303
Dopisi.
Iz Ptuja.   J. V.   (Rojstni dan ptujske čitavnice 5.   J
septembra.) Radujte se, slovenski bratje! Veseluj se, Slovenija! Sopet se ti je rodilo krepko in zdravo dete, ki bode rastlo in se razcvetalo tebi na čast; sopet postavil se ti je veličastni dom, v kterem se bode pela in povzdigovala tvoja slava! Še mi srce veselja poskakuje, še mi spomin srečnih ur , ki smo jih vživali 5. sept. v starodavnem Ptuji, v prsih obuja nepopisljive občutke radosti in mi moti pero, da si skoro ne upam, dostojno popisati imenitne ne le za ptujsko mesto in okolico, temveč za vse štirske Slovence velevažne slovesnosti. Ko je napočil  že  dolgo  željno  dočakovani danf
prebudili so mestjane krepki glasovi mariborske mestne godbe in jim naznanili, da z današnjim dnevom napočila je nova doba narodnega življenja tudi ptujskemu mestu. Začeli so se zdaj zbirati v čitavnici njeni udje, okinčani s slovenskimi barvami, in le ena skrb kalila je občno veselje, in to so bili temni oblaki, s kterih je že celo noč vlivalo in ki so še zdaj viseli nad nami in žugali z neprenehljivim deževjem; pa — Bog Slovenca ne zapusti; — ko smo se ob 10. podali na kolodvor, sprejet pričakovane goste, in ko je hlapon pribobnel, zabliska se zlato solnce skozi raztrgane oblake in jasno nebo nasmeja se srčnemu pozdravu in objemanju slovenskih bratov. Pripeljal nam je vlak deputacijo celjske in mariborske čitavnice, njima na čelu prvosed-nika, gosp. dr. Kočevarja in gosp. dr. Srnec-a, potem gospode pevce iz slov. Bistrice in Fram-a. Velika množina ljudstva, ki je na kolodvoru zbrana bila, pozdravila je prišedše goste z živio-klici in nas potem spremila do čitavnice, ki ima dve veČi in dve manšji sobi; vse pohišje je novo in prav okusno izdelano; oder za govornike pa in glasovir naznanjata visoki namen čitav-ničini, pred vsem olikati in omikati slovensko besedo in slovensko petje. Danes pa je Čitavnica oblekla svojo najlepšo obleko in se olišpala z zastavami in traki, kot krasna nevesta, ktera hrepeneče dočakuje ljubljenca svojega.
Po srčnih pozdravih in odzdravih dotekel je čas slovesnega cerkvenega obhajila; podali smo se vsi v veliko mestno cerkev, ki je že polna bila pobožnega slovenskega ljudstva. Menda danes prvikrat odmevali so v tej cerkvi mili glasovi slovenskega petja, ker se *— res Čuda za slovenski Ptuj — v nji za navadno ne opravlja Božja služba. Danes pa so zbrani pevci s prelepo prav v narodnem smislu spisano gosp. Miklošičevo mašo povzdigovali našega duha v večne višave, in iz tisoč prs kviško plamenela je goreča molitev za blagor in srečni napredek mile domovine.
Ob 1. napovedan je bil obed na Kristovem vrtu. Že od daleč slišali smo godbo — slovanske napeve ¦—¦ in zdaj se nam prikaže vhod na vrt, spremenjen v slavolok. Veselo vihrajoče slovanske zastave in „dobro došli!" nad vhodom vabili so nas vstopiti na lepo okinčani vrt. Tudi dvorana svetila se je v praznični obleki in dvanajst po steni okoli visečih grbov govorili so k nam v vseh slovanskih jezikih. Na grbu vhodu nasproti blisketale so se zlate besede, ki jih je g. Herman podčrtal svoji sliki.
Pri obedu vladala je občna radost in vrstile so se napitnica za napitnico, kterih le nektere omenim. Ravnatelj ptujske čitavnice gosp. Cucek, napil je gostom; g. dr. Kočevar najmlajši in vendar že skoro najkrep-kejši med tremi štirskimi sestrami, ptujski čitavnici; g. Herman starejšima dvema sestrama, mariborski in celjski; g. dr. Srnec pa neprestrašljivemu branitelju in neutrudljivemu zagovorniku Slovencev v štirskem deželnem zboru. Gromoviti slava- in živio-klici pričali so g. Herman-u gorečo hvaležnost in ljubezen Slovencev do njega. Gosp. Ratej iz slov. Bistrice živio-klical je našim narodnim gosp. duhovnikom; zahvalil se je gosp. Božidar Raič v izvrstnem govoru, naštevaje res velike zasluge slovenske duhovščine za omiko jezika in naroda od prvega časa do zdaj ; dodavši še to, da brez izdatne podpore posvetnih gospodov: zdravnikov, modro-in pravdoslovcev nikoli ne bi mogoč bil takošen napredek. Gosp. dr. Vošnjak iz slov. Bistrice primerjal i*e skoro enake okoliščine Slovencev in Cehov, in slava dical je češkim bratom, kterim morajo posebno štirski Slovenci hvaležni biti, ker so povsod in vsikdar njih najimenitnejši podporniki. Na to zahvalil se je v češkem jeziku gosp. inženir Jedlička.
Med tem naglo pretekel je čas in šli smo sopet na kolodvor, sprejemat goste od izhodnje strani. Prišli so bratje Hrvatje iz Varaždina, med njimi gosp. Antolek, ki je imel biti vrednik „podravskega ježa"; Ormužani, Ljutomerčani itd. Spremljeni od godbe in velike množine podali smo se spet v čitavnico. Pa tudi na kolih je vedno več ljudstva prihajalo v mesto, in Ptuj menda še ni vidil toliko tujih gostov v svojem starem zidovji.
O pol 8. začela se je slovesna beseda v Kristovi dvorani; pa kdor že ni uro popred si preskrbel kakega prostorčeka v dvorani, moral je na vrtu ostati in še tu se je vse trlo ljudstva, da ti ni mogoče bilo se ganiti. Žarki iz sto in sto svetilnic razsvetljevali so nočno tmino in lesketali se na sto in sto radostnih licih. Zdaj pozdravlja gosp. ravnatelj s srčnim „dobro došli!" mile goste. Gospod dr. Kočevar pa zahvaljuje se v imenu gostov in v daljšem, zanimivem, globoko premišljenem govoru našteva pogoje, ktere je treba dopolniti, da se obdržuje in vedno bolj krepča čitavnica. Posebno pa na srce govori odboru, kako da ^se naj ravna, da ne bi sam podkopal svojega domu. Zal mi je, da mi ni mogoče, ves izvrstni govor tu priobčiti. Tiho in pazno smo vsi poslušali in globoko v srce vtisnili si vsako besedico. Dozdevalo se nam je, da oče govori svojim dragim sinom, jih prijazno podučevaje, zdaj jih hvali, zdaj ljubeznjivo svari in jim poda dragocene bisere mnogoletne skušnje iz lastnega svojega življenja. Ko je slavni starasina štirskih Slovencev sklenil svoj govor, slava-klici doneli so mu od vseh strani, odborniki pa so hvaležno roko stiskali ljubljenemu narodnjaku. — Dr. Srnec izusti zdaj veselje mariborske čitavnice in vseh Slovencev, da Ptuj odzdaj Slovencem ne bode več tuji kraj, ampak domače narodno mesto na domači zemlji. Potem govoril je dr. Vošnjak o današnji slovesnosti, o pomenu in namenu čitavnic in besed, dokazovaje, da čitavnica ni in ne sme biti samo kraj kratkočasja in zabave, ampak pred vsem narodna učilnica; tedaj še ni zadosti, da se le damo zapisati v čitavnico in da v redu plačujemo svojo letnino; temveč daje ravno tako treba, da pridno obiskujemo čitavnico. In na tem potu razširila se bo narodna omika med Slovenci, z omiko rastlo pa bo blagostanje in domoljubje. „In takrat — tako sklene svoj govor — ko bode vsak izmed naših rojakov se zavedil svoje slovenske krvi, ko bode vsak veselo pripravljen, vse, premoženje in življenje žrtovati na oltarji domoljubja : takrat bo visoko v čistem zraku vihrala naša zastava in po vsem slovenskem svetu veselo donela bo pesem: „Naprej zastava slave la — in med slava-klici poslušavcev krepko in ognjeno zapoje pevski zbor: „Naprej zastava slave!" — in pevski del besede se začne. Skupnih zborov pelo se je petero, med njimi ,,Savico", „Budnico" in ,,prekrasno slovensko deželo" gosp. Miklošiča, kteri je na prošnjo čitavničino vodstvo muzikalnega dela pri besedi prevzel in kakor je bilo dočakovati, svojo nalogo mojstersko rešil. „Ljubici pod oknom", čveterospev, so kaj milo zapeli mariborski, čveterospev „Domovini" pa slov. bistriški pevci. Samospev „Slavjanom" gosp. Mir. Vilharja izvrstno zapel je izurjeni samopevec g. R. Deklamoval je šestošolec g. Raih in se skazal prav dobrega deklamatorja. Besede pa zložil je nalašč za ta dan nadepolni mladeneč Božidar Flegerič, še od lanske besede v hvalevrednem spominu.
Med besedo brali so se dopisi in telegramični pozdravi, kteri so drugi za drugim dohajali, in nam bili živi dokaz, da z nami vred se radujejo tudi drugi slovanski bratje. Največ obžalovali pa smo, da naša prvaka, naš slavni rojak Dav. Terstenjak, in ljubljenec slovenskega naroda dr. Jan. Bleiweis, sta zadržana bila po svojih opravilih, udeležiti se prve naše besede. Tem
304
bolj pa sta nas   razveselila   prijazna  njuna   dopisa,   ki sta se zdaj brala.
Gosp. Davorin Terstenjakovo pismo se je glasilo: „Slavna čitavnica! Iz srca rad bi se udeležil Vaše slovesnosti dne 5. septembra, al ravno ta dan pridejo moj visi pastir v mojo župo na birmovanje. Pošljem vam toraj pismeno svoj bratinski pozdrav in presrcno željo, da bi narodna čitavnica petujska lepo razcvetela. V staroslovenskem Petuji že za Rimljanov slavnem, se gotovo bode izbudil na kratkem narodni ponos in čislano bode ime slovensko. Pred stolpom velike cerkve najdete kamen z napisom: „IARMOGIO augusto sacrum." Jarmog bilo je ime Perunovo, boga groma in bliska, zato so kralji in knezi staroslovenski nosili imena: Ja-romir, Jaroslav, Mogimir, Mogislav. Jar po-menja: goreč, krepak; mog pa: silen, mogočen, zato najdemo v staroslovenskih spisih, da se je Bog naravnost velel: Mog. „Bog Mogo sia rečet, eže jest mošč" (glej Miklošič „Lexicon palaeslov. sec. ed." str. 378). Vzemite si ime to za svoje geslo in „jaro in možno" delajte na polji narodne omike. Stanovnikom petujskega mesta, naj so slovenskega ali nemškega rodu, pa bode ta narodna znanstvena naprava priložnost dajala, se zmirom bolje vzajemno spoznavati in ljubiti, in v blagi tekmi (Wetteifer) bode Nemec in Slovenec kazal moč svojega uma in dlana. Živili blagomiseljni Petujčanje ! Živila narodna Čitavnica petujska!
V  Sentjurji 28. avgusta i864.    D. Terstenjak m/p.,
nekdanji kaplan petujski.
Gosp. dr. Bleiweis-evo pismo se je glasilo tako: „Slavna skupščina! Vi obhajate danes rojstni dan Čitavnice svoje. Verjemite mi, da mi je v srce žal, da ni mi mogoče deležniku biti narodne svečanosti vaše, kajti dobro mi je znano, da že po legi ima Čitavnica petujska toliko važnost, da utegne ena najplodnejših biti na narodnem polji našem, ktero še na tisoče oralov šteje neobdelane ledine. Al, kakor ste culi, prikazala se je zopet na Kranjskem morivna pošast, a jaz morem sedaj kot vojak na straži biti, in to mi je nepremagljiva overa dohoda k Vam. Al v duhu bodem 5. septembra z Vami, mili mi bratje! V duhu se bodem ra-doval z Vami, da zopet je dobila majka naša svoj dom, v kterem se bode poveličavala beseda slovenska. Mislite si tedaj blagovoljno, da tudi jaz sem danes med Vami. Priča tega naj Vam bode slika, ki jo Vam pošljem s svojim najnovejšim delcem — „Micikoa svojo^. Sprejmite ju drage volje! Živila čitavnica ptujska! Živili šta-jarski Slovenci!                   Ves Vaš      Jan. Bleiweis."
V  Ljubljani 2. sept. 1864.
Po odbranih teh pismih skoro niso več prenehali slava- in živio-klici in predlog govornika, naj bi se g. dr. Bleiweis-u koj po telegrafu naznanila občna radost in hvala vse skupščine, bil je z grmečimi „Da-klici" sprejet. — Ljubljanska inkrajnska čitavnica ste v posebnih prijaznih dopisih, celovška čitavnica pa telegrafično voščile srečni napredek svoji sestri. Pozdravili so nas tudi po telegramih Slovenci Laškega trga in iz Vranskega, ti-le v angleškem jeziku; potem naši češki bratje iz daljnih čeških mest, iz mlade Boleslave, iz Kolina, iz Klatove itd. večidel v francozkem jeziku. V imenu bratov Hrvatov govoril je krepko g. Antolek in živio-klical bratovski slogi med Hrvati in Slovenci, in živio-klici zagrmeli so po dvorani in odmevali po vrtu.
Posebno sjajni je bil sklep ^besede." Gosp. Herman namreč stopi na oder in trikrat slava in živio* izklikhe presvitlemu n a š e m u C e s a r j u , kterega milost zagotovila je enakopravnost vsem njegovim narodom. Slava! Slava! In zdaj zapojo pevci, godba zaigra cesarsko pesem, bengalični ogenj pa razsvetljuje vrt z okolico njegovo.
In tako bila je končana slovesna beseda, ne pa še ob čna veselica. V dvorani, kakor se je le nekaj spraznila, začel se je sukati mladi svet in najsrčnejši neki niso prenehali, predno ni jutrna zarja zablisketala. Drugi pa spravili so se za mize, če so kje kak prostorček našli, kar je res težko bilo, kajti več ko 1200 ljudi tiščalo se je na vrtu in dvorani. Govori, napitnice in petje zdaj tu, zdaj tam povikševali so občno radost in še le proti jutru smo se razšli, še enkrat živio-klicaje ptujski čitavnici, ki nam je napravila nepozabljivo to slovesnost.
Naj še omenim, da tudi gosp. mestni župan bil je pri besedi in da po njegovem odhodu mu je pevski zbor pod oknom tri pesme zapel, ktere so v jasni polnoči kaj lepo odmevale se po tihem mestu.
Zdaj pa, ptujska čitavnica! kakor si koj iz začetka čvrsta in krepka stopila pred svet, vedno veselejše rasti in cveti in zvesta svojemu visokemu namenu, kot narodna učilnica donašaj svojim družbenikom prav obilni sad vsestranske omike. Bog te živi in ohrani narodu na korist, domovini na slavo!
Ptuj 9. sept. Odbor čitavnice ptujske si šteje v posebno dolžnost, da se očitno zahvaljuje gospodom pevcem in posebno njenemu voditelju g. Miklošiču, pa tudi odseku za okinčanje, in vsem, kteri so blagovoljno pomagali,, da je čitavničina svečanost 5. dne t. m. tako izvrstno se dognala.                                            Odbor.
Iz Iloč blizo Maribora 10. sept. Neka občina (soseska) je imela 30. dne u. m. voliti odbornike in župana. Namesti da bi bili prišli vsi volivci iz soseske, ki ima čez 400 duš, prišlo jih je le kakih 12 — to je, dvanajst! Iz teh dvanajst glav je bilo osem odbornikov izvoljenih, ki so 4. dne t. m. si župana volili. Potem, ko je gospod, ki je volitev vodil, odbornike opomnil, naj na svojo korist takega župana volijo, kteri je izurjen v branji in pisanji, se je začela volitev. Enega izmed njih je ali važnost volitve ali resnobna postava pričujočih tako zmotila, da svojih nazočih sosedov ni poznal; volil je namreč celo druge osebe; še le opomba zapisovavčeva, da sme le izmed nazočih kmetov koga voliti, ga je predramila, da je volil enega izmed pričujočih. Nasledek volitve je bil: da so si izvolili^za župana moža, ki ne zna ne brati ne pisati. Čeravno utegne mož tudi brez branja in pisanja pošten in zaupanja vreden biti, vendar županoval bode težko , ako ne zna brati in pisati. Vsa ta volitev bila je po takem nekako čudna. Na volitev se jih je zbralo zelo malo; to pa očividno kaže, da se naši kmetje svojih pravic celo malo zavedajo; kaj je ustava, še menda nobeden prav ne v6.                                                           Reč ki.
Od meje štajarsko-krajnske 10. sept. — Včeraj so v Trebovskih hribih berača zasačili in ga izročili dostojni gosposki, na kterega leti sum, da se je vde-ležil grozovitega hudodelstva. Našli so namreč konec preteklega tedna blizo štajarske meje v neki hosti zagorske fare okoli osem let starega mrtvega dečka, ki je bil v trebuh trikrat z dveroglatimi vilicami vboden, od med nog do želodca preparan, in od ušesa do ušesa prerezan. Brž ko ne ste zverinska slast in pa peklenska vraža to učinile.
Iz Kranjske gore 4. sept. — V fari sv. Križa nad Jesenicami v kranjsko-gorskem okraji je 20. in deloma tudi 24. avgusta po vodi nj strašno škodo naredila. Lilo je z neba kakor s škafa na zemljo; vode" so v kratkem strašno narastle in s svojo grozovitno silo vse srenjske in privatne mostove pobrale, hišne mline vseh prebivavcev podrle ali pa poškodovale, srenjske pota po vsi okolici raztrgale ali zasule in poprej rodovitne doline in ravnine s peskom in kamnjem tako posule, da na njih za več let nobenega pridelka ne bo*
305
Zavoljo raztrganih potov in podrtih mostov zaostalo je vse kmetijstvo in vsa obrtnija popolnoma. Treba je na več krajih velike skale razstreljati; v ta namen pa se potrebuje velike smodnika; dalje se bo moglo za napravo mnogih mostov delavcem veliko plačati; al za vse to denarja pomanjkuje. Pomagajte! je tedaj klic siromakov na vse strani. Ponižno se tedaj prosijo dobrotniki, naj svoje mile darove pošljejo vredništvu „Novic" ali pa naravnost c. k. okrajni gosposki v Kranjski gori. Iz Ljubljane. (Iz seje mestnega zbora 7. sept. 1864J Ko je 6 novo izvoljenih odbornikov storilo meščanske obljube, je župan oznanil, da sta se odbora za šolske zadeve in za osnovo novega občinskega zakona ustanovila, — da je c. kr. deželna vlada naznanila, da ni nobenega zadržka zoper prodajo Golovca, toda župan meni, da prodaji sedaj še ni ugodni čas, — da je c. k. deželna vlada poročila, dani nobenega zadržka, da bi se napravili dohodi do Ljubljanice v Kurji vasi po sklepu mestnega zbora od 20. avgusta 1864. Zupan je potem predlagal, naj bi se po željah c. kr. vojaškega poveljstva napravila priložna cesta iz kar-lovškega predmestja na grad, rekši, da ta cesta bi mestni denarnici malo stroškov napravila, ker bi jo me-hikanski prostovoljci delali, mesto naj bi le za potrebno orodje skrbelo in delavcem kak poboljšek iz mestne denarnice naklonilo. Ta predlog ni obveljal, ker mesto ni dolžno vojaškim potrebam pota delati, in sklenilo se je, naj se Jta reč izroči denarstvenemu odseku v pre-vdarek. — Se drugi sklepi so bili: naj magistrat odgovori c. k. vojaš. poveljstvu, da mestni zbor ne more prena-rediti §. 10. o pobiranji pasje takse; prošnja posestnikov na Ilovci, da naj bi se jim priznala trava na on-dašnjih štradonih, se je zavrgla; protestantiški šoli se je, kakor dosihmal, dovolilo 100 gold. za stroške, ki jih prizadeva nauk slovenskega jezika v ondašnji šoli; podarile so se učiteljem više realke za poduče-vanje obrtnijskih pomočnikov pristojne remuneracije po 100 in 50 gold. Za županovo pisarnico se je dovolilo potrebno orodje in da se stanovanje njegovo dostojno popravi. Po vsem tem so prišle razne plače iz prejšnje dobe na vrsto, ki znašajo nad 1000 gld., in s tem se je sklenila seja, ker so se za skrivno obravnavo namenjene reči odložile za prihodnjo sejo.
—  Goveja kuga se je po kozlih zanesena prikazala v kantonu okolice ljubljanske, namreč v Bes-nici, vZavogljemin vSostrem, dozdaj v vsem skupaj v 3 vaseh pri štirih gospodarjih. Ce ljudje skrivajo začetek te strašne kuge in če se še nahaja mojster-skaza, kteri ozdravlja to neozdravljivo bolezen in jo iz hleva zanaša v hlev, ni čuda, ako bo čedalje več te kuge. Ljudje so si pa potem sami krivi velike škode! — V Kašlji je poginila 11. dne t. m. krava, al preiskava je pokazala, da je ni prava goveja kuga umorila, ampak da je poginila za boleznijo na vranci (Anthrax, Milzbrand). — V Rudniku pod Ljubljano je 8. dne t. m. stekel gospodarju Mih. Au-beljnu pes, ki ga je, ko mu je popadel sina in še neko drugo žensko, zraven pa mnogo psov, prinesel v žaklju 10. dne t. m. v živinozdravnišnico ljubljansko, kjer je drugi dan poginil in 12. dne t. m. raztelešen se skazal steklega. C. kr. kantonska gosposka je storila, kar postava veleva za obrambo te hude bolezni.
—  Naš domači c. kr. polk (regiment) se preseli v P ulj (Pola), kamor neki že gre 4. in 8. oktobra. — Mehikanski prstovoljci, kterih je že nad 3000 nabranih, odrinejo, kakor „Wanderer" piše, že prihodnji teden v Trst.
306