vel. Obrež 46, Dobova. (P26-39MO) R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Informacije na tel. 22-813, dopoldne. Aleksander Terzič, Majde Šilc 18, Novo mesto. (P26-41MO) OPEL KADET 13 S, model D, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 67-231. (P26-42MO) GOLF D S paket, december 1984, prodam. Šmarjeta 11, v soboto. (2581-MV-26) MOTOR APN 6, malo rabljen, ugod- no prodam. Tel. 85-048. (2583-MV-26) GC 30LF D, letnik 1983, prodam. Tel. 24-374. (2582-MV-26) Z 750, letnik 1985, prodam. Štefan Kastelic, Mihovec 6, Novo mesto. (2559-MV-26) JAVO 350, letnik 1988, prodam. Jur-šič, Vel. Cerovec 31, Novo mesto. (2561-MV-26) GOLF diesel, letnik 1985, in novjugo 45 ugodno prodam. Tel. 27-434. (2562-MV-26) 126 P, letnik 1982, in ležišče zjogijem prodam. Telefon 27-455. (2563-MV-26) Z 101, letnik 1984, ugodno prodam. Lado Brajkovec, Gornji Suhor 14 c, Suhor. (2566-MV-26) PRIKOLICO za osebni avto in poškodovano Z 101, letnik 1985, prodam. Tel. 85-038. (2569-MV-26) 126 PGL, april 1987, prodam. Tel. 28-312. (2554-MV-26) Z 128, letnik 1986, prodam. Muhič, Petane 5, Novo mesto, tel. 86-181. (2553-MV-26) APN 6, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-457. (2556-MV-26) OPEL KADET, letnik 1981, C tip (uvoz iz ZRN), prodam. Marjan Vukšinič, Zelebej 2,68330 Metlika, tel. 58-170 int. 193, dopoldne. (P26-16MO) GOLF DIESEL S paket, letnik 1985, in FIAT 126 P, letnik 1977, obnovljen, prodam. Tel. 28-794. (2555-MV-26) FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 85-057. (P26-19MO) 126 P, letnik 1980, prodam. Borut Ma- ALFA ROMEO 33 1,3 S, letnik 1987/2,25000 km, prodam. Kličite na telefon (068) 51-590 po 20. uri! (P26-22MO) Z 1300 prodam. Tel. 27-396. (2557-MV-26) Ril, letnik 1986, zelo dobro ohranjen, malo vožen, prodam. Tel. 23-991. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. (P26-23MO) 126 PGL, letnik 1987, prodam. Franc Uršič, Prečna 28, Novo mesto. (2558-MV-26) R 4, december 1978, obnovljen, poceni prodam. Pavel Judež, Slakova 1, Novo mesto, dopoldne telefon 44-040. (P26-26MO) Z 850, letnik 1984, prodam. Anton Gorenc, Vinica 24, Šmarješke Toplice. (P26-27MO) APN 6, letnik 1986, prodam. Dol. Težka voda 23, Novo mesto. (2570-MV-26) GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 31-640. (P26-33MO) LADO 1200 S, letnik 1984, registrirano do junija 1990, prodam. Informacije na tel. 24-255. (P26-34MO) OPEL Ascono, letnik 1974, registrirano do januarja 1990, v zelo dobrem stanju, prodam. Vel. Slatnik 15, Novo mesto. (2571-MV-26) Z 850 in GOLF diesel S paket, 1984, prodm. Tel. (068) 76-160. (P26-58MO) R 4, letnik 1979, in Z 101 po delih ter NOBELOVCE ugodno prodam. Fink, Kettejev drevored 41, Novo mesto, tel. 21-826, int. 400. (2599-MV-26) UNO 55 S, letnik 1985, prodam. Tel. 28-647. (2600-MV-26) ZASTAVO 750 prodam. Jože Umek, Uršna sela 30, tel. 65-676. (2603-MV-26) FIAT 750, letnik 1977, poceni prodam. Tel. 57-145. (2605-MV-26) PEJČKA prodam. Ogled popoldne. Denžič, Zagrebška 26, Čatež — Brežice. (2601-MV-26) Z 128, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. (068) 25-008. (2607-MV-26) Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam ali menjam za manjši avto. Komljanc, Križaj 33, Podbočje. (2608-MV-26) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 25-307. (P26-59MO) GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Jakše Jože, Mali Podljuben 5, Novo mesto, tel. 86-207. (P26-60MO) Z 125 P, letnik 1980, registrirano za eno leto, in VW, letnik 1973, registriran in vozen, prodam. Tel. (068) 21-013. (P26-62MO) ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Jože Vovk, Vratno 1, Šentjernej. (P26-71 MO) Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. Tel. 24-516, zvečer. (P26-76MO) Z 750, letnik 1984, prodam. Tel. 49-519. (2615-MV-26) gister, Pod smreko 1, Črnomelj, tel. 51- . (P26-21MO) R 4, december 1983, poceni prodam. Tel. (0608) 32-158. (2541-MV-26) KAMION Z 650 AD, 5 ton, letnik 1984, malo vožen, zamenjam za novejši R 4, ostalo v gotovini. Tel. (065) 26-849. (P26-2MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Kren, Kristanova 30, Novo mesto, tel. (068) 23-340. (2465-MV-26) R 4, letnik 1977, prodam zelo poceni. Sreč Kastelic, Trg 17, Mirna peč. (P26-11MO) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krsto, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko asnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Perc, Jo|e Prigtc, Jožejšimčič, Jožica Teppey in^van^Zown^^ -na A/\ nnn ata ACTOAR 4 00 A AC\ C/O /1 Ek _ Tomo I crvVJlsl nHV/Un pil oi-rrv iiuvu mcoiu, *• vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temel|na dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 4.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 90.000 din, na prvi ali zadnji strani 180.000 din; za razpise, licitacije ipd. 100.000 din. Mali oglasi do deset besed 70.000 din, vsaka nadaljnja beseda 7.000 ain. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za tografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4, karamboliran, letnik 1983, skupaj ali po delih prodam. Marjan Pleskovič, Gor. Gomila 4, Šentjernej, tel. 42-375. (P24-15MO) Z 750 LE, staro 6 let, registrirano do junija 1990, prodam. Lojze Papež, Vel. Strmica 12, tel. 49-610. (2551-MV-26) ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Mimi Jovanovič, Cesta herojev 36, Novo mesto. tel. 23-000. (2572-MV-26) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Šušteršič, Zagrebška 21, Novo mesto, tel. 22-456, popoldne. (P26-37MO) Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. 27-573 ali 57-739. (2574-MV-26) Z 750, letnik 1980, registriran do aprila 1990, karoserija obnvoljena, zelo ugodno prodam. Ivan Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor. (2575-MV-26) Z 750, letnik 1979 (karoserija 1984), registrirano do aprila 1990, prodam. Bradač, Dvor 74. (2575-MV-26) MOTOR AVTOM ATIK ABMS, star eno leto, ugodno prodam. Gačnik, Metlika, tel. 58-360. (2577-MV-26) Z 750, letnik 1973, registrirano do aprila 1990, prodam. Udovč, tel. 25-111. (2578-MV-26) DŽIP WILLIUS z diesel motorjem prodam. Sp. Vodale 31, Tržišče pri Mokronogu. (P26-44MO) Z128, letnik 1987, in R 18 TL J, letnik 1985, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. (068) 27-377. (ček-MV-26) PRODAM APN-6, kot nov. Zupančič Jože, Kristanova 24, tel.: 26-123. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1970, in hrastova vrata 2,20 x 2,20 (en-kokrilna). Švenar, Češča vas 22 a. (261 l-MV-26) Z 750 LE, letnik december 1982, prodam. Tel. 65-553. (2588-MV-26) Z 750 LE, letnik 1980, prva barva, dobro ohranjeno, prodam. Cena 1.500 DEM. Franc Miketič, Preloka 48 (Jakovim), Vinica. (P26-45MO) R 5 GL, letnik 6/87, rdeče barve, prevoženih 28.000 km, prodam. Danijel Vo-har, Pod Cvingerjem 27, Dol. Toplice. (P26-64MO) R 4, star 20 mesecev, zelo ugodno prodam. Tel. 25-925. (P26-47MO) Z 101,1989,65 KS, 1100, registrirano do aprila 1990, prodam. Tel. 22-019. (P26-48MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Alojz Šti-ne, Nad mlini 57, Novo mesto. (P26-51 MO) 126 P, letnik 1986, 16.000 km, prodam. Tel. 42-444. (P26-52MO) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 41-149, Andrej Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P26-53MO) 126 P, star 6 mesecev, registriran do 16. januarja 1990, prodam. Tel. 24-044, Dušanka. (2591-MV-26) JUGO 45 A, letnik junij 1987, prodam. Tel. 27-562. (2594-MV-26) Z 750, letnik 1976, registriran do aprila, prodam. Tel. 26-708. (2596-MV-26) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Jane/ Livk, Družinska vas 90, Šmarješke Toplice. (2598/M V-26) 126 P, 1983, prodam. Nataša Šuštaršič. Zagrebška 21, tel. 22-456, popoldne. (P26-55MO) R 4 GTL, letnik 1985, prodani. Tel. 42-318, popoldne. (P26-56MO) 126, letnik 19879, in Z 750, letnik 1973, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Tel. (068) 73-075. (P26-64MO) GOLF DIESEL, 4 vrata, letnik 1986, temnordeč, prodam. Tel. (068) 23-445. (P26-64MO) FIAT 126 P, avgust 1982, prevoženih 39800 km, nujno prodam. Tel. (068) 73-205. (P26-67MO) Z 750, starejši letrnk, registrirana do maja 1990, prodam. Župan, Šentjernej, tel. 41-109. (P26-68MO) BT 50, star eno leto, prodam ali z ustreznim doplačilom zamenjam za ATX 50 ali APN 6. Tel. (068) 26-150. (P26-70MO) BX 16 TRS, junij 1987, 22000 km, prodam. Telefon (068) 27-122. (2609-MV-26) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Lidija Špehek, Drejčetova pot 28, Novo mesto, tel. 25-826. (2610-MV-26) BMW 316/4, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (0608) 69-629. (P26-72MO) UGODNO PRODAM LADO kara van 1200, letnik 1981, motor v okvari ter buldožer TG 50 v dobrem stanju. Buldožer menjam tudi za osebni avto. Tel. (0608) 77-311. (P26-74MO) CTX 80, letnik 1988, še v garanciji, prodam. Tel. 26-570. (P26-75MO) R 18 GTS, letnik 1981, originalni francoski, prodam. Golob, Malenška vas 12, Mirna peč. (2613-MV-26) Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Anica Kužnik, Vrhovo 6, Mirna peč. (P26-78MO) Z 128, karamboliran, prodam. Marko Jurekič, Ul. žrtev fašizma 2, Otočec. (2616-MV-26) prodam SPALNICO poceni prodam ali zamenjam za drva. Drska 27 a, Novo mesto ,tel. 26-051. (2576-PR-26) BTV Iskra in MINI STOLP Fischer prodam ali menjam za avto. Tel. 25-170. (2580-PR-26) CENTRIRNI STROJ Hofman ge-omatik 5 in R 2 ter šotor za dve osebi prodam. Tel. (068) 22-022. (2584-PR-26) PRODAM kuhinjsko napo Marles-Pe-tonia, zamrzovalno skrinjo 3101 — Gorenje, črno-beli TV, šivalni stroj Bagat in manjši kompresor. Informacije na tel.: 24-953. ” ELEKTROMOTOR, rabljen, 1400 obratov, 10 KS, in pomivalni stroj TS 70/1 prodam. Tel. 27-142. (P26-50MO) DIATONIČNI HARMONIKI C, F, A, primerno za začetnika, prodam. Tine Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto. (2592-PR-26) ZLOŽLJIVO žensko kolo »Rog« ugodno prodam. Tel. (068) 25-652. (2589-PR-26) ČOLN MAESTRAL z motorjem to-mos 4,5 prodam. Tel. 49-404, popoldne. (2595-PR-26) MAESTRAL 18 in tomos 4 prodam. Tei. 24-974. (2597-PR-26) POHIŠTVO za otroško sobo poceni prodam. Tel. 28-245, popoldne, (ček-PR-26) JOGI POSTELJO Meblo in otroško pohištvo oranžne barve prodam. Tel. (068) 27-234. (P26-54MO) DESKE, grušt, kotel za kuhanje žganja, prodam. Ogled dopoldne. Tel. 26-581. (P26-57MO) SURF prodam. Tel. 23-756, zvečer. (P26-69MO) PRODAM motor Perkins (64 KS) za traktor ali TAM 2000, peč EMO (14000 kalorij), suha bukova drva (20 m). Telefon (068) 56-536. (ček-PR-26) ŠIVALNI STROJ Ruža elektronik Sept, skoraj nov, prodam. Telefon 22-020. (2545-PR-26) DVOSTRANSKI kopirni rezkar za les prodam. Janez Langenfus, Ulaka 8, Velike Lašče, tel. (061) 781-269. (2547-PR-26) FRIZERSKO OPREMO prodam Katarina Cvitovac, Gor. Mrzlo Polje 16. Duga Resa, tel. (047) 81-887, popoldne. (P26-7MO) VINO, belokranjsko črnino (500 1), prodam. Tel. 56-445, po 18. uri. (P26-8MO) KOMAT (21,5 cole) prodam. Tel. 41-163. (P26-12MO) kupim MOTOR za W V 1600 kupim. Tel. 24-792. (2565-KU-26) PARCELO za gradnjo hiše (6 do 10 arov) v Brežicah ali okolici, / gradbenim dovoljenjem, ali parcelo s starejšo hišo kupim. Tel. (0608) 34-641, Rešek. (P26-14MO) kmetijski stroji PRODAM novo uvoženo vrtno rotacijsko kosilnico. Tel. (068) 27-808. (2587-KS-26) MOTORNO škropilnico stihi GS 17, BT 50 in APN 7, prodam. Tel. 28-030. (2602-KS-26) FREZO MIO standard F-600. z veliko priključki, prodam. Tel. 24-920. (2614-KS-26) KOSILNICO Figaro (bencin-petrolej) prodam. Darko Rak, Rogačice 8, Studenec, tel. (0608) 89-296. (P26-17MO) LASTNIKI SIMPLICITI kultivatorjev! Prodam motike in pogonske jermene. Tel. (0608) 79-466. (P26-24MO) TRAKTOR Ferguson 539, star dve leti, z bočno koso, prodam. Tel. (068) 26-267. (P26-20MO) STEIER 28 prodam ali menjam za manjšega ali R 4. Tel. 42-571. (P26-40MO) SNOPOVEZALKO za kosilnico BCS, brezhibno, prodam. Koželj, Loka 3 a, Šentjernej, tel. 42-858. (2567-KS-26) TRAKTOR Deutz 68-06, letnik 1975 (original nemški), prodam. Anton Kovač, Gabrijele 54, 68296 Krmelj. (2579-KS-26) KROŽNE BRANE (20 diskov) prodam. Sintič, Gabernik 20, Škocjan.,,«. (P26-43MO) UGODNO PRODAM 2 do 3 ure rabljen greben dolžine 100 cm za Gorenje Muta. Martin Povhe, 68274 Raka 76. (2585-KS-26) SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 16, staro eno leto, prodam. Tel. (0608) 81-850, od 14. do 15. ure, Zupančič. (P25-11MO) TRAKTORSKO KOSILNICO IMT ter motorček ekspres prodam. Stane Vin-tar, Loka 13, Šentjernej. (P26-6MO) razno NAJAMEM lokal v Trebnjem ali okolici. Kozinc, Maistrova 10, Litija. (P25-1MO) IŠČEM študentko — sostanovalko v Ljubljani. Mirjam Burgar, Milke Šobar 10, Novo mesto. (P26-73MO) preklici OBVEŠČAM vse sorodnike Antona VUČAJNKA iz Mihalovca 37, Dobova, in jim prepovedujem oddajanje v najem njegovih parcel, kakor tudi prodajanje košnje trave, sekanje v gozdu ter razpolaganje z njegovimi nepremičninami in premičninami. V kolikor tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. Marjana VUČ AJNK, Bratov Gerjevič 41, Dobova. (2606-PK-26) obvestila OBVEŠČAM ! da bo BREŽICE — sever: vseljivo hišo v Artičah; pritličje 80 m; in urejeno podstrešje, gospodarsko poslopje, dvojna garaža, 28 arov zemlje, ograjeno, voda, elektrika, telefon, prodam. Sabolek. Socialističke revolucije 28. Zagreb, tel. (041) 415-962 ali (0608)62-446. (P26-49MO) I cenjene stranke, da delavnica AVTOKLEPARSTVO-LIČAR-STVO Avgust MODIC od 1 .julija do 31. julija zaradi letnega dopusta zaprta. Se priporočam! (2398-OB-24) 5-tedenske purane za nadaljnjo rejo za zakol dobite pri JERŠINU, Prestranek, Ulica padlih borcev 7. Informacije na tel. (067) 54-513. (P26-10MO) GOZD (4866 m2) v Stari vasi, travnik (2400 m2) v Mršeči vasi in travnik (1918 m) v Stari vasi (vse je pri Škocjanu) prodam. Informacije na tel. (013) 851-603 ali (0608)21-930. (P26-32MO) NUJNO prodam 2 ha mešanega gozda nad Sevnico pod Zabukovjem. Tel. (0601)83-649. (P25-12MO) KMETIJSKA ZEMLJIŠČA blizu Metlike prodam. Informacije na telefon (0608) 31-476 od 20. do 21. ure. (P26-4MO) V NEPOSREDNI bližini Otočca prodam dva gozda v skupni izmeri 60 a travnika (32 a) in pašnik 01 a). Informacije na telefon (061) 578-553, vsak dan po 15. uri. (P26-5MO) VINOGRAD in zidanico v bližini Plešivice pri Lokvici prodam. Telefon 52-772. (P25-6MO) PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Gaberju pri Dobovi prodam. Peter Bu-kovinski, Dobova 11. (P21-13MO) SERVIS CANDY, delavnica za popravilo gospodinjskih strojev, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 20. julija. Priporoča se Nikola Dančulovič, Glavni trg 4, Novo mesto, tel. 24-314. (P26-28MO) LJUBITELJI dobre kapljice, gostinci, lovske družine, gasilci! Za vaše veselice enkratna priložnost! Vino, belo, zelo kvalitetno, iz Plešivice prodajam. Cena 8.000 din za 1. Zvonimir Tomac, Donja Reka 5, Jastrebarsko. (P26-18MO) IMATE težave s trdo kožo na stopalih, s kurjimi očesi, obtiščanci, vraslimi in bolečimi nohti? Obiščite nas v salonu pedikure poleg zdravilišča v Šmarjeških Toplicah in odpravili bomo vaše težave. Se priporočamo! (P26-66MO) ŽITNI KOMBAJN CLAS KONZUL 3 m,dizel, silos vreče, ohranjen, ugodno prodam. Prešeren, Šmarjeta 50. Šmarješke Toplice. (2604-KS-26) Kosilnico FIGARO, bočno kosilnico za traktor DEUTZ in frezo za goldoni GM-4 prodam. Tel. (0608) 79-230. (P26-65MO) PRODAM traktor porsche 30 KS, novo prikolico za prevoz živine in nov 16-colski voz. Ključavničarstvo Zupet. Škocjan. (P26-77MO) CENJENE stranke obveščam, da sem v Trebnjem odprla frizerski salon z naslednjim poslovnim časom: ponedeljek, sreda in petek: od 8. — 19. ure, četrtek: od 12. — 19. ure, sobota in nedelja: od 8. — 12. ure. Ob torkih: ZAPRTO. TELEFON 44-400. Se priporočam! Majda Novak, Cesta Gubčevih brigad 12. Treb-nje (ček-OB-26) NOVOST! Zaščitna vreča za shranjevanji delkov iz krzna ih volne. Hm J MERTIK, Polje XXI1/10, 6$ Ljubljana — Polje, tel. (061) ®l “ 359. (P25-67MO) <* ____4 n: Jt lis ie te dr NOVO! Obveščamo cenjene stranke, odkupujemo vse odpadne akutu' torje. Ob zameni »staro za novo«: ko ceneje kupite naše akumulat' Prodajamo tudi vseh vrst tovart« akumulatoije VESNE Mari bot MUNJE Zagreb. Se priporoča® AKUMULATORSKA DELA'-CA, BLAŽO TASEV, NOVO »j STO, Partizanska 11, tel. 23-826. (P25-72MO) S o IZOLACIJE, SERVIS ZAl^ ZOVALNIKOV Viktor Pajek Ptujska cesta 89, Maribor J telefon 067-705-1 50 ali 41F nonstop Generalno popravljamo in 1 navijamo ohišja zamrzovalnih »f ratov. Če se je pri vašem zan"l \j valniku pojavilo rosenje, če p01' S| odzunaj ledeni, poleti pri čepu'1' ^ mu bomo z obnovo izolacije p ^ nili izolacijske sposobnosti. Tudi če se pri vašem aparat ljenjska doba že izteka, ga ^ usposobili, da bo deloval k*1 nov. Prihranite 50% elektrike- bolh Za storjeno delo dobite gara' jot CENIK GORENJE — LTH 3451 M 3001 85J 2201 4101 3101 790-g 69!'Ž 2101 62 501 345 1 z dodatno steno 220 1 z dodatno steno 550-2 9501: 880-” v Čc NESNICE. mlade jarkice pf ^ hisex, rjave, iz kooperacijske rej ■: p vajene na domačo hrano (°PjS c. vsa potrebna cepljenja), pro^C po dnevnih cenah. Naročila _sp% K; in daje vse informacije Jože te SENIK, Bratov Gerjevič 32, OS tel. (0608) 67-607. (Pl5-26MGI q ra A ženitne ponudbe ŽELIM spoznati starejšega, T** stanovanje. Šifra: »PRIJATELJ«- ZP-26) KAJ BO S KEMIČ^ ČISTILNICO? I ŠENTJERNEJ — Zaenkrat ** ™ kaže. da bo Šentjernej ostal bf# K m čistilnice. Edina, ki je bila v tem K > daj ne dela, ker sojo izselili iz pnjl m Lastnik kemične čistilnice je sicerp. jg Ijen nekaj sovlagati v stavbo, ku^ Šentjerneja gradi Ljubljanska f*’"! nove prostore svoje podružnice, J m vora še ni. Tudi krajevna skupn°sV.t I teresirana za takšno obrt, ki jo kwjj ■ potrebuje, m je dala predlog, najD 7 banki še kakšen lokal za obrt. Z* J je mišljena prav ta kemična c' Kakšen bo razplet, še ni znano. DEŽURNE TRGOVl- J V soboto, 1. julija, bodo % P: vem mestu do 19. ure, v ostal) ,, st jih do 17. ure odprte naslet dajalne živil: ^ ^ • v Novem mestu: Market na Ragovski . J • v Šentjerneju: Market D°’ JL • v Dolenjskih Toplicah: 5 postrežba KZ ^ • v Straži: Market Dolenji • v nedeljo bo v Novem 8. do 11. ure odprta pr0^ Špecerija na Glavnem trgu 2 •/ KONJSKO PRIKOLICO, enoosno, prodam. Igor Celič, Uršna sela 50, tel. 65-681 SEDEŽNO KOTNO garnituro, ohranjeno, prodam. Tel. (068) 25-742. (P26-79MO) PRODAM nov motor Tomos s prikolico (tricikel- I00x 110 cm), pokrito s ce-rado, primerno za zasebnika. Cena je 1500dem. Telefon (0608) 70-367, od 17. ure dalje. (P26-25MO) KOBILO, težko, zelo lepo, prodam. Staniša, Konec 12, Novo mesto. (2564-PR-26) PRODAM kombinirko MF 50 A v brezhibnem delovnem stanju in kombi 1MV 1600, letnik 1979, motor generalno obnovljen. Tel. 24-792. (2565-PR-26) OMARE 3,9 m in mizo za dnevno sobo prodam. Tel. (061) 572-784, po 17. uri. (P26-30MO) OVERLOG Singer, namizni, in Bagat 555 s kovinsko glavo, nerabljen, ugodno . _ . -------------... .............. prodam. Tel. (0608) 33-674. (P26-31 MO) ZAHVALA Po krajši, hudi bolezni nas je v 78. letu zapustila naša draga mama in stara mama ROZALIJA CIZERLE iz Ponikev 18 pri Studencu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so se prišli od pokojne poslovit, izrazili soj^j ^ darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti iz domače hiše. Zahvala gospodu župnih-lepo opravljeni pogrebni obred, zdravnikom, sestram in strežnemu osebju Splošne bolnišnice Celje — lek za kirurgijo in notranje organe, zdravnikom, sestram, strežnemu osebju in informacijskemu oddelku u n verzitetne klinike za kirurgijo srca in ožilja Kliničnega centra Ljubljana. 1 Žalujoči: sinova Franci in Tone, snaha Melanija, vnuka Andrej in Irena ter ostalo sorodstvo Aalen ZRN, Dob pri Domžalah, 19. junij 1989 Št. 26 (2080) 29. junija KOMUNALA Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni llst SRS, št. 9/85), 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v cena 4.600 5.420 9.950 .. ——■ W UUjUl IJ« "St, št. 8/89) je delavski svet [-------------- jenem sestavu dne 26.6.1989 po predhodnem soglasju komiteja za družbeni razvoj občine Novo mesto (št. 38-01 /89-8 z dne 22. 6.1989) sprejel U. SKLEP: jj 0 cenah osnovnih komunalnih storitev jij I. Proizvodnja in distribucija vode (cena din/m3): — gospodinjstvo ,vjj — družbena dejavnost |(t; — gospodarstvo "• Prečiščevanje in odvajanje odplak (cena din/m3): A. Kanalščina: J — gospodinjstvo 2.060 J — družbena dejavnost 3.030 — gospodarstvo 4.450 M' B. Čiščenje odpadnih voda: — gospodinjstvo J . — ostali M® "I- Odvoz in odlaganje dopadkov (cena din/m7): — gospodinjstvo n f — družbena dejavnost uf —gospodarstvo mr 700 2.100 330 610 1.440 oz|f \skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (Skupščin-!*'Poleniski list, št. 7/87) se pri družbenem sektorju in obrti pri čiščenju odpadnih voda upošteva faktor onesnaženosti, navedene cene začnejo veljati s 1.7.1989. Predsednik DS: FRANCI KONCILIJA OSNOVNA ŠOLA »DRAGOTIN KETTE« o NOVO MESTO, p.o. razPisuje prosto delovno mesto 0 «1 j SNAŽILKE > ^popoldanskem času za nedoločen čas s polnim delovnim p Nastop dela je 21.8.1989. ft P'°P°ii za zasedbo: končana osnovna šola, dve leti delovnih iz-rtV k Poskusna doba 1 mesec. pp kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi obo kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v O) (v J? dneh po objavi razpisa. u lzoiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku --'j razpisnega roka. 375/26 r- ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA GAZVODA iz Dol. Kamene št. 47 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali pokojnici cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ter GIP Pionirju, strojepisnici in računovodstvu. Posebna zahvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za njihov trud, še posebej dr. Janezu Kramarju in patronažni sestri Mariji Dragan. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas — to je bilo tvoje življenje. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 78. letu zapustil naš dobri oče, stari oče ANTON TURK z Vinjega Vrha 2 Najiskrenejša zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, organizaciji ZZB in gasilskemu društvu Bela Cerkev, kolektivu pljučnega oddelka bolnice, tov. Kopini za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi BLAŽ MLAČAK iz Kamanja 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju nevrološkega in urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego m zdravljenje, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem in ZZB za spremstvo in poslovilne besede. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, zet in tast KAREL ZUPANČIČ iz Črnomlja Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnjo pot, izrazili sožalje ter darovali cvetje. Hvala sosedom za vso pomoč, duhovniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Mili glas in vsem govornikom za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcu nas boli Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so prelepi le spomini V S P O M I N 27. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je v 26. let u starosti za vedno zapustila naša draga MOJCA DOLMOVIČ roj. MIKLIČ z Broda 24, Novo mesto Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJENI ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, stric in ded JOSIP DRUŠKOVIČ s Potoka pri Straži Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi N« vsi ke11 K ""r rpif ba") ,af stf ajff K ZAHVALA Mirno, kot je živel, nas je mnogo prezgodaj v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in zet JOŽE PERKO Ob Težki vodi 55, Novo mesto ^ nairf110 X zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste J ^ v (^težjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, /P no ?Va 1vence in cvetje ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Poseb-i v' nat 6 . valjujemo pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, lilJ/ stvi,°ina^m sestr' Majdi za obiske in lajšanje bolečin na domu, Mizar-lici' inPirvv?.3 KranJca, kolektivoma NOVOTEKS - TOZD Konfekcija ter ONIR-TOZD GS, pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke jetj 8°spodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in botra FRANČIŠKA MARKOVIČ iz Podturna sebnJ*^ * zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, poji11' inaaa| . ž‘nama Miklič in Avguštin, ki so nam v težkih trenutkih pozabi *’ lzreRH sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojno k 0Pra\4j^U P^ku- Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za Žalujoči: brat Alojzij, sestra Pepca in ostali sorodniki ZAHVALA V 60. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi MARTIN MATKO iz Dol. Kamene 69 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Podvinski in Mlakar za nesebično pomoč, SPG Pionir Novo mesto, Ljubljanskim mlekarnam-TOZD Marketing Novo mesto, pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke, zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnice za trud, da bi pokojnega ohranili pri življenju, in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in stari ata FRANC MARKOVIČ iz Podturna 33, Dol. Toplice Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, delavcem Doma starejših občanov, zlasti sestri Dragici za skrb in nego, ter zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice za lajšanje bolečin. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem in govorniku tov. Puhanu. Vsem, ki ste pospremili našega ata na zadnji poti, posebno g. kaplanu, se še enkrat najlepše zahvaljujemo! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 43. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, oratranec in stric JANEZ FINK iz Smolenje vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje ter vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili ter našega Janeza v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala DO Pionir, Labod, Obratovalnici Koračin, Agroservisu Novo mesto, 3. e razredu kov., 5. c razredu, Obrtni zadrugi Hrast, ZDPUN Občina Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame TEREZUE MIGLIČ iz Metnaja nad Stično se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Predilnice Litija, vaščanom Velikega Vidma in Metnaja za izrečeno sožalje in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni sestri Rozi, družinam Grmovšek in Tori iz Vel. Vidma 3, ki so za našo mamo tako lepo skrbeli in jo negovali med njeno hudo boleznijo. Iskrena hvala patronažni službi iz ZD Trebnje, posebno sestri Mojci Mihevc za skrb in nego med boleznijo, g. župniku za opravljen obred in besede tolažbe, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste pokojno od blizu in daleč v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Lojze, snaha Vera, vnuka Bogdan in Izidor Litija, 20. junija 1989 V nedeljo na osrednje »Srečanje« BOJAN GORNIK Za nedavno srečanje pionirjev J gasilcev iz vse Slovenije v Metliki, Š na katerem so se pomerili tudi v : gasilskem znanju in veščinah, je ^ računalniški program za obdela-% vo rezultatov naredil takrat še učenec 8. razreda metliške osnov- % ne šole Bojan Gornik. To ni bil ne •; prvi večji niti najzahtevnejši Bo- \ janov računalniški program. Mla- di Metličan se z računalništvom ukvarja že od 4. razreda osnovne šole, ko mu je oče, elektronik in inovator iz Beti, tudi sam računalnikar, kupil spectrum in ga začel uvajati v ta novi čudežni svet. Do 7. razreda se je Bojan z računalnikom »igral« samo doma, zadnji dve šolski leti pa je na šoli obiskoval še fakultativni pouk računalništva oz. hodijo k računalniškemu krožku. Le v prejšnjem šolskem letu se je udeležil regijskega tekmovanja v računalništvu in bil četrti, na republiško tekmovanje pa so se uvrstili samo prvi trije. Kot osmošolec pa je bil na regijskem tekmovanju drugi, na republiškem pa prvi V prejšnjem in zadnjem šolskem letu je Bojan tekmoval tudi v matematiki Lani je bil na republiškem tekmovanju med dvajsetimi najboljšimi, letos pa je postal prvak. Tako je metliška šola letos dala dvakratnega republiškega n \ I % % * * % S * * * * % N * * % * CHY prvaka, v računalništvu in matematiki. Tik pred koncem šolskega leta se je Bojan kot republiški prvak udeležil zveznega tekmovanja mladih matematikov in se med 50 najboljšimi iz vse Jugoslavije uvrstil v prvo polovico. Po tekmovanju so ugotovili, da mu komisija ni upoštevala ene pravilno rešene naloge, kar bi mu prineslo tretjo nagrado. Bojan, odličnjak od prvega razreda, se je vpisal na novomeško gimnazijo v tehnično-naravo-slovne usmeritve. Predlagan je za štipendijo za nadarjene. Mladenič malo misli tudi že za naprej. »Računalništvo me sicer veseli, rad se z njim ukvarjam, a to jemljem bolj kot hobi Bolj pa me zanimata matematika in fizika, še posebej matematika. Po srednji šoli, če bo vse v redu, bom najbrž študiral matematiko,« pravi Bojan, resen in bolj ko ne redkobeseden mladenič. Njegovi učitelji, ki ga bolje poznajo, pravijo, da je tudi pri besedah racionalen. Morda bi kdo pomislil, da je Bojan, Gornikov edinec, kakšen zamorjen računal-niško-matematični »proizvod« bolestne ambicije svojih staršev. Daleč od tega. »Doma me nikoli niso k ničemur silili. Oče mi je v računalništvu pokazal osnove, potem sem pa do 7. razreda v glavnem delal sam, s pomočjo primerne literature.« Domači računalnik je Bojan kmalu prerastel, v metliški šoli pa imajo primerno računalniško opremo in očitno tudi dobre in zavzete učitelje, saj se je iz te sorazmerno majhne šole do sedaj že kar nekaj učencev uvrstilo na republiško tekmovanje. Na novomeško tehnično-nara-voslovno gimnazijo se je letos poleg Bojana vpisalo še pet metliških učencev, vsi odličnjaki. Tako kot ti in oni iz prejšnjih let, se bo tudi Bojan v šolo v Novo mesto vsak dan vozil iz Metlike. A. BARTEU »Srečanje v moji deželi« v Dol. Toplicah bo v vsakem vremenu — Slavnostni govornik Jože Smole — Za izseljence bo maševal dr. Alojzij Šuštar DOLENJSKE TOPLICE — Tudi ta teden se nadaljujejo prireditve »Srečanje v moji deželi,« ki bodo dosegle svoj vrhunec na nedeljski osrednji prireditvi, na katero pričakujejo 5 do 10 tisoč gostov, slovenskih izseljencev iz vseh koncev sveta, zamejcev ter seveda domačinov. Danes zvečer ob 20. uri bo v restavraciji Rog samostojen nastop skupine manekenov »Lida« iz Brežic, jutri pa bo ob istem času in na istem kraju večer zborovske narodne pesmi »Nocoj pa, oh, nocoj«, na katerem bodo nastopali zbori iz Krke, Šmihela in Dolenjskih Toplic. V soboto bo premor, med katerim se bodo prireditelji pripravili na velikone-deljsko slavje. Na ta dan se bo ob deseti uri pričel na vpadnicah v Dolenjske Toplice sprejem gostov na posebej za to rom poletel balon Balonskega društva iz Ljubljane. Ob dvanajsti uri se bodo nastopajoči in gostje v povorki vprežnih vozil, kijih bo priskrbelo Turistično društvo iz Straže, ob pritrkavanju cerkvenih zvonov skozi naselje odpeljali na Gozdno jaso, kjer bo osrednji program. Tam bo navzoče pozdravil najprej predsednik organizacijskega kmiteja Franci Šali, nato pa jim bo spregovoril predsednik RK SZDL Jože Smole. Po govoru se bo odvijal na jasi kulturno-zabavni program, v katerem bo za ples igral ansambel Fantje iz vseh vetrov, vmes pa bodo nastopale domače folklorne skupine ter gostje iz Rezije in Trsta. Ob 2. uri bo v farni cerkvi sv. Ane maša za izseljence, ki jo bo imel ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na zabaviščnem prostoru bodo še družabne igre in tekmovanja, povsod bodo stojnice z izdelki domače obrti, prikazali bodo žganjekuho, oglarsko kopo, n.ovaštvo, izdelavo čipk in pisanic ter nekaterih še živih narodnih obrti ter običajev. Zvečer bo igral ansambel Don Juan. Ves čas bo gostom na voljo menjalnica, ptt služba ter več informacijskih postaj, kjer se bo moč seznaniti s turistično ponudbo ter se prijaviti za krajše polete z avionom ali za izlete po okoliških zidanicah ter za prevoze s konjsko vprego. Idejno zasnovo prireditve, ki bo imela značaj narodnega zbora, z močnim poudarkom na še živih ljudskih tradicijah, je predlagal znani etnolog dr. Janez Bogataj, celostno podobo plakata in znaka prireditve pa je izdelal Zvone Pelko. Še to: prireditev bo v vsakem primeru, saj so organizatoiji za primer slabega vremena pripravili tudi precej velikih šotorov in platnenih streh. T. JAKŠE Sreča# Žolnir, Miiller in Tri lučke To so najboljše naše gostilne — V Studiu D bodo podobne ocenjevalne akcije nadaljevali pripravljenih parkiriščih. Med sprejemom bodo v naselju na različnih krajih nastopale godbe, folklorne skupine, tamburaši in mažoretke iz Kočevja. Dopoldne in potem, če bo možno, tudi popoldne bo nad prireditvenim prosto- SREČANJE HARMONIKARJEV, RALLY IN NOGOMET STUDENEC — V nedeljo, 2. julija, bo ob 15. uri na Studencu tradicionalno srečanje harmonikarjev; prireditev, ki jo prirejata občinska zveza kulturnih organizacij iz Sevnice in studenško prosvetno DOLEN JSK E TOPLICE — V zdraviliški restavraciji je bila v soboto zvečer zaključna prireditev velike akcije »Vse manj je dobrih gostiln«, ki jo je od januarja letos v tridesetih radijskih oddajah pripravljala in vodila regionalna radijska postaja Studio D, sodelovalo pa je več kot 17 tisoč Belokranjcev, Dolenjcev in Posavcev. Po izboru poslušalcev so se med deset najpri-ljubnejših lokalov uvrstili: iz metliške občine gostilni Badovinac in Brunskole, iz občine Brežice gostilne Les, iz občine Krško restavracija Pod Gorjanci, iz novomeške občine pa restavracija Lipov list, gostilna Vovko in gostišče Kos. V najožjem izboru pa so ostale še tri gostilne, ki sojih poslušalci najpogosteje predlagali v društvo, bo hkrati izborna za srečanje harmonikarjev v Ljubečni za »Zlato harmoniko Ljubečne«. Po srečanju bo veselica. Na njej bo gotovo veselo in dosti obiskovalcev, kajti v nedeljo ob 12. uri se bo pričel 9. really Impoljca-Studenec (pripravljata ga AMD Sevnica in njegova sekcija na Studencu), ob 13. uri pa bo na Studencu turnir v malem nogometu. Nagrada za prvouvrščeno ekipo je odojek. Nov balet in vsakdanji naliv Na dolenjski kresni noči v Mokronogu so praznovali mokrih nog — Dve pravljici iz dveh čisto različnih časov — V tej noči so tudi čarali • »Zvezdice ne zagotavljajo vedno kakovostne in zanimive ponudbe. Ljudje so se na našem radiu večkrat pritoževali nad gostinskimi lokali, zato smo se lotili te akcije. Gostinci so se nad takšnim zbiranjem ocen jezili, češ da te ocene niso strokovne. Kot kaže, po njihovem mnenju gost nima pravice do javnega mnenja, še manj pa to povedati na glas,« je povedal odgovorni urednik radia Šandi Pirš. Akcija »Vse manj je dobrih gostiln« bo zagotovo prispevala k pestrejši in boljši ponudbi, seveda pa na dolenjskem radiu pripravljajo že novo podobno oddajo. Prvo so ugodno ocenili tudi pri slovenski turistični zvezi in republiškem komiteju za turizem in gostinstvo. LTH iz Škofje Loke, Vinsko klet iz Metlike, Karlovško pivovarno, Avtotehniko Celje, in Presad iz Gabrovke. Med večjimi dobitki je 7-dnevno potovanje v Tunis dobila Marjeta Tome iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah, motorček Tori Tončka Zore iz Šmarjeških Toplic, Karolina Pleš-ko iz Otočca pa si bo izbrala čolnarjenje po Kolpi, ki jo je prispevala turistična poslovalnica integral iz Črnomlja. Prireditev, ki je sodila v sklop »Srečanja v moji deželi«, bi se po prvotni zamisli morala odvijati skupaj z Gozdarsko nočjo na Jasi, vendar sojo morali zaradi slabega vremena spraviti pod streho. Zaradi manjšega števila obiskovalcev pa so okrnili tudi program. Srebrnih kril ni bilo, nastopili pa so: sestri Dimnik, Majda Arh, ansambel Cof, Toni Gašperič in Janez Vraničar-Luigi. Program so v živo povezovali voditelji Studia D Božena, Vera in Renata. J. PAVLIN Otoško poletji se začne v soboto Modna revija, ples, I vo in se kaj OTOČEC — Tukajšnje P okolje je središčna gostinska in stična točka na Dolenjskem, otoški delavci počutja obiskovl ne prepuščajo naključju. In kako do dosegli, da se gostje ob dolgimi letnih večerih ne bojo dolgočasi? I«. Brez »žive« glasbe kajpak ne bi "j nič, cel julij, razen ob ponedeljkih moč plesati, kakor bo igral znaniIj1) ljanski ansambel Odiseja. Po lan^' dobrih izkušnjah bo tudi tokratncf letje na Otočcu v znamenju karto*l kega piva; za tri popita piva bo fl dobil četrto zastonj, na otoški kari1"; ški »pir« pa se bo splačalo iti tudi®] ker bo na koncu poletja žreb pi— omogočil obisk mtinchenskega Ob. R E I berfesta, silvestrovanja, vikend pj iann sezonske smučarske^! v Strunjanu, sezonske smučarske® te in še kaj. Uvodna prireditev otoškega p°*j bo že to soboto, ko bo z Odisej0^ stopil pevec Alberto Gregorič, tvn nimivejša pa bo kajpak modna r£\ Laboda in Novoteksa; dekleta pkn skupine Kaj bodo prikazale novosti za jesen in zimo ter šp0*! oblačila, z modnimi dodatki p3, sodeloval krški butik NapoleonJj iskovalci se bodo lahko posladkan izvrstnimi slaščicami Zmajčkovi butika, pester program pa bo p®ve val Franci Potočnik. 10. mladinski ]*, TAB^I RAZISKOVALNI TAB1 S rARI TRG — V Starem #‘p--Kolpibood3.do 13. julija v okv':J N( banja Znanost mladini že 10-1 valni tabor v Beli krajini. OkrogJ do tudi video delavnico. MOKRONOG — V Mokronogu je bila 24. junija letos tradicionalna do- lenjska kresna noč. Tisti, ki so imeli opraviti z njenim nastajanjem, in tisti, ki sojo prišli doživet, jo bodo gotovo pomnili, dokler jih ne bo zaneslo v kak drug dogodek, ki bo zmogel kdove s čim odtehtati letošnje kresovanje na mokronoškem gradu. Na kresni noči so člani ljubljanskega baletnega ansambla odplesali balet »Mokronožci — Vidov ples«. Libreto zanj je napisal Stane Peček, glasbo Lado Jakša, koreografija je delo Janeza Mejača, kostume pa je predlagala Milena Kumer. Posrečeno. Zaradi tega so se obiskovalci »noči« zlahka vživeli v bajko, ki je navdihnila za pisanje mo-kronoškega rojaka Pečka. V davnih časih, pravi pravljica, so na Loščah živeli prijazni palčki Mokronožci. Za ljudi so bili nevidni, vendar so njihovo prisotnost dokazovali dobra dela in odtisi mokrih stopal. Na kresno noč seje eden od Mokronožcev, Vid, zaljubil v Goz-dano. Zaradi tega je postal človek in je umrl, kajti človek je smrten. V bajko je pred nastopom plesalcev pomagala vstopiti napovedovalka Pika Fugina. Sodobnejšo pravljico pa je predstavil Kresniček Lojze Podboj, ki seje pri tem pokazal jedkojezičnega opazovalca kresne noči v deželi »Jugokresiji«. Svoji pravljici o tej deželi in početju jugo-kresničk pa je poiskal čisto nič pravljični konec. Boj se južnih kresničk, ker lahko zakurijo tak kres, da bo hudo, je svaril Kresničkov glas. Zato pa so v bolj skrivnostni svet kresne noči obiskovalce popeljali dr. Ivo Pavšič, Jani Jošovc-mister Jani, Miran Plohl-mister Bond in Vladimir Mikek, vsi čarodeji in izvrstni mojstri svoje spretnosti. Kot nekako pripada mokronoškemu krajevnemu imenuje bilo v tej noči tudi mokrote. Najprej v nezaslišanem nalivu. v katerem so se dobri prijatelji in naključni znanci stiskali pod skupnimi dežniki, izpod katerih niso uhajali le komolci in glave, ampak tudi celo ubrani slovenski narodni napevi, potlej je bilo mokrote tudi na krilih in oblekah pa v čevljih. Kajpak tudi grlom v tem pogledu ni bilo prizaneseno, saj je bilo na kresovanju kaj popiti, pa tudi pojesti. Tudi plesati seje dalo. S poskočnimi vižami je za to skrbel ansambel Ludvika Lesjaka, ki jo je v dežju sicer pobrisal s prizorišča, a so ga prireditelji pripeljali nazaj, in to že precej prej, preden so si poslavljajoči se kresovalci okrog polnoči prižgali majcene svečke, darilo organizatorja. M. LUZAR četrtkovih oddajah. Velike kristalne pokale so prejeli: za prvo mesto gostilna Žolnir iz Kostanjevice; druga po številu glasov je bila gostilna Miiller iz Črnomlja, tretje mesto pa je pripadlo gostišču Tri lučke s Sremiča pri Krškem. Med več kot 15.000 dopisnicami so v Dolenjskih Toplicah izžrebali tudi petnajst srečnežev, ki so prejeli nagrade pokroviteljev akcije: Novolesa iz Straže, GlP Pionir. M1P iz Nove Gorice, Jelovice in & studio % TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA ležencev iz vse Slovenije in tudi iz jte (d bo raziskovalo ljudsko umetnost xed\ tveno in družabno življenje, ro, noše, obrt in še kaj, pripravili P9™®'« Jdsto i ^ k Wsto ! V' k- Mst0 lom Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta !iu .ja, a ljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob I ‘ ■ lenj; preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1 (3) I want it ali — QUEEN 2 (5) Heigher Group — FEELIES 3 (6) Batdance— PRINCE 4(1) Here comes your man — THE PIXIES 5 (8) Heart of Steel — SANDMEN 6 (2) Those days are over — GODFATHERS 7 (—) Cult of personality — L1VING COLOUR 8 (—) Armageddon days are over — THE THE 9(10) Funky Cold Medina — TONE LOC 10 (4) Li’l Lisa Jane — THE D1RTY DOZEN BRASS BAND >eh! {od; feP' fiabšr in uv teto s ki d, la k teleti Halo, tukaj Dolenski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. RAZSTAVA O SLADKORNI BOLEZNI KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju so 21. junija odprli razstavo o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni, katere otvoritev seje spremenila v pravi simpozij. Tako je glavna medicinska sestra diabetološkega oddelka UKC Ljubljana Duška Vreg predavala o epidemiologiji, socialnih vidikih, preventivi, prehrani in fizični aktivnosti pri sladkorni bolezni pa še o zdravljenju z zdravili ter o dispanzerski dejavnosti v zdravstvenih domovih na področju sladkorne bolezni. Pomočnica direktorja Name Kočevje Mojca Poje je predstavila dietetične izdelke za sladkorne bolnike, ki jih prodaja Nama. PAPIRNATO POHIŠTVO KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem bo od 28. junija do 8. julija od 10. do 18. ure razstava izdelkov iz papirja, ki jo organizirata oddelek za oblikovanje Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane in Tovarna celuloze in papirja Videm Krško. SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V nedeljo, 2. julija, bo v Novem mestu spet sejem malih živali, in sicer od 9. do 12. ure pred športno dvorano pod Marofom. Vabljeni prodajalci in morebitni kupci. MEDVED KRADE ŽOLNIRJU NAJVEČJI POKAL — Veliki kristalni pokal je iz rok direktorja radia Uroša Dularja prevzel Oto Sevšek iz. gostilne Žolnir v Kostanjevici, ki so jo poslušalci Studia D največkrat zapisali na poštne kartice. Na sliki levo sta tudi Vera Marušič in Renata Mikec, voditeljici oddaje »Vse manj je dobrih gostiln«. (Foto; J. Pavlin) studio % V Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil MAJDI PUNGERČAR nega. Lestvica pa je ta teden takšna: 1 (1) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV 2 (2) Pri nas Belokranjcih — ANSAMBEL T. VERDERBF.RJA 3 (4) Bodi z menoj do jutra — ANSAMBEL J. BURNIKA 4 (6) Sanjam spet — ANSAMBEL B. KOVAČIČA 5 (3) Avtošola — RŽ 6 (5) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL 7 (—) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK 8 (7) Ljubezen pod Gorjanci — ANSAMBEL JERKO 9 (9) Ustavi naj se čas - FANTJE TREH DOLIN 10 (8) Dobro jutro — TOPLAR Predlog za prihodnji teden: Premlada za ljubezen — NAGELJ Glasujem za: Moj naslov: A/NAA/N^A/WWWWWWWWWVWV Kupone pošiljajte na naslov: Studio D. p.p. 103. 6X000 Novo mesto RIBNICA — Ne kradejo le ljudje, ampak tudi medvedje. Pred kratkim je v vasi Podklanec pri Sodražici medved sredi belega dne ubil krajanu svinjo, drugo svinjo pa je odnesel s seboj. V vasi Lipovščica pa je medved ubil kozo. Medvedje so v tem delu ribniške občine redni stanovalci in pobiralci »davkov«. Lani je medved na Bloški plahoti klal ovce, svinje in koze. Pred dvema letoma pa je podobno počel po ribniški občini, o čemer smo poročali. Seveda je tatinski in morilski medved obsojet na smrt. Lovci ga že čakajo v zasedah M. G-č Praznovanje z zrelimi češnjami bivalstva. Glede kro/kovega del drži verjetno tudi to, da ga Šols*1 ** tor lahko vodi, saj Brusničanj 0.n% ličani) znajo gojiti češnje, kijihJ^jjl M Razstava češenj v Brusnicah — Češnje, edino blago »revnih Brusnic« — _______Slavnostna povorka, vozovi in nekaj iz kmečkega življenja liko ljubeznijo do tega sadja ~- Mariin Marinč. Letošnjim cem Ludviku Pavlinu, Jožetu Sk BRUSNICE — »Brusniška češnja je najlepša češnja; to je tudi vse, kar nam morejo nuditi revne Brusnice.« Tako je leta 1938 pisalo v Sadjarju in vrtnarju. Naj ugibajo na drugem mestu, kakšne so danes Brusnice, tu pa bodi zapisano, da so češnje še zmeraj lepe in poznane, kar je potrdila tudi razstava v Brusnicah 18. junija letos. V znamenju češenj je bila cela nedelja. Dopoldne sta na proslvi, ki je bila posvečena tudi brusniškemu krajevnemu prazniku, KUD in OŠ Brusnice izvedla program, kulturnikom pa seje na odru pridružil predsednik sveta KS Brusnice Tone Deželan. ki je povedal, kar je navada reči ob podobnih slavjih. Popoldne, ko je le prenehal dež, so domačini iz Velikih in Malih Brusnic in Rateža s traktorji ter kravjo in konjsko vprego pa z vozovi, na katerih je iz kotlov tekla žga-njica in na katerih so vejali žito in rezali slamo, pripravili dolgo povorko. V osnovni šoli so organizatorji pripravili razstavo češenj, izdelkov iz češenj in borovnic in še česa. Sladokusci niso prezrli češnjevega zvitka, štrud-lja, ki so ga spekle domačinke. V brusniški češnjev dan seveda spada tudi prikaz gojenja češenj, ki ga je pripravil pod vodstvom Roberta Vinška krožek na OŠ Brusnice. Ta poteza daje slutiti, da ima glavni organizator razstave, KUD Brusnice, ki ga vodi Marica Medle, podporo pre- tu, Jožetu-- « Tonetu Banu, Ivanu Žiberni W :e( j le Z.J.J nu Miheliču, če jih naštejemo A podelitvijo nagrad to vama komisija, ki pa seje ooiov« številu glasov obiskovalcev. ^ • ČEŠNJA JE ZDRAVILNA —Prvo drevo v vašem sadovnjaku n jabolko, drugo pa češenja, je zapisal francoski zeliščar M. Messegut,(). tudi po slovitem izreku, da ima narava vedno prav. Za pomlad svetuje® „j ali tridnevno kuro s češnjami, ki izčistijo kri. Češnji kot edini hram ^ treba odreči niti diabetikom, saj češnjev sladkor, lavulozo, telo /lahk® ^ milira. Tudi debelušni l judje si lahko teh sadežev privoščijo po mili v0vl'|jiii vsebujejo kaj malo kalorij. Češnje so zaradi majhne količine maščob, *® jji beljakovin zelo pomembne za bolniško dieto, posebno pri srčnih bolm j|i bolezni obtočil, pri ledvičnih boleznih, enako pa tudi pri protu1 revmatizmu.