Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic Daily* in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. 4 Stev. 120. NEW YORK, v ponedeljek, 28. septembra, 1Q03. Leto X. Sultan v nevarnosti« Anarhisti mu baje strežejo pa življenju. Poti« je izdala amnestijo za Bolgare v Macedoniji. — Nadaljna turška mobilizacija. London, 27. sept. V krogih tukajšnjih inozemskih anarhistov se trdi, da so njihovi tovariši skovali zaroto proti sultanu Abdul Ilamidu. Vendar pa vest najbrže ni resnična. Carigrad, 27. sept. Ruski poslanik Sinovjev je obiskal velicega ve-zira Ferid pašo, pri kteremu je ponovno protestiral radi krvoločnosti turškega vojaštva v Ruineliji. Skoplje, 27. sept. Porta je izdala proklainaeijo, s ktero naznanja, da bodo vsi oni Bolgari, kteri se udajo, pomiloščeni, dočim zajedno preti onim, kteri nečejo izročiti orožja. Porta je prepovedala grškim vasem in samostanom sprejemati bolgarske begune. Filipopelj, Bolgarska, 27. sept. Mobilizacija tukajšnjega kora izborilo napreduje, dočim je vzrujanost h' majhna. Mobilizacija zamore biti v 0 dneh končana. Bolgarsko vojno ministerstvo je zvedelo, da bodo v slučaju vojske, skušali Turki vzeti prelaz Sipka. Turčija mobilizira G 4 n a-d a 1 j n i h bataljono v. Solun, 28. sept. Vlada je odredila takojšnjo mobilizacijo vojaških divizij v Andari, An gor i, Kastamuri in Kajzarije, skupaj 64 bataljonov. Polovica «»li bataljonov pride semkaj tekom jednega tedna, ostale pošlje vlada v Drinopolje. Sofija, 28. sept. Včeraj se je v tukajšnje j katedrali služil slavnostni rekvijem za padle vodje maeedonske i vstaje. Tem povodom so se vršili tudi žalostinski sprevodi po mestnih ulicah. Ministerskega predsednika ' Petrova je obiskal poseben odbor, kteri ga je' vprašal, hoče li vlada pomagati Macedoncem. Knez Ferdinand se tako boji, da je skrivaj odpotoval v svoj grad Korit-nee. Turki grade ob meji uirdbe. Sofija, 27. sept. Po vseh bolgarskih mestih so na hišah razobešeni žalni znaki, kajti današnji dan po- menja dan žalosti radi tlačene in krvave Macedonije. Angležki ministerski predsednik Balfour je odgovoril nadškofu v Canterbury, kteri ga je vprašal, kaj na merava Anglija storiti v prid Macedonije, da sta za krvoprolitje odgovorni le Avstrija in Rusija. Bolgarija je končno uvidela, da od "kulturnih'' vlasti nima ničesar pričakovati. Komisija za uvedbo reform je brez vsaeega pomena, kajti člane komisije je imenoval sultan sam. Bolgarija ni smela imenovati nijednega člana komisije. London, 27. sept. Bivši kolonijalni tajnik Chamberlain je izjavil, da je dn za to, da dobi Macedonija svojo lastno vlado. Evgenij Lazarovič, kteri je dospel semkaj, da dobi $10,000,000 za makedonsko propagando, se mudi sedaj v Grosvenor House in reorganizira odbor, kteri je 1. 189» ob priliki armenskega klanja agitiral. Lazarevič skuša tudi angležko vlado pridobiti za maeedonsko stvar. Carigrad, 27. sept. Semkaj se uradoma poroča, da so vstaši zgubili svoje postojanke v pokrajinah Vlaho Klišura, kakor tudi v Porištevskih gorah in Smilevu. Na obeh straneh *>» bile zgube velike. Vendar so pa imeli vstaši dovolj časa umakniti se. Pri Presbi so Turki požgali dve vasi. Monastir, 27. sept. Vrhove gorovja je pokril sneg in beguni morajo ali svoja skrivališča ostaviti ali pa lakote in mraza umreti. Turško vojaštvo nadaljuje z klanjem begunov, kteri se vračajo v svoja požgana domovja, dasiravno je vlada ubožcem obljubila varstvo. Pri Zlat anu so našli vojaki 15 begunov, kteri so delali na polju. Takoj na to so jih zvezali skupaj, jih pognali v neki jarek in tamkaj poklali. Žene t>- rečnikov so potem našle njihova trupla. Monastir je ostavilo 120 Bolgarov, kteri so bili izgnani. Domov! 50 naseljencev poslali iz Ellis Islanda v domovino. __ • Inkvizicija na naselniskem otoka postopa sedaj mileje z naseljenci. Toda dosed#j še ni nič gotovega. 1i delavskih krogov. Kratek štrajk. V četrtek zvečer so nepričakovano, baš v času, ko je bil promet največji, pričeli vsi vslužbenci newarske poulične železnice (Public Service Line) štrajkati, da so se tako zamegli vdeležiti zborovanja v Lyric Hall, pri kterem so sklepali, naj li prično z generalnim štrajkom. da tako dobe ono. kar že dalj časa žele. Oni nam-reč zahtevajo pripoznanje unije, boljšo plačo in skrajšanje delavnega časa. Prvi delavci so pričeli štrajkati zvečer ob G1'* uri, na kar se je štrajk vedno bolj razširjal, kajti vedno več sprevodnikov in motormanov je ostavilo vozove, tako, da je končno ves promet počival. Strajk se je pričel, kakor rečeno v času, ko hite ljudje od dela domov. Gledišča so bila polna občinstva, ktero je prišlo še s zadnjimi vozovi v središče mesta, ne da bi vedelo, da bode moralo iti peš domov. Kdor ni imel dovolj denarja za izvosčeka, moral jc potovati v daljna predmestja peš. Ka Broad in Market Sts., kjer križajo vse proge, je nastala velika gneča. Po noči ob 1. uri je pa prišlo poročilo, da so delavci sklenili, iti zopet na delo, dasiravno družba še ni privolila v zahteve štrajkarjev. Šola za delovodje. Boston, Mass., 27. sept. V srednej šoli Lowell bodo vstanovili večerno šolo za delovodje, v kterej se bodo učenci izučili rudarske obrti. Kurz se bode pričel z učenjem o mehaniki in tlektriki. Pouk bode brezplačen. Nazaj v Washington. V ponedeljek odpotuje predsednik Roosevelt s svojo rodbino in detektivi nazaj v Washington. Roosevelt ostavi Oyster Bay s'posebnim vlakom zjutraj ob 9. uri in odpotuje ob 11. uri iz Jersey City, N. J., proti Washingtonu, kamdr pride ob 4. uri 10 min. popoludne. Gospica Alice Rooseveltova bode isti dan prišla v Washington, ako se že v New Yorku ne snide z roditelji. Alice je prebila poletje pri nekej znani rodbini v severnem delu Newyorske države. Nezadovoljni Američani. Oproščeni ž a 1 j i vjc i ameriške zastave. San Juan, Puerto Rico, 26. sept. Tukajšnje sodišče je oprostilo soci-jalista Eduardo C^nde in Leonidas Guillot, ktera sta bila nedavno obsojena radi žalitve ameriške zastave v Šestmesečno ječo. Oba sta tudi pretila governerju Huntu. Večina sodnikov so domačini. Američani z oprostitvijo žaljivcev niso zadovoljni. Razni časopisi na otoku napadajo governerja Ilunta in mu bodo priredil i sovražno demonstracijo, ko se dne 1. okt. zopet vrne na Puerto Rico. Yojna ladija v Nicaragua. Washington, 27. sept. Ker so koristi ameriške plovitbe v Bluefields, Nicaragua, v nevarnosti, poslala bo naša vlada tjekaj jedno vojno ladijo, najbrže topničarko ''Nashville", iz Pensacole, Fla. Sin kot porok. Atlanta, Ga., 25. sept. Dr. W. P. Rushin, ugledni zdravnik v Albany, (ia., je governerja Ter rila pismeno prosil, naj mu dovoli, da gre on v ječo mesto svojega starega očeta, kteri je bil obsojen v dosmrtno ječo m kteri je že osem let v ječi. Ako go-verner njegovega 65letnega očeta oprosti, hoče biti njegov sin namesto njega zaprt. 1600 delavcev odslovili. Buffalo, N. Y., 27. sept. Vodstvo Lackawana Steel Co. se je povsem spremenilo. Zajedno so odslovili tudi 1600 delavcev. Vojaške vaje v Kentucky. I Westpoint, Ky., 27. sept. Minoli pe-' tek pričeli so semkaj prihajati vojaki in miličarji, da se vdeleže velicih vaj. Do jutri bodo vse čete na svojem prostoru, na kar se prično predstra-žni in zastražni boji, napadi in obramba, vaje o vtrjevanju, brigadne vaje, korakanje v divizijah in boj v bojnih vojih. Vaje se končajo dne 15. i oktobra z veliko parado. Minolo nedeljo je bilo na naselili -škem otoku v imeniku v domovino poslanih priseljencev, čitati petdeset imen nesrečnikov, ktere so tekom dneva poslali v domovino, kojo so polni nade ostavili. Toda le o jed-nem slučaju deportacije nam je bilo mogoče natančneje poizvedeti, kajti vse take slučaje čuvajo na otoku kot najtajnejšo "uradno tajnost". Ta slučaj je bil oni 38letnega Josipa ČY-škarja, kteri je dospel semkaj v*sredo s parnikom "Bremen". V četrtek je bil pred inkvizicijo, kjer so ga izključili. Na to so ga po sistemu BertiJ-lon zmerili zajedno z njegovimi nesrečnimi tovariši, na kar so vse sku-kaj poslali nazaj na one parnike, s kterimi so dospeli semkaj. Imenovani Ceškar ima sorodnike v Philadel-phiji. Kakor smo poizvedeli, inkvizicija na Ellis Islandu s svojimi žrtvami v novejšem času ne postopa več tako kruto, kakor popreje, tendar pa o tem ni mogoče dobiti natančnejih podatkov. V petek je bilo na otoku še 505 detiniranih naseljencev, od kterih še 52 ni bilo zaslišanih. Med drugimi je bila tudi 10 glav broječa rodbina Zalel Amberjeva iz Ivišineva. Oče je star 42 let, njegova žena 40, otroci od 14 do 1 leta. On je krojač po poklicu. Rodbina je prišla sem za svoj zadnji denar, toda inkvizicija jo je poslala nazaj. Dasiravno je postopanje vsled vpljiva zadnjih dogodkov, postalo na otoku nekoliko mileje, zamoremo vendar le z gotovostjo trditi, da je postalo nepotrebno pridrževanje naseljencev na otoku še večje, nego je bilo preje. V dokaz tega nam zamore jo služiti številke naseljencev ne-eega parnika. Od 1400 naseljencev so pri vknjiževanju izročili 183 osob inkviziciji. Slednja je takoj pri prvem zaslišanju 5 naseljencev izključila in 35 nadaljnih pridržala, ker ni imela posebnega povoda za izključe nje, inace bi pa to gotovo storila. Na ta način je toraj po Williamsonovem sistemu zgubilo 140 osob svojo svobodo, kar je njihove sorodnike stalo iepo svoto denarja. Neki mož, kteremu so razmere na otoku dobro poznane je dejal, ako bi se pustilo Wil-liamsu po njegovej volji vladati, potem bi bili v Evropo se vračajoči par-niki vedno polni izgnancev. Dotičnik tudi trdi, da se bode ljudstvo Wil-liamsa kmalo naveličalo in bode vedelo, kaj ima proti njemu ukreniti. V petek se je na Ellis Islandu izkrcalo 2000 naseljencev, dočim pride ta teden 21 parnikov novih naseljencev, namreč: "Mehke". "Pallanza", "Patricia", "Fiirst Bismarck", "Main", "Kaiser Wilhelm", "Zeeland", "Rotterdam" , "Arabic" , "Germanic" , "Etruria", "New York", "Ethiopia", "La Champagne", "La Touraine". "Hohenzollern", "Gallia", in "Nord America". Zlati Gibraltar. Državni zaklad je poroštvo našega blagostanja. Pomenljiv govor tajnika državnega tajnika : on trdi, da se zaloga zlata vedno množi. Newyorska kronika. Mr. senator. Mesto navadnih gostov, bili so v soboto zjutraj pri Jefferson policijskem sodišču, trije gentlemeni, kteri so se morali zagovarjati radi pijanosti. St. 1 je bil nek mlad posestnik mlinov, kteri je dejal, da mu je ime I. Waldere. Ko je v našem "tender-loinu" zgubil duševno, kakor tudi vsa druga ravnotežja, je pribežal v rešilno naročje necega policaja, kteri ga je obvaroval pred broadwayskimi hijenami. Varstvo so mu podelili na policijskej postaji. Sodnik je bil pa radi gentlemanove zaupnosti v našo policijo tako "ginjen', da ga je takoj oprostil. Št. 2 in 3 sta pa bila Frank Butler iz "fržolovega mesta" in neki Joseph Raidley. Slednjega je sodnik Pool spoznal kot starega * znanca, kajti oprostil ga je z besedami: "Senator, vi ste oproščeni!" In tudi Butler je smel oditi. Lev je v š e 1. Na Coney Islandu je vladala v soboto popoludne velika razburjenost, kajti jeden velicih levov v Luna parku je po vročem boju z velikim slonom všel in bil nekaj časa strah vseh tamkaj veselečih se izletnikov. Levu je ime Luka in je moral vsako popoludne jezdeč na slonu šetati po obrežju in tako zabavati občinstvo. Naenkrat je pa pričel slona grizti, radi česar ga je slon prijel s svojim rivcem in ga jednostavno vrgel v vodo. Ljudje so v strahu bežali, toda lev je prišel povsem mirno zopet na kopno, kakor, da bi se nič ne zgodilo. Ko je nekoliko časa opazoval bežeče ljudi, jc sklenil tudi malo Coney Island ogledati. Ko je prišel na Surf Ave., privozil je memo ravnokar voz poulične železnice. Motorman ni dolgo premišljal in je hitro splezal na streho voza. kar so tudi potniki storili. Nato je odšel v neko gostilno. Gostje so naravno pustili pijačo in "change" v miru in bežali. Ko je popil pol steklenice Willsonovega whi-skeya, postal je neke vrste "Carrie Nation" in je razbil vse steklenice, ktere je dobil. Med tem je pa postal pijan in baš ko se je pripravljal, da bi spal, prišli so njegovi strežaji, kteri so ga hitro zvezali in odpeljali nazaj v njegovo gajbo, kjer je veselo zaspal. Kljub temu se pa ljudje še niso pomirili, kajti še dolgo potem je bilo videti ljudi na strehah, dočim so otroci kričali za stavo. Zimske su k n j e. Naši policaji so se morali večkrat pritožiti, da jih zebe, predno jim je komisar Greene dovolil nositi zimske frake. Sedaj jih pa že nosijo in z njimi zajedno dolge kole, kteri so zelo umestni za glave lopovov dolenje iztočne strani mesta. Ciklon v Bronx u. Ako hoče policijski kapitan Bren-nan doživeti ciklon, mu ni potreba potovati v Florido ali Mexico, o tem je sedaj dobro prepričan. Na vozu poulične železnice št. 138 se je spri s 261etnim Fred Seibyjem in ko mu je povedal, da je policijski kapitan, mu je Seiby dejal: "To ni nikaka razlika, jaz lahko vsaeega kapitana namlatmi." Takoj na to je pričel kapitana pretepati in ga je tako zdelal, da ga ni nihče več spoznal. Njegovo levo oko je bilo tako, kakor lonec, na čelu je imel tri bule, velike kakor kokošja jajca, in njegov obraz je bil pravi kaleidoskop udarcev in prask. Po pretepu je Seiby lahko dejal "never touched me", kajti njemu se ni ničesar zgodilo. Zabava ga je veljala le $5, pri tem je imel pa toliko veselja, kakor da bi vso sotnijo policajev namlatil. . $60,000 škode. Skrajno neprijetno se je končala zabava 15,000 gledalcev, kteri so minolo soboto popoludne prisostvovali konjski dirki v Gravesendu. Na vseh tjekaj vodečih progah poulične železnice je bil namreč promet vstavljen. ker je na glavnej postaji Brooklyn Rapid Transit Co. gorelo. Ljudje so morali iti peš nazaj v Brooklyn in Manhattan. Skoda, ktero je napravil požar znaša $60,000. M o r g a n o v e žrtve. Milijonar Pierpont Morgan dobiva vedno več pisem, s kterimi mu pi-salci očitajo, da je on zakrivil njihovo nesrečo. Pisma so podpisr.na z polnimi imeni in naslovi onih, kteri so radi Morganovih izjav o finančnem stanju, na borzi igrali in tako po njegovej krivdi zgubili vse svoje premoženje. Morgan in njegovi milijonarski kolegi običajno dobivajo pisma žaljive vsebine, toda toliko h krati, kakor Morgan, jih še ni nihče dobil. Radi tega je Morgan najel vse polno detektivov, kteri ga čuvajo, da se mu kedo tudi dejanski ne osveti. Novi diamanti. Tvrdka Lambert Bros., 3. Ave. in 28. ulica, je ravnokar dobila največjo pošiljatev diamantov, kar jih je do sedaj prišlo v New York. Zbirka diamantov je Mr. Lambert izbral v Amsterdamu in je vredna nad $100,-000. Zbirka je divnokrasna. V njej je dobiti kamenje vseh velikosti, od najmanjšega, do štirikaratnega. Diamanti so iz južne Afrike. Razun Lambert Bros. importira diamante le še jedna tukajšnjih tvrdk. Luna park. Prva sezona velicega zabavišča Luna Park na Coney Islandu se je končala včeraj o polunoči. Tekom zime bodo zabavišče za 18 oral povečali. Washington, 27. sept. Tajnik državnega zaklada Ellis H. Roberts, kteri se je vdeležil konvencije zveze bankarjev države Maryland in di-! strikta Columbije, na nekem parniku na reki Potomac, je v s\ojem govoru tudi naslednje povedal: "Pri sedanjem finančnem razgovoru se gre predvsem za bankovce. Oni tvorijo šestino našega zlatega zaklada in reprezentirajo $418.587,-975 od $2.708,693,663 skupne svote. Nijeden zakon ne more pri temu kaj spremeniti. Zlati denar pa tvori na drugej strani zopet polovico vse denarne zaloge ali $1,267.733,949, ktera svota se je pa v zadnjem mesecu za 12 milijonov dolarjev pomnožila. Med ljudstvom kroži za $2,38s.902,-173 denarja, od ktere svote je za $1,-014,530,078 zlatega denarja in zlatih certifikatov. V državnem zakladu je $653,000,000 ali 4krat toliko nego v Angliji in 4krat toliko nego v Nemčiji in le za 8 milijonov dolarjev manj, nego v vseh bankah Anglije in Francije. Pri tem so inozemski uradi zakladov le finančna podlaga dotične države, dočim moramo k našemu zlatemu zakladu prišteti še zaloge zlata narodnih in drugih bank v skupnem znesku $322,403.571. Še važneji je pa naraščaj in pomanjšanje zakladov raznih držav. Tekom zadnjih petili let se je zal«.ga zlata povečala v francoske] banki za $127,640.0«>o. in av_ strij>kej za $79.120.000. Toraj za to-| liko. kakor je pri nas v pol letu. V istem času je zgubila nemška banka za $3s.(;s:i,oiHj i„ angležka banka za $2.265,<>.,< II »0. Bojazljivcem se zdi naš denar sličen Simsonu. kteremu bode necega dne kak Delila odvzel vso moč. Ta Delila se pojavi včasih v obliki naskoka državnih not na državni zaklad. včasih pa tudi v obliki zaklad-nega tajnika, kteri rabi srebro kot oficijelno izplačilo. Končno s,- pojavi tudi kot kongres, kteri se- poda v la likom i sel j no postavodajo. Vendar se pa da matematično izračunati, da ni mogoče toliko denarja izdelati, da bi pomenil za državni zaklad toliko. kakor pomenja pena ob GiWral-taru. Vsaki tajnik mora vedeti, da zamore srebro praktično manj rai>iri, nego zlato, ker srebrni denar ni mo-goče rabiti za velika plačila. Kar se pa tiče kongresa, je njegova mogoe-nost sicer velika, toda povečanje zlatega zaklada za letnih $80,000.=- Iz dosedanjih poročil iz Cripple Creeka zamoremo posneti, da tamkaj vlada nekaka zarota med goverm-r-jern države Colorado in velikimi kor poracijami, kar je najbolje iz tega razvideti, da je — med tem, ko so izdali slednji oklic na vse ljudi, kteri hočejo postati skabje, kterim oblju bujejo vse mogoče varstvo proti štraj-karjem — tamošnji governer kljub protestu county šerifa, kteri je izjavil, da za od posla tev vojaštva v Cripple Creek ni nikakega povoda, poslal tjekaj vojaštvo, koje pa le izziva in toraj več škoduje, nego koristi. Governer je zajedno tudi izjavil, da bode na lice mesta poslal milico vse države, a ko bi posestniki tarno-šnjih rudnikov to želeli. Tamošnja milica pa ima izl-onn* poveljnike. Prvo, kar so oni storili, je bilo, da so vstanovili takozvani "Buli Penn", po vzorih države Idaho. Potem so ukazali poloviti vse vodje štrajkarjev, ktere so v Imenovani "Buli Penn" zaprli. Delavci pa, kU-ri so še mislili, da je na svetu še kak zakon, tudi ako so kapitalisti v nevarnosti, so pričeli s sodnim postu panjem v prid svojih zaprtih tovarišev. idilični paše se spočetka niso zmenili za dostavljene jim sodne pozive. toda končno so jim vendarle morali slediti. Pri sodišču so pa morali priti na dan z dokazi, da so bili jetniki ttidi v resnici postavnim potom pridržani v zaporu. To dokazati, jim pa ni bilo mogoče, kajti jetniki niso zakrivili ničesar, nego oni so le vodje štrajkarjev, kar je v očeh Ira-pitalistov sicer zločin, koji pa še nikakor ni državnega pomena. Potem so se pa pričeli milič&i-ji sklicevati na slučaj Wadsworth. V tem slučaju je namreč pennsylvan-sko višje sodišče pronašlo takozvano "kvalificirano vojno stanje", o kte-lem pa niti zakonom, niti ustav* ni ničesar znanega Tako vojno stanje se baje prične, kakor hitro kak governer pošlje milico v nemirni kraje. To stanje pa ni veljavno za vse prebivalce, temveč edinole za štrajkarje in milico. To je toraj "kvalifikacija". Ako v takem stanju kak vojak ka-cega delavra vstreli, se mu ni treba niti zagovarjati pri sodišču. Tako se je zgodilo v Pennsylvaniji. V Colo-radu pa hočejo iti še korak napiej in določiti, da ima dotični poveljnik poslujoče milice pravico poljubno zapirati ljudi, ne da bi bili zato odgovorni. Sodišču v Cripple Creeku je pa sedaj v tem vprašanju tudi izdalo svoj izrek in sicer proti oblasti vojaštva. Mesto, da bi se pa vojaške oblasti temu povelju podvrgle, so se mu nasilno vpirale in štrajkarje pridržale v zaporu. Ta slučaj je velike važnosti. Ako končno vojaško nasilje in kapitalisti, kteri se skrivajo za vojaškimi oblastmi, zmagajo, potem je naravno za nje vse ugodno. Ako prično kje delavci štrajkati, prične "posredovati" milica. S tem pa nastane takoj takozvano ''kvalifi- cirano" vojno stanje, v kterem je dotični vojaški poveljnik istotako malo odgovoren, kakor kak' turški paša. On zamore poljubno ukazati streljati na ljrdi, kajti odgovoren ni nihče. Ako je poveljnik Človekoljuben človek, potem se zadovolji s tem, da štrajkarje zapira. Na to je treba im-portirati skabe. Ko slednji že delajo potem se jetniki izpuste, ker ne morejo več škodovati. Ker ameriški delavci nimajo dovolj pameti, da bi uvideli, da naša ustava v rokah kapitalistov ničesar ne vredi, morajo to naravno čutiti, kar se baš sedaj godi v Coloradu in sicer tako občutno, da si občutneje ploh misliti ne moremo! Srbija in Rusija. Prvič za vlade kralja Petra se je zgodilo te dni, da je bil zaplenjen srbski list. Taka osoda je zadela "Narodni list", ki je prinesel proglas zaprtih častnikov, v kterem proglasu pozivajo svoje tovariše, naj zahtevajo odstranitev morilcev kralja Aleksandra iz armade. V proglasu se med drugim pravi: "Lažejo vam ter vas hočejo prepričati. da se zadeva ne more sedaj urediti ? ozirom na zunanje politične razmere. Kavno nasprotno je res. Ako bomo sedaj zapleteni v zunanjo fckeijc. bo klika v armadi poražena. Ali more biti vojaka sposobna, ki je razdeljena na dva tabora, in v kteri mlajši zapovedujejo starejšim, in kjer se pri povišanju gleda le na to. kdo spada med zarotnike? Danes prihaja povelje v srl>-ki vojski od spodaj, ne oj zgoraj. Za krali-.ve ukaze se nihče ne briga." Kakor znano, so se zaradi tecra proglasa vršile velike demonst racije proti uredništvu imenovanega lista ter se je streljalo z revolverji. Kralj Peter je baje pisal ruskemu carju ter ga nujno prosil, naj spremeni svoje vedenje, ki ga je kazal dosedaj kraljevim morilcem. Kralj pravi v pismu, da je sed uija kriza v srbski armadi nastala vsled postopanja Rusije napram kraljevim morilcem. Samo ear je s svojim vode-njem zakrivil zadnje žalostne dogodke v Belgra«lu. in le vslod spremenjenega carjevega vedenja bi se dalo položaj zboljšati. Gibanje med srbskimi častniki se je začelo, ko se je zvedelo, da s<. se v Peterburgu branili, dovoliti pr«-stop ruske meje dvema srbskima častnikoma ki ju je podat kralj Peti r. da spremita domov oba kraljeva sinova. Kralj prosi cara pred vsem, naj spremeni svoje vedenje proti srbskim častnikom, kteri žive v Peterburgu, ter naj kmalo izda tozadevni razglas. Ako se to ne zgodi, izjavlja kralj Peter, da ni sposoben izvršiti svoje misije; kralj se boji, da postane Srbija torišče naj-resnejših dogodkov. V srbskih političnih kropili se celo govori, da namerava kralj odstopiti, ako ear ne usliši njegove prošnje. "Peterburg. Vedomosti" prinašajo razgovor zelo doličnega srbskega politika. Ta politik trdi, da izvirajo zasramovanja zoper Srbijo in njenega kralja v inozemskih časopisih naravnost iz Belgrada. Tako ji' pisal take sramotilne članke v '"T i mesu" sam načelnik tiskovnega biroja v srbskem zunanjem ministerstvu, vsled česar je zbežal sedaj iz Srbije ter iz tujine naznanil svoj odstop. "V Belgrailu je še vedno mnogo ljudi, ki služijo za denar komurkoli. Sele po umoru kraljeve dvojice smo zvedeli. da so prijatelji kr>lja Aleksandra in njemu udani častniki dobivali mnogo več denarja od neke gotove države, kot iz srbske državne blagajne, in da je imela in še ima ta država v Belgradu svoje časopisje in svoje agente, ki glodajo kot črvi na obstoju srbske države. Po 11. juniju se je v Evropi govorilo o nas, tla smo divjaki, nič boljši kot Turki. Zagotovim vas, da je tragedija bila edina pot iz zgroznega polažaja. V soboto so pripeljali dva transporta častnikov-zarotuikov iz Niša v Belgrad. Častniki so bili brez sabelj ter so jih- spremijevale močne vojaške eskorte. V Belgradu so jih spravili v zaprte vozove ter jih odpeljali v trdnjavo, kjer se je odkazala vsakemu posamezna celica. Sodne akte ima v rokah sam vojni minister. "SI. N." Slovenski in hrvatski delavci! Ako kdo želi delati pri železnici v Columbia Falls, Montana, plača $2 na dan, dalje se dela železnica Ra-chards-Lundeen Co. "Soo Ry", blizo Duluth-a, $2.00 na dan in vožnja od Duluth-a prosta. Obrni se na MAKS SEVER, G24 Manhattan Building, ter prideni 10c znamk za točni odgovor. Se priporoča (23-30-9) Maks Sever. Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu. O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino E?ropejske in droge vesti, Petrograd. 26. sept.. Kijevski go-verenr Dragomirov je prosil za odpust iz službe radi slabega zdra^ ja. Car je v to privolil in ga imenoval ela nom državnega zb^fa. London, 2000 mož broječa množica je priredila pred hišo velike demou-straeije. Hišo je čuvala policija. Xeki policaj je skušal jednega demonstrantov aretirati, toda množiea je prodrla policijsko vrsto in oplenila vso hišo. Na to so ljudje napadli sosedno hišo, ktera je last policijskega uradnika, kteri je moral s svojo rodbino bežati preko streh. Končno so oro/. iki množico razgnali. Aretiran ni bil nihče. Bale. Švica, 27. sept. Tukajšnje sodišče je obsodilo ameriškega državljana, agenta Leon Poltoraekega iz Cleveland«, O., radi uboja v troletno ječo. Poltorack jo vstrelil pomožnega urednika lista "Ilotel Revne" kteri je objavil nekoliko o agentovem poslovanju. Lizbona, Portugal, 27. sept. Portugalska vlada je vstanovila posebno policijo za otočje Azore, da tako pre-preči tajno izseljevanje v Ameriko. London. 27. sept. Med angleško poštno upravo in London & Northwestern železnico nastal prepir radi slabe odprave ameriških poštnih po-šiljatev, ktere čestokrat ne izkrcajo v Queenstownu. Shanghai, 27. sept. Bivši kitajski poslanik v Washington!!, Wu Ting Fang odpotuje v Peking, kjer bode postal podpredsednik trgovskega mi-nisterstva, od kterega pa kitajski tr-govei ne pričakujejo mnogo. Berolin, 28. sept. V Gneznu na Poznanskem je sodišče obsodilo osem uglednih Poljakinj, ktere so bile čla-nice neeega ženskega kluba. One namreč vladi niso hotele predložiti svoja pravila v nemščini, temveč so to storile v poljskem jeziku. Berolin, 28. sept. Tukaj že dolgo easa ni bilo toliko štrajkov, kakor sedaj. Sedaj praznujejo koeijaži om-nibusov, mizarji, vojaški krojači, kortonisti, strugarji, pasarji in razni drugi delavci. Razni kovinski de-lavci se tudi že dalj časa prepirajo. Tov arnarji te vrste so se zjedinili in bodo v sredo svoje tovarm zaprli, radi česar je zgubilo 15,000 delavcev delo. Paris, 28. sept. V Rouenu je zboroval mednarodni mirovni kongres, kterega je zaključil trgovinski minister Trouillot, kteri je izjavil, da je Francija ponosna, da zamore biti na čelu mirovnega gibanja. Zajedno je tudi izrazil nado. da bode končno vendarle prišel čas, v kterem bode mogoče velike svote, ktere se dandanes potrošijo za vzdrževanje vojaštva porabiti v splošno dobro človeštva. Tientsin, Kitajska, 28. sept, V Pei Tongu je pričela razsajati kolera in kuga. Tekom zadnjih dveh mesecev je umrlo 2000 osob za imenovanimi bolezni. V mestih Nju Her, Taku in Tientsinu se bolezni do sedaj še niso pojavile. London, 28. sept. Pošta, katera je dospela iz Amerike s parnikom "Campania", je odšla takoj naprej. Sedaj je namreč nastalo nekako premirje med London & Northwestern železnico in pošto. Ekspresni parnik "francoske družbe'" LA LORRAINE odpljuje 1. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. NAZNANILO. V nedeljo dne 4. okt. bodo imeli clevelangski socijalisti splošno zborovanje in sicer točno ob 2. uri popoludne na St. CIpir St., vogal Wason St. Govorniki v slovenskem in angleškem jeziku so preskrbljeni. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k tema še 15 cen-za dnevnik "Glas Naroda" in t? vse' tov za poštnino, ker mora biti de-na mojo odgovornost, narna pošiljate? registrirana. Izvanredni parniki francoske družbe. L A CHAMPAGNE odpljuje dne 3. oktobra iz New York a v Havre. Kranjsko slovensko katoliško LA GASCOGNE odpljuje dne 17. oktobra iz New : York a v Havre. Prvi razred na teh parnikih bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50. Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4. G in 8 osob skupaj. Ta {»urnika sta toraj dobro urejena za potnike II. in III. razreda. ktere imamo v naši zalogi in jih •d]>ošljemo j>oštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo sol no ve kosti, ali v finem usnju z zlato ob-režo* Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20, marmor obreza 90 et. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 et. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, $?4.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 et. Druge knjige: Evangeliji, 50 ct. Abecednik za slov. inladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Al ali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 et.. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Frau Josip I., 15 in 20 ct. Andreas Ilofer 20 et. R/ideeky 20 ct. , Alijniral Tegetthof .30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdenček 20 ct. Tiun ('ing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 et. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenja kovic 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. StoWna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct, / SYete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja li)0t! v Peiiiis.vlvaniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar. P. o. Box r,it. Forest City, Pa. I od predsednik: Josip Zidan. P. <). Box 47 s. Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box GOT. Forest City Pa* II. tajnik: Ivan Zigan. P. O. Box 57i», Forest t it v Pa Blagajnik: Martin Mumč, P. O. Box 037. Forest City. Pa. GOSPODARSKI IX BALTIŠKI ODP.OK: Josip Bucinet.i star., P. O. Box 501. Forest City Pa Anton Oven, P O. Box 537. Forest City Pa ' Ivan Osai.in. P. O. Box 402, Forest City. I'a. JosiP Goeenc, P. O. Box 500, Forest City, I'a. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml.. P. O. Box r»01. Forest fit v. Pa. Karol Zalar. P. O. Box 2S. Forest City. Pa.' Ivan Opeka. P. (>. Box C2G, Finest (it v. Pa. Primož Matos. P. O. Box 652, Forest ( itv. Pa. Dopisi naj se i>ošiljajo I. tajnika: John Telban. P. O. Box G07 Forest City, Pa. Društveno glasilo je "t'.las Naroda". PRISTOPILI: Novoustanovljena postaja štev. 1.*' \ F n- r:i\ Kansas. Ini.-na članov: Fran Ferlan star l< t, iv.m Kast. lir 24. Fran Milieli." 24, Anton Benedieič 10. Anton ZnpanT-ie 2(",. .1 ik. » S;;, , . :;4. .lurii Skubic 3T, Ivan Iler :t2, Fran Jakše IS, Ivan rejjlar 41. Ivan Kmidrat. Društvo šteje 11 udov. Sprejeti 22. septembru F.io:;. I v -a n T •• 1 !> a ti. I. tajnik. Hallo, rojaki I Slovencem naznanjam, tla sem kupil SilJlCClT od gospoda ,}. Ntublerja v Duluih^ Mirni., 217 W. Superior St. Toeil bodern vsakovrstne dobre pijače, imam l. oo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domovino. Rojakom preskrbiin delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez I >n 1 (ith. Minn., vabim, da 11 le blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zcI 'f dobr<» po-tre/ejii. Se spoštovanjem (31j!/ Josip Scharabon. Osreči tvoj dom s hišnim godbenim zabojčkom (Home Music Roxl. naj/animivejJim in ttajcenejSini muzikn.iCntm instrumentom ta do u. Ti napTavi več veselja neg" org-lie 7a $100. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo «>ir- k Vsi odjemalci so zadovoli ni, ka]ti cJo^ili so, kar so rri* čakovali. Igra »et n^g sto komadov, kakor je iz imenika, kteri se nagaja v vsakem zabojčku, razvidno. Kal»i se tudi v cerkvah, žolah, pri pe*skili in drugih društvih za spreiuljevanje petja. Z-sluii svojo ceno v jednej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valfke. polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeder komad zamoreš ;» - .vi'i ali pa no-▼ega igra-i. Samo 6 dolarjev v finem zaboju z gfaM.o. K.i. r žel n i j < .šljemo g sbeni zavojček po sprejetju $2 na račun; $4 plačaš potem. Agentie zaslu -ij. mnogo denarja P 311 2 ct. za cenik. STANDARD MFG. COMPANY, 29 BEEKMAN STREET P O- BOX 1179, OEPT GL- N ■, NEW YORK CITY- Velika zaloga dobrega domačega vina^ — ter — doma kuhanega žganja. Naročila se točno izvrše. Kdor lioee toraj dobro kapljico Tina ali pristnega žganja, naj so obrne na: <31 i 1) John Kracker-ja, 1199 St Clair St., Cleveland, 0. John Venzel, 74 Munich St., Cleveland, Ohio, izdelovalec kranjskih in nemških harmonik se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujt *m tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od £45 do $80. Več in natančno pove: JOHN VEXZEL, 74 Munich St., Cleveland, Ohio- NAZNASTCLO. Rojakom naznanjam, da sem otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v ^jed. državah. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem VL ROGINA, Box 64, (Crockett, California. 81 dee. Rojakom, kteri potujejo skozi Du-r a o fro na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl? novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode« va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE. Durango. Colo Math. Grahek, <201—1203 0or. M^aa in Santa Fee Avt., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo pcerijstelp 'n železnine; v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko viio. Pošiljam- denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser< jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastelk. ■■..-i ; • -- ..'-i'. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keežišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: Josip Aonič, P- O. Box 266, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Allev, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7tli St . Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butlei St., Pittsburg, Pa. Jurij B rožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 2GG, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se i>ošljejo blagajnikn Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. Izseljevanje. V Ameriko se je dne IS. sept. z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo f> Kranjcev 111 17 Hrvatov. — Dne 14. sept. je šlo v Ameriko deset Kranjcev. A r e t o v a n. Dne 12. sept. je are-t ovala mestna policija v Ljubljani Valentina Marenkota. ker je 11a sumu, da je pred nekaj časom ukradel v Šiški uro z verižico. vzroka sta se sprla 111 stepla. Jelčič je takoj potegnil nož in ga Namoršu zadri v vrat. Deček je bil na mestu mrtev. Jelčič se je takoj drugega dne javil sodišču v Mokronogu, kjer so ga zaprli. L hoj. Dne 14. sept. je orožništvo pripeljalo deželnemu sodišču v Ljubljano osem fantov iz Dovja, kteri so uhili svojega tovariša in mrtvega vrgli v 40 metrov globok prepad v Savo. Pretep. Dne 12. sept. zvečer je prišlo kakih 10 fantov iz Gorij v krčmo Frana Arha v Rečicah v Radovljiškem okraju. Tamkaj so se z drugimi fanti sprli in stepli, da so jih morali s silo spraviti iz krčme. To jih je vjezilo. in jeli ro v hišo metati kamenje. Da hi jih prepodil, je vstrelil krčmar Arh iz prvega nadstropja z revolverjem. Ker tudi to ni nič pomagalo, je še Josip Korošec dvakrat strelil iz veže. Strel je zadel 2tlletnega posest ni ko vega sina Valentina Rahiča iz Spodnjih Gorij. Njegova poškodba je smrtnonevarna. Ranjenca so prepeljali v deželno bol-iiieo v Ljubljano. Sodišče je zai rlo 7 razgrajačev. II 1 o 111. Dne 10. sept. ulomili so tatje na Krtini pri St. Lovrencu v gostilno Matije Vavtarja, po domače Piska. Odnesli so mnogo obleke, razna jedila in celo i>eko — jih j-lakota trla — do 20 hlebov kruna. Polakomnili so se v prvi vrsti denarja, a ni se jim posrečilo. Sledovi kažejo zlasti pri veznih vratih, da so bili dobro zavarovani, ako bi jo bilo treba popihati, in res, morali so biti spretni tički, da niso pri izkopavanju tako močne železne mreže nikogar zbudili. Cuje se, da so se isti večer na Dolenjskem v več krajih zgodili vlomi. Oblak se je utrgal. Dne 13. sept. se je \ Vinovah 11a Koroškem utrgal oblak, in je odnesel naliv mlin in jedilo hišo. Vsled hudega deževja so vlaki vozili samo do Jesenic. L lom. Dne 13. sept. je dosedaj še neznan tat ulomil v barako Jere Blaznikove na Pogačarjevem trgu v Ljubljani ter ji pri tem ukradel pet parov čevljev. Tudi 11a Mestnem trgu je najbrže isti tat poskušal iz dvorišča uloiniti v dve prodajalnici, kar se mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata od znotraj zaklenjena. 1'oskušen ulom v cerkvi. Dne 12. sept. ob uri popoldne je prišel neznan človek v Trnovsko cerkev v Ljubljani, pokleknil pred misijonski križ, ter prav "goreče molil". Ko je opazil, da ni v cerkvi nobenega človeka, lotil se je nabiralnika in ga hotel ulom it i, 11a srečo pa je prišel cerkovnik, kteri je tatu prepodil. Ogenj. Dne 13. sept. dopoludne ob i/212. uri je treščilo v šupo Auer-jevih dedičev v Prisojnih ulicah v Ljubljani. Prostovoljna pož. hramba je bila 11a licu mesta še predno se je ogenj pokazal ter začela takoj svoje delo. Ker je bilo v šupi okrog 400 meterskih centov detelje, se ogenj ni dal preje pogasiti, da se je odstranila streha in stene. Šele po odstranje-nju teh je bil po triurnem neumornem delu ogenj zadušen. Mestni policijski komisar Robida je poslal k ognju nekaj mestnih delavcev, kar je hvale vredno, kajti do sedaj smo to vedno pogrešali. Skoda znaša 5 do 6 tisoč kron. Šupa je bila zavarovana za 4000 K, detelja pa za 1200 K pri banki "Slaviji". Zabodel je v torek, dne 8. sept. 181etni Franc Jelčič iz Dobenskih Mladin 14letnega Julija Namorša, iz Čateža. Sešla sta se na kolovozu poleg Save pri ČVtežu. Iz neznanega Povožen. Dne 12. sept. popoludne je povozil v Streliških ulicah v Ljubljani 15letni voznik Viljem Škrl tj 1 letnega berača Jakoba Viranta iz Stange. Virant je padel pod konje in je bil lahko telesno poškodovan. Nova pošta . Dne 1. okt. t. 1. odpre so v Trnovem (okraj Postoji-na) nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vežno pošto ter ob jed-nem služboval kot nabiralnica pošt-no-hranilničnega urada. Zvezo bode iinel s poštnim omrežjem po vlakih, vozečah na progi Sv. Peter-Reka. Obsedno st a 11 j e v Travniku. Sedaj je dognano, da so Turki obakrat v Travniku navlašč zažgali. Osem Turkov so pri tem zalotili ter jih zaprli. Turki so nameravali okrožni urad z dinamitom razstreliti. V mestu vlada velik strah. Proglasilo se je obsedno stanje. Iz Sarajeva je prišel jeden bataljon vojakov. Turki so zažgali tudi železniško postajo. I* r o t i pridržanju tretjelet-nikov v vojaški službi so začeli nemški okrajni in občinski zastopi v južni CeŠki veliko akcijo. Poslali bodo veliko deputacijo pod vodstvom poslanca Soukupa k ministerskemu predsedniku. Tirolska pamet. Tirolske nemške stranke so imele shod v Ino-mostu ter so sklenile resolucije, v kertem se med drugim zahteva, naj se ogrska nagodba zavrže ter se ustanovi čista personalna unija; Galiciji se naj da samosvoje stališče, a Dalmacija se naj loči od Avstrije, da bo postala Avstrija zopet nemško vla-dana vzhodna marka "naše velike nemške očetnjave". Ne vemo, ali so bili ti tirolski zborovalci že 40 let stari. Italijanska obštrukcija v tirolskem deželnem zboru. Liberalni poslanci so izjavili, da ne opuste ob-strukcije, dokler se ne dovoli avtonomija. Klerikalci in socialni demo-kratje so proti obstrukeiji ter pozivajo k delu v deželnem zboru. Velika defravdacija in samomor. V "založni" v Val. Ma-seriču so prišli na sled veliki slepariji. Manjka nad 1 milijon kron. Vodstvo hranilnice je bilo v rokah župana in bivšega državnega poslanca dr. Mykiške. V začetku je hotel dokazati Mykiška svojo nedolžnost, a ker mu je pri seji zaklical revizor: "Ali bo-dete Vi, gosood župan, povrnili manjkajoči milijon, ali pa se bo napravila kazenska ovadba!" je odgovoril Mykiska: "Vse bodem zadovoljil, da ne bo nihče revnih vlagateljev izgubil svoj denar." Drugi dan pa se je dr. Mykiska — vstrelil. Razne male novice. — Cesar je daroval za pogorelce v Travniku 10,000 kron. — Splošni shod poštnih uradnikov bode dne 25. oktobra na Dunaju. — V neki sneženi duplini na Venedilrterju so našli popolnoma nespremenjeno truplo vodnika Untersteinerja, ki je zginil pred 13 leti. — Blizo Laba je imel te dni 9. brambovski polk vajo. Vsled vročine se je zgrudilo 43 vojakov; 13 teh se bori s smrtjo v bolnišnici, 1 je že umrl. — Draždansko sodišče je ukazalo konfiskovati vse poljske mo-iitvenike, v kterih je molitev: "Kra- ljica kraljic Poljske, prosi za nas!" — V graško bolnico so pripeljali nekega frančiškana Diebischa iz Stra-dena s kroglo v trebuhu. Tercijalke so brž raznašale. da je bil pater napaden. Sedaj pa obstreljeni sam priznava. da se je sam po nepievidnOsti obstrelil na lovu. Ali je pač imel lovski list? — Mesto Orel je hotelo obhajati 20letnico svojega rojaka. sl<>-veeega ruskega pisatelja Turgenjeva J Ministerstvo notranjih zadev pa je slavnost prepovedalo, češ. da se taki j spomini prepogosto vrše ter niso j upravičeni. — Dva otroka sta zgoro- I jla v Gyekesu 11a Ogrskem. Vas že i drugi dan gori. — Sodno komisijo je napadlo prebivalstvo v Gorgeny-Or-sovi, ko je prišla revidirat hranilni- ' co. Člani komisije so bili hudo te-peui ter so komaj ušli. — Svojo 13-letno hčer sta do smrti trpinčila čevljar Mayerhofer in njegova " na v Dunajskem Novem mestu. O1 za-Prli. — 18 begunov išče 65. p^^polk v Miškolcu. — V bolnišnici v Soboti je neka nuna dala dvema otrokoma mesto zdravila karbolne kisline.' Otroka sta umrla. — Ustrelil se je kapitan donavske parobrodne družbe v Zemunu Franc Stand. — Državni poslanec dr. Gessmann je dobil povodom izstopa iz službe kustosa vseučiliščne knjižnice naslov vladnega svetnika. — Poštni asistent Ant. Dorn v Neubau je osleparil erar za 5000 K ter zbežal. — Ustrelila sta se v Pancsovi sina šolskega ravnatelja Litvaya, ko sta pognala vso dedšČino. — Ustrelil se je blagajnik nemške banke v Berolinu, Schayer, ki je po-neveril nad 6000 mark. — Škrlatin-ka in daviea razsajate v Prizrcndu v Macedoniji. Vsak dan umrje nad 20 osob. — Velika sleparija se je zgodila pri kreditnem zavodu na Dunaju. Na ime dr. E. Merian si je dal neki slepar izplačati 25,000 K. — Z gobami se je zastrupila cela družina krojača Saxa v Gradcu. Oče, mati in štirje mali otroci se bore v bolnici s smrtjo. — Državnim tajnikom v Vatikanu bo imenovan po najnovejših zatrdilih kardinal Felice Cavagnis. — Na Švedskem so imeli pri zadnjih viharjih dve nesreči na morju. V Varbergu se je potopila ladja "ITed-vig" z 8 možmi, v Falkenbergu pa ladja "Hugo" s štirimi mornarji. — Preganjanje Židov se je začelo v Za-blatovu v Galiciji. Okrajni glavar je brzojavil po vojažtvo. — Pri manevrih na Ogrskem je nadporočnik Ka-rafiat bil po vojakih s sabljo. Stotnik je s silo nadporočniku iztrgal sabljo ter ga odpeljal v stanovanje. Zvečer je nadporočnik svo^a grozodejstva ponovil. Krvavi vojaki so se šli pritožit k višjim častnikom, ki pa so jih pognali. Občinski sodnik je vložil pritožbo. — Sleparija viteza Csaja-kovskega, ki je svoječasno slepa ril po Dunaju, so v Kijevu prijeli in ga izroče dunajskemu deželnemu sodišču. — Strašen vihar je razsajal dne 11. sept. okolu Norimberka. Podirajoče drevje je ubilo neko žensko in občinskega slugo v Bayrenthu. — Napad na železnico se je izvršil na progi Bone-Lacalle. Vlak je skočil s tira, strojevodja in kurjač sta ubita. — Zopet požar v Travniku. Pri najnovejšem požaru je zgorelo 60 hiš, večinoma avstrijskih državljanov. Kretanje paru ik o v. V New York so dospeli: Moltke, 26. sept. iz Hamburg s 1050 pot. St. Louis, 26. sept. iz Southamptona z 965 pot. j Lueania, 26. sept. iz Liverpoola 12«6 pot. Arabic, 26. sept. iz Liverpoola z S97 pot. Dospeti imajo: Main iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. La Chanpagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Kaiser Wilhelm der Grosse 29. sept v Bremen. Carpathia 29. sept. v Liverpool. Teutonic 30. sept. v Liverpool. Noordam 30. sept. v Rotterdam. St. Louis 30. sept. v Southampton. Barbarosa 1. okr. v Bremen. Moltke 1. okt. v Hamburg. La Lorraine 1. okt. v Havre. Arabic I. okt. v Liverpool. Zeeland, 3. okt. v Antwerpen. La Champagne 3. okt. v Havre. Pennsylvania 3. okt. v Hamburg. Lueania 3. okt. v Liverpool. Ethiopia 3; okt. v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 6. oktobra v Bremen. Germa nic t. okt. v Liverpool. Rotterdam 7. okt. v Rotterdam. New York 7. okt. v Southampton. Friedrich der Grosse 8. okt. v Bremen. Fiirst Bismarck 8. okt. v Hamburg. La Touraine 8. okt. v Havre. Cedrie 9. okt. v Liverpool. Filmland 10. okt. v Antwerpen. Ilohenzollern 10. okt. v Genovo. Patricia 10. okt. v Hamburg. Etruria 10. okt. v Liverpool. POZOR! rojaki v Pittsburgu in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-Smeriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno I (ljan04) Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu. O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse 11a mojo odgovornost Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon 8 posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 cfc. galon s j>osodo vred. Izvrstna troparica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich. 594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL. KJE JE? Matija Sodja, doma iz Borel pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve zc. njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus .Sodia, Crested Butte, Colo., ali pa ''Glas Narodu*'. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 35 do 45 centov galona. Lansko belo vino po 35 do 45 centov galona. Staro belo vino po 50 ct. galona. Reesling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga^ Ion skupaj. Naročilom spod 50 galon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 galonov za $14; staro belo ali črno 20 galonov za $16 s posodo vred in plačam sam vožnino (freight) v vsaki kraj Zjed. držav. (4kr.) S spoštovanjem. Stefan jakshe, P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Coata Co. Svoji k svojim! Josip Gorisek, 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda". Pošilj am DENAR v Evropo po d 11 e v n em k u r z u. hitro; preskrbujem prevozne karte za vse parobrodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku. Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, 111., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalocri. Kranjska katol podporno društvo PBESV SRCA JEZUSOVEGA v Clevelandu, Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer Street. Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street. Podpredsednik: Anton Ogrinc, 3 Norwood St. I. tajnik: John Avsec, 104 Case Ave. II. tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St. Blagajnik: Lorenc Petkovšek, 185V« i E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Novak, John Petkovšek, Saje. Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Smole. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magaea Anton in John Simončič Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu r „Jaittes Hali" 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov za pisma je: John Avsec 104 Case Ave., Cleveland. Ohio. Anton Rebek, : .iodvorske ulice v Ljubljani, koncesijonirani zastopnik Red Star Line. Slovence zelo dobro in j>ošteno _ ^streže pri izseljevanju v Ameri-Preskrbi potne liste. Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jed ne j kajiti. pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parili k i h in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje. * V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 100 Greenwich St. Novi parniki te družbe vozijo po osem dni. Se spoštovanjem Anton Rebek, koncesijonirani agent Red Star L**»e. Anton Alojzij Anton mrPOZOR ROJAKE! Čast mi je naznaniti glavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Sloveucem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu to. ulice, kjer točim pristno uležanr* ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, itajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče - in igralna miza (pool table V Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošelt Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom ! Mohor Mladič, vi 17 So. Center Av., blizo 19. ul., CHICAGO, ILLINOIS. Telephones 1722 Morgan. Športno naznanilo. Včerajšnje dirke avtomobilov se je vdeležilo par sto osob, a kljub temu jih je nekaj živih dospelo ob pravem času na cilj. Zagovoril se je. Žena (zelo bolna): "Ali se bodeš zopet oženil, ako jaz umrjem?" — Mož: ''Ali, Bog me varuj r K1KO BOLEZEN IMATE? Bahač. — Dudek: "Zelo slabo izgledaš, kakor bi bil zelo utrujen." — Bogataš: "Da, pri rezanju kuponov sem moral delati "čez čas". Nadloge. "Gospa Lenka, vi zelo slabo izgledate." — "Ni čuda, v poslednjem času sem prestala mnogo žalosti in bolesti. Prvič sem bila trikrat povožena z avtomobilom, kmalo nato mi je poginolo dvoje kanarčkov, potem je umrl moj mož in za njim papiga, sedaj si je pa moja prijateljica kupila klobuk za trideset dolarjev." Podaljšana sreča. Mlada goska (ko je v železnični voz vstopil častnik) : "Oh, sedaj bi želela, da bi se vozila v "mešanem" vlaku, ne pa ekspresnem!" Dobrosrčen pismonoša. Dijak: Ali nemate nič dolarjev za mene?" — Pismonoša z denarnimi pismi: "Ne, ali zamogel bi kaj posoditi Vam." Praktično. A.: "Kako je to, da vaš župan trpi, da se tu vedno pretepajo ?" — B.: "O, veste, mi si vedno izvolimo tacega za župana, kteri se sam rad pretepa." Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobu, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlu, maternici, živcih, ranah, Vas li srbi koža, iiuate mrzlico, krvno bolezen, možke tajne bolezni, raka, slabe živce, ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja. Kakovost, starost in zanemarjenost bolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti. Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamore ozdraviti bolnike, kteri se do nj»-ga obrnejo, zamore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče. Kdor pa "trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti, dotičnilc nemogočnost trdi. Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake-ju, tedaj preišče on Vašo bolezen z svojim pomožnim zdravnikzm špecijaliatom. S slednjim zajedno zamore 011 vsakega bolnika, bodisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti. Ti špecijalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki posebej drugo bolezen proučevali in zdravili, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov. Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore A'aša bolezen postati neozdravljiva; pišito toraj dr. Drake-ju takoj, ko Čutite, da ste bolni. Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake: Gizdalka. "Kako rada bi šla v cerkev , toda veslej, kadar se naprav- j ljam, pa med tem mine božja služba.' Kdor je srečen pač lahko reče: vsak je svoje sreče kovač. Tudi ženske znajo molčati — ako čujejo hvalo svojih prijateljic. Umetnost lažje preživi deset trgovcev, kakor jedne&a umetnika. Steelton, Pa., 4. avgusta 1903. Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake! Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me razni zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so več vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bolezni obrnejo samo do Vas. Vaš zahvalni L o v r o Humer, 106 Chamber St , Steelton, Pa. Cenjeni dr. Drake! Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem Be do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni Fran Robida. St. Louis, Mo. Pisma naslovite: l Dr. E. G. DRAKE NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION 34 WEST 36th ST., NEW YORK CITY. Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5* ure popoludne. Ob nedeljah od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. Pomladanski vetrovi. Povest iz časoy francoskih vojsk. (Dalje.) %-ali. Njepov vedni spremljevalec, strežaj in prijatelj je bil Matevž iz Maekovea. V otročjih letih sta se že bila seznanila, skupaj sta odrasla, in ker je Binče v resnici varha potreboval. ostal je Matevž vedno pri njem. Sieer pa tudi Matevž ni bil bistre filavice. Vinko ga je obdržal, da ima Binče tovariša, s kterim se zamore pečati in kteri hoče njegove bedarije prenašati, zato pa je bil Matevž, ka-vstvarjen. I Iladnokrviio "Blagor mu, kdor še ni okusil grenkosti življenja. Nikomur — . ved ne IJe trT>«'l 1,1 s<" 111 ffauol, kadar je 1.111-s hudimi udarci nad njim svojo n* kor navlaše osoda v življenju naklonila sreče. Obljubil sem ti, Ljudmila, in z vsemi močmi si bodem prizadeval, da te srečno popeljem skozi življenje, da ti gladim pot in odvračujem vse nevšečnosti. Drugega ti ne morejo človeške moči podati. Ali tudi nama se utegne izneveriti goljufiva sreča; življenje nam lahko poda grenko čašo bridkosti, in v tolažbo ostane le zvesto in zaupno srce." V drevesnem perji se zaziblje rahli vetrie. izmed košatih vej zasveti soln-eni žarek ter posije na vroče solze, ki so mladi ženi padale iz užaljenega očesa; rodila jih je živa, v bojazni solzeča ljubezen. — "Denarja, Vinko, denarja!" zasliši se iz obližja klic močnega glasu, in kmalu potem se prikaže ta izza hišnega ogla dva mlada človeka. Prvi nekako bolj mestno oblečen, šibke rasti uren in gibčen, se jo vedel kot zapoved o valeč proti svojemu neukretne-mu kmečkemu pajdašu, ki se je kakor prisiljen nemarno premikal za njim. "Matevž, ti pa sedaj hitro vprezi Murota!" reče prvi drugemu, in se hipoma obrne proti njemu. Ker pa Matevž, njegov tovariš, ni kazai ni-kake volje, da bi se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da se je ves razsrjcn zapole-tel va-nj, svojo glavo vrival v njegov hrbet in z obema rokama udrihal po njegovih plečih, da bi ga v malo hitrejši tir spravil. "Premakni se vendar, ti nemarnež", vpije nad njim, ali Matevž se ni zmenil ne za prigovarjanje, ne za nebrojne udarce. Crh-nol ni besedice, ampak po svoji stari navadi, kakor da ne bi ničesar videl ne čutil, meril je vsvojv dolgočasne korake proti hlevu. Gospod mu naloži še nekaj gorkih za slovo, ko pa vidi. da pri Matevžu njegov trud ničesar ne opravi, spusti se v diru na vrt in v sledečem trenotku je stal pred Vinkom. "Vinko, denarja, hitro denarja!'" ponav'ja prišlec svojo prošnjo, pomoli reko in z nogo tepta — znamenje. da se mu zelo mudi. "Si pa zopet kakor burja, Binč» Čemu potrebuješ novcev V pobara Vinko in srpo vpre vanj svoje oči. "Ali ti moram zopet razlagati in tem kratiti čas, k«) se mi tako mudi Denar je moj, ti mi ga moraš dati Ce pa hočeš vedeti, ti tudi rad j>ovem. Vojaki so prišli v mejito; te hočem videti." "Kaj pa bo s tvojim ptičjim lo vom!" ga vpraša Vinko. "Zlodej naj vzame še ta ptičji lov Sem se že dosta dolgočasil. Pa š sopsti bi mi kmalu v uti ne pustili i paglavci." "Kje pa imaš s*-daj svoje poma gače ?" "Domu sem jih spodil. Kaj se bom pa tudi jaz, izobražen gospod, ukvar jal s to sodrgo", odgovori Binče neje voljen, ker mu je razgovor že bil prt dolg, kajti o neljubih stvareh, po sebno o denarnih zadevah on sam u hotel in tudi drugim ni pustil veliki govoriti. Težko je pričakoval zaželeni denar, prestajal in jedne nog« na drugo, z desno roko mahal po zraku, da bi bolj povdarjal svoje govor jenje, zraven pa prste na levi grizel. To je pa vselej storil, kadar ga j« kaka neprijetna misel vznemirjala, osobito če je kdo njegovo potri>ežlji-vost zlorabil, kakor sedaj Vinko; kajti izmed vseh dobrih lastnosti je imel Binče potrpežljivosti najmanj. Tudi s^daj je je imel le še malo narazpola-ganje. Zakaj pa Vinko vse povpra šuje, čemu mu bo denar, in kaj bo s ptičjim lovom. Saj bi mu lahko ži takoj dal, kar želi. "Prosim te, Binče, ne griži mi zopet nohtov!' ga je svarila prijazno Ljudmila, ktera se je že dolgo časa zastonj prizadevala, da bi mu odpravila to nelepo navado. Albin Rojar — kteremu pa ljudje yploh "Binče" rekali, je bil mlajši sin pokojnega Rojarja, kteri je svoje lepo posestvo zapustil svoje mu starejšemu sinu Vinku, zraven mu pa v varstvo izročil njegovega mlajšega brata Binčeta, ki je bil nekako topasj in ne prav pri pameti, n apol nor. kakor so ljudje rekali. Ranjki oče je zapustil toliko imovine za svojega mlajšega sina, da bi se z njo lahko celo življenje preživel; Vinko naj bode njegov pokrovitelj, varuh in oskrbnik njegovega premoženja. Dobro jo je pogodil pokojni mož. Vinko je skrbel za svojega brata bolj, kakor marsikateri oče za svojega sina ; varčno je gospodoril z njegovim premoženjem, da bi zadostilo za celo življenje. Saj si ubogi brat sam ne bi mogel nikoli nič prislužiti. Resnega dela se nikoli ni poprijel. Vsak dan si je izmislil kako nove bedarijo, radoval se nekaj časa in kratkočasil z njo. ali kmalo se je je naveličal, poprijel se zopet kake druge in ezo hladil, in prav tako mirno si* je iustil od njega poljubovati in objemati. Take spremembe občutkov so pa pri Binčetu velikokrat pri golile, in le Matevž jih j*' umcl prena-ati. Zato se pa tudi Binče nikoli ni mogel od njega ločiti. Skupaj sla obedovala, in ko se je Binče v prej-njih letih pri domačem učitelju učil. e moral Matevž pri mizi zraven se-leti in se videzno nemškega in latinskega jezika vaditi. Bila je to nerazložljiva dvojica; Binče je bil svojemu varliu prav po otročje udan. Se ve da je 011 svojo udanost izraževal tudi z zaušnicami, kedar se je v svoji >gnjevitosti kaj razvnel, vendar pa, če je on sploh koga ljubil, ljubil je gotovo Matevža in pa svojega osla — Murota. Popoludne, ko je Ljudmila na vrtu svoje delo opravljala in Vinka pričakovala, prikoraka Binče počasi, oči tla uprte, a prste med zobmi držeč po stezi na vrt. Vse je kazalo, da kaki' tehtne misli p ret rešuje, da sploh nekaj misli. To je bil pri njem velevažen trenutek posvečenja, kajti mislil je naš Binče silno malo iti ma-okedaj. Ni bilo treba dolgo pričakovati, kmalo se je pokazal plod njegovega mišljenja. "Matevž, danes gremo na ptičji lov", veli svojemu tovarišu, ki je pri vrtnih vratih sloneč pričakoval, kaj bode njegov gospod za danes prire-lil. "Pripravi urno, česar je treba", pristavi odhajajočemu, in se obrne na pot proti gozdu. 'Toda Binče! kdo bo sedaj po letu na lov hodil, saj ni pravi čas zato; Nobene živaliee ne bin lete vjeli". lasi se Ljudmila. "Kaj to tebi mar? .laz hočem danes svoj ptičji lov imeti, če ni tudi nobenega ptiča v gozdu", odvrne iinče, ki se je rad bavil s ptičjim 1« vom. Matevž ni prendarjal. kak v speli bode lov imel. Svest si je bil, da pri tem lahkem delu si ne bo nihče vratu ulomil; to mu je bilo dovolj. Nabral si je v vasi nekoliko poinagačev, odraslih dečkov, ki so radi z njun hodili, v»*dr, da ne gredo zastonj. Med nje razdeli nekoliko orodja, da spleto uto, -ain zadene kriv drog na ramo in tako stopa kot ponosen vojvoda pred svojo četo. (Dalje prihodnjič.) International Manufacturing Company Box 948, New York City, Itf. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam" svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega želt-za (Seil Press >, žepnih pečatov (Pocket Sea' Press), g-mas ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj. mandolin harmonik. orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan v, kravatnih igelj. ženskih zapcstnic, verizie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NETO GEIVI SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj»m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. rafofoni, fonografi, amrteur-fo'ografični aparati, camere itd, — Hogata zaloga godbenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modem h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Kox 94S, NEW YORK CITY, N. Y. RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v Xew York in veš kako priti k Fr. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Ccmoagnie Generale Traiisatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-1HNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI TARNIKI SC: na d v« vijaka............... Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig ii: zlatnino pošljem poštnine prosto. Piste ponj. Cene uram so naslednje: Ni kol nre 7 Jewels $C>.— Jewels Waltliam $9.— 1 rebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma >> ir«.— in višje. Boss ease 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels $15.— „ „ 15 „ $18.- Boss ease 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— ,, „ 1 / „ $30.— O pom l»a. Vse zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago |x>ši '.jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig lajem rabat (popust) ]w> pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov \ iiaročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: TOT —» , Care of B. Schuette, m. Jrogcrelc, 52 State St., Chicago, 111. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož i z lepim kosom jweenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo Telefon: 439 Union. FiP Govori se v vseli slovanskih jezikih. Prij>oroča se rojak in drugim bratom Slovanom Martin (ieršič, lastu tako vedno burk$, uganjal, da so se ljudje v okolici nad njim razveselje- Pain Expeller kot najboljši lek zoper RETJMATIZEM, POZOSTNICO, P OD AGE 0 itd. in razue reumatično nepriiike. SAnO; 2Set. in 50ct. v vseh lekarnah " ali prt Ak Hichter & Co. 215 Pearl Street, New York. WMR'l! JacoTo StoiriioItL, 89 E- Madison Sti^eet, - - Cliicn^ro, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura...... . .$ 0.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite cro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 1<> " 15 " $18.00 18 " 7 " $14 .00 IS " 15 " $17.00 (> Size ura za da-ue s kamnov........$14.00 I11- i J. Radmelich priporoča Slovencem in Hrvatom •▼©j Opomba: Vse ure s« najboljše delo Elgin in Waltham ter jamiene glede kakovosti. Za obile naročbe se T>riporočam. 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Yedno bodem točil sveže pivo, fina kalfforniška viina, vsake vrst« žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujeem postregel s tečnimi jedili. Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue. Butte. Mont 89 E Jacob S tonic h., Madison Street, CHICAGO, ILL. i T e_ Jj~g_GT- nr. I d NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom ilovencem in Hrvatom, da imam ?voj lepo urejeni SALOON, 198 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Oal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in nrano 1 najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: 3ldc) John Puhek. Frank Sakserjeva pisarna v Cteve landu, O., se nahaja v hiši štev. 177 St. Clair St. Pošilja denar staro domovino, prodajajo se pa™ brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost. __ NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-dockn, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, \ dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddoek. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zfconc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali^ Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran Opombo. Tem potom se društvenimi društva sv. Alojzija opominjajo la v najkrajšem času poravnajo svoj L* Lorraine", .La SaToie", ,, ,, La Touraine'", ,, ,, L'Aquitaine", „ ,, La Bretagne",......___ La Champagne"....... La Gascogne",________ 12.000 ton, 12.1MO „ IO.OCQ ,, IO.OOO ,, S.ooo E.ocr , S.asx- , 35.000 konjakih moči. 35-000 .» .. I2.000 „ „ I&.CWO „ „ 9.000 „ „ 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrti-ib uri dopoli dnc. ob I". 1'aruiki odpljujojo 1» priBtani^t *t.v 42 N- rth Riv--»r, -h V -»rr n " La Lo-raine 1. okt. 1903. La P.retagne 22. okt. 1903. La Champagne 3. oktobra 1903. #La Lorraine 29. okt. 1903. *La Touraine 8. okt. 1903. -La ^our?ine -">• nov. 1903. La Savore lr>- «kt. 1903. Sa - še 1-. nov. 1903. La Gascogne 17. okt. 1903. La Lretngm- 19. nov. 1903. CJ*" Parniki z zvezdo za/i.aL.ovu: icl ^o d - »reicijt: n RROAUWAV, NEW vijaka. YORK. Holland-Americ/t Line (HOLLAND-A M* - , {'.STA; vozi kraljevo nizozemsko in počt j Zj- Jin-enih držav med NEW Y0RK0M in R0'iT£KDAM0M preko Boulogne-sur-Mer. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. paruik z dvojnim vijakom, 12,o00 ton. POTSDAM, v am i k z dvojnim vija kom, 12,500 ton. NOORDAM RYNDAM STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, lo,5t>0 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi eene j^lej na i>osel>ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Tz ROTTERDAM A Parniki o d p 1 j u j «- j vsak f-rtrtrk in iz XKW - — ol» 10. uri zjutraj. YOKKA vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NE>V YORK. 90-2 I>earl)orn St., ( HIC4G0, ILL. Wife ^ 11' A. kš. 13iT S (i'rt'kniuorska parobrodna driižha Ji 'nlera zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenoin, ' ^ * * * * + + + Philadelphijo in Antwerpenom. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio Prii>oroča rojakom svoja izvrstna vina. Rndeee vino po 45 ct. pal., bel< po 65 et. pa Ion. Najboljši domač, d rožni k štiri ga Ione za §11. Za >« v j—• poravnajo svoj Qm Fennsvlvanijo in Hlinois pla lolp, ah pa da ae pismeno obrnejo do prevožli(1 stroAke in omola štev. 14 ol> vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts_ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike. _____ _>_ _________ _ ______________